Cjitffjanslu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak: dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer. Uredništvo in upravniitvo: Kolodvorsko ulioe S to v. IB. — Z uroduikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi so ne vračajo. — Inaoratl: Šoststopna potit-vrata 4 kr., pri večkratnem poaav-ljanji dajo bo popast. — Velja za IJublJano v upravništvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., pofiiljatev na dom velja mesočno 9 kr. več. Po pošti velja ■» celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., r.a četrt leta 3 gld. 60 kr. in za joden meaeo 86 kr. Štev. 106. V Ljubljani v ponedeljek, 11. maja 1885. Zakaj se branite Šukljejeve kandidature. Z Dolenjskega. (Izv. dop.) Kdor je prebil vse volilne boje, kar smo jih doživeli v naši konstitucijonalni dobi, in kdor brez niržnje ogreva svoj spomin na nje, čudom se mora čuditi, da je ta boj, do sedaj vender tako enoličen gledč nasprotnikov, danes dobil čisto drugo podobo. Tu se ne bije več Nemec ali Nemškutar s Slovenci, ne liberalec s konservativci, ne — dandanes ere .samo še za osebe in tfipemo se le Hpboj^-Pozabljeni so oni bridki časi, ko nam je sovražni regime stavil trdo peto na tilnik, pozabljeno hrepenenje po — če uže drugo ne bilo mogoče, vsaj — nevtralni zistemi, ki bi ne mčrila državljana po pravilu, da se pravi človek še le v knzinotu prične — vge, .vse .je.pozabljeno! Osoli-JIosL-osobflftj&žnia stoji v prvi vrstir in z gnjevom so-DbraČa neprištransk človek" od vseh zvijač in 8PUstk, katere se množe, kakor miši v gorki po-adl in ki so namenjene le zadostiti bodi-si čutu ^čevanja, ali pa morda le osebnim antipatijam ®ožu nasproti, kateremu vender najzlobnejša strast De more ničesa očitati pravičnim potem. "'i »Narodova" in „Slovenčeva" stranka, obe ste alj6 složni v pobijanji Šukljejeve kandidature, i a se človeku nehote vriva misel, kaj imajo pač s ičnega vzroki, iz katerih sta se te dve stranki, N »cer vedno nasprotujoči si, sedaj takč pobratimsko Jedinili? Kaj vpliva na to, da 8e sedaj lista, ka-tera 8e gledata v vsakdanjem življenji, ako rabimo tr*vijalno primero, kakor pes in mačka, katera drug drugemu ne moreta odpuščati niti najmanjše tiskovne pomote in ki se lasata malim črevljar-čekom jednako, za privilegij večje duhovitosti — kaj je vzrok, da se sedaj ona dva vtakč izborni, mili slogi zaganjata v kandidata, katerega si želi ogromna večina dolenjskih mestjanov? Se je i pregrešil proti postavam, katere daje na jedni strani liberalni, ali na drugi konservativni katekizem? Nam se vidi, da niti jedno, niti drugo. Onega lažiliberalizma, ki se je šopiril pred deset-etjem pri nas, ni več, in konservativni prapor, očiščen itak vseh izrodkov, kateri je moral extrem na drugi strani tudi tu zaploditi, vihra sedaj nad vsemi strankami, ki gred6 v boj proti velikonemški opoziciji, in pod tem praporom stoji tudi naš kandidat prav tako kakor „Narod“ in „Slovenec“. Zato tudi še nismo čuli niti od jedne, niti od druge strani oporekanja v tem zmislu. Pa kaj druzega? Je li on zatajil naš narodni program — je li on izdajica naše narodnosti, naše slovenske domovine ? Da bi bil, jaz bi prvi zagrabil kamen, in ga vrgel vanj; in kar nas je tu doli v vinorodni, zeleni Dolenjski, katerim bije srce gorko za naš rod in dom, vsi, vsi, verujte nam, obrnili bi se v stran od izdajice, ki nema in ne more imeti nikdar mesta pri nas. Pa tega tudi najhujše nasprotstvo, recimo: sovraštvo našemu kandidatu ni moglo in ni smelo predbacivati, da se ni s tem samo sodilo. »Slovenčeva" stranka se do danes tudi v istini ni toli ponižala, da bi se v slepi strasti drznila ziniti tako besedo, katera bi ji odvzela še one pristaše, katere ima v tem perečem vprašanji morda še v svojih vrstah; „Na-rodova" pa je ob svojem času — in tisti še ni pozabljen — tudi ranjcega Bleivveisa in sedanjega starosto slovenskih parlamentarcev (— Svetca —) zvala z jednakim prijetnim imenom — se bodemo li čudili, ako se danes ali jutri vspne tudi našemu kandidatu nasproti na jednako stopinjo? Prena-tančno sodijo nasprotniki njegova dela, ajdova Listek. Inštruktor. (1’roslo preložil J. Bedžnek.) (Dalje.) k- »Gospodičina Darinka!" privrelo mu je iz duše. Razburjeno gleda na zalo devojko kakor v° 8e vpok°j‘ ter mirno nadaljuje: „Ni-bil ]e J De bil °Pustil ustne čestitke, ko bi se Vas i*. j nadejal, da vam bode mila, ko bi mogel le trenutek samo najti. V pričo tu i- pa 8e ni hotel° besedara iz ust, sedaj menda BojJ.