Št. 246 (15.690) leto LIL___________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tet. 040/77%600 GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul Ristori 28 - Tei. 0432/731190___ POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH>. IN ABB. POST. GR. 1/50% 1500 LIR SOBOTA, 9. NOVEMBRA 1996 Prva žrtev Bossijeve Padanije ____________KRIZA TKB / POSVETOVANJE Z VRHOM BANKE ITALIJE__ Nova preverjanja po srečanju z bankami Slovenije in Hrvaške V Ljubljani predstavništvo uslužbencev pri strankah in tiskovna konferenca SSk Tom Marc Bossijeva Padai jjapravila prvo 2 eželno vlado F ^-Julijske krajir 8‘6de na to, ali ji ^deležba predsei ?aino povod Nekateri celo : tla je Slo samo ; Vez°T je zdaj kri ža nekaj časa odstopom sedn “Ornikov Oljke t nralno odprta. Bodoči krizni riji se niso pov sni: p0 eni sti Znano, kaj bosta Cecotti in < ^a, saj odstop §a odbora ni ne somatskega, p« strani pa so po “'od strankami l Mjmunisticn Sele v r- ' ni. aieri Cia UI)ke (misli ^ na stranko) se znebili n sSlov“ia , Pristaši vnljub t{ dke gle ^a je edini ti« krize Olp po vzc _ l'- . so novo 2 ‘one cim snih osno ... • uen nja kom ?dpiranj lntenzix Vanja s s že v teku hi bild ] deželi i nostim res abs ciji. Pa c meml e* O' zaL konec nosu. deže tio stan Al, DEŽELA / OLJKA UMAKNILA SVOJE ODBORNIKE Odstop 7 članov Cecottijeve vlade TRST - Sedem deželnih odbornikov, ki pripadajo strankam Oljke, je včeraj izstopilo iz deželnega odbora, ki ga vodi Sergio Cecotti. Cri-stiano Degano, Oscarre Le-pre, Gianfranco Moretton, Roberto De Gioia, Giorgio Mattassi in Lodovico Sonego so svoj odstop pismeno sporočili Cecottiju, prav tako, vendar z loCeiiim pismom, je storil Zeleni Mario Pujatti, Id se ni strinjal z odprtjem krize, vendar se je prilagodil volji kolegov Oljke.Deželni svet naj bi se sestal v ponedeljek, zelo verjetno pa bodo sejo odložili, medtem pa se bodo nadaljevala pogajanja med Oljko in SKP za novo koalicijo. Na 4. strani TRST - Kriza Tržaške kreditne banke je Se vedno v ospredju pozornosti, in to ne samo v krajevnem merilu. V Rimu so se včeraj sestali predstavniki slovenskega in hrvaškega konzorcija bank-upnikov TKB z vrhovi Banke Italije: po neuradnih vesteh naj bi na srečanju prišlo do izraza več možnosti za razplet dogajanj, ki gredo od sanacije do likvidacije TKB. Banka Italije bo v prihodnjih dneh preverila razne scenarije in se spet sestala prihodnji četrtek z bankami iz Slovenije in Hrvaške, odločilno pa bo verjetno zadržanje emisijskih zavodov teh dveh držav. Medtem ko v Trstu nadaljujejo preiskava, polemike okrog pisanja Piccola in tudi glede vloge sindikata, sta v Ljubljani nastopila tako predstavništvo uslužbencev, ki je sezanilo stranke in vlado s svojim gledanjem, kot Slovenska skupnost, ki je imela tiskovno konferenco. Na 3. strani Nekaj upanja za obstoj našega dnevnika RIM, TRST - V izredno hud finančni položaj, v katerem se nahaja nas dnevnik in ki bi utegnil ogroziti njegov obstoj, je včeraj vendarle kanil kanček upanja. Senatorja Oljke Fulvio Camerini in Darko Bratina sta sporočila, da je bil včeraj na oddelku za založništvo pri predsedstvu vlade podpisan odlok, ki pooblašča izplačilo javnega prispevka, ki ga mora Časopis prejeti za leto 1995 po zakonu St. 250/90 in na katerega bi sicer moral čakati Se nekaj mesecev. Parlamentarca Oljke sta se tudi obvezala, da bosta pomagala rešiti Se ostale odprte probleme, da bi naSemu dnevniku zagotovili prihodnost. Položaj našega Časopisa je bil včeraj tudi predmet srečanja predsednika deželnega odbora Cecottija z vrhom deželnega sindikata novinarjev in predstavniki našega uredništva. TRAGEDIJA LETALA TWA Jumbo žrtev ameriške rakete Eksplozivne izjave uglednega ameriškega novinarja Salingerja PARIZ, VVASHINGTON - Pierre salinger, nekdanji tiskovni predstavnik predsednika Kennedyja, je včeraj poskrbel za pravo senzacijo, ko je na tiskovni konferenci dejal, da je tragedijo ameriškega letala TWA, ki je strmoglavilo letos ob začetku olimpijskih iger, povzročila po pomoti izstreljena ameriška raketa. Ameriška mornarica je imela vojaške vaje na območju, ki ga je letalo preletavalo: ker je slednje letelo prenizko, nihče pa o tem ni obvestil vojakov, ga je zadela prav takrat izstreljena raketa. Vest so ameriške oblasti ogorčeno zavrnile. Na 11. strani LTreSonelleJ Ul. F.lli Rosselli 16 - Corso del Popolo 50 TRŽIČ tel. 0481/411463 intimno perilo za ženske in moške Kupi čim prej tvoja božična darila! TKB in manjšina na kongresu SKP TRST - Sinoči se je začel tretji pokrajinski kongres Stranke komunistične prenove. Tajnik Giorgio Canciani je v uvodnem poročilu orisal Strateške smernice, ki naj na krajevni in državni ravni omogočijo prevlado levice nad agresivno desnico. Vlogo sindikata CGIL, v katerem se prepoznavajo tudi komunisti, je skritiziral. Močan poudarek je namenil tudi dogodkom v Tržaški kreditni banki in poudaril, da se bo SKP še naprej borila za njeno rešitev, in položaju slovenske manjšine. Na 6, strani Srenje o svojem bodočem delu TRST - V Kulturnem domu na Colu je bilo v četrtek javno srečanje, na katerem so predstavniki agrarnih skupnosti srenj v tržaški pokrajini, srenje - vicinie iz Kanalske ddoline in agrarnih skupnosti Slovenije razpravljali o programu delovanja srenj; predvsem pa so govorili o vprašanju njihovega upravljanja v deželi Furlaniji Julijski krajini. Na 5. strani Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika Volitve, volitve, volitve Jutrišnje Nedeljske teme bodo v celoti namenjene volitvam. Pravzaprav trojnim volitvam. Jutri in v ponedeljek bodo volitve na šolah, tudi na slovenskih šolah; o teh piše Marjan Kemperle. Prihodnjo nedeljo pa bodo volitve na tržaški pokrajini in v miljski občini. Predstavili bomo miljsko občino in tamkajšnje kandidate, o pokrajini pa govorita dva Slovenca, ki sta jo upravljala v prejšnjih dveh desetletjih, Lucijan Volk in Zorko Harej. Za osvežitev spomina objavljamo tudi seznam vseh kandidatov in še nekaj praktičnih navodil za volivce. Danes v Primorskem dnevniku Protest proti finančnemu zakonu Pol svoboščin prireja danes množično protestno manifestacijo proti finančnemu zakonu, premier Prodi pa pričakuje, da se bo od jutri dialog med večino in opozicijo spet nadaljeval. Stran 2 V Grazu vrti SEP Včeraj se je v avstrijskem Grazu začelo zasedanje predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude. Stran 4 Upepeljevalnik deluje bolje V upepeljevalniku v Ul. Giarizzole v Trstu od včeraj deluje nova naprava, ki uničuje strupene kisline v dimu, ki jih povzroča gorenje trdih mestnih odpadkov. Stran 5 Drzna tatvina v Ronkah Sredi noči so tatovi z avtom razbifi izložbo trgovine s krznenimi plasti. Stran 8 Letalska nesreča v Nigeriji V četrkovi nesreči boeinga 727 nigerijske letalske družbe ADC je pri Lagosu umrlo 141 oseb. Stran 11 FINANČNI ZAKON / NOBENIH ZNAKOV ZJASN1TVE RIM / NA ZASEDANJU VIŠJEGA SODNEGA SVETA Prodi še verjame v možnost dialoga Po današnji protestni manifestaciji Pola svoboščin naj bi se ozračje spet umirilo Zelo odločen in tudi trd poseg Scalfara V ospredju vprašanja, ki se nanašajo na sodstvo RIM - Pol svoboščin in Oljka se še naprej prepirata, v prvi vrsti zaradi finančnega zakona, čeprav so zraven še druga jabolka spora. Na dlani je, da se ozračje ne bo pomirilo prej kot po današnji protestni mafestaciji opozicije. O tem je prepričan tudi sam predsednik vlade, ki je iz avstrijskega Gradca, kjer se je udeležil vrha predsednikov vlad držav Srednjeevropske pobude, poslal nov optimistični signal. Opozicija je po njegovem mnenju zavrnila ponudbo vlade o zmanjšanju števila pooblastil prav zaradi današnjega protesta, kateremu se desni center ne bi nikoli odpovedal. Prodi je prepričan, da bo potem dialog lažje stekel in da se bo mohoče razumno pogovarjati. Pol svoboščin, ki je bil včeraj zelo zaposlen z organizacijo protestne manifestacije, ki bi morala biti čimbolj množična, je medtem gladko zavrnil nov poziv vodje poslanske skupine DSL Mussija, naj bi se lotili revizije parlamentarnega pravilnika. Kot kaže, ta pobuda ni bila ravno všeč niti Prodiju, ki se boji, da bi ga preskočili. Desni center pa je prepričan, da bi revizija pravilnika pomenila tako globoko poseganje v ustavno ureditev, da potem dvodomna komisija za reforme pravzaprav ne bi bila več potrebna. To pa naj bi pomenilo toliko, kot politični samomor reformatorske linije D’Alemove stranke. Pooblačitev nad finančnim zakonom je vrgla senco tudi na dvodomno komisijo. D’Alema sicer pomirljivo pravi, da se bo po nevihti mogoče vrniti k razgovorom z opozicijo in s skupno voljo, da bi naredili korak naprej. Toda predstavnik CCD Ma-stella mu je takoj odvrnil z vprašanjem: »Kakšen korak neki, dvodomna komisija ima smisel samo v primeru Prodijeva odstopa in oblikovanja nove vlade s široko parlamentarno večino.« ' K pomiritvi ozračja seveda niso prispevala niti zadnja imenovanja v institucionalne vrhe. Berlusconi se je včeraj posebno hudoval nad imenovanjem Grossa za podpredsednika Višjega sodnega sveta in izrazil zaskrbljenost zaradi stagnacije sodstva. V vrstah vladine večine pa se je končala vojna, ki so jo Zeleni napovedali ministru Di Pie-tru. Ta jim je naslovil pomiri tveno sporočilo, v katerem jim je predlagal stik rok in arhiviranje polemik, da bi lahko vzpostaviti konstruktiven dialog. Kar zadeva sam finančni zakon, je včeraj v poslanski zbornici prišel do polovice poti. Glede na zadržanje, za katerega se bo v nedeljo dopoldne odločila opozicija, se bo vlada odločala o morebitni zaupnici, s katero bi pospešila zakonski iter. Tajnik CDU Butti-glione je sinoči še enkrat opozoril, da se brez umika pooblastil dialog ne bo nadaljeval, Pol svoboščin pa jasno zahteva umik tistih pooblastil, ki neposredno segajo v žepe državljanov. Predsednik Scalfaro z novim podpredsednikom VSS Grossom (Telefoto AP) RIM / NA ZASEDANJU VIŠJEGA DRŽAVNEGA SVETA Pierluigi Vigna novi dižavni protimafijski pravdnik Prejel je 22 glasov, proti so bili svetovalci, ki so podpirali Borrellija - Podpredednik sveta bo Federico Grosso RIM - Novi državni protimafijski pravdnik, 63-letni Pierluigi Vigna, je na včerajšnjem glasovanju, ki se ga je udeležil tudi predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro, prejel 22 glasov, proti se je izreklo vseh pet svetovalcev gibanja naprednih sodnikov ter dva svetovalca skupine Uni-cost, Italo Ghitti in Antonio Frasso, vzdržal pa se je Liber-tino Russo, prav tako Unicost. Proti njemu so torej glasovati tisti, ki so se zavzemali za kandidaturo Borrellija, podprl pa ga je Polo, ki se je v komisiji izrekel za Tinebro. Temu zadržanju so se pridružili tudi ostali svetovalci, ki so tako novemu protimafijskemu pravdniku želeli zagotoviti »močno legitimacijo«. Na glasovanje torej ni vplivala disciplinska pobuda, ki jo je sprožil glavni pravdnik pri kasacijskem sodišču Zucconi Galli Fonseca zaradi intervjuja, ki ga je Vigna dal za Itatia Radio o izjaval Brusce v zvezi z Andreottijem. S tedanjimi izjavami naj bi bil le hotel pojasniti zadevo, piše v sporočilu, ki je bilo odobreno. Značilno je, da je sam Zucconi izrekel povoljno mnenje o imenovanju Vigne. Novi protimafijski pravdnik je doma iz kraja Borgo San Lorenze (Firence) in je v sodstvu vse od leta 1959. Skoraj vso kariero je opravil v Firencah. Izbiro Vigne so utemeljili z večjo izkušenostjo, ki jo ima v preiskavah o organiziranem kriminalu. Sodeloval je namreč pri raznih preiskavah o rdečem in črnem trorizmu, z mafijo pa se je začel ukvarjati leta 1984, ob pokolu na brzov-laku »904«. Bavil se je s prekupčevanjem z orožjem in mamili do odkritja »avto-parka« pri Milanu. Sodeloval je tudi pri delu komisije o programih za zaščito skesancev. Za podpredsednika višjega državnega sveta pa je bil izvoljen Federico Grosso, »laik«, simpatizer DSL. Prejel je 22 glasov, devet glasovnic je bilo betih, proti se ni izrekel nihče. RIM - Včerajšnji poseg predsednika republike, ki je govoril na zasedanju Višjega sodnega sveta, j6 bil odločen, na trenutke tudi oster, vendar jasen in neposreden in je žel odobravanje raznih političnih sil, od DSL do AN. Scalfaro se je dotaknil številnih vprašanj, ki so trenutno najbolj v ospredju na področju sodstva. O pravem plazu telefonskih prisluškovanj je dejal, da verjetno ni prav v skladu s splošnimi ustavnimi načeli. Zaustavil se je tudi ob nesoglasjih med razmimi pravd-ništvi, ki so globoka rana bodisi za dodstvo samo kot za počutje ljudi. Izrazil je svojo zaprepadenost ob novicah, ki dobesedno »kapljajo« po časopisju* kar je grobo kršenje preiskovalne tajnosti in pravice do zasebnega življenja-Scalfaro se je odločno zavzel za samostojnost in neodvisnost sodstva, brez česar je pravna država mrtva, vendar ta »država se sploh ne rodi« brez obrambe pravic posameznih državljanov. Predsednik republike je tudi p°; vabil Višji sodni svet, naj sodnike opozori pred zunanjimi posegi, pred pr°' gando, pojavljanjem na prvih straneh časopisov-Pristavil je, da je pri pre' ventivnih priporih prihajalo do ekscesov, vendar ob tem ne moremo pozabiti zgodovinske vloge, ki jo je sodstvo odigralo v izredno težkih razmnerah, ko je prišlo do politične degeneracije-Dosal je še, da bi povzročili neizmerno škodo, če pri reformah ne bom0 obravnavati sodstva s p°' trebno vedrino. NOVICE Zaplenili 300 kg čistega heroina GENOVA - V operaciji, v okviru katere so zapleniti 300 kilogramov čistega heroina (od katerih 200 v genovskem pristanišču), katerega vrednost naj bi se sukala okrog 60 milijard lir, so agenti operativnega oddelka za boj proti razpečevanju mamil v Libanonu aretirali Simona Hayeka, ki je načeloval organizaciji, ki v srednjem Vzhodu razpečuje mamila in prodaja orožje. Preiskavo so genovski agenti skupno z libanonskimi oblastmi začeti lanskega oktobra Heroin je v Genovo prihajal iz južne Amerike, nato pa je bil odposlan v Libanon, kjer je bil zamenjan za orožje. INPS zahteval plačilo 28 lir za zakasnitev plačila globe CAGLIARI - Mario Tocco, podjetnik iz kraja Quartu SanfEtia, je prejel priporočeno pismo, s katerim zavarovalni zavod INPS zahteva plačilo davka v višini 28 lir, ker je zakasnil plačati globo v višini 17 tisoč tir, ki mu je bila naložena pred nekaj meseci. Ko pa se je znašel pred poštnim uradnikom, da bi globo plačal, ga je slednji kar odslovil: po zakonu ni namreč mogoče izterjati vsote, ki so nižje od 20 tisoč lir. »Bulow« zapustil bolnišnico RAVENNA - Predsednik vsedržavnega združenja ANPI Arrigo Boldrini »Bulow« je včeraj zapustil bolnišnico v Ravenni, kjer se je zaradi lažje slabosti nahajal od prejšnjega petka. Ministrski odlok o priseljencih RIM - Ministrski svet je odobril zakonski osnutek, ki ga sestavlja en sam člen: le-ta predvideva odpust kazni, ki jo nalagajo juridični učinki zakonskih odlokov o priseljencih, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Omar Yaya sodeloval z agentom Sida in s Sindono RIM - V okviru preiskav o zrušenju letala argo 16 pri Margheri, ki jo vodi beneški sodnik Mastelloni, in o pokolu pri Ustici, ki jo vodi v rimski sodnik Priore, so prišle na dan podrobnosti o delovanju arabskega mešetarja Omarja Yaye v Italiji. Yaya, ki je z bančnikom Paci-nijem Battaglio v La Spezii obtožen tudi trgovine z orožjem, je bil do leta 1985 v tesnem stiku s polkovnikom tajne vojaške službe Sid, a ne samo to; leta 1974 je polkovnika celo vzel ”v službo" in z njegovo pomočjo sklepal naftne, orožne in nepremičninske kupčije. Ya-ya je bil v stiku tudi z vplivnimi politiki in s Sindono. RAI / ZARADI NESOGLASIJ Z NOVIM VODSTVOM? Pippo Baudo zapušča RAI