Leto XIV
V Celju, dne 8. marca 1904. L
Štev. 19
Izhaja dvakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljat» uredništvu, in sicer trankirano. — Rokopisi se ne vračajo — Za Inserate se plačuje
1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron
za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju.
Ob 150-ktn'ci rojstva barona Jurija Vege.
Moravška župnija na Kranjskem, ki je po imenitni, v legendi opisani limbarski gori in romarski cerkvi sv. Valentina daleč po svetu znana, se more ponašati z dvema imenitnima možema pretekle dobe. Eden je pesnik Ivan Vesel Koseški iz Spodnjih Kosez, kateremu so njegovi rojaki 1. 1»98 vzidali v rojstno hišo spominsko ploščo, drugi pa je v Zagorici, v prijazni, kako poldrugo uro od Moravč oddaljeni gorski vasici rojeni, svetovno znani junak in učenjak, ki je prižgal luč svetovni matematični vedi — baron Jurij Vega.
Porodil se je v ubožai kmetski hiši dne 23. sušca 1754. leta. Tu se je vršila dne 26. septembra 1864 Vegova slavnost po zaslugi nekaterih njegovih častilcev, ki so obesili leseno spominsko deščico na hišo s tem le napisom: Jurij Vega Baron
,„ , .. r — 17541 f —1802 I
Vrgovi starši so bili ubožni, a so vkljub svoji revščini poslali nadarjenega sinčka v ljubljansko trivialno šolo. Privoščili so mu boljše življenje kakor so ga pa imeli sami, ki so si morali v potu svojega obraza in z žuljavimi rokami služiti vsakdanji kruhek. Mladi Jurče se je v trivialni šoli jako kmalu toliko naučil nem ščine, da je zamogel vstopiti v gimnazijo.
Stradal je in bil odvisen, kakor še tudi dandanes marsikateri dijak, od radodarne roke me ščanove. Komaj 21 let star, je že bil imenovan navigacijskim inženirjem za Dolenje Avstrijsko. A ta stan se mu ni dopadel, njegovo srce ga je gnalo k vojakom topničarjem. Vstopil je v topništvo kot prostak, a bil je po preteku treh let že stotnik in profesor v slovečem bombardirskem oddelku. Spisal je trigonometrične tabule, katerih se še dandanes poslužujejo vsi kulturni narodi. Njegova slava se je razširila po vsej Evropi. Da je avstrijsko topništvo dandanes tako močno, gre zahvala ravno našemu Juriju. Ko se je leta 1879 vnela vojna s Turki šel je Vega z mogočno Lavdonovo vojsko pred Beligrad, kjer je kot poveljnik topničarske baterije premagal lju tega sovraga ter s pomočjo topov, katerih stre ljanje je on sam pospešil, vzel trdnjavo Beligrad. Zmago in moč avstrijske armade opeva znana narodna pesem, ki se glasi:
„Cesarske puške pokajo se turške gospe jokajo ; cesarski bombe mečejo, se Turki z grada vlečejo."
Vega si je zaslužil lovorjev venec in bil leta 1792 imenovan majorjem v bombardirskem oddelku ter prideljen armadi ob Reni. Dae 13 vi notoka 1793 leta se mu je posrečilo osvojiti mesto Lauterburg in dne 14. listopada istega leta je dosegel največjo vojno slavo, ko je vzel trdnjavo St. Luister in za to postal vojni vitez reda Marije Terezije.
Nekoliko pozneje je bil imenovan podpolkovnikom v četrtem topničarskem polku. Največje odlikovanje ga je pa doletelo dne 22. avgusta 1. 1800 ko so mu nadeli naslov barona,
katerega je po vsej pravici zaslužil, saj je bil junak in učenjak, kateremu ga ni bilo para — Njegov grb z gorečo bombo ga potrjuje kot junaka, njegova matematična dela ga slave kot učenjaka.
Kakor menda vsem duševnim velikanom in junakom ni odmerjeno dolgo življenje, tako tudi našemu slavnemu rojaku ni bilo — Dne 26. septembra 1802 leta so našli zagoriškega Jurija mrtvega v Donavi, kamor ga je pahnila zlobna in lakomna roka nekega mlinarja.
Mož jeklenega značaja, ki ni nikdar zaničeval rodnih svojih staršev, mož, ki se je vzlic svojemu dostojanstvu spominjal priljubljenega mu kmetskega rodu, moral se je v najlepši dobi posloviti od svojih junaških činov in nepreseg-Ijivih učenjaških del.
Njega ni, njegov spomin pa ostane na — veke vekov.
Dne 23. t. m. pa preteče 150 let njegovega rojstva. Po celi državi done našemu rojaku klici njegove slave in se spisujejo članki o sinu slovenske matere, ki je dika mile slovenske domovine. Redki ao časi, v katerih se rojevajo taki možje, kakor je bil naš Vega.
Zato pa, rojaki dragi, pomagajmo vsak po svoji moči, da se postavi v Ljubljani spomenik v čast Vegovemu imenu in da se vzida v rojstno hišo v Zagorici dostojna spominska plošča v spomin možu svetovne slave!	U.
Celjske in štajarske novice.
