• bJODIKA PBAViCA. USTANOVLJENA t. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JS IZHAJALA KOT it-DNKVNIK LN TEDNIK. OO OSVOBODITVE DO L JUL. 1851 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 105J rZBAJA KOT »BORBA« ZA SLOVENIJO Leto XVIIL Stev. 272 DIKKKTOR »OOHUIU VELJKO VLAHOVIČ GLAVNI (N ODGOVORNI UREDNIK IVAN 9IB L UREJA UREDNIŠKI ODBOR • List Izhaja vsan dan razen petka — Cena 10 dinarjev BA GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PRAZNIK TURČIJE , Trideset let v žioljenju neke države o tem našem nemirnem (asu po navadi pomeni zelo kratko razdobje za dosego kakih več-Hh plodov. Pa vendar je trideset let turške republike dalo takšne sadove, ki zaslužijo veliko Pozornost. Revolucija zoper zaostalost, Zoper srednjeveško državno in družbeno ureditev je sprostila v krškem narodu tnkšne ustvarjalce sile, da se lahko danes s ponosom ozre na prehojeno pot in da lahko jasno spozna novo razdobje — razdobje kemalističnega preporoda te države. To razdobje v turški zgodovini pa je bilo moč ustvariti zaradi Značaja turškega naroda, ki boFj kot vse drugo ceni svobodo in neodvisnost svoje države, naroda, ki Je pokazal izredno podjetnost, samozaupanje in borbenost. Te odlike, povezane z miroljubnostjo, Poštenostjo in delavnostjo, so bile trdno poroštvo za razcvet Turčije. Na notranjepolitičnem področ-iu je razen uspešne borbe za oču-°anje Atatiirkovih revolucionarnih pridobitev jn prizadevanja po razširitvi demokracije zlasti po-niemben napredek na gospodarskem področju. Ta napredek je zlasti očiten v kmetijstvu, ki ima 0 Turčiji izredne možnosti za razklali. Samo po vojni so povečali s kmetijskimi kulturami zasejane Površine od 1? na 25 milijonov °ralov. Po drugi plati pa se ]e po vojni Turčija znašla o težavnem zunanjepolitičnem položaju. Pritisk >ri težnje Moskve po nekaterih delih turškega ozemlja in na nekatere suverene pravice je popustil iele po ustanovitvi balkanskega pakta z Jugoslavijo in Grčijo. Ta obrambni sporazum, za katerega uveljavljanje se je naša vlada in država posebno trudila, je tako prinesel tudi prve sadove. Ta pakt, ki je hkrati tudi zgled Mednarodnega sodelovanja na te-rnelju enakopravnosti, nevmeša-Vanja v notranje zadeve zavezniških držav in vzajemnega spoštovanja med narodi, ki je žal tako redko, pa je postal hud trn v očesu vsem tistim, ki imajo še Vedno imperialistične težnje proti Balkanu. Te dni so tej trdnjavi niiru na Balkanu skušali nenado-r turški narod v naši borbi Slede stvari, ki je prav toliko naša kot stvar vsega Balkana. Ko se pridružujemo slavju turškega naroda, smo prepričani, da navzlic resni nevarnosti, ki grozi omajati * politiko podpiranja ekspanzio-nističnili skomin trdnost na Balkanu, vse to ne bo oviralo nadaljnjega poglabljanja in krepitve odnosov med tremi država riiit Prepričani smo, da bo tudi turški narod branil to dragoceno Pridobitev in prisego svojegai velikega Ataturka s prav takšnim ognjem in vztrajnostjo, ki ga kaže pri čuvanju pridobitev svojega Velikega preporoditelja. Ko so naše misli pri našem velikem prijatelju in zavezniku, ki rnu želimo novih uspehov, smo srečni, ker se prijateljski odnosi rned našima dvema državama razvijajo tudi na vseh področjih družbenega življenja, kar daje te-rnu prijateljstvu posebno tehtnost in vsebino ter zagotavlja njegovo trajnost. Od posebnega dopisnika >Borbe< Nem York, 28. oktobra. Amer iško-angleški sklep z dne 8. oktobra so tu prvi hip razglasili malone za »genialno rešitev«. Takšno mnenje pa je kaj kmalu splahnelo. Dnevni tisk in radio še nista utegnila dovolj hvaliti modrosti tega sklepa, že sta se znašla pred dejstvom, s katerim nista računala, da bi namreč utegnilo maloštevilno ljudstvo, kakor ie naše, tudi spregovoriti kako besedo, če že gre za njegovo kožo. V skladu s tem je bila druga reakcija, da so začeli klavrno slavo glede ideje o izročitvi cone A in Trsta Italiji valiti na druge. Iz Washingtona so poročali, da je prišla pobuda iz Londona, od-onclod pa so prihajale vesti, da je treba vso slavo pripisati State Departementu im veleposlaniku v Rimu, gospe Luce. Drugače tako zelo občutljivi glede ugleda v drobnih zadevah, kakor je prednost v pobudi, so začeli politiki obeh držav na pragu tržaške zagate, v kaitero so sami spravili to vprašanje, drug drugega siliti: »Za vami, gospoda«. V »New York Timesu« in drugih časnikih, ki zagovarjajo idejo o pomoči italijanski ekspanziji, dobiva sklep z dne 8. oktobra čedalje bolj ime angleško-ameriške-ga načrta, ne pa ameriško-angle-škega kakor prej. Tudi ta podrobnost lahko, še mnogo bolj kakor se človeku zdi, priča, da ne enim ne drugim ni šlo za prvenstvo v tem primeru, ker se zavedajo napake, ki so jo storili ne le glede Jugoslavije, marveč tudi glede svojih koristi v Evropi. Naj še tako vztrajajo na tem, da je njihov sklep »dober«, »pravilen« itd., jasno je, tla bi bilo zdaj Washiing-tonu in Londonu ljubše, da niso razpihovali ognja, na katerem so si opekli prste. Ugled pa velesilam ne dopušča, da bi priznale napako. Zato so začeli zdaj govoriti o svoji pobudi za konferenco o Trstu, zamolčali pa so, da je to predlog Jugoslavije, naposled pa to tudi mi tako važno, kakor sam cilj, ki ki ga je imela Jugoslavija pred očmi, ko je ponudila, naj bi krizo obravnavali na pogajanjih zainteresiranih dežel — namreč cilj, da bi tržaško vprašanje rešili mirno na podlagi sporazuma. Ali je volja glede takšne poti tudi na drugi strani? O dobri volji Italije pa tudi drugih zahodnih držav lahko dvomimo, če imamo pred očmi tisto, kar zdaj počenjajo. Od tod vsa poplava italijanskih pogojev za sklicanje konference, celo tu v ameriškem tisku, ki ima za italijansko stališče mnogo prostora, lahko človek med zadevanje, da bi biil mednarodni odgovor pogojno vezan na privolitev v enostransko rešitev, Tako ic metoda, kakor je ob neki priložnosti omenil jugoslovanski državni tajnik Poipovič med svojim tukajšnjim bivanjem, v glavnem podobna sovjetski.: skličejo konferenco, katere sklepi so že vnaprej znani. Kaij pa, če bi po vsem tem ne prišlo (lo konference? se vprašujejo opazovalci. »Morda lahko zdaj pričakujemo ovekovečenje >staBorbet Tokio, 25. okt. | trajajoči spor glede Trsta rešili Japon.k! «, zelo p^ivo mentira dogodke , vija ni zadovoljna s takšno rešit-0 vijo, ki jo ima za enostranski zadnje oprezno s težnjo, da bi bili ko- '!J^ 1 kan naj • °il Glasilo finančnikov »Nihon skl. Med vrsticami pa človek lah- k darja gospodarski poko razbere kritiko anglo-ameri- škeea sklona o izročitvi Trsta men Trsta 23 SrednJ0 Evrop? “ Ttaiih p j meni, da bi bila internacionaliza- J cija iz tega vidika naj pravilnejša Neodvisni »Asaki Simbun«, rešitev. Časnik poudarja, da je največji dnevnik na svetu- (na- Trst za Italijo važen zgolj v stra-klada nad 5 milijonov izvodov), teškem oziru, poudarja, da bi morali zdaj po-j Časnik »Fudzin No Koe« pri-sredovati v tržaškem sporu in' občuje članek socialistke Jama-nudiiti usluge dobre volje, ne pa kave, posvečen zgodovinskemu da slabšajo položaj s politiko ozadju tržaškega vprašanja. Cla-»umivanja rok« in prepuščanjem nek poudarja, da bi moral Trst Italiji in Jugoslaviji, naj same po- po prvi svetovni vojni po Wil-ravnata spor zdaj, ko je postalo sonovem načelu o samoodločbi to nemogoče. »Asaki Simbun« pripasti Jugoslaviji, pa ga je do-opozarja na to, da poslabšanje bila Italija, ker ga je znala s svo-položaja v zvezi s Trstom koristi j0 diplomacijo izsiliti od antant-samo Sovjetski zvezi. Na koncu nih držav. Na koncu članka je časnik opozarja na to, da bi mo- rečeno: »Italijanske vlade privle-rali to vprašanje »obravnavati na jej0 tržaško vprašanje na dan podlagi zavesti, da se je položaj vedno, kadar postane položaj v Trsta In tržaškega vprašanja v Italiji kritičen. In takrat vsi — zadnjih šestih letih bistveno spre- komunisti, katoličani in papež — menil.« j podpirajo vlado. Nova italijanska Konservativni »Malniči Sim- vlada se je spet oprijela Trsta v bun« piše: »Prezgodaj bi bilo mi- politično nestabilnem položaju po sliti, da bi lahko sklep ZDA in zadnjih volitvah.« Velike Britanije, da bi sedem leti Kosta Timotijevii lovico teh čet bi dali Italijani, drugo polovico pa Angleži in Američani, in sicer tako, da bi bile italijanske enote v zahodnem delu STO, torej proti Italiji, »an-glo-amerLške enote pa bi bile v vzhodnem delu STO, na meji proti Jugoslaviji in coni B«. Te informacije v takšni obliki, kakor so objavljene v omenjenem časniku, bi lahko bile nekakšen »poskusni balonček« ali propagandna spletka Rima. Značilno pa je, da takšno prikazovanje načrta o ureditvi tržaškega vprašanja kaže, da si v Rimu prenos oblasti v coni A zamišljajo pod zaščito anglo-amerižkih čet in v bistvu ilegalno — s presenečenjem. Takšni načrti in težnje, da bi tržaško vprašanje uredili tako, so morda znak, da italijanski imperialisti dejansko kujejo zaroto, s katero bi radi na pustolovski način — in z metodami, udomačenimi v italijanski politiki — izigrali dobre namene, da bi našli dejansko ureditev tržaškega vprašanja na podlagi sporazuma zainteresiranih dežel. »Postopni prehod oblasti na Italijo« si zamišljajo italijanski iredentisti kot presenečenje za hrbtom Jugoslavije. Naj bo tako ali drugače, Iredentistične organizacije v Trstu so od dne do dne bolj aktivne in že prehajajo na neposredne grožnje, tako da ni nobenega dvoma, da pripravljajo teror nad demokratičnim prebivalstvom. Da bi izsilile takšno zakulisno ureditev tržaškega vprašanja, pripravljajo fašistične skvadre »Giarabub« in »Alua«, fašistične organizacije pod imenom »Gap«, organizacije odbora za italijan-stvo Trsta in Istre pod vodstvom bivših rezervnih oficirjev italijanske vojske, informbirojevske organizacije, iredentistične organizacije »Sinovi Italije« in še več drugih, katerih člani so delno oboroženi z orožjem, vtihotapljenim iz Italije, vsaka na svoj način in v okviru svoje posebne naloge teror v Trstu z določenim političnim ciljem. Od njihove dejavnosti, ki je nedvomno naperjena proti mirni ureditvi tržaškega vprašanja, italijanski politični krogi zdaj niso več daleč. Težavno je napovedati, kako se bodo dogodki razvijali. Italijanski iredentisti pa bi si že morali biti na jasnem, da sedanjega stanja v Trstu in coni A ni mogoče zamenjati z »junaštvom« takšne Vrste, kakršno je storil po minuli svetovni vojni D’Annunzio nasproti Reki. To že zato ni možno, ker stoji tokrat na mejah jugoslovanska ljudska vojska. Vsak tak poskus je obsojen na neuspeh, pobudniki takšnih idej pa bodo morali za svoje pustolovske načrte odgovarjati. S. Glumač Ijen med Slovenci Beneške Slovenije kot borec za pravice zatirane slovenske manjšines je povzročila globoko ogorčenje. Beneški Slovenci v zvezi s tem javno izražajo prepričanje, da Predanova aretacija ni le napad na neko osebo in njeno svobodo, temveč uvod v novo fazo protijugoslovanske gonje, ki se je čedalje bolj udeležujejo tudi oblasti. Izjava Koče Popoviča Pariz, 28. oktobra (Tanjug). Državni tajnik za zunanje zadeve FLRJ Koča Popovič je danes spričo obiska pri francoskem zunanjem ministru Bidaultu izjavil dopisniku beograjskega Radia tole: »Kakor je že bilo objavljeno, sem obiskal g. Bidaulta, s katerim sem imel odkrite in prijateljske razgovore o možnosti ureditve tržaškega vprašanja. V nasprotju s tistim, kar so objavili francoski radio in nekateri francoski listi, po sestanku nisem dal nobene izjave. Toda v kolikor ta izjava, ki jo pripisujejo meni, govori o optimizmu in upih, le-ta ustreza mojemu stvarnemu mnenju. Pripomniti moram tudi to, da se je po mojem mnenju prizadevanje odgovornih francoskih državnikov, dasi nima oblike uradnega posredovanja, pokazalo v danem položaju kot koristno.« Demokristjani Se naprej . izsiljujejo Zahod (Od našega posebnega dopisnika) Trst, 28. okt. Zupan Bartoli, voditelj tržaške iredente, nadaljuje z odkritim izsiljevanjem, kadarkoli govori o tržaškem vprašanju. Včeraj je v razgovoru z dopisnikom agencije »International Nevvs Servioe« grozil, da bo Italija, če ZDA in Velika Britanija ne bodo uveljavile sklepa z dne 8. oktobra, izgubila vsako zaupanje v Zahod. Bartoli je pripomnil, da bi »razočarana Italija lahko tudi proučila svoj morebitni izstop iz organizacije atlantskega pakta«. Posvetovanje o ribolovu na Sredozemskem morju Rim, 28. okt. (UP). Pod pokroviteljstvom OZN se je začel včeraj v Rimu sestanek, na katerem obravnavajo problem ribolova v Sredozemskem morju. Sestanku prisostvujejo delegati Francije, Španije, Grčije, Izraela, Italije, Jugoslavije, Libanona, Monaca in Turčije. Čedalje hujše poplave v Južni Italiji Porušenih je nad 5.000 hiš. V Kalabriji še naprej dežuje Rim, 27. oktobra Poplave v Kalabriji b.odo imele mnogo hujše posledice, kakor je prvotno kazalo. V Južni Italiji še zmeraj močno dežuje. Hudourniki in podsipanje zemlje So povzročili razdejanje, katerega obsega niti približno še ni moč presoditi. Po prvih cenitvah znaša škoda nad 10 milijard. Porušenih NEVARNA GROŽNJA — Ce ne bosta ubogala, vrlem žlico v koruzo. je nad 5000 hiš. Ceste pa je voda razdejala na razdalji 100 km. Mnoge vasi so odrezane od zunanjega sveta. Človeških žrtev so našteli že nad 100. Na tisoče ljudi je ostalo brez strehe. Mnogi so se zatekli čez morsko ožino v Messino. Za prvo pomoč je dala vlada po-plavljencem 600 milijonov lir. Ljudi v poplavljenih krajih in njihovo premoženje rešuje tudi vojaštvo. Kraj Olivetto na južnem koncu Kalabrije je zalila voda, ki stoji 7 metrov visoko. Vse telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. Po vsej Kalabriji še kar naprej dežuje. Izprazniti so morali še več krajev, ker je začela voda vdirati v hiše. Med drugim so izpraznili tudi mestece Rosar-no. Tudi na področju Catanzara se je položaj znatno poslabšal. Samo v mestecu Cardinale je porušenih 120 hiš in brez strehe je ostalo 160 družin. V Reggio di Calabria so izobesili v znak žalovanja zastave na pol droga. Vse kinematografske in gledališke predstave so odpovedali. Poplavljeno področje obsega nad 100 km3. Cevi vodovoda Pel-laro so popokale in mnogi kraji so ostali brez vode. Že od sobote zjutraj morajo prizadetim krajem dovažati vodo s helikopterji. Na volilnem zborovanju v Murski Soboti je govoril tovariš Miha Marinko Murska Sobota, 28. okt. Živahna predvolilna dejavnost se je v Prekmurju pretekle dni še stopnjevala. Po mnogih vaseh in krajih so razobesili razna predvolilna gesla: Armadi, Zvezi komunistov in našemu Trstu. Posebno se je ta predvolilna razgibanost razplamtela, ko je prižel med Prekmurce predsednik Izvršnega sveta Slovenije, tovariš Mihu Marinko. lovari.š Marinko je imel v nedeljo itn ponedeljek v Prekmurju več volilnih zborovanj. Koso ljudje zvedeli, da je pričel med nje predsednik Izvršnega sveta Slovenije, so iz raznih krajev prosiilii, naj prav gotovo tudi njiih obišče. V mnogiih krajih so z zelenjem in cvetjem okrasili hiše in postavili slavoloke. Čeprav imajo ljudje prav sedaj na polju precej dela, vendar so prišli na predvolilne sestanke od blizu in daleč. Včeraj je imel tovairiš Marin kovcih, Puconcih in v Murski Soboti, V vasi Puconci, ki leži tik ob Madžarski meji, so prišli na zborovanje ljudje iz vseh sosednih krajev. Tovariš Marinko je govoril volivcem o razvoju socialistične demokracije pri na«, o zunanje- političnem položaju v zvezi s tržaškim vprašanjem ter o raznih akutnih gospodarskih vprašanjih Prekmurja. Na zborovanju je bila številno zastopana tudi madžarska manjšina iz okoliških krajev in so govor tovariša Marinka prevajali tudi v madžarščino. Madžarski volivci so zagotavljali, da bodo tudi v teh volitvah enotno glasovali in s tem dokazali svojo voljo, da v slogi in enakopravnosti s slovenskim prebivalstvom grade socializem v domovini enakopravnih narodov. Popoklme je tovariš Marinko . . (prispel v Puconce, kjer je bilo v ko volilna zborovanja v Prošenja-1 šolski dvorani volilno zborovanje. V LR SrbiM 5269 odborn kov za okrajne in mestne svete proizvajalcev Beograd, 28. okt. Na volitvah za okrajne in mestne svete proizvajalcev, ki bodo v nedeljo in ponedeljek 1. in 2. novembra, bo v LR Srbiji izvoljenih 5269 odbornikov. Od tega števila bo v industrijski, trgovinski in obrtniški skupini izvoljenih 2089 in v kmetijski skupini 3180 odbornikov. Po podatikih republiške volilne komisije so okrajni in mestni ljudski odbori določili, da bo za izvolitev teh odbornikov 6329 kandidacijskih zborov. Na teh zborih je biilo predloženih 6016 kandidatnih seznamov. Izmed teh seznamov so okrajne in mest- V Vižmarjih in Tacnu so kandidirali tovarišico Vido Tomšič V ponedeljek zvečer so se zbrali v sindikalni dvorani Bombažne tkailnice volivci iz Vižmarjev in Broda, v gasilskem domu v Tacnu pa volivci iz Tacna in Šmartnega, da si postavilo kandidate za zvezno in republiško skupščino. Oba zbora volivcev sta bila zelo živahna in so volivci na enem, kakor na drugem obravnavali važna kmečka, davčna, komunalna im te-lesnovzgojna vprašanja. Pravijo, da talkin zborov volivcev že dolgo ni bilo. Predvsem so se zanimali za razna komunalna vprašanja in to o popravilu cest, javni razsvetljavi ter o napredku kmetijstva. Z ogorčenjem so obsodili enostransko in podlo polit lik o Anglo-amerikancev v zvezi s Trstom. Zelo živahno so razpravljali o kandidatih. Dejali so, da jih morajo zastopati odločni borci za pravice delovnega človeka. Zato so na obeh zborih z velikim navdušenjem pozdravili predlog, da bi jih v zvezni skupščini zastopala odločna borka tovarišica Vida Tomšič. Predlog je na obeh zborih potrdila tudi kandidacijska komisija. Za republiško skupščino je bilo več predlogov, vendar so se končno odločili, da. bi bil kandi-dait star borec za socializem tovariš Avgust Zupet. V. K. ne volilne komisije potrdile 5970 seznamov, 46 seznamov pa ni ustrezalo zakonskim predpisom. Na kandidatnih seznamih je bilo predlaganih 26.932 kandidatov. Zbori volivcev so glasovali za 15.261 kandidatov in predlagali okrajnim mestnim volilnim komisijam, naj potrdijo njihove kandidature. Volilne komisije so potrdile 16.137 . kandidatur. V industrijski skupini je bila potrjena kandidatura za 6831, v kmetijski skupini pa za 9306 kandidatov, to pa pomeni, da ima vsako od-borniško mesto 3 kandidate, t. j. po enega kandidata več, kot zahteva zakonski minimum. Volivci v Srbiji so izkoristili pravico, da predlagajo kandidature kot skupine proizvajalcev. 1'ako je bilo postavljenih pet kandidatnih seznamov v 5 volilnih enotah — vsi iz kmetijske skupine. Te kandidatne sezname so potrdile okrajne in mestne volilne komisi je in je tako število predlaganih kandidatov naraslo za 21. Nova zbirka predpisov o gospodarskem sistemu Pričakovati je, da se bo na temelju ustavnega zakona o osnovah družbene in politične ureditve še dalje razvijal naš gospodarski sistem. V tej zbirki predpisov, tretji zaporedoma, boeta tudi osnutka dveh zakonov: Zakona o družbenem planu in Zakona o proračunu. Osnutka teh zakonov dajeta skupno s predpisi, objavljenimi pred tremi meseci v prvi zbirki, temeljna načela našega gospodarskega sistema. Razen Zakona o družbenem planu in Zakona o proračunu zajema tretja zbirka predvsem predpise o davčnem in plačnem sistemu, obdelane v uredbah o razdelitvi in obdavčenju dobička, o davku na presežek plačnega sklada, o razdelitvi dobička ter uredbi o davku na dohodek. V tej Pred zborovanjem je skupina pionirjev izročila predsedniku Marinku šopek rdečih nageljnov, pozdravili pa so ga v imenu občinskega odbora krajevni funkcionarji. Največje volilno zborovanje je bilo sinoči v Murski Soboti. Velika dvorana Mladinskega doma je bila premajhna, da bi lahko sprejela številne zborovalce. Mnogi niso mogli priti v dvorano, pa so govor tovariša Marinka poslušali pred zvočniki na ulicah. To-v raniš Marinko je med dirugim govoril o naši notranji politiki, socialistični preobrazbi kmetijstva ter o razvoju Prekmurja. Prav tako je tovoriš Marinko govoril tudi o razpletu tržaškega vprašanja im o mednarodnem položaju. Tudi na ladiah bodo volišča Beograd, 28. okt. Zvezna volilna komisija je na današnji seji izdala odločbo o določanju volišč in imenovanju volilnih odborov na ladjah. S tem je sedaj točno določeno, kako bodo glasovali člani posadk in potniki na naših jadranskih in rečnih ladjah. Po zakonskih predpisih je glasovanje elanov posadk in potnikov na ladjah različno glede na to, ali gre za ladjo v naših ozemeljskih vodah, ali za ladjo, ki bo na dan volitev izven ozemeljskih voda FLRJ. i poslušalci so navdušeno pritrjevali govornikovim besedam ter zagotavljali, da bodo tako kot o tržaškem vprašanju tudi na dan volitev pokazbli enotnost in dali priznanje odločni politiki našega državnega vodstva. Kakor pred zborovanjem, tako so se tudi po zborovanju razvile prisrčne manifestacije. Ljudje so pozdravljali tovariša Marinka in še enkrat manifestirali za naše pravice v Trstu ter izražali odločnost braniti, kair je našega. G. Rodoljub čolakovič na zborovanjih v Vzhodni Bosni Bijeljina, 28. okt. Poslanski kandidat za okraj Biijeljiina Rodoljub čolakovič je imel doslej v vzhodni Bosni več predvolilnih zborovanj. Sinoči je na občinskem zborovaiiju v Brodcu govoril volivcem o pomenu bližnjih parlamentarnih volitev, naijnovejšiih dogodkih v zvezi s tržaškim problemom ter uspehih naše države na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Na zborovanju je bilo kakih 1000 kmetov iz , Semberije. I Tovairiš Rodoljub Čolakovič Ivo imel v prvi polovici novembra še nekaj občinskih zborovanj v tem okraju, govoril pa bo tudi na okrajnih zborovanjih v Klad-i nju in Bratuncu. A. ALbKSANDER BEI INIC PREDSEDNIK SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI: Najtežje in najltpše naloge V življenju našega ljudskega danji znameniti ustvarjale! predstavništva in v življenju na- socialne, gospodarske in P° j . ših narodov sploh je nastopil po- ureditve, ki .iih vodi izkuse , ureditve, ki jih memben trenutek, ko naši narodi človekoljubni poznavalec . prevzemajo v republiških skup- skih potreb, predsednik reP“ ljud- Zbori volivcev v Ljubljani v glavnem končani Ljubljana, 28. oktobra Zbori volivcev za volitve v svez.no in republiško skupščino so v Ljubljani v glavnem zaključeni. Le v nekaterih redkih volilnih enotah jih bodo sklicali še danes in jutri, kajti do konca tedna morajo preložiti že vse kandidature. Doslej so za kandidate za poslance v republiško skupščino na 6 volilnih okoliših v Ljubljani predlagali po dva kandidata, na petih pa po enega. Med temi kandidira pet žensk. Včeraj zvečer so imeli zbor volivcev za teren Ajdovščino ter v šiški volivci terena »Hinko Smrekar« im Litostroj. Obisk je bil izredno dober, eaj je prišlo okrog 45 % volivcev. Dvorana v Domu Ljube Šercerja v Šiški je bila premajhna, da bi sprejela vse udeležence, od katerih jih je zato dober del ostal pred dvorano. Na splošno pa se je zborov volivcev povprečno udeleževala četrtina vseh volivcev, medtem ko so prihajali člani kolektivov na zbore za volitve v zvezni in republiški zbor proizvajalcev skoraj sto odstotno, razen pri gradbenih kolektivih, kjer je bila udeležba nekaj manjša. Zaradi dogodkov okrog Trsta _ so posamezni zbori izzveneli »i-zbirki so tudi osnutki o izpolnitvi cer nekoliko manifestativno, kjub temu pa so na številnih zborih zakona o proračunu, o ustanovah s samostojnim financiranjem in uredba o upravljanju stanovanjskih poslopij. tudi tesno pretresali naše gospodarske probleme. Sedaj pa se začenja doba večjih volilnih zboro- DNEVNA KRONIK A Hasan Brkič predaval v Plevlju Pleolje, 28. okt. Državni sekretar za narodno gospodarstvo, tovariš Hasan Brkič, je imel v Plevlju dve predavanji. V dvo-D< raim 'oma Jculture je v okviru o svojih vtisih iz arabskih predavanja Ljudske univerze voril dežel. Drugo predavanje »O novem gospodarskem sistemu v FLRJ« je nnel tovariš Brkič v dvorani Delavskega doma pred pretesno gospodarskimi in sindikalnimi funkcionarji ter drugimi političnimi in javnimi delavci. Proslava ob 30-letnici Vatroslava Jagica Te dni bo v Varaždinu, rodnem kraju Vatroslava Jagiča spominska svečanost. Obudili bodo spomin na tega velikega jezikoslovca, ki je dal dragocene pridevke k splošni slovanski filolo-iji in k zgodovini književnosti, jegovi številni spisi pričajo o naravnem čutu za presojo pozitivnih tradicij, o trdni znanstveni zavesti, o zvestobi znanstvenim dokazom, ki so mu bili vedno vodilo v vseh njegovih raziskovanjih na področju slovanskih zikov. i je- Mcdnnrodna turistična konferenca na Bledu Danes se je začela na Bledu konferenca predstavnikov turi- stičnih uradov iz Zahodne Nemčije, Švedske, Francije, Avstrije, Holandske in nekaterih drugih držav s predstavniki Turistične zveze Slovenije. Razpravljali so o uspehih minule turistične sezone in o možnostih prometa turistov navedenih držav v Sloveniji v prihodnji sezoni. Po konferenci na Bledu se bodo predstavniki inozemskih turističnih uradov udeležili podobne konference v Opatiji, na kateri bodo razpravljali o problemih inozemskega turizma v vsej naši državi. V Nišu so začeli izdelovati velike črpalke za namakanje Niš, 27. okt. V niški livarni in tovarni Jastrebac so začeli izdelovati velike propelerske črpalke z zmogljivostjo 300 do 600 litrov vode v sekundi, s katerem! bodo namakali velike površine zemlje. Uporaba teh črpalk bo velikega pomena za naše kmetijstvo, zlasti ko bo zgrajen prekop Donava—Tisa—Donava. Za Izdelavo teh črpalk, ki jih doslej naša industrija še ni Izdelovala, se že zanimajo vodne skupnosti iz vse države. Kolektiv Jastrebca je doslej izdeloval manjše centrifugalne črpalke z zmogljivostjo 30 do 80 litrov vode v sekundi. V bodoče bo usmeril proizvodnjo pretežno v izdelavo vseh teh črpalk, ki smo jih doslej morali uvažati. 