‘ še ni prepozno", z gorkejim in nekoliko tre-lna glasom Stanko nadaljuje, dovolite torej, da am vošim vso srečo na duši in telesu, kakor si JO va e čisto srce zasluži. In — in, končd s pri siljenim humorjem, „ste li sedaj zadovoljna?" Darinka mu veselo žarečega obraza prikima, vstane, položi zalo svojo roko zopet v njegovo in ^letela sta med druge vrteče se pare. Nehote se j® je tesneje vprijel, sladko njeno telo strastneje pritisnil in ona, pa mu je položila divno gla zrna pokladajo na tehtnico, s katero tehtajo njegove pisane in govorjene besede, z mikroskopom )reiskujejo vsako črko in vsak pomišljaj — da bi zasledili baccile — izdajstva, pa zaman! In kaj je vender vzrok vsega nasprotstva ?-«• Mi vemo, da je oni najpogumnejši in najboljši, pa \ tudi od vsakdanježev najmanj čislani zdravnik, ki \ neprestrašeno in brezobzirno odkrije rano, ne gledč ( na to, je li temu ali onemu prijetno. Odkrita, ravna, samosvestna beseda — ta ni vsem ljuba — i in ta je našemu kandidatu nakopala največ nasprotnikov! Ta odkritosrčnost, ta brezobzirna od- ) kritosrčnost — ta mnogim ni po volji! Dejal nam je, da treba za dolenjsko železnico na lastnih tleh kaj storiti , da treba pred vsem gledati na to, da se vsaj lokalna železnica pribori, nam se vidi to, da ni utopija, da je nekaj, kar se more realizovati. Od druge, nasprotne strani pa se porablja to kot argument proti njemu, češ, saj imamo uže konsorcij za trasiranje železnice, in to brez Šukljeja! Prosit! Pred dvanajstimi leti smo ga tudi uže imeli in železnica se je trasirala, a železnice vender še ni! In kOubL jrofesor Suklie ne bil stopil k merodajnim gospodom v tej zadevi — no — vprašanje o dolerijsk!~železnici in trasiranje in konsorcii bi tudi še sedaj spalo in mor3aTudi^ vico na razburjene prsi in rajska, poprej še ne poznana slast zaigra ji po živcih. Takč sta se zibala v nepopisljivi radosti telo ob telesu, sred na srcu, z dušo v dušo vtopljena; v brezkonečni sreči minole ure pozabivši zamaknjena sta bila v rajskem občutji najčisteje in najslaje medsebojne ljubezni. Grozdanka imela je jako zdaten košek naj mičuejih dovtipov pripravljenih, s kojimi je čez dolgočasnega doktorja planiti za trdno sklenila kateri se ji je danes v čisto nasprotni luči pokazal. Toda zastonj ga išče po dvorani, zastonj pretaknejo bistre njene oči vsa kota in vogale. Stanko ni nikjer. Vpraša Darinko, a tudi ona ne vč, kam se je zgubil. Vse sosednje sobe preiščete vsakega j.otrebnega in nepotrebuega ste našli, lt Stanka ni bilo nikjer. Zginil je in nihče ne vč, kedaj in kako. Zgubil se je bil takoj po prvem valčeku in nihčo ga ni vec videl. Grozdano je to neizmerno jezilo, in z največjo težavo brzdala svojo nevoljo. „ Ta imenitnost presega pa vender uže vse meje najskrajnega dostojanstva«, toži nevoljna Da W^do\dragi, ^ki ima sedaj—polna usta o tem. Gospoda, saj se poznamo! Da bi bil naš kandidat manj resen politik, in jednake baže mož, kakor oni, ki se na široka usta hvalisa, kaj in koliko je priboril v državnem zboru, v istini pa vedno — no, saj tudi to vemo! — molčal bi bil v vseh nam neprijetnejših straneh dolenjske železnice tikajočega se vprašanja in kakor je baje slovenski državni poslanec pripovedal na Dunaji ministrom in poslancem, s kako radostjo rinki, »jedva da je izpolnil strogo svojo dolžnost, pa zgine kakor kafra, ne da bi se vsaj nekoliko za splošne družbinske običaje pobrigal. Le toliko pride v salon, da pokaže, da je najspretneji plesalec, ki mu ga ni para v celem društvu, še celo Milan ga ne prekosi, pa zopet izgine, jedva dolžne korake prvega plesa storivši, ne da bi tudi drugim vsaj nekaj vžitka od svoje spretnosti privršil. Jaz ga ne pogledam več, in kako sem uže računila, da ga, kadar bomo me volile, še k sapi ne pustim." Darinka je molčč poslušala žalostno pesem prijateljice. Tudi njo je jako osupnilo, da je Stanko tako izginil; sreč, to nepopačeno deviško srce, ki je bilo z rajsko radostjo napolnjeno, šepetalo ji je pa prav na tihem vender le kako in zakaj, dasiravno si nepokvarjena devica ni mogla vsega čisto natanko razložiti. Med tem pa, ko so se spodaj razburjeni pari po taktu vrtili, sedel je Stanko v svoji sobici v nadstropji in pisal: „Najmilejši, najboljši prijatelj! Proč moram od tod, in to čim prejetem bolje! Nesrečna usoda, ki me vgonobiti preti, je nad manoj, in kaos silno kranjski kmet sedaj svoje davke plačuje — itak bi bil naš kandidat lehko, ako bi bil podoben onemu, pripovedoval, kako veseli so ministri dolenjske železnice. Kaj menite — ali bi ga bili potem oni, ki so za njim prikorakali — tudi skušali na laž postaviti ? Vsak politik pa mora biti resen in pošten, in teh dveh lastnosti pri našem kandidatu, prof.] Šukljeju, nismo nikdar pogrešali. A