—	Nov slučaj Bratuéa V soboto je bla glavna obravnava zoper slovenskega veleposest nika Vavkana zaradi hudodelstva goljufije vsled zapeljevanja h krivemu pričevanju. Ta se je pa zgodil neverjeten slučaj, da je zagrizeni Nemec celjski državni pravdnik dr. Bayer, sam moral predlagati, da bi se neke priče osebno pred sod-nijo poklicale in še enkrat v slovenskem jeziku zaslišale, ker se je prepričal, da je nemški preiskovalni sodnik Friedet iz Slovenjega gradca pričevanje slovenskih prič nemško tako slabo zapisati dal, da se nazadnje ni vedelo, kaj je res in kaj ne. Dasiravno se je na podlagi slabo nemško zapisanih izpovedb slovenskih prič držal obdolženec 2 meseca v preiskovalnem zaporu in so ga smatrali že za brezdvomno krivega, je bil nazadnje popolnoma oproščen, ko se je šele po celodnevnem zasliševanju prič v slovenskem jeziku c. kr. okrožno sodišče v Celju prepričalo o resnici. Iz tega slučaja se zopet jasno vidi, da mi ne zahtevamo brez vzroka slovenskega ura-dovanja in slovensko, z ljudstvom čutečih uradnikov. — Kako si upa ta Friedel nasproti predpisom z nemščine popolnoma neveščimi strankami delati nemške zapisnike! Ali veljajo zanj, ker je Slovenji gradeč blizu koroške meje, ko roške tajne naredbe Gleispachove. Nič se ni čuditi, če bi v takih razmerah zopet doživeli nov slučaj Bratuša.
—	Osebna vest. Ravnatelj mariborskega učiteljišča g. Henrik Schreiner je pomaknjen v VI činovni red.
Šolske vesti iz Štajarske. Kot nadučitelja sta nameščena: Fran Lorber od Sv. Florjana pri Rogatcu na šoli v Braslovčah in Ivan Jezovšek, učitelj pri Sv. Lovrencu nad Prožinom na isti
šoli. Stalne učiteljice so postale : fprigSv. Jedrti nad Laškim ondotna začasna učiteljica Ljudmila Gomilšek, v Libojah učiteljica iz Rečice Ljadmila Božič, v Dobovi pa ondotni začasni učiteljici Terezija Požar in Friderika Zecbner. Učiteljica za ženska ročna dela pri Sv. Pavlu v Savinski dolini je postala učiteljeva soproga Marija Pečar. Možitev se je dovolila učiteljici Mariji Brinšek, rojeni Delakorda pri Šent Janžu na Dravskem polju z ondotnim učiteljem Petrom Lgparnikom ter Mariji Zupančič v Šmarju pri Jelšah z ondotnim učiteljem in županom. Fe; Ferlincem.
—	Tesnopisni in knjigovodski tečaj se je otvoril pretekli četrtek ob precejšnjem številu učencev. Pri tesnopisnem pouku je bilp navzočih 14, pri knjigovodskem pa 16 učencev in učenk. Izostalo pa je še precej takih, ki so obljubili priti, ali sicer izrazili željo tečaja obiskovati. Nekateri so bili vsled gledališke vaje zadržani. Upati je torej, da se število obiskovalcev pri-prihodnji vaji Še pomnoži. Tesnopisni pouk (Novakov z>stem) vodi g. Rasto Fašalek, knjigovodskega pa gosp Josip Jagodič. Oba se trudita na kolikor mogoče natančen in poljuden način svoj predmet prednašati, ob katerem prednašanju mora postati vsak, ki ima resno voljo, v pol leta perfekten Stenograf, oziroma knjigovodja. — Uč-nina je minimalna, kakor že zadnjič naznanjeno, za vsak predmet 2 K mesečno. Tiskovine, po-
1 trebne pri knjigovodskemu pouku, se dobe v društveni zalogi proti posebnemu plačilu. Pouk se vrši v knjižnični sobi .Narodnega doma" vsak četrtek zvečer, točno od 8—9. ure tesnopisje, od 9 —10. ure pa knjigovodstvo. K prihodnji uri se vabijo vsi, ki se sploh nameravajo pouka udeležiti, ker pozneje bi se ne moglo pri pouku več nanje ozirati.	,v.,
—	Slovenski narod in avstrijska justioa.
Statistična raziskavanja so dognala sledečo za gospodarstveni in socijalni položaj štajerskih Slovencev pomenljivo prikazen: Odkar se je okoliš celjskega okrožnega sodišča razdelil, tako da imamo mesto enega zdaj dve okrožni sodišči, eno v Celju in eno v Mariboru, izkazuje vsako izmed teh dveh sodišč tolikšno število kazenskih zasledovanj, kakor jih je bilo pred razdelitvijo v tem celem sodiščnem okolišu. Kaj to pomeni? Ali imamo štajarski Slovenci zdaj naenkrat dvakrat toliko hudodelcev, ali se pa zdaj kazensko zasleduje (inkvizicijski sistem) kar se prej pri nas ni zasledovalo in se drugod tudi danes ne zasleduje. Slednje dejstvo je naš drž. poslanec dvorni svetnik dr. M. Ploj ob priliki znanega brežiškega nemškega kravala ministrskemu predsedniku dokazal. Nasproti Slovencem se vse zasleduje, nasproti Nemcem pa le malo-kaj. In še to, ne vprašajte, kako.
—	Kaj je gospodinjam neznano? Da rabi vsaka v svojem gospodinjstvu, in če je isto še tako majhno, v enem letu veliko pralnega mila in da bi, ako bi kupovala edino le priznano najboljše milo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, koristila bi s tem ogromno ne le imenovani družbi, marveč vsemu slovenskemu narodu.
—	Osebna vest. Naš rojak Jakob Lsgvart iz Nove cerkve, kateri je lansko leto napravil državni izpit iz poljedelstva na visoki šoli za poljedelstvo v Bonu, obiskal je kot cand. agri
et cam vseučilišče v Lipskem in prestal dne 26. svečana t 1. tam s prav dobrim uspehom skušnjo kot nadzornik živinoreje (.Tierzucht Inspektor"). Posebno je to zanimivo, ker je to dosedaj prvi Slovenec, kakor tudi prvi v Avstriji, kateri je ta izpit dovršil. Te skušnje morejo napraviti le takšni visokcšolci, kateri so prestali državno skušnjo iz poljedelstva in le samo v Nemčiji, ker pri nas de nimamo teh izpitov.