Verjetno bo šel v Mediaset Renzo Arbore kritičen do novega vodstva državne televizijo RIM - Pippo Baudo (na sliki AP) zapušča RAI, to namero je v pismu sporočil predsedniku Enzu Si-cilianu, generalnemu direktorju Francu Iseppiju in direktorju prve mreže Gio-vanniju Tantillu. Zakaj se je odločil za ta korak in kdaj ga bo uresničil, ni znano, ker po novem zdravljenju glasilk mora molčati najmanj osem dni. So pa biti zato bolj zgovorni njegovi kolegi. Renzo Arbore je navedel, da je Baudov odhod alarmni zvonec, ki dokazuje, da ni soglasja med vrhovi RAI in umetniki. Ko Pippo Baudo, kijev svoji dolgi umetniški karieri spretno in uspešno krmaril ter našel skupni jezik z voditelji naj-ratičnejšega ideološkega izvora, sedaj ne najde skupnega jezika z novimi, je to znak, da je treba skrbo0 proučiti sedanje stanje v državni televiziji. Renz° Arbore je še povedal, da b° z Baudom RAI izgubi^ vojno z Mediasetom ' lahkozabavnih programih-Alba Parietti pa je navedi3-da je to že dolgo napove dan odhod, »samo razp0 roka po ločitvi«. Po nje nem pa je bila Baudova vloga v RAI precej pr°tJ slovna, ker je bil istočasn0 »nadzornik in nadzor0 Pippo Baudo, ki je v d° brem in slabem eden 0 protagonistov državne tel vizije, jo je že zapustil 1® 1986 in se v njeno okrilr vrnil leta 1988, ko je post^ neke vrste simbol variete) državne televizije. Kot se ( izvedelo, je baje že podp^ sal predhodni sporazum Mediasetom. RIM / SREČANJE BANKE ITALIJE S SLOVENSKIMI IN HRVAŠKIMI BANKAMI-UPNIKI (PA TUDI Z JUGOSLOVANSKIMI ZAVODI) Preverjanje raznih možnosti, likvidacija kot zadnja hipoteza RIM - Včerajšnje srečanje predstavnikov konzorcijev slovenskih in hrvaških bank - upnic z vodstvom Banke Italije je trajalo tri ure, napovedali pa so, da se bodo spet sestali prihodnji Četrtek. Do takrat bodo preverjali hipoteze za rešitev krize TKB, vsaj do tistega dne ne bodo sprožili postopka o likvidaciji. Po skopili vesteh - uradnih sporočil seveda ni bilo -so odprte Se vse opcije v zvezi z razpletom krize, od sanacije dosedanje banke do Ukvidacije, ki pa ni na prvem mestu v lestvici hipotez, nasprotno, vsaj po besedah hrvaškega predstavnika Ognjena Gara, likvidacija naj bi prišla v poštev samo, ko bi izčrpali vse druge možnosti. Teh je veC, so pa zelo »občutljivi problemi« in ni primemo, da o njih razpravlja javnost, so pripomnili slovenski in hrvaški predstavniki, ki so imeli vtis, da Banka Italije »zelo skrbno koordinira usodo TKB«. Banka Italije bo v ponedeljek dopoldne preverila pri skupini italijanskih bank interes za taksne ali drugačne rešitve vprašanja TKB, še istega dne bo sporočila svoje zaključke slovenskemu in hrvaškemu sogovorniku: to pa nista konzorcija bank upnikov, pac pa osrednja emisijska zavoda, katerima bo tudi posredovala zaupne podatke o točnem bilančnem stanju TKB, kot sta jih ugotovila komisarja. V četrtek bo novo tristransko srečanje, da bodo preverili vse hipoteze, izsledke in interese, nakar bo padla odločitev. Zanimivo je tudi, da se je včerajšnjega srečanja udeležil, sicer samo kot opazovalec, predstavnik zveze jugoslovanskih bank iz Beograda. Kam Piccolov pes taco moli? TRST - Italijanski tisk in kriza Tržaške kreditne banke: pred nekaj dnevi so nekateri kritizirali stališče našega dnevnika glede pisanja tržaškega italijanskega dnevnika, češ da mu neupravičeno pripisujemo gonjo proti slovenski manjšini. »Saj piše samo to, kar je res,« je bil komentar neke kolegice. O izvajanju tednika II Meri-diano ne bomo dolgo pisali, ker se raje ukvarjajmo z resnimi zadevami. Na prvi strani zadnje številke je namreč naslov »Krah Kreditne: luknja 1.000 milijard?«, na 23. strani pa je intervju z Borisom Gombačem: »...ne bi se Čudil, Ce bi nekega dne brezno znašalo tisoč milijard...« kar nas spominja na kramarje na mik-lavževem sejmu: »300, 500, 1.000... kdo ponuja kaj več?« Resno, zelo resno pa je vprašanje pisanja Piccola. Na tej strani objavljamo pismo uslužbencev TKB Picco-lu, ki ga italijanski dnevnik že dva dni ni objavil. Piccolo ni seveda objavil niti pisma družbe Salti o višinih dolgov grupe. Predvsem pa ni objavil niti vrstice o tem, kar je sporočilo sedanje vodstvo banke, ki je redakcijam demantiralo alarmisticno vest, Piccolovo namreč, češ da so pričeli izvajati hitri postopek za takojšnjo poravnavo vseh dolgov, kar je strahovito prizadelo gospodarsko kredibilnost in otrej stabilnost stotin podjetij in strank. Med temi jih je lahko tudi veC takih, ki so res vpletena v nepravilnosti in še hujše, celo v kazenske odgovornosti. To je stvar sodstva. Stvar korektnega pisanja pa je, da loCuje med otrokom in umazano vodo: v tem primeru pa je izpadlo, kot da je vse, kar je bilo okrog TKB, ena sama umazanija, en sam kriminalni posel. Tudi včerajšnji 9-kolonski naslov Cez vso stran kronike je pravzaprav - prazen naslov: »Kreditna, zastoj likvidacije«. To je isto, kot Ce bi zapisali »Se ni zgodilo nie,« kar si očitno ne zasluzi 9 kolonskega naslova po nobeni novinarski logiki, je za vsem tem pisanjem kaka druga logika? Tega ne vemo in ne bomo nikoli izvedeli. Vemo pa, da vrsta podatkov, ki jih objavlja italijanski dnevnik vsaki dan, niso informacije, ki so dostopne navadnemu kronistu. Naj omenimo samo informacijo o osebah, ki so pred zamrznitvijo izplačil pri TKB dvignili nekaj stotisoCakov z bankomatom, pa tudi poročilo revizijske službe. Nekatere druge informacije so res dostopne vsem, vprašanje etike pa je, komu koristi vedeti, da ni neka stranka banke lani plačala dolga 875.747 lir, kot smo brali vCeraj v istem dnevniku. Vprašanje zase je pisanje o zasliševanju aretiranega Sua-dama Kapica: »Kapic molči kot Greganti«, nekdanji funckionar KPI, ki ga je sodišče že obsodilo. Kapic se mora zagovarjati in to zaradi izredno hudih obtožb lažne bilance in lažnih družbenih sporočil, pred javnostjo pa so ga že obsodili: »Pred leti se ga je skoraj dotaknila preiskava pravdništva glede deželnih sredstev za Slovence, iz preiskave pa je prišel z dvignjeno glavo,« piše še Piccolov kronist. Primerjanje osumljenca obsojencu pa ni vredno resnega informativnega dnevnika, kot se nam je zadnja leta zdel Piccolo. Ki je med drugim te dni mimogrede oblatil tudi naš dnevnik, kot »Časopis, v katerem si je pluralizem s težavo utrl pot.« Kar je verjetno tudi res, a tega očitka ne sprejemamo od Piccola, ki je v istih letih bil samo toliko bolj pluralističen od Primorskega dnevnika, da je podpiral široki krog od skrajnih nostalgikov do zmerne desnice. Piccolove-mu pisanju o pluralizmu torej odgovarjamo, »da se lonec ponvi smeje!« In še: skoraj vsaki dan Piccolo objavlja izjave v navedni-cah, torej dobesedne izjave sicer anonimnih »slovenskih predstavnikov, ki niso bili prav na liniji hegemone skupine, ki je vodila manjšino povojna leta«. Tudi ta je lepa! Dobesedne izjave nepreverljivega gospoda Nikogar, katerih verodostojnost je manj kot nic (Čeprav vemo, da nekateri posamezniki in skupinice res nosijo desno in levo svoje zastrupljene dosjeje). Z vsem tem seveda naš dnevnik nikakor ne brani nikogar in je na stališču, da mora sodstvo razčistiti vse odgovornosti. A moramo ugotoviti, da se danes ob sodni preiskavi zaradi nepravilnosti TKB vodi še vzporedna, zlonamerna bitka, ki meri k splošni, kolektivni kriminali-zaciji vsega, kar diši po slovenskem (oproščeni bodo seveda tisti, ki sodelujejo pri tej gonji in pristavljajo svoje drobce informacij). Gre očitno za večplastno akcijo, ki se seveda ne izraža samo na straneh Piccola, a to je že drugo vprašanje. Pojasnila niso objavili Krizni odbor uslužbencev TKB nam je posredoval naslednje pismo, ki ga je v sredo, 6. novembra naslovilo Pic-colu, ta pa ga doslej ni objavilo. V zvezi s člankom, ki ga je podpisal Claudio Eme in ki ste ga objavili 6 novembra z naslovom »Kreditna: Banka Italije je obvestila državno prevdnistvo«, bi radi pojasnili naslednje: Odstavek »To je torej razlog, da se jih v teh dneh veliko trese (zaradi strahu, op.prev.) in da se prerivajo na politično in sindikalno prizorišče...« vsebuje po naši oceni očitno netočnost. Radi bi odločno zanikali, da bi v sindikalnem gibanju, ki se danes bori za obstoj naše banke, kakorkoli vplivale osebe, ki so na kakršen koli način vpletene z onimi, na račun katerih teče sodna preiskava, ali ki bi s temi bile v stiku. Sindikalno predstavništvo se seveda bori za uslužbence banke, pa tudi za vse one, ki jih bo likvidacija banke prizadela: varčevalce, trgovce, obrtnike, prevoznike, uvoz-no-izvozna podjetja, in tudi uradnike, pSolnike in vse tiste, ki predstavljajo zdravi del Trsta, ki so vedno imeli v Kreditni svojo opoemo točko. Prosimo torej dnevnik II Piccolo, da objavi, po možnosti na vidnem mestu, to naše pojasnilo. Solidarnost CGIL sindikatu TKB Po tiskovnem sporočilu pokrajinskega tajnika CGIL Bruna Zvecha, ki je zavrnil kritike deželnega tajnika DSL Ales-sandra Marana glede zadržanja sindikata v okviru krize TKB, je včeraj tudi vodstvo tržaškega pokrajinskega sindikata povedalo svoje o tem vprašanju. V prvi vrsti izraža seveda solidarnost uslužbencem Tržaške kreditne banke, ki jih je prizadelo »nevarno posploševanje odgovornosti,« glede katerih pa je treba ločevati vloge in zaslediti krivce, kar je v pristojnosti sodstva, meni pokrajinsko vodstvo CGIL. Obenem izraža prepričanje, da je tretja zaključiti v najkrajšem sedanjo fazo in obnoviti finančno ustanovo, ki naj deluje v interesu posameznikov in podjetij, ki niso samo last manjšine, katero je vsekakor treba zaščititi in jo zavarovati tudi v novih perspektivah, paC pa so last vsega mesta. Končno sindikat še izraža priznanje - in tu bi lahko spet razbrali polemično noto v zvezi z izvajanji deželnega tajnika DSL - dosedanjemu delovanju strokovnega sindikata in samega predstavništva sindikata v TKB. Dežela za jamstva podjetjem Deželni odbor je na včerajšnji seji odobril posebna navodila Konzorcijem za jamstvene kredite za industrijo, trgovino in obrt Congafi ter deželni finančni dnizbi Finreco, naj sledijo s posebno pozornostjo in razumevanjem problemom jamstev za podjetja, ki bi jih Mrko prizadela kriza TKB. Gre za prvi tamponski poseg deželne uprave, je povedal pristojni odbornik za finance Oscane Lepre, v podporo gospodarskim dejavnostim, ki jih je prizadela kriza tržaškega bančnega zavoda. LJUBLJANA / PREDSTAVNIKI USLUŽBENCEV TKB V LJUBLJANI / TISKOVNA KONFERENCA Poziv slrankam in vladi SSk orisala svoj recept za izhod iz krize Proti likvidaciji in za razčiščenje odgovornosti - Predlog o paritetni komisiji LJUBLJANA - Sindikat uslužbencev TKB oz. točneje krizni odbor v okviru sindikalnega predstavništva CGIL-FISAC je v Četrtek obsikal v Ljubljani veC strank in jim predstavil težave Tržaške kreditne banke. Predstavniki uslužbencev so se udeležili tiskovne konference SLS, srečali so se s strankami SLS, ZLSD in SDS, svoje stališče, ki ga objavljamo, so posredovali tudi strankam LDS in SKD in seveda slovenski vladi. Enotno sindikalno predstavništvo zaposlenih v TKB, ki se zavzema za ohranitv in preporod slovenske banke v Trstu, se obrača na vlado republike Slovenije, na slovenske stranke, družbene sile in na celotno slovensko javnost, na konzorcija slovenskih in hrvaških bank upnic, ki so zaintere-sirane za sanacijo banke, s pozivom, da pri ita-ujanskih oblasteh in pri Banki Italije vztrajajo pri tej opciji in ne pristajajo na prisilni steCaj zavoda, ° katerem je bilo govora tudi na srečanju med ministroma Ciampijem in Gasparijem. Naša banka, ki je nastala na podlagi Londonskega sporazuma iz leta 1954, je v teh letih svojega delovanja pridobila v širšem mednarodnem prostoru velik ugled in se uveljavila kot dejavnik sodelovanja in razvoja. Poleg tega pa je zagotavljala preživetje najpomembnejšim slovenskim kulturnim ustanovam v zamejstvu, ki, kot je znano, prejemajo (sicer pičle) državne prispevke z velikimi zamudami. Naj omenimo le Glasbeno Matico, SSG, NSK, SLORI, Dvojezični šolski center v Spetru, Športno društvo Jadran ter vrsto nrugih društev in ustanov. Mimo hudih in nepredvidljivih posledic, ki bi jih stečaj prinesel celotni slovenski manjšini v Italiji ter gospodarstvu mesta Trst na sploh, ne gre pozabiti tudi na interese tujih bank - med temi so slovenske in hrvaške še najbolj izpostavljene - ki bi od morebitnega stečajnega postopka utrpele še največjo neposredno škodo. Likvidacija ali stečaj banke bi s seboj prinesla celo vrsto hudih in ta trenutek ne še povsem predvidljivih posledic. Gotovo je, da bo za varčevalce posegel medbančni sklad za varstvo depozitov, ki pa vlog ne krije v celoti. Le prvih 200 milijonov lier bo povrnjenih v celoti, do 1 milijarde lir 75%, preko pa nie. Prejeti depoziti s strani bank niso kriti neglede na znesek. Garancije in kontokorentni krediti pa so ob likvidaciji vsi preklicani. Predvidevamo, Čeprav o tem ni še mogoče zagotovo trditi, da bi bila za italijansko državo likvidacija dražja od same sanacije, saj je treba vsekakor upoštevati tudi posredno škodo in hud udarec kredibilnosti celotnega italijanskega bančnega sistema v razmerju do varčevalcev in tujih partnerjev. Smatramo, da bi bilo vsakakor zelo hudo, Ce bi se porazgubil dragoceni kapital izkušenj, vezi in znanja, ki je nastal in se krepil predvsem po zaslugi zaposlenih. Naše predstavništvo je odraz tistega dela banke, ki si je s Čutom odgovornosti in pripadnosti prizadeval za rast banke in celotne narodnostne skupnosti, ter ni bil v ničemer soudeležen pri odločitvah, ki so privedle do današnjih hudih težav. Poudarjamo, da smo za popolno razCišCenje odgovornosti, s katerimi se ta cas ukvaja sodstvo, in za obnovo rednega bančnega poslovanja na novih in trdnih temeljih jasnosti in poštenja. LJUBLJANA (STA) - Z uvedbo prisilne uprave v Tržaški kreditni banki in njeno napovedano likvidacijo se je v zamejstvu do skrajnosti zaostrila izredna gospodarska ter tudi politična in moralna kriza, ki je zajela celotno t.i. družbeno gospodarstvo Slovencev v Italiji. Stranka slovenske skupnosti nasprotuje prisilni likvidaciji TKB, obenem pa zahteva popolno razCišCenje odgovornosti za ta škandal ter postavitev gospodarskih in drugih odnosov v manjšini na zdrave temelje, sta na včerajšnji novinarski konferenci poudarila deželni podtajnik Ivo Jevnikar in predsednik strankinega pokrajinskega sveta v Trstu Jože Skerk. Poudarila sta, da je to povzročilo ogromno gmotno škodo, ki naj bi znašala veC stotin milijard lir. Pri tem je tudi usodno naCet slovenski značaj TKB, v nevarnosti pa so tudi številna slovenska podjetja, nepremičnine in celo ustanove. Hud udarec so oziroma bodo utrpeli tisti pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki so vložili svoje osebne prihranke v delnice TKB. Po njunih besedah pa je iz analize kreditne politike, ki je privedla TKB v sedanje stanje, mogoče razbrati, da ima zadeva tudi politične vidike, saj je bila glavnina t.i. neizterljivih kreditov podeljena osebam, ki nimajo nic opraviti z manjšino. Po besedah Jožeta Skerka je družba za revizije pregledala že 60 odstotkov posojil in pri tem ugotovila, da je sumljivih posojil za 391 milijard in 451 milijonov lir, za 205 milijard lir posojil pa še ni bilo pregledanih. SSk se je že oktobra 1994 zavzela, da ni prišlo do uvedbe komisarske uprave v TKB, seveda v prepričanju, da banka ni v tako hudem stanju, kot se je pozneje izkazalo. Poleg tega je SSk po le- SSk v Škednju o TKB Sekcija SSk za Skedenj, Sv. Ano in Kolonkovec prireja danes z začetkom ob 20. uri v Domu Jakoba Ukmarja v Skednju javno mzpravo na temo: Kriza TKB in Slovenci v Italiji«. Večer bo uvedel sekcijsld tajnik Sergij