170. številka.
Trst, v |K'tek, I). septembra t $98.
Tečaj \xirr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
——
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Anglije in Zjedinjenih držav so pogorela popolnoma. Sedaj jo mir.
Pari/ 7. Boinbardovanje Knndije od strani Angležev ni napravilo tu ni kakega utiša, kg- se pripoznava, da Angleži niso mogli postopati gače, čim jo bilo gotovo, da je umorjen angleški vieekotizul. Tudi Hitniju ne stori bržkone ničcBar ni proti Angliji ni proti Turčiji.
Carigrad 7. Na turškem dvoru je zavladala velika zmešnjava radi dogodkov na Kroti. Hoje so, da bodo ti dogodki vlastim v pretvezo za bolj energično intervencijo na škodo Turčije.
OevnhaiiNoii 7. Na sveennostnen obedu jo izjavil cesar Viljelm, da se državnemu zboru v tein letu predloži zakon, po katerem bode kaznovan z ječo vsakdo, kateri bi hotel nemške, za delo voljne delavec ovirati na delu, ali jih eelo hujskati na štrajk.
Pari« 7. Listi sodijo, da je ministerski svet sklenil v prineipu, da sc uvede revizija procesa Drevfiifl.
.Madrid 7. Republikanski poslanci bodo zahtevali v zbornici, da so o načertu zakona gledd pooblnščenja za mirovna pogajanja razpravlja v javni seji. Ako ne bode vstreženo tej zahtevi se ne udeleže posvetovanj.
Santaiidcr 7. Danes je dospel sem jeden pnr-nik z 2400 španskimi vojaki, Moj vožnjo se je pri-petilo 70 slučajev smrti. Po prihodu je zopet umrlo (5 mož v lazaretu.
Atene H, Turki v Knndiji so včeraj zopet napadli, ali odbiti so l)ili takoj po streljanju iz topov na angležkih ladijab. Tu bivajoči Krečani so dobili poročila, da jc* jeden del mesta Ivandija uničen. Položenje jo jako kritično, strah splošen. V Kaudijo je došlo italijanskih, franeozkih in ruskih Indij.
Dunaj 7. Neucs \Viener Tagblatt« javlja, da se je itali janski poslanik grof Nigro podal v \Veggis v Švico, kjer se uniđe z italijanskim ministrom za yiia|jf<> stvari in drugimi italijanskimi poslaniki. Po-etovali sc hodo o predlogu carjevem in o dogodkih v Parizu.
London !►. /a krščane v Kandiji sc je bati najhujega. Od tisoč kršeanov jo rešenih samo IfoO. Izkreevanje mornarjev je jako težavno radi viharnega morja. Mohamedani so oplenili Kandijo.
Kancfa !». Angležki poveljnik v Kandiji je sporočil, da hode bomlmrdoval mesto, ako sc ponovi napad. I 'stasi so napadli turško vojsko, se-stavljačo kordon v Kaneji. (iuverner je prosil ad-mirale nujno, naj odrede potrčimo.
London 0. Tradna brzojavka Kitehcncr-pašc iz Omdurmnua javlja, da je 100 mezeg kalila padlo v roke Angležem. Častniki, ki so šteli trupla padlih dcrviScv, poročajo, da je ukupno število mrtvih 1800, ranjenih pa 11)00(1. Poleg tega je ob vzotju Omdurmana ])adlo ."> 400 derviše v, dočini je bilo ujetih S—4000,
Carigrad 1'. (ilasom poročila generalnega guvernerja s Krete, uporabljajo turški vojaki vso silo, da bi udušili nemire. Konzuli se nahajajo na vojnih ladijah. Tudi krščane sc je spravilo na vojne Indije. Sedaj je zasidranih 10 vojnih ladij. Skoda, provzroeena po požaru, se ne da prora-uuniti.
Ali združenje s Trstom?
i.
O tem važnem vprašanju se je bil nedavno oglasil zagrebški »Obzor« in je s tem sprožil precej živahno razpravo po več listih. Tako smo sc tudi mi oglasili parkrat. Soscbno pa se člankar
Novejše vesti.
IIII d f 111 pestil 7. Zbornica poslancev je nadaljevala razpravo o predlogu ministerskega predsednika barona Banffy-n glede dnevnega reda za bodočo sejo. Tekom razprave je izjavil posl. lloranskv, da narodna stranka noče tirati obstrukcijc, vendar pa ne pritrdi dnevnemu redu tako dolgo, dokler ne dobi od vlade zaželjenih pojasnil. Razprava sc bode nadaljevala v petek. Poslance Visontai jo interpcloval o predlogu ruskega carja in je vprašal ministerskega predsednika, da-li je isti pri volji delati na to, da bode naš urad za vnanje stvari prijazno podpiral ta velevažni predlog.
DlUinJ 7, Danes je umrl v Ottenschlugu grof Fran Falkcnhayn, bivši podpredsednik gosposke zbornice in brat bivšega ministra za poljedelstvo. Pokojniku je bilo 71 let.
(jlradoc 7. Neko kmetico, ki je bila na potu v mesto, je podrl neki biciklist na tla tako nesrečno, tla je revi ca umrla na licu mesta.
Pctrograd 7. Carica in car sta odšla včeraj iz Sovastapola v Livadijo.
KIJCV 7. Zbor mestnih zastopnikov je sklenil, da v proslavo predloga carjevega, izdanega v interesu svetovnega miru do vseli vnanjih vlasti, predloži carju udanostno izjavo ter da ustanovi dve šoli v spomin na ta dogodek.
London 7. Govori se, tla hoče Rusija predlagati, da bi se mirovna konferenca sešla v Moskvi.
Dunaj 7. Korespondcnčna pisarna javlja iz Kanejo (Kreta), tla je v spopadu med Turki in angleškimi vojaki padlo 1 častnik in 12 vojakov, ranjenih pa da je bilo 2 častnika in 40 vojakov.
Knticja 7. Konečno se je vendar posrečilo ugasiti ogenj, toda konzulatna poslopja Nemčije,
PODLISTEK,	3o
Čuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Spisal A. Senoa. Poslovenil F. S. Cvetkov.
»Kam si se namenil, Jurij?«
>Do Vas, knez, in do Klarice.«
^Pusti Klarieo sedaj! Pojdi z menoj! Čemu se vlači po ulicah toliko ljudi?«
»Hudi glasovi, knez! Rabata gre.«
»Kdo pravi to?«
»Vojvoda Marko Marglitič je prišel i/. Ledenic in pripoveduje, da so videli njegovi ljudje pri Novem nemške pešec. A tudi po morju plove, pravi, silna vojska.«
»Pojdimo brže!« je odvrnil knez, »glej, pri samostanu smo!«
Ko sta vstopila v sobo gvardijana Viktorja, sta našla mnogo mestnih svetovalcev, vojvodo Or-loviča in kapitana Barbota. Sredi sobe je sedel na stolici raztrgan, prašen, bled trsatski brat Jeronim, ki je komaj dihal.