—	Diletanti v Žalcu prirede dne 10. aprila, to je na belo nedeljo, gledališko predstavo „Deseti brat" v korist „Sokolu" v Žalcu. Slavna društva in občinstvo se prosijo, da se blagovolijo ozirati na ta dan. Kakor se sliši, bode igra dobro uspela, ker so prevzele vodstvo igre čile, mlade moči, ki si bodo prizadevale, da se igra kolikor mogoče dovršno izvede. Dne 10. aprila torej na svidenje v Žilcu!
—	Iz Gornjega grada — Popravek. — V smislu § 19 tiskovnega zakona prosim, da objavite v Vašem cenjenem listu gledé dopisa „Iz Gornjega grada" št 16 od 26. februvarja t. 1. sledeči popravek: 1. Ni res, da bi se jaz ne brigal za bolnika, ampak res je. da je bolnik poslal trikrat k meni po zdravila, katera sem mu dal, kakoršna morajo biti, ker sam nisem mogel bolnika obiskati radi moje bolezni, traja joče od Bjžiča sem. 2. Ni res, da jaz posre dujem pri celjski bolniški blagajni radi odškodnine bolnikov, ampak res je, da naznanim isti vedno resnično število dnevov bolezni bolnika, vendar pa nimam nobenega vpliva na računanje in izplačevanje dotične odškodnine.
Gornjigrad, dne 3 marca 1904
Dr. Ivan Šlander, prakt. zdravnik.
—	Pri plenarni seji okrajnega zastopa v Kozjem dne 21. decembra 1903 se je enoglasno sklenilo: 1. Okr. zastop kozjanski odločno protestira, da se v novejšem času nameščajo slovenski davčni uradniki za Zgornjem Štajarskem, nemško misleči, slovenščine v besedi in pisavi nezmožni uradniki pa nastavljajo med sloven skim ljudstvom na Spodnjem Štajarskem, kateremu so nenaklonjeni in to svojo nasprotje javno kažejo. 2. Posebno ogorčeno protestuje proti razmeram pri tukajšnji c kr. davkariji, kjer se občinam, nemščine neveščim, sedaj pošiljajo skoro izključno nemški dopisi, se delajo s slovenskimi strankami in župani nemški zapisniki in se sa-monemške tiskovine vsiljujejo. Oziraje se na to dejstvo se naprosi naš drž. poslanec g. J. Žičkar, da vloži ta protest pri c. kr. finančnemu ministrstvu s pojasnilom, da kozjanski okraj šteje med 17.700 prebivalci komaj 100 Nemcev, ozir. nemčurjev. Prošnje za slovenske nap se pri železnicah Celje • Velenje in Grobelno • Rogatec je vložil do 1. marca 1.1. kozj. okr. odbor in sledeče občine Buče, Dobje, Drenskorebro, Imeno, Koprivnica, Križe, Mrčnoselo, Podsreda, Sopote, Sv. Vid, Velikikamen, Virštanj in Zagorje. Pričakuje se za gotovo, da ostalih 13 občin kozjanskega okraja v najkrajšem času enake prošnje okr. odboru vpošljejo, da se iste gg. poslancema vročijo.
—	Nesreča. V nedeljo 6. t. m. je na Pra-garskem pri premikanju železniških vozov pre-mikač Mihael Žnidar prišel tako nesrečno med voze (trkače), da se je zgrudil mrtev na tla. Vozovi se mu stisnili prsa. Truplo nesrečneža so prepeljali na spodnjepolskavsko pokopališče. Nesrečnež zapušča vdovo z otroci.
—	Volitve v okrajni zastop ptujski — in „Štajerc". Volitve v ptujski okrajni zastop so razpisane in se bodo baje vršile že prihodnji teden. Ptujskim Nemcem in nemškutarjem se po tem zastopu, kateri se nahaja dosedaj v vrlih slovenskih rokah, že dolgo sline cedijo. Ni čuda torej, da so v svojem nemSkutarskem „Štajerca" razlili vso svojo smrdljivo gnojnico po doseda njem slovenskem zastopu. Tako nesramno in strupeno, kakor piše „Štajerc"Jv zadnjem svojem listu zoper Slovence, še ni pisal dosedaj nobeden nemški list. „Štajerc" imenuje vse slovenske odvetnike, slovenske duhovnike, slovenske trgovce, slovenske obrtnike, sploh vse Slovence, sleparje, dočim so seVeda pri njem vsi nemškutarji, daai v resnici največji goljufi in sleparji, sami „poštenjaki". „Štajerc", ki je pri vseh Slovencih dobro znan — kot največji nemškutarski slepar,
je dosedaj vedno lagal in slepil ljudi, da se gre j pri ptujskem okrajnem zastopu za boj „napred-| njakov" proti „klerikalcem" no v zadnjem svojem listu pa je odkrito priznal, da se gre za boj proti gospodom okolu „Narodnega doma" in „posojilnice", takozvanim ptujskim narodnjakom, torej proti vrlim in najbolj zaslužnim Slovencem. Samo kdo se bojuje proti Slovencem, tega „Štajerc" seveda ne pove. Bomo pa qli povedali. Proti Slovencem bojujejo se vsi ptujski Nemci in nemškutarji, to so tisti ljudje, ki so ob času razdelitve državne podpore Haložanom odvzeli polovico. To so tisti ljudje, ki so slovenskim romarjem v ptujski cerkvi hoteli prepovedati slo vensko molitev in oznanjati slovensko božjo besedo. To so tisti ljudje, ki so slovenskemu mestnemu kaplanu odtegnili plačo za pouk ve-ronauka, ker se isti pri ljudskem Štetju ni hotel dati vpisati za nemškutarja. To so večinoma sinovi slovenskih kmetskih staršev, ki se pa dandanes sramujejo govoriti svoj materni jezik. To 80 tisti ljudje, ki škilijo na Prusko in spo štujejo Bismarcka, bivšega največjega sovražnika naše države, bolj kot Boga. To so tisti ljudje, ki bi radi sploh vse Slovence na žlici vode potopili. In take ljudi naj bi naši slovenski kmetje volili! Ne, nikdar! Slovenski kmetje ptujskega okraja ne gremo nikoli pod nemškutarski jarem! Prepričani pa smo, da se bode smrdljiva gnoj j niča, ki jo je razlil „Štajerc" po Slovencih, ste-! kala nazaj na „Štajerca" in se bode sam v j kratkem v isti zadušil. Saj je pa tudi gnojišče I za „Štajerca" najprimernejši kraj.
