Ljubljana, ponedeljek, 11. avg. 1958 USTO XXIVj štev. 186 IZDAJA IN TISKA Časopisno zajloznisko PO UJETJI •SJttDSKA PRAVICA« OtRKKTOB PODJETJA MTV MODIO glavni on odgovorni urednik tVAN ŠINKOVEC ^»sak dan razen oetka. - Cena u dinarjev PROLETARCI VSEH DE2EI« ZDRUZITE SE) »I.JODSKA PRAVIC A« USTANOVUENA «. OKTOBRA UM - MTO NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHA-JAfcA KOT »»-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO t. JDUJA IfSl KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L TOtUA U53 IZHAJA V REDAKCIJSKI • POVEZANOSTI Z »BORBO* POJUTRIŠNJEM SE BO ZAČELA RAZPRAVA V GENERALNI SKUPŠČINI OZN Intenzivna diplomatska posvetovanja Britanija in ZDA bosta predložili načrte za umik svojih čet? — Ameriška zamisel »nevtralizacije« — “tevilne delegacije bodo vodili zunanji ministri — Pomisleki v New Delhiju — O bližnjevzhodnih vprašanjih naj odločajo predvsem neposredno prizadete države vNew Y°rk, 10. avg. (Reuter), prepričanje, da bi se utegnil na stališču, da morajo probleme v PO MACMILLANOVEM OBISKU V ATENAH Pri starem načrtu Velika Britanija bi le želela doseči premirje za dolo-obdobje — Britansko-turški razgovori v Ankari — Murphyjevo posredovanje? ceno mat ^ se z intenzivnimi diplo- posebnem zasedanju vheti besed- tem delu sveta urediti ondotne liai Posvetovanji priprav- ni boj brez upanja, da bi dosegli dežele same in pa da se morajo na debato o položaju na kakšne bistvene sporazume. umakniti vse tuje čete ter da je IT v*hodu- ki.se bo začela Delhijski časniki pa vzlic te-S treba preprečiti intervencijo ka- Bližn; Veliki .f^ejo, bodo mu^dopuščajo°možnos{ da bi na ' terihkoli tujih sil, prav tako tudi General .r -'a 'n ZDA podale zasedanje v New Yorku more- OZN. Predlnt \ • pščini konkretne biti odpotoval Krišna Menon ali Pekinški radio je danes izrazil bi nil; i ’ bi jim omogočili, da umaknile svoje čete iz Jorda-bod„ln ^^anona. Mislijo, da se nil . ai?eriške čete delno umak-dpwZ an°na, še preden se bo e°ata začela. ! Sanski diplomati so glede sProžiH Pre,dlog,ov’ ki bodo Pouf •’ ° skrivnostni. Vendar brit ®n[. kfogi pravijo, da sloni misli S načrt v glavnem na za-nik’ ,na3 Postane OZN »zaščit-želi ,J?rdanije, »kar bi tej de-nost ; il° Politično neodvis- vost« p ozemeljsko nedotaklji-lih **' f° še nepotrjenih poroči-»nev?ri1Pravliaj° ZDA načrt o včin„-'izaciji« v Arabsko ligo girge 3enih dežel ter predlog o ekon^1 !Tlecinarodnem programu tjej 1 rnske in tehnične pomoči tem d0 „aarn' pozitivnem stališču ga ir* ega socializma«, kakor tedenenUjejo v ZDA> ki -ie ta Wer zavzel predsednik Eisenho- niste. S?6,’,da ^ tudi zunanji mi-Dulles za to, da bi sprejeli skupno akcijo arabskih držav na področju ekonomskega sodelovanja, mora biti deležen vse naše podpore,« zaključuje časnik. »•New York Herald Tribune« pa piše, da je Hammarskjold v predlogu o konstruktivni razpravi bistveno zajel problem Bliž-nezadovoljstvo s predlogi gene- njega vzhoda. Ce se bodo v Ge-ralnega sekretarja Hammarskjol- neralni skupščini približali širo-da o tem, kako naj bi se lotili kim ciljem, ki jih je postavil problema Bližnjega vzhoda, in Hammarskjold, potem bo moč poudaril, da Hammarskjold ni posebne probleme, ki jih je ome-zahteval, naj se ameriške in bri- nil — odnosi med deželami, ki tanske čete umaknejo s tega pod- proizvajajb