še nekaj! Uže gori v prvih vrstah smo omenili, in ponoviti je treba še jeden pot, da je današnji boj le oseben boj, in ta moment najbolj veže naša dva nasprotna dnevnika v tesno prijateljstvo. „Narod“ ne more pozabiti raznih brc in šib, katere je po pravici dobil zadnji dve leti — deloma še za stare grehe; »Slovenec8, oziroma njegov patron, pa se boji, da bi mu morda v prihodnje ne bilo treba malo več — delati. Odpustite tudi nam, gospSda, našo odkritosrčnost, pa vi nas sami silite v to, da vam pokažemo, da med vašimi dejanji in našimi očmi ni kitajskega zidu. ^ _ Uverjeni pa smo, in nikdo nas ne bo pre- , obrnil v tem, da bode izvolitev prof. Šukljeja po- f '/vsem koristna naši slovenski domovini in da si naša dolenjska stran ne more želeti boljšega zastopnika, nego je on. —tn. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Volitveno gibanje je po vseh pokrajinah uže v popolnem razvoji. Preobširno bi bilo, iz vseh pokrajin navajati vse kandidate in bi tudi častite čitatelje gotovo ne zanimalo, omeniti torej hočemo samo kandidate v slovenskih pokrajinah. Tržaški Slovenci izvolili si bodo navzlic vsem napadanjem od italijanske strani nedvojbeno Nabergoja, v Istri pa bodo Hrvatje in Slovenci ozko združeni kand idovali dr. Viteziča v občinah vzhodne Istre; postavi pa se tudi kandidat v kmetskih občinah zapadne Istre (okraj Pulj, Poreč, Koper). Kandidatovo ime se vender do zdaj Se ni razglasilo. V Istri sta torej gotova dva odločno narodna poslanca. Hrvatje in Slovenci pa nameravajo tudi v mestih in trgih vse Istre postaviti svojega kandidata; vender je zdaj to še negotovo. — V Goriški proglasil je odbor društva „Sloga“ naslednje kandidate: Za kmečke občine v okrajnih glavarstvih goriškem, tolminskem in sežanskem, ki bodo volile v petek 29. maja v Gorici, Tolminu in Sežani, dosedanjega njih poslanca, gospoda Josipa viteza dr. Tonkli-ja, namestnika deželnega glavarja in odvetnika v Gorici. — Za kmečke občine v okrajnem glavarstvu gradiškem, ki bodo volile v petek 29. maja v Gradišči, dosedanjega njih državnega poslanca, monsign. Evgena dr. Valussi-ja, prvostolnega prošta v Gorici. — Za mesta in trge, ki bodo volili v torek 2 junija, dosedanjega občutkov vihr& v mojih prsih. Oj, da bi me pač nikdar semkaj ne bilo — ali pa naj bi se bilo popred zgodilo! Nisem ti vstanutukaj le napisati, kaj je z manoj, le toliko ti povem, da sem žrtev najkrutnejih, obupnih bolečin in najslajše, najbolj divne sreče! Ne misli, da se mi meša, še sem pri zdravi pameti, ali Bog zna, kako dolgo pri tako strašnem boju ostanem, in Bog ve, kakd se vse izteče! Pričakuj me, kmalo, prav kmalo prihitim na bratovsko tvoje sreč, kjer se nadejam, čeravno ne tolažbe, vsekako pa sočutja in pravega sporazuma dobiti. Tvoj Stanko. “ IV. Bilo je drugi dan po godu. Milan, njegov prijatelj, in Dušan jahali so v gostije in tudi Darinka naj bi bila šla z njimi. Ostala pa je rajši doma, Neizrečeno si je želela samote. Popoludnč, ko sta gospod in gospa nekoliko zadremala, poda se Darinka na vrt, dasiravno je bilo po sobah hladneje, kakor pa pod milim nebom s soparnim zrakom napolnjenim meseca junija. Darinka sama ni znala, kaj jo vabi na prosto in ne hotč zavije jo proti ljubljenemu prostorčku, „Darmčinemu kotu,“ njlih državnega poslanca, vzvišenega gosp. Franca grofa Coronini-ja, deželnega glavarja v Gorici in župana Št. Peterskega. — Za veliko posestvo kandidat ni še postavljen; poizvedbe in dogovori se še vrše; ko bo stvar bolj dognana, naznani se velikim posestnikom, da javno izrečejo, kar se zdaj bolj tiho godi. — V Štajerski postavljeni so, kakor smo uže omenili 1.) za okraje: Maribor, Slov. Bistrica, Konjice, Slov. Gradec in Marenberg: Baron Herman Goedel, bivši državni poslanec in podpredsednik zbornici poslancev, deželni poslanec in štajerskega deželnega glavarja namestnik, dvorni svetovalec. 2.) Za okraje: Ptuj, Ormož, sv. Lenart, Rogatec, Šmarje, Ljutomer, Gornja Radgona: Božidar Raič, bivši državni poslanec, deželni poslanec, župnik pri sv. Barbari v Halozah. 