—	Volitve za ptu;ski okrajni zastop so 1 razpisane. Že lani bi se bile morale te volitve 1 vršiti. Stvar se je zavlekla, ker c. kr. namest-
ništvo v Gradcu do letos ni rešilo nekaterih pri-zivov ali pritožb Te pritožbe so se vložile, ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju iz imenika 1 volilcev velikega posestva izpustilo dosti poaest-i nikov tsr jim s tem vzelo volilno pravico v skupini velikega posestva. C. kr. okrajno glavar stvo v Ptuju je namreč pri vseh teh posestnikih 15% popusta pri zemljiškem davku in 12Va0/o popusta pri hišno najemninskem davku odraču nilo in je vzelo le ostanek davka za podlago, na kateri je volilno pravico priznalo, oziroma odreklo. To vprašanje se je pa takrat za slo venske kmetske volilce neugodno rešilo; ti zgubijo največ glasov. Vsak čuti to prikrajšanje volilne pravice in smatra razsodbo kot protipo-stavno. Gotovo je, da ae bodo prizadeti posestniki pritožili na c. kr. upravno sodišče na Du- j naju, da se to prepisno vprašanje glede davč- J nega popusta vendar enkrat definitivno reši. Kedaj ta rešitev pride, se pa ne ve! Zatorej morajo ostali kmetski volilci veleposestniki dne 14. marca t. 1. priti vsi volit in strogo držati disoiplino !
—	Oddaja lova v občinah sodn. okrajev Rogatec, Ormož in Ptuj za dobo od 1. julija 1904 do konca leta 1910 se bo vršila sledeče dni: Za sodnijski okraj Rogatec dne 14. marca v občinski pisarni v Rogatcu; za sodnijski okraj Ormož dne 15. marca v rotovžu v Ormožu; za sodnijski okraj Ptuj dne 21., 22. in 23. marca v pisarni št. 5 ptujskega okrajnega glavarstva. Začetek vsakokrat ob 8 uri dopoldne. Pogoji so na vpogled pri okrajnem glavarstva v Ptuja.
—	Ustrelil se je dne 3. t. m. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom 27 let stari veleposestnik Ivan Žlavs z revolverjem. Prva kroglja mu je prodrla desno stran prs, drugo si je pognal v srce. Vzrok nezmerno uživanje alkohola.
Druge slovenske novice.
— V koncentu „Glasbene Matice" dne 12. marca v Ljubljani stopi pred ljubljansko koncertno občinstvo kot skladatelj prvikrat z večjimi skladbami naš izvirni slovenski kompozicijski talent gospod Anton Lajovic, ki je pred par leti z odliko dovršil dunajski konzerva-torij in ki je že za časa svojih študij v Ljub ljani in na Dunaju zaradi svojega velikega izvirnega kompozicijskega talenta obudil pozornost in zanimanje strokovnjakov. — „Celjsko pevsko društvo" je lahko ponosno na to, da je prvo nastopilo s težkimi Lajovičevimi skladbami. Bilo je lani, ko je g. Lajovic sam vodil okrog 70 pevk
in pevcev močan zbor „Celjskega pev. društva' in ž njim dosegel velikanski uspeh. Sedaj se torej tudi „Glasbena Matica* odločila za njegove skladbe in gotovo smemo biti prepričani, da se bo s tem koncertom našemu mlademu umetniku odprla pot do njegovih visokih oiljev Pri kon certu, katerega bo vodil po daljšem presledku zoprt koncertni vodja Habad, se bodo od Lsjo-vičevih skladb izvajale sledeče: dve sinfonični skladbi za velik orkester, „Scherzo" in „Aa-dante", nadalje krasna skladba za ženski zbor in orkester „Gozdna samota", trije pete roglasni a capella mešani zbori, „Večerna pesem", „ Bolest ko vač" in „Napitnica", ter več pesmij, samospevov s sprem'je vanjem klavirja, med njimi „Pesem starca", „Za-cvela je roža", „Poljub" in „Serenada", zadnji dve s spremljevanjem orkestra. Pri koncertu bo tudi sodeloval priljubljeni in izvrstni tenorist slovenske opere gosp. Stanislav Orželski. — Vstopnice za koncert z običajnimi cenami se dobivajo od 5 sušca naprej v trgovini g. J. Lo-zarja na Mestnem trgu v Ljubljani.
—	Za veterane. Državna zveza veteranov je v svojem letošnjem „koledarju" patriiotov priobčila pesem, ki kliče Boga na pomcč proti „divjaškemu slovanstvu". — To je nečuveno ža ljenje Slovanov ! V naših deželah bi sploh ne mogla eksistirnti veteranska dražba, ako bi ne bilo slovanskih veteranov. Kljubu temu se drzne Zveza žaliti tako Slovane. Edini pravi odgovor je: obrniti hrbet takim ljudem. Slovenci imamo tisoč drugih potreb, veteranskih društev pa ne potrebujemo prav nič.