petrolej, in deželami, ročja. »Hammarskjold je načel prek katerih ga izvažajo, razvoj vrsto problemov,« je bilo rečeno in izkoriščanje vodne energije, v oddaji pekinškega radia, »toda vprašanje beguncev - proučiti v vprašanje, ki je vznemirilo ves trdnem političnem okviru. Na svet, kako ustaviti anglo-ameri- koncu pravi časnik, da svet pri-ško agresijo in doseči takojšnji čakuje, da bodo na izrednem za-umik ameriških in britanskih čet sedanju Generalne skupščine se ni odkrito in v celoti sprejeli poli- London, 10. aTg. (Tanjug). — Potovanje Macmillana v Atene in razgovori, ki jih je imel z grškimi državniki, niso rodili nobenih konkretnih sadov, pač pa se je pokazalo, da si Velika Britanija še zmerom zamišlja ureditev vprašanja Cipra na podlagi svojega nedavno objavljenega načrta. Macmilan bi bil rad dosegel premirje za določeno obdobje, pa se mu to ni posrečilo. Britansko-turški razgovori o Cipru so se začeli v soboto zvečer v Ankari. Angleži si prizadevajo, da bi po razgovorih v Atenah našli možnost, da bi se podaljšalo trenutno premirje na Cipru, do katerega je prišlo potem, ko so z raznih strani pozvali ciprsko prebivalstvo, naj neha uporabljati orožje, čani, ne bodo objavili nobene vesti o njihovem poteku. Posebni odposlanec predsednika Eisenhowerja Murphy je sinoči tri ure govoril s predsednikom grške vlade Karamanli-som in zunanjim ministrom Ave-rofom. V obveščenih krogih pravijo, da so proučili položaj na Bližnjem vzhodu. Averof je obvestil Murphvja, ki je podsekretar v ameriškem-zunanjem ministrstvu, o grško-britanskih Razgovorih o Cipru. Murphy je v nedeljo zjutraj odpotoval z letalom iz Aten v London. Novinarjem je izjavil, da so bili razgovori zelo koristni in da so se nanašali na položaj na Srednjem vzhodu, no vprašanje Cipra in na pismo, ki ga je v soboto poslal Hruščev Karamanlisu. V njem zahteva, naj Grčija na po- sebnem zasedanju Generalne Britansko-turški razgovori se I skupščine OZN podpre gledišča - 1 • 1 ’ vlade o vprašanjih za umik ameriških čet z OZN vzhoda v okviru akcije i Važnnct . . , , ! Džavaharlal Nehru Gener ilzrednega zasedanja _____ jetia ^ j skupščine je poudar- morda tudi Nehru sam. Vplivni ga vzhoda, katere končni namen Številnih ?1’ da bodo delegacija »Times of India« piše, da bi pri- bi bil prekinitev tekmovanja v tiistfj 7 ei vodili zunanji mi- ji0 to v poštev samo v primeru, oboroževanju. ZDA morajo za-tia čei, zdaS je znano, da bodo (ja bi se zasedanja v New Yorku staviti ves svoj vpliv in razviti kotifero sv°'iib delegacij prišli na udeležili tudi drugi predsedniki Sovipi5,nco zunanji ministri ZDA, vlad. Zflfu« ke zveze, Velike Britanije, Glede položaja PonstaVarabske republike, Ja- vzhodu stoji Indija še nadalje na skjoldov dežei Kanade in še nekaterih kraža;?ew Delhija poročajo, da *as: dotakniin~na Jordam’e> m tJčni^vir, ki ga je začrtal Ham- bodo nadaljevali morda tudi v'sovjetske ' “ šiockholm. poročajo, d, ), ponedeljek. Dokle, n, bodo ko,- Srednje*, v.boda. sovjetski ministrski predsednik j Hruščev poslal predsednku švedske vlade Erlanderu pismo, v katerem pravi, naj podpre zahteve po umiku anglo-ameriških čet z Bližnjega vzhoda. Vodilna ameriška časnika »New York Times« in »New York Herald Tribune« podpirata Hammarskjoldov načrt o Bližnjem vzhodu. »New York Times« se zavzema za to, da bi