TRST, četrtek 5. decembra 1957
Leto XIII. - Št. 289 (3824)
PRIMObJKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL..	MONTECCH1	it.	6, II. nad. — TELEFON 93-JSI IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480. vnaprej; četrtletna 13U0, polletna 2500. celolet'.4^‘)	'zal^oa	^Slovenije,
St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Peilico 1-11., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-I8. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega t m, '	k	zOZ-Trst
višine v širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1. Z - sl5 • izdala /.a	1115	'	 -
Odmev odporniškega zborovanja v senotu
Protiustavnost vladnih ukrepov
Strauss na uradnem obisku v Rimu
Tombronijevi jalovi izgovori - Strauss: «Ni razloga za strah pred sovjetskim blokom» - Danes bo «mala reforma« pred notranjo komisijo - Zadnji poizkus Confindustrie proti ločitvi državnih podjetij - Pella odpotoval v Washington
(Od našega dopisnika)
RIM, 4. — Na današnji seji senata je komunistični senator Umberto Terraccini ostro obsodil kot protiustavne ovire vlade, ki so preprečile odporniško zborovanje v Rimu za proslavo desete obletnice ustave. Pri tem je zlasti poudaril zadnjo fašistično provokacijo, ko je v nedeljo v gledališču Adriano neki fašistični mladinec vrgel Parriju v obraz v časopis zavit tint-nik. Vse to se je lahko zgodilo samo zaradi tega, ker je krščanska demokracija postala predstavnik velike
buržoazije, namesto da bi zastopala koristi delovnega ljudstva, za kar je najboljši dokaz podpora, ki jo nudi demokristjanom fašistična in monarhistična desnica. Ravnanje vlade pa je bilo hkrati tudi protiustavno, ker partizani predstavljajo danes rod vojske poleg drugih njenih rodov, šlo je torej za zborovanje enega
in razpolagajo z največjim produktivnim aparatom na svetu, z največjim; količinami surovin in z največjim iniclektual-nim potencialom na svetu.« «Ne vidim, je dejal Strauss, vzroka za strah pred sovjetskim blokom. Toda vsak izmed nas mora dati svoj prispevek; predvsem pa se moramo vzajemno izčrpno obveščati.« Že pred odhodom iz Bonna pa je izjavil, da njegova vlada na sestanku NATO ne bo predlagala naj se zahodnonemška vojska
izmed rodov vojske. Tcrracc,- opremi z atomskim taktičnim ni je omenil tudi najdbo fa- — šističnega eksploziva in poudaril, da so sodišča vedno zelo blagohotno ravnala s fašističnimi obtoženci.
Terraccinijev protest pa je podprlo več socialističnih senatorjev, medtem ko so fašistični zagovarjali Y}a<^9'
Končno je govoril notranji minister Tambroni, ki se je izgovarjal z zaščito javnega reda in podobno. Ko je Ter-raccinijeva resolucija prišla na glasovanje, je zanjo glasovalo le 74 senatorjev, proti Pa 97. Pač pa je prejela večino glasov resolucija demokristjana Umberta Merlina, v kateri se izraža ((obžalovanje, da ni moglo priti do e-notnega gledanja vsega odporniškega gibanja na obrambo svobode«, ker je že med oboroženo borbo prišlo do globokih ideoloških razlik. Za to resolucijo so glasovali tudi desničarji, proti pa senatorji RP in PSI.
Danes je odpotoval v Rim na uradni obisk zahodnonem-ški obrambni minister Strauss, ki je začel razgovore z ministrom Tavianijem in bo imel jutri na sedežu združenja tujih novinarjev tiskovno konferenco. Nekaj splošnih izjav Pa je dal že danes za televizijo. Med drugim je dejal, da bo njegova vlada predlagala ha prihodnjem pariškem zasedanju NATO ((politično konsolidacijo in vojaško okrepitev« atlantskih držav, ki ((štejejo 440 milijonov prebivalcev
orožjem. Dejal je tudi, da doslej «ni bilo nobenih uradnih razgovorov glede postojank za vodene izstrelke na ozemlju Zahodne Nemčije.«
Medtem pa se še vedno zelo živahno razpravlja o »mali reformi« "senata. Po včerajšnjem sestanku demokrist-janskih poslancev, ki so sklenili dati prednost volilnemu zakonu pred zakonom o senatni reformi, smo bili danes priča vrste stikov, da bi dosegli vpis volilnega zakona na dnevni red v senatu že za torek. Jutri se bodo sestali načelniki skupin v poslanski zbornici in proučili vladne protipredloge glede o-menjenega osnutka volilnega zakona. Ti predlogi zadevajo v prvi vrsti nedotakljivost volilnih okrožij in izvolitve treh senatorjev za Trst, tako
da je zelo verjetno, da bo med ______ _____
strankami sporazum dosežen, zunanji minister Figi med dru-
bilo prav, če ne bi bilo notranjih nasprotij med demokristjani in njihovih spletk, ki težijo za tem, da bi prišlo do predčasne razpustitve senata.
Čimbolj se približuje 1. januar, ko bo izvedena ločitev državnih podjetij od Confindustrie, tembolj raste razburjenje med njenimi najvišjimi predstavniki. Na današnji seji izvršnega odbora Confindustrie je njen predsednik De Micheli izjavil, da je izvajanje zadevnega zakona v nasprotju z duhom in črko zakona samega.
V resoluciji, ki so jo na seji odobrili pa se med drugim poudarja, da gre pri ločitvi državnih podjetij za »pretežno politično, če ne že de-magoško postavljanje«, kar naj bi bilo »v nasprotju z nameni vlade, ki hoče spodbujati iniciativo, ki bo z ločitvijo ostala brez sodelovanja z državnimi podjetji, katera ne bodo izvajala gospodarskih načel«. Gre torej za najnovejši poskus pritiska mo-popolistov na vlado z namenom, da se ločitev odioži.
Iz Montevidea v Urugvaju pa poročajo, da je po sestanku s predstavniki Italije v Južni Ameriki, zunanji minister Pella odpotoval danes z letalom v Washington.
A. P.
Figi o izvajanju pariškega sporazuma
DUNAJ, 4. — Po razpravi o proračunu za zunanje ministrstvo, med katero se je govorilo tudi o Južnem Tirolu. je
Jutri se bo sestala tudi komisija za notranje zadeve v poslanski zbornici, k1 bo pa-novno načela vprašanje »male reforme«. Predvideva se, da bodo razpravljali le o Mol-letovem načrtu v zvezi z željami demokristjanskih poslancev, ki bodo — kot smo včeraj poročali — predlagali, naj bi predsednik republike imenoval 7 namesto 5 senatorjev hkrati pa naj bi se pridržali sedeži za bivše predsednike zakonodajnih skupščin in končno naj bi se mandatna doba obeh delov parlamenta izenačila. Vse bi
gim izjavil: »Po izmenjavi spomenic med Italijo in nami sem poskušal s tihim, zato pr teni boli vztrajnim delom doseči napredek glede južnotirolske-ga vprašanja. Če doslej tem našim naporom nismo dali velike publicitete, smo to storili zato, ker smo v prvi vrsti hoteli doseči praktične rezultate za izvajanje pariškega sporazuma Toda razgovori, ki smo jih vodili v zadnjih časih z italijanskimi predstavniki, so pokazali tako velike razlike, da jaz sedaj ne morem več prevzeti odgovornosti glede nadaljnje diskretnosti.«
•imunimi  .....................................iiiiiHiiiiiiiinniiiniiH .
Indonezijski delavci prevzemajo upravo nad holandskimi podjetji
Pred prekinitvijo diplomatskih odnosov s Holandsko ? Pogajanja o repatriaciji Holandcev . Koordinacija akcije za osvoboditev Zahodne Nove Gvineje
DJAKARTA, 4. — Indonezijski ministrski predsednik Kartavidjala je danes pozval indonezijsko prebivalstvo, naj se vzdrži sleherne akcije »proti osebni svobodi Holandcev, ogrožanja njihove varnosti ali poškodovanja njihovega premoženja«.
Kot obrambni minister je Kartavidjala tudi pozval vojaške poveljnike Indone-
zije, naj se strogo držijo navodil, kar se tiče kampanje za osvoboditev Zahodne Nove Gvineje, ter h a j se vzdržijo sleherne akcije, ki bi lahko ogrožala hiir in individualno varnost.
Predsednik vlade je končno sporočil, da bo sleherno akcijo zs povečanje kampanje za o-svoboditev Zahodne Nove Gvineje moral koordinirati akcijski odbor, ki je bil v ta na-n>en ustanovljen, in njegove Pobude bo morala odobriti vo-isška uprava. Kartavirjaja je Prevzel tudi funkcije »central-ne vojaške uprave*.
Indonezijski minister za informacije Subidjo je izjavil, ^8 je treba vsako akcijo v okviru kampanje za osvoboditev Zahodne Nove Gvineje izvršiti proti holandsiki vladi in fie proti hclandskim državija-hom.
Indonezijski zunanji minister “Ubandrio pa je izjavil, da do Ptorda postalo potrebno prek.-Piti diplomatske odnose men Indonezijo in Holandsko.
V izjavi, ki jo je podal v parizu nolandski novinarski aSenciji, je minister izjavil; «Kar se tiče Indonezije, ni nikoli v naprej želela prekiniti diplomatska odnose s Holand-sko. To ni niti v sedanjem trenutku nasa želja, toda uteg-Pilo bi postati nujnost. Vedno s? z odporom prekinejo odno-j1 z drugo državo, in to. kadar ni druge alternative«
V nekaterih krogin v Haagu E® izjavljajo, da se sedaj v ■^Jakarti pogajajo za evakua-Sjjjo holandskih državljanov ,,a pogajanja se tičejo samo
•stih holandskih državljanov. j1 se želijo izseliti. Na vsem JJ^onezijskem ozemlju je pn-hžno 60.000 Holandcev. Holandski odpravnik poslov Hjakarti je izjavil, da do ?P8j ni noben Holandec imel »unosti. Pred sedežem največ-
je holandske banke v Indoneziji «Factory» stražijo dane-skupine delavcev. Tudi pred drugimi holandskimi podjetji v Djakarti stražijo skupine d» lavcev.	.
Indonezijski sindikati so začeli akcijo, na podlagi katere indonezijski delavci in uradniki prevzemajo upravo in po slovanje holandskih podjetij. Nekateri sindikalni predstavniki so se sestali s predstavniki osvobodilnega odbora Za hodne Nove Gvineje. Na sestanku so sklenili, naj vsa holandska podjetja, ki so jih za sedli indonezijski delavci m uradniki, pridejo pod nadzorstvo vlade ob sodelovanju indonezijskega osebja pri njih
UPMin'iiterJza informacije, ki vodi odbor za osvoboditev I-riana ie izjavil. «la bodo ta predlog verjetno predložili m-donezijski vladi v proučitev
Neodvisno glasilo «Times of Indonesia« pa pLe danes, da »Holandci v Indoneziji ne smejo plačati za svojo vlado«. «Ker so jim priseljevalm u-radi dovolili prihod v Indonezijo pravi list, so naš', gostje in ’ morajo živeti v miru. Bili bi res malenkosten narod, če bi iz njih napravili grešno kozle za blazno in neodgovorno politiko holandske vlade glede Zahodne Nove Gvineje.«
V zvezi z atentatom na predsednika republike' Sukar-na pa poročajo, da so do sedaj aretirali 20 oseb, ki so sodelovale pri zaroti. Vojaški poveljnik za Djakartoj je izjavil, da je sedaj mogoče u-gotoviti, kdo je organizator poizkušehega umora
ča danes članek dogodkom v Indoneziji in piše med drugim: «Ali ne zasluži pozornosti dejstvo, da je bil a-tentat na predsednika Sukar-na izvršen takoj po sestanku predstavnikov nekaterih dr-
Nato je Figi izjavil, da Avstrija za sedaj ne bo postavljala vprašanja Južne Tirolske pred OZN, čeprav to možnost že dolgo časa proučuje. To pa bo storila tedaj, če se bo pokazalo, da so bili vsi avstrijski napori brez konkretnih rezultatov.
Komunistični poslanec Fischer, ki je govoril poleg_ demokristjanskih, socialističnih in desničarskih poslancev, je izjavil, da bo podprl sleherno akcijo vlade, ki bo v korist južnim Tirolcem.
Socialistični poslanec Koref je vzporejal življenje narodnih manjšin v Avstriji z nemško manjšino v Italiji. (Podrobnosti govora niso znane).
Demokristjan Tončič pa je poudaril, da ima Avstrija pravico izražati svoje pripombe glede italijanskih ukrepov v Trstu, ki niso v skladu z mednarodnimi sporazumi.
Odstop ministrov SFIO iz francoske vlade?
Jugoslovanski delegat v OZN priporoča sprejem iunizijsko-maroške ponudbe 7,a posredovanje zaradi Alžira
PARIZ, 4. — V poučenih krogih zatrjujejo, da so socialistični ministri nocoj izstopili iz vlade iz protesta proti novemu zvišanju cen in omejitvam v proračunu. Po nocojšnji seji vlade so ministri, ki so bili zelo slabe volje, odklonili vsako izjavo. a jutri zjutraj pa .je bil določen sestanek socialističnega političnega odbora, popoldne pa se bodo socialistični predstavniki razgovarjali z Gaillardom med razpravo o novem načrtu davčnega zakona.
Brez podpore socialističnih poslancev bi pri glasovanju o zaupnici vlada skoraj gotovo padla.
V političnem odboru OZN pa se je nadaljevala razprava o Alžiru. Egiptovski delegat Favzi je poudaril, da Francija ni izvedla, skrajno zmerne in spravne resolucije, ki jo je odobrila skupščina. Grški zunanji minister Averov je dejal, da lahko pride do kompromisne rešitve, če Alžirci ne bodo vztrajali pri neodvisnosti kot pogoju za pogajanja, in če Francija ne bo izključevala možnosti alžirske neodvisnosti.
Na popoldanski seji je jugoslovanski delegat Djuro Ninčič izjavil, da Alžirci ne morejo brezpogojno pristati na ustavitev sovražnosti. Izrekel je upanje, da bo francoska vlada konec koncev sprejela dobre usluge Tunizije in Maroka.
Japonski delegat je zahteval, naj se poizkusijo vse poti. ki bi lahko pripeljale do ustanovitve sovražnosti, vštev-ši maroško-tunizijsko posredovanje. Izrekel je mnenje, da je mogoče, da skupščina OZN najde skupno podlago, ki naj omogoči soglasni sprejem resolucije, ki naj bi zadostila zahtevam miru in svetovnega javnega mnenja.
WASHINGTON, 4. — Pentagon je danes sporočil, da bo obrambni minister McEl-roy odpotoval • 6. decembra v London in bo ostal tam do 10. decembra. Imel bo več razgovorov z Mac Millanom, zunanjim ministrom Lloydom in z obrambnim ministrom Sandysom. Zatem bo odšel v Nemčijo in Avstrijo ter se bo vrnil v Pariz 12. decembra,
Ob obisku vnn Brentami v Londonu
Ollenhauer poudarja nujnost sporazuma s SZ o razorožitvi
Tudi Banska in Horueška proti oporiščem /.a izstrelke in atomskemu orožju - liaillard ponovno odklanja angleško* ameriške načrte - Tudi nad Srednjim vzhodom ameriška letala z vodikovimi bombami
LONDON, 4. — Zahodnonemški zunanji minister von Brentano je prišel danes v London na napovedane razgovore z Mac Millanom in Selwynom Lloydom. Zaradi goste megle m moglo njegovo letalo pristati na londonskem letališču in je zato pristalo na letališču v Manstonu 80 kilometrov jugovzhodno od prestolnice. Zaradi peturne zamude, s katero je von Brentano prišel v London, je bil odpo- -
Govorili so še perujski, ku- kjer se bo pred sestankom banski, pakistanski in poljski NATO razgovarjal z mnogimi delegat.	1	osebnostmi.
vedan njegov razgovor s 6elwynom Lloydom, ki je bil določen za danes popoldne. Prvi razgovor bo jutri zjutraj. Vendar pa so bili prvi neuradni stiki nocoj na večerji, ki jo je priredil Mac Millan.
V zvezi s spomenico, ki jo je sinoči izročil zahodnonemški podtajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein predstavnikom edmih držav, ki imajo svoje čete v Zahodni Nemčiji, je predstavnik bonnskega zunanjega ministrstva izjavil, da spomenica ni noben ((Ultimat«, čeprav je bila izročena dan pred obiskom von Bren-
«IIIIIIIII*IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllll»llllIIIIIIIIIlllllllIlllllll«lllllllllll»IIIIII*llltlIllllllllllllll«IIIIIIIIII«tlt«ll*l*IO>ll<l|IBll*ll»ll,l,,1,*l,,,li,,ll,ll,,,K,,,l|,,l,l,lll,,,,,ll,,,,,ll,l|,l,,,,,,il,l,l,l,ll,l,',l,,,,,,i
Včeraj ves dan napovedovanja o Izstrelitvi satelita v 2I1A
Sovjetski inženir o vzrokih neuspehov pri izstrelitvi ameriških medcelinskih raket
CAPE CANAVERAL, 5. — Napovedane izstrelitve ameriškega poizkusnega «mikro-sate!ita» kar noče in noče biti. Z veliko propagando so to izstrelitev napovedali za včeraj, v sredo, toda sproti ko je potekal napovedani čas so javljali ponovne odložitve. Pri tem je vznemirjenost in nervoznost vedno bolj naraščala.
Tako je bilo najprej sporočeno, da bo poizkus izvršen ob 10. zjutraj po kra-
jevnem času. Danes zjutraj pa so sporočili, da je bil poizkus odložen na poldne (okoli 18. ure po srednjeevropskem času). Vrstila so se nato drugo za drugim naslednja sporočila;
Ce bo šlo vse dobro, bo izstrelitev satelita izvršena okoli 16. ure po krajevnem času (ob 22. po srednjeevropskem času). To je sporočil predstavnik obrambnega departmaja, ki je dodal, da bi poizkus lahko odložili zaradi kakega incidenta. Po mnenju nekaterih opazovalcev bi zakasnitev lahko nastala zaradi neugodnih vremenskih pogojev.
Z letalskega oporišča Patrick javljajo, da je bila ura izstie-litve satelita določena na 17.40 po krajevnem času (kar odgovarja 23,40 po sredneevrop-skem času).
Nekaj minut po tej sporočitvi je predstavnik obramb-neba departmaja pojasnil, da je bila izstrelitev odložena na 23,55. Doda! je, da znanstveniki »opazujejo« vetrove, ki v tem trenutku pihajo s hitrostjo 37 kilometrov na uro, zaradi njihovega mogočega vpliva na izstrelek. Neki izvedenec pa je izjavil: »Nisem nikoli videl izstrelitve, ki bi bila izvršena točno v trenutku, ki je predviden za zadnje priprave. Te priprave bi lahko trajale tudi štiri ani zaradi vsakovrstnih odložitev, ki jih je treba pričakovati.«
Z oporišča Cape Canaveral javljajo, da je bila izstrelitev satelita odložena na 00,30 (po srednjeevropskem času). Niso
dali nobenega pojasnila o vzroku odložitve.