—	Cerkveni rop. V noči od 2. na 3 marca je neznan zlikovec vlomil v na samoti stoječo farno cerkev na Dovjem. Tu je s krampom odprl dva nabiralnika, in ker je tu premalo dobil, menda komaj 6 K, je vlomil še v tabernakelj, iz katerega je ukradel zgornji del monštrance z hostijo vred, stojalo pa pustil. Tudi tu ni dobil vrednosti. Tat je slabo opravil, a škode je napravil nad 500 K ker je razbil slikano okno, skozi katero je prišel v cerkev in ker je odnesel monštranco. Tat je izginil brez sledu.
—	Nemška olika. V Celovca so nemški 8mrkolini razbili šipe na hiši podružnice .. ljubljanske kreditne banke". Tak je torej nemški „Herrenvolk" Iatotako je celovški magistrat slo vensko vlogo celovške čitalnice vrnil, češ, da je uradni jezik celovškega magistrata nemški. Zakaj ti ljudje ne vračajo tudi slovenskega de narja? S'cer se pa bodo celovški Nemci s časom že morali privaditi slovenskim napisom in slovenskim vlogam. Saj so se tudi v Celju privadili, čeravno so se s početka z vsemi štirimi temu branili.
—	Kje bo stalo laško vseučilišče? Lahi
pravijo, da Se nikakor ni odločeno, da pride laško vseučilišče v Rovered, marveč se imennje poleg Rovereda še vedno Trident. V ministrstvu omahujejo med tema dvema krajema. Toliko pa bi bilo gotovo, da v Primorje absolutno nikamor ne postavijo laškega vseučilišča. Lahi pa se postavljajo v svojih glasilih vedno še na sta lišče: Ali Trst ali nič!
—	Ponarejenih bankovcev za 360000 K zaplenili, V kraju Rivoli Bianchi pri Vidmu so zaplenili 19 letnemu Davidu Pico iz Bordana 360 000 K v 18000 ponarejenih bankovcih po 20 K. Tako poročajo laški listi. V laških listih zadnjih časov se je čitalo že parkrat, da se nahaja izdelovalnioa bankovcev v bližnji Italiji. Sedaj pridejo menda na sled vsem „fabrikantom".
—	Irredenta v Trsta V Trsta se je sesta vil odbor, ki pozivlje ljudstvo na bojkot vojaške godbe. Pred kratkim so razdelili člani tega odbora na tisoče lističev s sledečim pozivom: „Someščani! Italijani ste, Italijane se imenujete in vendar Be ne sramujete, poslušati ob nedeljah vojaških koncertov in ploskati? So se li vaši bratje v Lombardiji in Benetkah tako vedli, ko stokali pod avstrijskim jarmom? Dočim se v Inomostu strelja na naše brate, dočim se po vsej Italiji od Vidma do Katanije protestuje proti zatiranju naših pravio, ploskate vi v Trstu Haynauvim in Radeckyjevim potomtem? Skrbite torej, da sramotenje našega slavnega mesta poneha. Zato svetujemo in zapovedujemo vsem domorodnim someščanom, naj takoj zapuste one
prostore, kjer se vräe vojaški koncerti." Ta poziv se seveda končuje z „Eviva 1' Italia!"
— Akad. društvo „Slovenija" na Dunaja priredi danes 8. t. m. svoj VI. redni občni zbor. Lokal: restavracija „Matalony", L Auersperg-strasse 6. Začetek ob pol 9 uri zvečer. Slovanski gosti dobro doSli !
Dopisi
Dunaj. „Slovenijanski" slavnostni koncert s plesom. — Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju sme biti na vsak način ponosno na svoj slavnostni koncert, katerega je priredilo povodom svoje 35 letnice dne 24. februvarja v krasni dvorani Sivty.
Priznati je treba, da je bil koncert ena izmed najsijajnejšib slovanskih prireditev na Dunaju. — Med navzočimi smo opazili sledeče osebe: Poslanci dr. Kramar, Berks, Ploj dvorni svetnik Zavadil, sekcijski svetnik dr. Babnik, ministerijalni tajnik dr. Žolger, predsednik „Slovanskega pevskega društva" primarij dr. Drozda, korespondent lista „Novoe vremja" na Dunaju dr. Vergun s soprogo, predsednik kranjske odvetniške komore in deželni poslanec dr Majaron, podpolkovnik Tomše, dr Žižek, Fran Podgornik, odvetnik dr. Seshun, fiaančni svetnik Seshun, predsednik „Jugoslovanskega kluba" dr. Kozid, dr. Primožič, predsednik „Dijaškega podpornega društva" Pukl, kipar Zajec. — Zastopan je bil „Triglav" (Gradec) po svojem predsedniku phil-Jancu, nadalje skoraj vsa slovanska akademična društva na Dunaju: „Zvonimir" (hrvatsko), „Zora" (srbsko), „Balkan" (bolgarsko). „Akad. spolek" (češko), „Bakovina" (rusko), „Ognisko" (poljsko). Svojo odsotnost so opravičili — vsled théatre paré ob priliki prihoda švedskega kralja zadržani — ruski generalni konzul Kudriavcev, srbski poslanik dr. Va č in bolgarski diplomatski tajnik Šišmanov. Opravičila sta se nadalje Ae vladni svetnik dr. pl. Globočnik in dr. Hočevar.
