kto 1887.
1
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos I. — Izdan in razposlan dne 15. januvarja 1887.
t.
Razglas ministcrstva za finance od 11. decembra 1886,
o tem, kako glede cola postopati z dvojno-železno-sokislim vapnom.
Na podlogi člena IV čolne postave od 25. maja 1882 odkazujo se v porazoma ^ c> kr. ministerstvom za trgovino in udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi v°jno-zelez,no-sokißlo vapno (Calcium bisulfit, calcaria bisulfurosa) pod t. st. 324 8 ^ gld. od 100 kilogramov.
1.	Nasproti naj se dvojno-žeplenokislo vapno izbrise v abecednem kazalu razlega blaga.
I>unajewski s. r.
S.
Ukaz niinisterstev za finance in trgovino od 13. decembra 1886,
^ 80 onnje prigledu podvržene po mejnih okrajih dežel češke, moravske, sleške, Galicije, Gornje
Avstrije, saleburške, tirolske in predarelske.
Proglaša se, da so cunje t. št. 357 občne avstro-ogerske čolne tarife od j 1 nuja 1882 v zmislu §‘ 337 postave za col in državno samoprodajo od , ^ 1835 podvržene prigledu (kontroli) v mejnih okrajih dežel češke, moravske, e®*e> Galicije, Gornje Avstrije, saleburške, tirolske in predarelske.
L Pazven onih slučajih, v katerih se cunje prejemajo ali pošiljajo zarad vrŠbe kega obrta, izimljejo se od prigleda množine do 25 kilogramov.
Ta ukaz pride v moč 1. dne februvarja meseca 1887.
(SlOTi
®*unajewskt
s. r.
Bacqiielienr s. r.
»Mach.)
1
3.
Ukaz ministcrstcv za finance in trgovino od 28. decembra 1886,
s katerim se ustanavlja prištevna tara pri zacolovanji degta iz premoga v ieleznocestnih
vozovih šternjakih.
V porazumu z udeleženimi kralj, ogerskimi ministerstvi določuje se v z mi sl u člena XVII postave colno tarifo od leta 1882 vvajajoče, da se pri plačevanj1 vvoznine od degta (katrana) premogovega (t. št. 114) v železnocestnih vozčh šternjakih najdeni čisti teži 18% te teže kot tara prišteva in skupna teža, ki se pokaže po tem, vzema za kosmato težo, katero je colu v podlogo jemati.
l>unajewstki s. r.	Bncquehem s. r.
4.
Uka/, iiiiiiistirstvn notranjih r c »• i od 11. januvarja 1887.
gledé dogovora nkrenenega s ces. rnsko vlado o tem, kako postopati pri vzajemnem odgon° potepuhov in pa takih ljudi, ki nimajo popotnega lista in ne morejo izkazati, s čim si kruha
služijo.
Vsled soglasnih diplomatičnih izročil od 1./13. decembra 1886 izmenjanih med c. in kr. poročništvom v St. Peterburgu in ces. ruskim ministerstvo»1 vnanjih reči imajo od 1. dne decembra 1886 počenši v oziru na odgon vzajemnih državljanov, kadar je koga potreba domu zagnati, ker nima ob čem živeti, ker se okoli potepa ali je brez potnih izkaznic, veljajo naslednja med obojostranskim9 vladama dogovorjena določila:
1.	Ruske državljane, kateri se nahajajo na avstrijskem ozemlji v Galiciji Bukovini ter so rojeni v kateri izmed sedem obmejnih ruskih gubernij (Petro-kovske, Kelske, Radomske, Ljubeljske [Ljubljin], Volynjske, Podolske in Bes»' rabske) — in tako tudi avstrijske državljane, ki se zatekö v kateri imenovanih sedem gubernij, treba je, kadar nastane eden ali drugi izmed gori omenjenih uvetov, po odgonu odpraviti neposrednje po tem, ko se zvrŠi dotično dopisovanje med načelniki sosednih ruskih okrožij (njezdov), in okrajnimi glavarji kot načel' niki sosednih avstrijskih okrajev.
Odgon kakega človeka v Rusijo treba je naznaniti poprej dotičnemu načel' niku ruskega ujezda, v katerega okoliši bode odgnanea prevzeti, in ta naj, pre' tehtavši dotične okolnosti in izkaznice, privoli v to, da bode odgnanec v nekem določenem kraji prevzet. Z ruske strani naj se to naznanilo, kadar gre za odg°n v Avstrijo, namerja na dotičnega okrajnega glavarja.
2.	Kadar ima človek, ki ga jo odgnati, izkaznico, katera še veljâ, ali katere veljavnost je stoprv pred enim letom prestala, poprejšnje dopisovanje meCl ruskimi ujezdnimi načelniki in avstrijskimi okrajnimi glavarji ni neogib^0 potrebno.
Ruski ujezdni načelniki in avstrijski okrajni glavarji imajo dolžnost, takega loveka prevzeti brez nadaljšnjih formalnosti, pred polagajo, da ta izkazila brez v°jbe v čisto devajo, kje je rojen in odkod je, in da o pristnosti teh izkazil ni n°bene dvojbe.