30. oktobra bo začela obratovati tovurna težkih kamionov v Pribo ju 30. oktobra bo začela v Pribo ju na Limu obratovati nova tovarna težkih kamionov z nosilnostjo pet in več ton. To je ena izmed prvih večjih tovarn v Sandžaku in prva te vrste v naši državi. Za zdaj bodo v njej montirali uvožene dele, kasneje pa jih bodo postopoma tudi izdelovali. Proizvodnja bo temeljila na odkupljeni licenci znane avstrijske tvrdke »Saurer« z Dunaja. Predno so to licenco odkupili, so preizkusili kamione domala vseh evropskih tovarn, Saurerjevi pa so se izkazali kot najugodnejši za naše pogoje. V Ljubljani letos 566 novih vajencev Te dni je bilo zaključeno sprejemanje vajencev v obilne obrate v Ljub-, ljani. Letos je bilo pri Obrtni zbornici na novo registriranih 566 vajencev, med njimi 414 moških in 152 žensk. Kljub temu, da imamo v Ljubljani največ obrtnih obratov oblačilne stroke, namreč 124 moških krojačev in 99 šivalnic ženske obleke, in da je v Ljubljani že 182 mizarjev, se je največje Število vajencev priglasilo razen v obrate kovinske stroke prav za lesno in oblučilno stroko. Zaradi nepravilnega dotoka vajencev v obrtne obrate, ima Institut zu psihologijo v načrtu izdajo več brošur o posameznih obrtnih poklicih. Tudi pri letošnjem vključevanju vajencev se je namreč pokazalo, da je bilo tudi letos zu obrti, v katerih je že itak naimanj naraščaja, kot v zidarski, krov-»ki, dimnikarski stroki, najmanj zanimanja. vanj, ki jih bodo sprejeli kandidati za volivce, ki so jih predlagali. Že jutri bo imel tako zborovanje tov. Lado Krivic v Zeleni jami, nato pa še v Savski koloniji v Jairšah. Med svoje volivce pa bodo šli tudi ostali kandidati ter bodo obravnavali pomen teh volitev in naloge, ki jih bodo prevzele nove skupščine in zbori proizvajalcev. ščinah, v Zvezni skuščini in v svetih proizvajalcev upravo države res v svoje roke, ko sami neposredno odločajo o usodi svojih narodov in skrbe, da bi se njihovi sklepi pravilno izvajali. To je resnična prava enotnost ljudske oblasti in enotnost skrbi za naše narode. Po tolikih reformah o prevzemu vseh ljudskih zadev v tovarnah, v zadrugah in različnih ljudskih odborih ter po- listične vsod, kjer gre za blaginjo ljudstva — od administracije do izročitve v ljudske roke — se je vse to izpolnilo kot naravno in racionalno nadaljevanje poglabljanja socialistične ureditve naše države. Na naših narodih in na nas samih je, da v omenjena najvišja telesa pošljemo najboljše, najra-zumnejše in najvdanejše ljudi, ki jim je pri srcu ljudska blaginja. Kajti v njihovih rokah bodo najtežavnejše in najlepše naloge: da kot poznavalci razmer med ljudstvom ter kot ljudje, ki so z ljudstvom vedno delili in še danes dele dobro in zlo, prispevajo svoj neposredni delež in vse sklepe o svojih narodih. Ker vedo, kako bo vsak sklep odjeknil v srcih ljudi in kaj bo prinesel na terenu, bodo živa vez z ljudstvom, T T ,Tu~"^ntreben poosebljenje ljudstva v najvišjih ?raY\US10v u\rfp> ^ J?/notrebe ljudskih ustanovah in prenos teh )n bo uP°žteval vs® naravl ustanov med ljudstvo. ter P°Pdn«na ustrezal na». ke Jugoslavije, maršal ^ Broz-Tito. Ti poslanci bodo m rali prispevati velik napor in liko odgovornost za dokončno ureditev naše socialistične^ °rz ve. Zato pa bodo tudi deležni v likega priznanja in hvaležno vseh naših narodov za nesebično skrb, za vse, kar zau va naše narode. , Ideologi in borci naše soci - ične ureditve, ki so n}or „ pogosto že prej, še pogosteje P bodo morali v bodočnosti resev, ti velike probleme našega narobnega življenja, bodo zdaj nepo sredno povezani s praktiki, blizu poznajo in stalno sPrel™ ” jo razvoj razmer med našim lju -stvom. Ž združenimi močmi D " do iskali poti, po katerih P°Ja * mo v bodočnost. . Mislim, da je to najboljša pot, da ena prečiščena misel in kolektivno čustvo prevzameta V državni organizem. Ce bodo Pr ' hodi od starega stanja, ki na je še vedno zapustilo nekaj o diščine, ali od novejšega, včasi še začasnega, k popolnoma nov mn 7 n mri ml ii.lr revni rurPVGČ mu z novimi ukrepi preveč ali celo okrutni, bo nova l.iudslrg uprava zaradi P svoje narave takoj občutila na kraju samem-terenu, bodo živa vez z ljudstvom, ^ato se bo lahko podvizala P1 Povezava naše socialistične ureditve. Ta da ljudstva z ljudsko oblast je organizirana tako, upravo je prvčv zgodovini na- iz nienega značaja izvirata hkra- ti načelnost in prožnost. ših narodov trdna nerazdružna enota, ki ne more in ne sme zgrešiti cilja. Kajti če bi se zgodilo, da posamezni poslanci ne bi dojeli razmer svoje ožje domovine in ne bi zastopali koristi celote glede na želje svojih volivcev, jih volivci lahko odstranijo z njihovih mest in jih zamenjajo z novimi ljudmi. Med novoizvoljenimi poslanci iz vseh republik bodo tudi dose- Od tistega trenutka, ko so na naši dosedanji zavezniki ta k prizadeli, je ta volilna reform — kot višek vseh dosedanjih r ' form v življenju — logičen J dosleden korak naprej v iskan] novih poti za boljši razvoj nas domovine. Prepričan sem, da do bližnja bodočnost pokazala, da J bil za nas zelo koristen in odrešilen v mnogih ozirih. A. Bel* • Predstavniki mest razpravljajo o osnutku novih gospodarskih uredb v skem razpravo o sistemu ter novem gospodar-o osnutkih novih gospodarskih uredb zelo živahno posegajo tudi odborniki ln strokovnjaki ljudskih odborov mest ln mestnih ob6in. O odnosih med komuno ln gospodarskimi organizacijami ter o novem gospodarskem sistemu so že dosti govorili tudi na mariborski skupščini Stalne konference mest ln mestnih občin FLRJ. Glede na pomembno vlogo komun v razvoju gospodarskega ln družbenega življenja Je predsedstvo Stalne konference sklicalo dva sestanka, na katerih so razpravljali o osnutkih novih uredb ln o vlogi ljudskih odborov v novem gospodarskem sistemu. Predvčerajšnjim so Imeli takSen sestanek predstavniki ljudskih odborov nekaterih gospodarsko razvitejših mestnih občin. Na sestanku so bili delegati Kranja, Samobora, Bitolja, Smedereva, Varaždina, Siska, Apatina ln Leskovca. Po izčrpni razpravi so sestavili pripombe ln predloge, ki Jih bodo poslali Zveznemu izvrSnemu svetu. Ker v osnutkih novih uredb ljudski odbori mestnih občin niso okraja, dobile status samostojnih drugim so poudarili, da Je potreb”® mest. Predlagali so tudi, naj bi v boljSa koordinacija med ljudskim končni redakciji temeljnih uredb o odbori in Narodno banko, katere gospodarskem sistemu pooblastili re- pristojnosti bi morali točno določi1*-publiške izvršne svete, naj bi s svo- ( Ker bodo kmalu prišli v razpravo Jiml odloki določili posamezne mest- osnutki Zakona o planu, Zakona 0 ne občine s posebnimi pravicami, ia proračunu, dalje osnutki uredb o raz' katere bi veljale pristojnosti, ki jih delitvi in obdavčenju dobička, 0 predvidevajo osnutki omenjenih uredb za okraje ln samostojna mesta. Včeraj so predstavniki mestnih občin razpravljali o perspektivah razvoja okrajev kot komunalnih skupnosti in o položaju in razvoju mest v okviru teh skupnosti, kakor tudi o pogojih za napredovanje komun. Udeleženci sodijo, da bi morali okraje ln mesta postopoma povezovati v davku na presežek plačnega sklad3’ o razdelitvi zaslužkov, o uveljavlie' nju Zakona o proračunu, o ustanova s samostojnim finansiranjem davku na dohodek, so sklenili bodo sklicali širši sestanek predstavnikov mest takoj po objavi omenjeni osnutkov, ln sicer zato, ker bo iz te predpisov moč še bolje videti b0<*° ® odnose med komuno ln podjetji in 0 da med enotno komunalno skupnost, ln sicer banko in drugimi gospodarskimi orga' tam, kjer imajo za to potrebne pogoje. Predstavniki mestnih občin prav tako sodijo, da bi morali revidirati zakonite predpise ln določiti skupna merila za vse republike glede tega, katero mesto mora imeti status mestne občine in katero status samostojnega mesta. Hkrati s sestankom predstavnikov mestnih občin Je bil včeraj na sedežu omenjeni kot gospodarsko upravni 1 predsedstva Stalne konference v Beo-činitelji, marveč samo okrajni in gradu sestanek predstavnikov nekaterih večjih mest, mestni ljudski odbori (izven sestave okraja), predlagajo udeleženci sestanka, naj bi najbolj razvite mestne občine s posebnimi pravicami, ki so ki so se ga udeležili delegati Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva, Skoplja, neke, Niša, Maribora in Osijeka. Tudi na po svojem gospodarskem in družbe- tem sestanku so razpravljali o osnut-nem pomenu znatno prerasle okvire kih novih gospodarskih uredb. Med nizacijami, kar mestne ljudske bore najbolj zanima. od' BarkovIJe, slovensko predmestje Trsta Litostroj bo dobavil svoje izdelke Indiji Zastopniki jugoslovanske stroj/1® tovarne »Litostroj« so sklenil' indijsko vlado pogodbo o d0 | ^0 velikih dvigal. Dvigala so ločena deloma za veliko 'n tovarno železniških vagonov, jo sedaj grade, deloma Pacf;a trebe državne železnice, nkul vrednost naročenih dvigal znas približno 230.000 dolarjev. »Litostroj« je dobil to naroči v ostrem konkurenčnem boju, se ga je udeležilo 42 tovarn malone vseh celin, med katerii mnoge uživajo svetovni sloves graditvi dvigal. . „ . Zastopnik »Litostroja« inz«1} Birsa je po podpisu pogodbe i ” javil, da ima zmaga jugoslovanske industrije v tem svetovne« tekmovanju daljnosežen pon)0”-»To je prvi primer, je dejal ins-Birsa, da je jugoslovanska tezK industrija zmagala na velikem industrijskem tržišču in je vsekakor velik uspeli nove industrije v državi, ki je že od i>e' kdaj navajena na podjetja z velikim renomejem.« Kamnik imn premalo pekarn Pred vojno je peklo zn Knmni-čane kruh fiest pokam. Zdaj I)n obratujeta samo dve, čeprav• jo P°' rala kruha neprimerno večja ko pred vojno. Pekarni komaj zma£u' jota zahteve in ena je morala j it I poko kruha zasebnim stranka^* Zaradi vseh nevšečnosti, ki nastajaj0 zaradi preobremenjenosti obeh P°' kovskih obratov, bo nujno zgradit še euo pekarno. ^ Trideset let turšlse republike Danes vsa Turčija proslavlja svoj največji narodni praznik — tridesetletnico turške republike, rojene na ruševinah otomanskega cesarstva. Konec prve svetovne vojne je pomenil za mnoge države in narode velik preokret. Nekatere izmed dotedanjih velesil so, bodisi razpadle, kot avstro-ogrska monarhija, ali pa so bile potisnjene v drugo vrsto, kot Nemčija. Evropsko ravnovesje je bilo omajano, zmaga proletarske revolucije v Rusiji pa je pomenila nov či-nitelj v mednarodni politiki, prav tako pa tudi vstop Amerike na svetovno pozornico. Mnogi mali narodi so vsaj formalno uresničili svoje težnje. Tudi za Turčijo so bili tisti časi usodni. »Bosporski bolnik«, kot so tiste čase imenovali sultanovo državo, je doživljal svoj najgloblji upad in potreben je bil samo še en udarec, pa bi se država zrušila in bila popolnoma uničena. Pravzaprav lahko rečemo, da je šlo samo za to, kdo mu bo ta končni udarec zadal. To so začeli zavezniki z izkrcavanjem odvisnost še niso bili rešeni mnogi problemi. Turčija je imela dve vladi: sultana in kalifa v Istam-bulu in Narodno skupščino z Mustafom Kemalom na čelu v Ankari. In takrat so iz Ankare začeli izvajati dodobra premišljene reforme. Novembra 1922 so ukinili sultanat in sultanova vlada je morala odstopiti. Podpis laussan-skega sporazuma dne 24. julija 1923, s katerim so zavezniki priznali novo Turčijo, uvrščajo med prav tako velike zmage, kot je bila prva zmaga upornikov na Ineniju. Celo evropski diplomati in državniki so imenovali ta sporazum »turški čudež«. Proglasitev turške republike dne 29. oktobra 1923, katere tridesetletnico danes proslavlja ves turški narod, je bilo dejanje, ki je omogočilo, da so nadaljevali borbo za neodvisnost, toda tokrat proti notranjim sovražnikom: zaostalosti, preživelemu fevdalizmu in teokraciji, ki je imela prek omejenih hodž svoje oporišče v kalif atu. Ker je bila v turški zgodovini teokracija vedno tesno po- * v-; iSr- w Koksarna v Zonguldaku ob Črnem morju svojih enot, ki so domala za leto | vezana z avtokracijo, so morali dni zasedle večidel bivšega oto manskega cesarstva. Med okupatorji, ki so na roparski način ugrabili večidel ana-tolske Turčije, so bile tudi italijanske enote, ki so zasedle širna področja na jugu države. To okupacijo so odobrili s severnim sporazumom. Italijanski državniki so skupaj z Balfourjem imenovali Kemala Atatiirka »banditskega vodjo«. Zahtevali so, naj preženejo Turke v notranjost Azije in izroče velike dele Anatolije Italiji, češ da je njej potreben življenjski prostor in da ima pravico do te dediščine rimskega imperija! Toda v osrčju centralne Anatolije so se okrog Mustafe Kemala, ki je vroče ljubil svojo domovino in ki je že leta in leta iskal izhod iz razmer, ki so jih povzročili slabi sultani s svojo kliko roparskih paš in ogromnim birokratskim aparatom, začele zbirati ljudske množice, ki so čutile, da je prava pot za Turčijo edinole boj zoper stari red in zoper tuje okupatorje. In naglo se je pod Kemalovim vodstvom razplamenela ljudska vstaja, ki je zatem prerasla v veliko vojno za neodvisnost in osvoboditev. Dotedanja prestolica sultanovega cesarstva Istambul je prenehala biti središče političnih dogodkov te dežele. To središče je prešlo v Ankaro. Tam so 1920. prvikrat sklicali Veliko narodno skupščino, katere predsednik je bil Mustafa Kemal. Medtem ko so se Kemal in njegovi hrabri vojaki borili z ljudstvom za oču-vanje svobode in neodvisnosti svoje dežele, jih je propadli sultan obsodil na smrt »v odsotnosti«, njegovi predstavniki pa so podpisali izdajalski severski sporazum. Uporniki so bili hude boje in dosegali zmage, ki so se čedalje pogosteje vrstile druga za drugo. Toda z zaključkom vojne za ne- uničiti obe. Nekaj mesecev po proglasitvi republike so ukinili kalifat, vse člane sultanove družine pa pregnali iz države. Nova turška republika je postala laična sodobna država, ki je korenito prekinila z ostanki minulosti. Naštejmo samo nekatere reforme: enakopravnost žensk, ukinitev derviških redov, mohamedanstvo je prenehalo biti državna vera, ukinili so šeriatska sodišča, uveljavili so latinico in sodobno zakonodajo, omogočili razmah znanosti, začeli graditi industrijo itd. Državljani nove države so dobili tudi priimke, kar je bilo dotlej v Turčiji neznano. Na torišču zunanje politike je bil življenjski smoter Kemala Atatiirka uresničenje sodelovanja med balkanskimi narodi. Za uveljavljenje te zamisli si je tudi Kemal sam mnogo prizadeval, ker je sodil, da je to najboljša pot, ki jo mora ubrati moderna turška država v svojih mednarodnih odnosih. Nasledniki Kemala Atatiirka, sodobni turški državniki smatrajo za svojo najvažnejšo nalogo borbo za ohranitev Kemalovih reform, ki jih danes z raznih strani napadajo. Nekatera popušča-njajyerskl reakciji so se pokazala kot sila nevarna za nadaljnji razvoj turške države in zato se napredni ljudje bore za uveljavljanje pravega dinamičnega ke-malizma, ki mu je vsak oportunizem tuj. Ko turški narod danes proslavlja tridesetletnico svoje republike, vnovič manifestira svojo zvestobo veliki stvari Kemala Atatiirka, tvorca sodobne države, čvrsto povezani z najnaravnejšimi zavezniki Turčije v Balkanskem paktu. Zdravko Pečar »Times« skuša omiliti učinek kritike anglo-ameriškega sklepa v britanskem javnem mnenju (Od stalnega dopisnika *Borbe<) i katerim jc bil ta sklep sprejet in London, 28. okt. G. Eden je v sporočen jugoslovanski vladi svoji izjavi pred Spodnjim do-| Opozicija je storila drugače: mom v od govoru na kritiko opo- \ le-ta je grajala prav metodo, ki zieije nastopili nadvse odločno v jo je uporabil Foreign office, k «8 Tržaški kanal obrambo anglo-ameriškega sklepa, bil pa je preoej negotov, lahko bi celo rekli zmeden, ko je sikušal opravičiti način im postopek, s Francoska skupščina razpravlja o vo^ni v Indok.ni Pariz, 28. okt. (Tanjug). Po __________________ , ni sila burni razpravi o Indokini, ki je trajala od ponedeljka do davi, je francoska Narodna skupščina s 330 proti 260 glasovom sprejela osnutek resolucije, ki jo je pred- _ lagala p ari amen tar n a skupina re- stopoma zamenjale francoske eno-,____________________________________ te, ki se bore v indokiml. Prav ta- ko zahtevajo od vlade, naj ukrene publikansko-socialne akcije (bivši de gam lipovski disidenti). V tej resoluciji pozivajo vlado, naj uveljavlja politiko, ki bi težila po razvoju vojaških sil priključenih držav, tako da bi le-te lahko po- Švedsko veljajo nesreče pri delu 120 milijonov dolarjev na leto Stockholm, 28. oktobra. (Tanjug). Socialnot!- inokratski časnik »Morgen Tidningen« je izvedel anketo, ki je pokazala, da so vzlic zaščitnim ukrepom lani švedskim zavarovalnicam prijavili 296.700 nesreč pri delu. V istem času so prijavili 3900 primerov poklicnih obolenj. Po podatkih državnega zavarovalnega zavoda je bilo 1949. 289.000 nesreč pri delu in v tem so izplačali 120 milijonov švedskih kron za bolniško blagajno, zdravljenje, rente, pogrebne stroške jn drugo. To pomeni, da stanejo švedsko nesreče pni delu okrog 600 milijonov kron letno, oziroma 120 milijonov dolarjev. vse, da bi s pomočjo pogajanj dosegli inir v Aziji. Vlada naj uveljavi neodvisnost in zaščito priključenih držav v okviru francoske unije. Resolucijo je osvojila tudi francoska vlada. Pred tem je Narodna skupščina zavrnila pet resolucij raznih parlamentarnih skupin, med njimi tudi osnutek resolucije socialistične stranke in KP Francije, v kateri so zahtevali, naj takoij začno z neposrednimi pogajanji za sklenitev miru s Ho Si Minhorn. SOVJETSKI PROTEST Moskva, 28. okt. (AFP). Pomočnik zunanjega ministra Andrej Gromiko je izročil odpravniku poslov grškega veleposlaništva protestno noto zaradi grško-ameriškega sporazuma o ameriških vojaških oporiščih na besedilu samega sklepa pa je dala samo nekaj manjših pripomb. TucLi v izjavah, ki so jih ugledni laburisti in narodni poslanci dajali med tržaško krizo, je padlo v oči, da so se le-ti izogibali razpravi o bistvu vprašanja, medtem ko so bili nadvse ostri in odločni v obsodbi metod, s katerima so se lotili urejevanja tega vprašanja, zlasti pa načina, kako so to sporočili jugoslovanski vladi. Poaoba je bila, kakor da sta opozicija in vlada soglasni, saj vlada ni preveč vztrajala na 1, opozicija pa se na spuščala v kritiiko bistva tega obrambi metod, y sklepa. Današnji »Times« je priobčil pred razpravo o Trstu, ki bo popoldne v Spodnjem domu, uvodnik, ki je pomemben im značilen po tem, ker skuša spraviti v sklad gledišči opozicije in vlade. Čeprav ta časopis ne izraža vselej in redno vladnega stališča, pa le-tega često podpirat ali zagovarja. Toda ne glede na to zasluži pozornost dejstvo, da skuša »Times« zbližati gledišči opozicije in vlade s tem, da sprejema laburistično kritiko metod (pri čemer se g. Eden ni tako prepričljivo branil) in da se strinja s tem, da ie sam sklep utemeljen (česar laburisti niso niti izpodbijali). Treba je bistvo sklepa ločiti od načina, s katerim je bil le-ta sprejet. Strategija je bila pravilna, taktika pa slaba«, pravi na koncu »Times« in dalje — povsem na liniji kritike laburistov, kar se tiče načina in argumentov g. Edena glede bistva samega sklepa. »Predvsem,« pravi »Timesov« uvodnik, »bi bilo treba jasno sporočiti, da so ZDA dn Velika Britanija umaknile tristransko deklaracijo in da je anglo-ameriški sklep »de faeto« rešitev, ki daje možnost, da bodo med nadaljnjimi pogajanji meje popravljene.« Obema strankama je treba jasneje označiti briitansko-ameri-ške namene. Kar zadeva bistvo samega sklepa, ugotavlja »Times«, da je bila razdelitev spornega ozemlja ediina praktična rešitev, kar se je p<^ ostrih izjavah po 8. oktobru »izkazalo kot točno«. Toda, ko graja metodo, ki sta jo uporabila anneriSka in britanska vlada pri tem sklepu, ki »je edina praktična rešitev« opozairja »Times« na to, da so storili vse, kar so mogli, da bi popravili »taktično« napako. »Dober začetek je bil v tem, da sta ameriška in britanska vlada sklenili, da še ne umakneta svojih čet. Zatem so bila posvetovanja v Londonu, Washingtonu, Beogradu in Rimu in kot kaže, bo konferenca petih sil sklicana, dokler bodo še ameriške im britanske čete v Trstu.