Slavnost se je začela s koncertom. Nastopil je najprej moški zbor pod vodstvom g. Arhan-gelskega. Mogočno je zadonela „Slovenijanska" po dvorani. Josip Stritar je posvetil to pesen „Sloveniji" in uglasbil jo je komponist Förster. Burno ploskanje se je razlegalo po tej točki. Oper. a pevka goapica Mira Koroščeva, katere zvonki krasni glas je vse občudovalo, je žela mnogo pohvale. Potem je nastopil prvi jugoslovanski kvartet na lok (gg. Jeraj, Šantel, Stano in Lenarčič). Klasični Beethovnov „Allegro con brio" je nudil izredni umetniški užitek. Operni pevec Vuškovid je krasno pel dve pesni, eno hrvatsko in eno slovensko; njegov bariton je vzbudil občno pozornost. Končno je nastopilo še „Slovansko pevsko društvo" s svojim mešanim
zborom. Ugajala je posebno ruska narodna pesem „Vozle rečki", ki je zaključila ta prekrasni koncert. Umetnikom so se izročili lavorovi venci, pevki gei Koroščevi pa krasen šopek.
Dasi je bil koncert že tako sijajen, da je bil največji moralni uspeh slavnostnemu večeru zagotovljen, vendar je treba priznati, da je ples presegel vse, kar se je pričakovalo. Veliko presenečenje so zbudili damski darovi. Knjižica je iz belega atlasa in okrašena z modernimi ornamenti. Plesni red je tiskan na lističu, katerega krasi umetniška risba slovenskega umetnika Gasparija. Zamišljen dijak, pristni slovenski fant z lepimi potezami v licu gleda iz svoje sobice, obdan od knjig in težkih folijantov, na gorate vrhe svoje domovine ter se spominja domače grade. Simbolično je izražena lepa misel v lepi obliki. Zabava pri plesu je bila izredno živahna. Prvo četvorko je plesalo 78 parov, drugo popolinoci pa še 72 parov. Plesalo se je pridno in ne utrudljivo do ranega jutra „Slovenijanska" slav nost bode gotovo ostala vsem gostom v najlepšem spominu.__
Narodno-gospodarske novice.
Kaj koristi in kaj stane gnojenje travnikov?
(Piše I. Bele.)	(Konec.)
Če uvažuje kmetovalec pomen dušca za kmetijstvo vobče, za razne poljske rastline, vinograde in sadonosnike, če upošteva njega tržno
ceno okolu 1 K 20 v 1 kg, če pomisli da gnojila rastlinam takorekoč; le posojuje, uvidel bode, da gnojenje z gnojnico čestokrat mnogo več stane nego z umetnim gnojem. Gotovega stroška se sicer izogne, a izgubo ima za drugod.
Primeroma nizki strošek za umetni gnoj pa ni pripisati le na rovaš travniku, m lahko trdimo, da gnojenje specielno travnikov pravzaprav razun potrebnega dela nič ne stane. Gnojila na travniku pridejo v krmo, po krmi v ži vino, katera jih nekoliko v mleku, senu, kosteh itd. zase porabi. Večji del pridejo pa zopet v gnoj in v gnoju koristijo po drugih zemljiščih. Kdor krmo prodaja, isti bode moral navidez strošek za oakup umetnih gnojil od dohodka travnika odračunati. Onemu pa, ki krmo doma pokrmi in z gnojem prav ravna, to pravzaprav ni strošek. V tem slučaju gnojilne snovi ostanejo v prometu v njegovem gospodarstvu. On jih torej ni za travnik potrošil.
Či bi človek eno leto gnojila pod streho hranil m šele drugo leto trosil po njivah, vino gradih itd., bi imel njih celo vrednost prihodnje leto še vkup. Stala bi pač toliko več, kolikor znašajo obresti njih skupne cene, znabiti tudi stroški za shrambo. Kdor jih pa na travn k trosi, jib ne izrabi, ampak je svoj talent dobro porabil in bode imel v drugem letu tudi njih celo vred nost vkup pomnoženo z obilimi pridelki živinoreje in pa z veliko vrednostjo z njih pomočjo pridobljenega dušca.
Iz tega pač sledi, da je za kmeta najugod nejša prilika lastni ali izposojeni denar dobro naložiti in res prav oderuške obresti brez strahu pred kaznijo doseči pametno gnojenje travnikov. Seveda pa ne s slepim trošenjem raznih, mnogo krat malovrednih gnojil, ampak le na podlagi temeljitega poskusa z dobrimi tvarinami. Dokazov imamo po celem civilizovanem svetu premnogo in tudi pri nas.
Kaj se torej večina naših kmetov obustavlja čestokrat praznim frazam na ljubo? Kaj obaoja okolščine, katerih ne pozna, le iz predsodka? Kdor ne poskusi, ampak le premišlja, kako bi našel izgovor ali kako bi dobro stvar smešil, istemu mnogo koristi uide.
K stroškom za gnojenje travnikov moramo pa tudi še apno prištevati. Njega tržna cena je po raznih kraj;h različna. Pa čestokrat ne bode samo z umetnim gnojem brez apna pravega uspeha. Premnogo imamo zemelj, katerim itak že apna primanjkuje. Kdor je gnojil ali gnoji s I kajnitom, isti še bolj spravi apno iz svoje zemlje.
Posebno pa detelje nočejo storiti brez apna. Pri j pomanjkanju apna uspeh umetnih gnojil sicer tudi na fizikalno ugodnih tleh izostane. Pri po skusih za gnojenje naj se torej vedno tudi apno upošteva.
Kdor gnoji svoj travnik za vsako leto sproti, isti bode vzel lahko raztopna gnojila n. pr. od fosfata superfosfat mesto Tomaževe moke, pa toliko, kolikor vsako leto rabi. Kdor hoče za ved let gnojiti, n. pr. za tri, bode pač moral trikrat toliko umetnega gnoja na travnik trositi, bode imel torej na enkrat večji strošek v gotovini. V tem slučaju vzame sicer cenejšo fosforovo kislino. Tomaževi moki, ki je pa težje raztopna, torej dalj časa vpliva.