»Govori, Jeronim!« mu je položil gvardijan roko na ramo, ne pozdravivši prišlece, »govori, kako je bilo?«
Brat je stisnil oči, vzdilmil in spregovoril:
Zlo, grozno zlo, oče gvardijan! Duša mi je bila na jeziku, a življenje na tanki niti. Zadnjega
petka po večerji me je pozval oni Italijan — oni Cipriano — morda ga poznate — v svojo celico, ko je bil naš gost že osmi dan. Na ta pisma ! mi je rekel, to poneseš očetu Viktoriju, dan prej, nogo se dvigne tja Rabatina vojska, ker Senjnne čaka veliko zlo, naj se čuvajo, .laz pojdem k generalu Lenkoviču v Ljubljano in k nadvojvodi v Gradec, pa dotlej se ne vzdigne vojska, ali vsejedno pazi, za večjo gotovost vzemi ta list. To mi je rekel drugikrat, ko sem ga spremil do samostanskih vrat. Ali ko sem odšel zjutraj na Reko, pravili so mi, da jo odšel Rabata in njegova vojska preti zoro. Vidiš, sem rekel, Cipriano so je kruto prcvaril v računu; Jeronim oscdluj konju pa odjezdi v Senj. Pismo sem zašil v podstavo svojega klobuka, a gvardijan, vedč dobro za vse, mi reče: Jeronim, teci in lakek bodi, kakor po velikem postu. Jaz odhitim in srečno prispem tlo Ilreljina. Tam nekje ob cesti stoji osamljena krčma. Slišal sem od tam mnogo hrupa, zato sem spodkodcl konja. Mirno sem bil prešel mimo Rabatinih konjikov in pešcev — no, to so bili Karlovčani, in ko so me lepo vprašali: Kam, sveti oče ? odgovoril sem jim: Idem v Novi k belim bratom! pa z IJogom! Ali sedaj ni šlo tako gladko, llal sem se tudi. Preti hišo sem videl naslonjenih pušk nemških mušketirjev. Zamežal sem, prekrižal se in spodbodel konja. No, komaj sem zapustil krčmo, čuj, za menoj se je dvignil hrup! Stoj, kučmar in stoj kučmar! Jedva sem dihal, ali moj konj je letel kakor vrag.
Ozrl sem se nekoliko. Mušketirji so leteli za menoj, naprej neki pijance, majhen, črno oblečen stotnik. Držite farja ! je kričal pijanec, držite larja ! je vpil oni mali, ki je slednjič tudi zajahal svojega konja, 'laz sem prispel na stnno, ozko pot ob prepadu, a gonja za hrbtom! Z IJogom, .Jeronim, sem si mislM. V tem trenutku se je izpodtaknilo, na mojo srečo, pijanemu mušketirju, a on, kakor je bil dolg in širok, se je zvalil na zemljo, (iruča se je ustavila nekoliko, majhnemu častniku se je vspel konj od velikega hrupa, a jaz sem zgrabil samokres, pue! konj malega črnca se jo zvalil na zemljo, a jaz sem bežal in bežal! Moj Bog, nikdar nisem tako bežal, kakor hitro pa sem krenil na prvi hribček, popihnila je burja iu mi je odnesla klobuk brez sledu, a z njim, žalihog, tudi pismo. Mušketirji st) kričali še nekaj časa za menoj, ali jaz sem jim lepo v bežal in tukaj sem!«
»Oh nesrečnik! Kaj je bilo v pismu ? ga je vprašal gvardijan.
»Ne vem, oče, ali vsekakor hudo za vse.« Y tem jo planil v sobo grajšeak Ilreljanovič, »Gospoda!« je zavpil brez sape, »beneške galije se primičejo senjski biki. Kapitan Rarbo! od Rabatine vojske vojske je prišel dragonec in Vam je doucscl list,«
»O Rog ! reši nas zlega!« je prekrižal gvardijan roke.	(Pride še.)
»Naše Slogo ni strinjal »z Ot«or«m«. ( lan k ar naš* tržaške tovarišiee jo iliikuoval tehtnimi razlogi in dolm> premišljeno ImmmIo, da si mi ne moremo želeti združenja same Istre s Trstom.
V predzadnji številki Naše Sloge* se isti član kar zopet povrača k temu predmetu in pod-kreplja vnovič svoje nazore v tem pogledu. Njega izvajanja so tako zanimiva in utemeljena, da se jih moramo spomniti na tem mestu. Gospodu člankarjti gre hvala tembolj, ker je ob tej priliki ne le izrekel odločno in že davno potrebno besedo gospodi na Hrvatskem in lilasi nehote) tudi gospodi ti a Slovenskem, ampak daje istotako odločno zavrnil izvestne kroge v Zagrebu, ki so njegovo stvarno in dobrohotno polemiko z »Obzorom« hoteli zlorabiti v — nečiste namene. Glasilo takozvanih »čistih« ali Frankoveev v Zagrebu (katere bi mi nazvali niliiliste med avstrijskimi Slovani) je namreč poskušalo zagrešiti tako zlorabo.
Člankar v »Naši Slogi« izjavlja namreč : »Takoj moramo povdariti tudi to, da so nas neke listi zlorabile v svoje nečiste svrhe, h oteče kovati kapital iz našega članka za svoje neumestne napade na neko izvestno stranko, d oči m ti 11 a p a d i prihajajo v prid samo protivnikom hrvatstva, ter so žalostna slika zašlega domoljubja, tako, daj je človek skoro prisiljen misliti na neko tajno zvezo s p r o t i s lo v a n s k i m i življi med hrvatskim narodom«.
Potrebna beseda je bila to. Zlat nauk. I11 morda v nobenem drugem narodu se ne greši toliko /oper ta nauk, kakor ravno med nami Hrvati in Slo-venei — zoper nauk, da se velika, življenska vprašanja naroda smejo razpravljati le se stališča stvari in nikdar se stališča strankarske koristi, ali eelo osebne ambicije ali 111 r ž 11 j c. Povsem prav opaža člankar »Sloge«: »Bedasto je in preko mere nepatrijotično, da hrvatske novine polnijo svoje predale neplodnimi polemikami, zlobnimi napadi, sum ničen jem in žaljonjem, vrtečim se vedno okoli osebnosti in strankarstva. Tudi to ni prav, da se neprestano votli prepir o veljavnosti kake ideje, o točnosti bodi katerega programa, dočim ostaja na strani glavno: poučevanje ljudstva, širjenje zavesti in morale, po-vspeševanje gospodarstva, povzdiganje poljedelstva in obrti, in vse drugo, kar bi moglo preporoditi narod, in sicer v prvi vrsti nižje sloje ljudstva, duševno in materijalno. Za nas torej ni polemika, namreč taka polemika ne, kakoršno vodijo med seboj novine v Banovini, kjer se večinoma vse vrti okolo besed, okolo osebnosti ali strankarstva, okolo oblik, a stvar sama se pušča iz vida«.