« Nedvomno je, da ima ta članek ne glede na vire namen omiliti pred javnim mnenjem, ki je bilo nezadovoljno z načinom, kako je bil anglo-ameriški sklep izdan, ostrino kritike laburistov pred današnjo razpravo v parlamentu in opozoriti na to, da kar zadeva bistvo sklepa, pravzaprav ni bistvenega nesoglasja med vlado in opozicijo. V. Pešie A v sirijski parlament zaseda Dunaj, 28. okt. (Tanjug). Po | računskem osnutku. Splošna pro-nekajmesečnem premoru se je da- računska razprava pa se bo de- m*s začelo jesensko zasedanje av- i jansko začela 9. novembra, sirijskega parlamenta. Finančni i Državni proračun za 19 >4. leto minister dr. Kamitz je imel ekspo-ze o osnutku državnega proračuna za leto 1954. leto, v katerem je hkrati pojasnil vladno finančno in davčno politiko. Prihodnja sejo bo jutri, ko bodo predstavnik’ grškem ozemlju, ki so ga sklenili posameznih strank izrafcili mnenj 12. oktobra t. 1. svojih forumov o vladnem pro- Iranska vlada sodi, da bodo petrolejski spor kmalu rešili Teheran, 28. okt. (AFP). Predstavnik iranske vlade Ahmed Nuri je izjavil, da vlada upa, da bodo rešili vprašanje petrolejskega spora in diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo-Hkrati je sporočil, da bo iranska vlada kmalu odgovorila na Edenovo izjavo glede petrolejskega spora in pri tem poudaril, da iranska vlada sodi, da ni med obema vladama kakih posebnih nesoglasij. Vlada upa, da bo rešila ta problem v okviru zakona a nacionalizaciji Z VSEH STRANI SVETA OZN Delo Varnostnega sveta New Vork, 28. okt. (Tanjug). V nadaljevanju včerajšnje popoldanske seje je Varnostni svet proučeval sirijsko pritožbo glede del, ki jih je Izrael začel za premestitev struge reke Jordan v demilitarizirani coni med Sirijo in Izraelom. Izraelski delegat Aba Eban je ob-vostil Svet, da je vlada pripravljena prekiniti dela med proučevanjem tega problema v Varnostnem svetu. Na temelju te izrealske izjave je Varnostni svet enogilasno sprejel predlog franooske resolucije, ki z zadovoljstvom sprejema na znanje, da je Izrael privolil v prekinitev doi med debato o sirijski pritožbi. Resolucija sprejema na znanje tudi poročilo, ki ga je Varnostnemu svetu dal general Benike. Varnostni svet se bo vnovič sestal jutri popoldne, ko bo nadaljeval proučevanje tega spora. . Schumanove izjave WashIngton, 28. okt. (AFP1). Mau-rice Schuman. francoski državni tajnik za zunanje zadeve in vodja franooske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN, jo predstavnikom tiska izjavil, da njegova vlada ne predvideva novih pogojev za ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni s-kupnosti v parlamentu. Dejal je. da je obiskal ameriškega ministra zunanjih zadev in da na razvoj položaja zdaj optimistično gleda. Ko je govoril o saarskem vprašanju, je Schuman izjavil, da z zaupanjem gleda na zadovoljujoči razvoj razgovorov o Saaru, ki se bodo kmalu začeli med Bidaultom in Adenauerjem. Churchillov sklep \Vaslilngton, 28. okl. (Ai<’P). Iz amerUkih uradnih virov se je izvedelo ia je predsednik britanske vlade Sfcurchili privolil, da bo za nekaj mesecev preložil vsak poizkus akcije za sestanek konference štirih s predsednikom sovjetske vlade Ma-lenkovom. Za to se je Churchill baje odločil med razgovori, ki jih je imel z ameriškim ministrom zunanjih zadev Dullesom med njegovim zadnjim bivanjem v Londonu. Churchill je menda soglasen s tem, da ni treba vztrajati pri konferenci »velikih štirih«, preden ne bi sovjetska vlada denlfitivno odklonila vsako možnost za konferenco ministrov zunanjih zadev štirih sil in preden bi francoska narodna skupščina ratificirala pogodbe o evropski obrumbni skupnosti. ITALIJA Reke še zmeraj naraščajo Rim, 28 okt. (AFP). Položaj v Italiji ki je zadnje dni nastaj »a- radi poplav, ne kaže nobenih znakov izboljšanja. Koke v Severni in Južni Italiji že nadalje prestopajo bregove in povzročajo veliko škodo. Po začasnih cenitvah je okoli 85*/» ozemlja v Reggio Calabria v Južni Italiji opustošenega zaradi poplav in neviht, ki ne prerfehajo. Po zadnjih podatkih, je bilo v provinci Catanzaro porušenih nad 800 hiš, nad 3000 poslopij pa je hudo poškodovanih. TUNIS Obsodba šestih Tunizijcev Tunis, 28. okt. (Keuter). Francosko vojaško 6odiSče je sinoči obsodilo dva Tunizijca na pet let težkega prisilnega dela. fctirje drugi Tunizijci so bili obsojeni na kazni do 18 mesecev zapora. Vseh šest ob-sojencov je bilo oh tožen ih, da so trgali telefonske žice in med lanskimi nemiri poizkušali uničiti neko francosko vojaško taborišče. INDONEZIJA Nacionalizacija vseh električnih družb DJakarta, 28. okt. (AFP). Piod sednik Združenih držav Indonezije, i Sukamo, je izdal sklep o nacionali- j zaciji vseh električnih družb. Sklep o nacionalizaciji ima relravktivno veljavo od 23. decembra minulega leta. KOREJA Ridgway obiskal Sing Man Rija Seul, 28. okt. (AFPiJ. Sef generalnega štaba ameriških kopnih sil ge- | neral Ridgway, ki je na inšpekcijskem potovanju po Daljnem vzhodu, je prispel danes v Seul in obi- | skal .lužnokorejskega predsednika Sing Man Rija. Pričakujejo, da bo Kidgway obiskal tudi prvi ameriški korpus in komisijo nevtralnih držav za repatriacijo ujetmikov. Sestanek komisije za repatriacijo Pan Mun Jom, 28. okt. (AFP). Nevtralna komisija za repatriacijo vojnih ujetnikov na Koreji se je sestala danes dopoldne ob deseti uri po krajevnem času. Na tej seji bodo obravnavali možnost izhoda iz . slepe ulice, v katero so zabredli glede na-dalltnjiili prepričevanj vojnih ujetnikov, ki odklanjajo repatriacijo. Na konferenco o premirju naj bi povabili tudi SZ Pan Mun Jom, 28. okt. (UPI. Odposlanec 16 držav, katerih čete so se borile na Koreji pod zastavo Združenega poveljstva, Athur Dean, je danes na sestanku preliminarne konference v Pan Mun Jomu izjavil, da lahko Kitajci in Severnokorejci povabijo Sovjetsko zvezo na konferenco o premirju, ker je imela Sovjetska zveza »neposredno vlogo v korejski sovražnosti*. To je Dean izjavil ko je severnokorejski delegat Ki Sok povedal, da so Združeni narodi odobrili sodelovanje nev.ralnih držav na korejski konferenci s tem. ko po dovolili tudi SZ prisostvovati politični konferenci. Kitajski in severnokorejski predstavniki so predlagali, naj li bile poleg SZ navzoče na politični konferenci tudi Indija, Burma, Pakistan in Indonezija. Severnokorejski delegat jo obdolžil Združeno poveljstvo, da zavlačuje politično konferenco. GVIJANA Jagan: Gvijana je spet zabredla v fašizem London, 28. okt. (AGF). Bivši predsednik vlade britanske Gvijane dr. Jagan je obdolžil guvernerja Alfreda Savagea, da je postal diktator. Ko je omenil zadnje dogodke Dr. Jagan v Gvijani, Je izjavil, da je Gvijana spet zabredla v fašizem kot pred enim letom. Njegova bivša vlada je te težnjo odklonila, guverner pa je zdaj postal diktator in želi izrabiti svoja pooblastila ter zapreti vodje narodno-progrosivne stranke z namenom, da bi to atranko uničil. KITAJSKA Izjava kitajskega generala Tokio. 2b. okt. (AFP). Radio Peking je danes objavil apel namestnika poveljnika kitajs-kih sil na Koreji generala Teng Hua, ki poziva kitajske sile. naj čvrsto hranijo svoje položaje proti morebitni ponovitvi ameriške ofenzive. Po njegovih besedah je nekaj znakov, ki pričajo, da se Američani pripravljajo na ofenzivo. »Kitajske sile,« je poudaril, »naj podvoje svojo budnost proti sovražnikovim napadom.« ZDA Vlada spremenila politiko pomoči tujini Ncw York, 28. okt. (AFP). Ko je govoril o izmenjavi blaga med ZDA in evropskimi državami, je senator Uuaily poudaril, da je ameriška vlada izpremenila svojo politiko pomoči tujini in si prizadeva zmanjšati neposredno pomoč ter hkrati povečati trgovino z državami, ki jim zmanjšujejo pomoč. Sinssen odpotoval v Pariz New Yurk, id. okt. (AFP). Direk-j tor uprave za operacije z inozem-j stvom Ha i o Ul Stassen je odpotoval v Pariz. Stassen bo sodeloval pri ! delu konference evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje, ki bo 29. in 30. t. m. Admiral Saley o atomskem pogonu ladij Plttsburg, 28. okt. (AFP). Načelnik štaba ameriških pomorskih sil admiral* Saley meni, da bo imela premoč na morju tista država, ki bo prva uvedla atomski pogon namesto nafte. Admiral je nato poudaril, da je bila preizkušnja novega motorja na atomski pogon na dveh ameriških podmornicah ki jih še grade, zelo uspešna in da je presegla vsa pričakovanja Nobenega načrta za umik ameriških čet iz Evrope Washlngton, 28. okt. (AFPI. Ameriški obrambni minister Charlse VVinston je 4anes izjavil, da ZDA nimajo nobenega načrta za umik svojih čet iz Evrope. To je \Vinston izjavil na tiskovni konferenci in oh tej priložnosti poudaril, da so njegovo izjavo iz minulega tedna glede tega vprašanja napačno razlagali, zaradi česar je v tujini nastalo vznemirjenje. Poudaril je, da je na vprašanje, ali bi lahko tehnična izpopolnitev ameriškega orožja pripeljala do zmanjšanja števila enot v tujini, minuli teden odgovoril, da bi bitp to možno v daljšem časovnem razdobju. predvideva izdatke v znesku • 21 milijard 351 milijonov in dohodke v znesku 20 milijard 695 milijonov šilingov. Za izredni investicijski program so določili milijardo 54 milijonov šilingov, ki jih bodo krili s posebnimi kreditnimi I operacijami. Primanjkljaj v znesku 655 milijonov šilingov IkmIo po mnenju finamčnega ministra Kamitza lahko krili s primerno finančno politiko. V Grčiji so proslavili spomin žrtev italijanskega fašizma Atene, 28. okt. (Tanjug). Danes so s spominsko proslavo za padlimi žrtvami v vsej Grčiji slovesno proslavili oblet r^co, ko je Grčija odklonila italijanski ulti-mal, kar je pred trinajstimi leti povzročilo fašistični napad na to državo. V Atenah je bila v čast te obletnice vojaška parada, kateri so prisostvovali predsednik vlade maršal Papagos z ministri, visoki vojaški voditelji, tudi diplomatski predstavniki im nekaj sto tisoč meščanov. DANES PO SVETU Niti taktika niti strategijo Avtorji sklepa z dne 8. oktobra ne skušajo več zagovarjati taktike, ki so se je lotili — taktike diktata. Sedaj že precej odkrito priznavajo, da je bila njihova taktika zgrešena. Njihovo priznanje, da so taktično zgrešili, je že samo po sebi dobro znamenje. Toda še vedno skušajo prepričati svojo in svetovno Javnost, da so Jih pri slabi taktiki vodili dobri in pošteni nameni. Vsekakor bi radi ustvarili v javnosti vtis, da je bila zamisel, izražena v sklepu z dne 8. oktobra vendarle dobra in da Je treba vztrajati pri njej s tem, da se le-ta uresniči drugače, z drugačno taktiko. O tem sedaj mnogo govore tudi v njihovih diplomatskih krogih In v njihovem tisku. Londonski »Times« se je n. pr. takole izrazil o sklepu z dne 8. oktobra: »Strategija je bila dobra, toda taktika je bila slaba«. Podoba je, da avtorji sklepa z dne 8. oktobra še zmeraj niso v celoti dojeli, da se je 17 milijonski enotni in neustrašeni narod Jugoslavije odločno uprl ne le taktiki z dne 8. oktobra, marveč tudi strategiji od 8. oktobra. Ml se nismo uprli samo poskusu diktata, marveč tudi poskusu, da bi našo ieljo in naš živelj Izročili Italiji. Drago nam Je, da so avtorji sklepa Z dne 8. oktobra vendarle spoznali, da je bila njihova taktika napačna. Toda mi sodimo, da bi bilo v prvi vrsti njim v prid, če bi spoznali, da je tudi njihova strategija slaba. Le-ta je prav tako slaba, kot njihova taktika. Ce Jim Jr kaj na tem, da popravijo resno stanje, ki so ga ustvarili, je nujno potrebno, da odstopijo tudi od strategije 8. oktobra. J. S. IZ VČERAJŠNJE DRUGE IZDAJE ČETRTEK 29. OKTOBRA 1953 DISLLES PEZffl®: SLU SKLEP Konferenca petih držav bi se lahko pričela »še pred anglo-ameriškim umikom« in miroljubno rešila spor zaradi Trsta VVashington, 27. okt. Nocojšnji listi so s poudarkom objavili izjave, ki jih je dal zunanji minister Foster Dulles na današnjem sestanku z novinarji in v katerih se je zadržal predvsem pri tržaškem vprašanju. Poleg izjave, da bi se lahko konferenca petih držav pričela še taka konferenca začela, je poudaril, da se v Beogradu in Rimu razvijajo razgovori, ki naj utro pot za tako konferenco. Na njej, je dejal, bi se utegnila najti končna miroljubna rešitev spora zaradi Trsta. Kar se angleško-ameriškega sklepa z dne 8. oktobra tiče Je preden se anglo-amerižke čete i dejal, da je bil zamišljen v okviru umaknejo iz Trsta, in da bi bilo akcije za izvedbo širšega načrta, za rešitev tržaškega vprašanja s katerim naj bi dosegli utrditev toliko bolje, kolikor prej bi se' miru in varnosti v južnovzhodni V slažlsi italijanskih imperialistov Tržaški demokristiansld in lnformbirofevski železničarski sindikati napovedujejo stavko proti obisku jugoslovanskih železničarjev Trst, 27. okt. (Tanjug). Vod-! v Trstu stavkali, da bi tako one-stva sindikalnih organizacij ita- mogočill tisočem tržaških Sloven-lijanskih železničarjev v Trstu so cev, da bi se udeležili velikega sprožila akcijo proti turističnemu zbora na Okroglici. Takrat se je obisku skupine jugoslovanskih že- izjalovila njihova namera, ker so lezničarjev v Trstu. V posebni se Tržačani peš in z drugimi sred- objavi pravijo, da je prihod stvi v množicah odpravili do _ ____________________________ osrog 65 železničarjev iz Mari- meje, odkoder so potem nemote- je dejaC pa so le tehničnega bora pomenil nevaren dogodek in no potovali dalje do Vojskega. I značaja, so zato zahtevala, naj oblasti ma- . riborske železničarje zavrnejo. VI drugačnem primeru bodo sindl-' kati napovedali občo stavko, ki naj bi se pričela že to noč. Tako Evropi. Sklep o Trstu je bil rezultat cele vrste razgovorov, ki so imeli namen ustvariti solidno strateško fronto v južni Evropi. ZDA je dejal, so mislile, da je prišel čas, ko bi bilo treba presekati gordijski vozel. Napori, da bi se izpolnil an-glo-ameriški sklep z dne 8. okt-tobra, je Dulles izjavil, pa so naleteli na znatne težave. ZDA, je formalno dejal, niso pripravljene preklicati tega sklepa, vendar je res, da je bil »slab sklep«, ki sam po sebi še ne bi mogel pomeniti končno miroljubno rešitev tržaškega spora. Na vprašanje, ali so s tem sklepom nadomestili deklaracijo treh zahodnih sil iz leta 1948, ali pa le-ta še velja za osnovo anglo-ameriške politike v tržaškem vprašanju, je Dulles dejal, da bo nedavni sklep zamenjal deklaracijo treh sil, če bo izpolnjen. Razgovori, ki se sedaj vodijo o tržaškem vprašanju v Londonu med ameriškim izrednim poslanikom Byingtonom in zastopniki angleškega zunanjega ministrstva Izgon fašističnega poslanca h Trsta Trst, 27. okt. (Tanjug). Anglo-se je v zadnjem času že drugič ameriška vojaška uprava je da-zgodilo, da so demokristjanski in nes popoldne izgnala Iz cone A informbirojevski sindikati posegli neofašističnega poslanca v rim-v protijugoslovansko kampanjo skem parlamentu De Fellcea. Po-italijanskih iredentistov. Prvič se j slanec je napovedal sestanek z je to zgodilo, ko so železničarji I novinarji, a je moral uro pred Razgovori o posaarskem vprašanja ključnem problemu francosko-nemškili odnosov in evropskega sodelovanja Bonn. 27. okt. (Tanjug). Fran-cosko-nemški razgovori o saar-skem vprašanju, ki so se včeraj pričeli med francoskim visokim komisarjem Poncetom in kance-larjem Adenauerjem, se niso začeli o pravem času in tukajšnji diplomatski krogi sodijo, da zato ne bodo uspeli. Trenutka za začetek teh razgovorov niso dobro izbrali, ker so sledili neposredno francoskim zunanjim ministrom Bidaultom. Ta sestanek je napovedan za prihodnji teden. Programska seja zahodnonemške vlade Bonn, 27. okt. (R). Danes se je sestala nova nemška vlada. Kancelar Adenauer je na seji poročal o notranjem in zunanjepolitičnem položaju. Poročal je tudi negativnemu odzivu Franclje na | o najnovejšem razpletu posarske- zadnje Adenauerjeve izjave, v katerih je izrazil nezadovoljstvo Zahodne Nemčije spričo odpora Francije zoper ratifikacijo generalnih pogodb in še bolj zaradi vprašanja o ratifikaciji sporazuma o Evropski obrambni skupnosti. Zato ti krogi sodijo, da razgovori, katerih naloga je pripraviti sestanek med francoskim zunanjim ministrom Bidaultom In kancelarjem Adenauerjem, ne bodo ustvarili ugodnega vzdušja za rešitev posarskega vprašanja, v katerega senci se' razvijajo francosko-nemški odnosi sploh in je od njega odvisna tudi rešitev nemškega vprašanja kot ključnega evropskega problema. Francosko izjavo, da bi bilo treba nemško-francosko razpravo o po-sarskem vprašanju odložiti do sestanka šestih zunanjih ministrov držav, članic Evropske unije za premog in jeklo, označujejo za ponovni dokaz, da Francija ni na-' klonjena neposrednim razgovorom o ključnem problemu francosko-nemšklh odnosov. S to izjavo se je hkrati francoska vlada seveda izrekla, da v doglednem času ne želi ratificirati generalnih sporazumov in tudi sporazuma o Evropski obrambni skupnosti. Pri teh dveh vprašanjih pa prav za-hodno-nemška vlada vztraja, ker hoče uveljaviti eno izmed svojih temeljnih zunanjepolitičnih zahtev. Po drugi plati bonnski diplomatski krogi poudarjajo odpor koalicijskih strank, ki se upirajo Isancelarju Adenauerju, da bi rešil posarsko vprašanje. Te predvsem nasprotujejo ločitvi Posarja od Nemčije in evropeizaciji te po-Krajine. Za zdaj ni mogoče reči, kako bo Adenauer ta odpor premagal. Ni dvoma, da še nadalje vztrajno zahteva, da bi posarsko vprašanje rešili tako, da bi bila s tem ustvarjena trdna osnova za nemško-francosko zbližanje. V petek bosta Adenauer in Poncet nadaljevala razgovore, ki naj služijo kot priprava za sestanek kancelarja Adenauerja s ga vprašnja ln odnosov s Francijo. O tem kakor tudi o gospodarskem, finančnem in socialnem pogramu vlade bo Adenauer podal v državnem zboru posebno deklaracijo. Jutri bo imel novi zbor svojo sejo. tem zapustiti mesto. Odpravili so ga čez mejo v spremstvu vojaške policije. Vojaška uprava se je odločila za ta korak, ker se De Fe-lice ni hotel pokoriti odredbi, da ne sme novinarjem dajati nikakih izjav. De Felice je pripadal fašistični organizaciji v Veroni. Letos 8. marca je sodeloval pri fašističnih demonstracijah v Trstu, ko je na Korsu eksplodirala bomba. Njega in še nekega drugega fašističnega funkcionarja so postavili pred sodišče skupaj z nekaterimi drugimi fašisti, ki sta jih pripeljala v Trst iz Verone ln Padove. Ker je bil sam ranjen, je bil šele pozneje sojen in obsojen na zaporno kazen, a so ga kmalu izpustili in odposlali v Italijo, kjer je kandidiral za poslanca. Danes popoldne ga je zastopnik anglo-ameriške vojaške uprave obvestil, da njegova »tiskovna konferenca« ni zaželjena. De Felice pa je vztrajal pri svojem namenu. Tedaj so njegov sestanek z novinarji izrecno prepovedali, češ da bi mogel izzvati nemire in demonstracije. Izvedelo se je, da je De Felice v času svojega bivanja v Trstu potoval po vsej coni A in zlasti po krajih vzdolž meje z Jugoslavijo. Churchillove »locarnske« pobude v razpravi na seji angleške spodnje zbornice šklm predsednikom, na katerem naj bi se obravnavali odnosi med obema državama, je Churchill dejal, da že dolgo razmišlja o potrebi takega sestanka. V Angliji bi bili navdušeni, ko bi Eisen-hower našel čas za obisk v Veliki Britaniji. Kar pa se tiče mednarodnega položaja, sta amerižka in angleška vlada v stalnih stikih. Visoka politieaa zavest ljudstva je pripomogla k uspehu volilnih priprav na Hrvatskem __________________ „________ Zagreb, 27. okt. Nocoj se je uveljaviti. V več kot 50°/o vo- ozemlju. Sovjetska protestna nota sestalo predsedstvo SZDLH. Fred- lilnih okrajev so postavili P° v pravi, da pomeni ta sporazum sednik voline komisije Spiljak je in več kandidatov za volitv grožnjo za mir in varnost na Bal-l poročal o volilnih pripravah in j Sabor. V diskusiji so ugoto kanu. Atenski radio pa je danes ugotovil, da je na vseh zborih potrebo še večjega PoseSaJ_ Sovjetski manever Atene, 27. okt. (R). Danes se je sestala grška vlada in razpravljala o sovjetski protestni noti zaradi grško-ameriškega sporazuma o skupnih vojaških in mornariških oporiščih na grškem Listi opozarjajo v zvezi s so- volivcev, na katerih so postavili vjetsko protestno noto, da tudi kandidate in ki so se domala za-oboroževanje Bolgarije ni v ko-. ključili, prišla do izraza visoka rlst miru na Balkanu in je še celo politična zavest ljudstva. Postav-v nasprotju z mirovno pogodbo, ljeni so bili kandidati z odličnimi Na drugi strani ima SZ svoja političnimi kvalitetami, kar priča, oporišča celo v Albaniji. Zaradi, da je bil kriterij volivcev pra-tega tolmačijo listi protest le kot vilen. Volivci so tudi poskrbeli novo potezo v hladni vojni. ' da se sovražni elementi niso mogli lzrae’sko-arabski spor v Varnostnem svetu OZN predsednika Eisenhovverja in se z njim razgovarjal o napetosti na Bližnjem vzhodu. Po sestanku je izjavil, da so ZDA upravičeno ukinile svojo gospodarsko pomoč Izraelu, dokler ne opusti svojih načrtov za preusmeritev Jordana. New York, 27. okt (AFI*). V Varnostnem svetu OZN se je pričela danes razprava o sirijski pritožbi proti Izraelu zaradi prekopa, ki ga grade ob Jordanu, katerega nameravajo speljati v novo strugo. Pritožba pravi, da so ta izraelska dela v škodo sirijskega gospodarstva in državne obrambe in da pomenijo prekršitev premirja. Varnostni svet je sklenil, da bo obravnaval najprej poročilo predsednika nadzorstvene komisije OZN generala Bennikeja o zadnjih incidentih na izraelsko-slrijski meji v smislu predlogov Velike Britanije, Amerike in Francije ter da se bo šele nato povrnil k pritožbi Sirije in ostalih arabskih dežel. Zvečer se je Varnostni svet znova sestal. Na seji je general Bennike poročal o incidentu v Kibiji. Medtem je generalni tajnik Arabske lige Hašuna obiskal SZDL in drugih družbenih organizacij v predvoiy;jo kampanjo. V Srbiji že dve tretjini kandidatov Beograd, 27. okt. Volilna ko* misija LR Srbije je prejela P°' datke, po katerih so bile potrjB' ne kandidature za volitve v rf' publiški svet že v 141 volilni; okrajih. Skupaj je v Srbiji 18 volilnih okrajev. Postavljenih Pa je bilo skupno 162 kandidatur, tako da je bilo v nekaterih okrajih potrjenih po več kandidatov. Kar pa se tiče volitev v republiški svet proizvajalcev, je bilo v industrijski skupini potrjenih ** kandidatov v 24 volilnih okrajih' v kmetijski pa 19 kandidatov v prav toliko okrajih. Francoski social sli za premirie v Indokini Pari*, 27. okt. (Reuter). V francoski zbornici se je davi pričela razprava o Indokini. Ze zjutraj je skupina socialistov predlagala pogajanja z Vitmin-hom za premirje v Indokini. V primeru, da bi Ho Sl Minh načelno na to pristal, naj bi Francija zahtevala, da Vletminci demobilizirajo svojo oborožene sile, Franclja pa bi svoje čete umaknila iz Indoklne. V debati, ki je trajala ves dan, so se posamezni socialistični ln radikalni govor* nikl ponovno povrnil k tem>j vprašanju. Zvečer je govoril bivši ministrski predsednik Daladier. ki je ugotovil, da so tudi Američani sklenili premirje v Koreji ii> ni to v ničemer zmanjšalo njihovega prestiža. Se nocoj bo govoril ministrski predsednik Lanlel. Verjetno bo debata ponoči zaključena v glasovanjem po socialističnem predlogu. » larota molka« v ameriškem tisku London, 27. okt. (Tanjug). V spodnji zbornici so danes nadaljevali zunanjepolitično debato. Ministrski predsednik Churchill je dal vrsto odgovorov na vprašanja posameznih poslancev predvsem iz vrst laburistične opozicije. Poslanec Louis Lewis je zahteval podrobnejših informacij o Churchillovi pobudi v Washing-tonu, Parizu in Moskvi za sestanek štirih ministrskih predsednikov. Churchill je opozoril na svojo izjavo, ki jo je dal pretekli teden v spodnji zbornici in dodal, da je težnja po vzpostavitvi boljših in prijateljskih odnosov s SZ izraz skupne želje obeh delov spodnje zbornice. Sam sem v ta namen pripravil razne predloge, je dejal. Vsakega je treba presoditi posebej v zvezi z okoliščinami in časom, v katerih je bil podan. Mislim, da stvari ne bomo premaknili zgolj z neprestanimi interpelacijami v parlamentu Laburistični poslanec Wyatt je zatem opozoril, kako neprimerno v drugi pa Donatova Bogatajevo prav rhnrrhill v MirPntpn tako v dveh seUh- Tudl v ‘8rl dvojic je unurcnm zadnjic v Margateu sta blll Nemkl boUSl ln sta zmagaii govoril O nemški oborožitvi ln Siv dveh setih. Nemki sta se odlikovali tem zadel Francijo, ter je vprašal, v napadu ln obrambi ter odločili igre nli namnnva ministrski nrtvispH- v SV°J° korist predvsem zaradi ru-an namerava mimstrsKi preasea- j tlne Nagl tekmovaIkl pa sta biu ner- nlk povabiti Lanlela v London, i vozni ln nista uveljavili vsega svoda bi z njim govoril o Evropski Jesa znanja. obrambni skupnosti. Predsednik I „ V moškem dvoboju sta zastopala Zahodno Nemčijo Seifert ln Marx, francoske vlade, je Churchill od- slovenijo pa Ahačič ln Kocjan, v prvi govoril, je v Londonu vselej do- igri se Je Kocjan dobro boril proti brodošel gost. Ni mu pa treba po- Selfertu. Zmagal Je gost z rezultatom tovati čez Kanal, da bi zvedel za previdno “n odiofu prVset v“svolo angleško politiko do Evropske korist, potem pa se Je Seifert raz-obrambne skupnosti, ki ji je An- lg™i in pokazal zelo dobro igro predam« xi„ xii vsem v napadu. V drugem srečanju gllja pripravljena V čim večji je Ahačič v odlični igri premagal meri pomagati,, da bi se lahko Marxa z rezultatom 3:1. To Je bila Čimprej ustanovila. ' ‘“dl najlepša igra v dvoboju. Preko i i 200 gledalcev Je navdušeno pozdravilo Kar se tiče sestanka z ameri- i vsako lepo potezo igralcev, v paru sta bila Seifert ln Marx bolj vigrana ln sta zasluženo premagala naš par Ahačlč-Kocjan z rezultatom 3:1. V tej igri Je Kocjan igral zelo slabo. V zadnji igri se Ahačič ni mogel resno upirati Selfertu in 1e Izgubil z rezultatom 3:0. Pri gostih se Je posebno odlikoval (Od posebnega dopisnika >Borbet) Nem York, 27. oktobra. »Zarota molka.