Poizkus izstrelit*« je bil odložen na 18,45 po Krajevnem času (kar odgovarja 00,45 po srednjeevropskem času).
Uradno so javili, ne da bi dali druga pojasnila, novo odložitev izstrelitve na 19,40 po krajevnem času (ob 1,40 po srednjeevropskem času).
Izstrelitev satelita je bila ponovno odložena. Poizkus se predvideva sedaj za 20,20 (od 2,20 po srednjeevropskem £a-su).
Izstrelitev ameriškega umetnega satelita se je znova zakasnila. Predvideva se, da r.e bo izstreljen pred 2.50 po srednjeevropskem časuj.
Agencija Tass navaja članek sovjetskega vojaškega inženirja Grenina. ki ga objavlja glasilo sovjetskega letalstva. Gre-nin skuša pojasniti, zakaj niso uspeli ameriški poizkusi za izstrelitev medcelinskih balističnih raket. Pri tem omenja predvsem proces izgorevanja v reaktorjih na tekoče gorivo, ki se upoiabljajo za rakete. Pri tem nastane temperatura nad 3000 stepinj. Talitev kovin se prepreči, s tem da se s samim gorivom ohiajajo stena, kjer poteka izgorevanje. Na ta način se gorivo nekoliko segreje, tako da ima potrebno temperaturo, ko pride v reaktor. Injekcija goriva se izvrši z zelo močnimi centrifugalnimi črpalkami, ki jih poganja posebna turbina, katere vloga je izredno važna za uspeh poleta rakete.
Po mnenju Grenina so v nekaterih ameriških raketah v
žav članic SEATO na Filipinih? Ta sestanek, ki ga je vodil admiral Radford. je omogočil pripravo prevratne politike proti neodvisnim državam v jugovzhodni Aziji.«
List zaključuje, da Amerika podpira holandske kolonialiste, ki so se polastili Iriana, ki je sestavni del indonezijskega ozemlja.
iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii
Pretresljiva železniška nesreča terjala zelo veliko število žrtev
Blizu Londona sta trčila dva vlaka - Pri tem se je porušil most na vagone in iztiril se je še tretji vlak ■ Zaradi megle je reševanje zelo otežkočeno - Nad 50 mrtvih in nad 100 ranjenih
ji, zdravniki in policaji so morali priti peš ali z bicikli do kraja nesreče. Umirajoče in ranjence prenašajo do majhne postaje St. John, od koder jih z rešilnimi vozovi vozijo v bližnje bolnišnice.
Policijski avtomobili krožijo po londonskih ulicah in z zvočniki pozivajo vse zdravnike, naj takoj pridejo na svoje delovno mesto v bolnišnice. Na kraju nesreče se reševalne skupine ob luči reflektorjev neumorno trudijo, da iztržejo smrti številne ranjence, ki so pod razbitinami. Pri tem jih obdaja zelo gosta megla, tako da je njihovo delo še bolj težavno. Ranjena trupla so pomešana z razbitinami vagonov. Reševalne skupine režejo kovinaste stene vagonov, v katerih so ranjenci. Tretji vlak, ki se je iztiril, ko je ravno zavozil na most,
 j—-.	.	.	visi	v	zraku.	Nevarnost je, da
v trenutku nesreče zavozil na se ostali del mostu poruši na
LONDON, 4. — V Londonu se je nocoj dogodila izredno huda železniška nesreča, ki je terjala veliko število človeških žrtev.
Po dosedanjih vesteh je zgubilo življenje okoli 50 potnikov, medtem ko jih je 105 hudo ranjenih.
Nesreča se je dogodila v londonskem predmestju, ko je vlak na paro, ki je prihajal iz Cannon Streeta trčil v zadnji del električnega vlaka, ki je prihajal iz Charing Crossa. Do trčenja je prišlo med Saint Johnom in Park's Bridgeom pod viaduktom Nunhead. Pri močnem sunku so se nekateri vagoni parnega vlaka dvignili skoraj navpično in zadeli v strukture viadukta. Ta se je deloma porušil na nekatere vagone. Tretji vlak, ki je pri-
-.....-	-	.hajal iz Londona in je bil na-
Moskovska «Pravda» posve-l menjen v Dartiord ler je prav
viadukt, pa se je iztiril
Do trčenja je prišlo med zelo gosto meglo, tako da je policija skupno z reševalnimi skupinami z veliko težavo prišla na kraj nesreče. Bolničar-
razbitine drugih dveh vlakov in na člane reševalnih skupin.
Dva vagona brzega vlaka sta popolnoma zmečkana pod ruševinami mostu. Prav na tem kraju je število žrtev
največje. V gosti megli je opaziti na stotine ljudi, ki so prišli iz bližnjih krajev peš in s kolesi ter z obupom sprašujejo po svojih sorodnikih ali prijateljih, ki so bili v e-nem ali drugem vianu. Za radi nesreče je železniški promet prekinjen, ker manjka tok. Na stotine oseb, ki so ostale v mestu, se skuša vrniti domov z avtobusi. Toda tudi avtobusni promet je omejen zaradi izredno goste megle.
Zadnja britanska železniška nesreča z velikim številom mrtvih je bila pred dvema letoma, t. j. 3. decembra 1955 blizu Barnesa na področju jugozahodno od Londona. Tedaj je električni vlak trčil ob tovorni vlak, pri čemer je bilo ubitih 13 oseb, ranjenih pa 40.
Se hujša nesreča v zadnjih letih je bila 8. oktobra 1952 v Harrovvu severnozahodno od Londona. Tedaj je bilo ubitih 112 oseb,. 349 Pa ranjenih.
Toda največja železniška nesreča v Angliji je bila maja 1915 v Gretna Green na Škotskem, pri kateri je izgubilo življenje 227 vojakov.
prvih sekundah poleta nastale eksplozije zaradi pomanjkanja take turbine.
Predsednik Eisenhovver je danes predsedoval v Beli hiši sestanku republikanskih voditeljev. Podal je poročilo o zakonodajnem programu vlade na raznih sektorjih notranje politike za prihodnje leto. Pozneje se je Eisenho-v/er vrnil v svoj urad, kjer je delal eno uro in se nato vrnil v svoje privatno stanovanje. Na današnjem sestanku so govorili o konierenci NATO. Vsekakor pa še ni znano, ali se bo Eisennovver udeležil te konierence
značuje potres za enega najmočnejših v zadnjih petdesetih letih.
Vsi observatoriji sveta, ki so potres zabeležili, se strinjajo s tem, da je bil potres izredno močan, niso si pa e-notni glede središča potresa. Tako na primer meni holandski potresni zavod, da je bilo središče potresa v srednjem delu Atlantskega oceana, dunajski observatorij pa navaja Himalajo ali pa Kitajsko.
JERUZALEM*” 4. Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld se je danes zjutraj sestal z izraelskim ministrskim pred-
Dopisnik londonskega lista i sednikom Ben Gurionom. Po
«Daily Mail« v New Yorku I piše, da bo Eisenhovver v
razgovoru se je vinil na sedež komisije za premirje Or-
nem letu odstopil. Dulles pa ! ganizacije združenih narodov,
bo zamenjan približno en mesec po predsednikovem odstopu.
Predsednik ameriškega demokratičnega odbora Paul Butler pa je včeraj izjavil na nekem sestanku stranke, da je Eisenhowerjev pomočnik Sherman Adams «pokvaril» predsedstvo ZDA- Izjavil je med drugim, da ni bilo nikoli izročeno državnemu departmaju pismo, ki ga je bivši predsednik britanske vlade Eden poslal Eisenhovverju dan pred umikom angleških in francoskih čet iz Egipta. But- I ler je dodal, da je Sherman ] Adams preprečil sestanek a-meriškega predstavnika v OZN Cabota Lodgea z Eisenhovver-jem med sueško krizo. Adams je baje izjavil, da se »predsednik ne sme nadlegovati s to zadevo«.
Močan potres v Mongoliji?
PARIZ, 4. — Danes zjutraj ob 4,47 so aparati fizičnega zavoda v Strasburgu zabeležili močan potres, katerega središče naj bi bilo na področju Bajkalskega jezera v Sovjetski zvezi. Zatrjujejo, da je potres med najmočnejšimi v zadnjih letih.
Tudi observatorij univerze v Helsinkih je ob is^i uri zabeležil potres, ki ga je o-značil za «izredno močnega«. Središče potresa je 5.000 kilometrov severozahodno od Helsinkov.
Observatorij v Upsali na Švedskem, ki je zabeležil potres, javlja da je bil potres verjetno v Mongoliji in da je najmočnejših, kar so jih pri tem zavodu registrirali po letu 1905.
Observatorij v Tokiu javlja, da je šlo za potres, ki se lahko primerja potresu, ki je leta 1923 uničil japonsko prestolnico in mesto Jokohamo. Središče je verjetno v Zunanji Mongoliji.
Tudi potresni zavod v Beogradu je zabeležil potres. Sunki so trajali poldrugo uro in središče je oddaljeno 6.300 kilometrov od Beograda v smeri proti vzhodu.
Potresni observatorij v Pra-tu v Italiji je izračunal, da je bilo središče potresa oddaljeno 6.800 kilometrov. Z univerze v Berkeleyu v Kaliforniji pa javljajo, da je bil potres verjetno na Kitajskem. Po moči ga primerjajo potresu. ki je leta 1906 uničil San Francisco.
Observatorij v Westonu v državi Massachusetts poroča, da so sunki trajali tri ure in pol in da je središče verjetno zahodno od Turkestana ob Kaspijskem morju. Ravnatelj observatorija univerze For-dham v Ne\v Yorku pa trdi, da je središče potresa verjetno bilo v Severni Mongo-
kjer se je sestal z načelnikom opazovalcev OZN polkovnikom Learyjem, Pozneje je Ben Gurion sporočil, da je dosegel načelen sporazum s Hammarskjoeldom o številnih vprašanjih. Med drugim tudi o tranzitu konvojev do izraelskih postojank na hribu Scopus. Hammarskjoeld bo jutri zjutraj prispel v Damask.
tana v Londonu in malo pred pariško konferenco. Zahodno-nemška vlada je hotela samo, da se vprašanje, o katerem se dve leli razgovarjajo pravni, finančni in vojaški strokovnjaki, prenese na politično področje, zato da bodo diplomati lahko sprejeli dokočni sklep. V Bonnu pripominjajo. da Angleži ne morejo umakniti svojih čet iz Zahodne Nemčije, če se večina sveta NATO s tem ne strinja. Kar se tiče finančnih prispevkov, ki jih Anglija zahteva od bonnske vlade, pa so že izjavili, da so zneski, ki jih je bonijska vlada nedavno plačala Angliji, »enkratna prostovoljna žrtev«.
Predstavnik zahodnonemške vlade je danes izjavil, da je Velika Britanija zahtevala od sveta NATO. naj revidira finančna bremena, ki so povezana z vzdrževanjem britanskih čet v Zahodni Nemčiji (približno 60.000 mož). To zahtevo je včeraj dobil stalni svet NATO v Parizu, zahodnoevropski svet pa danes. Kakor znano, je Velika Britanija v velikih težavah zaradi pomanjkanja tujih deviz.
Medtem je britanski zunanji minister Selwyn Lloyd danes v spodnji zbornici izjavil na vprašanje laburističnega poslanca Zilliacusa, da nadomestitev NATO s širšim paktom o evropski varnosti ne bi dala zahodnim državam zadostne varnosti proti napadu in da bi ošibitev NA TO bila usodna za bodočo u-sodo miru v Evropi. Pripomnil je, da Zahod nima namena napasti Sovjetske zve-
bombe, lahiko zvedeli, da ameriška letala prevažajo vodikove bombe tudi nad Srednjim vzhodom. To se dogaja od časa napada na Egipt. Letala letijo nad področjem Perzijskega zaliva m nad perzijskim o-zemljem do sovjetsKe meje, druga pa nad vzhodnim področjem Sredozemlja.
Voditelj nemške socialdemokratske opozicije Ollenhauer je v zvezi s prihodnjo konferenco NATO omenil po radiu nedavno resolucijo, s katero se njegova stranka izreka proti temu, da bi v Zahodni Nemčiji dobavili atomsko orožje. Ponovno je predlagal neposredna pogajanja med atomskimi državami za omejitev oboroževalne tekme. Pripomnil je, da je potrebno s političnimi sredstvi najti sporazum s Sovjetsko zvezo. ((Potrebno je doseči razorožitev, je pripomnil Ollenhauer, kajti samo razorožitev lahko zagotovi naši deželi ponovno združitev in neodvisnost v miru in svobodi«.
Pa tudi v krogih danske vlade izjavljajo, da sta norveška in danska vlada na skupnem sestanku sklenili, da ne bosta sprejeli nobene morebitne ameriške ponudbe atomskih vžigalnikov za taktično orožje ter da bosta zavrnili morebitni predlog, naj se na danskem in norveškem ozemlju postavijo oporišča za raketne izstrelke.
Predstavnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da bo Francija predlagala na prihodnji konferenci NATO v Parizu ustanovitev atlantskega znanstvenega odbora. Francoski zunanji minister Pi-neau je francoski predlog obrazložil v glavnih obrisih Fo-sterju Dullesu med svojim o-biskom v Washingtonu.
Predsednik francoske vlade Gaillard pa je nocoj na ne-Jtem, banketu v zvezi z zase-"clanjerfi N*ATO naštel štiri
toda njegova politika mo- _____________ ________
ra še dalje temeljiti na naj-1 točke francoske politike:	1.
močnejšem »Ustrahovalnem« | vsak zaveznik mora ohraniti mn:--------------- -----------—svojo popolno avtonomijo, to-
da duh zavezništva prepoveduje, da bi posamezni člani sprejeli sklepe, ki nasprotujejo temeljnim interesom zaveznikov 2. Zavezništvo mora združevati svobodne in e-nakopravne narode. 3. Nekatere evropske države mislijo obdržati interese, ki jih njih zgodovina in nujnost opravičujeta, 4. Strogo vojaška faza je sedaj mimo. Potrebno je, da prihodnja konferenca razširi svojo pristojnost na znanstveno napredovanje, da skrbi za življenjsko raven narodov in da ni strogo lokalizirana, ker bo sicer brez vsebine.
orožju. Zilliacus je namreč predlagal, naj bi Selw,vn Lloyd predlagal državam članicam NATO sporazum z državami varšavskega pakta za sklenitev pakta za evropsko varnost.
Podtajnik britanskega letalstva Charles Orr-Ewir,g je v spodnji zbornici izjavil, da se pripravljajo, da opremijo bombnike RAF z vodikovimi bombami.
Egiptovski list «A1 Ahram« pa piše danes, da so zaradi vznemirjenja, ki je nastalo v Veliki Britaniji ob sporočilu, da ameriška letala prenašajo pri svojih izvidnišk.h poletih nad Veliko Britanijo vodikove
itnim m n umil m n m tu m n iiiiiiiiiiuuii n m umil i mi iiiiiiMiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii n mn iiiiiiiii n m u umili mil m i mil i lunini iiiiiimiiiH
Z zasedanja zvezne ljudske skupščine FLRJ
Sprejet je gospodarski načrt do 1.1961 Pokojnine so zvišane za 22,8 odstotkov
Važen članek «Borbe» o nedopustnem nenehnem preverjanju odnosov nekaterih držav s FLRJ na podlagi njenih odnosov do tretjih držav
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 4. — Veleposlanik ZDA Ridleberger, ki bo po vesten iz zahodnih diplomatskih krogov v kratkem premeščen na novo službeno mesto v Atene, se je pred kratkim vrnil po trimesečnem dopustu v Združenih ameriških državah v Beograd. Skoraj vse inozemske agencije so objavile, da je Ridleberger po nalogu svoje vlade takoj zaprosil za sprejem pri predsedniku republike maršalu Titu, da bi od njega dobil neka pojasnila v zvezi s stališčem Jugoslavije do Sovjetske zveze in vzhodnoevropskega bloka. Po še nepotrjenih vesteh bo predsednik republike sprejel Ridleberger-ja v petek na Brionih.
Po svoječasnih agencijskih vesteh je Washington priznanje vzhodnonemške vlade s strani Jugoslavije tolmačil kot znak, da se Jugoslavija približuje vzhodnoevropskemu bloku, in da je zato pred nadaljevanjem gospodarske pomoči Jugoslaviji najprej potrebno ponovno preveriti odnose z Jugoslavijo.
Članek v jutrišnji »Borbi« je posredni odgovor na prakso stalnega preverjanja odnosov z Jugoslavijo s strani nekaterih držav. List ugotavlja, da je negativna, nerazum. ljiva in nesprejemljiva tendenca, da se preverjanje odnosov izvaja v zvezi z odnosi Jugoslavije do tretjih držav a ne na osnovi koristnosti medsebojnih odnosov. »Naravno bi bilo zaključuje. »Borba«, da se odnosi med Jugoslavijo in tistimi državami, ki sc iz posebnih razlogov ukvarjajo s preverjanjem ravnajo po medsebojnih inte-
liji, Dunajski observatorij o- resih in pravilno pojmovanih
mednarodnih potrebah in zahtevah, kajti naši odnosi s tretjimi državami so in ostanejo samo naša stvar.«
Kongresu socialistične mladine Italije, ki bo od 12. do 15. decembra v Salernu bo prisostvovala tudi delegacija ljudske mladine Jugoslavije. Delegacijo bo vodil tajnik centralnega odbora Panovič.
Zvezna skupščina Jugoslavije je sprejela danes družbeni načrt gospodarskega razvoja do 1961. leta, ki predvideva povprečno letno povečanje proizvodnje za 9,5 Odstotkov. V razpravi o predlogu načrta je sodelovalo nad 2(1 poslancev, ki so se največ zadržali na vprašanju razvoja kmetijstva in izrazili mnenje, da so postavljene naloge realne in izvedljive in da bo uresničenje predvidenega razvoja kmetijstva zagotovilo podružabljenje proizvodnje ter prispevalo k razvoju socialističnih odnosov na vasi. Udeleženci razprave so opozorili tudi na možnosti razvoja dru. gih gospodarskih panog in posebno na zelo ugodne pogoje za razvoj tistih vej gospodarstva, ki bi lahko prispevale k zmanjšanju uvoza in povečanju izvoza.