temeljito proučili možnost za vzajemno zajamčeno nevralizacijo Bližnje- PO FANFANIJEVI »ZUNANJEPOLITIČNI TURNEJI« NOVA VLOGA? Italija naj bi imela vodilno vlogo pri določanju nove politike Zahoda do Bližnjega vzhoda pobudo za politično neodvisnost dežel Bližnjega vzhoda in njihov na Bližnjem j ekonomski razvoj. »Hammar-predlog, ki zahteva Eisenhower na začetku? čenpi-6i v zvezi z zasedanjem ,» , . . . - , - — Sestani skupščine. Na zadnjem Predstavnik Bele hise je izjavil, da se utegne predsed- Stolnicah, si v svoji prav tako ft/sj ^ Z IlAvinaril io Milr A n urlnla^i^i 'rocarlan TD Oon nnolnn cl/ ■ [intenzivni diDlomatski deiavnosti Rim, 10. avg. (Tanjug). Z raz- delovanje Italije v določanju zagovori z izraelsko zunanjo mini- j hodne politike ter neke vrste po- s*rico Goldo Meir je predsednik italijanske vlade Amintore Fan-fani zaključil zelo intenzivno fazo svojih političnih posvetovanj v zvezi z določitvijo skupne po-1 litike zahodnih držav do Bližnje- j ga vzhoda. Kot so uradno ob j a- j vili, sta z Goldo Meir razpravlja- j la predvsem o problemu Bližnjega vzhoda in o stališču do tega problema, ki se bodo nanj postavile zahodne države v Generalni skupščini OZN. Golda Meir, ki je na potovanju po zahodnih pre- i sredovalna vloga ne samo v premagovanju sedanjih trenj v za- Podv^, z novinarji je Nehru široke da bi lahko na tako dili zborovanju uspešno ure- ^rašanio pere^e in zamotano Washington, 10. avg. (Reuter), ^-ga vlv,’ ot problem Bliž- Diplomatski krogi v Washingto-niz' °j - Ni nobenega dvo- nu SCKjijo, da je zelo verjetno, da v inrT- našnii »Statesman«, da se bo predsednik ZDA Eisen-SebneEa ^ ?a ^a® ne kažejo po- hower osebno udeležil izrednega v animanja za dejavnost zasedanja Generalne skupščine ‘Sojem ZV?ZI s položajem na OZN, ki se bo sestala v sredo. prevlaH„Jzh0(?u- T0 Pa zato, ker predstavnik za tisk Bele hiše je v indijski prestolnici danes izjavil, da predsednik —------------------------Eisenhower še ni zavrnil takšne možnosti, medtem ko washing-tonski politični opazovalci na podlagi več indikacij mislijo, da nik ZDA osebno udeležiti zasedanja Generalne skupščine ščine v imenu ameriške delega' cije uvodni govor, je dejal pred- intenzivni diplomatski dejavnosti prizadeva pridobiti zahodne drža- j ve za gledišča izraelske vlade o nroblemih Bližnjega vzhoda ter za zaščito izraelskih koristi. So-1 stavnik za tisk Bele hiše, to ne,diKdf. “ se razgovori v Rimu' bi pomenilo, da bo prisostvoval nanasal1 tudi na to. celotni razpravi o Bližnjem ! Vladni politični krogi so v ce-vzhodu. Ameriško delegacijo na loti pozitivno presodili rezultate izrednem zasedanju bi namreč | Fanfanijevih obiskov v Wa-tudi v tem primeru vodil zunanji j shingtonu, Londonu, Bonnu in i minister Dulles. 1 Parizu. Sodijo, da sta aktivno so- Amlntore Fanfani tehnični sporazum? v ženeva m > r, Poaiagi vec inaiKacij misn.io, aa Zenevskih ’ u ay8' ^ eu )- “ Y bi utegnil Eisenhower pred Ge-ninr. s° prepričam, neralno skupščino osebno obraz- ^^narrvirr0 ,upanja> bodo na j0žiti ameriške predloge o tem, r‘3akov „ n,l_ konfercnci strokov- kako bi uredili problem Bliž- na seji Generalne skup- i^razii,! 