Samo zlato zrnje. l)a nismo čitali tega v hrvatskem listu, da ni člankar izrecno govoril o Banovini in o hrvatskih novinah, menili bi, da živi kje na Slovenskem, da govori o slovenskih odno-sajih, da se srdi na slovenski način polemizovanjaterda se togoti na — shod slovenskih visokosol-cev ter na vse ono, kar je bilo v zvezi ž n j i m in k a r j e sledilo istemu!
Trpka beseda nam sili v pero. Da jo bil člankar »Naše Sloge« na shodu slovenskih visoko-Solcev v Ljubljani in da je pozneje čital slovenske novine, vskliknil bi bil gotovo: Tout comme chez nous! V središču so zvenele fanfare v veselem boju »za načela«, okolo in okolo osrednje pokrajine pa žaluje narod, ker vidi, da mu v središču ne privoščajo onega, kar ga jedino more rešiti — zložnega dela.
Živela »načela« — če tudi na račun ekzi-stenee naroda! Živela »načela« — siromašni, toda za narodno ukupnost prevažni odlomki naroda pa pomagajte si sami! In če podležete v tem boju, kaj de to?! Koga hočete dolžiti?! Nikogar! Saj oni, ki bi bili mogli pomagati, so imeli važnejega posla : boriti se so morali za »načela« in za programe. A kako drugače naj se ovekoveči naš narod, in če tudi le kakor kaka redkost, posebnost, zanimivost za bodoče zgodovinarje v kakem — arhivu ali m u /. e j u!!
Slavnost na Prošeku.
(Dalje.)
Tako se godi človeku, ako mu preveč misli roji po glavi in se mu preintezivno valovi čutstvova-nje, da včasih ne pripoveduje prav onega, ki se mu je najgloblje utisnilo v dušo iu v spomin. Tako
se je dogodilo tudi meni zadnjič, ko sem opisoval vsprejem pod slavolokom. V sega aem omenjal, samo
—	najlepšega ne. Nič nisem omenjal dnhteeega cveta — mladih lic, cveta proseških deklic, lepe čete rodoljubkinj, ki so stale pred slavolokom v divnih narodnih nošah, v narodnih trakovih in z jerbaščki v narodnih barvah, polnimi šopkov od dulitečih tuberoz. In ti duh teči darovi so bili namenjeni nam — roke slovenski čutečega dekleta
—	kje ti je vrstnica, o slovensko dekle! — so odičile z cvetjem — slovenska prsa. Kakov simbol pobratimstva! Hvala ti, o »cvet deklet«!
Sprevod sc je torej pomikal od slavoloka na kraj koncerta, v gostilno Ilalančevo. Tu smo se oddahnili malo, a poročevalce je dobil prilike, da si ogleda nekoliko vso zbrano družbo. Kolikor je mogel konstatovati v naglici, bila so že prod deseto uro zjutraj zastopana po deputaeijah nastopna društva: »Tržaški Sokol«, * I )elalsko podporno društvo«, »Trž. podporno in bralno društvo«, »Slov. pevsko društvo«, pevsko društvo »Kolo«, »Adrija« iz Barkovelj, »Zvon« z Opčin, »Danica« s Kon-tovelja, »Slovanska čitalnica« iz Trsta, »Slovan« iz Padrič, »Lipa« iz Bazovice, »Nabrežina« iz Na-brežine, »Skala« iz sv. Križa, »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje, Vodnik« iz Doline, pevsko in bralno društvo iz Lonjorja iu »Hajdrih«.
Prvačeni se bližajo! Ta vsklik nas je spravil vse po koncu. Kar v masah smo hiteli pred vas, da vsprejmemo mile goste. Vem, da govorim vsem domačinom iz srca, ako rečem, da je prav teli gostov prihod vzbudil veliko veselje v vseh, zlasti pa se jih je razveselil Tržaški Sokol«. Došli so vrli »Sokoli« iz Prvačine —same lepe, vrle prikazni, simpatičnim starosto bratom Mozetičem na čelu — a vse čakajoče občinstvo jim je nudilo nasproti svoje roke in svoja —■ srca. Navdušeni »živio« in krepki, bratski »Nazdar-klici« so jim doneli v pozdrav. Sokoli iz Prvačine! Nisem pooblaščen, da bi vam v imenu prirediteljev slavnosti izrekal zahvalo, a toliko vem, da smem: v imenu »Tržaškega Sokola« vas zagotovljam, da ste nas uprav osrečili svojim prihodom in da ste še bolj utrdili — ako je sploh bilo možno to — bratsko vez, ki nas spaja vseh, ki smo prisegli zvestobo divni sokolski ideji, ideji pobratimstva, odločnosti, moralne in telesno jakosti! V posvedočenje tega pobratimstva vam kličem še enkrat naš »Na/dar!«
Za mnogo narasli sprevod se je povrnil na dvorišče g. Balanča ob navdušenem vsklikanju in igranju vrle prvaške godbe. Toda malo nam je bilo odmora! Kajti skoro smo se morali razvrstiti zopet, da polotimo nasproti napovedanim gostom iz središča Slovenije. Njih, njih smo hoteli počastiti še posebno prisrčno, ker smo hoteli posvedočiti, kako v nas negujemo idejo narodne vseukupnosti. Šli smo, godba je svirala, zastave so plapolale — došli vlak je odžvižgal zopet, a nam je ostala le zavest, da se je zopet zagrešila — recimo tako, da no bode prehudo — neumevna »zamuda« — — — toda: Selnvanun driiber. Prevzradoščeni smo bili, prevzvišeni so nam bili trenotki — v naših srcih ni bilo prostora za nevoljo.
Kmalu smo bili zopet na svojem zbirališču.
—	Skrajni čas je bil, da smo se razvrstili v vsprod iu pripravili za slovesno pot — v cerkev, da izprosimo od Vsevečnega božjega varstva novemu znaku narodnega razvijanja iu povspevanja.