Skupščina je dalje sprejela zaken o izgradnji hidrosistemi Donava-Tisa-Donava in zakon o melioracijskih delih v Makedoniji. Z izgradnjo hidrosi-stema Donava-Tisa-Donava, ki bo končana do leta 1966, bo osušenih okrog 1.200.000 hektarov zemljišč in omogočeno namakanje 400.000 heklarov zemlje. V ta dela bo vloženih 52.7 milijard dinarjev. V melioracijska dela v Makedoniji pa bo skupnost vložila 31,5 milijard dinarjev.
Popoldne je zvezna skupščina sprejela novi zakon o po-
kojninah, o katerem smo poročali v posebnem članku 8. novembra. Tajnik za delo zveznega izvršnega sveta Moma Markovič je poudaril, da se bodo s tem zakonom pokojnine povečale povprečno za 22,8 odstotkov, t. j. letno za okrog 7,5 milijard dinarjev. Zakon zagotavlja izboljšanje materialnega položaja upokojencev, spodbuja upokojence, da ostanejo v službi tudi po delovnem stažu, ker izboljšuje položaj kvalificiranih m visoko kvalificiranih delavcev in nameščencev in tistih, ki opravljajo težko delo ter udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Novi zakon bo veljal za vse nove in stare upokojence, tako da bo ugodnost novega zakona izkoristilo olkrog 300.000 osebnih in družinskih upokojencev. Prav tako bo okrog 200.000 invalidov dobilo nove pokojnine na podlagi novega zakona, ki ga bo sprejela skupščina, ki bo izvoljena v marcu prihodnjega leta. Jugoslovanska skupnost daje vsako leto ogromna sredstva za vzdrževanje upokojencev. Medtem ko je leta 1939 prejemalo pokojnino 104.000 oseb, prejema danes pokojnino oziroma invalidnino okrog 500.000 oseb. Izdatki za pokojnine in invalidnine so se povečali od 27 milijard v letu 1954 na 37.5 milijard letos oziroma , ssupno z zdravstveno zaščito in stanovanjskim skladom upokojencem pa okrog 45 milijard dinarjev.
Plenum zvezne skupščine se
bo ponovno sestal 10. decembra, ko bo na dnevnem redu razprava o zakonu za javne nameščence, o zakonu o delovnih odnosih in o pristojnosti ljudskih odborov, občin in o-krajev.
B. B,
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2, nsujnižja 3,7, zračni tlak 1022,6, veter vzhodnik 14 km na uro, vlaga 54 odst, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,1 stopinje.	f	Wl -m € frza§ki	l dnevnik	Danes, ČETRTEK, 5. decembra Saba, Uroš Sorace vzide ob 7.29 in zatone ob 16.22. Dolžina dneva 8.53. Luna vzide ob 15.18 In zatone ob 5.23. Jutri, PETEK, 6. decembra Miklavž, Vliadovita
Tiskovna konferenca Združenja trgovcev na drobno
Trgovci ne zmorejo pretiranega poviška trošarin na razne potrošne predmete
Zato zahtevajo, naj se občinski komisar odreče nameravanim poviškom ter naj upošteva pri obremenitvi vsedržavno povprečje
Na sedežu Združenja trgovcev na drobno je sinoči na tiskovni konferenci, katere so se udeležili vsi predstavniki tržaškega tiska, dr. Cordova-do, podpredsednik tega združenja, podrobno obrazložil izredno resni položaj, ki je nastal s sklepom prefekturne-ga komisarja, da se nesorazmerno visoko poveča trošarina za nekatere trgovce, ki jo plačujejo na osnovi letnega sporazuma.
Gre za izvajanje zakona št.
703, ki določa, da je treba zvišati do skrajne mere trošarino za skoro vse potroš-no blago, v primeru, da je prizadeta občina deficitna. Ta zakon je stopil v veljavo v ostalih italijanskih občinah že 1952. leta. Takrat pa ga niso raztegnili na Trst zaradi tega, ker so odgovorni organi bili mnenja, da bi prehudo prizadel tržaško gospodarstvo, poleg tega pa so u-poštevali, da je Trst izgubil večino svoje pokrajine, kar je privedlo	do poplave licenc,
tako da je sedaj v Trstu ena licenca na 27 prebivalcev.
Občinski svet je 1959. leta odbil sprejem zakona št. 703, katerega	je nato uveljavil
prav v ta namen imenovani prefekturni komisar. Takratni odbornik	za finance dr. Ri-
naldini je za izvajanje tega zakona stopil v stik s predstavniki	posameznih katego-
rij, da po zgledu ostalih italijanskih	pokrajin sporazum-
no uvedejo novi davek, tako da ne bi povzročili krize na
trgu.	.	.
Na teh pogajanjih so spora- uprave znaša povprečni stro-zumno določili sKupno vsoto j šek na prebivalca za tekstil trošarine, ki bi jo morala pla
lir ali 3,6-krat več, trgovci s čevlji 59 milijonov lir ali 4,5-krat več, trgovci z zlatnino in urami 12,5 milijonov lir ali skoro dvakrat več in končno cvetličarji 8,1 milijonov lir ali 3,7-krat več.
Razumljivo je, da je postal tudi povprečni znesek trošarine na prebivalca izredno visok, saj bo dosegel za trgovce s tekstilom 635 lir (italijansko povprečje 173), s čevlji 210 (45), zlatarje in urarje 44 lir (24,5) in cvetličarje 28 lir (7,5).
Občina ni uvedla nove obdavčitve za vse trgovce enako, temveč je nekatere izredno visoko obdavčila, medtem ko bodo drugi plačali enako vsoto, kot so jo letos. Tako se nanaša nova obdavčitev na 170 trgovin s tekstilom (skupno jih je 550) in na 92 trgovcev s čevlji (skupno jih je 181). Predstavniki trgovcev so mnenja, da je to napravljeno z očitno namero, da se razbije njih enotna fronta in da skušajo uveljaviti načelo: «Danes meni, jutri tebi». Občinska uprava hoče razpravljati s posameznimi trgovci, s katerimi bi imela nedvomno lažje delo.
Nedvomno so pritožbe trgovcev upravičene, saj ni mogoče zahtevati, da bi tržaški trgovci plačali mnogo več kot plačujejo trgovci v Milanu, Turinu, Genovi in drugih bogatih italijanskih mestih, ki imajo poleg tega obširno zaledje, iz katerega hodijo ljudje kupovat v mesto. Na osno-- računov tržaške občinske
čati določena kategorija trgovcev. Osnovo za sporazum je predstavljala trošarina, ki so jo plačali trgovci 17 največjih italijanskih mest, ki so vsa severno od Rima in med katerimi so bila vključena tudi najbogatejša gospodarska središča kot:	Milan, Turin,
C enova, Benetke, Bdlogna, Rim itd.. Tako so izračunali koliko pride v teh mestih trošarine za posamezne vrste blaga povprečno na prebivalca in določili splošno povprečje.
Na ta način so izračunali, da predstavlja pri tekstilu in oblačilih to povprečje na pre- j
in oblačila v Milanu na pri mer 234 lir, medtem ko je sedaj zahteval vladni generalni komisar 635 lir ali sko-
ro trikrat vec. Pii če' 1,ji h ■ b0 2Višai cene vseh Acegato-
znasa to povprečje v Milanu!	   ^__
49 lir, medtem ko zahteva ko-, misar v Trstu 210 lir.
krat do tega, da isti par čev- prizadetih trgovcev, na kateri
ljev večkrat vpišejo.
Očitno gre torej za nesorazmerno povišanje potrošnega davka, katerega večina tržaških prizadetih trgovcev ne bo mogla plačati. Po mnenju trgovcev ni mogoče prevaliti breme tega davka na kupce, ker bo v takem primeru prišlo do absurdnega položaja in bodo tržaški potrošniki hodili kupovat v Tržič in Gorico, ker bodo omenjeni predmeti v Trstu izredno dragi. Po drugi plati pa, kot že rečeno, velika večina trgovin še zdaleč ne razpolaga s tako velikimi rezervami, da bi lahko dalj časa prenesle tako nesorazmerno obdavčitev. *
Na osnovi teh utemeljenih razlogov zahtevajo predstavniki trgovcev, da se prične s pogajanji in sklene nov sporazum, ki bo upošteval italijansko povprečje. V ta namen bodo razni trgovci sedaj stopili v stik z odgovornimi občinskimi uradi, da v praksi ugotove, kakšno je dokončno stališče občine. V ponedeljek pa bodo sklicali skupščino
bodo razpravljali o nadaljnji akciji.
Razpravljanje strank o sporu v CRDA
Predstavnik strank, ki imajo svoje zastopnike v'italijanskem parlamentu, so se sinoči ponovno sestali in razpravljali o sporu v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu Sestan. ku, kateremu je predsedoval prof. Cumbat, so prisostvovali tudi sindikalni zastopniki. Skupno so se pogovorili o nadaljnji enotni akciji za rešitev spora. Na pobudo tržaške federacije PRI je vsedržavni tajnik te stranke že stopil v stik s poslancema Macrelli-jem in Amadeom za enoten nastop pri vladnih oblasteh.
ZAPRTA CESTA
Od 6. decembra dalje bosta zaradi popravljalnih del zaprti Ulici Vignola in Ressman.
S sinočnje seje miljskega občinskega sveta
Tudi Milje bodo dobile svoj regulacijski načrt
Občinski svet predlaga ustanovitev nove lekarne v Zavljah Parnik «Italia» niso mogli prodati niti za 12 milijonov lir
Po odobritvi zapisnika je dražbi za 7 milijonov lir, ni
miljski občinski svet na sinočnji seji najprej razpravljal o potrebi ustanovitve nove lekarne v miljski občini. Prefektura je s posebnim pismom zahtevala, naj občinski svet glede tega izrazi svoje mnenje, kajti kot je znano, se številčni stalež lekarn od leta 1937 ni v ničemer spremenil. Občinska uprava je v tej zvezi mnenja, da je otvoritev nove lekarne nujno potrebna, toda ne v Miljah, temveč v Zavljah, ki se vse bolj razvijajo. Zato je župan predlagal, da bi v tem smislu formulirali predlog, kar je občinski svet tudi soglasno potrdil. V prid odobritve nove lekarne v Zavljah so se namreč izrazili tudi predstavniki Krščanske demokracije, socialdemokratov in republikancev.
Občinski svet je nato z večino glasov potrdil sklep občinskega odbora, po katerem so v letošnjem poletju razpisali javno dražbo za prodajo parnika <<Italia», last občinskega podjetja ACNA. Kljub temu, da so ceno parniku, katerega so na prvi dražbi prodajali za izklicno ceno 19 milijonov lir, znižali na drugi
itiiiitHiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiimiiiii
Dobrote komisarske uprave
Prefekturni komisar na občini dr. Mattucci pripravlja Tržačanom neprijetno novoletno darilo. S 1. januarjem
Te številke postanejo se bolj razumljive in prepričljive, če upoštevamo, da plačajo vsi milanski trgovci s čevlji približno 60 milijonov lir trošarine in da bi morali plačati tržaški skoro enako vsoto, medtem ko plačajo trgovci v bogati Bologni (okrog 350.000 prebivalcev) komaj: 27 milijonov lir.
Prefekturni komisar zago-
bivalca 167 lir, kar so po- j varja povišanje tarife s pomnožili s številom tržaških ; trebami proračuna, kar je po prebivalcev (280.000) in do-, eni plati točno, po drugi pa bili skupno vsoto 46.760.000 ni mogoče urediti ^proračuna
lir, kot skupno vsoto trošarine, ki bi jo morali plačati trgovci s tem blagom. Nato je občina zahtevala, da se ta vsota zaokroži navzgor na 50 milijonov lir, na kar so predstavniki te kategorije pristali.
Podoben je bil postopek za določevanje skupne vsote trošarine za ostale vrste blaga. Za čevlje so na primer izračunali, da znaša povprečna trošarina omenjenih 17 italijanskih mest na prebivalca 44 lir, kar pomeni, da bi morala doseči v Trstu skupna vsota 12.320.000 lir. Tudi to vsoto so zaokrožili navzgor in določili končno vsoto 13 milijonov lir. Pri računanju te trošarine so prizadeti še zlatarji in urarji, katerim so določili trošarino v višini 7 milijonov lir, in cvetličarji (2 milijona 200 tisoč lir).
V letu 1957 je tako občina predvidela, da bo dobila na račun trošarine skupno 72 milijonov lir. To okvirno vsoto so nato posamezne kategorije razdelile med seboj, pri čemer je služil za osnovo IGE in na kar so vsi pristali in tudi skoro brez izjem podpisali po zakonu predvideni sporazum z občinsko upravo.
Sedaj je prefekturni komisar Mattucci odredil, da se odpove sporazum za dobršen del prizadetih trgovcev in je zahteval naravnost fantastično višje zneske. Po mnenju občine bi morali prihodnje leto plačati: trgovci s tekstilom in oblačili 180 milijonov
s takimi sredstvi. Poleg tega se komisar oslanja na spremne liste in trdi, da so njegove številke izračunane na o-
Opozorilo staršem
Najlepše boste izročili svojim malčkom Miklavževa darila, če poverite to nalogo gledališkemu Miklavžu, ki bo nastopil po predstavi ((Srebrne lilije«, danes, 5. t. m. v dvorani pri Sv. Ivanu. Zato pohitite in izročite darila, ki ste jih namenili svojim otrokom, od 13. ure dalje pri gledališki blagajni pri Sv. 1-vanu. Ne pozabite napisati na zavoj z darili točno ime! Miklavžev pooblaščenec bo upošteval tudi posebne želje darovalcev.
snovi stvarno v Trst pripeljanega in prodanega blaga. Trgovci na ta razlog pripominjajo, da velja sistem spremnih listov tudi v Milanu, Turinu, Genovi in drugod in da ne zahtevajo nič drugega, kot da se uveljavi v Trstu trošarina na isti višini kot v italijanskih mestih. Poleg tega pa spremni listi mnogokrat rte izražajo dejanskega stanja, ker je treba u-poštevati blago, ki je bilo tranzitno poslano skozi Trst in prihaja v praksi mnogo-
* j vih uslug. Cena navadnega ' tramvajskega listka se bo zvišala od 25 na 30 lir, obenem pa bo zvišana tudi cena večernih, nočnih in nedeljskih voženj, abonmajev in tedenskih izkaznic. Zdi se, da ne bodo ukinili jutranjega zelenega listka, ki pa bo od 1. januarja dalje stal 30 in ne 25 lir kot sedaj. Poleg tega pa bodo uvedli posebne tedenske karte -za delavce. Pri tem moramo omeniti, da se je letos .cena tramvajskih prevozov že enkrat zvišala, in sicer od 2o na 25 lir za navadni listek, ter sorazmerno v odstotkih za vse druge vožnje in abonmaje. To pomeni, da se bo v roku manj kot enega leta cena te javne u-sluge zvišala za 50 odstotkov,
Poleg tega bodo s 1. januarjem zvišali ceno električnega toka za domačo uporabo za 2 liri za kW. Čeprav se zdi to zvišanje malenkostno, vendar moramo upoštevati dejstvo, da bo s tem poviškom cena električnega toka v Trstu dosegla najvišjo ceno, ki jo je določil medministrski urad za cene. Ceno plina bodo zvišali za okrog 3 lire za kubični meter. Največ pa bo s 1. januarjem zvišana cena vode, in sicer za 35—40 odstotkov-
Desničarski tisk, ki podpira komisarjevo politiko na občini in imenuje njegove protisocialne ukrepe glede zvišanja raznih cen in davkov «zdravo in razumno gospodarsko politiko«, ki bo ((ozdravila občinske in Acegatove finance«, napoveduje, da je to šele prvi ukrep dvoletnega načrta za sanacijo tega občinskega podjetja. Ce mislijo# na podoben način uravnovesiti Acegatov proračun, potem lahko pričakujemo, da bodo že v teku prihodnjega leta ponovno zvišali cene eni ali drugi občinski uslugi. Sicer pa ni izključeno, da bodo skušali zavleči komsarsko u-pravo na občini, samo da o-mogočijo temu državnemu birokratu, da sprejme vse tiste ukrepe, ki jih izvoljeni občinski svetovalci ne bi potrdili, dokler se ne bi gospodarsko
bilo nobenega kupca. Občinski svet je sklep upravnega odbora potrdil, nakar so nekateri svetovalci pripomnili, da bi bilo treba parnik, ki rjavi v pristanišču, vsaj zasilno prepleskati ter pomisliti na možnost, da bi ga vsaj v poletnih mesecih uporabili za razne izlete ali pa ga dali v najem kakemu zasebniku za vožnje v Koper, Sv. Nikolaj in tudi Portorož.
Občinski svet je nato potrdil nekaj sprememb v zvezi z izvajanjem zakona št. 703, nato pa je župan sporočil, da zapade 31. oktobra 1958 rok za izdelavo regulacijskega načrta. Občinski svet je na predlog župana najprej poveril ing. arh. Antoniu Guacciju izdelavo regulacijskega načrta, nato pa odobril izdatek 3 milijone lir, ki so potrebni za izdelavo tega načrta. Upoštevati je namreč treba, da bo moral omenjenemu arhitektu pomagati poleg raznih komisij, ki se bodo ukvarjale s posameznimi področji načrta, tudi stalno zaposlen geometer. -------------«»------
Stavka kovinarjev
Včeraj so delavci v obratih CRDA in Tržaškem arzenalu zapustili delo opoldne; stavkali pa bodo tudi danes, kot sta enotno sklenili obe sindikalni organizaciji. Dnevne izmene bodo delale le 5 ur, nočne izmene pa bodo imele popolno stavko. Sindikalni organizaciji vabita tudi delavce, ki so zaposleni pri zunanjih podjetjih, naj se udeležijo stavke.
Danes ob 13. pa bo v Ul. Madonnina v Ljudskem domu zborovanje stavkajočih, ki ga organizira Zveza kovinarjev FIOM.
 «»----------
Kamen v oko dečku med igro
Med igro na dvoiLcu je neki vrstnik vrgel 6-letnemu Fer-rucciu Troci iz Ul. Beuosguar-do itamen v čelo in s tem prisilil očeta, da ga je odpeljal v bolnišnico. Zdravniki so otroku samo izprali rano in ga nato odslovili ter priporočili staršem, da bi poskrbeli, da bo otrok počival do zaceutve po-, skodbe.
 «»----------
Tudi tržaški geofizični observatorij je včeraj zaznamoval izredno močne potresne sunke, ki so se pričeli ob 4,47 uri in trajali okrog poldrugo uro. Središče potresa je po mnenju osebja observatorija i bilo na področju Tibeta.
iiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiMHiiiiu
Občutno zvišanje cen uslug mestnega podjetja Acegat
S 1. januarjem ho stal tramvajski listek 30 lir, električni tok se bo podražil za 2 liri, plin za 3 lire, voda pa za okrog 10 odstotkov
stanje mesta izboljšalo.