Petaros, govoril pa bo strankin deželni tajnik Martin Brecelj. Razprava je odprta vsem. tu 1989 opozarjala druge manjšinske komponentne in še posebej Slovensko kulturno-go-spodarsko zvezo, pa tudi oblasti matične države, da je nujno treba prilagoditi ustanove, organizacije, podjetja, ki so po svojem izvoru vsemanjšinski, novim razmeram, saj bi drugače tvegali njihovo izgubo, kar se sedaj tudi uresničuje. Po njihovem mnenju niso odpovedali le nekateri posamezniki, ampak celoten sistem, ki je zrasel v senci nekdanje Jugoslavije in se še ni uspel prenoviti. SSk še meni, da bi bilo potrebno najprej rešiti, kar se da, od t.i. družbene imovine Slovencev v Italiji in storiti vse za obvarovanje delovnih mest. Zato predlagajo, da bi tristranska paritetna komisija, ki bi jo sestavljali ugledni in neoporečni predstavniki obeh glavnih dus slovenske manjšine v Italiji ter matične Slovenije, najprej pregledala omenjeno lastnino in nato poskrbela, da bi jo postavili na nove zdrave temelje. SSk se je zavzela še za širšo prenovo v organiziranosti slovenske manjšine v Italiji. __TRST / ZAČETEK KONCA CECOTTIJEVE DEŽELNE VLADE Zasuk v deželni krizi: odstopilo 7 odbornikov Pogajanja med Oljko in SKR o novem odboru Dva od sedmih odbornikov, ki so včeraj izstopili iz Cecottijevega odbora: Cristia-no Degano (levo) in Mario Pujatti TRST - Sedem deželnih odbornikov je včeraj popoldne odstopilo iz deželne vlade Sergia Ce-cottija. To so storili po včerajšnji seji deželnega odbora, na kateri so izčrpali Se zadnje upravne akte, ki so jih bile stranke Oljke evidentirale kot najbolj nujne. Sest odbornikov, in sicer Cristiano Degano, Oscarre Lepre, Gianfranco Moretton, Roberto De Gioia, Giorgio Mattassi in Lodovico Sonego, so svoj odstop utemeljib v pismu predsedniku Cecottiju, v katerem ugotavljajo, da je bilo že zdavnaj konec politične kohezije večine, katere izraz je sedanja deželna vlada. Odborniki nadalje jemljejo na znanje, da so bili z zadnjo vladno sejo dejansko izvedeni najbolj nujni posegi, in zato sporočajo svoj odstop. Sedmi odbornik, ki je včeraj odstopil. Zeleni Mario Pujatti, pa je Cecottiju pisal odstopno pismo nekoliko drugačne vsebine, saj v njem poudarja, da ni nikoli soglašal z odprtjem krize. V pismu pa Pujatti jemlje na znanje, da so v teku pogajanja med strankami, ki se na vsedržavni ravni sklicujejo na Oljko, in Stranko komunistične prenove, da bi v najkrajšem Času sestaviti novo deželno, prav tako jemlje na znanje, da so njegovi kolegi odstopili, in torej tudi sam izstopa iz Cecottijevega odbora. Kriza, ki je tlela že nekaj tednov, je tako tudi formalno prišla na dnevni red. Povod za spor med strankami Oljke in pred- sednikom Cecottijem je bila udeležba samega Ce-cottija in nekaterih drugih ligaških deželnih odbornikov na manifestacijah ob proglasitvi Padanije. Zavezniki Lige v odboru so najprej zahtevah, naj bi se tukajšnji Ligaši distancirali od Bossijevih sece-sionisticnih pobud, Cesar pa niti Cecotti niti drugi niso hoteli storiti. Kriza je bila torej neizbežna. Kako se bo zdaj razvijal položaj? Za ponedeljek je bila sklicana deželna skupščina, ki naj bi glasovala o resoluciji SKP in nekaterih drugih sil o odstranitvi predsednika Ce-cottija in drugih ligaških odbornikov. Po včerajšnjem odstopu sedmih odbornikov je bila resolucija umaknjena, zato je verjetno, da bodo sejo odpovedali, medtem pa se bodo pogajanja nadaljevala. Najbolj verjetna hipoteza za nov odbor je seveda koalicija po vsedržavnem vzorcu med strankami Oljke in SKP. 21. avgusta 1960 je prosvetno društvo Ra- gramu je sodelovalo več okoliških skupin, de Pregare iz Skorklje in Rojana priredilo med njimi folklorna skupina domačega tradicionalno vrtno veselico pri Piščancih društva (slika zgoraj) in vokalni ansambel na travniku Jožefa Piščanca po domače PD Albert Sirk iz Križa (spodaj). »od Fajfce«. Pri bogatem kulturnem pro- Foto iz arhiva PD Rade Pregare. GRAZ / SREDNJEEVROPSKA POBUDA Srečanje predsednikov vlad in zunanjih ministrov V ospredju infrastrukturni projekti - Izjavi Drnovška in Kračuna pred začetkom zasedanja GRAZ (STA) - Z ločenima zasedanje- podskupina SEP. ma predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP) se je vCeraj pod predsedovanjem Avstrije začelo dvodnevno vrhunsko zasedanje, ki se ga udeležujeta tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in zunanji minister Davorin Kračun. Drnovšek je pred srečanjem poudaril, da se Slovenija zavzema za Cim večjo učinkovitost SEP in pospešitev dela infrastrukturnih projektov znotraj te organizacije. Na srečanju naj bi Slovenija po Drnovškovih besedah predstavila trojno povezavo med državami, ki se je razvila v zadnjem Času - Italija-Slovenija-Madžar-ska - saj obstaja interes tudi nekaterih drugih držav, da se ustanovi podobna os ah Slovenski zunanji minister Davorin Kračun je v izjavi za STA dejal, da je SEP zelo pomembna regionalna organizacija v Evropi, saj je prav srednja Evropa tisto območje, na katerem so se v zadnjih letih zgodile zelo pomembne politične spremembe. Sedanje srečanje poteka v obdobju, ko se gradi nova evropska varnostna struktura, je poudaril Kračun. Pred ločenima zasedanjema predsednikov vlad in zunanjih ministrov SEP so na vrhunskem zasedanju podpisati dvostranski sporazum med Avstrijo in Ukrajino ter Makedonijo. Zasedanje se je končalo s slovesno veCerjo udeležencev, katere gostitelj je bil avstrijski kancler Franz Vranitzky. BENCIN PO ZNIŽANI CENI / V VSEJ DE2ELI FJK Deželni zakon končno prodrl Zdaj so na potezi trgovinske zbornice in petrolejske družbe Ministrski svet je vCeraj odobril zakon deželne vlade, ki razširja na vso Fur-lanijo-Julijsko krajino prodajo bencina po znižani (neobdavčeni) ceni, da bi tako skušah zaustaviti nabavo goriva onkraj meje. Vest je sporočil odbornik za finance Oscarre Lepre, ki je odobritev označil kot odločilen korak naprej v prizadevanjih za to, da bi novi prodajni režim zaCel veljati že januarja prihodnje leto. »Zdaj je vse odvisno od trgovinskih zbornic in petrolej- skih družb oziroma Črpalkarjev,« je poudaril Lepre. Petrolejske družbe bi morale opremiti avtoservi-sne postaje z ustrezno napravo (POS), trgovinske zbornice pa oskrbeti in razdeliti med upravičence magnetne kartice, kakršne so bile že uvedene na Tržaškem v okviru lokalnega bencinskega kontingenta po nižji ceni. Zbornice imajo na tem področju že utečene izkušnje, ko pa bi bilo treba problem rešiti ex novo, bi to pomenilo precejšnjo zamudo, ki bi oškodovala vse - Črpalkarje, voznike in petrolejske mogotce. Kartice naj bi po potrebi razdeljevali tudi v občinskih uradih in izpostavah in šli tako na roko avtomobilistom. Prodajo bencina bodo upravljali na podlagi posebnega sporazuma med deželno vlado in trgovinskimi zbornicami; besedilo dogovora je vCeraj preučil oddelek za splošne zadeve pri Dežeh, ki ga bo v kratkem predložil deželnemu odboru. CELOVEC / GLAVAR ZERNATTO JE MORAL POPUSTITI Preprečena kriza koalicije med socialdemokrati in Ljudsko stranko Kompromis glede predsednika deželnega šolskega sveta CELOVEC - Koalicija socialdemokratov (SPO) in Ljudske stranke (OVP) na Koroškem vsaj zaenkrat ostaja. Sefa obeh strank, namestnik dežel--nega glavarja Michael Ausswinkler in deželni glavar Christof Zernatto, sta se sporazumela za nadaljevanje po deželnoz-borskih volitvah leta 1994 sklenjene koalicije. Do kompromisa je prišlo, ker je Zernatto preklical svojo ultimativno zahtevo po odpoklicu socialdemokratskega namestnika predsednika deželnega šolskega sveta Herberta VVursch-la, Aussenvinkler pa istočasno zagotovil izvolitev kandidata Ljudske stranke VVemerja Glasa za novega predsednika deželnega šolskega sveta s podporo socialdemokratov. Kot smo poročali, je sredi tedna spodletela izvolitev novega predsednika deželnega šolskega sveta, ker je večina socialdemokratov - glub dogovoru med obema prvakoma koalicijskih strank -glasovala proti kandidatu Ljudske stranke. Glavni pobudnik za »ne« socialdemokratov pa je baje bil prav podpredsednik šolskega sveta VVurschl. Ponoven poizkus izvolitve kandidata Ljudske stranke naj bi sledil še pred božičem. (I.L.) Sterza ofenzivo Slovenije v prid manjšine CELOVEC - Slovenski notranji minister Andrej Ster je v okviru srečanja s predstavniki Enotne tiste in slovenskimi gospodarstveniki v Pliberku poudaril potrebo po gospodarski ofenzivi Republike Slovenije za obmejno območje, kjer živi slovenska manjšina na Koroškem. S tem naj se ne samo ustavi zaskrbljujoča asimilacija, ampak zagotovi tudi preživetje slovenske narodnostne skupnosti. V izjavi EL je še poudarjeno, da je Ster podprl tudi zahtevo dela koroških Slovencev po samostojnem manjšinskem zastopstvu v koroškem deželnem zboru, demokratično izvoljenem zastopstvu manjšine in tudi po učinkovitejši medijski oskrbi koroških Slovencev s strani R. Slovenije. (I.L.) Zapleti pri uvozu koroških slovenskih tednikov v Slovenijo CELOVEC - Koroški slovenski tedniki so pri uvozu svojih proizvodov v Slovenijo soočeni z vse bolj številnimi zapleti. Zadnji se je zgodil sredi tedna na mejnem prehodu Karavanški predor, kjer so slovenski mejni organi prevozniku verskega tednika »Nedelja« zatiranih prevoz najnovejše izdaje na pošto v Slovenijo. Ž istimi težavami pa so v zadnjih tednih soočeni tudb prevozniki slovenskih političnih tednikov »Sldvpnski vestnik< Potem ko se mu bo Cembra iztekel mandat, Bosne ne bo zapustil, vendar nobeden od njiju teh-izjav ni hotel podrobneje komentirati. Solana je de- Bosanski Srbi se prepočasi razorožujejo (STA/APA/Tanjug) - Bosanski Srbi še vedno niso Polnih vseh obveznosti iz Sporazuma o razoroževanju Nekdanjo Jugoslavijo, je povedal predstavnik Organiza-l® za varnost in sodelovanje v Evropi Vigelik Eide, ki je Pozoril, da so med poročili bosanskih Srbov in analiza-ju ^pektorjev OVSE še velike razlike. Eide, ki na Duna-B iv ^-orderenco o regionalnem nadzoru oborožitve na g^kanu, je povedal, da sta ZRJ in Hrvaška že začeli uni-^ svoie oborožitve, čez nekaj dni pa naj bi z njim hfi6 . hidi muslimansko-hrvaška federacija. Na srečanju stojnega Regionalnega odbora OVSE, ki bo ta teden na unajn, bodo izdelali tudi trenutno bilanco stanja o izva-^10 sporazuma o nadzoru oborožitve. Eide je še ocenil, j Se je po septembrskih volitvah in oblikovanju prvih ^^uih institucij položaj v BiH stabiliziral. jal, da bodo Natove vojaške sile po 20. decembru ostale v Bosni, vendar je dodal, da bo treba dokončno odločitev o tem še sprejeti. Kot je dejal generalni sekretar Nata, bo Sevemoatlantski-svet o tem vprašanju razpravljal zelo kmalu. General Crouch bo Ifor vodil vse do izteka njegovega mandata, mnogi pa zatrjujejo, da bo vodil tudi vojaške enote, ki bodo v Bosni delovale po 20. decembru,-Ifor se bo po Crouchevih besedsah osredotočil na uresničevanje določil-daytonskega sporazuma in na zaščito Natovih vojakov. Kako bodo sestavljene vojaške enote po 20. decembru, ostaja uganka. Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu obljubil, da bo iz Bosne do konca leta odšlo 20 tisoč ameriških vojakov. Prav tako so tudi Evropejci napovedali, da se bodo ob morebitnem umiku ameriških umaknile tudi evropske vojaške enote. Solana pa je včeraj potrdil, da je Nemčija obljubila, da bo svoje vojake prispevala v kakršnokoli prihodnjo voja- Krajišnik, Joulvvan, ketbegovič, Solana in Zubak so se na sarajevskem letališču pogovarjali o usodi mirovne operacije v BiH (Reuter) ško misijo v Bosni. Predsednik odbora ameriškega senata za obveščevalno dejavnost, republikanski senator Arlen Spe-cter, je medtem včeraj sporočil, da je Clinton leta 1994 osebno sprejel odločitev, da Združene države ne bodo nasprotovale iranski prodaji orožja bosanskim Muslimanom. Iz odbora za obveščevalno dejavnost so sporočili, da je Clintonova zelena luč iranski prodaji orožja, medtem ko je-VVashington javno podpiral embargo na prodajo orožja državam nekdanje Jugoslavije, med ameriške visoke uradnike vnesla zmedo, ki so jo občutili predvsem obrambni in obveščevalni uradniki, ki o spremembi politike niso bili obveščeni. »Moč naše demokracije je v tem, da govorimo pravico... Mi-smo pošteni. To pa ni bila poštena politika,« je dejal Specter in dodal, da odbor, kateremu predseduje, ni prišel do zaključka, ali je bila motrebiti takšna politika nepooblaščena prikrita akcija Združenih držav. zgodba znanega slovenskega podjetja priča o ekonomskih posledicah vojne v bih ______ Mučno oživljanje umorjene industrije l fjhlAC - Slovensko podjetje za proizvodnjo bele te-g.'ke Gorenje je, s postavitvijo tovarne hladilnikov v ®acu, naredilo verjetno najbolj nesrečno poslovno JMezo v svoji zgodovini. Pet let po odprtju 45 milijo-v ameriskih dolarjev vredne tovarne jo je srbsko to-B istvo med bosansko vojno s posebnim užitkom dan v 'htein zasipalo z granatami. Med triletnim obstreljeni . 01 )e tovarno zadelo 96 granat, zaradi cesar je 70 delavcev. Ti so zdaj uspeli tovar-0 Ponovno skrpati sku-Vendar so proizvodni v ,oyi Se vedno mrtvi, na ®Cini zapuščenih hladil-Umv in zamrzovalnikov plSe poznajo poškodbe o aiiat. Vodilni v tovarni 11 .Se kljub temu nočejo .Pnjazniti, da bo nekdanji 7 Ser bosanske industrije ,avedno izgubljen. Te-s,.fh direktor Edin Mu-Se* uPa, da bodo že v menil drd ponovno začeli ci,llzvajati, čeprav le pred vsemi gospodarskimi kriteriji in tako je Bira Gorenje, kot se imenuje bihaška tovarna, leta 1987 David Stamp/Reuter Muslič, ki se je med bosansko vojno boril na strani vladnih sil. Bira Gorenje je pred vojno zaposlovala 1.280 ljudi iz Bihača in dodatnih 4.000 iz celotne Jugoslavije, ki so proizvajali različne komponente, pove Muslič, ki si pisarno deli z mednarodnimi predstavniki organizacij za pomoč, ki sodelujejo pri obnovi Bihača. V najboljših časih je to- pod svojo trgovinsko znamko. Musličevi načrti so danes precej skromnejši. V tovarni trenutno delata 102 delavca, po obnovi proizvodnje pa bi naj letno proizvedli 15.000-enot na leto. »Za začetek proizvodnje smo si v preteklosti določili že več datumov,-kar se nam na žalost ni izšlo. Zdaj upam, da nam bo v kratkem uspelo,« je skro /nimi ostanki pre- bojnih zmogljivosti. Jjj?rak po korak,« je Mu-mdev /a filozofija. .norenja seveda ni moč 0 jjh za nesrečo Bihača. 