Sedaj je bil sprevod že naravnost impozanten. Na čelu dolge vrste deklet v prelepih okoličanskih nošah, potem četa »Sokolov«, vihrajoče zastave, pokanje topičov, zvoki veselo sokolske koračnico, dolge vrste množico iz vseh slojev naroda, deputacije društev svojimi znaki — — tako smo korakali v hram božji. Cerkev so je napolnila hipoma. Deputacijam so se rezervirali prostori v klopeh po cerkvi, a gori pred oltarjem je bilo prirejeno častno mesto za kumieo, preblagorodno gospo Felieito Gori lipovo, ugledno soprogo uglednega soproga, ter za družici, dekleti Spangerjeva iu Bukov-če v a. Od glavnih vrat pa gori do pred oltarja, kjer so zastavonoše ponosno držali svoje prapore, so priredila dekleta v narodnih nošah špalir, a te pisane vrste so bile obrobljene — riulečimi srajcami Sokolov. Prekrasen prizor! Ko je bilo vse urejeno, došle so po cerkvi kumica in družici, pr-vej ob boku časten mož, ljubljen mož, v borbi za narodna prava osivel mož, mož odlikovan od nositelja krone — naš Ivan Nabergoj. Nekaj sc
jo zganilo po eerkvi kakor lahan odmev g&aotja sre. Nepozaben trenotek !
Peto sveto mašo je daroval preč. g. župnik Martelnne, a društvo »Hajdrih« je pelo divno.
Slava Bogu ! Naša srea so se dvigala k < »nemil, ki določa usodo narodov. V Njem je naša nada. On gotovo no zapusti naroda trpinov. Kolika tolažba vsem, ki vstrepečejo in trpe za bodočnost tega naroda !	(Pride še.)
Politični pregled.
K položaju. Poljski li«t»Gazeta Narodova« objavlja dopis iz parlamentarnih krogov, v katerem dopisnik z vrača na vlade, ki so sledile jedna drugi, krivdo na sedanjem obupnem položenjn v Avstriji. Nasprotniki obstrukcije — tako meni rečeni list — ho pripravljeni v vsako žrtev v ta namen, da bi se ustanovili normalni odnošaji, da bi se rešil parlamentarizem in da bi so ohčuvala avtoriteta vlade — ali kako zahvalo imajo za to?!
Prihajala in odhajala je vlada za vlado in vsaka je delala poklone prod — uporno ohstrukcijo, ne da bi bila imela toliko srčnosti, da bi se definitivno oprla na večino parlamenta ter da bi poslednji privoščala ne pol, ampak popolno podporo, kakor bi bila to dolžnost vsaki vladi, ki so i m e 11 u j e k ons ti t u c i j on o 1 n o. Namesto tega se izdajajo vedno nova povabila na pogajanja, o katerih se ve že v naprej, da ne dovedejo do ničesar. Vlada naj torej pokaže s kakim činom, da-li ima potrebne srčnosti za odločilni boj proti brorobzirni obstrukciji in da-li misli dajati brezpogojno podporo nasprotnikom obstrukcije, ali pa hoče zopet prositi isto za popustljivost ter jo vspodbiuliti tako do še večih nasilstev. Ali tako --- ali tako«.
Tudi mi smo toga menenja, da jo poljski ilist tu položil prst na odprto rano. Le po omahljivosti vlad moglo je priti tlo take zmešnjave. Kapitalni greh je storil grof Badoni, ko sc jo branil naravne večino iu je po vsej sili hotel imeti svojo umetno sestavljeno večino z liberalno primesjo, in se tudi potem še, ko so je ustvarila trdna večina zoper njegovo voljo, ni hotel opreti na isto. Grof Badenije začel in tudi druge vlade za njim nikakor niso hotele vladati — parlamentarno. Posledica jo bila, da so vlade jedne odbijalo od sebe, a drugih 11 i s o pridobivale. Jednim, ki so imeli nuj boljo voljo, sta upadala srčnost in veselje do boja, a drugi, ki so hoteli splošne zmešnjave, pa so postajali pogumneji od dno do dne. Tako jo prišlo tako daleč, da nekoliko teroristov in kričačev strah ujo j o sedaj vso nemško javno menenje in ves — parlament. Za nas vsaj jo gotova stvar, da mnogokateri današnjih obstrukeijonistov ne bi bil več obstrukcijonist, ako ne bi bilo vlade kazale, da se one saine boje obstrukcije.
Sedaj imajo vlado žalostno dejstvo, da je saniranje odnošajev možno le na — podrtinah dosedanjega parlamentarizma.
Zoper poljske fronddrje, ki pokladajo svoje mine v »Przeglada« in »Slovo polskie«, piše organ poljskega kluba, »Czas«, jako odločno. Pravi namreč, da se ne posreči vzbuditi menenja, dakor da bi Poljaki delali na premembo sedanje politiške konstelacijo in da bi iskali novih parlamentarnih zvez. Vse to ne premeni vedenja Poljakov v zbornici niti za en las in tudi ne bode vplivalo na izjave onih poljskih listov, ki se bolj zanimajo za bodočnost dežele, nogo za važno vprašanje, kako dolgo še bode pisarna državnega zbora izplačevala poslancem dijete za njih — nedelovanje.
Na Kreti je postalo položenje jako ozbiljno. Sedaj se vrste poboji med Turki in ustaši in tudi angleški vojaki so morali poseči vmes. Turški prebivalci so tako fanatizovani, da morajo krščanski prebivalci božati iz Kandije. Celo vsa družina načelnika angleškega brzojavnega urada je ranjena in veliko poslopij v Kandiji je žrtev plamena. In to vse zato, ker se Turčija noče pokoriti vlastim, a poslednje le ne morejo najti dovoljno srčnosti, da bi odločilnim udarcem uničile turško trmo. Iz Carigrada brzojavljojo sicer v svet, da se turško vojaštvo trudi, da hi napravilo mir, a mi smo uver-jeni, da je to vojaštvo, dokler ga bode kaj na Kreti, lo v vspodbujo turškemu fanatizmu. Za božjo voljo, naj bi dali enkrat upravo otoka v roke krščanskega guvernerja, da bode konec mesarjenja, ki je na sramoto Evropi.
Domače vesti.
l*rof. Jensen t Ljubljani. Slavni švedski pisatelj J en sen seje mudil te dni v Ljubljani. Jensen je preložil več biserov hrvatske, češke in slovenske književnosti, med temi nekaj Prešernovih sonetov.
Moderna civilizacija. V »Lavoratoru« či-tamo in objavljamo brez komentarja: Stvar se je dogodila včeraj v kupelji Kxeelsior« v Barkovljah. Ob 11. uri min. je vstopil gospod svet. Dol-len/. Kakor da bi bilo to dejstvo kakov nenavaden in nečuven dogodek, uprizorili so nekateri kopajoči se (recimo tako) prve vrste, neke vrste sovražno demonstracijo, sestoječo v žvižganju in kliei »fora«.
Gospod Dollenz je imel — naravno — toliko duha, da se ni brigal za to demonstracijo, primerno stopinji kulture dotični h vrli h mladeniče v, ter je mirno šel v kopelj, ne menč se za to, če bi tudi to nedolžno početje imelo pretresti živec označenim uprizoriteljem onega demonstrativnega prizora — uprizoriteljem, ki so se — nekoliko razjunačeni vsled hladnokrvnosti predmeta tako redkega, kakor je bil njim gospod Dollenz — previdno umaknili v primerno distanco, omejujčse le na to, da so ga vsako toliko nadlegovali s tem, da so junaki pljuskali vodo nanj.