« Taiko je pred odhodom z newyorškegu letališča jugoslovanski državni tajnik Koča Popovič označili stališče ameriške-gu »neuradnega« tiska do vseli jugoslovanskih predlogov o Trstu. Ta tendenca dobršnega dela časopisov v ZDA se ujema s podobnimi tendencami v številnih izjavah neanonimnih predstavnikov ameriškega State Departe-memta v zadnjih tednih. Pobude jugoslovanske vlade označujejo v najboljšem primeru za predloge, večinoma pa jih obravnavajo kot »poteze za prudobitev prednosti v trgovanju«. Krono te zarote molka o jugoslovanskih predlogih in zarote napihovanja italijanskih potez nosii brez slehernega dvoma »New Vork Times«, tako v svojih uvodnikih kot tudi v dopisih iz Rima in Beograda. Ko je n. pr. izbruh- STAVKA V TRSTU Trst, 27. okt. (Tanjug). Davi je izbruhnila 48-urna stavka delavcev kemijske industrije v Trstu. Podjetniki niso hoteli obnoviti delovne pogodbe in tudi ne pristati na zvišanje mezd ter novo ureditev delovnih odnosov. DVA MEDNARODNA NAMIZNO-TENlSKA TURNIRJA Zaslužena zmaga gostov v Ljubljani Ljubljana, 27. okt. Nocoj so se v v dvorani sindikatov na Miklošičevi cesti pomerili v namiznem tenisu Igralci Zahodne Nemčije in Slovenije. Gosti so zmagali z rezultatom 3:1. Tudi Igralke Zahodne Nemčije so zmagale, ln sicer z rezultatom 3:0. Za Zahodno Nemčijo sta nastopili igralki Kapelmann ln Donat, za Slovenijo pa Pogačarjeva in Bogatajeva. V prvi igri Je Kapelmannova premagala Pogačarjevo v dveh setih, Prva letošnja premiera v Operi s&. r^rp^raraa,!!. «<-*:.«<■«■ njo premiero. Pod vodstvom gosta Je bilo polno in predstava Je doživela ^ Ji i? «L dirigenta Lovra Malačiča so Izvajali prisrčno ln dolgotrajno odobravanje j® j-fL« .'lih! Ji,«* itrlflnn rtmmn »w«rth«r« francoskesa občinstva, zlasti do zaslusl dirieenta delno. Kocjan Je igral slabše kot lirično dramo »Werther« francoskega občinstva, zlasti po zaslugi dirigenta skladatelja Julesa Masseneta po mo- Matačita ln glavnih solistov, ki so v tlvih Goethejeve povesti. Delo je zre- pravem premierskem vzdušju prejeli žlral Edvard Rebolj, sceno je izdelal mnogo šopkov. Tudi orkjster je Imel običajno. Rezultati Zenske: Knpelmann — Pogačar 2:0 (21:10, 21:11), Donat — Bo- arh. Ernest Franz. Naslovno vlogo danes prav dober dan, tako da Je gataj 2:0, (21:17, 21:17), Kapelmann Wertherja je pel Rudolf Franci kot i predstava napravila na navzoče ugo- Donat : Pogačar — Bogataj 2:0 (21:12, gost, Lota je bila Cvetka Součkova, I den vtl*. 121:14). Končni rezultat 3:0. Moški: Seifert — Kocjan 3:2 (17:21, 21:12, 13:21, 21:15, 21:10), Marx - Ahačič 1:3 (17:21, 21:17, '5:21, 19:21), Sed-fert. Marx — Ahačič, Kocjan 3:1 (16:21, 21:6, 21:17, 21:12), Seifert — Ahačič 3:0 (21:10, 21:9, 21:16). Končni rezultat 3:1. Uspeh Francozov v Subotici Subotica, 27. okt. V .nedmestnem namizno-tenlškem srečanju Je danes Harangozo premagal Roothofta z rezultatom 3:1, Francoz Amourettl pa Bajiča z rezultatom 3:0. V Jugoslovanskem finalu sta Harangozo ln Gabrič premagala Kovača ln Bajiča z rezultatom 3:0. V dubleu sta Harangozo ln Markovič premagala Roothofta ln Amourettija z rezultatom ":1. Potem je Amourettl premagal Harangozo z rezultatom 3:2 in nazadnje še Roothoft Bajiča z rezultatom 2:1. Tako Je pariška reprezentanca premagala subo-ttško z rezultatom 3:2. nila tržaška kriza, je ta »objektivni« list objavili članek, v katerem naj bi na osnovi njenega naslova bralec sklepal, da bo spoznal stališči Beograda im Rima, da bi lahko sam presodil, kdo ima prav. Toda medtem ko je v rimskem dopisu izčrpno pojasnjeval, s kakšnimi najrazličnejšimi sredstvi izsiljuje Italija zaveznike, seveda v obliki »konstruktivnih predlogov«, pa so beograjski dopisi zelo sramežljivi, kar zadeva objavljanje jugoslovanskega stališča. Včeraj im danes je dal ta list še en klasičen primor, kako je z »objektivnostjo« tega tiska. »Italija je sporočila ZDA, Britaniji in Franciji, da se je pripravljena vrniti k normalnemu vojaškemu položaju na jugoslovanski meji, če bi isto storila Jugoslavija,« je poročal včerajšnji dopisnik »Timesa« iz Rima. Uredništvo pa je dalo novici tale naslov: »Italija se zuvzemu za zmanjšanje števila čet okoli 'l rsta, predlaga, da bi Rim in Beograd skrčiila sile na normalni obseg, da b, pospešili rešitev«. Danes pa objavlja isti časnik iz Beograda dopis z naslovom. »Jugoslavija noče umakniti čet s tržaške meje. Italijanski predlog, naj bi na obeh straneh umaknili vojaštvo, so napadli kot »hinavščino«. Dopis govori, kako je »Pella svoječasno pojasnil, tla se Italija boji, da ne bi Jugoslavija anektirala cone B, zaradi česar je poslala čete na mejo. Toda jugoslovanskih ukrepov, izdanih po sklepu z dne 8. oktobra, ki je pokazal, da je bila ta »pojasnjena« Pellova bojazen dejansko priprava za italijansko aneksijo cone A v sodelovanju z zahodnimi silntni. dopis več ne »pojasnjuje«, temveč preprosto daje v narekovaj sleherno jugoslovansko besedo in piše n. pr., da »Jugoslovani trdijo, da so njihove koristi ogrožene« itd. Italija je angel miru, Jugoslavija pa povzročitelj neugodnega položaja. Italijani ne delajo hrupa, ko jim ponujajo cono A, Jugoslovani pa se razburjajo,'kot bi bila cona najvažnejša stvar na tem svetu. Italija je pripravljena sprejeti sklep z cine 8 oktobra. Jugoslavija pa ne razume, da s PREPLAČEVALCI VINA pred razsodiščem Trgovinske zbornice Ljubljana, 27 oktobra. Častno raz- Odkupovalci pa so po vaseh takoj sodišče Republiške trgovinske zbor-1 začeli dvigati cene. Kakor so ugoto- nice v Ljubljani je danes po celo- vlil pri današnji razpravi, so na vse dnevni razpravi Izreklo kazen proti načine Izigravali dogovor. Tako so štirim svojim članom, ki so s pre- na primer kupovali za sortna tudi na-plačevanjem vinskega mošta v Brdih vadna vina, zaračunali promet, obetali prekršili pravila zbornice. Kaznovana doplačila do cen, kakor bodo nastale so bila podjetja: »Vino Kranj« z iz- pozneje, ln podobno. Razsodišče Je ključltvijo lz zbornice za dobo 6 me- zaslišalo mnog< prič, ki so vse ob-secev. »Sloventja vino« ln »Vino tožbe potrdile. Ljubljana« s strogim Javnim ukorom, _ . , .. , ,,, podjetje »Vino Gorica« pa s strogim Prizadetim podjetjem so ustavili ukorom. tekoči račun pri Narodni banki že Po sporazumu med člani zbornice Pre(? tednom dni, da omejili nelojalno so bile pred odkupom določene mak- konkurenco med njimi v škodo skup-slmalne cene vinu, ■ katerimi so blll nostl- tudi kmetje povsem zadovoljni. Mošt V preplačevanju vina ,>a so »tek-konzumnlh (navadnih) vin naj bi pla- movala« še mnoga gostinska podjetja čevall v najboljšem primeru do 60 din ln tudi »Vino Koper«, kakor so ugo-za liter, najkvalitetnejši mošt sortnih tovlli pri današnji javni razpravi v vin pa do 100 din. zbornici. K. M. svojim odporom temu sklepu škoduje potrebam obrambe. To je približno raven dokazovanja ti' sta »Nevv York Times« in drugega »objektivnega« in neuradnega ameriškega tiska. Na sto in sto pisem in brzojavk, ki jih prejemajo listi, tele* vizijske postaje, ameriška vlada in jugoslovanski predstavniki v ZDA, dovolj zgovorno priča, da politika sile ne uživa simpatij ameriškega ljudstvu. Toda ker je tukaj demokracija, ima tudi \va-shingtonska vlada demokratično pravico misliti drugače kot 1 i ud' stvo. »Samo taki nepoboljšljivi privrženci diktuture, kotsojugo' slovani (dopisniki ameriških li' stov iz Beograda avtoritativno trdijo, zaradi česar je tudi dokazano, da je v Jugoslaviji diktatura) lahko trdijo, da enotnost v stališčih vlade in ljudstva ni diktatura.« Profesor zgodovine na Bar-narodnem kolegiju in avtor knjige »Italija od Napoleona do Mussolinija« je v svojem pismu listu »New York Times« včeraj pisal, da je kljub vsem njegovim nazorom o sedanjem tržaškem položaju »meja iz leta 1920 nepravična za Jugoslavijo«. številni ugledni Amerikanci so pisali temu listu in različnim osebnostim, da je šla italijanska ekspanzija večino na Vzhod, zaradi česar si ni mogoče pojasniti, kako morejo zahodne sile sedaj to ekspanzijo podpirati, če so se tudi same v skupnih vojnah borile proti njej, skupno z zavezniško Jugoslavijo. Seveda pa to prav nič ne ovira ne lista »Nevv Vork Times«, ne različnih uradnih predstavnikov v ZDA, da v zvezi z jugoslovanskim odporom tej ekspanziji ne bi govorili o »itali-janstvu« l rsta. čepruv so Tržačani predvsem Tržačani in nikakor nc Italijani. Sicer pa tudi dopisi v ameriškem tisku iz Trsta kažejo; da so v Trstu vse prej kot srečni zaradi sklepa o izročitvi mesta in cone A Italiji. Toda ni prostora zn logiko tam, kjer je edina »logika« sila. Ker so velesile vsekakor pametnejše od male Jugoslavije piše današnji »New York Times« z začudenjem kako pravi Jugoslavija »ne« na italijanski »pomirljivi predlog« Spretno ali nespretno. »Nevv rork Times« je s tem potrdil sumničenja, da je ta italijanski predlog manj italijanski oziroma bolj proizvod političnih kalkulacij. ki se skrivajo tudi za sklepom ZDA in Britanije. Taka razlaga, »da se (►goljufani ne bi spomnili«, naj hi izbrisala ali pa vsaj prikrila jasen vtis. da gre za navadno spletko, katere namen je. olaišati uresničitev sklepa z dne 8 oktobra z zvijačo. Ker pa so prevarani občutljivi. zvijača ni uspela ne glede na tarnanje lista »Nevv York Times« in »neuradnega« tiska v ZDA- kjer celo zamolčujejo dejstvo, da je prišel predlog za mirno rešitev nastale krize na konferenci neposredno prizadetih držav iz Jugoslavije. Jaša Lent v ; številke pripovedujejo Naše bolnišnice imajo skoraj dvakrat več postelj kot pred vojno — 15 krat več dispanzerjev — 4 krat več otroških domov Za odstranitev hude dediščine bivše kapitalistične Jugoslavije devet let ni veliko razdobje. Nova Titova socialistična Jugoslavija se je morala na vseh področjih spopasti z zaostalostjo, revščino in bedo dežele in delovnega ljudstva. Naša ljudska oblast se je morala predvsem boriti za zdravje delovnega ljudstva, 'l a boj pa je prinesel velike uspehe. Uspehi ne potrebujejo komentarja, naj zanje govore številke. Lota 1939. jo bilo v 6j>lo&iih bolnišnicah 24.980 pRudnik ugljenat. Pravijo, da bodo to hišico pustili na področju velikega premogovnika, ki ga tam odpirajo, kot primer, kako so režimi stare Jugoslavije oskrbeli* za odkrivanje in izkoriščanje velikih naravnih bogastev v teh krajih. Za vse rudnike z velikanskimi rezervami sta namreč takrat dobila od države koncesijo Vojo Nenadič in »narodni poslanec« Šefkija Selmanovič. In odprla sta majhen rudnik, iz katerega sta črpala samo toliko rude, kolikor sta je potrebovala za svoj žep. Povojne geološke raziskave pa so rodile sadove, ki pomenijo pravo odkritje. V seznam naših naravnih bogastev bo treba vpisati še eno veliko področje premoga, cinka, svinca in barita, najbrž pa tudi železa, negorljive gline in laporja za cement. Odprta sta že premogovnik v Pljevljah ter rudnik cinka in svinca v Suplji Stijeni, kjer so zgradili žično železnico, nedavno pa je začela obratovati tudi nova flotacija. Sledovi starega rudnika Novi rudnik cinka in svinca v Šuplji Stijeni bo dajal na leto za dobrih 700 milijonov din rude, ali več kakor ima zdaj prebivalstvo koristi od vsega kmetijstva tega planinskega okraja, v katerem so najnižja naselja kakih 700 m nad morsko gladino, grebeni gore Lju-bišnje pa so visoki do 2200 m. Ob reki Čehotini ob vznožju Ljubišnje stoji vas Gradac, ki so jo četniki med vojno razdejali. To vas, ki že po imenu spominja na mesto, pa bo treba kmalu zarisati na zemljevid kot mestece, središče pridobivanja cinka in svinca. Tu je nekoč že bil rudnik, na kar kažejo mnoge jame iz starih časov. Skozi Pljevlje (mesto se je imenovalo Breznica) je bila speljana od morja cesta proti Donavi in po njej so izvažali rudo in druga naravna bogastva. V Gradcu in okrog njega grade zdaj naselje z lepimi stanovanjskimi hišami in modernimi rudniškimi napravami. Blizu Gradca oziroma Suplje Stijene stojita vasi Šule in Nage. Tudi v Šulah bo letos dograjeno rudniško naselje. Drugače pa pokrivajo to področje stari gozdovi. Področje Ljubišnje je bogato z neizkori- Plevlje ščehimi gozdovi, v katerih živi še mnogo medvedov in drugih divjih živali. Ze stoletja trohne tu velikanska drevesa. Zdaj stoji na tem področju že več modernih žag, grade pa tudi dobre ceste, da bo to veliko naravno bogastvo dostopno. Nova ležišča barita Okrog gore Kovač so geologi letos poleti naleteli na znatna ležišča barita. Ta rudna bogastva so na področju občine Bukovica v nadmorski višini kakih 1000 m. Do vasi Raščinoviči so že zgradili cesto in ležišča barija že. izkoriščajo. Geologi pa rudosledna dela nadaljujejo. Za izkoriščanje barita bodo morali čimprej popraviti in utrditi most čez Drino v Goraždu. Na področju Pljevljn so rudosledna dela zelo živahra. Ljudstvo z velikim zanimanjem spremlja delo geologov. Brž ko kmetje najdejo kak nenavaden kamen, obveste okrajni odbor ali geološke ekipe. Razen barita bodo na tem področju najbrž odkrili tudi ležišča cinka, svinca in železa, kmetje iz vasi Oblača pa so našli tudi sledove črnega premoga. Geološka služba je zadnje dni s pomočjo kmetov naletela pri vasi Kozici blizu ceste Pljevlje—Bijelo Polje tudi na sledove železne rude. Železno rudo so našli tudi pri Kovačištu, kjer nekateri znaki kažejo, da so tod železno rudo kopali že o starih časih. Bogate žile premoga Zadnja leta so raziskali vse Pljevaljsko polje in našli bogate žile ligrtita na prehodu o rjavi premog povprečno s 3600 kalorijami. Rudosledna dela so končana. Strokovnjaki pravijo, da je na področju Ljuče in Sumane v bližini mesta Pljevlja v zemlji kakih 150 milijonov ton premoga. Plasti so debele povprečno po 16 m. Priprave za izkoriščanje bodo kmalu končane. Ta premogovnik bo dajal na leto približno milijon ton premoga. Kopali ga bodo večinoma na dnevnih kopih. Tu je bil premogovnik že pred vojno. Zdaj so ga razširili, da zalaga s premogom tudi elektrarno v Pljevljah. Razen na področju Pljevlja so premog našli tudi pri Maoču, sledove premoga pa na vsem področju doline reke Čehotine. Plasti premoga pokriva tu plast laporja, ki bi ga lahko uporabljali za izdelovanje cementa. Nad premogom na Maočkem polju pa je plast gline, iz katere bodo izdelovali opeko, morda pa tudi negorljive snovi. Obeta se velik razvoj Vsi ti kraji so zadnje čase čedalje bolj razgibani. Mnogi ljudje so že zaposleni. Okrajno mesto Pljevlje je bilo še nedavno staro, zanemarjeno turško mestece na področju, kjer železnice sploh ni. Najbližja železniška postaja na ozkotirni železnici je Rudo, oddaljena od Pljevlja 53 km. Ekonomisti in organi oblasti imajo zdaj polne roke dela s pripravami za izkoriščanje velikih naravnih bogastev. Pljevlje se bo kmalu spremenilo v lepo moderno okrajno mesto. Zelo velik razvoj se obeta tem krajem, ko bo dograjena železnica Beograd—Bar. Speljana bo sicer kakih 50 km od Pljevlja, s katerim pa bo povezana po stranski železnici, da bo izkoriščanje naravnih bogastev lažje. M. Konjhodžič je treba predvsem imeti pred očmi finančni uspeh, ki ga bomo dosegli z razmoroma ceneno proizvodnjo. Zato bomo s postopno zgraditvijo novih hidroelektrarn ustavili obratovanje majhnih termocentral, ki obratujejo zelo neekonomično. V tistih, ki bodo še obratovale, bo treba marsikaj obnoviti in popraviti. Z njimi bomo krili sezonske primanjkljaje v električni energiji, hkrati pa bodo rezerva za primer okvar. Takšen perspektivni razvoj elektrogospodarstva nam omogoča, da so preusmerimo s termo- na hidroelektrarne. Tako se bodo zboljšali naši pogoji za večji in bolj racionalni razvoj metalurgije. Zgradili bomo nove električne peči za elektrolizo v barvni metalurgiji, zlasti v proizvodnji aluminija, bakra, cinka in drugih barvnih kovin. Tudi naša elektrokemična industrija se bo lahko hitreje razvijala. Železniški promet pa bomo polagoma preusmerili na elektrificirane proge. Vse to bo vplivalo na naš življenjski standard, ker bo znašala potrošnja električne energijo na prebivalca 50 KWH ali petkrat več kakor leta 1939. Elektrarne, predvidene že prej za perspektivno graditov, v celoti krijejo naše potrebe po električni energiji, razen tega pa še omogočajo, da vzporedno gradimo elektrarne, ki bodo dajale električno energijo za izvoz. V okviru Ekonomske komisije OZN za Evropo je bil ustanovljen poseben odbor »Jugelekspo/t«, ki naj pripravi dokumentirano razpravo o možnostih izvoza električne energije iz Jugoslavije. Za proizvodnjo električne energije za izvoz bi prišle v poštev hidroelektrarna Cetina. Trehišnjica, Idrijca in še ena, ki bi dajalo na leto nad 8 milijardo KWH. To električno energijo bi dolivale iz Jugoslavije zahodne dežele. Hidrocentrale, Ul .» dajale električno energijo za izvoz, bi gradili z denarjem iz mednarodnega fonda. TAKE NECIDHE RAZVADE MORAMO IZKORENINITI Zgodba o tihotapcih — Tuja valuta v čutaricah — Namesto s športnimi trofejami so se vrnili s tihotapskim blagom V inozemstvo odhaja vse veE naših ljudi po službenih, pa tudi po privatnih opravkih. Priliko za odhod v inozemstvo pa hočejo nekateri posamezniki izkoristiti. Nihče ne bi zameril, če sc potnik iz inozemstva vrne z malim darilom ali spominom od tamkaj. Preveč pa je primerov, da skušajo potniki nesti preko meje velike vsote denarja in tujih valut, ob povratku pa skušajo pretihotapiti razno blago. Cariniki vedo o tem mnogo povedati. Evo, kaj pravijo na Jesenicah: Konec septembra so odhajali na turnejo v inozemstvo košarkarji ljubljanskega »Železničarja«. Vsi so imeli s seboj precej denarja. Samo eden izmed njih, Franc Vračko, jc hotel pretihotapiti 104 dolarje, 60 RM, 94 šilingov in nič manj kot 24.000 dinarjev. Njegov sotovariš Boris Vozelj je imel skritih kar 27.800 dinarjev. Skoraj vsi člani ekipe so imeli s seboj nedovoljene vsote dinarjev in tuje valute, ki so jih skrivali v nogavicah in čevljih, imeli so jih všite v obleko in podobno. Nič boljša ni bila skupina rokoborcev športnega društva »Radnlčki«, ko je potovala na tekmovanje v inozemstvo. Ti so imeli denar skrit v čutaricah. Tudi zagrebški sabljači, ki so sc podali na dvoboje v Avstrijo, so svojo garderobo obogatili s tujo valuto od dolarjev in šilingov do turških lir. Sredi junija jc preko Jesenic odhajala v inozemstvo šestnajsto-rica rokometašev »8. oktobar« iz Sarajeva. Zopet ista pesem. Skri- Rešen spor okoli kinodvorane »Union« Kot Je znano. Je Kotlinsko podjetje hotela »Union« septembra letos zvišalo najemnino ljubljanskemu kinematografskemu podjetju za veliko unionsko dvorano od 32.000 dinarjev na IliS.OOO din mesečno. Če lil to zvišanje najemnine ostalo v veljavi. lil bil onemogočen obstoj kina »ITuiott«, s tem pa bi bili močno prizadeti tudi podeželski kinematografi, ki plačujejo manjše cene za filme prav zaradi višjih cen, ki jih plačujejo kinematografi v Ljubljani in drugih mestih. Uledo n n to, da so kino dvorane v vseh večjih mestih po drugih republikah nacionalizirane In da kinematografska podjetju niti v Zagrebu niti v Skoplju niti v Beogradu (Izjema jo samo kino »Iteograd«, kjer znaša najemnina 62.0011 din), no plačujejo najemnino, se jo uprava ljubljanskega kinematografskega podjetja pritožila. Izvršni svet Je zdaj rešil ta spor In 23. oktobra izdal odločbo, h katero so pravica gospodarjenja z veliko dvorano hotela »Union« prenese na (ilavnl odbor Socialistične zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Od njega pa bo kinematografsko podjetje dobilo dvorauo v najem pod zelo ugodnimi pogoji, s čemer jo bila rešeno vprašanje obstoja največjega ljubljanskega kinematografa. R. Ne dajajte otrokom vžigalic! Lj ulil Jan a, 27. okt. Na to gotovo misli tudi kmetica Sagadin iz Trn 16 pri Ptuju. Oni dan, ko je pustila doma štiriletnega sinftka, ki se je pote,m igral 7. vžigalicami, jo našla, ko so jo vrnila, ves dom v ognju. Skupna škoda znaša, po prvi cenitvi, millijoin dinarjev. K. M. tih so imeli kar 128 dolarjev, 32 švicarskih frankov, 35 madžarskih forintov, 6 zlatnikov in — mogoče za »male« izdatke — tudi »malenkost« 237.300 din. Nogometna reprezentanca iz Zagreba je prav tako potovala preko Jesenic v inozemstvo v začetku julija, in jc bila prav tako »opremljena« z vsakovrstno valuto. Cariniki so jim zaplenili 106 neprijavljenih šilingov, večjo