6(ii 80. let ni mogel nih- 1 Predvideti tragedije, ki zadela državo. Danes v Pesna slovenska družba i Procesu privatizacije je iiari t^ai P.odietie’ ki ga je , zirala jugoslovanska ava. Odločitev o izgra-2»JI tovarne v Bihaču ni Pori'3 -V °*avah direktorjev tor s sedežem v cve-i severnem delu ta- mrrik Ju§oslavije, ampak tj osograjskimi birokra-’ Za.katere je bil razvoj predelov države- DediSCina večletne morije bo še dolgo ovirala gospodarski razvoj Bosne (Reuter) t6vnih začela s proizvodnjo. Bira Gorenje je lep primer, ki orisuje gospodarsko katastrofo v večjem delu nekdanje Jugoslavije, še posebej v Bosni in Hercegovini. »Brez dvoma je bila to ena najmodernejših tovarn v nekdanji Jugoslaviji,« pravi 33-letni varna proizvedla 400.000 hladilnikov in zamrzovalnikov na leto v vrednosti 40 milijonov ameriških dolarjev. Okrog 90 odstotkov proizvodnje je šlo v-izvoz, delali so tudi za tuje proizvajalce, kot je na primer Zanussi, ki so potem hladilnike prodajali- dejal Muslič. Tovarna se sooča z množico težav. Dobava električne energije je pomanjkljiva, dobavitelji sestavnih delov iz drugih krajev nekdanje Jugoslavije ne delajo več, tovarna pa je zasnovana na tehnologiji, ki se spreminja tako hitro kot avtomobilska industrija. Druga težava je ta, da nihče v resnici ne ve, kdo je pravi lastnik tovarne. Gorenje je zdaj v večinski lasti slovenske države. Je torej tovarna last Slovenije ali bosanske vlade? Na sedežu Gorenja v Velenju je tehnični direktor Miha Dolinar povedal, da se Gospodarska zbornica Slovenije glede tega vprašanja pogaja z bosansko vlado. »Gorenje, ki se je po osamosvojitvi Slovenije preusmerilo na zahodna tržišča, si želi ohraniti vezi z bosansko tovarno,« pravi Dolinar. Splošno mnenje pa je, da Gorenje nikoli več ne bo dobilo nadzora nad tovarno, najverjetneje pa ni moč pričakovati niti kakšnega nadomestila. Muslič pa se v Bihaču ubada z drugimi težavami. »Zdaj se ukvarjamo le z zagonom proizvodnje. Domači vlagatelji sami ne bodo nikoli zmogli obnoviti naše industrije. Upam na dotok tujega kapitala,-kar je edino zagotovilo za hitrejši razvoj,« pove Muslič. Zaveda se, da bo tuje vlagatelje teško pritegniti, zato je strategija »korak po korak« najboljša rešitev. »Do zdaj smo dobili le veliko obljub, vendar se naši ljudje bojujejo za preživetje. Če smo se iz preteklosti česarkoli naučili, je to umetnost preživetja,« zatrdi. p v _ lil lil y 1 NOVICE Miloševič sprejel upravitelja ZN za vzhodno Slavonijo BEOGRAD (STA/AFP) - Srbski predsednik Slobodan Miloševič je včeraj sprejel Jacquesa Kleina, voditelja začasne uprave Združenih narodov za vzhodno Slavonijo (UNTAES), potem ko je Beograd Varnostni svet ZN prosil za podaljšanje mandata mirovnih sil za še eno leto, torej do 15. januarja 1998 - namesto šestih mesecev, kot je predlagala Hrvaška. Kaj sta se pogovar jala in morebiti dogovorila Miloševič in Klein, ni znano. Vzhodna Slavonija, v kateri je pred vojno živelo 200 tisoč ljudi, večinoma Hrvatov, je pod upravo UNTAES od 15. januarja letos. Oblast le-te zagotavlja pet tisoč vojakov mednarodnih mirovnih-sil, ki naj bi po prvotnem načrtu tam ostali leto-dni, se pravi do srede januarja prihodnje leto. Jelcina premestili v osrednjo moskovsko bolnišnico MOSKVA (STA/dpa) - Ruskega predsednika Borisa Jelcina so tri dni po operaciji srca premestili v osrednjo moskovsko bolnišnico, je včeraj sporočila ruska tiskovna agencija ITAR-TASS, ki se sklicuje na premiera Viktorja Cernomirdina. Po besedah kirurga Renata Akčurina Jelcin okreva hitreje, kot so pričakovali. Ruski predsednik si je želel čimprej v omenjeno moskovsko bolnišnico, saj ima tam boljše pogoje za delo. Evropska trojka in komisar pri Primakovu MOSKVA (STA) - Evropski komisar za odnose s Srednjo in Vzhodno Evropo Hans van den Bro-ek je prispel v Moskvo na pogovore z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom. Agencija ITAR-TASS poroča, da je včerajšnjih pogovorih s Primakovom sodelovala tudi evropska trojka - zunanji ministri Italije, Irske in Nizozemske, Dini, Spring in, ki so začeli turnejo po Rusiji in Bližnjem vzhodu. Osrednje teme pogovorov so sodelovanje med Rusijo in Evropsko unijo ter položaj na Bližnjem vzhodu in na območju nekdanje Jugoslavije. Netanjahu Palestini napoveduje status Portorika ali Andore JERUZALEM (STA/AFP) - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj napovedal, da naj bi Palestinci v končnem dogovoru z židovsko državo dosegli status, podoben tistemu, kot ga imajo Portoričani ah kneževina Andora. Netanjahu je v isti sapi ponovil, da Izrael Palestincem ne bo priznal pravice do samoodločbe, saj bi ta vključevala tudi pravico do oblikovanja dejansko neodvisne države. Omenjeni status pa naj bi Palestincem omogočil, da samostojno odločajo o svojih zadevah, varnost pa bo ostala v rokah Izraela. Odstopil turški notranji minister ANKARA (STA/AFP) - Turski premier Necmet-tin Erbakan je včeraj sporočil, da mu je notranji minister Melunet Agar ponudil odstop in da je njegov odstop sprejel. Agarjev odstop je povezan s škandalom in govoricami, češ da se je v kolesje države vtihotapila mafija. Erbakan je že sporočil ime novega notranjega ministra. Nad notranjimi zadevami Turčije bo odslej bedel Meral Aksener, poslanec desničarske koalicijske Stranke prave poti, ki jo vodi zunanja ministrica Tansu Ciller. SLOVENIJA Sobota, 9. novembra 1996 1/^ ' O intelektualcih in politikih Peter Božic Pred leti, ko so se kmalu po tem, ko je Dimitrij Rupel ustanovil znotraj SZDL Demokratično zvezo Slovenije, začele tudi ustanavljati v Cankarjevem domu stranke oziroma prvi zametki teh strank, sva stala skupaj z Marjanom Rožancem zgoraj v Cankarjevem domu in na malem ekranu tu pa tam opazovala, kaj se dogaja v dvorani. In Marjan Rožanc, s katerim sem prav tista leta zelo veliko prijateljeval, več kot pa bi mi to dovolili tisti, ki so si ga zdaj popolnoma prilastili, za svoje politikantske namene seveda, mi je rekel: »Zdaj gre pa za oblast, naj gre ta kelih mimo naju, ali ne?« »Naj gre, saj je te politike za nas amaterje vendarle dovolj.« »Ne gre za to, gre za to, da politika ni kurba, ampak lahko tudi spoštovanja vredna stroka, kurbe pa so politiki, ki so zgubili tako dostojanstvo kot svojo profesionalnost, največje kurbe pa so intelektualci v politiki, ker so merila in pravila igre, ki veljajo za intelektualce, zamenjali za tista, ki veljajo za politiko. Svoboda namreč, ki je eden od temeljnih pogojev za intelektualno skepso, iskanje in največja možna pravica, da od danes do jutri zavržeš eno teorijo in jo menjaš z drugo, en vzorec z drugim, je pri intelektualnem delu temeljen pogoj za iskanje resnice in Boga. V politiki pa tako menjavanje nazorov, modelov delovanja, zamenjava znanstvenih hipotez z ideologijami ni drugega kot bordel in kurbarija.« Gre za eno od največjih zlorab, ki smo jim bili priča pri vseh tistih intelektualcih, ki so v času komunističnega režima zdaj kot »liberalni« zdaj kot »razredni« del Partije služili oblasti. Od leta 1945 je bilo takih intelektualcev, ki ne bi tega počeli in ne bi bili povsem razpoložljivi oblasti toliko, kot je prstov na eni roki, nič več. Skozi vsa desetletja, ko je slovenska, pa do neke mere tudi jugoslovanska partijska oblast, prehajala iz enega »demokratičnega«in »liberalnega« cikla v drugega, vmes pa je bilo enako število zamrznitev v stalinistične modele upravljanja države, so postajali taki intelektualci kameleoni, saj so morali kar naprej iskati »teoretska« opravičila za svojo nesvobodo, ki jim je popolnoma prirasla k njihovemu vsakodnevnemu ravnanju na vsakem koraku. Ze večkrat sem zapisal, da je bila ta diferenciacija vedno močnejša. Naravnost komično in človeka skoraj nevredno pa je bilo gledati na primer včerajšnjega liberalnega pristaša Staneta Kavčiča, ki je, dokler je veljal na primer tak kurz, počel tak veter okoli sebe, se tako javno repenčil in grozil z izgonom iz raja v pekel, tistim, ki niso bili dovolj glasni pristaši partijskega liberalizma, tedaj pa, ko je nastopil Popit, najprej onemel potem pa javno opravičeval Partijo in Popita v družbeni akciji. Bilo je to skrajno nehigienično in druženje ali pa sodelovanje s takimi intelektualci je bilo že stvar osebne higiene, in to predvsem zaradi tega, ker je veljal kodeks intelektualnega vedenja in morale, ki smo ga na novo vzpostavljali od prve ukinjene revije naprej. Ne glede na to, da je bil partijski propagandi politični stroj jasen in glasen v svoji represivni in hkrati razredno »humani« ideologiji, je ta kodeks veljal. Eno od najmočnejših poglavij ravnanja po tem kodeksu je bilo odklanjanje slehernih ideologij, zlasti pa redukcija znanstvenih misli in zamisli v to »ničvredno ostalino«. In to temeljno načelo so po dolgem in počez zdaj prekršili intelektualci, ki so bili zadnjih dvajset let nosilci tega kodeksa, ga uveljavljali veliko bolj množično, kot smo ga prvih dvajset let sredi demagoškega in ideološkega partijskega morja mi. In ker si generacija intelektualcev, o kateri je ves čas govor, ki so se tudi udeležili javne ankete na to temo, tega kodeksa v trdih razmerah, v katerih je nastajal, ni izgradila sama, so ravnali z njim, kot so. Puščali so vrata odprta tistemu čemur se reče razpoložljivost za oblast, kar nastežaj. - Ali je potem kaj čudnega, če so danes to, kar so, in kar je že preroško o njih povedal Marjan Rožanc, saj najbrž ne bo nihče zanikal tega, da je pritrjevanje ali pa soudeležba pri takih prevarantskih in denunciantskih poslih kot so to objavljeni in falsificirani udbovski dosjeji, biografije Civilne iniciative, zadnja disketa in knjige, ki bi naj bile politične, spodnji prag, ki se jim je celo vdrl. Politika torej ni kurba, kurbe so intelektualci, ki so v njej. LASTNINJENJE NAŠE NAJVEČJE NAFTNE DRUŽBE SE BLIŽA KONCU Petrolu tudi drogo soglasje Direktor opozarja delničarje, naj delnic nikar ne prodajajo LJUBLJANA - Veliko naftno podjetje Petrol je prejelo tudi drugo soglasje agencije za privatizacijo k lastninjenju . Po dolgotrajnem usklajevanju podatkov - podjetje je dobilo več kot 95 tisoč novih delničarjev - ter nekaterih zapletih tako zdaj Petrol čaka še zadnje dejanje v procesu lastninjenja -vpis v sodni register. Kot je povedal generalni direktor Petrola Franc Premk, so v podjetju že začeli s pripravami na prvo skupščino, vendar je njen datum še preu-ranjeno napovedovati, saj ni znano, kako dolgo bo trajal postopek registracije na sodišču. Na prvi skupščini bodo delničarji odločali o razdelitvi nekaj več kot dveh milijard tolarjev dobička iz preteklih treh let, morda pa bodo postopek združili s skupščino za letošnje leto. Kot pravi Franc Premk, imajo dividendno politiko že izoblikovano, želijo pa, da novi lastniki ne bi porušili Petrolovih razvojnih ciljev. V strategijo razvoja do leta 2000 so namreč zapisali, da bodo vsako leto za naložbe namenjali od 60 do 80 milijonov mark, odločah pa se bodo zgolj za projekte, ki bodo imeli 8- do 10-odstotno donosnost. Zadnjo besedo o tem pa bodo seveda imeli delničarji, poudarja Premk, čeprav so njihovi interesi verjetno precej različni. Med solastniki so namreč poleg države (15-od-stotni delež) in notranjih lastnikov, ki imajo okoli 30-od-stotni delež, tudi skladi (okoli 19 odstotkov delnic), poslovni partnerji, ki so delnice kupovali za gotovino, nenazadnje pa tudi državljani, ki imajo 20-odstotni lastniški delež. Zato se Premk zaveda, da bo usklajevanje tako različnih interesov kar težavno: »Lastniki se bodo morali odločiti za izbiro med kratkoročnimi cilji in dolgoročnimi razvojnimi cilji«. V Petrolu obljubljajo, da s prenosom delniške knjige na Klirinško depotno družbo ne bodo zavlačevali, saj je to pogoj, da trgovanje s Petrolovimi delnicami postane legalno. Sicer na sivem trgu trgovina že močno cveti, razni posredniki pa za eno delnico ponujajo od 12 tisoč do 14 tisoč tolarjev. Cena v javni prodaji je znašala 13 tisoč tolarjev, knjigovodska vrednost na dan 31.12.1995 pa 16.270 tolarjev. Vendar Franc Premk vnovič opozarja delničarje, naj delnic nikar ne prodajajo, saj je pričakovati porast vrednosti, zlasti po uvrstitvi delnic na borzo. Za »pravo« borzno kotacijo (bodisi A ah B) naj bi v Petrolu zaprosih prej kot v dveh letih. Urša Peternel ELES / GRADNJA PODATKOVNE MRE2E ^ Končana prva fazo Zgrajenih 318 kilometrov doljnovodnih povezck LJUBLJANA (STA) - Hektro - Slovenija (Eles) je s sklenitvijo del na optični povezavi med tremi enotami za prenos električne energije (RTP Podlog, RTP Beričevo in RTP Divača) končal prvo fazo gradnje lastnega podatkovnega omrežja. To bo omogočalo učinkovito obvladovanje telmološkega procesa daljinskega vodenja in nadzora elektroenergetskega sistema, je na današnji slovesnosti v RTP Beričevo povedal direktor Elesa Ivo Banič. Optično povezavo je odprl minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je ob tej priložnosti sodeloval tudi v prvi video konferenci preko optičnih kablov v Sloveniji. Prednost optičnih kablov je v tudi do tisočkrat večji zmogljivosti prenosa podatkov, je pojasnil Ivo Banič. Danes odprta trasa med Divačo, Beričevim in Podlogom je dolga 130 kilometrov, ko bo končan celoten projekt, pa se bo optična magistrala raztezala med Koprom in Mariborom. Stroški gradnje te faze znašajo 505 milijonov tolarjev, medtem ko naj bi stroški gradnje celotnega omrežja dosegh približno 700 milijonov tolarjev. Po Baničevi oceni gre za sorazmerno majhno naložbo. Slovenija tako na področju telekomunikacij in prenosa podatkov vstopa v 21. PROSTORSKI SPOR MED RS IN AGENCIJO ZA PLAČILNI PROMET Sodišče ni bilo pristojno Ne gre namreč za sodno, ampak za upravno zadevo LJUBLJANA - Ce poenostavimo, je bistvena ugotovitev Višjega sodišča v Ljubljani, ki je razsojalo v postopku zavarovanja terjatve Republike Slovenije (deset pisarn v prvem nadstropju stavbe na Tržaški 16) proti Agenciji RS za plačilni promet - da je bilo vse dosedanje tožarjenje in prerekanje po sodiščih zaman. Po mnenju višjega sodišča namreč okrajno sodišče sploh ni bilo pristojno razsojati, ker ne gre za sodno, ampak za upravno zadevo. Zaradi nepotrebnih postopkov na sodišču mora vlada oziroma Republika Slovenija plačati tudi stroške pritožbe ter povrniti agenciji za plačilni promet dosedanje stroške postopkov v višini 31.578 tolarjev. Sporno razmerje med RS m Agencijo po mnenju višjega sodišča izvira iz sklepa vlade 8. avgusta letos, ko je omenjenih deset pisarn dodelila Agenciji RS za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij, v zameno pa je Agenciji RS za plačilni promet dodelila nadomestne prostore na Glinški ulici. Vlada je najvišji ur-pavni organ v RS; v tem pri- meru je morala zagotoviti materialne in tehnične pogoje za delovanje agencije za revidiranje v prostorih agencije za plačilni promet. Sporni prostori so namreč po zakonu prešli v last Republike Slovenije. Sklep vlade ima, tako sodišče, značaj upravnega akta (avtoritete) v javnem interesu. In kako bo agencija za revidiranje omenjene prostore res dobila? Ker gre za zavarovanje nedenarne terjatve, za izvršbo ni pristojno sodišče, ampak gre izvršba po upravni poti - prek ustreznega vladnega servisa. Namestnik generalnega sekretarja vlade Žarko Bogunovič meni, da je vladni sklep z dne 8. avgusta letos že izvršljiv; po njegovem mnenju agencija nima več rednih pravnih sredstev. Pravni svetovalec v agenciji za plačilni promet Franc Skinder pa opozarja, da se bo o zadevi odločalo v upravnem postopku (kjer je možna tudi pritožba), v primem upravnega spora pa pred Vrhovnim sodiščem. Sicer pa nas je zanimalo tudi, kaj se dogaja z arhivom dokončanih postopkov revizij lastninjenja, ki ga agencija za plačilni promet noče predati novi agenciji za revidiranje. Franc Skinder je opozoril, da zakon nalaga agenciji za plačilni promet, da preda samo nedokončane zadeve. Arhiva končanih postopkov pa, kot je dejal, ne bodo predali dokler se ne spremeni zakon. Vlada doslej o spornem arhivu uradno ni rekla še nič Andreja Rednak ZSSS o aneksu k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo LJUBLJANA (STA) - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je včeraj od delodajalskih organizacij prejela v podpis aneks k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, iz vsebine katerega je razvidno, da delodajalske organizacije predlagajo, da se veljavnost sedanje splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo podaljša do 31. marca prihodnjega leta, je v izjavi za javnost zapisala ZSSS. V ZSSS, kot so zapisali, vztrajajo, da morajo pogajanja med partnerji potekati o sklenjeni splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki mora veljati v času pogajanj, prizadevali pa si bodo, da bodo pogajanja zaključena najkasneje do izteka veljavnosti socialnega sporazuma. Na podlagi določb sedaj veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo je ZSSS sprožila postopek pomirjanja. Na omenjenem postopku, kot so zapisali, vztrajajo