3.) Za okraje: Celje, Vransko, Gornji Grad, Laško, Šoštanj, Brežica, Kozje, Sevnica se priporoča: Mihael Vošnjak, posestnik v Celji, deželni poslanec, predsednik zveze slovenskih posojilnic itd. — Iz Koroške dohajajo zelo pičla poročila. Vender je nedvojljivo, da si Slovenci obdrži dozdanje mesto. — Vpozivib, s katerimi se postavljajo ti kandidatje, povdarja se povsodi ljubezen in zvestoba do Avstrije in do ožje slovenske domovine. Kranjski volitveni odbor ni še razglasil kandidatov. Bosna vrlo napreduje. Javna varnost je uže na vseh cestah po skrbnem čuvanji žandarmerije zagotovljena, obrt se vidno povzdiguje in prebivalstvo dobiva vedno večje zaupanje do obla-stev. V Sarajevu ustanovljena tabačna tovarna daje uže 700 bosanskim delavcem posla, tudi tabačna tovarna v Mostaru vrlo deluje. Na gospo-darstvenem polji se dela uspešno izvršujejo. Uže v letu 1879 pričeto katastralno premerjevanje se je v vsem okupacijskem ozemlji dovršilo; nove zemljiške knjige se bodo mogle še letos napraviti. Tudi verski razpor se je polegel. Ogerski naučni minister izdal je na škofe okrožnico o vprašanji gledd kongrue ter jih poživlja, naj ne odrek<5 svojega sodelovanja pri rešitvi tega vprašanja. Izmed došlih odgovorov je omeniti primasovega, kateri izraža zadovoljstvo z vladnimi namerami ter obeta svoje sodelovanje. Škof v Košicah je izjavil, naj se višje duhoven-stvo obligatorno obdači, da se more potem nižjemu duhovenstvu plača povišati. Tuje dežele. Pruski deželni zbor sklenil je na ukaz kraljev v soboto svoje zasedanje. Zbor zaključil je Putt-k8mer. V petek zvršila se je v italijanski zbornici debata o kolonijalni politiki. Opozicija nasprotovala je Manciniju ter ga hotela vreči, a ko se je ves kabinet izrazil solidarnega z Mancinijem, spremenil se je položaj. Pri tej debati povdarjal je Mancini, kako blagodejno vpliva v Italiji zveza z osrednjimi velevlastmi ter da je s tem v Evropi mir zagotovljen. Kaj bode vlada pozneje v Afriki storila, ni Mancini povedal, vsekako pa bode branila italijanske interese. Kakor znano, postal je belgijski kralj suveren Kongo-države, in kot tak poslužil se je te dni uže svoje pravice; imenoval je glavnim nadzornikom belgijskega carinstva, g. Reussa, finančnim ministrom Kongo-države. Mir med Rusijo in Anglijo je uže skoro po polnem zagotovljen. Ruski uradni list priobčil je načrt, po katerem bode možno doseči popolno sporazumljenje. Mejno vprašanje afgansko uravnalo se bode diplomatičnim p6tem med obems kabinetoma, uravnava vojaške zadeve z dnč 30ega marcija in gledč pogodbe z dnč 17. marcija pa se bode prepustila razsojevalcu. Kdo bode razsoje* valeč, se za gotovo ni še določilo, ali danski kralj ali pa morda nemški cesar. Nadejati se je torej z gotovostjo miru. Dopisi. Iz Rudolfovega. Novomeški župan in c. kr. beležnik gosp. dr. Albin Poznik izdal je naslednji program: Volilci! Moj program je kratek, mirno in zmerno, resno in stvarno, odločno in krepko objavljati in zagovarjati želje Dolenjcev, v narodnih vprašanjih podpirati težnje po ravnopravnosti jezikov in narodov, posebno Slovencev; v gmotnem oziru p» zahtevati: \f. ~ ^ 1.) V prvi vrsti dolenjsko železnico; 2.) Dolenjcem v istini potrebne prekl«^be državnih cest; 3.) državno podporo za zboljšanje kmetijskih razmer na Dolenjskem; 4.) za olajšanje kmetijskega stanu s tem, da se tudi pri zemljišnem davku odloči eksi-steneminimum, to je oproščenje davka od premalih dohodkov in 5.) podpirati predlog, da se upelje borzni davek, a da se breme kmetovalcem zlajŠai dalje predlog, da se cena soli za živin« zniža, da se po kopeljih ne preganja kroš-njarstvo, katero edino še živi revne rod' bine v Belokrajni. Visoko politiko tirati, prepuščam zvedenim državnikom. Prepričan sera, da je ta program tudi Pr0' gram mojega protikandidata, in da ima tudi on pošteno voljo. Moj namen ni, njega spodriniti« Jaz se sam tudi nisem za poslanca ponujal; jaz sem kandidaturo le na prošnjo volilcev prevzel. Ako ste volilci prepričani, da se je gospod Pfeifer resno poganjal za vso Dolenjsko, da se je ustavljal premeščenju vojakov iz Dolenjske v Kakor m8ra, ležal je sopar in težak vzduh na celem stvarjenji. Cvetje vklonilo je otožno nežne glavice, zvenjene, vsahnjene in dremajoče. Še metuljev ni bilo videti. Edine marljive čebelice šumele so enoglasno med cvetjem sem in tjiL Bilo je jedno tistih vročih popoludnevov, ko zaspana vročina in tisto večno šumenje in cvrčanje po zraku naše občutke kakor v sanje zaziblje; v kojih se najdivnije fantastične podobe iz čarodejnih basni pred nami motajo; v kojih domišljija velikanske in narbolj čudne skoke napravlja in se pri najboljši volji ne moremo rešiti položaja neki omotici še najbolj podobnega. Prav tako se je Darinka počutila, ko se je na mehko mahovito klop vsedla. Misli zašle so ji v oni breskončni labirint brezštevilnih sladkih občutkov, koji so ji uže nekaj časa mlado srce napolnjevali. Oči se ji polagoma zaprč, v duhu pa se ji začne motati zala podoba doktorjeva, s kojim sta se od onega večera enkrat le memogrede videla, kajti doktor se je poslednji čas čestokrat vdeleževal daljših izletov po okolici, in ga še k skupnemu obedu ni bilo. Od