Na pobudo prefekturnega komisarja pa je uprava Ace-gata	v poslednjih tednih
zmanjšala število tramvajskih vozov, trolejbusov in avtobusov na najbolj obremenjenih progah. To povzroča zlasti v jutranjih, opoldanskih in večernih urah vedno večjo gnečo v vozovih in stalne zamude na teh progah. Pravijo, da je tudi ta ukreo v zvezi z ((ozdravitvijo financ Acegata«. Vse to seveda izključno na škodo koristnikov oziroma delavstva, ki ba moralo, od 1. januarja dalje za neustrezne usluge plačati višje cene kot sedaj.
 «»-------
Nezgodi na delu
Bruno Peruzzo iz Kraške u lice na Opčinah se je včeraj zgodaj popoldne ponesrečil med delom v začetku Ul. Ron-
chetto, kjer so mu valjarji transmisijskega jermena zmečkali členek desnega kazalca.
Med deiom v delavnicah Acegata pri Broletu se je ponesrečil ’udi Guido Macorin iz Gornjega Kjadina. Tudi njega so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 7 ali 8 dneh.
Pri padcu v stanovanju si je pretresla možgane
Okoli 19. ure so morali nujno sprejeti na I. kirurškem oddelku 66-let«(o Vittorio Ivanov
por. Rusši iz Ul. Koldiija 2. katero je spremil v boinišnico njen sin. Ta je pojasnil, da je mati zaradi nenadne slabosti padla v stanovanju.
Zdravniki so žensiko sprejeli zaradi mozganskeg a pretresa na 1. kirurškem oddelku, kjer so si pridržali prognezo.
Iz sodnih dvoran
Miklavžev sejem na Akvedotu
Miklavžev sejem na Akvedotu traja it štiri dni in postaja vedno bolj živahen, ra sejem seveda najbolj navdušuje malčke, privlači pa tudi odrasle. Zato je na Akvedotu vet dan vse živo, proti večeru pa nastane tam prava gneča. Okrog 400 stojnic branjevcev, potujočih trgovcev in krošnjarjev ponuja raznovrstno blago:	slaščice, t-
orače kravate, rokavice, razna oblačila, posodo, izdelke iz keramike in na stotine drugih dobrot Prodajalci pa pravijo, da je bila doslej kupčija le bolj slaba, da pa upajo , da se bo danes obrnilo na bolje, ker bo pač moral drevi Miklavž nositi po hišah darove
Obsodba upravniKa zaporov in njegovega podkupovalca
Dve oprostitvi pred prizivnim sodiščem - 2.000 lir globe za kletev - Ustavljen sodni postopek proti vozačema
Proces proti bivšemu upravniku koronejskih zaporov Ser-giu La Raji, cremonskemu industrijcu Remu Polliju in inž. Lucianu Rupiniju iz Trsta se je včeraj končno zaključil.
Pri pretekli razpravi je tožilec zahteval obsodbo vseh treh, včeraj zjutraj pa je še enkrat potrdil mnenje, da so La Raja, Polh in Rupini krivi obtoženih dejanj, to je podkupovanja in poneverbe javne lastnine. Njemu je odgovoril odv. Poillucci, medtem ko je odv. Coen predložil sodišču vlogo z navedbo razlogov, ki govore o nedolžnosti La Raje.
Da je bila sestavitev razsodbe precej naporna dokazuje dejstvo, da so sodniki razpravljali v sejni dvorani skoraj šest ur, preden so pre-čitali odločitev. Prva dva obtoženca sta bila sicer obsojena, a njuna kazen se je precej znižala, za kar pa se morata zahvaliti pomilostitvi in amnestiji. La Rajo so sodniki obsodili zaradi sprejemanja podkupnin in poneverbe na 2 leti in 10 mesecev zapora ter na 26.000 lir globe. Od teh so mu pomilostili poldrugo leto in 22.000 lir globe in ker je 5 mesecev in 9 dni že presedel v zaporu, pomeni, da mu je preostalo še 10 mesecev in 21 dni zaporne ter 4 tisoč lir denarne kazni. Bivšega upravnika koronejskih zaporov je sodišče nadalje o-prostilo skupno z inženirjem Rupinijem obtožbe podkupovanja, ki se je tikala izključno njiju dveh s pripombo, da dejanje ne obstaja, medtem ko je prekinilo postopek proti • La Raji v zvezi z izdajo uradnih tajnosti zaradi amnestije.
Kazen za Pollija pa je bila višja, in sicer 3 leta in 7 mesecev zapora ter 50.000 lir globe, a na pomoč mu je prišel pomilostitveni odlok za 3 leta zaporne in celotne denarne kazni. Cremonski in-dustrijec pa je 15 dni presedel v preiskovalnem zaporu, kar mu bo odtegnjeno od kazni, zaradi česar mu je preostalo še 6 mesecev in pol ječe.
Sodniki so nadalje prepovedali La Raji, da bi lahko za dobo petih let izvrševal javne funkcije in mu preklicali odlok, s katerim so mu
prepovedali oddaljitev iz tr-1 vedati, da bi prisostvoval no-
žaške občine.
Preds.; Corsi, tož.: Tavella, zapisn.; Urbani, obramba; odvetniki Poillucci. Coen, Ami-goni in Groppali iz Cremone.
>1« * *
Pred prizivnim sodiščem so razpravljali o pritožbi, ki sta jo proti razsodbi videmskega sodišča vložila 32-letni Erman-no Manfreda iz Massa Carrara in 36-letni Raoul Pelessoni iz Vidma. Oba sta se morala februarja letos zagovarjati pred sodiščem pod obtožbo, da sta zakrivila prometno nesrečo, zaradi katere je 53-letni Emilio Orso iz Cervinja-na izgubil življenje.
Manfreda je kot vojak šofiral vojaški poltovornik in je v Drevoredu Venezia v Vidmu prehitel ustavljeni avto. Z nasprotne strani pa je z motornim kolesom privozil Pelessoni, s katerim se je peljal Orso, ki je zaradi trčenja odletel na tla in kasneje podlegel hudim lobanjskim poškodbam.
Videmsko sodišče pa je spoznalo samo Manfredo za krivega obtoženega dejanja in ga je zato obsodilo z vsemi olajšavami ki jih določa zakon, na 4 mesece zapora ter na povračilo povzročene škode, katero bo moralo plačati ministrstvo obrambe oziroma državna uprava. Pelessoni pa je imel več sreče, ker so ga sodniki oprostili, pa čeprav le zaradi pomanjkanja dokazov.
S prizivom pa je mož dosegel še večje zadoščenje, ker so ga tržaški sodniki popolnoma oprostili krivde, medtem ko so Manfredi v celoti potrdili prvotno obsodbo vključno z izplačilom škode, katere višine bo moralo določiti civilno sodišče.
St*
Isto sodišče je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 74-letnega upokojenca Silvestra Oblaka iz Skedenjske ulice, katerega so marca letos obsodili zaradi poltenih dejanj na pet let zapora in na dosmrtno prepoved izvrševanja javnih služb. Tedaj so mu priznali tudi delno slaboumnost. Ta olajševalna okolnost pa mu sedaj zaradi oprostitve ni več potrebna.
ijt >S «■
31-Ietni Romildo Beltrame iz Ul. C. Marzio ni imel dosti denarja v žepu, a vseeno se kot špornik ni mogel odpo-
gometnim tekmam na igrišču pri Sv. Soboti. Junija lani je s precejšnjo muko zbral nekaj stotakov, s katerimi si je kupil vstopnico in prisostvoval tekmi Triestina - La-nerossi Vicenza. Tekma pa ga ni zadovoljila in ker mu je bilo žal zapravljenega denarja, je glasno zaklel, češ ((brezposeln sem in si odtrgam od ust, da prisostvujem tekmi, a kljub temu ne vidim nobene lepe igre«.
Njegova kletev je prišla do ušes nekega policijskega inšpektorja, ki je nezadovoljnega ljubitelja nogometa prijavil pristojnim organom. Posledice so bile, da so možu poslali domov kazenski dekret s 1.000 lirami denarne kazni.
Beltrame se je seveda pro-tivil temu in tako je moral pred sodnika, ki ga je sedaj spoznal za krivega in ga obsodil na 2.000 lir denarne kazni.	•
* * *
Pred sodnika sta morala tudi 34-letni Giovanni Oalli-na iz Cornude in 50-letni Vittorio Sai iz Ul. Camnanel-le in oba sta se morala zagovarjati zaradi obtožbe povzročitve telesnih poškodb Romanu De Medi.
Proces je bil odmev nezgode, ki se je pripetila februarja 1955. leta, ko je prišlo na križišču Ul. Galatti z Ul. F. Filzi do trčenja med Acegato-vim trolejbusom, ki ga je vozil Sai, in motornim kolesom, katerega je šofiral Gal-lina in na katerem se je vozil tudi De Meda. Ta se je pri padcu poškodoval, zaradi česar je prišlo tudi do procesa.
Sodnik pa je ugotovil, da je šlo le za lažje poškodbe in ker je potrebna za sodni postopek tožba, ki jo ponesrečenec ni vložil, so proti obtoženima ustavili postopek.
Danes proces proti Krakerju
Danes zjutraj se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem pod predsedstvom dr. Rossija (tož,: dr. De Franco, zapisn.: Magliacca) 23-letni E-doardo Kraker iz Ul. Meucci, ki je obtožen, da je skušal 9. aprila letos z nožem ubiti svojega tasta Antonia Salvija.
SNG
v TRSTU
DANES 5. decembra 195/ ob 18. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska cesta ,7 HANS FITZ
Srebrna lilija
Pravljična igra v sest.ih slikah za otroke in vse one, ki so še lahko otroci Po predstavi bo Miklavž s pomočjo dobre vile. kraljične, Bonija in Lipeta obdaroval prisotne.
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom pri blagajni dvorane.
V soboto 7. decembra ob 20.30 v Borštu JOSIP TAVČAR
Prihodnjo nedeljo
V nedeljo 8. decembra ob 17. uri v Ricmanjih nastop gojencev Igralske šole SNG s komedijo I. A. KRILOVA
Nauk hčerama
Na sporedu so tudi folklorni plesi, ki jih bo izvajala folikloma skupina «Breg».
GLASBENA MATICA TRST
Iz tehničnih razlogov je
Konceht pmbkega %8ola in boli'dw ihednje gladene Sola iz Mjulljane
odložen in bo 17. t. m.
( OLEDALlSČA )
VERDI
Danes ob 20.30: G. Puccini: «Boheme». Premiera. Abonma A za parter in .ože ter C za galerije.
TEATRO NUOVO
Danes ob 21.: G. Feydeau: «Puran». Gledališka družina Volonghi-Buazzello-Lionello.
It A /.N A OltVK.Vrn.A j
i	ui	ušivo nOijasua Ma-
ticu v Trstu bo imelo svoj redni
občni' zbor 8. decembra t. 1. ob SI. ■ uri v Ul. Rema 15-11.
( MIIDNKA »»KOMVKTAj
Miklavževanje za šolske otroke v Križu. Otroci slovenskega otroškega vrtca in osnovne šole naj pridejo dames 5, t. m. od 18. do 20. ure na sedež Prosvetnega društva «A. Sirk« po vstopnice, ki sta jih Prosvetni društvi «Vesna» in «A, Sirk« prejeli od Miklavža za lep barvni film ((Fantazija MGMn, Predstava bo v soboto, 7. t. m. ob 18.30 v dvorani kima. — Odraslim vstop ne bo dovoljen!
Prosvetno društvo »Rade Pregare* priredi Miklavžev večer v soboto 7. t. m. ob 20. uri v Ul R. Mainna 29. V programu so razne zabavne in šaljive točke. Igral bo tuni tamburaški zbor. Vabljeni so člani in simpatizerji društva. Vsi oni, ki bi hoteli obdarovati udeležence, so naprošeni,
(k HITIH |- I s poročila)
Prijetna zabava pri predstavi skupine Volonghi - Buazzelli i. dr.
Včeraj zvečer smo v Novem gledališču prisostvovali Živah, ni komediji Georgesa Fey-deauja »Puran». Komedija, ki se ne dviga iznad povprečja tolikih komedij, kjer iz »običajnega)) trikotnika nastane precej obširen mnogokotmk; na koncu se pa še kar ginlji-vo konča, saj je vse v najlepšem redu, razen kaka malenkost...
Da je komedija na odru vendar živela, je zasluga dobrih igralcev in režije Sandra Bolchija, ki bi pa vseeno lahko kako pretiravanje omilil. Lina Volonghi, Tino Buazzelli, Dina Sassoli, Lionello in vsi ostali so zaigrali s potrebnim temperamentom ter dobro opredelili značaje posameznih tipov.
Gledališka skupina bo gosto, vala v Novem gledališču do 10, t. m. z raznimi deli.
Sinoči ustanovljen Slovenski fotoklub
Sinoči je bil v Ul. Koma 15 ustanovni občni zbor Slovenskega fotokluba. V Gregorčičevi dvorani se je zbralo lepo število slovenskih fotoamaterjev, med katerimi je oilo opaziti precej mladine, kar je povsem razveseljivo dejstvo in jamstvo, da bo klub uspešni deloval ter napredoval.
Pripravljalni odbor je poročal o pripravah za ustanovitev kluba, nato pa so prisotni razpravljali o pravilniku ter ga z nekaterimi spremembami odobrili.
Ob koncu je bil izvoljen petčlanski odbor, ki bo vodil delovanje fotokluba.
Z ustanovitvijo Slovenskega fotokluba imamo v Trstu novo kulturno organizaciju, kateri želimo najiepše uspehe.
O Predvčerajšnjim »o agenti kvesture, ki imajo nalogo, da nadzorujejo cene. kaznovali / globo 46-letnega Silvija Franca s Trga C. Romana, in sicer ker je prodajal olje po zvišanih cenah.
da prinesejo darove v Ul. R. Manina 29 od 20. ure dalje vsak večer do sobote.
Prosvetno društvo «S. Škamperle* pri Sv. Ivanu priredi danes ob 20.30 za svoje člane v društvenih prostorih miklavževanje. Darila se sprejemajo od 19. do 29.30.
—«»-----
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 9 oseb, poroke pa so bile 4.
POROČILI SO SE: šofer Fer-ruocio Locci in gospodinja Albina Maria Sohrotit, delavec Bruno Oigui in gospodinja Elisa Cra-merstetter, šofer Piieitro Minca in gospodinja Anita Parovel, barist Enrico Gioitti in gospodinja E-leonoira Borštner.
UMRLI SO: 80-letna Giovanna Klimhaus vd. Pellizzom, 68-letna Anna Pehm por. Petronio, 68-letna Maria Rigo, 78-letna Cate-rirva Grudima vd. Capponi, 51-letrva Iolaoda Quaramtotto por. Sforzina, 71-tetn,i Sera,fino Ter-rone, 78-letna Marija Prodan vd. Leban, 54-letna Rosa Rottundo por. Agresti, 88-letrvi Oreste Za-nutto.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v decembru
AlTAlatoarda, istrska cesta 7; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Dr. Praxmarer, Trg Unitž 4; Premimi, Ul. Tiziamo Vecellio 24.
RADIO
ČETRTEK, 5. decembra 1957 IHSI POSTAJ A A
11.30 Zabavna glasba; 12.00 Potovanje po Italiji: Turistični razgledi M, A. Bernonija; 12.10 Zg vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Lahke priljubljene melodije; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 14.00 Odlomki iz znanih oper; 17.30 Plesna glasba;
18.00 Klavirski mojstri; 18.30 Z začarane police: Ivanka Cegnar: ((Osliček sv. Miklavža«; 18.40 Koncert oboista Renza Damiani-ja, pri klavirju Roberto Repini;
19.00 Slovenski samospevi; 19.15 Izumi v zgodovini civilizacije: «Od ognja do hrane v konser-vah«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Iz opernega sveta;
21.00 Oddaja za najmlajše: ((Darilo sv. Miklavža«: igrajo člani radijskega odra; 21.40 Pri domačem ognjišču; 22.00 Nove knjige in tedaje: Andrej Hieng: * Usodni rob«, poroča prof. Martin Jev-nikar; 22.15 Čajkovski; Serenada za godalni orkester v C-duru, op. 48; 22.45 Na kitaro igra Caw-boy; 23.00 Zasedba «Dixieland» Bill Davison.
1 K S T I.
11.30 Simfonična glasba; 12.10 Popevke; 16.30 Orkester Glno Conte; 17.30 Zbor «A. Iilersberg«;
19.00 'Koncert baritonista Guida De Amiieisa; 21.00 R. Strauss: iiElekjtra«, opera v 1 dej.
K U P E It 257 m, 1169 kHz
Poročila v slov.: 7.00, 7.30, 13.30,
15.00.
Poročila v ital.:	6.30,	12.30,
17.15, 19.15, 22.30.
5.00-6.15 Spored iz Ljubljane:
6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro io.ro: 7.45 Jutranji koledar; 11.00 Leo De-Libes: «Sil-vya», suita; 11.15 Otroški kotiček; 13.40 Kmetijska univerza: »Izkop, sortiranje in spravilo trsnega materiala«; 13.50 A. Dobro-nič:	Burleska iz »Karnevala«;
14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci: «Govori predsednik OLO Koper tov. Albin Dujc«; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Vaški kvintet, Božo in Miško in F ant j e na vasi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke; 17.25 Samy Fayard: «Don Juan zaljubljen«, slušna igra v ital.; 18.15 Havajske serenade; 18.30 Dela Krešimira Ba-ranoviča; 19.00 Skladbe Georga Gershwi>na; 19.30.22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Orkester Woody Herman.
»SLOVENIJA 327.1 m. 202.1 tn. 212,4 m
Poročila; a.uu, 6.00, 7.00, 8.00
10.00,	.3 00,	15.00,	17.00.	19.30
22.00
5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Za dobro voljo; 8.35 Romantične melodije; 9.00 Glasbeno popotovanje; 10.10 Zabavni expres; 11.00 Arije, ki jih radi poslušate; 11.30 Cicibanom — dober dan! (Smiljan Rozman: O dekletu, ki je ljubilo sonce); 11.45 Pesmii za naše male; 12.00 «Manhattanska rapsodija«; 12.30 Kmečka univerza — Ing. Tine Mastnak; Razvoj kmetijstva v prihodnjih petih letih; 12.40 Ciganske melodije;
13.15 «Mala panorama« (melodije iz Portorika); 13.30 Popularne orkestralne melodije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Humoreska tega tedna — Dve italijanski humoreski; 16.00 Domači in tuji solisti im skladatelji; 17.10 Zapojte z nami!; 18.00 Janko Liška:	Inženir Nikola Miirkov;
18.15 Isaac Atbenlz: Iberia, suita; 18.45 Četrtkova reportaža; 19.50 Tedenski notranje-politični pregled; 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov; 21.00 Alfred Polgar — avstrijski kritik in feljtonist; 21.30 G. Fanrč: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu op. 15.