3.	Ruski ujezdni načelniki in avstrijski okrajni glavarji utegnejo sporazumno fa vsak slučaj posebej izbrati neko mesto na meji, kjer bode prevzet tak Človek,
aterega domu odgnati je ukreneno.
One ljudi, kateri se po točki 2 tega dogovora preoddajd brez predhodnega Opisovanja, treba je spremljati zarad njihovega prevzetja v Rusijo do colnij »p rani cia (Petrokovske gubernije), „Sandomiru“ (Radomske gubernije), „To-^Šovu“ (Ljubeljske gubernije), „Radivilovu“ (Volynjske gubernije), „Voločyskia gubernije Volynjske), „Gusjatynu“ (gubernije Podoljske) in „Novoselici“ (Besa-'abske gubernije), — v Avstrijo nasproti do policijske podružnice (ekspoziture) Jakovi (okraja Chrzanovskega [Hrenovskega]), do policijskih komisarijatov v Brodili (okraja ßrodskega), Podvoločyski (okraja Skalatskoga), do mejnih pinij v Nadbrezji (okraja Tarnobreškega [Trnobreškega], Belzci (okraja Rav-s^ega), Gusjatynu (okraja Gusjatynskega) in Novoselici (okraja Crnoviškega).
4.	Dopisovanje po diplomatičnem poti ostane v oziru na vse one ruske pod-,0zQike, ki niso rojeni v kateri gori imenovanih sedmih ruskih gubernij ali ne pvirajo od onod, in takd tudi gledé onih avstrijskih državljanov, kateri prebivajo
Je drugod po ruskem cesarstvu, in ne v imenovanih gubernijah.
,	5. Obe vladi naredita precej, kar je potrebno v pouk dotičnih oblastev, da
°do ravnala se po pričujočem pravilniku in njegovo uporabo kar se koli dâ °b\jsevala.
6. Vsaka od obeli strani pogodnic jemlje na se dolžnost, na zahtev druge i	svoje pripadnike zopet prevzeti v svoje državno ozemlje, tudi kadar bi
^ t) H Ußlm inAi l» /1 A rm n /X 1 I »	•»"*	irr» !■ rt tt /\ i n -i r» tt ■ Mn /\	/1 ttrfn i» 1 1 n *■» rt 4- *t rt i r» rt» n Lili ç	(j
1 po veljajočih domačih postavah svoje izvirno državljanstvo izgubili,
0 niso med tem pridobili državljanstva v drugi državi po zakonodavstvi
Ve|Jajočem.
Pričujoči dogovor veljâ na dve leti počenši od dne, katerega se izmenjata tak81'* Prečili. Ko poteče ta rok, pridržavata si obe vladi pravico odpovedi da ostane dogovor v moči dotle, dokler ne bode odpovedan.
TaaflTe s. r.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskamiee na Dunaji, L okr., Singer' strasse st. 26, tudi leta 1887 izhajal v nemškem, laskom, češkem, polj' skem, ru8inskem, slovenskem, ilirsko-hrvatske m in romanskem jeziku.
Naročnina za eel letnik 1887 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdate b iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnine prosto pošilja.
Letniki 1840 do vštevno 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 do vštevno 1886 veljajo 46 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se leta 1887 :
Letnik	1849	za	2 gld.	10	kr.
„	18n0	„	5	„	25	„
»	1851	„1	„	30	„
»	1852	„2	„	60	„
»	1853	„3	„	15	„
»	1854	„	4	„	20	„
„	1855	„2	„	35	„
„	1856	„2	„	45	„
»	1857	„2	,	85	„
»	1858	„	2	„	40	„
»	1859	„	2	„	-	„
„	1860	„	1	„	70	„
„	1861	„1	„	50	„
»	1862	„1	*	40	„
„	1863	„1	„	40	„
,	1864	„	1	„	40	„
„	1865	„	2	„	—	„
„	1866	„	2	„	20
„	1867	„	2	„	—	„
Letniki 1870 do vštevno 1886 kakor nemška izdatba.
Letnik	1868	za 2 gld. —	kr.
»	1869	„ 3	„	—	„
«	1870	„1	„	40	„
*	1871	„ 2	,	-	„
»	1872	„3	„	20	„
»	1873	„3	„	30	„
„	1874	„ 2	„	30	„
»	1875	„ 2	„	-	„
„	1876	„ 1	„	50	„
»	1877	„ 1	„	-	„
„	1878	„2	,	30	,
„	1879	„2	,	30	,
„	1880	„2	„	20	„
«	1881	„2	„	20	„
„	1882	„3	„	„
,	1883	2	„	50	„
»	1884	„2	„	50	„
„	1885	* 2	„	—	*
„	1886	„ 2	„	50	„
ih 7 jezikov so na prodaj po tisti ceni»
NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki s° mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglašati.
Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali samo plačilo prodajne cone (‘/4 pole po 1 kr.).
Od letnikov 1864 do vštevno 1886, in tako tudi od tekočega letnika moči jo zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (*/* pole po 1 kr.) dobi*1 vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je p00® msične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, češe niso po0jl’
/