onega srečnega večera, ko se je polna blaženih občutkov v njegovem naročji tako lahno, tako vzvišana, tako nadzemelj' ske sreče polna, kot bi bila imela serafove perut'' po salonu zibala, izogibal se ji je kakor nala$' Pa saj prav za prav je še nikdar iskal ni! Ka?9* se ji je vedno tako hladnokrvnega, tako brezob' zirnega, da jo je v srce bolelo, in je mnog0' krat glavo belila, zakaj tako, kaj mu je vender storila. Od daleč vidi zalega mladenča stati in . njemu si želi; on pa ji roke nasproti steza obraz se mu tako ljubeznivo žari. Kar se m6 njiju postavi baron Ropotar s povzdigneno pištol0 v roci. Strah polasti se jej srca. Hoče mu na P°' moč, a uže je bil ljubček pri njej. V razprostrt® roke ga je prestregla in ko se je čez njo nagDl sta se poljubila in vsega strahu je bilo konec. Stanko vračal se je tisto popoludnč ravno sprehoda, kamor je bil uže zjutraj odišel. Sic®^ pa ni bil ravno daleč, nič dalje, kakor v bliŽftJ6^ gozdu, kjer se je na mehkem mahu leže satfl s boj in svojimi strastinimi občutki boril, koji so g vsak hip vgonobiti pretili. Glava mu jo bila silo polna. Trud ga posili in zaspal je. (Dalje prihodnjič.) Ljubljano, po katerem Dolenjska vsako leto izgubi mnogo tisoč goldinarjev, in da bode nam priboril železnico, volite ga in odvalite od mene težko breme. Akopavsakako želite imeti poslanca iz svoje sredine, pripmvljpn sem poskusiti svoje slabe moti v blagor volilcev. Rudolfovo, dnč 8. maja 1885. Dr. Albin Poznik. Iz Črnomlja, 9. maja. „Slovenec“ ima v št. 101 z dnč 5. maja 1.1. nek dopis iz metliškega okraja (??), s katerim strupeno pika našega deželnega poslanca, sodnika Deva z namero „prav pošteno denuncirati ga.“ Med drugim pove frsti «verni in pošteni dopisnik", „da okr. sodnik S1 domišljuje, da oddaja samovoljno poslanstva za državni zbor", ker je dr. Vošnjaku ponudil kandidaturo mesto g. Pfeiferju. Nam pač ni znano, je H in kaj je pisal poslanec Dev dr. Vošnjaku prijateljsko, ali to pač vemo, da poslanstvo do sedaj nobenega oddajal ni, niti ga ni oddal. Trditev: da g. Dev samovoljno poslanstva oddaja, je torej prav gola izmišljotina; Di vender vse eno poprašati se o kaki stvari ali pa oddajati. Vemo predobro od kod prihajajo te srčne rane. ^reve6 prozoren je vaš namen, in oči naše vidijo dobro. Vaše napadanje in sumničenje nikakor ne b0-) »Novojo Vremja" po- henta ^ 1D' s^e^° 0 P°tresu: V okolici Der- S^a J® va3 Sikuč, in sic<>r v znožji neke goro. UOk°''''imi dnevi začulo se je votlo podzomoljsko z"!nI’a se j0 tresla in po sredi vasi napra- R“ Jo šuulca špranja v zomlji. Prvi potres in pod- 0 'bobnenjo čutilo se jo po noči, in sicor jo jila t0 “a^Prej nel{a kmetica, katera je otroka do- Sv°iega°8traŠena sk°čila j° 8 posteljo tor poklicala bobnenj^,05'5' K’er 80 j0 P°tr0s ponavljal in so je tudi ljudi & Vedno čulo, šol jo ta po vasi in jo vso Vso 8yfl- P° konci- Vsi so hiteli, pustivši živino in »eb6 'metje, iz vasi tor so so podali pod milo ^oljska P°^0Pal'SCo- Naenkrat začuje so novo podze- — vasi °*)'10U'*e’ buj° noS° popred, zomlja so streso in so je v dva J0, V6Č- G°ra d°bila j° sra5no razP°k0 ' J ava a6la razd0]i] zem[j se je doli valilo ven videla. gazila in in skalovje pa, ki > zasulo jo vas tako, da so ni nič voč (Žalosten rodbinsk d " 0 "““7” *">»»» CauVSojLtm- «M. bil s« JO prod doaetimi leti , mto ^ a mu jo porodila v toku lot čvotoro otrok. Rodbina je v treh sobah, in sicer v prvi sobi sin Emil in Domače stvari. — (Imenovanje.) Poljedelski ministor je go zdarja pri kranjski obrtni diužbi g. Mihaela Ruberla imonoval gozdarskim nadzorniškim pristavom. — (Osebno vžsti.) Deželne sodnijo svotovaloc g. Julij Ledenik v Ljubljani odšol je v službovanje k nadsodniji v Gradci. — Gosp. dr. teologije Fran Lampe bil jo minoli teden na graškom vseučilišči promoviran doktorjem filozofije. — (Važno za trgovce.) Hrvatsko trgovsko društvo „Merkur" v Zagrebu prosilo nas je, da po tem potu gospodo principalo opozorimo, da se to društvo tudi s posredovanjem nameščenj bavi tor zato lahko vodno trgovsko pomočnike različn'h strok kakor tudi knjigovodje, komptoiristo itd. priporočati more. Ob jednom prosijo so gosp. trgovci, da vsako vakantno mesto čim prej prijavijo, kor je le na ta način mogočo svrho posredovanja namjostb po polnem spolniti. — (Za veliko veselico društva »Edinost") v Trstu dnč 17. t. m. delajo so vedno veče pripravo. Boseda so bodo vršila, no v gledišču, ker jo prevroče, ampak v poletnem salonu in na vrtu gostilne „Aurora“ nasproti Bošketu. V salonu je prostora za nad 1000 ljudi, na vi tu pa za drugih 2000 ljudi — Vsi ti prostori bodo krasno odičoni in