vsoto nizozemskih goldinarjev in nič manj kot 268 dolarjev. Ob povratku v domovino pa imajo naši cariniki vsak dan opravka z ljudmi, ki skušajo brez plačila carine prenesti preko meje cele kupe blaga od nylonk, nalivnih peres, očal, balonskih plaščev do radio aparatov in drugega materiala. Razumljivo bi še bilo, če bi potnik rabil to zase oziroma za družino. Toda ni redko, da se taki potniki že tretjič vračajo z radijskim aparatom, da imajo s seboj kar po več sto parov nogavic in podobno, kar jc nedvomen dokaz, da hočejo z vtihotapljenim blagom prekupčevati. Cariniki so na primer preiskali <;kipo boksarjev, ki se je vračala iz Avstrije 28. maja. Eden od devetorice, Tomislav Srdanovič, je imel s seboj cel kup materiala (svilenih rut, nylon nogavic) in kar 100 žarnic za radio aparate, ki bi gotovo zadostovale za celo pokolcnje njegovega bližnjega In daljnega sorodstva. Sc posebno so bili cariniki presenečeni, ko so pri tem boksarju našli skritih tudi 600 kopalnih kap. Mogoče je bil razočaran nad svojimi boksarskimi uspehi, pa se je hotel posvetiti plavanju, ki je vsaj poleti, ko je že itak dovolj vroče, vsekakor mnogo prijetnejše. Skupina športnikov iz Zagreba, ki se je vračala iz Avstrije 18. julija, je imela pod sedeži, v kovčkih, v čevljih, pod oblekami in v oblekah skrito razno blago v vrednosti več milijonov dinarjev. Predsednik kolesarskega društva v Zagrebu Josip Djodara je hotel preko bloka St. Ilj v svojem avtomobilu na skrivaj uvoziti iz Avstrije cclo skladišče rezervnih delov za kolesa. Nekaterih delov je imel kar po 200 komadov. — Vprašanje je, če bi v resnici (v primeru, da bi bilo njemu »uspelo«), zagrebški kolesarji te dele plačevali po stvarni kupni ceni, ali bi sc tl deli podražili na nenavadno ccno in bi neplačana carina na škodo skupnosti ostala neupravičeno v žepu posameznika? Take zgodbe pripovedujejo cariniki ne samo na Jesenicah in POPRAVEK V članku »Naša industrijska proizvodnja pred vojno in danes«, ki smo ga objavili 15. t. m., je bilo pomotoma navedeno, da je tovarna »Iskra« v Kranju letos v sedmih mesecih izdelala 1400 kinoprojektorjev, kar je treba popraviti v 140 kinoprojektorjev, kolikor jih je v resnici izdelala, v St. liju, ampak tudi v Sežani v Mariboru in drugod. Polno je primerov, dla posamezniki slepo računajo na svojo »iniciativo« v skrivanju in na naivnost carinskih organov. Potem pa se razočarani pritožujejo. To bi lahko potrdili tudi sami prizadeti, ki so hoteli na skrivaj prenesti preko meje denar ali blago, kar pa jim je bilo odvzeto ali ocarinjeno. Med prvimi, ki pa jih je cela vrsta, smo zabeležili tale imena: Juraj Foglar, Ante Zlatar, Jože Zurman, Gojmir Blegar, Alojzija Soldat, Josip Pulanič, Justin Grc-gorovič, Marija Barac, Ani Risa, Rudi Rodič, Ivan Leskošek, Jose-fini Kozer, Ante Maroš, Drago Tršan, Tomislav Vršič, Vagner-Ostojlč Irma, Marija Rode, Jelica Fučič, Elizabeta Rali, Ana Kuhar, Barbara Blažina itd. Ne gre za to, kdo od potnikov bo imel na meji večjo srečo ali »smolo«, kot pravijo. Ne gre za to, kdo zna bolje skriti in kdo bolje najti. Gre predvsem zia nekaj večjega — za moralni lik posameznika, ki zaupanje naše oblasti in s tem tudi zaupanje naše skupnosti skuša izkoristiti v svoje nečedne, kaznive namene. Verjetno bi bilo potrebno, da bi sama društva in organizacije, podjetja in ustanove pregledale, kakšni so ljudje, ki bi radi potovali v inozemstvo. Nedvomno pa bi bilo nujno, da bi vsakega potnika, pri katerem bi našli prikrito blago ali valute, razen z zaplembo blaga kaznovali tudi z odvzemom potnega lista. Karel Makue Kmetom se zdi nerazumljivo, da morajo plačati gozdno takso za drva, ki jih pokurijo doma V Dolenji vasi pri Cerknici se je na zboru volivcev zbralo toliko ljudi, kot že doligo ne. Med nje je prišel tudi njihov kandidat tovariš Matevž Hace. Govoril jim je o gospodarstvu pri nas, o Trstu. Ljudje so se nato zanimali za davke, za sečnjo lesa, za gOzdne takse. Kritizirali so ljudski odbor v Cerknici, ki je prenehal popravljati cesto iz Cerknice v Dolenjo vas. čeprav je pot dolga samo en kilometer, je vendar ne morejo popraviti, in to vzbuja pri ljudeh hudo kri. Prav bi bilo, da bi občinski LO to zadevo uredil in ustregel želji prebivalcev. Zaradi gozdne takse pa so navzoči vaščani dejali, da se .jim zdi nerazumljivo, da morajo plačati tudi za drva, ki jih potrebujejo zase. Predlagali so spremembo oz. dopolnilo te uredbe. L. premalo skrbe V pol leta je socialno zavarovanje v murskosoboškem okraju izplačalo za nezgode in obolenja nad pet mili' jonov, prav toliko pa podjetja za bolezenske dopuste do 7 dni carskih obratih. Več ljudi je ost«; lo brez rok, pa tudi hujših nesreč je bilo več. Nekateri obrtniki jn Trgovsko podjetje OZZ Zadružnik je v Ljutomeru dokončalo gradnjo ln opremo moderne klavnice. Letos so sicer v Ljutomeru precej gradili, toda skoraj vse je ostalo nedokončano. Tudi pri klavnici manjka še zunanji omet, toda v notranjščini so že montirali moderne naprave. Tako bo Trgovsko podjetje Zadružnik lahko oskrbovalo v Ljutomeru in okolici mesnice z mesnimi izdelki vseh vrst in z mesom. Pri ugotavljanju vzrokov raznih nezgod se večkrat ugotovi, da bi se nesreča dala preprečiti, če bi v podjetju upoštevali predpise o zaščiti dela. Izrazit primer zanemarjanja skrbi za varnost delavcev se je zgodil v gramoznici Gerlinci. Ivo te delavska inšpekcija pri MLO Murska Sobota opazila pomanjlkljiyosti, je vodstvo gramoznice pismeno opozorila, da mora izpolnjevati predpise o kopanju gramoza. Mesec dni potem E a so enake pomanjkljivosti za-tevale človeško žrtev; saj je bilo ugotovljeno, da bi se z izvajanjem predpisov o kopanju gramoza ta nesreča lahko preprečila. V okraju Murska Sobota je v 722 podjetjih itn obrtnih delavnicah vseh sektorjev lastništva za- Eoslenih prib'ižno 7000 delavcev. )elaivska inšpekcija je v šestih j mesecih pregledala 130 obratov, v katerih je zastopana tretjina vseh delavcev. Pri teh pregledih je ugotovila 330 primerov nezaščitenih strojev, -poman jkljivih sanitarnih naprav in podobnih tehničnih pomanjkljivosti. Delavska inšpekcija pri ponovnih pregledih ugotavlja, da večina obrtnikov, obrtnih delavnic in tudi nekaj podjetij ne upošteva njenih opozoril in določb ter ne odpravlja pomanjkljivosti. V šestih mesecih sta sc v okraju zgodili dve smrtni nesreči, 127 ljudi pa je bilo poškodovanih, izmed teh nekateri hudo. Sorazmerno največ žrtev so zahtevale žage-cirkularke in to pri privatnih žagarjih, pa tudi v večjih ža- delavski sveti se izgovarjajo, da nimajo sredstev za ureditev rflZ' nih varnostnih naprav. Če pa p?" gledamo številke, koliko stanejo skupnost talke nezgode, ugotovimo, da potrošimo še preveč de* narja. Če seštejemo izgubljene delovne dni zaradi nezgod in obolenj, ki jih je bilo 510, se jih v šestih mesecih nabere kar 19.181. Za te jc bolniška blagajna izplačala 5,858.000 din. Tulkaj pa niso všteti dnevi do sedem dni bolezenskih dopustov, ker jih plačujejo delodajalci. Lahko pa računamo približno enako vsoto, torej skupno nad 11,5 milijonov dinarjev ▼ šestih mesecih. Mnogo obolenj je posledica neprimernih, nezdravih prostorov, v katerih so delavci ves dan. Mar; si k je nimajo niti vode, da bi si lahko pred jedjo umili roke. Delavnice so zakajene, mračne. Mestno sedlarstvo v Murski Soboti ima delavnico v šupi podobnem prostoru, ki je colo brez stropa. Z večjo skrbjo za varnost pri delu iin zdravje delovnega človeka bi se nesreče in obolenja dale zmanjšati vsaj za polovico. S tem pa bi si skupnost v soboškem okraju prihranila mesečno po milijon dinarjev. Tako bi se sredstva, vložena za izboljšave, bogato obrestovala. -ke. Glasbena Sola v Mengšu Je ▼ drugem letu svojega delovanja dosegla ilep napredek. V Solo je vpisanih 220 učencev, največ delavskih otrok. O. Tekstilno blago že prodajajo po nižjih cenah Nekatere značilnosti naše trgovine, od kar je bila znižana stopnja akumulacije tekstilni industriji Trgovska podjetja tekstilne stroke so zadnje mesece preživela občutne težave. Promet s tekstilnim blagom je začel spomladi popuščati. Statistika o blagovnem prometu v naši državi kaže na primer za prvo letošnje polletje zmanjšanje prodaje bombažnih tkanin v primeri s prvim lanskim polletjem za bombažne konfekcije za 19*/•, trikotaže za 11*/*, nogavic za 17•/• itd., medtem,l^o zaznamuje promet drugega blaga, zlasti živil, znatno povečanje. Nazadovanje prometa v tekstilnem sektorju pa ie postalo še občutnejše, ko so sc sredi leta pojavile prve vesti o nameravanem zni-zanju stopenj akumulacije in skladov tekstilni industriji z namenom, da se previsoke cene tekstilnemu blagu znižajo za 10 do 15°U. To mrtvilo na trgu se je zavleklo do jeseni. Po objavljenem znižanju stopnje akumulacije tekstilni industriji je trajalo več tednov, preden so tovarne blago pocenile, čeprav bi cene lahko takoj znižale ne le novoizdelanemu blagu, marveč tudi blagu na zalogi. Večje težave pa so nastale pri zniževanju cen v trgovini, ker država trgovini ni priznala pravice do regresa na zaloge blaga, kupljenega še po starih višjih cenah. Seveda to stanje ni moglo dolgo trajati. V zadnjem času so trgovska podjetja dobila že več blaga po novih nižjih cenah, hkrati pa so postopno znižala cene blagu iz stare zaloge, in sicer deloma iz sredstev lastnih skladov in deloma iz tekočega dohodka. Narodna banka pa je podjetjem s priznavanjem terminskih kreditov deloma omogočila postopno kritje izgube na zalogi. Trgovski kor pred meseci mreži so pomagale tudi posamezne to-1 tekstilnega varne s tem, da so ji povrnile razliko manj občutno v ceni za blago, kupljeno t zadnjem1 go, ki so času, da si tako zagotove odjemalce svoje proizvodnje tudi za bodoče. So pa tudi tovurne, ki niso priznale trgovini nobenega regresa na blago, kupljeno še po višji ceni, čeprav imajo za to možnost ali so se v tem smislu celo zavezale, po starih zaključnicah. V splošnem je vprašanje novih nižjih ceh zdaj že precej, razčiščeno. Trgovska mreža že prodaja po nižjih cenah ne le v Ljubljani, marveč spričo konkurence v rastočem obsegu tudi na deželi. Tako je v zadnjem času promet s tekstilnim blagom spet oživel in bi sc morda še bolj povečal, če bi trgovine v svojih izložbah bolj vidno označile obseg pocenitve. Precej se je pocenilo moško volneno blago. Tako se je prvovrstno volneno blago iz česane volne (kamgarn) novomeške proizvodni« prej prodajalo po ceni 7300 din. zdaj pa stane približno 6200 din. Tuai volneno blago navadne kvalitete je že precej cenejše. Blago iz tovarne v Zapuzah se je na primer v nadrobni prodaji pocenilo od 1800 na 1500 din, v enakem razmerju blago iz drugih tovarn. Flanela, ki je bila lani v tem Času po 500 do 600 din meter, stane danes v nadrobni prodaji 390 do 400 din. Na trgu pa se ie pojavila tudi partija flanele, ki so jo prodajali po 210 din in jc hitro pošla. Precej cenejše so tudi volnene odeje, in sicer za 20 do 25*/«; v enakem razmerju pa so sc pocenile tudi prešite odeje. Spričo močne konkurence v industriji perila so se v zadnjem času pojavile na trgu srajce po cenah, ki so za 20 do 309/o nižje kakor pred meseci. Pri nekaterih vrstah blaga je seveda znižanje . Tu gre predvsem zn blago, ki so ga proizvodna podjetja že Z piske opazovalnice (Zapiski graničarjev z zahodne meje) Mnogi naši ljudje najbrž še i jih poznarrto prav dobro, te ju-niso slišali za >elito italijanske nake... pehote*, divizijo >Folgore* in za tudarno pestt, motorizirano divizijo >Ariete*. ln glej, prav te telit-ne* in ntdarne enotet so prišle te dni na našo mejo. Ljudstvo onstran meje se je malo prestrašilo tolikšne množice vojakov in nekateri so celo začeli bežati. Čast-, niki teh enot so hoteli opogumiti prestrašene ljudi in zato so jim prigovarjali: >Ne bežite, nikogar se ne bojte, dokler smo mi tu.* »Saj zato tudi bežimo, ker ste vi prišli,* so jim odvrnili ljudje. Da bi se ob meji nekako nastanili in po svoji stari navadi prišli do udobnih postelj, so italijanski vojaki začeli metati posamezne vaščane iz njihovih domov. Razburjeni vaščani so se jim postavili po robu in pripadniki t elitnih* divizij so, da bi menda pokazali svojo moč, začeli te ljudi klofutati in pretepati. Neredko slišimo na naši obmejni opazovalnici nemočen jok žensk in otrok... Opaziti pa je tudi ljudi, ki jih je ta telita* zares navdala s pogumom. Tako se je te dni zbrala skupinica vaščanov in karabinjerjev na bloku o Novi gorici in vučela groziti našim ljudem. Vem, ne boste verjeli, da so tako hrabri, vendar je bilo tako. >Ej, vi, Jugoslovani,* so kričali, >vas je Kot po navadi je te dni prišel na mejo nek naš voditelj, da bi pogledal, kako teče delo pri naših graničarjih. Toda, vraga, pri tem so se pripetile čudne reči. Medtem ko stopa ob meji, pri- padel d neko jamo in od bolečin začel jadikovati. Pojava našega voditelja, ki je bil visoke rasti, ostrega pogleda in brkat, ga je toliko uplašila, da si celo niti ni upal zbežati po poti, po kateri je prišel. Dve dekleti sta ga opazovali in se od srca smejali. Junaki pa taki! Nemara bo kdo rekel, češ bil je sam, pa se je prestrašil, tega mu vendar ni treba zameriti. Toda to ne drži. Oni znajo bežati tudi v gruči. Pred nekaj dnevi je prišlo t? njihovih vojakov. Nek naš tovariš jih je prosil za neko Na položaju ob meji vozi onstran meje eden izmed vojakov te slovite italijanske elite na kolesu. Naš človek ga dobro- ______________ ........ . dušno pogleda ' in ga hoče Hitler spravil na kolena v sedmih 1 menda celo pozdraviti, toda tega ' orožjem v roki odšli proti ka-dneh, mi vas bomo pa v štirih.* ni mogel storiti, kajti brž ko ga j ravli, od koder so prišli. Korajža velja, mar ne? No, saj I je Italijan zagledal, je s kolesom I >Saj ti si jih vendar odvrnil od pojasnilo, toda zgovorni Italijani so na mah umolknili in se razvili v strelce. Po kratkem pomenku so se obrnili na levo krog in z poti,* je nekdo v šali očital tistemu tovarišu, ki jih je nagovoril, >vidiš, nameravali so v patruljo proti Tržiču, zdaj pa so se morali zaradi tebe vrniti!* Pred dnevi je skupina 23 italijanskih vojakov prodrla okrog 50 m globoko na naše ozemlje. Naš rajonski stražar jih je zagledal in jih mirno opomnil, naj se vrnejo. Oni pa so naperili orožje in ga začeli gledati. Naš stražar se je razburil, zakričal močneje in zamahnil z roko, češ naj se umaknejo z našega ozemlja. Krenil je proti njim. Ko so Italijani to videli, so se naenkrat obrnili in jo ubrali nazaj. Naš graničar je dolgo gledal za njimi in se smejal. Tole pa se je nedavno pripetilo pri karavli >Vrtojba*. Dva italijanska vojaka sta nehote prišla prek naše meje. Naša patrulja jima je povedala, kje sta, in pojasnila, da ju mora odvesti o karavlo. Ko sta to slišala, sta Italijana odvrgla brzostrelke in začela kričati »Mamma mia*. Bila sta tako prestrašena, da sta komaj zmogla pot do karavle, od koder so ju kasneje izpustili. Nek dvolastnik iz vasi Vipolže nam je pripovedoval, kako so se nekega dne zbrali italijanski vojaki v vasi Doberdobu v gruče in se nekaj pričkali. Ta vas je sicer pred 1. avgustom prodajala pod kalku-Iativnimi cenami na podlagi starih stopenj akumulacije. Talco se je z manjšim odstotkom pocenilo laneno blago, ki jc bilo že prej sorazmerno poceni, upoštevajoč trpežnost in kvalitetne prednosti nasproti bombažnemu blagu. V splošnem je trgovina tekstilne stroke v Sloveniji navzlic težavnemu položaju, v katerem se je znašla zarndi izgube na zalogi, pokazala v pogojih novega goiuiodarskcga sistema precej gibčnosti. Trgovska podjetja so spoznala, da morejo le s povečanjem prometa po nižjih cenah premagati težave, ki so nastale, ker je morala trgovina prevzeti breme izgube pri zalogah, kar industriji ni bilo treba. Trgovina je tudi hitreje spoznala, da je treba asor-timan čimbolj prilagoditi potrebam trga, medtem ko nekaterim proizvodnim podjetjem še vedno ni uspelo urediti proizvodnjo v skladu s povpraševanjem na trgu in se zaradi tega dogaja, da težko prodajo nekatere asortimanc, medtem Ico drugih primanjkuje. Pri tem dajejo tudi olajšave za izvoz prccej potuhe nekaterim podjetjem, da zanemarjajo potrebe domačega trga. TUDI JEŽICA BO DOSTOJNO POČASTILA DAN MRTVIH Kakor smo poročali, bodo v Ljubljani na Dnn mrtvih številne komemoracije, ki jih pripravljajo Mestni odbor in terenske organizacije Zveze borcev. Tako sc med drugim tudi terenska organizacija »Tone Tomšič« pripravlja na žalno svečanost, ki bo v nedeljo dopoldne na Trgu herojev pred grobnico padlih junakov. Spominu padlih borcev se bodo častno oddolžili tudi člani Zveze borcev na Ježici, ki napovedujejo za nedeljo, 1. novembra^ ob 10. dopoldne slovesno komemoracijo na množičnem partizanskem grobišču v Stožicah. N. 2. Pet let glasbene šole v Šentvidu Tiho in skromno, vendar z lepimi in koristnimi uspehi bo naslednji mesec obhajala glasbena šola v Šentvidu petletnico. Pod strokovnim vodstvom ravnateljice Štefke Kniljčeve je ta šola v kratkem nudila našemu mlademu rodu pouk na področju glasbe, tako da danes lahko ugotavljamo, da je kljub velikim objektivnim težavam, s katerimi se je morala šola boriti, dosegla res lepe uspehe. Skromni so bili začetki. Takoj po pričetku šolskega leta 1948-49, ko je tovarišica Kruljčeva, kot mlada profesorica poučevala glasbo na XII. gimnaziji, so prihajali k njej dijaki in izražali željo, da bi se radi učili kakšnega Inštrumenta. In tovarišica je začela zbirati ukaželjne dijake, ki so imeli veselje do glasbe in jim začela dajati prve lekcije. Ker pa je bilo vedno več takih, so se odločili za ustanovitev glasbene šole, ki je začela delati v skromnih in težavnih okoliščinah. Na šolskem hodniku so imeli klavir in v prostem času so imeli pouk teorije ter drugih inštrumentov v gimnazijskih učilnicah. Vendar je šlo in proti koncu leta 1948 je šola imela že 72 gojencev, ki so imeli različne želje po instrumentalni izobrazbi. Tako so dijaki in njihovi starš; dali pobudo, da jc Šentvid dobil glasbeno šolo. Mestni ljudski odbor je podiprl to pobudo in dal na razpolago sredstva. Končno je glasbena šola dobila tudi prostore v občinski hiši in zdaj ima po prizadevanju občinskega ljudskega odbora kar lepe prostore, ki pa vseeno še ne ustrezajo popolnoma. Sedaj ima šola 126 gojencev, ki se učijo klavir, violino, čelo in kar je posebej pomembno, razne pihalne instrumente, ker takih godbenikov _nam v spošnem pri- daleč stran od naše meje, toda | manjkuje. Poučujejo tudi solo-mednje je prišel poveljnik in za-1 petje in kar je jasno, posebej pa kričal: »Zakaj stojite o gručah,1 še pouk glasbene teorije. Že lani Jugoslovani vas bodo vse pobili!* je šola organizirala pevski zbor In uplašeni vojaki so se razbežali cicibanov, to je zbor otrok, ki še na vse strani... ne hodijo v šolo; letos šteje n ji - In tako se povsod ti vojaki hov zborček že 29 cicibanov. »junaško* obnašajo. Stalno se pre- šola ima redne roditeljske se-mikajo sem in tja. Kdaj pa kdaj stanke, ki so zelo dobro obiskani. začno streljati na vso moč, da bi Ima šolski odbor, ki se zelo priza- _ pregnali lasten strah.............|dcva, da bi pomagal vodstvu in | ;rtnzltI}aP,rekf'T.^nfih^k^dSt vzgojna in materialna vprašanja. To je že prvi korak k družbenemu samoupravljanju te šole; v šolskem odboru so razen staršev tudi zastopniki množičnih organizacij in raznih društev. Da bi zanimanje za glasbeno vzgojo čimbolj razširili med delovnimi ljudmi, organizira šola redne mesečne interne produkcije, ob koncu šolskega leta pa javno produkcijo, Letos pa bodo v okviru Ljudslkc univerze tudi predavanja o glasbi in glasbenikih in tako bodo predavatelji, ki bodo iz vrst profesorjev glasbene šole, seznanjali ljudstvo z živo besedo in produkcijo o narodni in umetni glasbi. Pet let obstoja glasbene šole, pomeni pet let oranja ledine in težavnih naporov, vendar lahko mirno rečemo, da so uspehi dela že tu. Mladina vzljublja glasbeno umetnost, sc uči in vzgaja in s tem tudi spoznava lepote umotvorov naših in d ringih skladateljev in izvaja njihova dela. Ilkrati pa je to za mladino velik doprinos pri izoblikovanju značajev ter važen moment pri njeni moralno-ctični vzgoji. Vilko Kolar Za tatvine na Jesenicah obsojajo tudi »Odpad« Ljubljana, 27. okt. Ko se je pred dnevi po Jesenicah raznesla vest o organizirani skupini, ki je kradla baker v skladiščih železarno in ca prodajala podjetju »Odpad«, eo začeli ljudje zabavljati na »Odpad«. Najprej jo s.kozi slabo zavarovano okno prižel v skladišče delavec žolezarne Adi Zupan. Za pomoč jo potem kaj kmalu dobil tudi Ivana Potočnika. Zalostmo jo, da jo tatovoma pomagalo tudi več mladlncov ln da starši niso tega opazili. Najbolj pa ljudje obsojajo »Odpad«. Skupno so tatovi v nekaj meBocih odnesli Iz skladišča in prodali »Odpadu« na Jesenicah, nad 2000 kg bakra. Pri »Odpadu« bi ros bili lahko pomislili, od kod toliko tako redko la drage kovine. K. M. V Mengšu Je bilo pretekli teden uspelo predavanje o delavskem samoupravi janju ln gospodarskem položaju našo države. Nad .'100 poslu-šalcov jo z velikim zanimanjem Georgije Jovičič. I profreorskemu zboru reševati I £ republiški zbof prevajalcev a BRALCI NAM PIŠEJO V postojnskem okraju je preveč enooddelčnih šol, nekaj bi jih lahko ukinili, kar bi omogočilo ustanoviti večoddelčne in tudi izdatki bi bili znatno manjši PoKosto slišimo razpravljati o ®nooiidol6nih šolah, ki jih imamo v Postojnskem okraju še 20, vseh pa je M. To pomeni, da imamo 89,2*/« ono-r&zrednic. V našem primeru ne sre za to, du bi kar »likvidirali« vao enoraz-tednlco, ampak «ro za to, da bi tdružili šole — Trujo s Pivko, Koritnice s Knežakom, Orehek in Slatne s Prestrankom in Kaln s Pivko. To so zn sedaj najnujnejši primeri, kajti dobro vemo, da tokrat ne misli oihfie, da bi ukinili enoruzrednieo v Sv. Duhu, Cajnarih, Otnvnh, Bab-Oem polju in drugod, koder vom, da so krajevno razdalje takšne, da bi kilo precej otrok l.rez pouka, 60 bi Uh ukinili. V navedenih primerih pa zadeva “I takšna. Povsod, bodisi lz Truja, Kala, Koritnio in od drugod imajo do prve večje bližnje šole največ 3 do 4 km po lepih cestah. Zanimivo je, da «0 v Koritnloah Ponovno zavzemajo za otvoritov šole, ko so otroci hodili že eno loto v Knežak. žo res, da imajo šolsko po-slopje, ki so ga lotos obnovili In v la namen porabili 550.000 dinarjev. Kas jo oddaljena od Knežaka dobre a km in do tu polje lepa costa po ravnini prav do šole. Ros nespametno bi bilo odpirati novo šolo, ko lahko otroci hodijo v Knežak. Suj 1>1 onorazrednica imela le 20 do 25 otrok. Nič ne bi škodilo, čo bi pričeli tudi v Šembijah misliti, da bi združili šolo s šolo v Knežaku, saj jo tzdalja približno ista kot do Kotnic. Da bo v doglednem času šola * v Knežaku, o tem ni dvoma. Ko odo ljudje vzeli papir in svinčnik roke in pričeli računati, se bodo aj radi odločili za združitev. Šolsko oslopje v Koritnici pa bodo lahko koristni za razne vaške kulturne otrebe. Pa tudi otroški vrteo bi ihko ustanovili v njem, saj bi