Srčnost se jim je povrnila Se le pozneje, po 15 minutah, ko sc je namreč g. Dollenz, dovršivši kopelj, pripravljal, da ostavi kopelj.
Demonstracija.....kulture je postajala sijajna kolikor lo možno. Dovolj bodi, ako povemo, da so sc nekateri teh junakov povspeli do vzvišenosti .... da so jeli metati v poštovanega Dol-lenza — pesti blata, ki mu je pokvarilo vso obleko!!! In to mej pravo povodujijo surovega žaljenja in takih besed smmotilk, dn bi morali misliti, da so dotični golobradci zbor starih in konstituiranih voditeljic — izvestnih hiš svobodno ljubezni.
Ta vspodbudni in poučevalni prizor jc vzbudil nevoljo nekaterih navzočih gospodov, ki so ostrimi in gorečimi besedami obsojali te pobalinske izgrede — a dečaki, ne menfc se za to, so na dalje dajali od sebe te sijajni pojave, dokler ni g. Dollenz odšel.
Lopo, izborno! Junaki, ki so sestavljali ta lopi prizor, morejo biti ponosni na svoja podjetje, res dostojno kulturnega in civilizovanega mesta, dostojno naših časov.
In ko jih bomo videli v orjaških kravatah, kako opravljajo svoj posel ob stebričih na Corsu ter zbirajo vse svoje intelektuyelne vrline v to svrho, da jih kaka šivankariea ne bode smatrala za pokveke, pozdravljali jili bodemo spoštljivo kakor bodoče Cezare uma, nado domovine, katera poslednja zaupljivo poverja svojo usodo tem orjakom inteligenco in kulture«.
Besede »Lavoratoru« res ne trebajo komentarja. Mi bi si dovolili le jedno vprašanje in jeden \'sklik. Vprašanje: in varstvena oblast?! A vsklik : -----pfuj!
l*rvn italijanska propoved v Barkovljah
se jo torej vršila na dan 8. septembra 1898., na praznik rojstva Device Marije. Prva propoved!! Izpolnjena je želja italianissimov, riulečkarjev, fra-mazonov in Zidov. Mi smo pričakovali za gotovo, da Italijani napnejo vse sile, da privabijo svojih od vseh strani, da bi vsaj o prvi propovedi in vsaj navidezno opravičili zahtevo svojo po italijanski ■propovedi v Barkovljah, oziroma dotično odredbo škofijskega ordinarijata. Ali varali smo sc. I talij a-naši sc že čutijo tako varne v sedlu svojo vse-možnosti, da se jim niti to ne vidi potrebno, da bi varovali vsaj videz. Prav kakor v zasmeh mehkemu škofijskemu ordinarijatu ni bilo skoro nikogar k italijanski propovedi. V cerkvi jc bilo ob začetku propovedi nekaj domačinov, ki so prišli iz zgolj radovednosti, ki so pa takoj zbežali iz cerkve; potem je bil v cerkvi oni Cesarc z rodbino, katerega nismo še nikdar videli v cerkvi in ki o vsaki cerkveni slavnosti hermetično zapira svoja okna, o katerem je torej gotovo, da ni prišel v cerkev častit Boga, ampak le slavit zmago italijanstva; dalje jc bil v cerkvi Žid Naschitz in konečno par Trža-Čanov, ki so sedaj na letovišču v Barkovljah.
To je bilo torej vse; to so tisti italijanski verniki, radi katerih je velečastiti škofijski ordinarijat, seveda pro bono pacis, zopet užalil verno slovensko ljudstvo. Kako se vse uresničuje, kar
smo prorokovali! Gospodje so sc z odpravo slovenskih propovedi pri sv. Justu spustili na visečo ravan, a sedaj se ne morejo ustaviti. O da, tudi politiška fizika ima svoje trdne zakone.
Slovenske krčm a rje po Trstu in okolici
opozarjamo, da naj se ne dajo motiti od nikogar — tudi če bi prišel k njim neki znani slovenski krčmar, ki se jc (ne vemo, iz kakih vzrokov) postavil kakor agitator v službo nasprotne stranke velikih krčmarjev in hotelijerjev — ter naj sc držijo sklepov zadnjega posvetovanja ter naj volijo le dotične določene kandidate v načelstvo krčmarske zadruge, kajti le tako morejo slovenski krčmnrji priti do jednakopravnosti in jednakoveljavnosti v zadrugi.
(»oriske vesti. V Gorici ne prezira Sloven-cev samo magistrat, ampak tudi e. kr. okrajno glavarstvo. Ono je nabilo odlok štev. 11X27 z dne 2*. m. m., v katerem je govora o trtni uši v Solkanu in v Mirnu, torej v dveh slovenskih občinah, a odlok sc glasi vendar samo v blaženi itali janščini. To je dokaz, da se na e. kr. okrajnem goriškem še vedno ne smatra slovenski jezik ravnopravnim z italijanskemu. Kako dolgo bode trajalo še to preziranje Slovencev za Goriškem? — Laška šola v Podgori se mora opustiti, ker ima premalo število otrok. Lahi kriče, da bodo morali sedaj njih otroci iz Podgore hoditi v Ločnik v šolo ob vročini, ob vetru, ob dežju itd. Toda na lopovščine, katere so uganjali v Gorici s slovensko šolo, seveda ne pomislijo. Takrat so namreč določili poslopje za slovensko šolo tam izven mesta, pa niso mislili na dež, slabo vreme solnco itd., ko bi morala slovenska deca hoditi v šolo tako dolgo pot! (In v Trstu? Mar jim ni glavni vzrok za brutalno odrekanje jedne borne slovenske šole za stotine in stotine naših otrok ravno izgovor, da jc po okolici dovolj slovenskih šol ?! A kaj je pot po ravnem iz Podgore v Ločnik v primeri s strmo potjo iz Trsta v Bazovico, Trebče, Opčine, Prošek in Križ?! Dragi Italijani, ne pozabite nikar, da kar vas boli, tudi Slovencem ne de dobro. UvaŽujte to, sicer bodo bolelo tildi vas, ako sc na vseh straneh jame izvajati načelo zob za zob!! Ured. »Edinosti«).
Nekoliko predober Italijanom je slovenski c. k. okrajni šolski svet goriški. Ko se jc morala zapreti italijanska šola podgorska, je takoj pohitel odškodovati Italijane s tem, da jo razširil italijansko šolo v Ločniku v 5-razrednieo, češ, da bodo tje hodili tudi italijanski otroci iz Podgore. Toda italijanski otroci iz Podgore nočejo v Ločnik, pač pa lovijo sedaj italijanaši v Ločniku na škandalozne načine otroke iz slovenske šolo v Ločniku v svojo šolo, da bi napolnili svoj 5. prazni razred. C1 ujo so, da jc letos kakih 20 učencev izostalo in da so menda vpisani v laško šolo. Slovenska popustljivost je znana v občo, toda v tem slučaju bi menda ne bilo treba iti Italijanom tako brzo na roke in s tem delati nevarnost naši slovenski šoli.