razsvitljeni Nastopilo bode, kar so še ni videlo v Trstu, okolo 300 pevcev. V salonu so postavi poseben oder za igralce, drugi za povce. — Najola so je uže godba 48 mož. — (Zrele jagode.) Iz Ormoža se poroča, da so v tamošnji okolici uže teden dnij dobivajo po pol nem zrele jagodo. — (Nov Ameriko!) Večkrat smo užo svarili; naj se ljudje no prosoljujejo v taji svet, kajti lo pre^ mnogobrojni so slučaji, da morajo izsoljonci bode po giniti v krajih, od katerih so pričakovali „u)loka in modu". Ljudi v to izseljevanje zapeljejo večkrat najeti agentjo. Pred kratkim zasačili so na Goriškom takoga agonta, kateri jo ljudi vabil v novi svet, obotajoč jim »zlato gradove". No pustite so toroj promotiti po vab ljivih jezikih, kajti „povsod jo dobro, doma najbolje" 1857 109 012164 gld. 39 897 186 „ 1884 186 370 400 gld. 147 547 680 „ 148 909 350 gld. 333 918 080 gld. 96 843 868 160 338 641 „ 34 514 510 „ 139 822 500 „ uvoz po morji uvoz po suhem skupui uvoz izvoz po morji izvoz po suhem skupni izvoz 131358 378 gld. 300161 150 gld. Todaj skupni uvoz in izvoz: 1857 1884 po morji 205 856 032 gld. 346 709 041 gld. po suhem 74 411696 „ 287 370 189 „ skupni promet 280 2C7 728 gld. 634 079 230 gld. Skupnega prometa je bilo tedaj v letu 1884 dvakrat toliko in več nego v letu 1857 in promet po suhem sam je bil v letu 1884 uže za 7 milijonov nego ves promet v letu 1857. Od tega poslednjega leta jo promet vedno rastel, posebno je poskočil za okolo 80 milijonov gld. od leta 1870—1871 vsled nemško ruske vojne, ali vsled občnega poloma v letu 1873 je zopet skoro za enoliko padel; pa uže v letu 1875 jo zopet poskočil. Če primerimo ves promet od leta 1860—1884 v peteroletjih, pridemo do tega-le podatka v okroglih številkah. Vsega prometa skupaj je bilo od leta: 1860—64. za 1,355 milijonov gold. 1865—96. za 1,673 „ „ 1870—74. za 2,090 „ 1875—79. za 2,197 1880—84. za 2,781 „ „ To kaže, da je posebno v zadnjem peteroletji promet jako poskočil. Telegrami »Ljubljanskemu Listu/* Dunaj, 11. maja. Nj. veličanstvo cesarica in nadvojvodinja Valerija ste se sem pripeljali, sprejeti od Nj. veličanstva cesarja na kolodvoru v Penzingu. _________ Budimpešta, 10. maja. Valentič je bil obsojen zaradi dvojnega umora v smrt. Baden-Baden, 10. maja. Avstrijska cesarica obiskala je nemško cesarico; potem se je odpeljala nazaj na Dunaj. London, 10. maja. Danes popoludnč posve-taval se je ministerski svet več ur. — Admirali-teta dobila je ukaz za traD&port 2000 mož v Indijo dnč 14. t. m. Plymouth, 10. maja. Avstrijsko-ogerska la-dija nSperanza“ se je na visokem morji zaradi obile toče dnč 24. aprila na vožnji Cardif-Monte-video potapljajoča zapustila. Moštvo rešila je la-dija „Diana“ ter je izkrcala v Plymouthu. Telegrafično borzno poročilo 7. dnž 11, maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................82-40 » » » » srebrn.........................82‘80 Zlata renta..............................................107'75 5°/o avstr, renta........................................97195 Delnice ndrodne banke..................................... 854' — Kreditne delnice........................................... 288 25 London 10 lir sterling..................................... 124 90 20 frankovec................................................. 9-865 Cekini c. kr................................................ 5 '86 100 drž. mark...............................................61 '05 Uradni glasnik z dn6 9. maja. Naprava novili zemlj. knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Crnomlji za katastersko občino Kleče; poizvedbe dne 12. maja ob 8. uri dopoludne; — pri c. kr. okr. sodniji v Kostanjevici za katastralno občino Planina; poizvedbe dnž 22. maja. Eksekut. dražbe: V Litiji zemljišče Jan. Kastelica iz Črnega Potoka (1790 gld.) dne 17. maja. — Na Vrhniki posestvo Jan. Zorca iz Dvora (2340 gld.) dnž 15. maja. — V Krškem zemljišče Mice, Neže ml., Jan. in Karoline Mlakar iz Bučke (1670 gld.) dne 11. julija. Tuj oi. Dnš 9.maja. Pri Maliči: Pfefferer, c. kr. nadlajtenant; Knecht, Lowy, Mallulk, Ruke! in Schreiber, trgovci, z Dunaja. — Beck, c. kr. stotnik, z rodbino, iz Zadra. — Jelenc, c. kr. sod-nijski svčtnik, iz Gospiča. — Arko, iz Ribnice. -— Musič, c. kr. pristav, iz Kočevja. — Sapla iz Ajdovščine. — Jelovšek, trgovec, z Vrhnike. Pri Južnem kolodvoru: Schuchart iz Gothe. — Rossi, leso-tržec, iz Trsta. Pri Avstr, carji: Špacapan, konjetržec, iz Gorice. Umrli so: Dn6 8. maja. Marija Jeršan, soproga želez, sprevodnika, 49 1., Sv. Petra cesta št. 19, jetika. Dn6 9. maja. Jera Kosina, soproga hišnikova, 65 1., Križevniške ulice št. 7, jetika. Dne 10. maja. Emilija Kvas, črevljarjeva hči, 7 mes., Poljanska cesta št. 18, kašelj. — Marija Jančič, soproga skla-diščarjeva, 68 1., Dunajska cesta št. 6, vodenica. Tržne cene. V Ljubljani 9. maja. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 96 kr., domače 6 gld. 83 kr.; rež 5 gld. 36 kr.; ječmen 6 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 41 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso B gld. 86 kr.; tur-šica 5gld. 53 kr.; 100kilogramov krompirja 3 gld. 39 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 56 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 84 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 58 kr., svinjsko 70 kr., drobniško po 40 kr, — Piške po 45 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 78 kr., slame 1 gld. 60 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 20 kr.; mehkih 5 gld. — kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Srečke z dn6 9. maj a. Trst: 22 51 26 72 84. Linec: 37 54 18 49 41. Meteorologično poročilo. a d O Čas opazovanja Stanj o barometra v ram Tempe- ratura Votrovi Nebo Mo-krina v mm 9. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736 88 736-04 737-25 7-0 61 7-8 szpd. sl. zpd. sl. > dež obl. 20-10 dež I 10. majali 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739-84 738-22 739-40 4-8 15-4 10-6 bzv. zpd. sl. bzv. megla d. js. jasno 000 neprekosljivo največja zaloga vsake oble, velikosti ia Kakovosti prodajejo se po 25 kr. in više pri (47) 3 J. C. lluntniiii-ii. Ivan Lapajne v Krškem je izdal sledeče knjige in knjižice za ljudske šole in učitelje: Praktično metodiko, cena 80 kr., Prvi pouk 60 kr., Fiziko in kemijo 60 kr., Prirodopis 56 kr., Zemljepis 26 kr., Geometrijo 24 kr., Malo fiziko 23 kr., Domovinoslovje 20 kr., Pripovesti iz zgodovine Štajerske 6 kr., Opis krškega okr. glavarstva 30 kr., Zgodovino štajerskih Slovencev 1 gld. 20 kr. — Isti pisatelj ima v zalogi razne pisanke in risanke; mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih kronovin, cena 1 kr., ter slovensko-nemški zemljevid Avstrijsko-Ogerske, cena 1 kr., in zemljevid krškega okrajnega glavarstva, cena 5 kr. (45) 30-7 Možka slabost, ži¥čne bolezni tajni pregreški v mladosti in razuzdanosti. Dr. Wrunov Peruin - prašek (narejen iz peruvanskih zelišč). Peruin-prašek je samo in jcdiuo le v to sposoben, da odpravi vsako spolno In maternično slabost ter odstranjuje pri možu impotenco (možko slabost), pri ženskah pa uerodo-vitnost; dnljo vso živčne bolezni, na pr.: slabost počutkov, bolečir.e v križi, migreno v prsih in glavi, zabašanje, nervozno tresenje,^ pomanjkanj o krvi itd. (51) 5 — 3 Vso navedene bolezni nobeno drugo sredstvo tako temeljito in po polnem ne ozdravlja, kot dr. Wrunov prašek; garantuje se za neškodljivost. Jedna škatulja z natankim popisom vred velja 1 gold. 80 kr. Zaloga v Ljubljani pri lckarji 10, Birsebitzu. Generalni agent na Dunaji jo : Al. Gischnor, dipl. lokar, II., Cesarja Jožefa cesta št. 14. n " Jnafj i t ]' pooblaščeno in zajamčeno vsled kraljevega odloka 1.1870. Garancije. — To posojilo daje poroštvo prve vrste, kakor: 1.) Jedno hipoteko na imenje mesta Bar-letta v vsoti 20 milijonov ; 20.) hipoteko na vse redne in izvanredne dohodke. Vsaka obligacija je nazaj plačilna po 100 frk., t. j. 25 frk. kot najmanji dobitek in 75 frk. za vplačano enjisijno ceno. Tedaj se garantuje najmanji dobitek v znesku 25 frk., koji more doseči svoto dveh milijonov. Obligacije mesta Barlette prirejene so po načinu, ki omogočuje zlasti dobitek velikih lozov, kajti vsaka obligacija, dasi je jedenkrat ali večkrat zadela, se neprestano vdeležuje vseh daljših srečkanj, in sicer, da se poravna celo posojilo. Vsaka obligacija more torej 300 lozov do zneska pet milijonov dobiti. Štiri žrelri na leto inč 20. febr. — 20. maja — 20. avgusta — 20. novembra s 140 tisoči dobitki v znesku 30 milijonov med temi se pa nahajejo še dobitki v znesku 2 milijonov, 1 milijona, 500 000, 250000, lOOOOO, '50000, 20 000 itd. Dobitki izplačujejo se v dan srečkanja. Emisijno oene. Definitivna, na lastnike se glaseča 163 srečkanja originalnih obligacij z podpisom mestnega zastopništva mesta Barlette in potrebnimi pojasnili v nemškem in francoskem jeziku, izdajejo se proti gotovini v znesku 37‘/j goldinarja- More se pa tudi te obligacije dobiti v vrednosti po 50 gld., če se prične vplačevati po 5 gld. in če se ostatni znesek plača potem v ,v,soii , 2^., in sicer v 18. mesečnih obrokih po 2 gld' 50 kr., plačilno prvi teden vsacega meseca, pričenši s 1. julijem 1. 