TELEVIZIJA
17.30 spored za otroke; 18.30 Italijanski sprehodi; 20.30 Poročila; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ; 22.00 «Viggo, morska raca«.
hem oceanu«, Silvana Manga-no, A. Perkins, Alida Valli, Jo
Van Fleei, k. Centa in i/vonne Šanson.
Nazionale. 16.00: «Poročilo InnH-jamcev«, Lex Barker, Rita Moreno.
Supercinema. 15.45: ((Raketni pilot in lepa Sibirka«, John Way-ne im J. Leigh. Fllodrammatico. 15.45:	((Raketni
pilot in lepa Sibirka«, John Wayne in J. Leigh.
Grattacielo. 16.00: »Blazneži«, B. Haley, H. Dale.
2100: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Arcobaleno. 15.30; «Nekaj. kar velja«, Rock Hudson, Dana Winter
Astra Rojan, 16.00: »Prepovedan
planet«, VV. Pidgeon, A, Franca. Capitol. 16.30: «Klobuk poln dežja«, A. Franciosa. Prepovedano miadini. Izkaznice niso veljavne.
21.00- »Odnehaš ali nadaljuješ«-Ciistzllo. 16.00: »Kabirske noči«, Giulietta Mašina, F. Perier, A-
Nazzari.
21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Alabarda. 15.30: »Kabirske noči«. Giulietta Masir-a, F. Perier, A. Nazzari.
Aldebaran. 16.00: ((Primula gial-la». Življenje najbolj skrivnostnega kriminalca naših dni. Z. Scott in P. Castle.
Ariston. 16.00:	»Magdalena«, M-
Toren, Gino Cervi. Samo danes. 21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Armonia. 15.00: «Ka>jnova kri«, J. Payne, M. Freemam. Nov va-rietč.
Aurora.	16.00;	«Zelezni razred«,
M. Fischer in R. Salvatori. Garibaldi. 16.00: ((Sneg na Kih* m.andža>ru», A. Gardner, G. Peck.
Ideale. 16.00: «Vrisk galeba«, R^ Daniton, Colleen Miller, M. An-ders.
Impero.	16.30:	«Babioa Sahella«.
S. Koščina,	R. Salvatori, T.
Pica, R. Rascel.
21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Italia. 16.00: »Oči brez smeha«, L, Olivier in J. Jones.
21.00; ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Moderno. 16.00: »Mrzlica po zlatu«, Charles Chaplin.
21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. S. Marco 16.00:	«Pesem srca«,
Milly Vitaie. Alberto Farnese; pc.je Jula de Palma.
21.00; »Odnehaš ali nadaljuješ«. Savona.	16.00:	»Rumene sence«,
Richard Conte, Peggie Castle. Viaie. 16.00; ((Peklenska meteo-ra», G. VVUld-ams, L. Albricht. Viti. Veneto. 16.00: «Klobuk polo dežja«. Prepovedano mladini., Belvedere. 15.30: «Curosello D>-sneiar.o«. Technieolor.
21.00: ((Odnehaš ali nadaljuješ«. Marconi. 16.00: «ZIati zvonik«, S. Mondaini, R. Risso, M. Riva, N. B-ielli, Y. Šanson.
Massimo. 16.00; «Fra Martin«, P-Horbiger in M. Koch.
21 00: »Odnehaš ali nadaljuješ«. Novo cine. 16.00: «Jekiena džungla«, Bev’erly Garland in Perry Lopez.
21.00; «Odnehaš ali nadaljuješ«. Odeon. 16.00: «Ugajam», VValter Ohiari, Dorian Gray, Tina Pica. Skedenj. 18.00: »Neverjetne dogodivščine Pluta, Pippa in P3* perina.
Radio. 16.00: ((Škrlatna ura«, Tom Tryon in Caird Ohmart.
Ufl«7 IN Z7 VTAR
«Gioie»
TRST, Ul. Roma 19, Telefon št. 29-449 (taKzu glav. pošte) URE po nizkih cenah. Zlato, srebro i,n briljante, kupujem., prodajam in zamenjavam.
KINO
Excelsior. 16.00: ((Človeške rakete« (Uomini cataipulta), J. Way-ne, M. Stele.
Fenice. 15.00: «Valobran na TL
Za MIKLAVŽA
mladini lepo knjigo
Tržaška knjigarna
je pripravna
po oioCno zniMi tonah
OBIŠČITE NAS m razveselili boste vaše malčke.
TRST, Ul. sv. Frančiška št. 20 — Tel. st. 37338.
CITA TEL JI!
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI OHEVHIK
ZA LETO 1958
že sedaj in ne čakajte novega leta.
Vsak nov naročnik »o tako prejemal list — od dneva naročila do 31. decembra 1957 — zastonj.
Zraven tega dobi za nagrado še lepo slovensko knjigo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE!
Uprava
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
COSULICH & DINELLI
UL. CARDUCC1 štev. 24 galerija (notranjost)
Vsi izdelki in potrebščine za frizerje in brivce — specialitete v vseh barvilih Dišave in kozmetika — prodaja občinstvu po najbolj nizkih cenah v Trstu — Na debelo in na drobno
Obiščite galerijo (v bližini Trpa Goldoni) Podružnica tudi v Vidmu — Ul. Paolo Sarpi 9.
Nakup koristnega darila za praznike vas bo nedvomno privedel v
ttg&v-tiiO- čeidje*
TRST, UL. XX. SEPTEMBRA 13
V prodajalni čevljev VIALE boste našli termične (toplotne) copate, zimsko obutev, elegantne nizke škornje * krznom ter veliko izbiro «pedul» po najnižjih cenah.
-
Skozi >o cev »Heter Klepec* odvaja iz morja material za
PRIMORSKI DNEVNIK
OB BRENTflHOVEM OBISKU V LONDONU
GOSPODINJA	NA	PRA
se umi
Atlantska protislovja
Uradni obisk nemškega ministra zunanjih' zadev von Brentana v Londonu je bil skrajšan, v primeri s programom, ki je bil pripravljen za dr. Adenauerja, za en dan: namesto tri dni, bo nemški zunanji minister ostal v Londonu le dva. Vendarle je Mac MiHan rezerviral dovolj časa, da bi tudi sam podrobno razpravljal z nemškim ministrom.
To potrjuje domnevo, da bodo nemško-britanski razgovori podobni v določenem smislu temu, kar se je prejšnji teden odigralo v Parizu. 2e s tem, da je eden od podpisnikov washingtonske deklaracije, bo Mac Millan skušal okrepiti duh enotnosti, ki naj bi zavladal med članicami Atlantskega pakta, in to kljub očitnim razlikam v mnenjih.
Angleški državniki vedo, da je Eonn še bolj nervozen od Francije zaradi glasov o ameriško-britanskem »privilegiranem klubu«. Bonn ne more sprejeti opravičila za tak klub, ker se v tem trenutku govori o moči marke v dosti večji meri, kot o kateri koli drugi evropski valuti. Gostitelj bo zato von Brentanu ponudil prav ista jamstva, ki so jih že ponudili Franciji, seveda to pot h-ez sklicevanja na prijateljstvo v preteklosti. Toda ne bo lahko odstraniti vseh sumo”, ki so se nabrali v mapah nemškega ministrstva za zunanje zadeve.
Nemci se vprašujejo, kaj bi praktično pomenilo u-stvarjanje nove verige raketnih oporišč na njihovem teritoriju. Slišijo se glasovi, da si niti angleški politiki niso povsem na jasnem, ali jim ta oporišča dejansko u-strezajo. Toda Angleži ne cincajo toliko, ker bi menili, da bi obstoj take verige povečal nevarnosti uničenja (česar se Nemci boje), ampak zato, ker menijo, da bi se vojna, v primeru da bi teh oporišč ne bilo, mogla laže lokalizirati.
Morebitni soopad v Nemčiji bi mogel avtomatično postati svetovni spopad le, če je Nemčija vključena v verigo strateških oporišč A-tlantskega pakta. V primeru napada mora ta veriga reagirati. Ce ostane Nemčija izven te verige, bi se evropski spopadi morda vodili s konvencionalnim orožjem in se odigi-avali na kontinentu, Velika Britanija pa ne bi bila izpostavljena nevarnostim nuklearnega povračilnega napada.
Von Brentano želi ugotoviti, ali se Nemcem splača ostvaritev te verige in ali bi se ta veriga premikala le s polno nemško udeležbo. London ostaja seveda pri zamisli, da bi veliko strateško o-rožje bilo razporejeno tako, da se ne bi uporabljalo avtomatično, če izbruhne vojna na kontinentu, ampak le v primeru, da to zahtevajo
»višje koristi« Atlantskega pakta. Britanska rezerviranost se spričo tega ne pojasnjuje z željo, da bi zmanjšali udarno silo NATO, ampak edino s tem, da se leta ohrani za obrambo glavnih točk zapadnega sveta.
Toda Nemci imajo v svojih rokah važen adut, od katerega je odvisna izvršitev bn-tanskih-vojaških načrtov. Da bi se britanski načrti mogli u-resničiti, se mora Velika Britanija osvoboditi balasta konvencionalnega orožja, in da se preusmeri na strateško ali vsaj taktično hiper-orožje. Zato je predvsem potrebno, da se reši bremena, ki ga mora nositi v Nemčiji, z drugimi besedami; iz Nemčije je treba u-makniti dobršen del «ren-ke armade«.
Kakor je znano, se Bonn ne strinja s takim britanskim umikom. Toda hkrati Bonn odklanja, da bi nosil stroške za vzdrževanje britanskih čet.
V Londonu priznavajo, da vse to postavlja Veliko Britanijo v dvojno neroden položaj. Ce se ona odloči, da vendarle umakne nOv del svojih čet, bi Nemci mogli v znak protesta prenehati s plačevanjem stroškov za vzdrževanje preostalih angleških čet v Nemčiji; če pa bi Velika Britanija v tem primeru iz finančnih razlogov umaknila še te preostale čete, bi jo mogli obdolžiti, da sabotira načrte Atlantskega pakta in da skuša doseči privilegiran položaj. Skratka, obdolžili bi jo nediscipliniranosti.
Glavna skrb britanske diplomacije je v tem, da se pred tako obdolžitvijo najde pameten kompromis. Da ni to lahko, je razvidno tudi iz nedavne izjave Foreign Officea, na osnovi katere britanska vlada ni niti i-mela namena diskutirati z Adenauerjem o teh spornih točkah.
V razgovorih s von Bren-tanom bodo Angleži skušali sedaj čim bolje proučiti stopnjo nemške nepopustljivosti. Oni bodo napravili vse, da bi bodoče manifestacije enotnosti v Parizu ne skazili z nekim odkritim nesporazumom.
Odložitev diskusije o teh spornih točkah bo, po britanskem mnenju, rešila tudi samo teorijo o preureditvi na hiperorožje. Razvoj vojaške vede bo v vedno večji meri dokazoval neogibnost take koncepcije. Medtem pa je bivši državni podtajnik Ivon	Kirkpatrick	v nekem
zelo	podčrtanem	članku
spomnil Nemce, v kolikšni meri so oni dolžni pomagati zapadni.n velesilam. Naravno je — pravi on — da Nemci prenašajo zaradi tega sedaj večje breme in da imajo večje	razumevanje	za korn
sti drugih velesil,	posebno
pa Velike Britanije.
V pričakovanju, da zmaga njegova koncepcija, je London skrajno rezerviran tudi glede želje Nemcev, da bi kupovali v Veliki Britaniji nekatere vrste orožja. Uradno se ta rezerviranost tolmači z zatrjevanjem, da bi nemška naročila prisilila angleško obrambno industrijo, da bi zaposlila večje število delavcev, kakor ji to dovoljuje britanski proračun. Po drugi strani pa bi vsako naročilo, pa tudi gornje, pomenilo preliv valute, a ta priliv nikakor ne more pomeniti obremenitve proračuna. Zaradi tega nekateri domnevajo, da ta angleška rezerviranost dokazuje samo eno: Velika Britanija želi uporabiti svojo industrijo samo za izdelavo lastnega o-'ožja, in to hiperorožja.
Letošnjo knjižno nagrado »Salento« v znesku enega milijona lir za delo, ki prikazuje življenje v južni Italiji, je dobil književnik Ignazio Silone za svoj roman uit segreto di Lučan. Na sliki prof. Calo čestita nagrajencu
tHiniiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
miimiiiimimiiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiii,minuli,iiiiiiiimiiiimniiii
KOPER IN NJEGOVA OKOLICA SPREMINJATA PODOBO
Morje
kopnemu
DA BO IZBIRA DARIL ZA OTROKE LAŽJA
MARIJA MAJEROVA
Prelepa knjiga, s katero bodo starši otroke razveselili	kot	zlepa
Marije Majerove Čarobni svet, knjiga velikega formata. je zares prava slavnostna knjiga, primerna ne samo za darilo, temveč ie za nagrado otroku. (To pa ne pomeni, da te knjige ne bi smel dobiti katerikoli otrok.)
Na ISO straneh imamo 19 pravljic. Češka pisateljica Marija Majcrova si teh pravljic ni izmislila sama. Odkrila jih je po sto in več let starih čeških časnikih, mesečnikih in obzornikih. Odbrala jih je nekaj in o-brisala z njih prah stoletja, ko jih je povedala v sodobnem jeziku in nadahnila s človečanskim čustvovanjem novih dni. Majerova je odbrala po eno pravljico skoraj vsakega slovanskega ljudstva in jim pridružila umetnine še drugih ljudstev bližnjega in daljnega sveta. V pisani mavrici čudovitih zgodb se v človeško življenje vpletajo ptice in kače, morja in sonca, zmaji in vru žiči. Pred očmi se nam odstirajo pokrajine, ki so nam domače, pa spet take, ki vonjajo po tujem nebu, saj govore o sladkornem trsu, o sončni poti čez nebesa, o labodkah in bivolih. Ljudje teh pravljic so rdeči Indijanci, bele deklice in črni sužnji. Nekateri nosijo imena kraljev, kraljevičev in kraljičen, pa se nič ne razlikujejo od tistih, za katere ljudski pripovedovalec pravi, da so ribiči, lovci, trgov-ei, popotniki, pastirice in
kmetice. Pravljice, odbrane iz zakladnic ljudskega u-stvarjanja vsega sveta, je pisateljica zaokrožila v pisano enoto, ki diha isto čustvo in misel in izraža enako vero v vrednost človeškega dejanja in nehanja.
Med osem različnih slovanskih pravljic je Majerova u-vrstila tudi eno slovensko.
Ce bo šlo vse tako, kot predvidevajo načrti, bo že čez pet let na sedanji ankaranski plitvini valovilo žito
materiala kot doslej.
Zanimivo je, da je zdaj na področju Škocjanskega zaliva 13.220 metrov stične črte morja s celino, po izsušitvi morja pa bo te črte le 875 metrov. Prebivalce Ankarana in Kopra bo zelo razveselila vest, da nameravajo zgraditi po nasipu avtomobilsko cesto, ki bo skrajšala pot med Koprom in Ankaranom za skoraj 6 kilometrov (zdaj 9.2 km, potem 3.4 km).
Kako bodo
izsuševali morje
Ko bo Badaševica dobila drugo strugo, bodo nasip zaprli, voda pa bo tekla po kanala do ankaranske črpalke, kjer jo bodo izčrpavali. Strokovnjaki računajo, da je v Škocjanskem zalivu okrog tri milijone kubičnih metrov vode. Globina morja je namreč zelo nizka, saj znaša povprečno 40 do 50 cm in le ob plimi doseže največ meter in pol. Ob normalnih pogojih bo potrebno okrog 60 dni neprestanega obratovanja ankaranske črpalke, da bodo vso vodo izčrpali. V primeru deževja pa bo potrebno seveda več, kajti ankaranska črpalka služi za črpanje vode iz kanalov ankaranskega polja, ki leži pod morsko gladino.
Največ dela pa bo seveda z razsoljevanjem zemlje. Da bi stvar pospešili, bodo uporabili vse tri načine razsoljevanja zemlje — hidrotehnično, agrotehnično in biološko. Ne bo odveč, če vse tri načine vsaj v skopih besedah pojasnimo. Najprej bodo izkopali globoke jarke, v katerih se bo nabirala slana podtalnica, ki jo bodo črpali. Pri teh delih bo pomagala tudi narava, saj bo dež pronical v zemljo in odplakoval sol.
Agrotehnični ukrepi zadevajo predvsem globoko oranje, ki bo omogočilo pronicanje slane vode, razen tega pa bodo bogatili zemljo tudi z gnojenjem (Tomasova žlindra in druga umetna gnojila, ki absorbirajo sol). Biološko pa bodo zemljo razsoljevali z rastlinami, ki najlaže prenašajo sol (topol, tamariska, leska in podobno).
Strokovnjaki računajo, da bo zemlja po štirih ali petih letih sposobna za gojitev kakršnihkoli kultur, medtem ko bodo nekatere, ki laže prenašajo sol (halofite), posadili že prej. Ce bo šlo vse tako, kakor predvidevajo strokovnjaki koprske vodne skupnosti, bo na področju, kjer danes še ribiči mečejo trnke, čez šest let valovila zlata pšenica,
Starodavno istrsko mestece pod Sv. Markom je v stoletjih povsem spremenilo svojo podobo. Koper je bil nekoč otok, zdaj je polotok, čez leto ali dve pa ga bo morje obdajalo le še s severnozahodne strani. Pretežen del izsuševanja je v preteklosti opravila reka Rižarni, ki je stoletja spirala zemljo s svojih bregov in jo posredovala morju. Drugo so opravile človeške roke, ki so zgradile nasip med Koprom in Semedelo in razsolile zemljo. Toda vsa ta o-gromna površina okoli Kopra (1400 ha) je na pol zamočvirjena in potrebno bi bilo vložiti mnogo sredstev, da bi bila zemlja visoko donosna. Do pred kratkim je bilo to le želja, zdaj pa postaja že stvarnost.
Koprska vodna skupnost je sestavila obširen program za izsušitev koprskega močv;rja. V štirih letih bi izsušili o-krog 1400 ha zemlje na pod-
ročju Ankarana, Rižane in Semedele, opravili drenažo ter zgradili namakalne naprave. Nekaj del so že opravili Tako imenovano Semedelsko polje
ČAROBNI SVET
Potem so tu poleg slovanskih še flamska, indijska, no-vogrška, starogrška, turška, bretonska, indijanska, perzijska, z otoka Jamajke, nemška in še nemška pravljica s Češkega.
Poleg tega, da se »saka pravljica prične z veliko, lepo okrašeno inicialko, je v knjigi še dosti slik v barvah
čez celo stran; to so izvirne barvne risbe češkega slikarja Karla Svolinskega. Mehka izrisanost in skladne barve ilustracij ustrezajo sveži pesniški lepoti čudovitega pravljičnega sveta.