Zelo zanemarjene travnike je treba izpočetka močneje gnojiti, da se zemlja takorekoč z gnojilnimi snovmi napoji, pozneje je pa le toliko treba rastlinam podajati, kolikor ista na leto po rabijo. Torej je naš račun glede stroškov gno jenja za poprečne razmere merodajen.
Politični pregled.
— Ogrski državni zbor. Liberalna stranka je imela svojo konferenco, v kateri je napovedal gref Tisza svoj načrt glede izpremembe poslovnika. Povedal je, da je to le provizorna odredba, pozneje šele se poslovnik trajno izpremeni, tako da bo tehnična obstrukcija takorekoč nemogoča. Ta provizorna odredba bo imela svojo veljavo le pri zagotovitvi rekrutne predloge in vseh predlog, ki so v zvezi s proračunom, nadalje pri začasni ureditvi trgovinskih zvez z Italijo in Nemčijo. Svoj predlog bo grof Tisza napovedal že v jutršnji seji. Ako obstrukcija pri tem ustavi boj, predlog niti ne pride na dnevni red. Libe
ralna stranka je izrekla ministrskemu predsed niku popolno zaupanje.
—	Srbija. Radikalci obeh struj so se popolnoma sporazumeli ter si izvolili za skupnega predsednika popa Milana Čurida. Sedaj ima vlada močno večino ter bo z lahkoto prodrla s proračunom. — Vlada je odredila strogo preiskavo in zapiranje maoedonskih vstašev. Vstaši so imeli nato tajno posvetovanje ter sklenili, da napo vedo vsled takega preganjanja srbskemu prebivalstvu v Macedoniji vojno.
—	Bolgarija in Turčija. Sultan je podpisal dogovor med Bolgarijo in Turčijo. Poslednja se zaveže Macedoncem dovoliti popolno amnestijo, vse izjemne odredbe zoper bolgarski uvoz v Turčijo se prekličejo, vpeljano blago se sme po polnoma svobodno prodajati, osebni promet med Turčijo in Bolgarijo je popolnoma prost; Bolgarji se smejo svobodno v Turčiji naseljevati. Bolgarska pa se zaveže, vse macedonske odbore razpustiti in zabraniti prestop k vstašem. Bolgarija in Turčija se zavežeta, umakniti del svojih na meji zbranih čet in razpustiti. Pogodba je sklenjena na ukaz sultanov med bolgarskim diplomatičnim zastopnikom Nadovidem in sultanovim prvim tajnikom.
Rusko-japonska vojna.
Kakor se poroča iz Petrograda, odpotuje vrhovni poveljnik ruske vojne sile na daljnem vztoku, general Kuropatkin 11. ali 12 t. m. na bojišče. Obenem ž njim se odpravita na bojno polje tudi princ Karagjorgjevid, ki je, kakor smo že poročali, imenovan za poveljnika kozaškega polka ob reki Jalu, in princ Bourbonski. Kakor se naglaša ima sedaj Rusija približno četrt milijona mož v Mandžurski in vojne operacije se bodo pričele po natanko določenem načrtu prve dni meseca aprila. Transport vojaštva se vrši vkljub marsikaterim nedostatkom pri železnici in drugim težkočam, popolnoma normalno. Vsak dan vozi 13 vlakov in vsak dan se pripelje približno 4000 vojakov na daljni vztok. Sprva je vojna uprava sklenila, da ne sprejme nobenih prostovoljcev v armado, general Kuropatkin pa je izpo8lovaI. da sme sedaj vsakdo prostovoljno vstopiti v armado. Iz prostovoljcev se bodo sestavili posebni voji, ki se bodo izvežbali in nemudoma poslali na bojišče.
Petrograd, 5. sušca. Na obeh bregovih ' reke Jalu se dela z mrzlično naglico. Pionirski ' oddelki so dobili ukaz narediti nasipe in na 25 mestih močnejše utvrdbe, v katere mislijo Rusi postaviti svoje topove. Gorske baterije ruske so že zasedle vrhove hribov. Ustje reke Jalu je že zavarovano z mnogoštevilnimi minami. — Glavni stan, kjer bo general Kuropatkin skupno z admiralom Aleksejevom, bo v Mukdenu.
Petrograd, 5. sušca. V Harbin je dofiel ruski poslanik iz Söula, Pavlov, ki je potrdil, da je prišlo po prihodu Japoncev v Söul do boja pred poslaništvom, v katerem so bili ubiti trije ruski vojaki.
London, 6. sušca. (Kor. urad.) Rent. biro poroča iz Tokia, da je rusko vladivostoško ladjevje zapustilo Vladivostok. Sumi se, da je Šlo proti severu, da vjame japonske parnike.
Petrograd 7. sušca. Uradno se razglaša: Včeraj ob 1 uri 25. min. pop. je prišlo pred Vladivostok pet japonskih ladij, ki so začele mesto bombardirati. Japonske ladje so streljale 55 min. t in potem odplule.
Petrograd 7. sušca. Včeraj popoldne ob 1 uri 25 minut je prišlo pet japonskih ladij z dvema križarkama k zalivu Bussury. Japonska e8kadra se je ustavila 8 vrst od brega in začela z dalekonosnimi topovi bombardirati Vladivostok. Japonske lidit krogle niso napravile nikake škode ne na baterijah, ne v mestu. Večina teh krogel sploh ni eksplodirala. Japonci so ustrelili 200-krat in ob 2. nri 20 min. odrinili. Rnske baterije niso streljale, ker je bil sovražnik preveč odda ljen. Japonci so se umaknili do otoka Askoio; pri tem otoku in pri kapu Majdel je bilo videti štiri torpedovke.