1885. Te slednje obligacije se nič manje ne vdeležujejo gori omenjenih žrebanj, in tako tudi vseh naslednjih. Vsak kupec ali odjemnik sprejme kot premijne loze francoskih loterij, koje v 7. žrebih— vsak mesec — participujejo — tekom jednega leta, v kojih obrokih se more jeden loz v znesku 500 000 in 200 000, ali po 100 000 in 3 000, druge dobitke v skupnem znesku 3 milijonov izžrebati. Ni ga niti v Italiji niti kje drugje v Evropi loz-nega posojila, koje bi se dalo primerjati z posojilom mesta Barlette, kajti posojilo to je jedino s tako ogromno broječimi dobitki in tako vednim, skoro gotovim dobičkom. Ta loterija je tudi najboljša zaradi koristij nedvojno padajočih obligacij in s temi združenimi garancijami. Subskripcija je tudi otvorjena do dnč 18. maja pri banki (79) Croce freres de feu Mario v Genovi št. 32, Sv. Jurija trg (Italijansko). Pisma le-s&m dojdejo v 36 urah. V plačilo se vsprejemljejo: Bankovci, pismene marke in rentni kuponi, iz kakeršne koli dežele. Za poštnino nazaj priložiti je treba 50 centimov. Kisla voda, kopelišče Radvanj obilega ogljenolds- * lika, natrona in lithiona jc radvanjska kisla voda kot speciHkum pri : p rotinn, k a m nji v žolči, mehurji in ledvicah, zlati žili, branibo vici, bralioru, zlatenici, želodeč-nill boleznih in pri kataru v občo. Kopolji, stanovanja in restavracija po ceni s svojo jako obilo ,,natro-litliion-kislino“. Garodovi poskusi so I dokazali, da jo ogljeno-kisli ,Lithion“ pri protinskih j bolečinah najboljšo j in najgotovcjo j zdravilo f>2—3 Protikataralične salicilne kroglice izdelovane po G. Ptccoliji, lekarji ,,pri angelju", Ljubljana, Dunajska cesta. Pomirijo dražest in so močaste in raz-tvarjajo slezo, so izborno sredstvo zoper kašelj, hripavost, bolesti v prsih in vratu in zaradi antiseptičnega učinka vsled nahajajočega salicilno-kislega natrona najboljše varovalno sredstvo zoper davfco ali difteritiko. 1 škatulja 20 kr. Naročbe z dežele izvršujejo se nemudoma po pošti. (106) 15—15 Pri lg.v.Kleinmayr&Fed. Bambergu Hjj-CLTolja-nl se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abecednik za slovenske ljudske šole. Se-’ vila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A-1{a' zinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižjo gimnazije, I. Aei, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. «ei, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. . , . Dlmltz A., Habsburžani v deželi kranjskej lan* <*o 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesn)»h' 90 kr. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 k1, elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr-vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. ~ Domovinoznanstvo za četrti razred srednji šol. 45 kr. , Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezeK 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnica11 vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., H- Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: TomSit Ivan, Dragoljubci, 30 kr. II. > » » Peter rokodelčič, 36 kr- ni. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr- Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr-Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr-Lavtar X>., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. . Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji slu*® božji. Vezana 1 gld. 20 kr. M a j ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezanji gld. 60 kr-Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo-1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Veza 85 kr. Razlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Božek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 S' 70 kr. , Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih 1 vezana 2 gld. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. _ Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eW v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. -Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta lj*0 ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra^°y. kih pri računih z novo mero in vago ----------------- • isk° V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovel knjige s podobami za mladino, in sicer: ,ike) Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožioo ;4° vel po 50 kr. Pravljice o: Pepelki, Budeči kapioi in (8° velike) po 25 kr. ,n _iroU i O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritli»° | i (Palček) in Bobinzonu po 15 kr. Obutem n»a6l£U Odgovorni urodnlk J. Naglič. Tiskata iu zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. llaiuborg v Ljubljani.