in pričakujejo, da bodo delodajalske organizacije s svojim sodelovanjem prispevale, da se čimprej zaključi. stoletje, je dejal in napovedal, da bo slovensko elektroenergetsko omrežje v prihodnosti tržilo vse telekomunikacijske storitve z dodano vrednostjo. Eles ima tako že zgrajenih 318 kilometrov daljnovodnih povezav z optičnimi kabli. V nadaljevanju gradnje bodo najprej končati optično magistralo med Koprom in Mariborom, nadaljevati pa z zaključevanjem optične zanke na štajerskem območju in drugim krakom magistrale. Gradnjo naj bi skleniti z optično povezavo s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi - avstrijskim, italijanskim in hrvaškim. Eles pri gradnji optičnih kablov sodeluje tudi z javnim telekomunikacijskim sistemom. Relacijo Dravograd - Pekre - center vodenja Dravskih elektrarn so naa primer zgradili skupaj z Dravskimi elektrarnami in ^ lekomom, vsako podjetje pa) v naložbi in uporabi udek^ no s tretjino. Zemeljski optiki kabli, ki so zgrajeni med cenk vodenja in objekti Telekokf’ bodo omogočiti zaključeval1)6 optičnih kablov v zanke p° zvezah Telekoma. Kot je p0''6” dal Banič, načrtujejo skup®6 gradnje tudi z drugimi elekkj podjetji, železnico in drug1® graditelji optičnih kablov 1 Sloveniji, da bi tako doseg® optimalno izrabo daljnovod0 in se izogniti nepotrebne11®1 podvajanju optičnih zvez.M1, nister Dragonja je ob otvonn1 prve faze Elesovega podatk® vnega omrežja menil, da se optičnimi kabli odpirajo ne slutene možnosti razvoju p66-nosa podatkov in vodenju tej komunikacijskega sistema- h6-stitkam Elesu sta se iz RTF ‘ °' dlog pridružila tudi žup3®3 Žalca in Celja, v video konk" renco pa se je iz Republiške^ centra vodenja na Hajdribojj! ulici v Ljubljani vključil tuk direktor sektorja za obratova' nje Milan Jevšenak PROMET / INFRASTRUKTURA^- Odprta polovica Ravbaikomande POSTOJNA (STA) - Minister za promet in zveze Igor Umek je skupaj z ministrom za finance Mitjo Gasparijem včeraj malo po poldnevu za promet slovesno odprl obnovljeno polovico viadukta Ravbarkomanda na avtocesti Ljubljana-Divača. Skupna pogodbena vrednost del je znašala skoraj 1, 4 milijarde tolarjev. Promet po nekaj več kot pol kilometra dolgem viaduktu bo odslej potekal po obeh polovicah, vendar le do februarja prihodnje leto, ko se bo predvidoma začela obnova še druge polovice viadukta. Pogodbeni rok za dokončanje slednje je 30. september 1997. Obnovitvena dela na viaduktu so se začela konec junija lani, vendar so kasneje ugotoviti veliko večje poškodbe v notranjosti objekta, kot jih je bilo možno predvideti s predhodnimi podrobnimi pregledi viadukta. Na osnovi teh novih nepričakovanih dejstev je bila ustanovljena strokovna komisija, sestavljena iz vrhunskih strokovnjakov obeh slovenskih gradbenih fakultet, Zavoda za gradbeništvo, Družbe za državne ceste, SCT in Gradi- sa. Naloga komisije je b> doseči način nadaljevani del. Pred obnovo viaduk Ravbarkomanda v Sloven1) namreč niso biti dorečeni e' hnologija in standardi ob®0” vitveitih del na premostit''6' nih objektih. Zato sta bila ^ viadukt Ravbarkomanda ® osnovi zaključkov stroko®1 komisije za vsa dela in za® ^ faze obnovitvenih del izd®^ na postopkovna navodila; navodila so dodatno poti)6® s strani Zavoda za gradbe®r tvo, strokovnih služb Dm^ za državne ceste in Dari služile pa bodo kot stand^J za izvedbo podobnih obn v prihodnje. Zaradi bist®6^ povečanega obega del je b® osnovni pogodbi za obn° Ravbarkomande podsplS še aneks, tako da skupna P ^ godbena vrednost znaša J; milijarde tolarjev. S je bilo dogovorjeno tudi' _ se dodatno obnovi celo zgornja površina vozri®, plošče in sicer tako, da se strani asfalt, izolacija in z sokotlačnim topom še voziščne plošče do gl beto® lobi®6 en cm pod nosilne p zgornje armature. Na ta je bil odstranjen ves p' dovan beton. alio® naci® ošk°' Popravek , V včeraj objavljenem članku o zakonu o zagotavljanju s*® štev pidom je v uvodu prišlo do neljube nerodnosti. Država namreč zagotovila premoženje za vse tiste certifikate, za zbff nje katerih bodo pidi dobili dovoljenje do nedelje, ko zaK prične veljati, in ne le za tiste certifikate, Id jih bodo pidi zbjj? do nedelje. Po pridobljenem dovoljenju imajo pidi šest mjjff cev časa za javno ponudbo in za vse v tem času zbrane cem® kale je država obljubila pokritje. NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 9. novembra 1996 GLEDALIŠČA LfURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA 1 Kulturni dom razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje no-abonentov od 10. do 14. ure pri blagajni Kul-B^ega doma, Ul. Petronio 4, telefon 632664. gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich jesenska simfonična 1996/97 uanes, 9. t. m., ob 20.30 bodo uprizorili opero v 16 prizorih »Tina«, v počastitev spomina Ti-^e Modotti. Glasbo je napisal furlanski sklada-j ) Andrea Centazzo, nastopajo Ottavia Picco-1°, sopranistka Francesca Ziveri, baritonist rulvio Massa in Edvard VVeston, glasbena sku-Pma Musiča attuale in plesna skupina Dance Studio. Predstava je koprodukcija videmske občinske uprave in tržaške operne hiše Verdi. Jutri, lo. t. m., ob 18. uri (red B) - koncert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodst-vom Lotharja Zagroseka. Sopranistka S. Pat-ohell, mezosopranistka A. Elster, tenor J. p'Neal in basist M. Eder. “ri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku Prodaja vstopnic za vse koncerte. Urnik blagajne Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19. Vpisovanje novih abonmajev pa bo jUožno do 2. decembra, gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Ganeš, 9. t. m., ob 20.30 (red druga sobota) *A me gli occhi, please!« z Gigijem Projet-Ujem. V abonmaju odrezek St. 11 (moder), jradnja ponovitev jutri, 10. t. m., ob 17. uri. Ud 12. do 17. t. m. »Un’indimenticabile sera-ta« (Nepozabni večer) v izvedbi »Stalnega gledališča FJK po tekstu Achilleja Campanile. KOROŠKA tINTJANŽ V BOŽU K&k center: danes, 9. t. m., ob 19.30 predavanje Jjalmuta Sussitza »VVein als Teil einer Leben-skultur - Vino kot del življenjske kulture«. OBIRSKO Gostilna KovaC: danes, 9. t. m., ob 20.00 -Martinovanje s kulturnim programom. MIUKOVEC Gospodinjska Sola v Šentrupertu: danes, 9. t. m- ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovi-Ue ob 90. obletnici SPD Lipa. Režija Antonio Calenda. Nastopa Piera Degli Esposti. Predstava v abonmaju: odrezek 2. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo- La Contrada Od 15. do 24. t. m.: Moss Hart in George Kaufman »Quel signore che venne a pran-zo«. Režija Ennio Coltorti, nastopata Oreste Lionello in Ivana Monti. Predprodaja vstopnic od torka, 13. t. m. Za informacije lahko pokličete na tel. 390613. Predstave za mladino - »Povem ti pravljico« Jutri, 10. t. m., ob 11. uri »Žabji kralj« v izvedbi La Contrada. Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. KRIŽ Dom Alberta Sirka Danes, 9. t. m., ob 20.30 premiera: Eduardo De Filippo »Filomena Marturano«. V glavnih vlogah igrata Miranda Caharija in Livij Bogateč. Režija Mario Uršič. Ponovitev jutri, 10. t. m., ob 16. uri. MILJE Gledališče Verdi - Gledališče za mladino Danes, 9. t. m., ob 20.30: gledališče L‘Anoni-ma Vocali iz Turina »5 vocali con sonanti«. Jutri, 10. t. m., ob 16.30: gledališče Tangram Teatro iz Milana »Metamacchinosi«. 2ITARA VAS Kulturni dom Kumst: danes, 9. t. m., ob 14. uri odprtje obnovljenjega kulturnega doma v Zita-ri vasi pod geslom »Kumstovanje - KumstTn«. VOGRČE Pri Florjanu bo danes, 9. t. m., ob 19.30 Martinovanje. TINJE V domu prosvete Sodahtas: danes, 9. t. m., ob 9. uri začetek seminarja »Samozavestno nastopiti« in ob 10. uri predstavitev krajevne zgodovine. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA OPČINE Prosvetni dom ^ ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 srečanje ob *2idu knjige »Iskre in iskrice«, ki sta jo napi-Aldo Rupel in Veljem Gergolet, spremna “Bseda Miran Košuta. Uvodna beseda Stojan Spetič. TRST Kinodvorana Madonna del Mare (Trg Rosmi-ni - Ul. Sturzo 4): jutri, 10. t. m., ob 18. uri film »Via da Las Vegas«, po filmu debata na temo »Odvisnost«. To bo prvi film ciklusa »Da bi razumeli odvisnost«, ki ga prireja združenje Hy-perion v sodelovanju s Cappello Underground. GLASBA IgST Tržaško koncertno društvo ” ponedeljek, 11. t. m., ob 20.30 bo v gleda-‘‘Sču Rossetti koncert baritona Hermanna ^teya in pianista Michaela Endresa. Izvajala °osta Schubertove skladbe. Glasbena matica Abonmajska koncertna sezona 1996/97 J torek, 3. decembra, ob 20.30 v Kulturnem oornu bo na sporedu koncert Godalnea kvar- teta Tartini iz Ljubljane. Na sporedu skladbe Tartinija, Mozarta in Schuberta. Prodaja in dvig abonmajev vsak dan na Glasbeni matiei. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Koncertna sezona 1996/97 V soboto, 16. t. m., ob 20.30 nastop akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ob zlatem jubileju. Dirigent Stojan Kuret. RAZSTAVE Ktiramarski park: v konjušnici je do 7.1.97 n< °gied razstava »Praski zaklad«. Urnik: 9-18. Mrramar - Skulptura v parku: v parku je n< ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cava *ere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbor lcai trž. turistična ustanova, Studio Bassa j168® Združenje Eos pod podkroviteljstvon žaske občine, pokrajine in dežele FJK. kavarna San Marco: na ogled je fotografski razstava v crnobelem Piera Ninfe z nasloven ®L universo del tango« alerijg Bassanese: na ogled je razstavi 'mka Cavaliereja z naslovom »Plan Cordova Rornagnano Sesia 28078». alerija Torbandena: na ogled je razstava \ P°klon Filippu De Pisisu, dela od leta 192E do 1950. Gostilna »Stalletta« (Sv. Jakob): do 30. t. m o na ogled skupinska razstava tržaških 'karjev z naslovom »Sapori d’autunno», k: dj j?r®™rzira Književni krožek Furlanije-Ju Galerija Minerva (Ul. S. Michele 5); jutri, 9 ' m., ob 18. uri otvoritev razstave Grazielle e Comelli Tretjak. alerija Isis (Ul. Corti 3/A): v torek, 12. t » ob 17. uri otvoritev razstave »La Madon-a della salute nel cuore di Trieste«. adruzna Kraška banka: do 14. t. m. je na gted razstava akademskega slikarja in ilu-ratorja Vladimira Lakoviča. sk tUrn* dom: do 20. t. m. je odprta fotograf-y.a razstava Zdravka Rijavca »Čarobni svet ‘Pavške doline«. Kulturni center Lojze Bratuž: do 30. t. m. je na ogled razstava zamejskih likovnih ustvarjalcev. Urnik: od 17. do 19. ure vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah. Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Arriga Tonuttija. PASSARIANO Villa Manin: do 6. januarja 1997 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. KOROŠKA CELOVEC Bau Holding Kunstforum: do 16. t. m. je na ogled razstava del Christine Zurfluh. Nova mestna galerija: na ogled je razstava 100 akvarelov in risb Egona Schieleja. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del slikarja Klavdija Palčiča z naslovom »Slike«; Od 17.11. bo na ogled razstava Draga Druskovica »Grafike«; Do 8. decembra bo na ogled razstava »Ko bo cvetel lan«., TINJE Dom prosvete Sodalitas: na ogled je razstava Zdravka Luketiča iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU K+k center: na ogled je razstava del Erike, Michaela in Brigit Jenko (olja, akvareli in akril). GLEDALIŠČA SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjevo Tl. Liubliana «< $ l 0 ! M 5 fc 6 SMG v koprodukciji z gledališčem Glej: BUTTERENDFLV Režija: Matjaž Pograjc Ponedeljek, 11. novembra ob 19.30; za KONTO in IZVEN. SILENCE SILENCE SILENCE Režija: Vito Taufer Torek, 12. novembra ob 19.30 Četrtek, 14. novembra, ob 19.30 Petek, 15. novembra, ob 19.30. Odprto mladinsko E. FilipCiC:VESELJA DOM Režija: Nick Upper Sobota, 16. novembra, ob 19.30: IZVEN SNG DRAMA Erjavčeva 1. Ljubljana W. Shakespeare: HAMLET Danes, 9. novembra, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. G. Feydeau: BOLHA V USESU ali KAPLJA CEZ ROB Sreda, 13. novembra, ob 19.30: abonma DIJAŠKI 4 VEČERNI in IZVEN (KONTO). Četrtek, 14. novembra, ob 18. uri: abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. D. Mamet: SEKSUALNA PERVERZIJA V CHICAGU Petek, 15. novembra, ob 19.30: abonma ŠTUDENTSKI DRUGI in IZVEN (KONTO). Mala drama E. lonesko: PLEŠASTA PEVKA Danes, 9. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. D. Mamet: OLEANNA Sreda, 13. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO. J. Osborne: OZRI SE V GNEVU Petek, 15. novembra, ob 18. uri: za IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE UUBUA-NA Krekov trg 2. Liubliana S. Makarovič: SAPRAMISKA, Danes, 9. novembra, ob 16. uri. Sobota, 16. novembra, ob 11. in 16. uri. Veliki oder M. Leaf - M. Dekleva: ZGODBA O FERDINANDU Danes, 9. novembra, ob 11. in 17. uri. N. Simončič: VELIKI KIKIRIKI Sobota, 16. novembra, ob 17. uri. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopovo 14 E. Albee: TRI VISOKE ŽENSKE Danes, 9. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma SOBOTA Torek, 12. novembra, ob 15.30: abonma TOREK POPOLDANSKI in IZVEN Sreda, 13. novembra, ob 19.30: IZVEN in abonma SREDA T. Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA Ponedeljek, 11. novembra, ob 19. 30: za IZVEN in KONTO Singer - Sokolovič: NORCI IZ HELMA Torek, 12. novembra, ob 20. uri: za IZVEN in KONTO Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Ponedeljek, 11. novembra, ob 21. uri: za IZVEN in KONTO SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Liubliana R. K. Sčedrin: ANA KARENINA (celovečerni balet) Petek, 15. novembra, ob 16.30: abonma SREDA, IZVEN , KONTO L. van Beethoven: FIDELIO PREMIERA: 14. novembra, ob 20. uri. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2, Liubliana F. Milčinski, P. Kozak, V. Konjar: NUNSENSE, glasbena komedija Danes, 9. novembra, ob 16. uri KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14, Ljubljana Glasbeno plesna predstava Melite Osojnik: ZELENI ŠKRAT ARIEL Danes, 9. novembra, ob 17. uri Gledališče lutk KONJ: DON JUAN Danes, 9. novembra, ob 20. uri Sobota, 16. novembra: Ponovitev LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIE t Rotovški trg 2. Maribor Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA Jutri, 10. novembra, ob 11. uri: za otroke od tri leta dalje. CANKARJEV DOM |l RAZSTAVE FILM Do nedelje 17. novembra: FILM ART FEST: PREDPREMIERE: FLIRT, Hal Haartley, 9.11., ob 20.30; SMESNO, Patrice Leconte, 10.11.; RESTAVRACIJA, Michael Hoffman, 11.11.; TEMNO SRCE, Michael VVinter-bottom, 12.11.; ODTRGANA TRAGEDIJA, Goran MakoviC, 13.11.; GEORGIA, Ulu Grosbard, 14.11; PREŽIVETI PICASSA, James Ivory, 15.11.; OTROCI, Larry Clard, 16.11.; LOM VALOV, Lars Von Trier, 17.11; PERSPEKTIVE: 9.11. : TABOR: VESOLJE, Jan Bucquoy, ob 18. in 21. uri; 9.11.; 10.11.: BOŽANSKA KOMEDIJA, Joao Cesar Monteiro, ob 18. in 21. uri; 11.11.: VAŠKA, Peter Gothar, ob 18. uri; DRAGI MOJSTER, Pavel Kou-tecky, ob 21. uri; 12.11.: GALOP, Krzysztof Zanus-si, ob 18. in 21. uri; 13.11. : VAJENCA, Pierre Salvadori, ob 17.30; UJETNIK KAVKAZA, Sergej B odrov, ob 18. uri; MOJ MOŠKI, Bertrand Biier, ob 21. uri; 14.11.: GAJ ZRE GILBERT GRAPEA, Lasse Halstroem, ob 17.30; DREVORED, Steve Buscemy, ob 18. uri; UJETNIK KAVKAZA, Sergej Bodro v, ob 21. uri; 16.11.: HOLLOVV REED, Angela Pope, ob 17.30; URADNIKI, Kevin Smith, ob 18. uri; TATOVI, Andre Techine, ob 21. uri; 17.11.: KROGLE NAD BROADWAYEM , Woody Allen, ob 17.30; SUSAN-NA, Antonio Chavarrias, ob 18. uri; URADNIKI, Kevin Smith, ob 21. uri; FOKUS, ob 17.30: SAMO DEKLE, Peter Schrocder, 9.11.; ŽIVETI ŽIVLJENJE, Goeran du Errs, 10.11.; ZASEBNOST, Thrainn Bertelsson, 11.11. ; DALEČ POTUJEJO OBLAKI, Aki Kaurismae-ki, 12.11; DOKUMENTARCI, ob 15.30 (CD) in 20 uri (Kinoteka); ODPETO, DOUGLAS KE-EVE, 9.11.; ODSTEKANA PARADA, Susan Todd, Andrevv Young, 10.11.; ŽIV ZAZIDAN, Hannes Schonemann, 12.11.; IZ DENEVNIKOV JEAN SE-BERG, Mark Rappaport, 13.11. ; BITKA ZA DRŽAVLJANA KANE A, Thomas Lennon, Michael Epstein, 14.11. ; ATLANTIK, Jan Roed, Kristian Petri, 15.11. ; V ISKANJU RICHARDA, Al Pacino, 16.11. ; ŽIVALSKA LJUBEZEN, Ulrich Seidl, 17.11.. KLUBSKA SREČANJA FILMSKIH DELAVCEV IN LJUBITELJEV FILMA; Danes, 9. novembra: Diego Barrios Ross, latinskoameriška, španska in ciganska glasba (Klub CD, 800 SIT; obiskovalci filmskih predstav na blagajni CD prevzamejo brezplačne vstopnice) GLASBA NARODNI DOM Celje Torek, 12. novembra, ob 19.30: KVARTET EN-ZO FABIANI. Solisti; Lidija Grkman, violina, Marko Kodelja, violina, Sonja Vukovič, viola, Pavle Rakar, violončelo MAGISTRAT -RDEČA DVORANA Torek, 12. novembra, ob 19.30: iz cikla MLADI VIRTUOZI: Boštjan Lipovšek, rog, Klemen Golner, klavir. Pri gram: Beethoven, Schubert, F. Strauss, R. Strauss, Gliere, Debussy, Bozza. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA Torek, 12. novembra, ob 19. uri: Klavirska Sola prof: Sija-vuša Gadžijeva: Mateja Gruntar, Miha Stokelj, Valentina Pavio. KLUB MKNŽ Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 15. novembra: gang-greenovski BATTALION OF SAINTS (Boston) in ANONIMUS (Ljubljana). BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava umetnika Romana Makšeta. (do 10. novembra) MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana Skupinska razstava umetnikov, ki so podarili svoja dela za nastajajoči Muzej sodobne umetnosti v Sarajevu, (do 1.12.) GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3. Liubliana V galeriji je na ogled razstava Sandija Cerve-ka in Bojana Goreneca. (25.11.) JAKOPIČEVA GALERIJA Slovenska 9. Ljubljana Razstava fotoreporterja Dela, od 1944 do 1955, Mario Magajna. (do 30.11.) MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Liubliana V galeriji je na ogled razstava slik Milene Usenik (do 11.11.) GALERIJA SKUC Stari trg 2T. Liubliana Na ogled je razstava umetnice Marije Mojce Pungerčar. (15.11.) GRAFIČNI LIKOVNI CENTER. Grad Tivoli. Liubliana Na ogled je pregledna razstava grafik Lojzeta Logarja, (do 17.11.) DLUM. Židovski trg 10 Maribor Na ogled je razstava Ivana Goisnikerja in Vojka Pogačarja. (do 25.11.) KUD FRANCE PREŠEREN Korunova 14. Liubliana Na ogled je razstava Sarajevskih plakatov. (do 19.11.1 GALERIJA KOMPAS Slovenska 36. Liublk na Na ogled je razstava umetnika Alija Hafizovič Haf: BRAZGOTINE Likovni projekti Sarajevo 1992/1996 FARA- prodajna galerija Skotia Loka Na ogled je razstava slikarja Lojzeta Tarfila (do 5.12.) GALERIJA KOS Stefanova 5 Liubliana Na ogled je razstava slik Marije Rus. (do 27.11) ARS - Prodajna galerija Čevljarska 2. Ljubljana Na ogled je razstava grafičnih listov Milena Gregorčiča, (do 5.12) 1 1 Sobota, 9. novembra 1996 ŠPORT NOVICE Principe v Zagrebu ,a rokometaše tržaškega Principa se danes začenja nastop v Četrtfinalu evropske lige prvakov. TržaCa- i se bodo v Zagrebu pomerili s hrvaškim prvakom Badelom, v skupini s Principom pa sta še madžarski Pick Szeged in norveški Sandefjerd. )rlando zmagal v Tokiu : ,EW YORK - Košarkarji Orlando Magic so v enem od sinočnjih šestih srečanj severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA v Tokiu premagali New Jersey Nets s 108:95. Ekipa Portland TrailBla-zers je po podaljšku premagala Minnesoto Tim-bervvolves s 95:94. Tom Gugliotta je imel pri zmagovalcih 25 košev in 11 skokov, Litvanec Arvydas Sabonis pa je dosegel po 17 točk in skokov ter tri blokade. Na drugi strani je Hrvat Stojan Vrankovič v 26. minutah nanizal le 4 točke, tri skoke in dve blokadi.Rezultati, tekme v četrtek: New Jersey Nets - Orlando Magic 95:108, Denver Nuggets -Houston Rockets 108:110, po podaljšku, Phoenix Suns - Seattle SuperSonics 98:103, Portland Trail-Blazers - Minnesota Timbervvolves 95:94, po podaljšku, Golden State VVarriors - New York Knicks 100:105, Sacramento Kings - Atlanta Hawks 87:91. Ivaniševič v 3. krogu MOSKVA - Prvi nosilec ATP teniškega turnirja z nagradnim skladom 1, 15 milijona ameriških dolarjev v Moskvi Rus Jevgenij Kafelnikov je v drugem krogu premagal Spanca Francisca Claveta s 3:6, 6:4 in 6:2. Nekaj manj težav je imel 2. nosilec Hrvat Goran Ivaniševič s Švicarjem Jakobom Hla-skom, ki ga je premagal v dveh nizih s 6:2 in 6:1. Tyson - Holyfieid: tudi verski dvoboj LAS VEGAS - Igralniški center sveta je nared za veliki dvoboj med Mikom Tysonom in Evan-derjem Holyfieldom. Veliko besed je bilo ob tem izrečenih tudi na račun verske pripadosti enega in drugega boksarja. Holyfield, ki je po verskem prepričanju kristjan in ki v zadnjem času skoraj ne izreče stavka, v katerem tega ne bi izpovedoval, pravi, da se Ze prav veseli tega dvoboja, v katerem se bo izkazala božja moč. Le močna vera v Boga bo dovolila sprejem božje pomoči. S tem je seveda meril na Tysona, ki je šele v zaporu sprejel islamsko vero in tako božja roka do njega ne bo segla. S tem se Mike Tyson seveda ni strinjal in mu je odvrnil: »Kaj praviš? Da me Bog nima rad? Bog ne mara tebe!« Obvestila ŠD MLADINA - smučarski odsek prireja od 22. decembra do 1. januarja 1997 zimo-vanje v Mariboru (pohorska smučišča). Podrobnejše informacije in pojasnila dobite na sedežu društva v Domu Alberta Sirk vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure, kjer je možen tudi vpis. Informacije nudijo tudi odborniki društva ali na tel. št. (040) 213518. ŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane in vse, ki bi se radi seznanili o sezonskem delovanju, da se javijo na sedežu društva v Domu A. Sirk vsak ponedeljek od 19.30 do 21. ure. SPD GORICA - smučarski odsek Zimovanje bo od 31. decembra 1996 do 5. januarja 1997 v Cerknem s smučarskim tečajem na Črnem vrhu. Informacije in prijave na sedežu društva, Ul . Malta 2 ob sredah od 11. do 12. in ob četrtkih od 19. do 20. ure.(tel. 0481/33029). SK BRDINA organizira zimovanje v Mariboru. Vpisovanje in informacije na sedežu kluba vsak ponedeljek, od 19. do 20.30. Ponudba je zelo ugodna. Vabljeni! SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo danes in jutri v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo odprt danes, 9. t. m. od 17. do 20. ure ter jutri, 10. t. m., od 10. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. SK DEVIN priredi sejem rabljene smučarske opreme, ki bo 14., 15., 16. in 17. t. m. v dvorani Kulturnega doma na Proseku. Opremo sprejemamo 14. in 15. t. m., od 18. do 20. ure. V četrtek, 14. t. m. bo Zvonko Vidau predvajal diapozitive 10-letnice pohoda »Memorial Mirko Škabar«. Začetek ob 20. uri. SK DEVIN obvešča zamudnike, da lahko dvignejo smučarsko izkaznico FISI ob torkih na sedežu v Cerovljah. Tajništvo deluje od 20.30 dalje, tel. št. 2916004. TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 16. t. m., v gostilni Sardoč v Prečniku. Obvezna rezervacija. Za informacije vsak dan (razen srede) na društvenem sedežu, tel. št. 422696. NOGOMET / ODHAJA TUDI ZOLA Kriza italijanskega nogometa se vse bolj poglablja Chelsea bo Parmi odštel 12 milijard lir - Razlogi so »taktični« Zola odhaja v Anglijo (telefoto AR) NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP Dvoboj Slovenija ■ BiH: danes mladi v Kopni (ob 13.30), jutri člani v Ljubljani Selektorja v težavah s postavo LJUBLJANA - Slovenska in bosanska nogometna reprezentanca sta se včeraj v WTC-ju predstavili javnosti, saj je danes ob 13.30 v Kopru na sporedu prva tekma, na kateri se bosta pomerili reprezentanci do 21 let, jutri za Bežigradom ob 15.00 pa še A reprezentanci. »Slovencem bi se zahvalil za podporo v težkih Časih in tudi za ponudbo, da svoja domača srečanja kvalifikacij za SP odigramo v Sloveniji. Zavrl in njegovi kolegi so naredili veliko za nas, saj so med drugim tudi prvi sprejeli odločitev, da bodo gostovali v Sarajevu,« je dejal Jusuf Pušina, predsednik nogometne zveze BiH. Na splošno so Bosanci po zmagi nad Italijo v sredo precej optimistični, selektor Slovenije dr. Zdenko Verdenik pa je bil kot ponavadi zelo zadržan v svojih izjavah. »Naša reprezentanca napreduje s tekme v tekmo. Na začetku je nemogoče doseči rezultate, Čeprav imaš v moštvu kakovostne nogometaše. Potrebne so izkušnje, ki jih mi zaenkrat še nimamo. Nimamo tudi ustreznih pogojev. Naši teren so bolj njivam podobni, kot nogometnim igriščem,« je dejal selektor BiH Fuad MuzuroviC, ki ima nekaj težav s poškodbami, v moštvo pa se vrača zvezdnik Meho Kodro. »Stel bo samo rezultat. Objektivno sta reprezentanci najslabši v skupini. Bošnjaki so za odtenek kakovostnejše moštvo, a v nogometu ne zmaga vedno boljši« je dejal selektor slovenske reprezentance Verdenik, ki ima nekaj težav s sestavo svoje reprezentance, saj je poškodovan Novak, ki ga muci poškodba gležnja. (GrC) NAM. TENIS_ Krasove igralke od danes vTemiju V 3. kategoriji po točke zo DP Martina Milič, Irena Rustja, Nina Milič, Kristina Stubelj, Jasmin Kralj in Barbara Santini so Krasove pingpongašice, ki bodo nastopile danes in jutri na drugem kvalifikacijskem turnirju za tretjo kategorijo. Turnir v Ter-niju je enotnega značaja, torej nerazdeljen kot dva od skupno vseh štirih-Točkoval se bo dvojno, osvojene točke pa veljajo za uvrstitev v državno prvenstvo, ki bo za prvo, drugo in tretjo kategorijo prve dni junija v Bologni-Na prvem dvojnem turnirju tretje kategorije za severno Italijo v Padovi je zmagala Martina Milič. V Terniju bo konkurenca večja, a predvidevamo, da uspehi v Krasovih vrstah tudi tokrat ne bodo izostali. (J.J.) PARMA - Gianfranco Zola je včeraj podpisal pogodbo z angleškim klubom Chelsea in bo v angleški prvi nogometni ligi mogoče debitiral že jutri v tekmi z Blacbumom. Tridesetletni Zola je sporazumno razvezal pogodobo s Parmo. Italijanskemu klubu bo Chelsea odštel 12 milijard lir, igralec pa bo do leta 2000 prejel 2 milijardi in pol lir letne plače. Na tiskovni konferenci je Zola pojasnil, da so razlogi za razporoko s Parmo »taktični«. »V napadu sta Chie-sa in Crespo prehuda konkurenta, na desni strani zvezne vrste se ne znajdem«, je dejal nogometaš in s tem potrdil tezo mnogih poznavalcev, da za »desetice« v italijanskem nogometu ni več prostora. V Rimu se nad pogostimi izključitvami pritožuje mladi Totti, težave ima pri Juventusu celo Del Piero, da o Baggiu sploh ne govorimo. V tujih klubih ni nasilnih navijačev ali vsiljivih medijev, povrhu pa zdaj ne manjka niti denarja. Vse več poznavalcev se sprašuje: se italijanskemu nogometu napoveduje zlom? KOŠARKA / MOŠKA B LIGA Jadranovci juhi v Oderzu niso brez možnosti za zmago Jadranovci bodo jutri skušali doseči drugo zmago v gosteh (Foto Balbi/KROMA) eden od stebrov beneškega Reyerja, potem pa je igral še v Livornu, Pesa-ru, Pistoii (kjer je bil soigralec Marka Bana), Turinu, lani pa se je spet vrnil v Benetke. Vse kaže vsekakor, da Silvestrin danes zaradi poškodbe ne bo igral, kar bi seveda za Jadran pomenilo veliko olajšanje, saj združena ekipa letos nima pravega igralca, ki bi lahko pod košema zaustavil masiv-nejše nasprotnikove centre (Slvestrin je visok 208 cm). To pa še zdaleč ne pomeni, da čaka združeno ekipo lažja naloga, saj je Oderzo pravzaprav na domačem igrišču še nepremagan, odpravil pa je Šesto San Giovanni, Col' legno in Scame iz Bergama. SMUČANJE / SK BRDINA V AVSTRIJI Uspeli treningi na ledeniku Po smučanju še igre in bazen- Sodelovanje s ŠD Mladina Smučarji SK Brdina so se konec prejšnjega tedna odpeljali na bele strmine znanega smučišča Kaprun. Izkoristili so praznik vseh svetih za tridnevni trening na avtrijskem ledeniku. Startali so z Opčin že v četrtek popoldne, tako da so v petek bili ze na vse zgodaj na smučišču. Trenirali so dopoldne in popoldne pod vodtsvom Tomija Omejca, ki že tretje leto učinkovito posreduje svoje znanje Brdinini tekmovalni ekipi. Prvi dan vadbe na snegu je bil posvečen predvsem prilagajanju na sneg in ponavljanju različnih vaj, ki krepijo osnovno znanje smučanja. Drugi dan so namenili tekmovalni tehniki, tretji dan pa je bil namenjen tudi treningu z večjo hitrostjo. Vremenske razmere so bile razen prvega dne res naklonjene. Sonce je sijalo, temperatura je bila primerna, tako da so otroci trenirali z veseljem. Po smučanju, pred večerjo, so se otroci posvetili pisanju domačih nalog in učenju, nato pa je bila na vrsti tudi igra. Najbolj navdušeni so bili nad bazenom, v katerem je bil tudi tobogan, nekateri pa so odšli tudi v savno. Tako je čas za povratek domov še prehitro prišel. Smučarji so se na Opčine vrnili v nedeljo zvečer in navdušeno pripovedovali staršem o tridnevnem doživetju na snegu, ki so ga preživeli v družbi smučarjev Mladine. Tekmovalna smučarska sezona se hitro bliža, zato bodo organizirali še nekaj takih dni na snegu. Brdina pa v sodelovanju s SD Mladino organizira tudi zimovanje na mariborskem Pohorju v božičnem času, ko bodo na razpolago tudi smučarski učitelji. Vse, ki bi se radi zimovanja udeležili, vabimo, da se oglasijo na sedežu kluba na Opčinah. (Vali) Jadranovci bodo tekmo 8. kola košarkarske B lige odigrali v nedeljo. Podali se bodo na gostovanje v Oderzo, kjer jih čaka dvoboj z ekipo Legnoflex, ki je na lestvici doslej zbrala dve točki več od slovenskih košarkarjev, se pravi, da jih ima šest. V preteklem kolu je moštvo iz Veneta doživelo proti vodilnemu Borgomaneru pravo katastrofo, saj je izgubilo s tridesetimi točkami razlike in doseglo samo 54 točk. »Za Oderzo velja obratna ugotovitev od lanske. Lani je s svojimi rezultati presenečal, letos pa je doslej precej razočaral«, pravi Jadranov športni vodja Marko Bank. Ne smemo namreč pozabiti, da se je Legoflex letos okrepil s 35-letnim centrom Luco Silvestrinom, ki ima za sabo kar osemnajst sezon nastopanja v najvišji italijanski košarkarski ligi. Dolgo let je bil Jadranovci tudi v zadnjih nastopih niso dosegli vidnejših rezultatov, toda so se lahko prepriC8' li, da je prvenstvo izenačeno, zmaga proti Ge-stecu pa je pokazala, da ni zanje nihče nepremagljiv. Trener Iztok Čehovin bo danes spet lahko računal tudi na doprinos Marka Hmeljaka, ki na zadnjih dveh tekmah n1 igral. Prav pomanjkanje zadostnega števila enakovrednih menjav je bilo Za Jadran letos večlnat usodno, tako da predstavlja Hmeljakov povratek p°' membno dejstvo, navsezadnje tudi zato, ker gre za borbenega igralca. Ja' dran pa je že dokazal, da je mogoče prav z borbenostjo zakriti marsikatero pomanjkljivost. • DANAŠNJI SPORED1 Cassano - Scame, Oderž0 - Jadran TKB, Gesteco ' Pavia, Collegno - Borg°' manero, Affrico Firence -Riva, Monza - Šesto Sa® Giovanni. MOŠKA B2 LIGA / DERBI V GORICI Goriškotržaški derbi: za točki, a tudi za prestiž De VValderstein: »Goričani so favoriti« - Zamd: »Za nas vsaka tekma enaka« - Servis Goričanov proti De Ceccu Urpk3^3 šPortna dvorana p °° drevi prizorišče i.. e”a prvenstvenega der-rtled moškima Se- rija Sl!rkama 0K Val in SZ g 2 v3, T°, da gre za derbi kg 8e,> vse pove o tem, ko-, en je bil napredek obeh vSk-T zadnjih letih. OK tlet' B DlJ v Prejšnjem dese-jg .