Petrograd 7. sušca. „Rusko Sev. Agent." javlja: V Port Arturju je vse mirno. Zdaj se je izvedelo, kake izgube so imeli Japonci pri raznih bitkah. — V bitki pri Čemulpu je bila japonska križarka „Tagašišo" uničena, križarka „Osama" pa težko poškodovana. Pri prvem naskoku na
1
ì
Poit Artur se je ena japonska ladja potopila, admiralsko ladjo pa so morali vleči na varen kraj. Pri bombardiranju Port Arturja je japonska ladja „Šikidama" izgubila dimnik in so ji bili pokvarjeni stroji.
Pariz 7. sušca. „Herald" javlja, da so Japonci v noči od torka na sredo, ko je bil silen vihar, spustili velike splave v morje in jih dirigirali proti Port Arturu Na splavih so napravili jambore, da bi izgledali kakor vojne ladje. Japonci so potem iz daljave začeli streljati. Rusi so res na splave streljali. Namen tega japonskega manevra je bil, zapeljati Ruse, da porabijo nekaj svoje municije.
Loterijske številke.
L'nc, dne 5. suäca 1904: 77. 55 89, 18 74 Trst, , „ • „ „	10, 1, 34 72, 38.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Društvo „Zvezda" na Dunaju. — Hvala na poslani razglednici in srčnih pozdravih. Živela „Zvezda" — slava Vegi!	Uredništvo „Domovine".
(105) 2-1
Gostilna
z majhno trgovino, žganjetočem in tobačno trafiko
v župnijskem kraju, ob okrajni cesti, kjer je več letnih sejmov, se odda v najem, oziroma proda pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje pove upravniStvo , Domovine".
Radi preureditve svoje žage prodam
vodno in zobnato kolo
z vsem železnim materijalom vred.
Pogoji zelo ugodni. — Naslov pove upravništvo lista.	(106) 2-1

OcLvetxiik
dr. Josip Karlovšek
naznanja, da je odprl z današnjim dnem svojo odvetniško pisarno v Celju, Rotovške ulice št. 12, I. nadstropje, tik zraven nemške cerkve.
CELJE, dne 23. svečana 1904.
(103) 2-1
Stara šola
tik farne cerkve v Dramljah, pripravna za kakšnega obrtnika, trgovca, ali za stanovanje, se pod ugodnimi pogoji takoj
—■ odda -v naje m. —i
Kraj. šolski svet Dramlje pri Št. Jurju ob j. ž.
Sveže tropine
(95) 3— 3
♦ Vožnje karte in tovorni listi ¥
AMERIKO
Mlin
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Fiiadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie, Dunaj IV.
Wienergürtel 20 ali pa Karol Rebek, glavni zastopnik v Ljubljani.
2Ö5
m
.v.v

Salvator-balzam
(Liquor - a romatic)
Najuspešnejše domače sredstvo pri trganju (migreni), zobobolu, glavobolu, pri krču in raznih želodčnih in črevnih boleznih; ozdravi maternico, krepi vid in je v vsakem pogledu univerzalno
domače zdravilo prve vrste. Cena zavoju 12 stekleničic z navodilom 5 kron, če se denar naprej pošlje na spodnji naslov.
KAŠELJ
ozdravi hitro in temeljito že od nekdaj znano domače zdravilo
" trpotcev sok. zzzz
Cena stekleničici z navodilom in poštnino vred, ako se denar naprej pošlje, 2 kroni 40 vinarjev.
Naslov za naročbe:	(400) 24-16
Fr. Riedl-na lekarna pri Salvatorju
v Varaždinu štev. 104.
s krčmo in prodajalno
na ugodnem prostoru	(96) 2-2
se da v najem.
Vse natančneje se izve pri lastniku JOŽEFU CERJAK-u, Kališovec pri Blanci.
Prodaj alnica
ob glavni cesti, brez konkurence, s prodajo tobaka, je zaradi selitve xa.a.procLa.j z blagom ali brez blaga. — Vpraša naj se (91) 3-3 pri upravništvu lista.
»»WÄ»WÄ
(treberji)
se dobivajo vsak dan v delniški pivovarni v Žalcu in Laškem trgu.
Kava in čaj
iz prve roke, t. j. neposredno od sadilca kave in čaja, (54) 122
torej s popolnim jamstvom za pristno in nepokvarjeno kavo in čaj.
flp*» NAJNIŽJE CENE.
Najino dosti črez 100.000 oralov veliko posestvo se obdeluje najracijon.alxiejèe- Najine vrste kave in
čaja so jako aromatične in izdatne, ijr	Javaflor, najflnejSa, 4>/t kg gld. 6 65, fina,
1 ' 1 4a/, kg gld. 5 90. Java-brasil-mešanica 4»/« kg
HU IU . gld 6.40 gaj J kg gld 2.80i 4._ in 5 50. _ Pošilja se carine prosto na vsako pošto proti povzetju. Cenik zastonj in poštnine prosto.
Türk & drug*
veleposestnika na Javi, prodajalca kave in čaja v lastni režiji
=sss v Trstu =
Via dell acquedotto 62.
Poljske in travniške brane, pluge
za težko in lahko zemljo, z dvema lemežema in za oranje na globoko, raznovrstne poljedelske stroje, lemeže in deske za pluge, zobe za brane, lopate in motike, trtne škarje in drevesna
žagice priporoča
trgovina i železnino,MERKUR', P. Majdič, Celje.
v
Za stavbe: traverze, cement in eevi iz kamenšeine. Ziéne mreže
za ograje in trnjeve žiee.