Zelo lep prevod je oskrbel Viktor Smolej, ki je na koncu tudi napisal besede, po katerih smo večji del povzeli gornje podatke.
Tudi to knjigo je izdala Mladinska založba v Ljubljani, dobi pa se v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20.
Inicialka tH) pri pr»vlj'C' »Zla‘a ra a« v knjigi «Car 'bm svetu Marije Majeiove
je v glavnem že pripravljeno za setev. Veliki bagri so očistili vse odvodne kanale in zdaj je treba le še splanirati zemljo in zgraditi nekaj manjših kanalov. Z deli pa bodo začeli tudi na drugih področjih, saj jim je zvezna Investicijska banka že odobrila kredite.
Računi kažejo, da se jim bo vložena vsota za melioracije (okrog 500 milijonov dinarjev) bogato obrestovala. Danes daje na primer hektar zamočvirjenih površin le 38.000 din čistega dohodka, po zar ključenih delih po prvi fazi pa bi bil dohodek na hektar za skoraj 100 tisoč dinarjev večji. Z izpopolnitvijo namakalnih naprav v drugi fazi in z intenzivnim izkoriščanjem zemlje pa bi znašal čisti dohodek na hektar celo 300 tisoč dinarjev, kar je osemkrat več kot danes.
Pregraditev Škocjanskega zaliva
V sklop načrtov koprske vodne skupnosti za ureditev plodnih površin okoli Kopra spada tudi izsušitev Škocjanskega zaliva. Gre za to, da se odtrga morju 230 hektarov plodne zemlje. Strokovnjaki računajo, da bodo stala vsa dela v zvezi z izsuševanjem morja okrog 15o milijonov dinarjev.
Z deli so začeli letos spomladi delavci vodne skupnosti ter mladinci in mladinke mladinskih delovnih brigad. Zahvaljujoč s- njihovemu požrtvovalnemu delu so nasip zgradili precej pred rokom in danes je Škocjanski zaliv že odrezan od odprtega morja. Pravzaprav ne povsem, kajti manjšo odprtino so morali pustiti zaradi potoka Badaševi-ce, ki se izliva v Škocjanski zaliv. Ko bodo prihodnje leto izkopali drugo strugo za ta potok, bodo nasip dokončno zaprli.
Gradnja 875 metrov dolgega nasipa je stala okrog 40 milijonov dinarjev. Vgradili so 7 tisoč kub. metrov jalovine iz sečoveljskega rudnika (to so morali podložiti najprej, da ne bi voda odnašala materiala), 3000 kubičnih metrov drobnega kamenja, 750 kubičnih metrov debelega kamenja in 60 tisoč kubičnih metrov morskega blata, ki ga je načrpal sesalni bager «Peter Klepec«. (Ta bager poglablja morsko dno ng severni obali Kopra, kjer bodo zgradili o-perativno obalo za pristajanje prekooceanskih tovornih ladij). Čeprav bi p0 teh številkah sklepali, da je nasip že zgrajen, so šele nekako na začetku del. Nasip bo namreč širok 125 metiov in bo potrebno vgraditi še šestkrat toliko
Razen izsuševanja tudi pristanišče
Izsuševanje Škocjanskega zaliva je tesno povezano z gradnjo operativne obale z:	pri-
stajanje večjih tovornih ladij Bager, ki črpa blato, opravlja kar dve deli hkrati; na eni strani poglablja morje, na drugi ga zasipa. No. pred njim je še velik kup dela. Doslej je izčrpal nekaj nad 60 tisoč kubičnih metrov morskega blata, vsega skupaj pa predvidevajo 689.000 kubičnih metrov. Toliko je namreč potrebno za zgraditev 135 metrov operativne obale. Toda prva prekooceanska ladja bo lahko pristala že prej (predvidevajo, da do septembra prihodnjega leta), kajti za zasilno manipuliranje ladja zadostuje izčrpati tudi manjšo količino materiala, medtem ko se dela zaključijo lahko med obratovanjem ladij.
Koper bo torej v prihodnjem in v naslednjih letih nrecej spremenil svojo podobo.	L.	O.
Ogrevanje in zračenje da bo dom zares prijeten
Vreme nas je letos presenetilo, neprijetno presenetilo. Hladno je in ostro. Sicer pa nič čudnega, saj smo že de-.cembra in v tem času prav zares ni pričakovati vročine, pa čeprav je te dni nekoliko hladneje kot ob istem času druga leta. Se več, obetajo nam zelo ostro zimo in čeprav bi se napovedovalci ostre zime mogli tudi ušteti, ne bo odveč, če obdelamo vprašanje, ki je za to dobo močno pereče in sicer vprašanje o o-grevanju in pravilnem prezračevanju stanovanja.
Morda si bo kaka gospodinja mislila, da je to enostavna zadeva. Pa ni, posebno ne, ko je kurjava, pa naj gre za elektriko, plinsko ali pa tudi z* kurjavo z drvmi ali premogom, tako draga. Gre torej za to, kako bomo s čim manjšimi stroški napravile stanovanje prijetno tudi v mrzlih zimskih dneh. Predvsem moramo paziti na razdelitev stanovanja in sicer na prostore ki jih bolj uporabljamo in na prostore, ki jih lahko »zanemarimo«. Sobo, v kateri se gibljemo in delamo, moramo ogreti na temperaturo 16 do 18 stopinj. V tisti sobi pa, kjer delamo, vendar se pri tem ne premikamo, ne. gibamo, to se pravi v sobi, kjer se otroci uče, kjer pletemo ali šivamo, kjer mož sede za uro, dve h knjigi, mora biti temperatura že nekoliko višja, vsekakor ne pod 18, po možnosti pa 20 stopinj, Kaj pa spalnice? V spalnicah, kjer spe zdravi odrasli ljudje, ne bo nikomur škodovalo, če bo temperatura tudi pod 15 stopinj, takole od 10 do 15 stopinj C. V otroški sobi in v sobi, kjer leži bolnik, pa mora biti vsekakor fopleje, takole okoli 17 do 20 stop.nj.
Posebno pri nas, ko imamo kuhinje, hodnike, ponekod celo dnevne sobe s podom iz cementnih ploščic, nas kaj kmalu zazebe v noge. In znano je, da je od hladnih nog do prehlada le kratek korak. Kako si bomo pri tem pomagale? Seveda pridejo najprej v poštev tople copate. Niso pa odveč niti preproge. Seveda ne moremo si privoščiti, da bi v vse prostore dali preproge, pač pa jih lahko nadomestimo z navadnimi tekači, ki nas obvarujejo pred prevelikim mrazom, ki pronica iz poda. Gospodinja, ki ima več časa in ki se «znajde», pa lahko iz starih krp skvačka ali splete debelejše preproge oziroma tekače. Stvar ni tako težka in že v nekaj urah dela imamo tudi po nekaj metrov dolge in razmeroma debele tekače, ki so kot nalašč za to rabo. Pa še nekaj. Burja pri nas močno vpliva na vreme. Ni nujno, da divja s stokilometrsko brzino, dovolj je, da stalno veje in že nam skozi špranje na oknih vnaša v stanovanje mraz. Na trgu je po razmeroma nizki ceni pripomoček: v drogeriji kupimo vložke, ki jih prilepimo v špranje in ob okenske okvire in s tem smo preprečile bur-ji in mrazu dostop v stanovanje.
Do tu o kurjavi, o ogrevanju prostorov. Toda če hoče biti stanovanje zdravo in toplota prijetna, morajo biti prostori tudi pravilno prezračeni. Marsikatera gospod nja še vedno vztraja na tem, čemu bi kurila, če mora stano-
vanje tudi prezračevati. Toda to je zgrešeno, kajti nobena toplota ne bo prijetna, niti ne bo imela zaželenega učinka, če bo v stanovanju zrak pokvarjen. Ker je topel zrak po navadi v vrhnjih plasteh prostorov, ni dovolj, da sobo, kuhinjo ali katerikoli prostor prezračimo le s tem, da za nekaj minut odpremo okno. Ce hočemo prostor temeljito prezračiti, je najbolje, da napravimo prepih. Vrata in okna odpremo za pet do deset minut, seveda pa se za ta čas iz prostora zaradi prepiha u-maknemo. Hkrati moramo tudi paziti, da umaknemo s prepiha tudi cvetlice. Kaka nevedna gospodinja bo morda rekla, da je škoda kurjave. Toda znano je, da se zakurjena soba hitro prezrači, ker je razlika med notranjo in zunanjo temperaturo velika. Poleg tega se prostor s čistim zrakom mnogo prej segreje kot prostor, kjer je zrak po-
kvarjen.
Pa še ena malenkost. Preden zakurimo peč, prostor temeljito prezračimo in tedaj nam dolgo ni treba odpirati oken. Odveč bi bilo govoriti, da je v vlažnem vremenu neprimerno dolgo prezračevanje prostorov, ker se s tem vnaša v stanovanje vlaga, ki ne vpliva le na zrak v prostoru, pač pa tudi na opremo, na pohištvo, celo na kovinsk® dele pohištva kot na pr. na vzmeti in podobno.
Še nekaj o kurjenju: pri nas kurimo s plinskimi, električnimi in tudi s pečmi na premog oziroma drva.' Velja za slednje; ko drva v peči dogorijo, zapremo na peči spodnja vratca, da ostane žerjavica dalij časa živa. Paziti pa moramo, da tega ne storimo s premogom, ki je sicer po kalorični vrednosti boljši od drv, ki pa postane lahko nevaren zaradi uhajanja strupenih plinov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimHi
RAJ BOMO OBLEKLE ZA PLES IN KONCERT?
Za ples in koncert
Zimska doba je doba zabav in plesov. Vsaka ženska se zato nehote spomni, da lo treba zopet misliti na primerno obleko za takšne prireditve. V duhu pregleda svojo garderobo. Črna obleka od lanskega leta bi bila še dobra, pa tudi kakšno večerno poletno obleko bi lahko uporabila. Toda kakšna je letošnja večerna moda? Bo v teh oblekah še privlačno in moderna? So moderne dolge ali kratke, svetle ali temne obleke?
Pa ji pomagajmo iz te zagate. Predvsem kur se tiče letošnje mode večernih in popoldanskih obleki Letošnja moda je zelo spremenjena ali pa tudi 'ne. Ce bo hotela katera slediti modelom raznih pariških in italijanskih modnih hiš, potem bo res najbolje, da pusti svoje stare oble-, ke pri miru in si omisli novo večerno obleko, ki bo lahko globoko izrezana, a po-
  minutnimi mi mm   m nininii ............................................
NASVETI	in
Nekaj gobovih jedi
Omlete z gobami:	poljub
no vrsto gob pripravimo tako, da jih pražimo na maščobi, petršilju in česnu. Pražimo jih, dokler ne postanejo mehke in nato jih namažemo na omlete.
Gobovi zrezki: 25 dkg očiščenih gob pražimo na olju, čebuli in petršilju ter jih dobro sesekljamo. Nato zavremo četrt litra mleka in mu dodamo 6 dkg masla in še 70 dkg moke. Testo meša-mp s kuhalnico nad ognjem, da se dobro loči od ppsode. Testo nato predenemo v skledo. V vročo zmes vmešamo še dve jajci in prepražimo gobe, ki pa ne smejo biti preveč mastne. Oblikujemo jih nato v zrezke, jih paniramo v jajcu in drobtinicah in ocvremo na vročem olju.
Nasveti
Ce strižeš gumb z obleke, se ti zgodi, da poleg gumba odrežeš tudi nekoliko blaga. To se posebno rado dogaja, če je gumb pretesno zašit. Da to preprečiš, si boš po-magala tako, da boš**, med gumb in blago vtaknila vilice in šele nato gumb odrezala oziroma odstrigla.
vsem ravna, brez pasu (to j* zadnja modna novosti, ali pa široka s krilom, ki bo pri robu zelo nabrano, tako da bo tvorilo obliko tulipana ali balona.
Za vse ostale, ki nikoli ne slede vsem modnim muhavostim, bodo prišle stare večerne in popoldanske obleke še vedno prav. Treba jih bo samo nekoliko osvežiti in zopet bodo služile svojemu namenu. Vedno je na primer še n modi bela bluza in temno krilo. Tako oblečene bomo lahko šle na vse popoldanske prireditve, koncertne in operne predstave. Ce bo hotela katera novo kombinacijo v istih barvah, naj si napravi bluzo iz črnega «jerseya» ali drugega primernega blaga in k tej naj nosi belo žametno ali svileno krilo, ki ga bo lahko u-porabila še poleti. Se »edno je v modi prua obleka za večerne prireditve, ki je lahko gladka ali pa bogato nabrana. Takšno obleko lahko okrasimo z žametnimi pentljami, z zaponkami ali pa s kakšno -•metno rožo. Zelo lepe so črne obleke iz tafta ali druge težke svile, okrašene z žametno pentljo ali pa s pentljo iz svetlobleščečega se blaga. Zelo moderne so tudi obleke iz «jerseya», ki je še posebno prikladen za razne gube in naborke, letos še posebno v modi.
Ce si pa že lahko privoščimo novo večerno obleko, potem si izberimo nekaj živega in svetlega. Ce se že ne odločimo za belo obleko, ki je sicer zeio lepa, a tudi zelo občutljiva in nepraktična, potem si izberimo blago v svetlomodri barvi, ali pa v rdeči barvi, ki je letos zeio v modi. Moderna je ne samo živordeča, temveč tudi vin skordeča barva, ki bo morda pristajala tudi starejšim ženskam. Ce je blago bolj solidno in kompaktno, jo lahko napravimo tudi čisto gladko; če pa je blago bolj lahko, si omislimo le bogato nagubano obleko, ki nas bo vedno pomladila. One, ki imajo lepo in visoko postavo in ki so predvsem mlade in dovolj samozavestne, si lahko napravijo tudi gladko in ravno večerno obleko — kot ji v italijanščini pravijo «a tubo« — ki jo bodo okrasile le z dolgo ogrlico. Za takšno obleko naj se seveda odločijo le, če imajo vse navedene erekvi-zite«.
Večerni čevlji so lahko t v barvi obleke. Ce pa si mo kupile lepe črne čev bomo opravile za vse pril nosti. Kajti obule jih bo lahko za koncerte, popold zke predstave, kot tudi za j
lllllllllllllllllllillllilillillil,i,Miiiiiiiiiii|||i|i|i,„(i),|,|„,nm,„l,|l„liniMII|l|||||M||t||||tM|mH
POZNA GA...
Dušeni jurčki,- Vzemi zelo majhne gobe, jih operi, dobro obriši in duši deset minut v ponvi na olju ali maslu. Nato jih osoli in z njimi postrezi.
Gobe z rezanci. V dobro namaščen pekač naloži plast širokih kuhanih rezancev, nekaj koščkov masla ter sesekljan česen in petršilj. Na to stresi oparjene in prav tako sesekljane gobe ter speci do zlato-run ere barve, za kar potrebuješ dobrih petnajst minut.
— Mamica, mamica, očka ]e dobil plačo.«
(norlško-beneški dnevnik
Prizadevanja levičarskih strank Furlanije - Julijske krajine
Doseči ustanovitev dežele pred razpustom parlamenta
Krščanska demokracija je za ustanovitev dežele samo z besedami - Tudi ACLI zahtevajo odložitev izvedbe člena 116 ustave
Hitro se približujejo politične volitve v Italiji in s tem tudi čas, ko bo prenehala z delovanjem sedanja zbornica, od katere javnost še vedno pričakuje, da bo še pred razpustom sprejela nekatere važne zakonske osnutke, ki so življenjske važnosti za določene predele države.
Med zakonskimi osnutki, ki bi jih morali sprejeti še v sedanjem zasedanju, je tudi osnutek za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom na področju Furlanije ln Julijske krajine Ustanovitev te dežele ni le predvidena s členom 116 ustave, ampak je o njeni ustanovitvi govoril tudi predsednik republike Gronchi in so se za njeno ustanovitev zavzele tudi vse vodilne italijanske stranke začenši pri socialistih, komunistih in demokristjanih.
Kljub vsej vnemi, da bi se dežela ustanovila še v sedanjem zasedanju, pa določeni krogi nasprotujejo temu načrtu. 2e na seji pokrajinskega sveta v Gorici so morali predstavniki levice zahtevati od demokristjanov, naj se pobrigajo, da se dežela takoj ustanovi. Toda demokristjani oči-vidno neradi slišijo taka priporočila, zato so prepustili iniciativo svojim naditejenim krogom, ki so na vse to pozabili. Sedaj, ko se že govori, da bodo razpustili parlament, je prišel iz vrst ACLI glas, da bo o avtonomiji razpravljala šele prihodnja zbornica. Zaradi takih vesti, ki so v nasprotju s koristmi našega prebivalstva, sta se zganili levičarski stranki PSI in KPI, ki sta prav te dni napravili nove korake, da bi se dežela ustanovila v sedanjem zasedanju
Tako je Italijanska socialistična stranka, kakor smo poročali v včerajšnji številki našega lista, sklicala sestanek svojih predstavnikov iz naše dežele, na katerem so ustanovili pripravljalno komisijo, ki si je zadala nalogo, da bo pospešila diskusijo med ljudstvom in med krajevnimi u-stanovami, da bi se zakon takoj sprejel.
KPI, ki je pred časom prav tako imela deželni shod, se je zavzela za ustanovitev dežele še v sedanjem zasedanju, čeprav ima samo še nekaj mesecev življenja.
PSI in KPI sta obsodili Krščansko demokracijo, da podpira take vlade, ki se po eni strani izjavljajo za ustanovitev avtonomnih dežel, v resnici pa temu nasprotujejo, čeprav s tem nasprotujejo tudi ustavi.
Čeprav nas od političnih volitev loči samo še nekaj mesecev, pa je vendarle mogoče doseči v parlamentu diskusijo o treh predloženih zakonskih usnutkih za deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki so jih predložile PSI, KPI in KD, ali pa doseči ustanovitev dežele z odobritvijo zakona
Z velikimi koraki se približuje dan, ko bo v PROSVETNI DVORANI Korzo Verdi štev. 1 za odrasle miklavževanje in ples. Društvo ASK »Simon Gregorčič« vam bo s svojim prizadevanjem zagotovilo obilo smeha in zabave. Sicer pa ni potrebno, da še posebej opozarjamo občinstvo, s kako natančnostjo organizira naš klub svoje prireditve. Zato smo trdno prepričani, da bo udeležba velika.
Na svidenje, torej, v soboio ob 21. uri.
Amadeo, ki ga je Krščanska demokracija že odobrila v senatu in ki predvideva takojšnjo ustanovitev avtonomnih dežel na vsem področju države. To je mogoče doseči toliko bolj, če je stranki, ki je na oblasti, kaj do tega, da uresniči svoje obljube.