ga mtere z veseljem pozdravile. Kaj pa šola v Trujut Kraj je ddaljen le pičle 8 km od Pivke, esta jo lepa, ravna ln tudi otroci ličnika bi imeli le največ 500 m aljšo pot kot otroci iz Truja. Tro-utno jo vseh 41 otrok brez pouka, er je učiteljica na bolezenskem do-ustu. Tudi v tej vasi so so žo od-ičili za priključitev k Pivki, ven-ar so si premislili tdk pred pričet-om šole. Zelo trda oreha pa sta in še lota Slavina in Orehek. V obeh kradi sta že stari šoli in ljudje še odo povedati, kako dobre učitelje o imeli. Slavinska šola je imela edno pouk vsa leta po osvoboditvi. ' Orehku pa jo bilo v komaj osmih lotih žo pot različnih učiteljev. Lc-tu imajo sedaj samo 14 otrok, vas pa je oddaljena od Prestranka le dobre 3 km. Tu so to dni obnovili poslopje bivšega KLO in znova odprli šolo, ki jo imela doslej prostoro v župnišču v Stlvanu pri Mutanjl vasi. Sola iz Matanje vasi so je že preselila v Prestranek in tja bodo pričeli hoditi tudi otroci iz Koč. Tako bo kmalu treba otvoritl šo cu oddelek in če bi so Orehovci in Slavinpi odločili za združitev, bi tu nastala 4 do 6-razredna šola, ki bi zajemala vasi; Slavino, Kočo, Zaje, Orohck, Matenja vas, Gradišče in Rakitnik. Trenutno so na tem teritoriju 3 šolski okoliši. Vseh otrok pa jo 131. Mar ne bi lahko ustanovili 4 do 5-razredno šolot O Kalu naj povem to, naj bi se tudi tam odločili vsaj za to, da ti hodili otroci iz višjih razredov osnovne šole v Pivko, na Kalu pa naj bi imeli le 4 razrede nižje osnovne šole. Ob tem, ko sem načel problem združitve Kala in Truja s Pivko, moram povedati tudi to, da mora občinski ljudski odbor v Pivki nujno začeti misliti na gradnjo novega šolskega poslopja, saj bo potom 434 otrok z onimi, ki hodijo v nižjo gimnazijo. V Pivki Je stiska že zdaj in sedanje poslopje ne ustreza več. Razen tega pa potrebujejo tudi telovadnico ln športno Igrišče. Smatral som, da je potrebno načeti razpravo o združitvi teh eno-ruzrednic, za katore se nekateri upirajo, da bi jih združili. Prav bi bilo, da bi sedaj pred volitvami občinski ljudski odbori naredili analizo ln proračunall, koliko približno Izdajo na tej ali oni šoli za enega otroka. V Orehku izdajo za enega otroka letno 10.700 dinarjev, v Prestranku pa le 8057. To sicer ne pomeni, da ima ta šola manjši proračun, temveč več otrok, zato taka razlika. Davkoplačevalci bodo vsekakor zato, da bi bili Izdatki manjši. Kaj pa oskrba z učili na teh enorazrodnicaht Vse imajo skrajno pomanjkljivo zbirko učil ln tudi no kaže, da bi imoli kdaj večjo in boljšo. ( Polno razlogov jo za to, da pričnemo ukinjati enornzrednioo povsod 1 tam, kjer so zato pogoji, ln prlčne-j mo ustanavljati više organizirano šole. Kako bo takrat, ko bodo na današnjem teritoriju postojnskega okraja le štiri Sole - v Ilirski Bistrici, Pivki, Postojni in Cerknici, o tem bom napisal prihodnjič. Lilija Bogomil <=i; u-iTm^-B-kim'1-K^ 2IVLJENJE NAŠIH REVIJ Mariborska „Nova obzorja11 odsvit kulturnega hotenja na naši severni meji pravi njihov urednik prof. Jože Košar V okviru ankete o Jugoslovanskih revijah, ki jo objavlja »Borba«, prinašamo danes intervju z urednikom tretje slovenske literarne revije, ki ga Je Imel naš sodelavec z njenim urednikom prof. Jožetom Košarjem. SAP - Ljubljana SPREMEMBE AVTOBUSNIH VOZNIH REDOV 1. S I. novembrom 1953 uvajamo avtobusno progo Horjul-Ljubljana odhod iz Horjula................ob 5.45 prihod v Ljubljano..............ob 6.35 odhod iz Ljubljane..............ob 15.30 prihod v Horjul.................ob 16.20 Avtobus obratuje samo ob delavnikih. 2. S 1. novembrom bo odhajal avtobus na progi Jesenice-Ljubljana odhod z Jesenic zjutraj .... ob 7.00 prihod v Ljubljano............ob 8.45 odhod popoldne iz Ljubljane . . ob 14.30 prihod na Jesenice............ob 16.15 3. S 1. novembrom 1953 bo odhajal avtobus na progi Bled-Ljubljana odhod z Bleda zjutraj............ob 6.00 Ostali vozni redi te proge ostanejo neizpremenjeni. 4. S 1. novembrom 1953 bo odhajal avtobus na progi Gorica-Ljubljtma odhod popoldne iz Gorice .... ob 14.30 prihod v Ljubljano...............ob 18.30 Ostali prihodi in odhodi avtobusa te proge ostanejo neizpremenjeni. 5. S 1. novembrom 1953 bo odhajal lokalni avtobus proge Bled-Lescc-Radovljica odhod zjutraj z Bleda-jezero . odhod z Bleda-pošta..............ob prihod na Lesce ....... ob in s prihodom v Radovljico . . Ukine se popoldanska vožnja z Bleda na Lesce............. in z odhodom z Lesc .... Vsi ostali prihodi in odhodi avtobusov na ostalih avtobusnih progah ostanejo neizpremenjeni. ob 5.55 ob 6.05 ob 6.20 ob 6.30 ob 18.45 ob 19.30 na ostalih Uprava Revija Nova obzorja izhaja v Mariboru že nekaj let. Kakšen pomen in vlogo ji pripisujete glede na štajersko in še posebej glede na Slovenijo? Revija Nova obzorja, ki izhaja že šesto leto, je nastala na pobudo mariborskih kulturnih delavcev, ki so hoteli z njo po oni strani obnoviti pozitivno tradicijo predvojne revije Obzorja, z druge strani pa dobiti za svoja 'iterarna prizadevanja somostoj-110 književno glasilo. Značaj rcvi-le je ostal slej ko prej regionalen, losedanja uredništva so se trudila, da zbero bkoli revi je predvsem pišoče kulturne delavce iz območja severovzhodne Slovenije. To jim je v veliki meri uspelo, s čimer pa ni rečeno, da v reviji ni sodelovala vrsta književnikov in publicistov iz našega kulturnega središča pa tudi od drugod. V tem pogledu opravlja revija v neki meri mobilizatorsko vlogo: saj je našel vanjo pot marsikdo, ki bi sicer (ob upoštevanju specifičnosti kulturne periferije) stal ob strani, hkrati pa so se teinu ali onemu prav preko nje odprla vrata v naše osrednje revije. In še nekaj: največ naročnikov ima revija s tega teritorija in zelo upravičena je domneva, da bi le-ti ne naročili druge kulturne revije, ko bi, recimo, Nova obzorja prenehala izhajati. Ob vse večji decentralizaciji našega javnega življenja in hkrati ob V6e večji ekonomski (in s tem tudi nujno kulturni) vlogi komune bodo po mojem mnenju možnosti kakovostne pokrajinske kulturne dejavnosti iz dneva v dan ugodnejše. Kakšna je tematika, ki jo obravnava revija oziroma jo je obravnavala? Ali je dosegla v tem pogledu kakšen pomemben uspeh? Po snovi, ki so jo do sedaj objavljala, so Nova obzorja pretežno leposlovna revija, vendar pa so poleg beletrističnih prispevkov prinašala mnogo esejističnega gradiva, ki zadeva literarnozgodovinska, umetnostna (mislim tu predvsem upodabljajočo umetnost), splošnokultuma in tu pa tam tudi politična in gospodarska vprašanja. Potemtakem poskušajo biti Nova obzorja ne le ozko literarna revija, marveč želijo svoje bralce informirati o vseli tekočih domačih in deloma tujih kulturnih vprašanjih. Poudarjam njihovo informativnost, s čimer pa nočem trditi, da ne bi posamezni pisci poskušali osvetliti tega ali onega vprašanja z načelnega estetskega ali idejnoteoretičnega gledišča. Kdor bo hotel prelistati dosedanje letnike, bo našel na teh nekaj tisoč straneh vsaj nekaj prispevkov te ali one vrste, ki utegnejo preživeti efemernost revije. Sodba o tem pa pripada bralcem in kritiki. Kako je s sodelavci? Ali ste imeli težave z njimi? Kakor je razvidno, so objavljali tudi mlajši. Med temi najdemo tudi imena iz revije mladih Svit, ki izhaja o Mariboru. Enotnega kroga sodelavcev revija nima, saj bi ga bilo izven kulturnega središča tudi težko ustvariti. Že iz regionalnega značaja Novih obzorij izhaja, da zanje ne prihaja v poštev neka enovitost niti v pogledu literarne usmerjenosti njihovih sodelavcev niti v pogledu njihove kakovosti. Revija, kakor je naša, tudi ne more biti glasilo neke zaključene generacije (predvojne ali povojne), ker imata za sedaj ta in ona na tem teritoriju premalo aktivnih zastopnikov, da bi lahko vsaka zase dajali reviji svoj prevladujoči pečat. Zato v njej sodelujejo stari in mladi, kar seveda ni nobena specifičnost naše revije. Težave s sodelavci, ki seveda niso samo iz Maribora in ki povrh opravljajo ne glede na svoje po klicno delo še vrsto drugih raznih družbenih funkcij, so brez dvoma precejšnje: predvsem manjka uredništvu stalnega neposrednega stika z njimi, po drugi strani pa njihova ustvarjalnost zaradi omenjenih objektivnih težav ni takšna, kakršno bi si želelo uredili štvo. — Na glasilo mladih Svit, ki je začelo letos izhajati (doslej so izšle tri drobne številke) gleda mariborska kulturna javnost bi. S to ugotovitvijo pa se mnogi kulturni delavci ne strinjajo. Vse to najbrž izhaja nekaj iz nepoznavanja, nekaj iz nerazumevanja vašega dela? Kakovost revij na sploh — ne samo Novih obzorij — brez dvoma valuje. Vzrokov za to pač ni treba posebej navajati: saj so tipični za ves periodični tisk. Glede kakovosti Novih obzorij so, kakor sami pravite, mnenja deljena. To samo po sebi ni nobeno zlo: za Nova obzorja je to dejstvo le toliko neugodno, da najdejo pot v dnevno časopisje samo negativne ocene, pisane pavšalno, z omalovažujočo vzvišenostjo im neizpodbitno gotovostjo, ki ji je odvečna vsakršna argumentacija, pa čeprav bi le-ta utegnila biti koristna za izdajatelja in uredništvo revije. Da se ne bi napak razumeli: uredništvo si je v polni sve-sti velikih pomanjkljivosti revije, ki je več ali manj odsvit kulturnega hotenja ob naši severni meji, kjer si slovenska kultura na skromnih temeljih izpred vojne šele kuje in oblikuje svojo sodobno obličje; zato nam je vsaka konstruktivna, z argumenti podkrep nja zigolj z vidika naše periferne kulturne problematike. Kako mislite o prihodnje? Slišali smo že mnenja, da bi postala Nova obzorja po načinu urejevanja in vsebinski tematiki nekaj podobnega, kakor je bila pred vojno Modra ptica? Glede prihodnjih načrtov ne bi mogel reči ničesar določnega in dokončnega. Bilo je žc govora — in je še — o vsebinski in oblikovni preosnovi revije. Sprožen je bil tudi predlog, da bi izdajo revije vezali na nekaj rednih knjižnih publikacij, katerim bi založba revijo prilagala brezplačno. Toda to so le načrti, ki še za sedaj niso dobili svoje zaključne oblike; zaradi popolnosti naj še povem, da se založba in uredništvo resno ukvarjata s predlogom, da bi revija s tem letnikom prenehala izhajati. Kaj pa vaš krog naročnikov in bralcev? Revija ima preko tisoč naročnikov; pred podražitvijo papirja in tiskarniških storitev jih je imela preko dva tisoč. Med njimi je [Kileg izobražencev še zmeraj lepo število nižjih nameščencev in delavcev, zlasti članov Svobod in kulturnoumetniških društev, kisi l jena kritika našega dela več ko itako ob reviji dvigajo svojo izo-dobrodošla; pri tem niti ne želi- j brazbeno raven in hkrati tudi mo, da bi gledali na naša vpraša-1 družbeno zavest. Vojko Novak 1 Radenko Miloševič: Pejsaž iz Sarajeva V. Svečnjak: Portret Marka Celebonoviča Bosna in Hercegovina v novi številki revije »Jugoslavija« Ilustrirana revija »Jugoslavija« je skoraj ves sedmi zvezok posvetila Bosni in Hercegovini, njenemu življenju ln prizadevanju ter njonim značilnostim. V uvodnem članku »Zgodovinska premišljevanja« podaja Rodoljub Co-lakovič zanimiv pregled stoletnih bojev. muk in trpljenja bosenskega ln hercegovskega ljudstva. Poudarja velike človečke in gmotne žrtve, ki jih je Bosna in Hercegovina darovala osvobodilni vojni. Prispevek Iva Andrica »Pogled na Sarajevo« je pisan v znanem Andričovem lahkotnem in lepem slogu, 1 nekaj impresivnimi evokaoijami iz življenja tega mesla v preteklosti. Pod naslovom »Gospodarski vidiki« piče Avdo Humo o osnovnih elementih industrializacije te republike, o njenem rudnem in ostalem bogastvu ter o sedanji industrijski proizvodnji. Nadsflje objavlja revija odlomek članka Vladimirja Čačinoviča iz 1911. leta z naslovom »Mlada Bosna«. Nato se vrste zanimivi prispevki Alojza Bonča »Prastari prebivalci Bosne ln Hercegovine« ter »Starobosenski nagrobni kamni«, odlomek iz nnamenltega Krležinega predgovora h knjigi »Zlato in srebro Zadra«, članek Svetozarja Rodojčiča »Zidovske miniature v Sarajevu iz XIV. stoletja«, Ozrena Nedoljkoviča »Arabski rokopis o Sahu« ter razni književni prispevki, pretežno ponatisi. Nagradni kupon številka 5 Kupon za včerajšnjo nagradno filmsko uganko Doživetje v kranjskem Prešernovem gledališču Otvoritvena predstava nove sezone: Cankarjevi »Hlapci« Velik, če ne največji delež strog in trd, oboje v preveliki rae-za uspelo odrsko izvedbo »Hlap- ri in vendar nekarikiran na mečev« ima ljubljanski gost, re- stih, kjer se vzpne nad »hlapce«, žiser Slavko Jan, ki si je pred medtem ko je v pogovoru z Jer-leti z režijo iste drame pridobil manom izrazil drugi del svojega ugled v jugoslovanski kulturni značaja: bil je skoraj usmiljeno javnosti. Janova, od najbolj tenkočutnih nadrobnosti do idejno čistih in nazornih bistev pretehtana in povsem realistična, nesa-movoljna pa vendar individualno močna režijska koncepcija, s katero je »Hlapec« upodobil že v Drami, je tudi v kranjski uprizoritvi ostala v glavnem neporuše-na, kar kaže na dejstvo, da je režiser žc pred leti zgradil tako močan odrski organizem, kateremu v novi uprizoritvi ni bilo kaj dodajati niti karkoli jemati. Razlikuje se zasnova edinole v tein, da je Jap intenzivno podčrtal, domala karikiral protislovja in zlasti značaje »hlapcev«, s čimer je hotel notranje spopade nazorneje realizirati, medtem ko je na drugi strani senzibiliziral dogodke emocionalne narave, očitno iz istega razloga. Menim, da ie bil v danih gledaliških razmerah tak poseg popolnoma upravičen. Jermana je igral Janez Eržen _ z dobršno mero utrujenosti in re-6igniranosti, s katerima je lik človeško poglobil, osebnostno preciziral. Nič manj pa ni izostril tistih sentenc, ki iyizodevajo Jermana kot napredno, polnokrvno in uporno naravo. Vzpenjal se je kot ranjena žival, nerezonersko in nepatetično, marveč s prepričljivo in prepričevalno besedo in nikar-te s trdo gesto. V takšnih trenutkih je bil boljši, kot tam, kjer se utrujen čustveno izpoveduje. I4>iz" ka je bila Anka Cigojeva. Značilno zanjo je, da Lojzkine podobe ni oblikovala s plaho in nežno prozornostjo, temveč je razodela miren in domala mu je bilo resnično in globoko žal za tako poštenega moža, kot je Jerman. Fran Trefalt je v vlogi nadučitelja izdelal barvito podobo družbenemu sistemu ponižnega in v učiteljskem zboru ukazovalnega, provin-cionalnega šolnika. Prizor med njim in Komarjem (Mirko Cegnar) ob pregledovanju knjižnice je bil izoblikovan s smislom za mero in dinamiko. Cegnar je zlasti v prvem dejanju nekoliko pretiraval, a se je kasneje dobro vrnil v prave kolesnice. Isto napako sta zagrešili'Mara Černetova (Geni) in Klio Maverjeva (Minka), vendar v manjši meri. K vsemu je verjetno pripomogel žc režiser. V celoti je bil učiteljski zbor dovolj homogen in nazoren. V njem je posebno prepričljivo ostvaril podobo Hvastje Marijan Dolinar. Z nevsiljivo, zastrto umerjenostjo je izrazil poteze osebnosti, ki je nekoč hodila kačursko pot, pa se je kasneje razkrojena in ubita ločila oomoči, da se oži krog sodelavcev in da so prispevki s/a- ro osebnost. Cigojeva je s preprosto, neprisiljeno dikcijo, z vneto in pomenljivo gcstikulacijo v celoti uspela. V vlogi župnika je gostoval ljubljanski dramski igralec Maks Furijan. Z ansamblom se je lepo uglasil, osebnost župnika pa je zgradil na dveh velikih značajnih kompleksih: bil je zunanje V četrtek dne 29 oktobra 1953, ob 18 30, bo pričetek ciklusa »0 sodobnih tujih literaturah« Prvo predavanje: Francoska literatura (Problemi v sodobni francoski literaturi! Predava profesor Bogomir Fatur v prirodoslovni dvorani na Univerzi (bivša fizikalna). Vhod iz Gosposke ulice. Čedalje manj otrok v Angliji v Dobra polovica angleških družin sploh nima majhnih otrok ^ štirinajst in pol milijona družin jih ima 3,100.000 samo po enega otroka. Po zadnjem popisu od sto nima otrok 21 žen, 30 jih ima po enega, 26 po dva, 12 po tri in samo 15 po štiri ali več. Po številu članov so najmanjše družine angleških obrtnikov, največje pa družine tako imenovanega »razreda belih ovratnikov«. Število obeh pa stalno pada, in sicer obrtnišluh na leto za 30, drugih pa za 40 do 45 %. Polovica zakoncev iz obrtniškega stanu, ki je v Angliji najmočnejša socialna skupina, saj je obrtnikov 6,111.000, nima zdaj nobenega otroka izpod 16. leta. Da je v letu, na katero se nanašajo ti podatki, celo 26 žen v starosti od 50 do 56 let rodilo otroke in da je 1831 mater imelo po 10 do 14 otrok, na stvari ničesar ne spremeni. Tri četrtine angleških družinskih poglavarjev so že prekoračile 40. leto. število starih ljudi v Angliji čedalje bolj narašča. VEIIKC B€©AS1IY€ Južna čtpiika MALI LEKSIKON Vprašanja: Kateri nemški filozof, H e gl op sodobnik, je o nasprotju z njegovo dialektiko postavil izločanje protislo-oij kot eno osnovnih nalog filozofije? Kdo je našel steklo, ki se da zvijati? Kdaj in kje je bila pri nas med vojno uveljavljena prva agrarna reforma? Katera drža-va je prva določila pravila konzularne in diplomatske službe ter načela, na katerih sloni moderna diplomacija? Kaj je elektret? Odgovori: Nemški filozof Johann Friedrich Herbart (1776—1841). čigar vpliv, zlasti njegovih pedagoških naukov, je bil močan tndi pri nas, je trdi), da je ena osnovnih nalog filozofskega razglabljanja izločanje protislovij iz pojmov, do katerih smo prišli z izkušnjami. Tak# na pr. če izločimo protislovje iz pojma stvari, izvirajočih iz istočasnega obstoja njenih različnih lastnosti, pridemo do metafizičnega pojma prostega realnega bita (reala), ki je prost in nespremenljiv. V nasprotja s Heglom, čigar filozofija je bila za razvoj filozofije na splošno naprednega značaja, kjub njeni meščanski omejenosti, ima Herbartov metafizični sistem značaj reakcionarnega obnavljanja starih preživelih metafizik, na pr. grške elejske šole. Ni znano, pač pa bi bilo zanimivo vedeti, kdo je bil prvi izumitelj stekla, ki se da zvijati. Takšno steklo so poznali ljudje že pred nekaj tisoč leti. Sin in naslednik slovečega kalifa Harun Al Rašl-da pravi, da je steklo, ki se da zvijati, našel v neki egiptovski piramidi. Razen takšnega stekla pa je našel tudi razno železo, zlato posodo, dragulje in orodje z ostrimi konicami, ki se jih rja ni prijemala. Ljubljenec cesarja Nerona Petronij piše v svoji »Trimalkionovi gostiji«, kjer zelo podrobno opisuje običaje takratnega Rima, da je neki steklar tako močno treščil kristalni pokal ob tla, da se je ves izkrivil, ni pa se razbil. Potlej ga je s kladivom poravnal in izgladil, ko da je pločevinast, ne pa iz stekla, k! se zdrobi. * Prva agrarna reforma Je bila med vojno uveljavljena v Sloveniji na osvobojenem ozemlju aprila 1942. ko je bila s sklepom OF Slovenije zaple njena zemlja tujih veleposest nikov in skupaj z inventarjem brezplačno razdeljena med delovne kmete. Vse zgodovine diplomacije omenjajo Benetke kot ustanovitelja konzulatov. Benetke so izdale tudi prva pravila konzularne in diplomatske službe Malo pa je znano, da je imela Dubrovniška republika pri določitvi načel, na katerih sloni moderna diplomacija, vsaj tolikšno vlogo kakor Benetke Tako je že v statutu Dubrov niške republike iz leta 1272 več. poglavij o kurirjih in prvih konzulih. Poznejša zbornika »Ze lena knjiga« in »Rumena knji ga« obsegata .razne predpise c dubrovniških parlamentarcih in konzulih, o njihovi izvolitvi delu, pravicah in dolžnostih Kako je bila v tistih časih razvita diplomatska služba Dubrovniške republike in koliko je prispevala k razvoju diplomacije na svetu, najbolje vidimo iz tega, da je že v 13. stoletju, pred Anglijo in ostalimi evropskimi deželami, razen Benetk, Imela konzule v Italiji, Španiji, Turčiji in mnogih večjih pristaniščih Sredozemskega morja. Elektret je pravzaprav ekvivalent magneta, torej nekakšna elektrika v trdem sta- nju. Po mnogih brezuspešnih poskusih so elektret dobili ta ko, da so v raztopljenem vo skn, ki ostane po ohladitvi trajno elektriziran. sprožili močno električno polje. Elek tret uporabljajo za mikrofone zlasti pa za meteorološke sonde kot nadomestilo bakterij, ker j« lahek. Ko je Vasco da Gama leta 1497 plul okrog rtiča Dobre Nade, ki ga je bil odkril Bartolomeo Diaz na svoji vožnji vzdSlž afriške celine, je prispel v majhno, toda lepo naravno pristanišče Durban, ki je postalo pozneje glavno mesto pokrajine Natal. Portugalec da Gama je našel pot v Indijo, toda Portugalci se niso kaj dosti zanimali za pokrajino Natal, dokler skupina Angležev leta 1823 ni kupila od ondotnega plemena Zulu zemlje in se na njej naselila. Pleme Zulu je često napadalo tudi tam bivajoče Holandce in Angleže, dokler jih le-ti leta 1843 niso pregnali. Potem je Natal postal angleška kolonija. Veliko bogastvo Južne Afrike ni samo v njenem živalstvu in rastlinstvu. To je ena najboga-tejših dežel na svetu tudi po rudah. Kjer se rečica Vaal izliva v reko Orange, je stala farma nekega Jacobsa, Holandca, Holandce pa so imenovali tudi Bure. Južnoafriški rudniki dajejo zdaj vec demantov kakor rudniki vsega sveta skupaj Velik surov demant pred brušenjem Ko je John 0’Reilley leta 1867 obiskal farmo svojega prijatelja, je zagledal na bregu rečice gručo otrok, ki so se igrali s čudnimi bleščečimi kamenčki. Spomnil se je, da bi utegnili biti demanti. Otroci so mu radi dali okrogle kamenčke, ki so jih podnevi nabirali ob reki, ker jim je pri- Eovedoval, da ga to spominja na ele kamenčke, o katerih je večkrat bral, ko je bil še otrok. 0'Reilley je odšel z Jacob-sove farme v Colesberg, kjer je več sreče. Ljudje so se mu čudili in poizvedovali, kje je bleščeče kamenčke našel. Povedali so mu, da so res demanti, im sicer 22. a!, še večkaratni. Njihovo vrednost so cenili na 500 angleških funtov, kar je bilo takrat celo premoženje. Pozneje so začeli domačini pridno iskati bleščeče kamenčke ob reki Orange. »Demantna mrzlica« je kmalu zajela pustolovce, da so od vseh strani prihiteli v Južno Afriko. Vsi so noteli kar čez noč obogateti. Ko so vso gornjo peščeno plast na obeh bregovih reke prebrskali in ko so pobrali vse demante, so začeli kopati globlje in uspeh je bil čedalje večji. Tedaj pa so se pojavili Cecil Rhodes in bratje Barnato s svojo družbo kopačev in z vrtalnimi stroji. Bogata ležišča demantov so začeli industrijsko izkoriščati. Zdaj dajejo južnoafriški rudniki več demantov, kakor vsi ostali skupaj. Kmalu 0'Brien še zmeraj na ladji O nesrečnem potniku Michaelu Patrichu O Brienu smo že po-, ročali, da ga nikjer ne puste na suho in da se mora hočeš nočeš kar naprej voziti po morjih. Oni dan pa so ga potolažili in razveselili z vestjo, da fnu je dominikanska republika dovolila bivati na njenem ozemlju. Mož je mislil, da bo zdaj konec njegove že dve leti trajajoče vožnje po morjih. V ponedeljek naj bi ga bilo ameriško potniško letalo prepeljalo iz Buenos Airesa v njegovo novo domovino. 