Veliki narodni slavnosti, ki jo priredi prihodnjo nedeljo odsek gospodarskega društva pri sv. Ivanu, bode nastopni vspored: 1. Jenko: »Na-prej«, godba. 2. Gisenhuth: »Krasni spol«, zbor. 8. Dr. Mencinger: »Slavnostna beseda«, deklamujc gospica Pavla Vatoveo. 4. Havdn: »Cesarska pesem«, godba. 5. Brajša: »Istrskim Sokolom«, zbor. 5. Šaljiv četverospev se spremljevanjem gla-sovirja, izvršujejo Barkovljanski diletantje. 7. Fr. Majcen: »Pozdrav Gorenjski«, godba. 8. S, Vilhar: »Spjetu«, zbor. Zaje: »U boj«, godba, 10. »Ali me nihče ne pozna?«, vesclo-igra v enem dejanju, izvršuje odsek pev. društva »Slava«. 11. Ples do polunoči.
Sodelovali bodo slavno pev. društvo »Slava« od sv. Marije Magdalene spodnje, barkovljanski diletantje in domača godba.
V slučaju slabega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo.
Pevsko društvo »Slava« od sv. M. Magd. spodnje priredi svojo veselico dne 25. t. m. na dvorišči krčme konsumnega društva pri sv. Ani. Program priobčimo prihodnjič.
Odbor »Bralnega društva« v Vel. Žabljah poživlja vse častite društvenike na občni zbor, ki bode v nedeljo dne 11. septembra 1898. ob 3 uri popoludne v bralnej sobi s sledečim dnevnim redom : Govor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji minolega leta. Poročilo bla-
gajnikovo. 4. Volitev dveh pregledovaleev računov .">. Volitev odbora. •». Posamični predlogi.
1 stanovljenje brzojavne postaje v Dorn-bersril. Dne 7. septembra se je odprla v i Wn-bergu, političnem okraju goriškem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno služlni, združena s tamošnjim poštnim uradom.
rstanovljenje brzojavne postaje v Ki-henbersfU. Dne 7. septembra se je odprla v Ki-henbergu, političnem okraju goriškem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s tamošnjim poštnim uradom.
1% Podinelca na Tolminskem nam pišejo: Tudi Pod mele s«' je hotel udeležiti slavnostij, ki se prirejajo širom Slovenije v proslavo Njeg. Velič,, eesarja Frana Josipa I. — Vrla Kmetiška čitalnica« je pokazala dne 4. septembra, kaj premore požrtvovalnost in dobra volja: vspeh je bil sijajen, napredek v tamhuranji in petji velik, deklamacija in govor izvrstna, igra »Ponesrečena skušnja« vsem v veselje in zadovoljnost.
Prav iz srca čestitamo toliko pevcem kolikor tamburašem podmelčkim ter jim kličemo! Tako n a p rej !
Potres. Iz Komende, Vodic, Tunjic pri Kamniku in Dola na Kranjskem se poroča, da je bil dne 7. t. m. ob 1. uri in 42 minut po noči močan potres, spremljevan podzemskim bobnenjem.
Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 28. avgusta do, vštevši soboto, 3. septembra, umrlo je 89 možkih in 88 ženskih, ukupno 77 oseb. Lansko leto je ttmrlo ta teden (>3 oseb. Doba umrlih jo bila: 83 do 1 leta, 8 do 5 let, 9 do 20 let, 5 do 30 let, 5 do 40 let, 1» do 00 let, 8 do 811 let, 3 čez 80 let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 24'2 od tisoč. Vzrok smrti ta teden je bila najeešče sušica in sicer v 12, bolezni v sapnikih v 9, vnetje v čevih v 7 slučajih.
Nesreča. Včeraj zjutraj seje vozil železniški služabnik Ivan Steker z ženo in 5 otročiči z Op-čin doli. Nesreča je hotela, da se je utrgala zavora. Voz je jel dirjati tako silno, da ga konj ni mogel pridržavati. Voz jc pritiskal na konja tako, da ga jc podrl na tla, a s konjem sc je preobrnil tudi voz. Steker jc prišel pod konja, ostali so odleteli na stran. Na srečo je prišla mimo kočija, v kateri se jc vozil neki zdravnik, ki je podelil ponesrečenim prvo pomoč in jim odstopil svojo kočijo. Mož, žena in 3 otroci so ranjeni več ali manj, ali na srečo, nobeden nevarno.
Movl družbi tatov je došlo na sled tukajšnjo redarstvo. V zadnji čas so sc namreč jako množile tatvino zlasti na javnih trgih, a tako spretno, da ni bilo sledu o tatovih. Slednjič jo policija poiz-vedela, da je to družba samih dečakov, ki spijo po barkah. Včeraj je zasledovalo nekoliko te tičke, a na večer je zalotila kar celo družbo na pomolu »del sale«. Agent redarstva je zaprl nekoliko njih. Vsi so v dobi med 14 in 18 letom, a nekateri teh dečkov imajo že več tatvin na svoji vesti. Načelnik tej družbi jo imel naslov »maestro«. Ta jc vsak dan dajal odredbe za »delo«. Sam pa je samo nadzoroval. je kateri Člen hotel kaj potajiti, ga je »niacstro« kar s palico uamlatil. »Maestro« jo včeraj srečno odnesel pete, toda oblast mu je menda že za petami.
ltaujena brata. Brata 18-letni Peter in 20-letni Ivan Jclušič sta došla nocoj po noči na zdrav-nižko postajo — oba pobita. Pripovedovala sta, da sta hotela iti domov, a se ju na potu napadle 4 osebe, oborožene kamenjem. Spoznala da sta v njih — politične nasprotnike!!
Ce jc bilo res prav tako!
Nesreča. 27-letna Marija Strauss, dekla pri g. Diglcsu ulica Cologna Mondo Nuovo, padla jo danes ob 10 uri zjutraj z II. nadstropja. Zlomila si je obe roki ter bila prenesena v bolnico. Dogodek se je naznanil komisarijatu v ulici Seussa. Policijski oficijal g. Hassek sc jo podal takoj na lice mesta. Želeti je, da se razjasni, koga zadovljc krivda na tem nesrečnem dogodku.
Koledar.
Danes v petek 5). septembra: Korhinjan, Sk., (»orgonij muč. Jutri v soboto 10. septembra: Nikolaj Tol. spozn.