Matično poročilo iz Krmina
V drugi polovici novembra so na občinskem uradu v Kr-minu zabeležili naslednja rojstva: Andrej Maver, Andrea Scozzina, Claudio Legnissa, A-lida Kocina, Vincenzo Zanu-ner, Franco Buttazzoni. Nereo Vriz in Mariagrazia Nardin. Smrti:	76-letni	upokojenec
Francesco Bracco, 65-letni kmet Giovanni Pasina, 3 leta star Francesco Vosca, 75'etni mlekar Giovanni Cainer, 68-letra Pierina Mingolo vdova Budi-go}, 72-letna Giuditta Zampar vdova De Corte in 74-letni kmet Ivan Brajda.
Oklici: podoficir vojske Nel-lo Paolini in šivilja Luigia La. varian, geometer Paolo Benet-ti in učiteljica Mana Vallin. agent javne varnosti Cesarino Lorenzani in Bruna Ceccon, mizar Guido Godeas in Biav-ca Zillo.
Poroke: frizer Franco Peris-sutti in Vilma Mocchiutti, u-radnik Antonio Caniarutti in
Včeraj sta se v Doberdobu poročila
tov. DELKA DEVETAK
in
tov. LADI DORNIK
Novoporočencema, ki sta s svojim požrtvoval. nim delom v naprednih organizBČijah bila vsem za vzgled, čelijo prijatelji in znanci, še posebej pa bivši partizani in člani bivše ZSM, vso srečo v skupnem življenju.
Angela Nonini, trgovski pomočnik Aldo Musina in Marialuisa Simone.
V soboio seja Iržiškega obč. sveta
V soboto zvečer se bo ponovno sestal občindki svet v Tržiču. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj, ki jih bodo svetovalci javno obravnavali. Med ostalim bodo proučevali pravilnik občinskega sveta, odločili občinsko pomoč odboru *» organizacijo karnevala v Tržiču ter sprejeli vrsto sklepov personalnega značaja.
KRIZA V RONKAH
Slab konec sestanka KD
Kriza v ronškem občinskem svetu je še vedno predmet polemik med strankami, ki so imele svoje predstavnike v tej ustanovi. V torek je sklical a širši sestanek Krščanska demokracija, ki je hotela pojasniti svoje stališče do tega vprašanja, ki se že več mesecev suče v začaranem krogu.
Sestanek pa se je končal slabo. Diskusija je nanesla, da so organizatorji žalili neodvisnega župana, kateremu so po krivici prisodili pripadnost k stranki, h kateri ne pripada. To je imelo za posledico, da je zapustil dvorano, z njim pa je odšla večina prisotnih. V dvorani je ostalo samo kakšnih 30 oseb. Prav gotovo bi tudi te zapustile dvorano, če jim ne bi, kakor se govori, župnik zapretil.
Končne rešitve ronške krize torej še nismo dočakali. De. mokristjani obsojajo neodvis-neže, neodvisni pa se branijo in pravijo, češ da so stopili na listo zaradi tega, ker telijo dobro prevsem občini.
Pričakuje se solidarnostna stavka v Furlaniji
Nepričakovana zapora rabeljskega rudnika
V kratkem obdobju upravljanja rudnika je družba Pertusola odpustila 200 delavcev in popolnoma zanemarila varnostne naprave
Včeraj je prenehalo delo v rabeljskem rudniku; ravnateljstvo rudnika je namreč že v torek nalepilo po Rablju lepake, s katerimi je obvestilo delavstvo, da bo zaprlo rudnik, dokler se vsi rudarji ne bodo vrnili na delo in spoštovali poln delovni čas. Da bi izvedla svoj neupravičeni sklep, ki je razumljivo razburil vso furlansko javnost, je družba Rabelj-Pertusola o svoji nameri obvestila prefek. turo in kvesturo v Vidmu. Slednja je tudi poskrbela za orožniško §tražo, ki je prišla pred rudnik že v torek o-noldne.
Rabeljski rudarji so mirno sprejeli sklep, ki vnovič dokazuje pravo lice novih lastnikov. V enepn in pol letu upravljanja rudnika je druž-
Seja pokrajinskega odbora
Prihodnjo sredo seja pokrajinskega sveta
V sredo se je sestal odbor pokrajinskega sveta. Najprej je poročal odbornik Chienta-roli o ministrstvu za javno vzgojo, ki namerava organizirati teden italijanskih muzejev, v katerem bodo prikazali pomen muzejev in drugih kulturnih ustanov. Pokrajina se bo udeležila manifestacije z ureditvijo razstave slik goričkega slikarja Gina de Finettija. Družina de Fi-netti bo dala na razpolago 20 olj in 35 risb s svinčnikom in akvarelov. Razstava bo odprta od 14. decembra do 6. januarja.
Dalje so razpravljali o štipendijah za študente agrarnih fakultet. Od enega milijona lir bo ena štipendija znašala 250 tisoč lir, dve po 80.000 in tri po 130.000 lir. Glavni namen štipendij je povečati število dijakov na teh fakultetah.
V zvezi z goričkim poljedelstvom je odbornik Grigolon poročal o perspektivah natečaja za zboljšanje hlevov in skednjev pri malih kmetijah. Najprej so podaljšali rok za predložitev prošenj do 20. decembra, potem pa so imeno-
vali komisijo, ki bo ocenila o-pravljena dela.
Odbor je odobril gradnjo o-graj pri hišah ob nekaterih pokrajinskih cestah, odobril strošek 250.000 lir za kanalizacijo v šoli Crispi v Tržiču, zamenjavo električne razsvetljave v nekaterih prostorih gluhonemnice, nakup plastičnih namiznih prtov v znesku
140.000 lir ter odobril strošek
180.000 lir za nakup štirih mizarskih miz z vsemi pripravami za obrtno šolo v Gradiški.
Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v sredo 11. decembra ob 20.30.
DAROVI
Podpornemu društvu so darovali; družina Bogataj ob štirinajstletnim smrti sina Milana v počastitev spomina 1.000 lir; Anton Petejan 500 lir; E-milija Padovan 200 lir, Karel Semolič 200 lir, Antonija Kristjančič 200 lir, Franc Tronkar 200 lir, Amalija Kon-štantin 200 lir, Gizela Grav-nar 200 lir, Andrej Perše 200 lir, Katarina Trušnovec 200 lir, Jožef Rožič 200 lir.
ba Pertusola povzročila odpust nad 200 rudarjev, spremenila način proizvodnje in varnostne naprave spravila v takšen položaj, da so zaradi njih rudarji v stalni nevarnosti. O dogodku, ki je globoko odjeknil med rudarskimi družinami, ki so že skoraj 2 meseca brez rednega zaslužka, sc bili takoj obveščeni furlanski parlamentarci, da napravijo v Rimu potrebne korake, saj je znano, da dobiva tudi rabeljski rudnik pomoč, ki so jo deležna podjetja IRI. Videmski sindikalni voditelji so se takoj sestali in storili bodo vse, da se rudarjem Rablja člmprej priskoči na pomoč; verjetno bodo te dni V znak solidarnosti stavkala vsa podjetja videmske pokrajine.
V ponedeljek v «Verdiju» komedija «Puran»
V ponedeljek bo v Gorici gostovala dramska skupina, v kateri so med drugimi tudi Di-na Sassoli in Alberto Vionello. s komedijo Feideava »Puran*. Z istim delom so se te dni predstavili tudi tržaški publiki. Komedijo bodo uprizori'1 v gledališču »Verdi* v ponedeljek ob 21.30.
Vstopnice: sedeži prve vrste 1.200 lir, ostali sedeži pa 900 lir. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča »Verdi*.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti na Travniku štev. 14, tel. 29-72.
- KINO
CORSO. 17.00: »Izzivanje Korala*, B. Lancaster. Vistavi-sion.
VERDI. 17.00: »čar in zahrbtnost*, J. Bromfield. VITTORIA. 17.15:	»Pod prei-
njo», G. Nader, v cinemasco-pu. Danes zvečer ne bodo predvajali televizijskega programa »Odnehaš ali nadaljuješ*.
CENTRALE. 17.00:	»Prepove-
dan udarec*, A. Baxter, S Hayden, mladini izpod 16 let vstop prepovedan. MODERNO. 17.00: »Alvaro gusar*.
Športni dnevnik
Zaradi odsotnosti uradnega madžarskega sodnika Zsoita
S. Irska-ltalija 2:2 (1:1)
toda le ir »prijateljski« tekmi
Cola za Italijo sta dosegla Chiggia in Montuori, za S. Irsko pa Cash Obe onajstorici sta igrali grobo ■ Pretep na igrišču po tekmi - Nov datum za kvaiilikacijsko tekmo še ni znan
BELFAST, 4. — Danes bi morala biti v Belfastu na stadionu «Windsor Park* povratna nogometna tekma med Severno Irsko in Italijo za kvalifikacijo za svetovno nogometno prvenstvo. Ker pa glavni sodnik Madžar Zsolt s svojima pomočnikoma zaradi megle, ki je prekinila vsak promet na londonskem letališču, ni mogel pravočasno prispeti v Belfast, so predstavniki obeh nogometnih zvez soglasno sklenili, da obe reprezentanci odigrata prijateljsko srečanje, medtem ko bo novi datum srečanja za svetovno prvenstvo določen kasneje, ker so Irci zavrnili italijanski predlog, po katerem naj bi bila tekma odigrana že jutri (brez današnje prijateljske seveda), Italijani pa niso hoteli sprejeti od Ircev predlaganega angleškega sodnika.
Ko so to sporočili 60.000 gledalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili stadion, se je dvignil hrup negodovanja, ki se je polegel šele, ko so na igrišče pritekli nogometaši o-beh enajstoric z irskim sodnikom Mc Mitchellom in stranskima sodnikoma Carswellom in Strangejem.
Reprezentaci sta nastopili v naslednjih formacijah;
SEVERNA IRSKA. Gregg; Keith, .VlcMichael; Danny Blanchflovver, Jack Blanch-Ilovver, Peacock; Bingham Mc Ilroy, Mc Adams, Cush, McParland.
»TALIJA: Bugatti; Corra-di, Cervato; Chiappella, Fer-rario, Segato; Ghiggia, Schiaffino, Bean, Gratton, Montuori.
Irci so takoj začeli napadati s hitrimi prodori in Bugatti je moral že v prvih minutah pokazati svoje sposobnosti. Potem se je igra uravnovesila in Montuori je v 6’ resno zaposlil Gregga. Italijani so izvajali svoje napade preko
četverokota, Gratton pa je i-gral defenzivno. Končno je bek Keith prekinil ofenzivo gostov. Kmalu potem je Keith zagrešil prekršek nad Bea. nom. Dosojeni prosti strel je izvedel Ghiggia, toda Gregg je branil. Po nekaj minutah izmenjajočih se napadov so I-talijani zopet pritisnili in Mc Michael je prekinil akcijo Ghiggie. Naslednji strel Segata iz daljave je Gregg ubranil. Sedaj so prevzeli pobudo Irci 'in potisnili goste v o-brambo. Bugatti je moral dvakrat zaporedoma posredovati na strele Mc IIroya in Cusha. V 18’ je Bugatti prestregel močno Mc Adamsovo bombo, pri čemer ga je irski napadalec porinil v mrežo, toda Bugatti se je žoge že iznebil. Minuto kasneje je Cush ostro streljal v zunanjo stran mreže tik ob drogu. V protiakciji je bil zrušen Montuori in dosojeni kazenski strel je ostal brez posledic. V 21' je Bugatti ubranil strel Danny Blanch. flowerja. Prvi resni protinapad so Italijani lahko izvedli šele v 24’, ki pa jim je prinesel tudi prvi uspeh kljub dotedanji terenski premoči Ircev Chiappella je z dolgim predložkom zaposlil Ghiggio, ki je najprej nekajkrat izmenjal žogo z Montuorijem, nato pa z leve strani nenadno neubranljivo streljal mimo Gregga v mrežo. Irci so silovito reagirali. Najprej je ostro streljal na Bugattijeva vrata Mc Ilroy, v 26’ pa je Cush z glavo streljal za les previsoko. Toda izenečenje je prišlo že 2’ kasneje. Akcija se je začela pri Mc Parlandu in nadaljevala z Mc Adamsom, katerega je Cervato zaman skušal zaustaviti. Žogo je pre, jel Bingham in jo podal pol-visiko pred vrata, kjer jo je Cush neubranljivo poslal v mrežo.
Igra je postala sedaj že kar groba. Najprej je bi^ zrušen
IHMIIIIIIItHIHIIIIIIIItlllllimilHIIIIflHIItltllllMIIIIIIIIIIIIIIIItllllllimilllllllHMItllllllllHIflllllll I
Nogomet v Jugoslaviji
Partizan in Hajduk
poražena na svojih tleh
Branik 1 najboljši slovenski predstavnik v /.. conski ligi
BEOGRAD, 4. — 11. kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je prineslo precej nepričakovanih rezultatov, zaradi katerih je prišlo tudi do znatnih sprememb v klasifikacijski lestvici. Za najvecje presenečenje velja brez dvoma zaslužen poraz Partizana na lastnih tleh proti dkopljanske-mu Vardarju z rezultatom 1:0 Ker je Radnički dosegel v Novem Sadu proti Vojvodini neodločen rezultat (1:1), se je končno le odcepil od Partizana in je poslej sam v vodstvu s 16 točkami.
Za drugo veliko presenečenje velja zmaga Crvene zvezde v Splitu nad Hajdukom z rezultatbm 1:0.
Med ostalimi rezultati izstopa izdatna zmaga Veleža nad Splitom (3:0), ki pa je še vedno na dnu lestvice.
Ostali izidi:	Dinamo	-	Ze-
ljezničar 1:0. Beograjski (BSKi - Spartak 2:1, Budučnost - Zagreb 1:1.
Lestvica:
Radnički Partizan Hajduk Dinamo Vardar Spartak Crv. zvezda Vojvodina Zagreb BSK
Željezničar Split
Budučnost Velež
117 22 30:14 16 11 6	3	2	22:14	15
11 6	1	4	23:14	13
11 6	1	4	19:19	13
11 5	3	3	13:13	13
11 5	1	5	»7:16	1»
11 3	5	3	16:17	11
11 4	2	5	17:16	10
11 3	4	4	14:17	10
11 3	4	4	13:18	10
11 4	1	6	22:15	9
11 4	0	7	11:18	8
11 2	4	5	9:17	8
11 3	1	7	14:22	7
V I. conski ligi je vladalo,
Cervato, takoj nato pa je očitno namerno Schiaffino podrl Cusha. V 31’ je bil na tleh spet Cervato. Irci so imeli sedaj igro popolnoma v svojih rokah in italijanska o-bramba je imela obilo posla, ki ga je opravljala dobro, čeprav ne brez nekorektnosti. V 35’ se je Bugatti rešil v kot in minuto kasneje še enkrat. Hip nato je Peacock strelja! tik ob drogu.
V 36’ končno zopet ofenzivna akcija Italijanov pri ka. teri je sodeloval skoraj ves napad. Zaključni strel Ghiggie z glavo je prestregel Jack Blanchflower Sledila sta dva neprecizna strela Mc Adamsa.
V 41’ in 43’ so bili v napadu Italijani, ki dosežejo tudi kot. Izvedel ga je Ghiggia, toda Gratton je streljal visoko. Do konca polčasa so bili v ofenzivi Irci, oboji pa so zakrivili še več prekrškov.
Zaradi megle se je vidljivost v drugem polčasu poslabšala. Irci so izvedli prvi napad in dosegli dva kota. Sledilo je nekaj obojestranskih grobosti, ki so dale slutiti, da bo igra do kraja trda. Najprej se je znašel v lastni mreži Bugatti. nato pa sta si izmenjala nekaj udarcev Corradi in Mc Parland. V 6’ napad Italijanov z lepo akcijo med Schiaffinom, Beanom in Grat-tonom, ki jo je zaključil Mon. tuori z učinkovitim golom. I-talija 2. Irska 1.
Italijani so imeli po tem golu še nekaj minut pobudo, ki jim jo je izstrgal šele Bingham z dolgim predložkom Cushu. V 10’ so bili zopet v napadu Italijani in zaključni strel Grattona je zdrknil tik nad nrečko. V protinapadu je Peacock zaposlil Mc Adamsa, katerega pa je grobo zrušil Chiappella. Kazenski strel je ostal neizkoriščen. Igra se je poslej za nekaj časa ustalila na sredini igrišča, dokler niso v 15’ Irci dosegli izenačenje. Danny Blanchflo-wer je prekinil akcijo Schiaffino - Ghiggia . Bean in zaposli! svoj napad. Zogo je dobil Mc Ilroy in jo takoj podal prostemu Cushu. Ta ni okleval niti za hip. Pohitel je proti Bugattiju, polvisoko streljal ;n prevaral vratarja, kateremu je žoga ušla izpod trebuha v mrežo. Italija 2, S. Irska 2.
Že minuto kasneje je moral Cervato rešiti nevarno situacijo v kot. Irci so poslej silovito pritisnili. V 20’ je zapravil ugodno priložnost Bingham, ki je bil prost, a je raje podal Mc Ilroyu tako. da ie lahko obramba razčistila. Sledila sta še dva kota za Irsko in Cushov strel z glavo visoko nad prečko.
Serijo irskih napadov ie končno prekinil Ghiggia z odličnim driohngom ter predložkom Montuoriju, ki je preko Grattona zaposlil Beana, pred katerim pa je razčistil situacijo Keith. Minuto kasneje je Montuori oodal Chiappelli. ta pa je slabo streljal iz velike daljave namesto da bi podal prostemu Ghiggi. Isto se je zgodilo v 26’ Ghiggi, ki je dvignil žogo previsoko. Hip nato je Bean na Montuorijev predložene silovito streljal v vrata. Žoga se je odbila od droga in polastil se je je Gregg.
V 31’ je v protinapadu krasno streljal Peacodk naravnost
• v zgornji trikot vrat in ker 1ANEIRO, *. ■ Po i se je žoge dotaknil tudi Bu-1 gatti. je bil to kot za Irce, kateremu je sledila gneča pred vrati, ki jo je razčistil Bugatti. V 34’ je Chiappelia nepravilno zaustavil Cusha. Po izvedbi prostega strela je Mc Parland dosegel iz offsidea gol, ki ga pa sodnik ni priznal.