0'Brien se je s prvo ladjo odpeljal v Buenos Aires. Ko pa je v petek prispel tja, mu argentinske oblasti niso dovolile, da bi se izkrcal. Tudi posredovanje poslanika dominikanske republike ni nič zaleglo. Ladja je z OBrlenom na krovu spet odplula. Nesrečni potnik pričakuje, da bodo brazilske oblasti bolj uvidevne in mu bodo dovolile stopiti na suho. Posebne nogavice za nogometaše Iz mešanice volne in gumija so začele nekatere tuje tovarne izdelovati za nogometaše posebne nogavice, ki se ne krčijo in ne mečkajo ne v slabem vremenu, ne v blatu. Poskuse so delali v laboratorijih celih 14 let. Gre za nov izum. Naravni gumi se veže z volno. Delce gumija posamez kamenčke, kazal ljudem v krčmi.; ali v grozdičih nalože v tenkih Ljudje so na njegov račun zbijali j plasteh na volneno vlakno. Noga-šale in se mu posmehovali. Neki vica ni nepremočljiva in bistvena šaljivec je kamenčke vrgel skozi lastnost volne, da vsesava vlago okno, češ saj tako niso nič vred- in prepušča zrak, ostane nedotak-ni. 0’ReiIley je odhitel iz krčme, njena. Gumi veže posamezna jih pobral in se napotil z njimi vlakna in jih zadržuje, da ne mo-proti Grahamstovvnu. Tam je imel rejo drseti. Goyevo sliko je poceni kupil so postali dotlej malo znani kraji torišče srditih bojev. Holandci in Anglež; so se borili za zemljo, domačini pa je niso hoteli dati. ljičnih cenah. Potrebovali so vedno več delovne sile. Od vseh strani so prihajali v Transvaal ljudje in hitro bogateli. Največ profita so spravili tudi tu Angleži, ki pa so morali plačevati Burom zelo visoke takse. Angleži so se začeli upirati in zahtevali so čedalje več pravic. Buri so jih imenovali pritepence in se za njihove pritožbe niso kaj prida zmenili. Prepiri so trajali več let: Ker pogajanja niso dosegla zaželenega Vnela se je vojna, ki je trajala 1 uspeha, so Buri Angležem napo- od leta 1878 do 1881 in se kon-lvedali vojno, ki je trajala tri čala s porazom Angležev. I leta in veljala Anglijo milijone Cecil Rhodes pa je leta 1899 , funtov in na tisoče življenj. Te ustanovil delniško družbo, ki se vojne se je udeležil tudi sedanji je kmalu polastila vsega področ-1 ministrski predsednik Churchill, ja, kjer so v zemlji ležišča de- ! Dne 21. maja 1902 so bili Buri mantov. Zdaj se ti bogati kraji, I končno premagani in od takrat polni dragocenih rud in dragu- pripadajo južnoafriške dežele ljev, imenujejo Rodezija po nje-1 Transvaal, Natal in Orange Bri-nem ustanovitelju. Rhodes jeltanski skupnosti narodov, sanjarili je o velikem britanskem cesarstvu v Afriki. Prizadeval si je, da bi gradili od Kaiira do Ca-pctovvna železni -oo, kar pa se ni zgodilo. Umrl je leta 1902 im pokopan je na bregovih dežele, ki je dobila po njem iime. Pozneje so našli v zemlji nova ležišča zlata, de- . mantov iin nekaterih drugih zelo dragih rudnin tudi v Tramsvaa-lu iin tako je mesto Johamnesbug hiiitro raslo, čeprav je glavno mesto Južnoafriške unije Pretoria. Rudnike so kupovali in prodajali po prav- Anehdoti KARDINAL IN EINSTEIN Neki kardinal se je nekoč P° govarjal s prof. Einsteinom. »Spoštujem vero, verujem v v matematiko,« je rekel Einste > »pri vas pa je narobe.« »Motite se,« je odgovoril Kardinal, »vera in matematika po mojem mnenju samo roz *;0 izrazni obliki za taisto ho eksaktnost.« . „ 'Einstein se je začudil:»Kaj P’ > če bi matematične raziskave n kega dne pokazale, da nekate spoznave in dogajanja znano veri nasprotujejo?« . »Jaz matematiko tako viso cenim,« je dejal kardinal, »da vi, profesor, v tem primeru k ^ naprej iskali računsko napako- SCHUMANOVE ROMANCE Nekega dne se je napotil Seku-man k založniku, da bi mu Pr dal nekaj svojih romanc. Založnik mu je rekel: „ »Zal nimam denarja, Pa* P vam dam uro.« Čez nekaj časa se je Schum spet oglasil pri založniku. , »Povejte mi, kako to, da va ura ne gre?« . »Mar mislite, da vaše roman gredo?« je vprašal založnik. Središče Johannesburga, enega glavnih južnoafriških mest V Moskvi ga že več tednov ni videti in tudi ne slišijo n jegovega imena ljudje Svetovna javnost se zadnje čase zanima za sovjetskega maršala Zukova. O njem je znano, da je že večkrat nenadoma stopil v ozadje, da dolgo njegovega imena ni bilo slišati, potem pa se je spet pojavil še z večjim vplivom. V Moskvi maršala Zukova, namestnika vojnega ministra, že več tednov niso videli. Tudi njegovega imena nikjer ni slišati. Zato se ljudje vprašujejo, ali ga ni morda doletela usoda Bcrije in dolge vrste drugih kremeljskih veljakov, ki so nenadoma brez sledu izginili. Morda pa so mu novi gospodarji Kremlja naročili, naj po Stali- Slikar Antonio Otano iz Bilbaa, tajnik ondotnega društva umetnikov, je prišel nekega dne FILOZOFIJA V neki flamski krčmi je društvo abstinentov končno pregovorilo krčmarja, da je obesil nad vrata tablo, na kateri je bilo napisano: »Misli na to, da pomeni alkohol počasno smrt.« Čez nekaj dni pa je bila pod. tem svarilom pripisana opomba: »Tem bolje, se nam vsaj ni treba bati, da bomo kmalu umrli.« Pomenek med morskim! ribami: »Kaj ko bi se pošalile z njimi in nataknile tole prikazen na trnek?« v trgovino z umetninami. V njej je opazil v temnem kotu na pol zakrito sliko. Na njej so s temno žarečimi barvami naslikani trije kovači pri nakovalu. Slika je napravila nanj tako globok vtis, da jo je takoj kupil. Trgovec mu jo je dal zelo poceni. Doma jo je Otano temeljito očistil in ves presenečen ugotovil, da je kupil originalno Goyevo delo. Dragocena slika je visela dobrih 50 let v hiši neke bogate španske družine. Ko je gospodar umrl, je v oporoki zapustil vso svojo zbirko umetnin muzeju v Bilbau. Umetnine, ki jih muzej ne bi hotel sprejeti, naj bi prodali, izkupiček pa dali Cerkvi. Bogati Spanec je bil namreč globoko veren in ob smrti je mislil predvsem na Cerkev. Muzej pa Goye-ve slike ni hotel sprejeti, ker je noben strokovnjak ni spoznal. Tudi pozneje je strokovnjaki niso spoznali Cenijo jo v našem denarju približno na dva milijona. Nevarni »slepi potniki« V Riu de Janeiru so nedavno ugotovili, da prinašajo letala na poti iz Dakara v Brazilijo »slepe potnike« — komarje in muhe tze-tze, ki povzročajo nevarna obolenja malarije in spalno bolezen. Ministrstvo za letalstvo je odredilo, da morajo biti vsa iz Afrike v Brazilijo prihajajoča letala razkužena. Maršal Grlgorij Zukov novi smrti in odstranitvi Berije utrdi svoj položaj im poskrbi, da v vodstvu Rdeče armade ne bo nasprotnikov Malenkova. Grigorij Konstantinovič Zu-kov se je rodil 2. decembra 1896 v Srednji Rusiji. Njegov oče je bil bogat kmet, pravi ruski kulak, baje potomec baltskih plemičev. Neki nemški artilerijski oficir z imenom Suckau trdi. da je daljni sorodnik Zukova. Značilno za tega sovjetskega vojaškega dostojanstvenika je njegovo malone asketsko življenje in žilavo premagovanje težav. Ze v zgodnji mladosti se je navduševal za konje. »Konjem zna prizanašati, ljudem pa nikoli,« je dejal nekoč neki kozaški ofi- cir, ki je imel med vojno na skrbi konja Zukova. Ko je bilo Zukovu 18 let, se je v Novgorodu prostovoljno javil k dragoncem. Ko je morala Rdeča armada po zmagovito končanj državljanski vojni poslati najboljše oficirje študirat na Frunzejevo akademijo, je bil med njimi tudi Zukov. Najprej se je učil sam, potlej pa je učil druge. Maršal aapožnikov, njegov učitelj, je nekoč rekel, da Zukov prepočasi misli. Dvajset let pozneje je Stalin ta izrek izpopolnil: »...da, zato pa mu ni treba nikoli dvakrat misliti.« Uspehi Zukova v drugi svetovni vojni so se začeli z zmago pred Moskvo decembra 1941 in končali z zavzetjem Berlina maja 1945. Zukov je zlomil odpor nemške vojske pred Stalingradom in velja za zmagovalca Hitlerjeve Nemčije. Manj znane so razne okoliščine njegove sijajne kariere. Odkar je Lenin med državljansko vojsko upostavil v Rdeči armadi funkcijo političnega komisarja, se je bil med političnimi komisarji in oficirji srdit boj za glavno besedo v če- tah. Zelo redki pa so bili Pr meri, da politični komisarji a bi imeli glavne besede, ker s bili predstavniki Komuinistn'11 Partiie- ... mfa Ko so se nemške 'divizije m 1941 približale Moskvi in ko JI bila usoda Sovjetske zveze J*' ključno v rokah njenih V°L| kov, je bil Zukov prvi Ketieia ? ki je znal ta položaj izK°ri®J proti političnim komisarjem. K na lepem jim je potisnil v r°. orožje in jih postavil Prc? Te biro, streljajte, ali pa bos ustreljeni. Prvi je čutil želez roko Zukova Bulganin, ki bil takrat dodeljen kot P°P 0. komisar v činu generalnega P ročnika. Takoj se je obrnil Stalina s prošnjo, naj g« P^Ui mesti k drugemu poveljn* ■ Prijatelja Zukov in Bulgan’n zdaj nista, Ali sta si ta dva sov ■etska vojaška dostojanstvenika v lase? Malenkov bi si sP^|(,j njunega spora nedvomno roke. Oba se namreč P°Ae^ \ :u za vodilni položaj v Krem j • Če bi prišlo med njima do Ju nega preloma, bi nedvomi zmagal Zukov. Hoteistia restavracija v urinimdin Nekaj primerov čudnih hotelov po svetu V New Yorku so nedavno od-iposebna privlačnost. Z njim kU prli hotel, kamor smejo zaha jati J cejo goste k obedu in večerji, 190 cm visoki' samo najmanj ljudje. Tako se je za eno pomnožilo število čudežnih gostišč na svetu. Najvišji hotel na svetu je hotel »Davai«, ki stoji na prelazu Čangla v Zahodnem Tibetu. Hotel stoji 4880 metrov visoko in gostje vidijo skozi njegova okna samo z večnim snegom pokrite gorske vrhove in grebene. Daleč naokrog je videti samo gole skale. Samo v hotelski dvorani raste nekaj kaktej. Oprema je preprosta, jedilni lisi omejen, ker je treba vse prenesti iz doline. V Hondurasu, v mestu Belize. imajo »Hotel groze«, zgrajen sredi mestnega pokopališča. Lastnik je zgradil hotel sredi nagrobnih spomenikov, križev in žar, ker je računal s senzacij željnimi ameriškimi turisti. Kupil je tudi mrtvaški zvon, ki je visel v zvoniku mrtvašnice. In -ta zvon je sedaj Ob cesti iz Santa Cruza Sant Ho.se v Kaliforniji stoji n tel, vzidam v osem orjaških det) • Najdebelejše drevo meri v prem ^ ru 23 metrov in v njem 'je hote ska restavracija. Vse pohištvo J narejeno iz vej tega orjaške? drevesa. V ostalih sedmih debe drevesih, ki so le nekoliko Tyiani ša od na j več jega, pa so vzida hotelske sobe. V Ziirichu pa imajo hotel »Tupf«, ki odraslih ljudi sploh > sprejema. To je hotel za otro» z velikim vrtom. Namesto ePr' jemnic ima sobe z otroškimi \gj . čarni, električnimi železnicam’1 ‘ Večkrat se zgodi, da si mali go* je ne morejo zapomniti štev]’ sobe ali svojega ključa. 7 to mj vsaka soba na vratih pisane o ročke. Ta hotel je zelo lepo udobno opremljen- CZ De 'egali Naše Športne zveze so včlanjene v številna odgovarjajoča mednarodna vodstva ln imajo tako pravice ln dolžnosti, da sodelujejo na sestankih ln kongresih teh organizacij. Ml smo doslej sodelovali na raznih sestankih mednarodnih športnih vodstev, toda ta udeležba Je pokazala le na neko dejstvo, ki mu morajo športne zveze posvetiti zelo resno pozornost. Ce pogledamo sestavo naših delegacij na teh sestankih, bomo ugotovili, da večina delegatov naših športnih vodstev ni znala tujih jezikov, ali pa Jih je obvladala zelo pomanjkljivo. Delegat, ki ne zna potrebnih uradnih jezikov ali Jezika, s katerim občujejo na določenem mednarodnem sestanku, seveda ni zmožen spremljati delo kongresa, še zlasti pa na pravilno reagirati na dogodke. Ti pojavi so se tako razrasli, da Je bilo državno Tajništvo za zunanje zadeve prisiljeno opozoriti športne organizacije prek zvez na ljudi, ki so nezadostno obvladali tuje Jezike, ali pa sploh ne, kef so se obračali na naša diplomatska predstavništva v tujini, da bi dobili tolmače. Udeležbi ljudi z diplomatskih predstavništev na športnih kongresih pa ostale delgacije niso naklonjene. Športne zveze, ki ne razpolagajo z ljudmi s potrebnim Jezikovnim znanjem, lahko ta problem rešijo tako, da bodo vzeli s seboj kot sodelavce ljudi, ki se ukvarjajo, ali delajo na tem športnem področju in ki znajo Jezike. Razen tega sodimo, da bi morali profesionalci v športnih vodstvih, predvsem tajniki, študirati tuje jezike, ker to pri svojem delu njuno potrebujejo. V ta namen je treba organizirati tečaje v športnih organizacijah. SPOBT IN TELESNA VZGOJA predlagajo udeleženci seje Izvršnega odbora Zveze športov Slovenije Na seji IO Zveze športov Slovenije, ki so se je udeležili člani odbora ter predsedniki posameznih športnih zvez Slovenije, so razpravljali o problemu posameznih športov na terenu ln o pripravi za bližnjo skupščino Zveze športov Slovenije, ki bo 17. januarja 1954. Decembra ln januarja bodo v vseh večjih krajih in industrijskih središčih ter na sedežih okrajev organizirane športne konference, na katere bodo povabili športnike, funkcionarje športnih društev in zastopnike političnih ter družbenih organizacij. Na teh konferencah bodo razpravljali o stanju naše telesne vzgoje in športa ter o statutu Zveze športov Slovenije in o smernicah za bolj?! razvoj športne dejav- PRED DVOBOJEM Z BOKSARJI TURČIJE Naša reprezentanca določena Tajništvo Boksarske zveze Jugoslavije je na predlog Komisije za sestavo reprezentance določilo naslednje moštvo za dvoboj s turško reprezentanco: mušja kategorija: Pajič, bantam: Radanov, pcresnolalika: Tot, lahka: Lukič, polwelter: Tkalčič, vveltcr; Golič, polsrednja: Keler, srednja: Veselinovič, poltcžka: Nikolič, težka: Krizmanlč. Dvoboj bo 1. novembra v Beogradu. PRVA ZVEZNA LIGA SE ŠTIRI KOLA do konca jesenskega pruenstua nostl. Na teh konferencah bodo tudi Izvolili delegate za skupščino. Delegati so razpravljali tudi o predlogu statuta Zveze športov Jugoslavije. Niso se strinjali le s tem, da bi bila ZSJ le koordinacijski organ med posameznimi republiškimi in športnimi zvezami, temveč so mnenja, naj bi bila operativni organ, ki bo dajal smernice za pravilno delo v športhih organizacijah. Ta predlog bodo predstavniki ZSS predlagali zvezni skupščini ZSJ. V razpravi o proračunu za leto 1954 so sprejeli sklep, da bodo v prihodnjem proračunskem letu upoštevane finančne postavke samo za upravno delovanje športnih organizacij, za vzgojo naraščaja, za tekmovanje in za investicije. Vsi drugi zahtevki pa se ne bodo upoštevali. Med investicijami so predvidena tudi sredstva za gradnje republiškega pomena. Skrb za dograditev novih športnih naprav bo prevzela Zveza športov Slovenije s pomočjo okrajnih odborov ter ob finančni podpori tovarn In ostalih krajevnih činiteljev. Za organizacijo in izvedbo vseh športnih strokovnih tečajev bo skrbel Institut za telesno vzgojo LRS. Glede reorganizacije Izdaje športnega tiska Je bilo sklenjeno, da bo časopisno založniško podjetje »Polet« skrbelo za Izdajo samo športne pro- Do konca jesenskega nogometnega prvenstva bodo moštva odigrala še štiri kola. Na sporedu bodo še naslednje tekme: Crvena zvezda: z Lokomotivo, Dinamom ln Partizanom v Beogradu, s Sarajevom v Sarajevu. Hajduk: z Radnlčkim ln Spartakom v Splitu, z Vojvodino v Novem Sadu, s Proleterjem v Osijeku. Dinamo: z Vardarjem, Odredom ln Lokomotivo v Zagrjbu s Crveno zvezdo v Beogradu. Partizan: s Crveno zvezdo v Beogradu, z Rabotničklm ln Vardarjem v Skoplju, z Odredom v Ljubljani. Vojvodina: s Proleterjem ln Hajdukom v Novem Sadu, s Spartakom v Subotici ln z BSK v Beogradu. Spartak: z Vojvodino ln Rabotničklm v Subotici, z BSK v Beogradu ln s Hajdukom v Splitu. Proleter: s Hajdukom in Rabotničklm v Osijeku, z Vojvodino v Novem Sadu in z Vardarjem v Skoplju. Vardar: s Partizanom, Radnlčkim ln Proleterjem v Skoplju ter Dinamom v Zagrebu. «■ BSK: s Spartakom, Lokomotivo tn Vojvodino 'v Beogradu ln s' Sarajevom v Sarajevu. Sarajevo: s Crveno zvezdo ln BSK v Sarajevu, z Odredom v Ljubljani ln z Lokomotivo v Zagrebu. Lokomotiva: s Sarajevom ln Dinamom v Zagrebu, s Crveno zvezdo ln BSK v Beogradu. Radnlčki: z Rabotničklm ln Odredom v Beogradu, s Hajdukom v Splitu in z Vardarjem v Skoplju. Odred: s Sarajevom ln Partizanom v Ljubljani, z Dinamom v Zagrebu ln z Radnlčkim v Beogradu. RabotnlCki: s Partizanom v Skoplju, z Radnlčkim v Beogradu, s Proleterjem v Osijeku ln s Spartakom v Subotici. Gligorič in dr. Trifunovič v Beogradu Jugoslovanska velemojstra Gligorič in dr. Trifunovič sta včeraj zjutraj prispela v Beograd iz Švice, kjer sta se mudila dva meseca na turnirju kandidatov. Ne bosta dolgo počivala, ker se bo že v drugi polovici novembra v Zagrebu začelo IX. šahovsko prvenstvo FLRJ. To prvenstvo zanju, kakor tudi za ostalo naše mojstre, ni važno samo glede plasmana, marveč tudi zato, ker bodo v začetku prihodnjega leta izbrali tri našo pred-stavhike za consko svetovno prven-st^ip, kakor tudi določili olimpijsko ekTpo. pagandne in strokovne literature ter republiškega športnega glasila »Polet«. Podjetje bo samostojno, vodil pa ga bo Založniški svet. DVAKRATNI PRVAK JUGOSLAVIJE V KEGLJANJU Kranjčan Vlado Martelanc, ki jc pred nekaj meseci v Beogradu osvojil prvenstvo v mednarodnem slogu, je minulo nedeljo v Mariboru osvojil tudi državno prvenstvo v narodnem slogu. — Meni, da se ima za uspeh zahvaliti le resnemu in rednemu treningu. •. ;n'v 'j ' < >»•../ Skopljanski mestni stadion razširjajo Na njem bo 8. novembra nogometna tekma Jugoslavija — Izrael Skoplje, 28. oktobra. Dne 8. novembra bo v Skoplju v okviru kvalifikacijskih tekmovanj za svetovno prvenstvo nogometna tekma med Jugoslavijo In Izraelom. Da bi omogočili čim večjemu številu ljubiteljev nogometa, da bi sl ogl«dall to tekmo, so nedavno začeli razšlrjevatl mestni stadion, ki Je doslej lahko sprejel največ 15.000 gledalcev. Zdaj bo preurejeni stadion lahko sprejel okrog 25.000 gledalcev. To je tudi potrebno, kajti zanimanje za to tekmo v Skoplju je ogromno. Nov hrvatski rekord v lnetu diska Zagreb, 28. oktobra. Pred dnevi so atleti zagrebškega Dinama Imeli interno tekmovanje. Najboljši rezultat je dosegel Željko Mandič, ki je vrgel disk 46,73 m ln dosegel nov hrvatski rekord. ŠPORTNE ZANIMIVOSTI TUDI SLEPI IGRAJO 8AH Poleg številnih koristnih reči so se mladinci v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani naučili igrati tudi šah. Gotovo vas zanima, kako slepi igrajo šah. Njihovi šahi se bistveno ne razlikujejo od običajnih, le toliko so izpopolnjeni, da lahko z otipavanjem zaznajo položaj na šahovnici ln vodijo igro. Crna polja so na Šahovnici povišana, črne figure pa imajo na vrhu konico in se tako razlikujejo od belih. Da slepi šahist z otipavanjem ne podere figur, ima vsaka figura spodaj zabit žebelj. Figure potem pretikajo po luknjičastih poljih. Nekateri slepi mladinci že precej poznajo šahovsko teorijo in kažejo izredno nadarjenost ter že sedaj presenečajo s prav duhovitimi kombinacijami. TA VRAŽJA NERVOZA! Zanimiv primer zasledimo v poročilu z nogometne tekme v belgijskem mestu Gentu: Sodnik je dosodil enajstmetrovko. Oster strel Je spreten vratar odbil, vendar točno na nogo nasprotnemu napadalcu. Ta je zopet, streljal ln vratar Je spet odbil žogo . — tokrat svojemu branilcu. Zaradi velike nervoze pa Je le-ta neobran-1 ljivo streljal v lastna vrata. O »intimnih« posledicah tega »podviga« poročilo molči. ČAJKOVSKI IN NOVINARJI Ta zgodbica se je odigrala v Amsterdamu ob trening tekmi kontinentalne nogometne reprezentance. Novinarji, ki so popularnega »Cika« spraševali to ln ono, so se nemalo začudili, ko je vsakega od njih nagovarjal s »Kolega, kolegal« Sele pozneje so zvedeli, da Je Čajkovski poročal o tej tekmi za »Politiko« ln se zato popolnoma upravičeno posluževal tega naziva. BRAZILSKE SKRBI Brazilska nogometna zveza je pred kratkim sklenila, da bo trener vsakokratnega prvaka Brazilije hkrati tudi trener državne reprezentance. Stvar ne bi bila slaba, ko ne bi prišlo do Mednarodna nogometna tekma med Jugoslavijo in Izraelom bo doslej največja nogometna prireditev v Skoplju. Vstopnice za tekmo so že začeli prodajati. Domnevajo, da bo tekmo glodalo rekordno število gledalcev. FILATELIJA Znamki Rdečega križa Od 26. oktobra do 1. novembra letos je teden jugoslovanskega Rdečega križa. Vse poštne pošiljke za notranjost države je treba franklrati z razen predpisano pristojbino, še z doplačilno znamko za 2 din. Za le-* tošnjl »Teden Rdečega križa« sta izšli dve znamki: doplačllna frankovna ln nepričakovanih zapletov. Nerodno bo namreč, če osvoji letošnje prvenstvo Flamingo. Odlični trener tega kluba Solitch je namroč po rodu Paragvajec in razen tega trener paragvajske državne reprezentance. Kar dve izbrani moštvi hkrati — se pa zdi brazilskim športnim kritikom le malo preveč1 Dunaj. — Prireditelj prihodnjega svetovnega prvenstva v košarki Je Brazilija, ki ni povabila SZ In Madžarske na prvenstvo. To pa zaradi tega, ker te države nimajo med seboj običajnih diplomatskih stikov. Iz Moskve poročajo, da bo zato SZ istočasno organizirala svoje svetovno prvenstvo, tako da bosta 1. 1954 hkrati dve svetovni prvenstvi. SZ grozi tudi, da bo organizirala svoje olimpijske igre, če bo predsednik olimpijskega komiteja Brundage nadaljeval s svojo »protisovjetsko politiko«. Znano je, da je Brundage pobudnik predlogov, da se Izločijo iz olimpijskega programa telovadba, rokoborba ln vsaj nekatere ženske discipline. ".m doplačllna porto znamka, vsaka v vrednosti po 2 din. Motiv Je na obeh znamkah isti: tto.rilčarka pri transfuziji krvi streže otroku na bolniški postelji. Motiv Je Izbral Glavni odbor Jugoslovanskega Rdečega križa in simbolično ponazoruje akcijo za prostovoljno transfuzijo krvi kot eno izmed glavnih nalog Rdečega križa letos. Frankovna znamka je natisnjena v vlnskordeči, porto znamka pa v rjavi barvi. Znak rdečega križa na .obeh znamkah je rdeče barve. Besedilo je na obeh znamkah isto: zgoraj Je napis Nedelja Crvenog Krsta 1953 v cirilici (lahko bi bil Teden Rdečega križa tudi v latinici), spodaj pa naziv države v latinici. Znamki je natisnil ! Zavod za izdelavo novčanic v Bco-‘ gradu v dvobarvnem offset tisku. Osnutek motiva je izdelal akademski slikar in graver Tanasije Krnjajič l lz Beograda. tim Zabredli smo v vodo. Mrzlo. Globoko. Telo kar prereže na dvoje. S telesom režemo Lim, on pa nas. Bredemo čedalje globlje, do sredine, voda pa Je čedalje bolj ledena, reže. Nekateri izmed nas so bosi in na pol nagi. Na palicah nosimo nogavice in čevlje. Držimo se za roke ali pa za palice, da laže kljubujemo deroči vodi. Za vsakega izmed nas posamez naloga ni velika: — če ne utoneš ali ne zakličeš na pomoč, ali če preveč ne čofotaš po vodi, ko se zapleteš, tedaj si izpolnil svojo nalogo, ponavljam sama pri sebi. Lahko pa je priti čez enemu, a v nekaj urah nas mora priti čez tisoč. Po eni sami gazi. Konji so posebno bučni in hitri. Ta ali oni ranjenec na konju samo zastoka. Gotovo nehote. Najprej ena, potem pa še druga noga, bosa, stopi na led, na breg. Zbode te ko igle, vsega te prešine in ko da je stopalo prve noge ostalo na ledu. Toda samo za trenutek. Treba se je umakniti drugim. Hitro natakneš nogavice, vsaj nogavice, če so suhe. Ceta pa bo stala do jutra, četa ne more natakniti suhih nogavic, ker ni prišla čez reko bosa. Niti mokrih ne potegne z nog. Na četo moram misliti malone vsak hip, ko se mi zdi, da ml je hudo, misliti moramo tudi na ranjence, ki si ne upajo niti stokati. Glej, kaj vse lahko človek vzdrži in kako hitro vse mine. Zdaj je toplo, prijetno, tisti trenutek bose noge na ledu pa je že nekje daleč, daleč. Dobro je, da gremo takoj v hrib, hoja bo napornejša in topleje nam bo. Toda že me premaguje neizprosni, prekleti spanec. Ko da je čakal v zasedi. Ko bi se vsaj mogla za hip nasloniti in ob visokem trdem snegu zaspati. Ne, ne smem leči. Nasprotno, spotoma moramo dvigniti vsakogar, ki se je naslonil na visok sneg ali legel nanj. Zmrznil bo, ko bo umiral, to je tako sladek sen. In pravijo tudi, da je takšna smrt najlažja, človek umrje, ne da bi kaj čutil, v sanjah. To pripovedovanje nalezljivo kroži med nami. Pogovarjati se moramo, pripovedovati brez konca in kraja isto: da je malo manjkalo, da nam čevlji niso padli s palice, kako je dekle nehote javknilo za rokavico, municija se ni napila vlage, | kako je bilo, ko je bosa noga stopila na led, do kod je komu segala voda. Visoki se že smejejo majhnim. Se malo, še nekaj ur hoje, pa bomo lahko zaspali. Najslajši sen na svetu. Človek se komaj drži pokonci. Zdaj tudi že huda žeja suši usta, z ničimer je ni moč ugasiti, niti z dolgimi ledenimi svečami... Dani se, sneg slepi oči. Na Kameni Gori se je zdanilo. ★ Kmetje bodo kar naprej nergali in dajali, nergali in dajali. Nergali bodo in se vojskovali. In dajali bodo sinove in hrano. Ii\ celo hčerke. Nergali bodo pozno v noč, do polnoči ne bodo ničesar dali, po polnoči pa se bodo obotavljali, koliko bi dali. »Vsi enako.