Solnčni: Izhod ob 5. uri 26 min. Zahod „ (J. „ 28 „
Lunin:
Izhod ob 11. uri 3 min. Zahod „ :). „ 29
Ta je 37. teden. Danes je 251. dan tega leta, imamo torej Se^l.14 dui.
Različne vesti.
Mnogobrojna družina V Irahuncuru, okraja San < arlos vChilu, umrl ji- nedavno Indijanec lle-nigno Marino. Istemu je bilo	let. Oženjen jo
bil štirikrat in je imel '2* sinov, kateri ho vsi |mi-mrli zapustivši mu 47 vnukov in f>*.'» pravnukov iz dveh kolen. Pravijo, da pokojnik nikoli ni jedel mesa, ne pil alkoholnih pijač. < >stal pa je jedini ]M)tomec svojega imena, katero se j«' pomnožilo tako obilo.
Poplavljeno mesio. Velika nesreča je zadela romantično in prvo mesto na Holgarskeni, Sliven, katero jo lulo minoli teden podobno velike uu jezeru. Pcžcvalo je namreč ves teden tuko, <la so l»ili prenapolnjeni vsi gorski potoki, ki so so razlili po mestu. Dve tovarni za tkanine porušen isti popolnoma in tkanine j * • večinoma odnesla povodenj. Voda je podrla tri moste, deset mlinov in stotine hiš. I >osot oseb je utonilo, štirideset je rešenih iz valov. Promet je bil pretrgan tako, tla se je še le po preteku veČih <lnij izvedelo o katastrofi.
Delavni ćas v raznih državah. Zanimiva je statistika o delavni dobi v raznih državah. V Ameriki jo na državnih podjetjih uveden onemurni, a v industriji 11-urni delavnik. V državni Con-neetikut jo uveden zakonitim potom S-urni delavni čas. Kar so dela preko te dobo, mora se plačati del aveu posebej. V Avstraliji se dela 5> ur na dan, v izhodnji Fndji pa 11 ur. V Nemčiji je delavni čas urejen v razmerju z dotičnim dolom. Na An-glcžkein jo na občinah osemurni delavnik. V Belgiji je samo ženko in otroško delo zavarovano zakonitim potom. Na Franoozkem ne smejo puščati železniških delavcev daljo v službi, nego samo 10 ur na dan, a v Švici in v Avstriji je določen 11-urni delavni čas.
V imenu računskih preglodovaleev je poročal podpredsodnik g. Jenko, da so zadružni računi v najpopolnejšem redu.
Obe ti poročili je vspojcl občni zbor na ugodno znanje.	(Zvršetek pride).
Zadnje vesti.
Narodno gospodarstvo.
Občni zbor gospodarske zadruge za sodni okraj Podgrad, dne 4. septembra 1898 v Jelšanah.
(Dalje).
Podpredsednik, deželni poslanec g. Klavoj de n ko, je preči tal poročilo predsedništvn, v katerem je omenjeno med drugim tudi to, da jo zadruga v pozni jeseni lanskega leta, t. j. 8. novem-lira, priredila dogovorno z okrajnima gospodarskima zadrugama v Kastvu in Opatiji, razstavo goved v Podgradu z državnimi darili, ki so znašala gld. -f)0. in katere jo prejelo devetero razstavljaneev za prignane bike, kravo in junice. Zadrugi jo pri-zadjala razstava mnogo sitnostij. Ker je bil dan za razstavo prvotno določen, na 25. oktobra, morala jo zadruga razstavo odgoditi do S. novembra, ker deželni kulturni svet v Poreču ni poprej nakazal državno darilo, dasi je že bil uprav skrajni čas za to. A še do danes ni imenovani kulturni svet poslal zadrugi obljubljenih gld. 80.— v pokritje troškov za razstavo, katere jo plačala zadruga m tudi ne odgovoril na dopise v tej stvari.
Zadruga je pospeševala živinorejo tudi s tem, da je med letom kupila svinjo jorkširško pasme, katere pasmo ne Ki bilo napačno, da se udomačijo tudi v nas, da bi imel kmet kaj koristi od njih.
V poročilu so se omenjali vrhu tega tudi čebcloreja, sadjarstvo, vinarstvo, kakor tudi, da si je zadruga nakupila vrhovih šib za pletenje ter izročila iste nekaterim marljivim kmetovalcem, ki si' hočejo havitipletcnjem.
Pozornost sc jo obračala tudi ua umetna gnojila, na žitne čistilnike (trierje) in slamoreznicc. Ker jo v tesni zveži z napredkom kmetijstva tudi kmetijski kredit, omenjala se je z poročilu podgrajska posojilnica in hranilnica, katera lepo napreduje in je že mnogim pomagala, da so si uredili svojo gospodarstvo in se rešili visokih obrostij. A žali-bog — tudi temu prekoristnemu zavodu stavijo se razne ovire, katere pa isti, ako Bog da, tudi premaga in bode nadaljeval svojo rodoljubno delo.
Občni zbor je sprejel to poročilo na znanje z živahnim odobravanjem.
Iz poročila blagajnika g. Josipa Zupana, je razvidno, da je zadruga imela od 1. januvarja do 81. decembra 1««.)7 dohodkov gld. 121J2.0 2 in troškov gld. 1010.10, preostanka torej gld. 245.85. Zadružnikov je bilo skupaj 887, od katerih pripadajo pod podgrajsko občino 147, materijsko 100 in jelšunsko Hi.
Dunaj Cesar je odpotoval danes zjutraj v Zips, da se udeleži tam velikih vaj. Na Dunaj se povrne cesar dne Iti. t. m.
Katidija D. Število krščnnov, padlih o zadnjih izgredih, znaša .'100. Angleški konzul je bil zadušen, • t T Angležev ubitih, konzulati Nemčije, Anglije, Knsijc in Francije oplenjcni in vpepeljeni. Plenenja in požiganja nadaljujejo. Možno je, da pride do novega bonibardovanjn Knndije. Kršeani, ki so ostali živi, bože ua ladije.
Loildoil 1». »Times javlja iz Kandije: Število umorjenih krščauov sc ceni na 800. Mesto so plenili basibozuki in turški vojaki. (In ti naj napravijo mir!) Kakih illH) mož mednarodnega vo-aštva bivajo na angleških pozicijah v utrdbah.
Atene \K V tukajšnjih vladnih krogih jo vzbudila veliko vznemirjenje vest, da je z Malte odšlo v Kandijo S hatulijonov angleških vojakov. Iz tega sklepajo, da mora biti položenje na Kreti skrajno navamo.
Kunčja t». Na protest eksekutivnega odhora ustašev so izjavili admirali, da predlože svojim vladam za definitivno rešitev, naj sc turški vojaki odpravijo s Krete in naj se imenuje guverner. (C J loj politiške vesti!)