^u P^o goriško društvo, pjJf^.Prvenštveno zmago Ea monopol tržaške-Ven i°ra na področju slo-da p rnoške odbojke, to-v h °r se )e od nastopanja slmilVnih1ligah nat0 po: l99l/199Sele " Val sezoni 2, isto leto pa je 0dt?3Pmdoval v Cl ligo. bnii! slovensko od-n 0 na najvišji ravni ved-D Postavljala Gorica. & TrSt prViC ,pri" »vm da i1 neposredno se si6 r^erec«, ponuja pa u 0ginemu Koimpexu, se je v šestih letih iz naj-7® povzpel do B2 lige. pric°,štvi sta se pred etkom sezone dvakrat j. iPemerili v zveznem n . U’ obakrat pa so bili „inf!p,ani boljši. Doma so 3:0 ^ 3-1. v Repnu pa s Km i drevi je Imsa da k ' ^an^:a lavorit, to-r.. ^jmpejc se vnaprej ne tQi aia> tudi zato, ker bo ličn^ računal na od-MaHga ^rrlanskega tolkača pr®a De Cecca, ki v S]Q . u ni igral, ker je v tj j. ®ne vrste prestopil šele stva*6^ PdCetkom prven- Dorico odhajamo jpr Imsa je favorit in dali aoma- Seveda bomo rilo ^ 0<^ s®!36- Ce zmaga-tieCe . to veliko prese-itiern11}!’ V nasprotnem privali Doino mimo nadalje- VaaiSšP70Jlpoti’sai nf Prib ■ • lal®16 23 nas šele a]ajo,« pravi Slogin tre- Lorenzo Zamd ner Peter De VValderstein, ki skuša tako razbremeniti svoje igralce pred derbijem, vendar pa to počenja tudi Valov trener Lorenzo Zamd, ko trdi: »Ker računamo na napredovanje so za nas vse tekme enako pomembne. Oni pa bodo verjetno še dodatno motivirani.« Psihološki dvoboj je seveda pomemben, toda v ospredju je vendarle igra. Kaj trenerja menita o nasprotniku? »Njihovo najnevarnejše orožje je izredno oster servis, vendar je to lahko tudi dvorezno orožje, ker se izpostavljajo napakam. Toda Val ima tudi zelo dober in visok blok, čeprav bi bil ta še višji, ko bi še igral Rigo-nat, zelo prodoren pa je tudi napad,« meni De VValderstein, Zamo pa poudarja: »Koimpex v pokalni tekmi v Gorici je pokazal dobro obrambo, zdaj lahko računa tudi še na De Cecca. On je igralec, ki lahko uspešno zaključi vsak pomemben napad. Z njim je Sloga postala nevaren nasprotnik. Peter De Walderstein Pričakujem tudi, da bo servis deloval tako, kot na tekmi z Moglianom in ne tako kot proti Slogi v pokalu, kjer smo jim z napakami podarili vsako drugo žogo.« Obe šesterki bosta predvidoma nastopili v popolni postavi. Pri Koimpexu sicer VValter Prinčič ves teden ni treniral zaradi bolezni, toda prepričani smo, da ne bo hotel zamuditi ravno srečanja proti svojim bivšim soigralcem, seveda pa je vprašanje, kakšen bo lahko njegov doprinos. Imso Kmečko banko v tem trenutku najbolj skrbi, da po »forfaitu« Rigonata še nima prave menjave za podajača Simona Cemica. »Marchesi-ni lahko sicer občasno že stopi na igrišče za točko ali dve, a mora trenirati vsaj še en mesec, da pride do zadovoljive forme,« pravi Zamo. Kakorkoli že, gre za tekmo, ki je ljubitelji odbojke nikakor ne smejo zamuditi. (ak) MOŠKA Cl Sočani drevi gostje Vivila Odbojkarje Soče So-bema čaka v današnjem 3. kolu moške Cl lige nov deželni derbi. V Cervinjanu se bodo pomerili z Vivi-lom. Tekma je za slovensko šesterko dokaj zahtevana, saj si po dveh porazili že skoraj ne morejo privoščiti še tretjeg. Poleg tega nastopa letos Vivil okrepljen z dvema igralcema, ki sta lani branila barve tržiškega Fin-iuhlji rija, po dveh kolih pa so še nepremagani. V pričakovanju vrnitve Kledeta iz Argentine (predvidoma 16. t.m.) morajo socani stisniti zobe in z borbenostjo čimprej iztržiti prvo zmago. DEŽELNE LIGE / PROTI CORNU Olympia CDR želi ostati nepremagana Bodo sokolovke prišle do prvih točk? V moški C2 ligi je goriška 01ympia CDR že dve koli nepremagana, danes pa se bo v telovadnici Slovenskega športnega centra pomerila z Vol-leyjem Corno, ki je v prvih dveh kolih ravno tako obakrat zmagal. Kot 01ym-pia se tudi Corno doslej ni pomeril z nasprotniki, ki veljajo za močnejše. V prvem kolu je gladko odpravil pomlajeni videmski VBU, preteklo soboto pa je po petih setih odpravil Prato. Goričani v tem srečanju objektivno lahko računajo na tretjo zmago, tudi zato, ker so po diskvalifikacij v šesterko vrnil Simon Terpin. Igralci Bora Fortrade bodo popoldne igrali v Moši proti ekipi, ki je na lestvici še brez točk. Tesno je izgubila z 01ympio, bolj gladko pa s Torria-no, proti kateri so izgubili tudi bo- rovci. Cellovi igralci tokrat jurišajo na zmago, čeprav imajo težave s centri. Coloni je namreč službeno zadržan, pod vprašajem pa je tudi Rut-tar. Velja omeniti, da za Mosso igra tudi bivši član Vala in 01ympie Rajan Gravner. V ženski C2 ligi bodo sokolovke gostile Tarcento, ki deli vrh lestvice skupaj s tremi ekipami. Sokol še ni okusil slasti zmage, nasprotnik pa je tak, da bi uspeh igralkam trenerke Silve Meulja prav gotovo vlil precej novega zaupanja. Mladi igralci Espega (D liga) se bodo v Standrežu pomerili s tržaškim San Sergiom, ki ga sestavljajo sami prekaljeni igralci, igralke Sloge pa se podajajo v Fontanfreddo, kjer jih čaka še nepremagan tekmec. "SInske DRŽAVNE LIGE / ZDRU2ENA EKIPA DANES NA KRATKEM GOSTOVANJU V TR2IČU Koimpex pričakuje prvo zmago Goriški šesterki pred težko nalogo družen o žensko ekipo Bora in °ge Koimpex čaka danes Ikarjše gostovanje sezone. V tekla -j, . a p2 lige bo namreč igra-v Tržiču proti ekipi Alloys, ki je „ sea ^ndidat za izpad v tretjo lista • ■ ie sl£ušal tržiški klub se-nriVl k moc?10 ekipo, vendar je bil 8borznih operacijah« sila ne- Dartf611 Pans^° Šesterko, ki je iz-B2T a-S° i° P0n0VI10 vključiti v vsi i’ le P0P0bioma razformiral, bnlVk UP* Pa 80 spodleteli. Od san!)e v Šesterki ostala sn i ° fdancova, vse ostale igralke ur111 igrale v C2 ligi s sorodnim so olnb’ tri igralke pa h™ ?ai igrale v 1. diviziji s pastam Pallavolom Trieste. Eki-so torej pomladiti, čeprav ni kalj^ml ie zdai kd°ve letr!^13^™10 ekipo za prihodnje mn ’ i f bo 23 nas čudež, če bo-Drav- ok dosegli kakšno zmago,« gašT’0 V krogih irskega drugoti- zlah^n0ya ekipa naj bi torej prišla do prvih prvenstve- nih točk, navijači pa pričakujejo, da bodo dekleta zmago začinila z dobro odbojkarsko predstavo, v kateri ne bo dosedanjih nihanj, ki so botrovale porazoma proti solidnima, a ne nepremagljivima Cone-glianu in Marzoti. »O tem, ali je nasprotnik slab ati dober, bomo soditi po tekmi in ne pred njo. Na papirju naj bi bil nasprotnik tokrat manj močen od dosedanjih, toda ne smemo si privoščiti nikakega podcenjevanja, seveda pa ne skrivamo, da si pričakujemo prvo zmago«, previdno opozarja trener slogašic Branko Sain, ki na tem srečanju skoraj gotovo ne bo mogel računati na doprinos Mamillo-ve. Mlada Nicol si je namreč spet zvila gleženj. Stvar vsekakor ni huda in bo verjetno že v ponedeljek spet pričela normalno trenirati. Ce držijo izjave predstavnikov šesterk Codogneja in San Carla bo našima goriškima tretjeligašema na današnjih gostovanjih v Venetu trda predla. Kmečka banka K2 šport bo igrala v Codogneju proti ekipi, ki je že lani bila v Cl ligi nekaj tednov«, pred tkemo pravi dokaj solidna. »Letos nastopamo trener Kalc. praktično z nespremenjeno še- Se težja, tako kaže, je naloga La sterko, naš cilj pa je vsaj play off,« Goriziane Zadružne kreditne nam je povedala treiterjeva po- banke. »Naš cilj je direktno napre-močnica Wally Stefan. Sesterka iz dovanje v B2 ligo,« brez slepo- Codogneja se je letos okrepila s centrom Alberto Biagijevo, ki se je vrnila iz Mogliana, s katerim je igrala v BI ligi, toda Biagijeva danes zaradi poškodbe ne bo igrala, kar je za Kalčevo vrsto vsekakor dobra vest. Vsekakor morajo Go-ričanke na tem, kot tudi na ostalih srečanjih, računati predvsem na svoje moči. Ne glede na to, kako se bo danes razpletlo, lahko verjetno trdimo, da bo današnje gostovanje v določeni meri že pokazalo, ati bi se lahko 01ympii že v letošnji sezoni posrečila vsaj uvrstitev v končnico za napredovanje. Vemo, da nas čaka tekma proti borbenemu in solidnemu nasprotniku, ki pa vsekakor ni nepremagljiv. V tem tednu smo končno dobiti termin v dvorani za četrti trening, sadovi povečanega obsega dela pa bodo seveda vidni šele čez mišenja trdi podpredsednik pa-dovskega San Carla Francesco Zi-tio. Ekipa je v ligi novinec, a je v zadnjih šestih letih dosegla pet napredovanj! San Carlo je menda zelo izkušena šesterka, za katero igrajo celo nekatere nekdanje igralke propadlega prvoligaša CUS Padova. Letos so v ekipo privabiti še štiri igralke, dve od teh pa sta lani igrati v B2 ligi s Panda-colorjem iz Sarmeole. »Želeli bi ponoviti predstavo prejšnjega tedna, zaradi katere smo prejeti veliko čestitk, potem bo seveda dosti odvisno tudi od nasprotnika, ki je baje zelo dober. Sicer pa smo povsem neobremenjeni z rezultatom, tako da pričakujem dobro igro,« pravi trener Goričank Zoran Jerončič, ki ga nekoliko skrbi dejstvo, da igra San Carlo v zelo veliki dvorani domači šport Danes Sobota, 9. novembra 1996 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v Gorici, UGG: Imsa Kmečka banka - Koimpex ZENSKA B2 LIGA 18.00 v Tržiču: Alloys - Koimpex MOŠKA Cl LIGA 20.30 v Cervignanu, Trg Lancieri d’ Aosta: Lat-terie Friulane - Soča Sobema ŽENSKA Cl LIGA 20.30 v Codogneju: Codogne - Kmečka banka K2 šport; 21.00 v Padovi: San Carlo - La Gori-ziana Zadružna kreditna banka MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Moši: Mossa - Bor Fortrade; 20.30 v Gorici, Slovenski Sortni center: 01ympia CDR -Volley Como ZENSKA C2 LIGA 21.00 v Briščikih, Ervatti: Sokol - Tarcento MOŠKA D LIGA 17.00 v Standrežu: Espego - San Sergio TS ZENSKA D LIGA 20.00 v Fontanafreddi: Fontanafredda - Sloga MLADINCI 18.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley club -Koimpex MLADINKE 15.30 v Trstu, na Alturi: Altura - Breg; 15.30 v Trstu, šola Rismondo: S. Andrea - Sloga B KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.15 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich -Momo Gib; 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom Agorest - Arte Bittesini; 20.30 v Trstu, Ul. Forlanini: Libertas - Konto vel; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Inter 1904 NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Ogleju, Ul. Gemini: Aquileia - Juventi-na; 14.30 v Repnu: Primorje - San Canzian; POKRAJINSKI MLADINCI 15.30 v Križu: Vesna - Chiarbola; 17.00 v Cor-nu di Rosazzo: Como - Sovodnje CICIBANI 14.30 v Standrežu: Juventina - Lucinico; 14.30 v Gorici, Ul. Colonia: Azzurra - Sovodnje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Latte Carso B; 15.00 v Dolini: Breg - Esperia B; 15.30 v Trstu, Ul. Umago: Chiarbola - Primorje ROKOMET ZENSKA B LIGA 19.15 v San Dona: Musile - Kras MOŠKA C LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras - Team TS Jutri Nedelja 10. novembra 1996 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v Oderzu: Legnoflex - Jadran TKB NOGOMET ELITNA LIGA 14.30 v Trebčah: San Sergio - Juventina PROMOCIJSKO LIGO 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Luigi; 14.30 v Moši: Mossa - Zarja; 14.30 v Aiellu: Aiello - Primorje 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Križu: Vesna - Riviera 2. AMATERSKA LIGA 14.30 Kras - Torre; 14.30 v Briščikih, Ervatti: Portuale - Primorec; 14.30 v Turjaku: Isonzd -Breg 3. AMATERSKA LIGA ■( ,■; ' i 14.30 v Doberdobu: Mladost - Buttrio; 14.30,-v; Trstu, Sv. Alojzij: Venus - Breg B; 14.30 na Proseku: Gaja - Montebello Don Bosco NARAŠČAJNIKI 10.30 v Ločniku, Ul. Mochetta: Lucinico - Mladost; 10.30 v Bazovici: Zarja - Ponziana NAJMLAJSI 11.30 na Opčinah, Vili. Fanciullo: Roianese -Gaja ZAČETNIKI 9.15 v Krminu, Ul. Gorizia: Cormonese - Sovodnje; 10.00 v Domju: Domio A - Primorje ODBOJKA MLADINKE 11.00 v Trstu, šola Rossetti: Volley 93 - Konto-vel; 11.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus - Bor Pojutrišnjem Ponedeljek, 11. novembra 1996 KOŠARKA MLADINCI 20.30 v Briščikih, Ervatti: Jadran TKB - Bor Radenska ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Sobota, 9. novembra 1996 ..JMiSli Horoskop Bfl zapisal B. R. K. rf H »E OVEN 21,3,- 20,4: Vseskozi vas bo držalo, da bi se znesli nad tistimi, ki da vam ždijo slabo. Da jim grde namene zgolj podtikate, vam bodo dokazali s prijaznim nudenjem pomoči. BIK 21.4-20.5.1 Vas življenjski tempo je že tako in tako počasen, vi pa ga s svojimi neskončnimi omahovanji Se upočasnjujeta Ali ste lena mrha ali pa ra-čunate.na tisoč življenj. DVOJČKA 21.5.-21.6.: Partner bo začutil, da ga zanemarjate, zato vas bo izzval - pa ne z izlivom nežnosti, ampak z očitki čez vašo malomarnost Dopustite mu, da svobodno izzivi otroško travmo. RAK 22. 6. - 22. 7.: Kljub temu. da se vase tkivo rado obnavlja, vendarle pomislite na to, da nima ne-skončnih obnovitvenih zmožnosti. Tudi stroje mora-mo kdaj pa kdaj ustaviti in sčistiti. LEV 23.7.-23.8.: V družbi starih znancev se boste počutili kot tujec. Pa ne menda zato, ker bi vam kazali . drugačen obraz kot sicer, ampak zato, ker ste minulo J noč doživeli pomembno spremembo. DEVICA 24 8.-22.9.: Ne podajajte se z bližnjim V; a W W jem. kolikor dajem, toliko naj dobim Zdaj morate se . • izumiti zanesljivo merilo za vrednost menjanja. ŠKORPUON 23.10.-22.11.: S partnerjem že lep Cas vozita vsak (xi svojih poteh, zato se vama nekega lepega trenutka zna zgoditi, da bosta irciia na . kiižišču, kjer se drenja lahkomiselnežev. STRELEC 23. 11.-21, 12.: Začutili boste, da bi ste morah razgovoriti o zadevi, ki jo tiščite globoko v sebi Ne tarnajte, če vas sogovornik ne bo razumel; zadostoval ho njegov posluh. KOZOROG 22, 12. - 20, L: Lotevate se nove naloge, se preden ste opravili s prejšnjo. Nikar se torej ne čudite, če se vam bo sredi poti zgodilo, da se boste morali vrniti po izgubljeno niti VODNAR 21.1. -19. 2.: Počutili se boste zanemarjene. vendar ne boste pretirano obremenjevali bližnjih, kajti predobro se zavedate, da vzrok občutka odrinjenasti tičijo v vas. Ne bo dolgo. RIBI 20,2. - 20.3.: Se zmeraj vas bo preganjal višek energije. Sijajno, kajti prihajajo časi pomembnih odločitev. Ohranite pozitivno naravnanost, pa ne boste brcniti mimo. Pogin galebov na severni obali Francije Gasilec iz Camiersa na severni obali Francije bo odnesel truplo poginulega galeba na obdukcijo, saj je tam v sredo morje naplavilo približno tisoč trupel teh ptic, vzrok pogina pa ni poznan. (Fopto: reuter) Užaljena ločena soproga pokopala še kako živega nekdanjega moža RIO DE JANEIRO - Brazilec Avasir A vila, lastnik prodajalne v mestu Ro-sario do Ivai, je bil neprijetno presenečen, ko so mu oblasti sporočile, da je uradno mrtev. Za pokojnega ga je razglasila njegova nekdanja soproga po njuni razvezi pred 11 leti. Avila se je kasneje ponovno poročil, za svoj kočljivi položaj pa je izvedel, ko je hotel posvojiti nekega dečka. Njegovo smrt sta pred enajstimi leti potrdili dve priči, nekdanja soproga pa je celo organizirala njegov pogreb, na katerem je tudi izdatno točila solze. Ce bo Avila hotel dokazati, da je živ, bo potrebno izkopati in identificirati truplo, ki je bilo zakopano pod njegovim imenom, je povedal odvetnik nesojenega pokojnika. Luther Vandross /e izdal novo ploščo Ime Luthra Vandrossa je za marsikoga sinonim ljubezenske popevke. V petnajstih letih njegov6' ga glasbenega delovanja so prodali več kot l5 milijonov albumov s sentimentalnimi popevkarski jih prepeva. Naslov njegove zadnje zgoščenk6 je Your Secret Love. (Foto; Reuter) Pojoče gumice za strastne ljubitelje glasbe itanski izumitelj Nick Munya je patentiral kondoS vgrajenim majcenim računalniškim čipom, ki rimerni temperaturi in vlažnosti okolja zaigra 3 A VZOREC LETNIC V LESU KOSI KV Z RDEČKASTO PROGO VZDOLŽ TELESA UHSKI OTOK V EGEJSKEM MORJU KARAMBOL JAPONSKA UMETNOSTNA DRSALKA (MIDORII PERZIJSKI LIRSKI IN EPSKI PESNIK (BEN JUSUF) ZEMELJSKI VOSEK PRIPOMOČEK ZA LOV NA ŽIVAL! SLOVENSKI PESNIK MERMOUA MESTO NA AŽURNI 08LAIV FRANCIJI JANEZ JANŠA ZLAT NOVEC V ZDA AVTOR; MARKO DRESCEK PODATEK 0 PRETEKLOSTI OHRANJEN V ZAVESTI ENOGRBI ALI DVOGRBI KOPITAR HIJACA STARIH SLOVANOV. MEDICA TEKOČINA V PLINSKEM STANJU ZAVITJE KNJIGE V OVITEK SPANJE, SPANEC NASELBINA VEČJA VAS PROSLAV- UANJE MARTINOVE NEDELJE LASTNOST SKOPEGA ČLOVEKA POSTOPNO ODPLAČILO D0LG0R0C. POSOJILA ČRNSKO ZBOROVANJE KEMIJSKI ELEMENT(RH) J. AMERIŠKI SESALEC Z ZAKRNELIM ZOBOVJEM GLAS PRI BLISKU BOKSARSKO PRIZORIŠČE KDOR KOPLJE GROBOVE ROMANA OGRIN MAKEDONSKO KOLO ZELO KRATEK CAS PRISTANIŠČE V IZRAELU KAMNINA IZ DROBCEV RAZLIČNIH KAMNIN ZENSKA POSTAVA V KRŠČANSKI UMETNOSTI BIBLUSKA OZNAKA ZA PALESTINO AMERIŠKA IGRALKA (LILIJAN) MESSINA B0LG.PESN. (LAUU MARINOV! NAVPIČNO SKALNATO POBOČJE ZEMLJIŠČE, SVET HRANA, KI REDI PRETAKANJE SOLZ VISOK MOČEN GLAS AM, IGRALKA FARR0W ANATOLIJ KARPOV ILRIZEM AVSTRIJSKI KANCLER (JULIUSI NEMPESN. SEIDEL ENOTA ZA MERJENJE OTOK (FRANCOSKO) TOČKA. POGOVORNO) ŠVEDSKA ŠPORTNA IGRA KEMIJSKI ELEMENT (YB) GR. LADJAR ONASSIS ANGLEŠKI PEVEC (ADAM) GRŠKA ČRKA JAPONSKI DROBIŽ AKTINON STARI OCE OSEBNI ZAIMEK SNOV. TVARINA MNOSOVAHC! V GR. MIT. LAURENCE OLIVER RAZLIČNI ČRKI OSEBA, KI ŽIVI V KALNATEM SVETU NESREČEN ČLOVEK _ _ : . . SEDMA ČRKA GRŠKEGA ALFABETA MADŽARSKI DRAMATIK (GEORGE) ČETRTI RIMSKI KRAU PRAŠEK ZA -BARVANJE LAS DELUJOČI VULKAN NA VZHODU Lmll. DEL TEDNA NV'6 ‘Vl^ "0 -ti#* ■TVIH3J- 'VNO 'llV 'ti ‘lS0 'Vt#1 ‘VJH -OAi^ ‘Ollti38 ys(> ‘Oti0 ■y{0$ •tiHAv k, ‘vtovzu< ‘alNVAGN^ rouABJOP® RAI 3 slovenski program Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) in 40 (Milje) Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Kljukčeve dogo-1 divščine TV dnevnik Q RAI 1 7.00 9.15 9.45 12.25 12.35 13.25 13.30 14.00 15.15 15.50 17.55 18.00 18.10 18.30 19.35 20.00 20.35 20.50 23.15 23.20 0.00 0.20 2.4 3.55 4.45 Otroški variete La* Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke Film: Havvaii (pust, ZDA ’66, i. J. Andrevvs, Max von Sydow, R. Harris) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz Westa Izžrebanje lota Dnevnik Aktualna odd. o morju: Linea Blu (vodita Puccio Corona in D. Bianchi) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles, Classic Cartoon in Alad-din Izžrebanje lota Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La Zingara (vodi Cloris Bosca) Variete: Carramba che sorpresa! (vodi Raffaella Carra) Dnevnik Posebnosti TG1 Dnevnik 1, zapisnik, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Film: Henrik V. (dram., VB ’89, r.