« — Toda ne, tako ne gre, bo skušal naš tovariš vplesti tudi razredni moment. Tja do ranega jutra jim bo pojasnjeval, da ne morejo enako dati tisti, ki imajo po pet. in tisti, ki imajo po trideset ovac. Naposled se bodo navsezgodaj v zakajeni sobi sporazumeli tudi kmetje: prepričal nas je... in dali bodo enako. Dugallč pa navsezgodaj, še pred koncem posvetovanja, z nožičem že dere na šolske drogove obešeno kozo. Brez razprave. Prepričan je — privolili bodo. Njegov bataljon mora jesti. VA2NI NASLOVI V LJUBLJANI Uredništvo »Ljudske pravlce-Borbe«, nočni urednik Ima telefonsko št 23-261 Reševalna postaja. Zaloška 25, tel. 22-444 Porodnišnica. Slajmerjeva 3, tel. 20-215 Otroška klinika, Ulica Stare pravde 4, tel. 20-975 Dežurna lekarna, Prešernov trg št. 5. tel. 20-115 Zavod za socialno zavarovanje, Miklošičeva 20, tel 23-081-083 Zdravstvena dežurna služba, Miklošičeva 20, tel. 23-081 DOZ, Miklošičeva 19, tel. 21-176 Notranja uprava, Prešernova ul., tel. 21-100 ln 21-200 Gasilska milica, Krekov trg, tel. 23-555 Dežurni tajništva za notranje zadeve LJubljana-mesto, telefoni 21-100, 21-200, 21-600, 21-700 Dežurni za prometne nesreče, tel 20-663 Putnlk, Titova 2/1., tel. 20-472 Elektrarna, Magistrat, tel. 22-J21 Plinarna, Resljeva 28, tel. 20-555 Vodovod. Krekov trg 10, tel 20-554 Železniška postaja. Trg OF, tel. 20-768 Avtobusna postaja, Masaryko-va, tel 23-085 Jug. aerotransport JAT, Miklošičeva 12, tel. 20-845 Hotel »Union«, Miklošičeva 1, tel. 20-570 Mestni avtotaksl, Slomškova 6, tel. 21-578 Kurivo, Masarykova cesta 15, tel. 20-570 Veleblagovnica NA-MA, Ljubljana: uprava — sekretariat, 22-563 komercialni oddelek, 22-571 računovodstvo, 23-059 centralno skladišče, 22-550 poslov, pri »Pošti«, 21-066 posl. pri »Tromostovju«, 22-551 poslov. »PohiStvo«, 20-496 Trg. podj. »Usnje«, Ljubljana. Wolfova 1111.: direktor, 20-042 komerc. 22-364 Grosistični oddelek za usnje, Trubarjeva 41, 22-281 Detajlna poslovalnica za usnje »Usnje«, Trubarjeva 41, tel. 22-281 Detajlna poslovalnica i.a usnje »Koža«, Trubarjeva 16, 23-058 Grosistični oddelek za obutev, Gradišče 10, 20-517 Trg. podjetje »Volna«, Ljubljana. tel. 22-562 Prodajalna »Volna«, Ljubljana, Nazorjeva 3. tel. 20-683 Prodajaln* »Korotan«, Ljubljana, Celovška 71, tel. 22-683 Slovenija — Impex, trg. agentura za Izvoz ln uvoz — Beethovnova 14/1., tel. 23-915 Galanterija, trg. grosistično podjetje, Ljubljana: direktor, 23-273 komerciala, 23-271 skladišče, 23-275 računovodstvo, 23-278 Trg. podjetje »Izbira«, Ljubljana, Wol£ova 111.: uprava, direktor, 23-521 komercialni odd., 20-235 skladišče Mestni trg '31, 21-198 poslovalnice: »Perilo«, Miklošičeva 12, 20-12* — »Manon«, Prešernov trg S, 21-572 — »Moda«, Nazorjeva 8. 20-255 — »Okras«, Čopova 84, 21-149 — »Vrvarna«, Trubarjeva 31, tel. 20-441 Agrotehnika — export-lmport, Ljubljana, tel. 20-143 direktor, 21-448 oddelek za uvoz ln prodajo, 21-778, 20-847 oddelek za les, 21-083, 23-048, 20-377 oddelek za živino, 20-368 oddelek za tehnično službo, 20-143 (Int. 19) oddelek za posredovanje ln kmetijske pridelke, 21-820 odd za servisno službo, 21-308 trgovina, Gosposvetska c. 3, tel. 21-688 Mestno prevozno podjetje »Meprom«: uprava — mehanične delavnice, karoserijska delavnica, tapetniška delavnica, ličarska delavnica, vulkanlzerska delavnica — tel 21-392 Prometna pisarna — Prevozi, garaže — tel 20-823 Špedicija — Ljubljani, podjetje za tuzemske ln mednarodne transporte, uprava Titova 33, tel. 21-392 direktor, tel 20-881 kosovna odprava. Metelkova št. 4, tel. 21-71» avtodlsponenca, tel. 21-690 avtogaraža, Sredlška l, 23-290 Občinski komite ZKS Ivanjkovci in osnovna organizacija ZKS Cerovec sporočata žalostno vest, da je tragično preminul njen član STANKO KOSI direktor Splošnega gradbenega podjetja v Ljutomeru. Neutrudljivega in zaslužnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Občinski komite ZKS Ivanjkovci in osnovna organizacija ZKS Cerovec Vsem znancem in sorodnikom sporočamo žalostho vest, da se je smrtno ponesrečil naš ljubljeni brat, stric STANKO KOSI Na zadnjo pot ga bomo spremili v petek, 30. oktobra ob 13. uri na pokopališče v Svetinjah. Ljutomer, Ljubljana. Žalujoči: brata Ivan in Franc ter ostalo sorodstvo. PRILOŽNOST! Jeklena pregibna pocinkana vrv 0 42 mm, 6 X 61 X 1.5, 3576 kg, nov uvoženi neuporabljen material, zelo ugodno naprodaj »BAGER« Pomorsko bagersko podjetje SPLIT Telefon 21-83 2301 ISCEMO KOMERCIALISTA LESNE STROKE Pogoji: dovršena srednja gozdarska šola, večletna praksa — posebej v lesni industriji in komerciali. — Plača po uredbi — Reflek-tanti n^j pošljejo prošnjo na Direkcijo Železnic OM TO — Ljubljana V vseh gostilnah, kavarnah in restavracijah zahtevajte »Ljudsko pravim-Borbo«. Berite »Ljudsko pravico - Borbo« Združenje grafičnih podjetij LES v Ljubljani sprejme Volonterje za strojne stavce Pogoji za sprejem so tile: 1. da kandidati viože prošnjo za sprejem, 2. da imajo 8. razr. gimnazije ali popolno Tehnično srednjo šolo (strojni oddelek), 3. da so odslužili kadrovski rok, 4. da so zdravstveno sposobni za poklic strojnih stavcev, 8. da opravijo potreben sprejemni izpit Začetna osnovna ,jlača 7000 do 8000 dinarjev. Kandidati naj vlože prošnje do 18'. novembra 1953 na Združenje grafičnih podjetij LRS, Trg OF 14/1., soba 7 (palača Grafika), »Strašni« fant širokega, bledega obraza in motnih oči, bo prinesel vest, da Vrhovni štab odobrava našo prvo rekvizicijo. Samo — dajati moramo pravilna potrdila. Vojska pa mora jesti. Kmetje godrnjajo, vendar pa dajo — najdebelejše ovce, kadar jih ogrožajo četniške in muslimanske čete. »Strašni« spet odhaja kot kurir v neskončne, še neznane zasnežene kraje. Ali bo prinesel vest, naj tudi mi odrinemo? * V tej hišici nocoj, na pohodu iz Sandžaka v Bosno, znova vse govori, da se moramo boriti in boriti. In za kaj se moramo boriti? Ko smo iz mrzle noči stopili v hišico, nam je puhnil v obraz gost, zatohel zrak. Pritisnil nam je v oči, nos, prsi. Tisti hip se mi je zdelo, da bi bilo bolje, da sploh ne bi bili našli tega pokritega kotička, marveč da bi ga iskali tako dolgo, vso noč, po kakih pobočjih. Iz temnega kota prileze žena, po počasni hoji v temi čutimo, da je stara. Razsvetlimo sobo. Smrdi po teletu, komaj povrženo stoji in drhti v kotu izbe. Kje neki je krava, saj na dvorišču ni videti staje? Tudi dvorišča ni. Sama hiša stoji na griču; Kaj, ko bi odprli okno? Okna ni. Hiša ima samo majčken, s steklom zaprt kvadratič, k1 pa se ne odpira. Zakovan je za zmeraj. To je znano. Celo iz meščanske statistike o soeialno-zdrav-stveni literaturi. Toda mi statističnih podatkov ne zbiramo. V tem brlogu moramo zdaj prespati noč. Zunaj od februarja ni več moč prenočevati. Stara ne pusti, da bi telička kam odgnali, mi pa tudi ne silimo več v njo. Sicer pa. kam bi ga spravili ponoči? »Nekam bolehno je, samo trese se,« pravi tudi čemerna starka. Pustili smo ga v kotu. Sicer pa v eni noči vsega življenja ne moremo spremeniti. —------------- ----------------------------------------------- LJUDSKA PRAVICA — BORBA ČETRTEK 29. OKTOBRA 1953 O V I C E Obvestilo veterinarjem. Tovariše veterinarje obveščamo, da bo kongres veterinarjev FLRJ v Zagreba 3., 4. in 0. decembra 1953. Vse kolege ki eventualno niso dobili povabila za kongres, prosimo, da takoj javijo Organizacijskemu odboru kongresa veterinarjev, Zagreb, Savska c. 16: I. ali bodo prišli na kongres; 2 ali bodo na kongresu sami ali z ženo; 3. ali žele rezervacijo hotela (I. ali II. kat.); 4. ali žele rezervacijo prehrane; 5. ime, priimek in točen naslov. — Odbor. »ADIT« agencija demokrat, inoz. tiska, Ljubljana — se je preselila s Trga revolucije 19 v prostore Državne založbe Slovenije — Stritarjeva 3/1. Telefon 20-656. Okrajna cestna uprava Novo mesto obvešča, da je most preko Krke na cesti št. 1513 — Maharovec—Draga od 1. novembra 1953 do nadaljnjega za ves promet zaprt. Fotoklub Ljubljana pričenja v petek, dne 30. oktobra t. 1. v klubskem lokalu Gradišče št. 3 z rednim programom. Tega dne bo predaval dr. Frelih Ivo o X. mednarodni razstavi umetniške fotografije v Zagrebu. Pričetek ob 20. uri zvečer V novembru prične začetniški tečaj, interesenti naj se prijavijo v klubskem lokalu. Umrli so v Ljubljani Uršič Alojzij, miličnik. Pogreb bo v četrtek ob 10.30 na Zalah. DANES IN JUTRI GLEDALIŠČA DRAMA — LJUBLJANA Četrtek, 29. oktobra: Zaprto. Petek, 30. oktobra ob 20: 1. Musset: Kaprica. 2. Moliere: Ljudomrznik. Gostovanje diplomantov Državnega konservatorija za dramsko umetnost v Parizu. Izven, Sobota, 31. oktobra ob 20: 1. Marivaux Igra o ljubezni in naključju. — 2. Moližre: Namišljeni bolnik. Gostovanje diplomantov Državnega konservatorija za dramsko umetnost v Parizu. Izven. Nedelja, 1. novembra ob 20: Salacrou: Tak kakor vsi. Premiera. Izven. OPERA Četrtek, 29. oktobra ob 19.30: Lhotka-Mlakar: Vrag na vasi. Balet. Interna predstava za JLA. Petek, 30. oktobra ob 15.30: Delibes: Coppelia. Balet. Abonma >ed Petek (popoldanski). Sobota, 31. oktobra ob 19.30: Gounod: Faust. Abonma red G. Nedelja, 1. novembra ob 19.30: Masse-net: Werther. Gostovanje Rudolfa Francla in dirigenta Lovra Mata-člča. Izven. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana, Gledališka pasaža Petek, 30. oktobra ob 20: R. Tagore: Chitra. Red Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 31. okt. ob 20: Jože Zemljan: Odločitev. Premiera. Izven. Nedelja, 1. nov. ob 16: Jože Zemljan: Odločitev. Izven. — Popoldanska predstava. Ob 20.30: V. Ocvirk: Ko bi padli oživeli. Izven. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 31. oktobra ob 20: Tavčar-Maritic: »Otok in Struga«. Romantična igra z godbo. Red sobota. Vstopnice tudi v prodaji. Nedelja, I. novembra ob 20: Tavčar-Marine: »Otok in Struga«. Izven. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 20-923. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Komenskega 12 Sobota, 31. oktobra ob 20: Učiteljica. Igra. Vstopnice v petek od 19. do 20. ure in dve url pred pričetkom! MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Petek, 30. oktobra ob 17: Malik: »Žogica Marogica«. Sobota, 31. oktobra ob 17: Pengov-Simončič: »Zlata ribica«. Ob 20.30: Taufer-Novy: »Mojca in živali«. Za odrasle. Nedelja, 1. novembra: Zaprto. Prodaja vstopnic na dan predstave od 11. do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži in pol ure preti predstavo pri gledaliških blagajnah. RADIO DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK. 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.45—5.55 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30—6.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda in radijski koledar — 7.00 do 7.05 Kam bomo šli na izlet? — 12.00 Utrinki iz filmov ln glasbenih revij — 12.30 Napoved časa, poročila, pre gled dnevnega sporeda — 12.45 Za bavna glasba, vmes objave — 13.00 Crne sledi po poljih belih zbiramo, razne stvari pionirjem prebiramo — 13.15 Melodije iz baletov — 13.50 Športno predavanje — Šolski šport v ZDA — 14.00 Slovenske, hrvaške, dalmatinske, bosanske, srbske in makedonske narodne pesmi — vmes ob 14.^0 14.40 Radijske reklame — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.30 Z radiom čez hrib in plan, cicibanom dober dan! — 16.00 Želeli ste — poslušajte! — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Za bavni zvoki — vmes ob 17.30—17.40 Oddaja za žene — 18.00 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana — 18.20 Ciklus predavanj o slovenski likovni umetnosti: Romantika — 18.40 Koncert pianistke Olge Popove iz Beograda — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame — 20.00 Domače aktualnosti — 20.10 Za vsakogar nekaj — 21.00 Ciklus devetih Beethovnovih simfonij — Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru (s komentarjem) — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15 40 minut za ljubitelje moderne plesne glasbe — igrajo Ray Anthony, Biely Butterfield, Johnny Guernieri in Wuody Herman s svojimi orkestri — 22.55—23.00 Lahko noč! — 23.00—24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). DNEVNI SPORED ZA PETEK. 5.30—7.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 5.45—-5.55 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled tiska — 6.00—6.10 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.45 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, objava dnevnega sporeda ln radijski koledar — 7.00 do 7.05 Nasveti za kmetovalce — 12.00 Opoldanski koncert — 12.30 Napoved časa, poročila in pregled dnevnega sporeda — 12.45 Zabavna glasba, vmes objave — 13.00 Glasbena oddaja za pionirje — 13.15 Koroška, Gorenjska, Primorska, Prekmurje in Bela krajina v narodni pesmi — 13.45 65. lekcija tečaja angleškega jezika — ponovitev — 14.00 V prijetnem ritmu — 14.30 Radijske reklame — 14.40 Slovenske narodne pesmi v izvedbi Vaškega kvinteta, pojeta Božo in Miško — 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Zabavna glasba, vmes objave — 15.30 Igrajo veliki zabavni orkestri — 16.00 Radijska univerza — Slavko Mlakar: Zanimiva tovarna dišav — 16.15-Popoldanski instrumentalni koncert; Wolf-ganga Amadeusa Mozarta: Sonata za klavir v F-duru K. V. 322 — Godalni kvartet v A-duru K. V. 464 — 17.00 Napoved časa in poročila — 17.10 Za ljubitelje operne glasbe — 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.00 Mali koncert za mladino — 18.30 Kulturni pregled — 18.45 Veseli trio — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes objave in reklame — 20.00 Tedenski zunanje- politični pregled — 20.15 Tri simfonične pesnitve: Bedflch Smetana: Vltava, F. Liszt: Mazeppa, R. Strauss: Don Juan — 21.00 Svet v satiri in humorju: Dva Cankarjeva satirična prizora — 21.20 Plesna in zabavna glasba — 22.00 Napoved časa, poročila in pregled sporeda za naslednji dan — 22.15—23.00 Iz sodobnega glasbenega ustvarjanja — Aleksander Lalovic: 5 pesmi iz kitajske lirike za tenor in orkester, Frank Martin: Mala kon-certantna simfonija RADlO KOPER Četrtek, 29. oktobra: 14.30 Javna tribuna — 14.40 Od Zile do Soče — šopek koroških in primorskih narodnih — 17.40 Sergije Rajnis, zbor in narodna družina izvajajo popularne kajkavske popevke — 18.30 Glasbena kronika — 18.40 M. I. Glinka: Nedokončana sonata za violo in klavir, izvaja S. Zalokar iz Ljubljane, pri klavirju J. Suhadolnik-Zalokarjeva. Petek, 30. oktobra: 11.00 Iz zakladnice hrvatskih romantikov — 14.30 Obzornik — 14.40 Koncert pevskega zbora »Tržaški zvon« p. v. Karla Boštjančiča — 17.00 Promenadni koncert popularne orkestralne in solistične glasbe — 18.15 Večerni koncert operne in baletne glasbe — 21.00 Slušna igra: F. Schiller: Maria Stuart — radijska priredba — 22.00 60 minut razvedrila in plesa. K I NO KINO »UNION«: Švedski film »Plesala je eno samo poletje«. Tednik: Filmske novosti št. 43. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »KOMUNA«: Ameriški film »Krvna osveta«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SLOGA«: Premiera ameriškega filma »Ob veliki ločnici«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. KINO »SOCA«: Ameriški film »Pot v utopijo«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10. do 11. ter od 15. ure dalje. KINO »ŠlSKA«: Francoski film »Varujte se plavolask«. Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15 ure dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški film »Tarzan med lovci«. Tednik. Predstavi ob 18. in 20. uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje. CELJE — »UNION«: Ameriška barvna risanka »Dumbo«. CELJE — »DOM«: Francoski film »Pravna identiteta«. BLED: Italijanski film »Jutri bo prepozno«. KAMNIK: Ameriški film »Odločitev pred zoro«. JESENICE — »RADIO«: Ameriški film »Festival Charlija Chaplina«. — »PLAV2«: Avstrijski film »Eva podeduje raj«. KRANJ — »STOR2IC«: Francoski film »Vsi smo morilci«. MURSKA SOBOTA: Ameriški film »Festival Charlija Chaplina«. LJUTOMER: Angl. film »Za Kylove ni prostora«. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Četrtek, 29. oktobra: lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Petek, 30. oktobra: lekarna »Tabor«, Trg Armade 3. RADIO MARIBOR Četrtek, 29. oktobra: 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — vmes od 13.00—13.15 Oddaja v madžarščini — 16.00—16.10 Pogovori s poslušalci — Govori glasbeni svetovalec Radia Maribor, tov. Vlado Golob — 16.10—16.30 Veliki orkestri izvajajo zabavno glasbo — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved in točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. Petek, 30. oktobra: 12.00—16.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 16.00 do 16.20 Prekmurske narodne v priredbi D. Gruma poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška — 16.20—16.30 Tri skladbe za kitaro — 16.30—16.45 Pregled domačih dogodkov, vremenska napoved ln točen čas — 16.45—17.00 Zabavna glasba, vmes objave — 17.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Četrtek, 29, oktobra; »PARTIZAN«: Italijanski film »Tri prepovedane zgodbe«. »UDARNIK«: Ameriški film »Tramvaj Poželenje«. »POBREŽJE«: Jugoslovanski film »Ciganka«. »STUDENCI«: Švedski film »Gospodična Julija«. )0~ Petek, 30. oktobra: »PARTIZAN«: Angleški film »Cirkuški deček«. »UDARNIK: »Ameriški film »Tramvaj Poželenje«. »POBREŽJE«: Zaprto. »STUDENCI«: Zaprto. CEIJSKF VESTI LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Koroški večer bo v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 v predavalnici učiteljišča. Govoril bo pisatelj Fran Roš, petje in glasba. Vljudno vabljeni! Vremensko poročilo hidrometeorološke službe LRS Stanje dne 28. oktobra ob 7. uri: Globoko področje nizkega zračnega pritiska z jedrom južno od Islanda je precej ustaljeno. Nad srednjo Evropo uvaja dalje tople vlažne zračne mase, dočim priteka na Atlantik proti jugu precej hladen zrak. Stik obeh zračnih mas ustvarja predvsem nad zahodno Evropo tudi močnejše padavine. Ob 10. uri je bilo v vzhodni Jugoslaviji Jasno do delno oblačno vreme, v zahodnem delu in ob Jadranu oblačno vreme z dežjem. Temperature v notranjosti države so bile od 9 do 15" C, ob Jadranu od 14 do 18“ C. Napoved za četrtek, 29. oktobra: Oblačno vreme z Vmesnimi padavinami. Temperatura ponoči od 6 do 10“ C, podnevi do 16° C. DROBNI OGLASI DELO DOBI UPOKOJENCU, vajenemu kmečkih del, se nudi ugodna prilika preživljanja ob sodelovanju na kmečkem posestvu v Bell krajini. Ponudbe na društvo upokojencev 'iemič. 1820 RISARJE potrebujemo za geodetski in urbanistični oddelek, kakor tudi tehnika za nizke gradnje. MLO Celje. DELO IŠČE PRIMEREN ZASLUZEK Išče inteligenten, vztrajen ln zaupljiv upokojenec. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Ljudske pravice-Borbe« pod šifro »Zaupljiv«. 1811 GEOLOG z večletno prakso v vodstvu kamnolomov, industriji marmorja, kamnoseštvu, raziskovalnih delih, obdelavi marmorja v končne produkte išče primerno službeno mesto. Ponudbe na ogl. odd. pod »Marmor-granit«. 1809 PRODAM ILIRSKEGA OVČARJA, mladega, prodam za 4500 din. Kos, Poljanski nasip 48, Ljubljana. 1241 BRZOKLEPALNIK, nov; stružno glavo rabljeno, prijem do 22 cm; 2 plošči, valjano železo: 200 X 20 X 2100 milimetrov, 420 X 20 X 200 milime- I trov; 2 jeklenki za kisik, vsebina! 401, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Ljudske pravice-Borbe. VEC PAROV ČEVLJEV po 500 din, fantovsko obleko ln večerno bluzo prodam. Svetina, Ruska 17. 1816 ŠPORTNI VOZIČEK, lep, otroški, prodam za 4500 din, ženski zimski plašč za 6000 din. Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 20/1., levo. 1815 STANOVANJA TROSOBNO sončno komfortno stanovanje s kabinetom v centru za menjam za enako dvosobno tu<11 centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. pod »Ugodno«. 1813 KUPIM GRADIMO, list MO OF Ljubljana, za 1949 in 1950 ter Učiteljski tovariš iz 1938/39 kupim kompletno ali posamezne številke. Plačam 20 din izvod, oz. 1000 din kompletni letnik. Ponudbe na Pavlič, Matjanova 13. 1818 KUPIMO: teodolit, časopise ln knjige iz arhitekture in urbanizma, naše ln inozemske. Ing. Milovanovič, hotel »Carinja«, soba 12. ZAMENJAM ZAMENJAM komfortno dvosobno stanovanje v Ptuju za enakega v Ljubljani. Cegnar Vladislav, Ptuj. 1819 ZAMENJAM lepo podpritllčno enosobno stanovanje s kabinetom za podobno po velikosti. — Nagrada 10.000 din in plačam selitev. Naslov v upravi lista. 1817 »JUTROVO KNJIŽNICO« — »DOBRA KNJIGA« — komplet 30 knjig zamenjam za fotoaparat 6X9 na plošče z optiko 4,5 ali 6,3. Naslov v oglasnem oddelku Ljudske pravice-Borbe. 1821 KOMFORTNO trisobno stanovanje s kabinetom in pritiklinami zam,i njam za enosobno s kabinetom manjše dvosobno. Zaradi m , ’ članske družine sta v stanovanju soba in kabinet začasno oddana. * poštev pridejo nova stanovanja v državni hiši. Ponudbe poslati na uredništvo pod »Center«. 1 RAZNO OTROŠKI ČEVELJČEK, moder, usnjen — izgubljen 18. oktobra 1953 — nw pošten najditelj odda pri B«1’ Ljubljana, Skrabčeva 7. 18 PREVAJAM v nemščino, angleščino, italijanščino, španščino, ruščino *n portugalščino in obratno v -venščino le pismeno. Ponudbe P?“ št. 1814. 1814 ANGLEŠKO — AMERIŠKO se nauCl vsakdo, ki zna latinico in U®* osnovno šolo, z dopisovanjem. Zajamčeno hitro in lahko. Prvi ucWJ| nik Je treba plačati, vsi nadalJnJ1 drugi učbeniki, slovarji, fonetilo* časopisi, ilustracije in žurnall s*u' žljo brezplačno. Zahtevajte tak°J brezplačni informativni prospekt’ Mesečno plačilo minimalno. Prilo* žite 30 din v denarju. Engiish' American Lessons, Beograd, D