Atene (,>. List »A*ty« je izvedel baje iz avtentičnega vira, da se po prihodu novih angleških vojakov odpravi turška garnizija iz Kandije, da se proglasi obsedno stanje in du so provzročitelji nemirov izroče sodiščem.
Atene 0. Ruski konsul je brzojavil s Krete svojim sorodnikom v Siriji, da od vseh krščanskih prebivalcev v Kandiji se jih je rešilo samo ;5()(), Po takem je bilo uhitili kakih 700. Ta vest se potr j a po drugi brzojavki s Krete. Govori se, da je bil ubit tudi neki avstrijski konzularni fuuk-cijonar.
Pariz Vb »Gaulois« zngotovlja, da jn 1'ran-eozka vlada dobila od grofa Muravjevn jako zadovoljivih pojasnil glede predloga za razoroženje.
Pariz D. N'ojni minister Zurlindcn jo obrestil iniiiisterskega predsednika Prissona, da bode potreboval 2 do 2 dnij za preštudiran je aktov ti Drev-fusu. Drugi listi pa zatrjajo, da je vojni minister že uverjen o ne možnosti revizije procesa Dre v 1' u s.
London {). Potrja so, da jo med Anglijo in Nemčijo došlo do dogovora. Ni to nikaka zveza, ni ofenzivna ni defenzivna, ampak le zbližanje med obema državama.
1C i lil Kardinal Lodoehou'ski, prefekt propaganda lide. povspeši svoj povratek iz Švico tako, da so povrne v Rim žo koncem septembra, da bo na čelu poverjenega mu urada, ko odpotuje cesar Viljelm v Palestino.
LJubljana '.>. 20-lctni Fran Purger je bil danes obsojen na vešuhi, ker je dne 14. julija umoril svojo lastno matur na bestijaleu način.
Kflvinj 0. (Razprava proti Martinoliehu). Danes je bil zaslišan obtoženec, jutri prulejo na vrsto priče.
Najnoveja trgovinska vest.
Nnv-Vork 1». september. (Izv. brzojav.) Pšenica za september b7'/s, za december 05'/«. Koruza zn septemlnr 84'/4, za december 84t/h. Mast 582.
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
uIIoa Morelli 12 y GORICI nlioH Morolli 12
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrehri v Oflnju po najnižji ceni. Dasi pa zamoreju tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem* da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa proč. p. n. gospod naročevalee sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Išče se kuharica
za neko gostilno v liarkovljnh. Ponudbe in pogoji sc zvedo v gostilni obrtu, društva (»Narodni dom«) v Harkovljah.
Prihodi in odhodi vlakov.
Urnik, ki je v veljavi od 1. maja 181>8. naprej. Južna železnica.
H.45 '/.'). naj?l. iz Kormina. 11.28 zj. nagi. iz Dunaja. 10.25 zj. pošt. iz Dunaja sf-zvezo iz Reke.
10.517zj. nagi. iz Rima, Benetk. 10.58 zj. ekspresni vlak iz Ostende (vsako sredo). 11.20 zj. osob. i/. Kima, lie-netk, Nabrežine. 5.40 pop. pošt. iz Dunaja in ] (iorice. 7.46 pop. osob. iz Verone,.
Kormina, Nabrežine. 8,'tU pop. nagi. iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežiue. ' !>.— pop. nagi. iz Dunaja h^ zvezo iz Keke.
11.10 pop. nagi. iz Benetk, ('ervinjunn, Kormina.
Odhodi h Trsta.
<>.20 zj. osob. v NabreŽino, Cervinjan, Gorico, Benetke.
8.— z j. nagi. na Dunaj se zvezo na Reko.
8.25 zj. nagi. v NabreŽino, Benetke, Rim.
Si.— zj. osob. v NabreŽino, Videm, Benetke in Verono.
9.55 zj. poštni vi. na Dunaj se zvezo v Budim pošto in Zagreb.
12.50 pop. osob. v Kormin.
4 .');") pop. osob. v NabreŽino, Videm in Rim
r>..% vin Bivij z direktno zvezo v Benetke, Kini.
(1.1(1 pop. ekspresni vlak do Ostende (vsako sredo).
(i.25 i>o]>. pošt. na Dunaj s<> zvezo na Reko.
H. I o pop. nagi. v Kormin.
H.lf> pop. nagi. na Dunaj se zvezo v Budimpešto in Heko.
8.4:"» poj), meš. v NabreŽino, Videni in Benetke.
9.45 pop. mešan, do Mdrzu-sehlagn.
Dohodi v Trst.
(i.55 zj. meS. iz Miirzuschhiga, Beljaku itd.
7.:i:( zj. meš. iz Milana, Vidma, in NnbreŽine.
Državna
Odhodi i/. Trsta.
li.;)() zj. v Hurpelje, Ljubljano, Dunaj, Beljak.
4.45 zj. v Herpeije, Kovin j, Pulj.
8.50 pop. v Herpelje, Divačo, Rovinj, 1'ulj.
7.5 pop. nagi. v 1'ulj, Divačo, Beljak, Dunaj.
Zabavni vlaki.
Odhodi.
2.— pop. v Kormin, 4.20 pop. v NabreŽino, 2.15,4.—, 5.20, <>..'ir>, 8,i55 pop. v Miramar in Grinjau.
Dohodi.
2.52,4.111,5.52, 7.1!), 9.03 pop. iz Miramarn in Orinjaua.
K1,50 pop, iz Nabrežine, 11.02
pop. iz Kormina.
železnica.
Dohodi v Trst.
8,05 zj. iz iierpelja.
9.115 zj. iz Rulja, Rovinja.
11.15 zj. meš. iz iierpelja, Ljubljane, Dunaja.
7.15 pop. iz Buljil, Rovinja, Dunaja, Ljubljane.
11.50 pop. nagi. iz Rulja, Rovinja.
„EDINOST"
izdanje ob L uri popohulno. — Naročnina znaša
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
izhaja r Trstu dvakrat aa dan razini nedelj in praznikov.
/jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pil ob liri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo Oho izdan ji gld. 21*—; saino večerno izdanje gld. 12-—,
>
(poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke Htanejo: /jutranje izdanje :l kr., večerno 4 kr.
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-lc ulicah in trgih:
1'iazza Caserma št. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. ;)(). — Cuinpo Murzio. — Via delle Poste nuove Št. 1. — Via Caserma št. lil. — Via Belvedere št. 21. — Via Ohega št. 2. — Volti di Ohiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via iMtituto št. 18. — Piazzu Barriera. — Via iaieia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. Antonu Hiuiein (Drejač) iu pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Cinšperšič. — Izven Trsta prodaje se „Kdinoiit" v Gorici v tohakarni g. JoHipu Schwarz v šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite meti rodoljubi to glasilo tržaslcili Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravic.
i
Rojaki, uvažujte nase geslo: „V edinosti je moč!"