Tekma je bila sedaj zelo živahna. V 40’ je Corradi rešil v kot, vendar nevarnost za italijanska vrata še ni bila mimo. Kot je povzročil gnečo in sodnik je dosodil indirektni prosti strel v italijanskem kazenskem prostoru v korist Ircev. Rešil je Montuori. V zadnjih minutah je tekma postala sila
vsaj med Slovenci, največje zanimanje za ljubljanski der-by med Odredom in Ljubljano. Zmagal je zasluženo Odred z rezultatom 2:0, ki je zaradi tega na lestvici prehitel Ljubljano za eno točko. Lep uspeh je dosegel (udi mariborski Branik, ki je na svojem igrišču premagal puljskega Uljanika s 5:3 m je trenutno najboljši slovenski predstavnik v ligi. Ostali rezultati: Reka - Šibenik 2:0, Eleiktrostroj - Trešnjevka 1.3, Metalac - Lokomotiva 1:1. Segesta - Orient 3:1, Teksti-lac - Jadran 3:1.
AVTOMOBILIZEM
Fangio napoveduje svoje naslednike
RIO DE zmagi na dirki za veliko nagrado Brazilije je svetovni prvak Juan Manuel Fangio izjavil, da bodo njegovi najverjetnejši nasledniki za svetovno prvenstvo Angleža Stirling Moss in Peter Collins ter Francoz Jean Behra. Dejal jc tudi, da mu razni posli verjetno ne bodo dovoljevali nastopanja v prihodnjem letu.
V zvezi z nenadno odločitvijo avtomobilske hiše Masera-ti, da se ne bo več udeleževala dirk, je Fangio dejal, da so to odločitev verjetno narekovali neuspehi na dirki v Venezueli.
groba. Minuto pred koncem je Mc Adams fauliral Bugattija. Pritekli so še nekateri igralci in začelo se je obračunavanje. Sodnik je upravičeno izključil Chiappello. Igra je trajala še nekaj sekund, toda takoj po sodnikovem žvižgu jc vdrla na igrišče skupina gledalcev in sledil je icv za italijanskimi igralci, katere pa so zaščitili irski igralci še prej kot policija. Vendar pa so dotlej številni igralci že prejeli udarce
in zdi se. da so Ferrariu zlomili čeljustno kost. Policija je več napadalcev aretirala.
Današnja igra je bila doslej gotovo najbolj groba kar so jih gledali v Belfastu. Čeprav je bila igra prijateljska, so jo uigrale! vzeli zelo resno, kaže pa, da gledalcem ni bila všeč pretirana verižna obramba italijanskega moštva.
Kako bo sedaj s kvalifikacijsko tčkmo, še ni mogoče vedeti. Ing. Barassi je izjavil, da tekma ne do mogla biti pred januarjem, predstavnik FIFA iz Zuericha pa je dejal, da mora biti na vsak način še letos, kot je bilo že prej sklenjeno.
Dve uri po tekmi so se igralci in predstavniki obeh reprezentanc zbrali na poslovilnem banketu v hotelu Central, na katerem ie ing. Barassi izrazil začudenje nad sprejemom, ki ga je italijanskim igralcem pripravilo irsko občinstvo in upanje, da se to ne bo ponovilo na prihodnji kvalifikacijski tekmi.
Tudi današnji popoldanski irski tisk je obsodii izgrede, ki jih je povzročila skupina vročekrvnežev.
iiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiifiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiniifiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiliiiiliiiliiiinillliiiM
Tenis v Haelsingborgu
Švodiska-Italija 4:1
Edino točko za Italijo priboril Pietrangeli z zmago nad Schmidtom
HAELSINGBORG, 4. — Polfinalni temški dvoboj med Švedsko in Italijo za pokal švedskega kralja se je danes 'končal z rezultatom 4:1 za Švedsko, Ki se je tako uvrstila v finale, kjer se bo pomerila z Dansko, ki je z enakim rezultatom premagala Norveško.
V današnji predzadnji igr1 sta se pomerila rezervna igralca obeh moštev. Šved Johans-son je premagal Italijana Ja-cobinija s 6:4. 3:6, 6:2, 13:11, v zadnji igri pa je Pietrangeli dosegel edino točko in zmaga za Italijo. Premagal je Ulfa Schmidta z rezultatom 3:6, 8:10, 6:3, 6:4, 6:3.
NOGOMET
Suspenzija igrišča in igralca Mcssinc
MILANO, 4. — V zvezi s tekmami 24. nov. je disciplinsKa komisija FIGC sprejela med drugimi tudi naslednje ukrepe:
Z globami so bila kaznovana moštva: 50.000 lir Padova,
45.000 lir Livorno, 25.000 lir Fiorentina, 25.000 lir Bari. O-pomin so dobili med drugimi Barison (Venezia), Bercarich (Carbosarda). Zaradi pro'e-stpv proti sodniku je Dila kolektivno kaznovana Bologna s
54.000 lirami. Globo 27.000 lizin pismeni strogi opomin je dobil Comaschi (Napoh).
Ukrepi v zvezi s tekmami 1. dec.:
Po pregledu aktov o tekmi Messina - MOdena so bili spre-
jeti nujni ukrepi:	takojšnja
suspenzija igrišča Messine, takojšnja suspenzija igralca Mes-sine Berninija, uvedba nadaljnjih preiskav.
Strogi opomin je dobil Scesa (Novara), navadni opomin: Gundersen (Verona), Mattave-li (Monza), Zeno (Novara), Gelli (Prato), Rossi (Prato).
PRVENSTVO REZERV
Udinese B-Triestina B 2:1
VIDEM, 4. — V tekmi za prvenstvo rezerv sta se danes pomerili Triestina B 1:1 Udinese B. Zmagala je Udinese z rezultatom 2:1. Gole so dosegli' v prvem polčasu v 25’ Tonini (U.): v drugem polčasu v !/’ Manente (U.) in v 37’ Milani.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Udinese B:	Ceschia:	Gon
(Baccari), De Piero; Benedetti, Canoarelli (Gon). Michelazzi; Pentrelli, Giacomini, Tonini (Zanarola), Manente, Tonin.
Triestina B: Marzuttini; D’U-dine, Costelli; Petagna, Mer-kuza, Rimbaldo (Rocco), Del Negro, Vascotto, Milani, Brach, Clemente.
Tržačani so bolje zaigrali v drugem polčasu, ko so posebno proti koncu imeli številne priložnosti za gol. Med najboljšimi v napadu je bil Del Negro. Marzuttini je branil zelo dobro Brach pa je zastreljal tudi 11-metrovko.
onaovorni urefls** STANISLAV HENKO Tiska TiskarsV- tavoa ZTT • Trst
predvaja danes 5. t. m. z začetkom ob 18. uri film:
(im
Tmig
JOHHTSOJT
Moj prijatelj J
PIPER MARTHA
IAUW£*HYjE3l
MARA SAMSA:
psiček"
»Mamica, ko bom velik in j dem v službo, bova imela a, kajne, mamica?« Glecjal je z velikimi zaverovanimi mi, kakor gledajo desetletni čki, ki jim je mamica še s njihov svet. Drugega sve-ne poznajo še in jih tudi mika.
»Seveda ga bova imela. V e-: črn volčjak bo s svetlo, ježeno dlako.«
»Da. mamica, prav takega, mo takega hočem. Toda tak s tudi veliko poje, ali ne?» »Hm, tega pa ne vem na-nko. Pravijo, da so psi ješči, mo dokler ne odrastejo.«
«Pa saj bom zaslužil in ti boš več v stiski zaradi de-rja.»
To je bil davni dogovor med ima. Medtem je prišla voj-in on je bil vojak, celo imbaš je bil, in njej so v rbeh osiveli lasje. Od nju-ga prejšnjega doma je osta-komaj za malo, čisto malo bico pohištva. Razbito je bt-in odrgnjeno, politura je jubila ves nekdanji lesk, to-1 bilo je njuno, kupljeno s čno krt,jo od ust odtrganih •ihrankov. Zato sta ga pri-iljala s seboj v domače me-
sto, v veliko vilo sredi parka. Samo eno sobo sta tedaj imela. Bolj malo kot veliko, a bila je ves njun dom. Najlepši in najdražji, kar sta jih kdaj imela.
Ona je že zdavnaj pozabda na psička, na tihi dogovor med desetletnim dečkom in seboj. On pa ni pozabil. Nekega dne pride domov in pravi: »Poglej, kaj sem ti prinesel!«
Zavzeto ga je pogledala, nato je pogledala njegove prazne povešene roke. Tedaj je dvignil desnico. Segel je pod plašč, tja pod desni zavih in privlekel malega, prav malega kužka. »Na, tu ga imaš, naj bo tvoj. Nemški volčjak je. To ti bo pes, ko doraste. Videl sem očeta in mater. Ne moreš si ju predstavljati.«
Stisnila je ščene k sebi, ga pogladila po črnem kožuščku in ga postavila na tla. Vse štiri tačice je molelo daleč od sebe. Polzele so mu po parketu in vse se je treslo od strahu. Zato ga je napto dvignila in spet prižela k sebi kot malega otroka.
»Toda, kam bova z njim’* je rekla. »Tu v sobi ga ven-
dar ne moreva imeti. Na verigo kot je bil privezan sosedov Blisk, ga tudi ne bova dala.«
»Toda, mamica, kaj si le misliš? Najin psiček ne bo na tieripi. Ni li vrt dovolj velik? Po njem bo tekal.«
»Da, to že, a kaj bodo rekli drugi stanovalci? Otroke imajo.«
«Kaj ni kuža pravzaprav tudi otrok, igral se bo z njimi, vzljubil jih bo in oni ga bodo vzljubili. Ponoči pa bo spal pod pisalno mizo. Ves se bo zleknil vase in dovolj prostora bo imel.« Pri tem je ostalo. Kuža je bil odslej pri hiši in dobil ponosno ime Črt, ki sta mu ga bila že zdavnaj izbrala.
Neverjetno naglo je rastel in z njim so rastle težave in nevšečnosti s sostanovalci. »Na stopnišču je spet luža.* — «Kdo jo je napravil? Nihče drug kot Crt.s ln luža pred vrati. In luža na predpražniku. Koliko teh luž dan za dnem in koliko upravičenih pritožb. Pravila higiene so za takega malega kužka, ki mu misli venomer kdo ve kam uhajajo, res težka stvar, Ne
more m ne more se sprijazniti z njimi. Ne palica ne lepa beseda ne pomagata. Nejevolja sostanovalcev postane tolikšna, da ne razlikujejo več med dejansko in domnevno možnostjo. Vsega, kar se zgodi, je kriv Crt. Crt preganja kokoši, ubija jih in pohrusta s perjem in kremplji vred. To je že res, da ima Crt na kokoši posebno piko. Po vrtu skače in teka najrajši okoli kokošnjaka. Divje se zaganja vanj in uživa nad kokošjim preplahom. Ce pa se zgodi, da najde katero zunaj, tedaj gorje. Dlaka na hrbtu se mu naježi, čisto pokonci mu stoji od srda. Kokoš teka nekaj časa vsa zbegana okoli, Crt pa za njo vse dotlej, dokler kokošja pamet ne potuhta varnega zavetja. Zleti preko zidne opra-je, najprej na ulico in potem med paštne, kjer se bo umirila in kjer jo bo kdo našel in odnesel domov. Ravno prava bo za kpžico ali pa za juhico, za močno in toplo kurjo juhico.
»Crt, kaj si spet storil?« ga je pokarala ona. »Nič ne pomisliš, koliko bomo morali plačati in kam naj gremo po denar. Clan naše družine si, vsak dan večji in razumnejši postajaš. Zdaj bi že moral toliko razumeti, da se škoda ne sme delati.« Lesketajoče se pasje oči jo zvesto gledajo, a je ne razumejo. Ko pa so kokoške nekaj tako mikavnega,
ko je tako vesel in srečen, kadar se podi za njimi/
Ob večerih prihaja domov on, njen odrasli sin, v katerem vidi ona še vedno tistega svojega desetletnega dečka. Morda pa ne tako tjavdan, na osnovi nekih materinskih čustev, morda je nekaj tega dečka v njem le ostalo. Meja, kdaj človek popolnoma odraste in jenja biti otrok, je neločljiva, ne čas ne leta je ne določajo. Komaj izkušnje in še te ne vedno in ne popolnoma. Ona mu pripoveduje svoje težave. Crt in spet Crt. »Venomer so ljudje nad menoj. Pikajo me in mi ne dajo mira, kakor da bi bila jaz kriva vseh ■ Crtovih vragolij. Ne razumejo, da je mlad in neugnan, prav nič nočejo več potrpeti.« On jo mirno posluša in molči. Saj je vse to res. Nedvomno da je res, če mu ona govori, a kaj more on za to. On, on, on tepa ne sliši. Ne sliši in ne vidi, kako so njeni živci od večnih pritožb že vsi razrvani, kako so napeti kakor struna na loku, kako bo treba samo majhnega dotika, da bodo popustili. Ne sluti, da bo v tej razrva-nosti nekega dne naredila nekaj hudega sebi in njemu in ji bo potem do smrti hudo.
Vse tgke stvari se zgodijo v trenutkih, ko človeška volja do kraja popusti, postane mlahava in neodporna. V takem trenutku je slučajno sre-
čala neke znance. Na kraju mesta imajo hišico z vrtom. Radi bi imeli psa čuvaja. Samo po sebi je prišlo, da jim je potožila svoje nevšečnosti s Črtom. Pa so jo nagovorili, naj jim ga da. Lahko ga bo obiskala, so rekli, da bi jo še bolj omečili. In nekega dne, ko njega ni bilo doma, ga je odpeljala k njim. Zaprla so se težka vrtna vrata in tam za njimi je ostal njen Crt. So dejanja, ki bi jih človek v življenju nikdar ne smel narediti, ki imajo v sebi nekaj podobnega umoru. S silo je zato odganjala ta spomin in srce ji je ob njem vselej znova zajokalo. Celo srečanja s tistimi ljudmi se je bala. Proti svoji volji jih je začela mrziti.
Cez nekaj let ji je prijatelj ponudil drugega psa. Psa posebne pasme. »Ni hud, ne boj se, z njim ne boš imela težav.« — »Toda prej ga ne morem vzeti, da se ne pogovorimo s sosedi. Tudi toliko denarja nimam, kolikor velja tak pes.« — »O denarju ne govori. Dala boš zanj samo toliko, za kolikor je pojedel.« Skoraj po tem razgovoru ji pa je pripeljal, ne da bi čakal na njeno sporočilo.
Ob drugem psičku bo poza* bila na Črta. Saj še žena ob drugem možu pozabi na prvega in mož ob drugi ženi pozabi na prvo ženo. Tedaj mn je bilo točno tri mesece. Sti-
snil se je pod mizo in tako ga je našel sin, ko je prišel domov. «No, kaj je ti krofa, s teboj, pridi ven in se pokaži,« ga je nagovoril in pograbil z obema rokama. Psiček je tako močno vzdrgetal od strahu, da se je na mah potočila pod njim velika luža. Ugotovili so, da je strahopeten in da to ni lepa lastnost. «Bolje bi bilo, ko bi dobili terjerčka, takega majhnega psa, ki s svojo živahnostjo napolnjuje vso hišo,« je menila mlada žena, ki je sedela ob njenem sinu. Tudi dekle, ki ji je sedelo nasproti, je menilo tako. Potem so začeli govoriti o imenu.
»Riki ali Tiki naj bo,» je spet menila mlada žena. «Ali pa Tevi,» je menilo mlado dekle. »To so imena iz Kipp-linga,« je rekla ona. »Nič skup-nepa nimajo z nami.« Sama pri sebi pa je mislila, poplej jo mladino! V svet ji uhajajo misli. Naša domovina kot da je zanjo preskromna in vendar je ta košček zemlje, kjer živimo, eden najlepših na svetu. Toda ona se tega ne zaveda. Ona išče bridkih izkušenj in šele ob njih bo našla dom.
»Ne!« je nato pribila. »Ne bo Riki ne Tiki ne Tevi. Rodil se je na Krasu, na naši zemlji in zato naj bo Bor«
#Kakšno ime! Noben pes nima takega imena,« sta se obe-dve hkrati namrdnili in za-
vihali nosova. On pa je rekel: «Pustita mater, naj mu da takšno ime, kot hoče. Ona že ve.«
Naš Bor je sedaj že velik pes. Njegovi predniki so po pustih škotskih planinah čuvali ovce in tudi on ima mehko, ovčjo dlako. Po hrbtu je zlatorumena, griva okoli vratu pa je snežno bela in snežno bel je tudi predpasnik pod vratom. Na sprednjih nogah ima pahljače, ki jim pravimo golenice. Zadaj pa mu je dlaka dolga kakih dvajset centimetrov in kadar skače, se mu opleta kakor krilo Ce gremo z njim v mesto, slišimo skoraj na vsakem koraku: »Che bella bestia! Guarda, che bella bestia!* Otroci pa ga kličejo Lassi. «Guarda, guarda Lassi!« Poznajo ga iz filma in so srečni, ker se jim zdi, da ga vidijo v resnici. Pa tudi Bor je srečen, presrečen. Vse se kar smeje na njem in v očeh mu veselo poigrava. Zdi se mu, da mora to na plas povedati. Zato laja na vsakega psa, če ga le od daleč zavoha. Laja močno in glasno, da kar doni sredi ulice.
Skoda je le, da je njej zdravje naglodano in da ga ne more voditi v mesto, kakor bi rada. Boru se vedno nekaj mudi, zato vleče in vleče in ona se boji, da bi jo vrgel na tla, kot se je nekoč že zgodilo. Ali tedaj je bil še zelo mlad in tudi še ni po-
znal poti domov. Ona je tekla vsa zasopla za njim in ga klicala, on pa se je v svoji zbeganosti zatekel v neko trgovino. Nikoli več bi pa ne bila dobila, da ni poštenih ljudi. Zato se sedaj sprehajata samo po vrtu. Ona hodi, on pa teka v velikih metrskih skokih. Beži in spet priteče ter jo pocuka za rokav, če se slučajno ustavi. Hoče pač, da hodi, da se giblje, da sledi njegovim skokom in njegovemu teku, njegovi mali omejeni sreči.
Toda so meseci, ko tudi te male omejene sreče ni, ko mora ona zdoma, da spet zakrpa tisto svoje naglodano zdravje. Tedaj ga v duhu vidi pred seboj. Vidi njegov otožni pogled, v katerem trepeta nenehna prošnja, naj ga imajo ljudje radi, kakor jih ima tudi on rad. Se vedno je ostal v njem neki strah pred neznanim, nekaj tiste nekdanje otroške plahosti. Ne zna, ne more biti hud in pogumen kot je bil Crt. To ni v njegovem značaju. V njepovem značaju sta samo ljubezen in dobrota. Zato se ji zdi, kot bi hotel reči: «Zivali smo kakor ljudje, tudi me se razlikujemo med seboj. Tudi me imamo napake, tode verujte nam, da jih skušamo premagati. Pravzaprav pa tudi me prav tako kakor ljudje ne potrebujemo drugega kot ljubezni. Mnogo mnogo ljubezni. Samo tt vas prosim.%