-i. Kenneth Brannagh) Variete: Sabato sera (r. A. Falqui, ’67, 2. del) Dok.: Srečanje z umetniki stoletja Glasb, oddaja: Mi ritorni in mente - Replay: Patty Pravo - Mina - Paolo Pan-nelli RAI 2 7.05 10.05 11.05 12.00 13.00 14.00 15.35 16.00 16.40 18.10 18.45 19.55 20.30 20.50 22.30 0.35 1.25 Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30, 10.00 dnevnik Evropski dnevi, 10.35 Tgr v Evropi Aktualno: Potrebujem te Variete: V družini Dnevnik, 13.20 Drib-bling, vreme Film: Operazione San Pietro (kom., It. ’68) Izžrebanje lota Aktualna odd.: Cercando cercando Nan.: Komisar Navarro Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Un caso p er due -Primer za dva Variete: Go-Cart Dnevnik TV film: Un amore peri-coloso - nevarna ljubezen (dram., ZDA ’92, i. J. Penny, J. Robertson) Glasb, komedija: Lahko noč, Bettina (i. M. Mi-cheli, B. Boccoli), vmes (23.20) dnevnik in vreme Variete: Tenera 6 la notte Nan.: Soko 5113 ^ RAI 3 7.05 8.40 10.05 11.15 12.00 12.15 14.00 15.15 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 23.55 0.05 1.10 Film: I sovversivi (dram., It. ’57, i. G. Brogi) Film: La finestra sul Luna Park (dram., It.-Fr. ’57,,i. G. Rubini) Film: Vita inquieta (dram., ZDA '53, i. E. Taylor, W. Powell) Nan.: ENG - V živo Dnevnik Film: Senza scampo (krim., ZDA '54, i. R, Taylor, Janet Leigh) Deželne vesti, dnevnik, Okolje Italija Šport: IP v odbojki, 17.30 Rally RAI Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Dok. oddaja: V kraljestvu živali (vodi G. Celli) Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli angeli del fango Dnevnik Nočni šport Variete: Fuori orario -R.W. Tassbinder: Tutti lo chiamano Ali, II mercan-te di quattro stagioni, itd. S 5 RETE 4 i > ITALIA1 fr* Slovenija 1 ® Koper Nad.: Večna ljubezen, Otroški variete, vmes ri- Jakec in čarobna lučka Euronevvs 6.50 Love Boat, 7.40 A sanke, Ciao ciao mattina, O. J.: Lasje Dokumentarna oddaja cuore aperto, 9.00 VVings Ancora insieme con... Pod klobukom TVD mladi Aktualno: Časa p er časa - Aktualno: Planet Zgodbe iz školjke Huckleberry Firm, risanke Nasveti za lepši dom Nan.: Adam 12, 11.30 Učimo se tujih jezikov: TV Poper Dnevnik Street Justice Angleščina Primorska kronika Nad.: Cuore selvaggio Odprti studio, 12.45 Fatti Eisteddfod '95: Razgledni- Nikar Variete: La ruota della e misfatti. 12.50 Šport ce iz festivalskega vrveža TV dnevnik - Vsedanes fortuna - Kolo sreče studio Sovveto Verska oddaja Dnevnik Variete za najmlajše, Svet dinozavrov, pon. 8. Nočni sodnik, tv nan. Rubrika o zdravju (vodi vmes Ciao Ciao Parade in dela am. dok. serije Vatikanski muzeji Daniela Rosati) risanke Analitična mehanika Katera bo prava? Varieteji: Chi c’e.. c’e, Nan.: Masked Rider Tednik, pon. ameriška komedija, 1982 17.00 Chi mi ha visto?, Variete: Niente panico Poročila TV dnevnik 18.00 Iva show (vodi Iva Šport: Ponedeljkov «Mai Hugo, pon. tv igrice Košarka NBA: Miami Heat Zanicchi) dire gol» Reka upanja, 18. del - Chicago Bulls, posnetek Dnevnik in vreme Predstavtev 80. kolesar- Kinoteka: Elena in možje, Achtung baby! - oddaja o Variete: Game Boat ske dirke po Italiji - Giro francoski film kulturi Film: 11 solitario di Rio d’ Italia TV dnevnik 1 Vsedanes - TV dnevnik, Grande (vestern, ZDA Aktualno: Planet Boj za obstanek, 3. del ponovitev ’71, i. G. Pečk, P. Quinn) Nan.: Renegade - Samu- 4x4 Film: N6 onore nš gloria rai (i. L. Lamas) Ozare (vojni, ZDA ’66, i. A. Odprti studio, vreme, Hugo, tv igrica Quinn, A. Delon) 18.45 Šport studio Risanka Night Line Nan.: Kung Fu TV dnevnik 2, Šport Rubrika o zdravju Kviz: Vinca il miglior§ - Stranke se predstavljajo Zmaga najboljšemu Jesenski 3x3, prenos Nan.: Hercules proti Mar- Za TV kamero DtO Hrvaška 1 S CANALE 5 su (i. K. Sorbo, A. Quinn) National geographic, 16. Film: Air America (pust., del ameriške dok. oddaje ZDA ’90, i. M el Gibson, TV dnevnik 3, vreme, šport R. Downey jr.), vmes Šport TV koledar Na prvi strani (23.30) Fatti e misfatti Sova: Kvantni skok, 18. Poročila Nan.: Pappa e ciccia Italija 1 šport del ameriške nanizanke Srečni Luka, Aktualno: Nonsolomoda Aktualno: Planet Večni sanjač, 20. del 4. del risane serije Aktualna odd. o otrokih: ameriške nanizanke Tarzan in deček iz džun- Pianeta bambino * Luna 44, ameriški film gle, ameriški barvni film, Teleprodaja # TELE 4 TV jutri, videostrani 1968 Nan.: V osmih pod isto Prizma streho (i. R.V. Johnson) Dnevnik Predstavitev televizijskih jT Slovenija 2 Otroška oddaja programov Anteprima 19.30, 23.00 Dogodki in Živi planet, Aktualno: Forum - So- odmevi dokumentarna oddaja disče (vodita Rita Dalla Nad.: Amore gitano Zgodbe vetra: Baree, divji Chiesa, Santi Licheri) Risanke: Mrs. Pepperpot Tedenski izbor: Planet In pes, kanadski barvni Dnevnik TG 5 Film: Sissi e il granduca Mostovi film, 1990 Lezioni p rivale SR Personaggi e opinioni Slovenski utrinki, oddaja Filipovi otroci Aktualna odd.: Arniči - m Nan.: Beverly Hillibillies Madžarske TV Poročila Prijatelji (vodi Maria De jjRj Film: Cats & Dogs Zgodovinska kitajska me- Televizija o televiziji Filippi) »ME!«- Razmišljanja o dogodkih sta, ponovitev ameriške Dokumentarna oddaja Nan.: Happy days dok. oddaje Na začetku je bila beseda B™ Otroški variete Bim Bum Skrivnostni svet A. Clar- Hrvaška spominska knji- m Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi- (•) MONTECARLO ka, 10. epizoda angleške dokumentarne nanizanke ga Nocoj... bili (i. M. Bellavia) Rondo, kviz, ponovitev gggj Dnevnik i Elij« Nan.: Norma in Felice Stockholm: tenis, polfi- K1I1I1 Šport Variete: Tira & Molla 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- nale turnirja ATP, prenos Vreme Dnevnik TG 5 nik, 19.50 TMC Šport KOšarka NBA: Mb FX - umor s* trikom II, Variete: Striscia la noti- Nan.: Quincy, 10.00 nad. Chicago Bulls - Miami, ameriški barvni film zia Gospodov glas posnetek Polnočna premiera: Variete: I guastafeste Nan.: Charlie’s Angels Celje: PEP v rokometu Grad Hohenstein, (vodita Massimo Lopez Varieteji: Tappeto volan- (M): Celje Pivovarna La- 2., zadnji del nemške na- in Luca Barbareschi) te, 17.00 Ko bi bil Sher- ško - PSG, prenos daljevanke Dnevnik lock Holmes (vodi Jo- V najboljših družinah, Poročila Film: Amore mio aiutami celyn), 17.50 Zap Zap 6. del norveške nadalje- (kom., It. ’69, i. A. Sordi, Variete: Sei forte! vanke M. Vitti), vmes (0.00) Film: Lui e peggio di me J. F. K., ameriški film dnevnik (kom., It. ’84) Vsebina je na strani 23. BlkTl Lezioni private Film TV avtomagazin Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert iz naših krajev; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 13.35 Obvestila; 14.00, 17.00, 18.00 Glasbene želje; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, !4.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Jazz, blues.,.; 11.05 Naši umetniki; H.25 Sobotni koncert; 14.05 Zgodnja de-\ta; 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbena tradicija 20. st.; 18.05 Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Beyreuth 96: Rensko zlato (R. VVagner); 23.10 Do pol-noiči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna, koledar; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.40 Povver play; 10.45 do 11.20 Primorski zaliv; 11.30 Turistična poročila; 11.50 Primorski zaliv; 12.30 Opoldnevnik; 12.55 Primorski zaliv; 13.45 Okno v svet; 14,00 Glasba po željah; 15.00 Povver play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Svežih 20 modrih; 19.15 Šport; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' ltaiy; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila*; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Literarne podobe; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester in KZ RTV Slovenija, Slov. komorni zbor in Consortium musicum; 11.45 Filmi na ekranih; 12.00 Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.30 Duh časa In čar odra; 16.00 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije GM v Trstu; 18.00 Dramska pesnitev: Tragedija človeka - V Rimu (r. A. Jurc); 18.25 Glasba za vse okuses; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila;10.00 Foyer; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Morski val (vsakih 14 dni); 20.30 Prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fak 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec. NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-36188.8, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, • finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 20 Sobota, 9. novembra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA 6 66 , .. SREDISCE HLADNA SREDISCE AKTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA »6 X\ c A VREMENSKA SLIKA 1010 Nad severno in vzhodno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska. Cez srednjo Evropo se proti vzhodu pomika nov frontalni val, nad južno polovico Evrope in Sredozemljem pa se je okrepilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad naše kraje z zahodnimi vetrovi nekoliko hladnejši zrak. /""V^ ,A, 1020 1030 1000 1000 1010 6 1030 oKIJEV 9/9 ŽENEVA 8/12 _ . MILANO f\ DUNAJ 9/10 o LJUBLJANA '0/13 S MADRID 3/18 o Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 url, A - __——' 1030 8/17 BEOGRAD 12/13 / o SPLIT -/- (A) OSOFIJA ./. ^^SKOPJE o > ___ */- I o-.ATEN^. - ■ ■ 1030 DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 06.54 in zašlo ob 16.37. Dan bo dolg 9 ur in 43 minut. fLUNINE MENE (EMlHSh Luna bo vzšla ob 04.43 in zašla ob 15.54. PLIMOVANJE Danes: ob 1.44 najnizje -27, ob 7.55 najvisje 52 cm. ob 14.37 najnizje -54 cm, ob 20.50 najvisje 30 cm. lutri: ob 2.17 najnizje -27, ob 8.23 najvisje 55 cm, ob 15.06 najnizje -60 cm, Ob 21.24 najvisje 33 cm. TEMPERATURE REK POSTAJA stC Mura Gornja Radgona 8,6 Sava Radovljica 7,8 Sava Hrastnik 10,0 Sora Suha 9,8 Ljubljanica Moste 10,7 Gradaščica Dvor 9,3 Vreme danes ne bo pomembno vplivalo na splošno počutje in razpoloženje ljudi. POSTAJA Iška Iška Savinja Veliko Sirje Paka Šoštanj Soča Solkan Idrijca Podreteja Vipava Dolenje stC 8,0 9,2 9,4 9,6 TEMPERATURE V GORAH 500 m..............................9 1000 m..............................5 1500 m............................ 1 2000 m.............................-2 2500 m .......................... -5 2864 m.............................-7 ms. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Carnaby Street spet britanska LONDON - Camaby Street, londonska ulica, ki je bila v šestdesetih letih simbol mladostniške mode, je spet v britanskih rokah. Kupila jo je nepremičninska družba Shaftesbury za 90 milijonov funtov (približno 225 milijard lir). Nizozemsko podjetje We-reidhave je leta 1988 kupilo vse zgradbe ob tej znameniti ulici, septembra pa se je odločilo za prodajo, ker je spremenilo svojo podjetniško strategijo. Pred tridesetimi leti so butiki in trgovine s te ulice krojili modo za mlade po skoraj vsem svetu. Danes je od Carnabyja Streeta ostal le medel spomin. Sem zahajajo le površni in nezahtevni turisti, ki kupujejo razglednice in cenene pletenine. Kljub temu pa so trgovine in trgovince zelo donosne, saj je družba VVereldhave letno od najemnin iztržila 5,8 milijona funtov (približno 15 milijard lir). dole Ffikro _n Oblekca za Zajčka BENETKE - Ameriški antropolog Thom Priče i- netke, da bi se izučil gradnje beneških gondol. S seboj je imel spremno pismo univerze, vizum ameriškega veleposlaništva in zavarovalno polico za bolezni in nesreče pri delu. Dobil je ladijskega tesarja, ki bi ga naučil te prastare veščine, a ni smel prijeti za dleto in kladivo, ker italijanska zakonodaja prepoveduje brezplačno vajeniStvo. Združenje beneških obrtnikov je že napovedalo, da bo sprožilo postopek proti, birokratom. S£ lil 8 ivisim v iyiy|y LULEAA (SVEDSKA) -Kdor ne trpi mraza, si lahko v sevemoSved-skem Jukkasjaerviju ogleda filme v orjaškem ledenem igluju, ki je s hotelskimi igluji turistična atrakcija tega mesteca. Za filmsko družbo VVarner Bros je modni kreator Matsu-da izdelal oblekco za junaka risank Bugs Bunnyja (AP) Schiffer zrla smrti v oči LONDON - Manekenka Claudia Schiffer je zrla smrti v oči, ko so se na malem zasebnem letalu po vzletu z nekega karibskega otoka ob njenem sedežu odprla vrata. Schif-feijeva je kljub strahu, da jo bo zračna turbolenca povlekla iz letala, skušala zapreti vrata. Ker ji to ni uspelo, si je snela varnostni pas, ga ovila okoli kljuke in nato povlekla z vsemi svojimi močmi. Podvig ji je uspel, sama pa je priznala, da jo je bilo neizmerno strah. Rodila v letalu PEKING - Kot je zapisala kitajska tiskovna agencija Xinhua, je neka ženska rodila med poletom iz Urumqija v Changsho. Prve popadke je imela takoj po vzletu, da gre za porodne krče, pa je spoznala prepozno, tako da je kapitan vprašal dovoljenje za zasilni pristanek na nekem drugem letališču. Pred pristankom pa je na svet privekala krepka deklica. Kinhua je sporočila, da sla mati in hčerka zdravi. Maščevanje seropozitivne BANGKOK - Neko dekle iz dobrostoječe tajske družine, ki jo je zaročenec okužil z virusom HIV in jo nato zapustil, se je iz maščevanja ljubila z vsemi, ki so ji prišli pod roko. Neki socialni asistent pa jo je po stotem partnerju prepričal, da se je premislila. Prvotno je načrtovala, da okuži vsaj 200 ljudi. V kentuckyjskem Bordstownu je zgorel obrat za proizvodnjo in skladiščenje burbond (ameriški whisky). V plamenih je zgorelo 20 tisoč sodov te žgane pijače (Jelefoto AP)