2®nevi dosegli tehnični njega vzhoda. Ce bi imel Eisen-kontr^i ° sistemu mednarodne v,nwpr zijarni na(i atomskimi eksplo- lili akšen sporazum bi uteg- Wi0 .?? , i Prihodnji teden, ko ložiU *e*enci konference pred-Poročila svojim vladam. se avno vprašanje, s katerim konfi Kongres o »atomskem sevanju« Bralington, 10. avg. (AFP). — Ul*v “'-'"rerenca strokovnjakov V mestu Bralingtonu v ameriški staj ’ -ie’ koliko kontrolnih po- državi Vermont se bo začel jutri »lih ra_?lorali zgraditi in v kakš- prvi mednarodni kongres za pro-fiaroHn ^ab. da bi sistem med- učevanje atomskega sevanja. sporaze kontrole morebitnega Udeležilo se ga bo kakih 700 s kih rji111,!1 ° Prenehanju atom- znanstvenikov, ki so pripravili Hirai skusov najbolje funkcio- tri sto referatov o atomskem sevanju. Mednarodni mladinski seminar v Dubrovniku končan ^ seminarju so sodelovali mladinski predstavniki iz 15 dežel Clribr°Vnik- 10' avg- ~ Včeraj minarja »Mladina in kultura da-bila zaključna s ar°dnega mladinskega ne je bila zaključna seja nes«, ki se je začel 1. avgusta v se- Zgodovinskem inštitutu Jugoslo- ^EMENSKfl NAPOVED Ponedeljek, n. avgusta vanske akademije na Lapadu. Na tem seminarju, ki ga je organiziral Centralni komite Ljudske mladine Jugoslavije, so sodelovali predstavniki 21 so-» vreme z zmemo rodnih mladinskih in študentov- ri •« ]. Temperatur« ponofi med skih organizacij iz 15 dežel Evro-^na H'n PrtmorJu 17, naj višja pe, Amerike, Afrike in Azije, ka-Nad srertm J?inl c- kor tudi predstavnik Svetovne ^ie"d^VoVp^%SSgaa’ federacije demokratične mladine, ;‘acneEr'- ‘s^aaiio področje visokega IS stiska, ki v »vojem Juž-ifatalni _nelto!ilnotn1e so doseg,le zahodne Vrem«, JI? bodo bistveno vplivale pri nas. Tujih udeležencev je bilo 40, iz Jugoslavije pa 39 predstavnikov organizacij Ljudske mladine iz vseh krajev naše dežele. ČETRTI IGRALNI DAN MEDCONSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA Bojevito kolo po portoroški noči V Portorož {e prispel tudi predsednik FIDE, dr. Rogard Folke Portorož, 10. avg. — Petrosjan, dr. Filip — Olafs- šahovnicah nasprotniki priprav- (Od našega poseb- son, Benko — Fisher. ljajo še na hude boje. nega dopisnika).- Sicilijanko so uporabili: Jutri bodo igrali prekinjene radT"^ »Portoroške ^atanovič - Talj, Cardosso Parti* IV‘ kola I noči« na medcon- ~ Panno- Rossetto " Bronstein-s skem šahovskem Gligorič in Sanguinetti igra-i prvenstvu prost ^ špansko partijo, Fiister — dan. Velemojstri Averbah pa neke vrste damin in ‘mojstri so si gambit. Neikirh in Larsen sta za-oddahniii. Nekate- iela s holandsko obrambo, ri so se kopali, izi- POSEBNA IZJAVA AVERBAHA ZA »LJUDSKO PRAVICO« Med partijami se velemojstri radi sprehodijo po dvorani ali pa odidejo celo na prosto, v park se kopali. Po, bojevitosti in drznosti je °jjlt®ba“- JJf 8‘ Je "JBel drugi pa so odšli med najbolj zanimivimi partija 'ustavil z nekaj na Izlete In spre- Neikirh - Larsen. Danski vele- ga ustavli z neka] hode. Popoldne so mojster je igral izredno naglo, „ . sodite „ končnem sl ogledali dirko saj je za prvih 15 potez porabil du?*Kaj SOdUe ° konCnem osličkov. Spogledljivo so se mu- le’ minuto časa. Razen tega je »Mislim da bosta med nrvi- zali, ko je konferencier povabil Larsen žrtvoval damo za trdnja- ml petimi’dva Rusa. vsekakor gl^alce naj pridejo drugi dan vo m skakača. Ob tej žrtvi je si- tudi vag GHgorič in morda še obiskat še bolj zanimiv šahovski cer završalo med občinstvom, to- p,nr.n 7„ hi toJirn u-ai turnir. Zvečer pa so se^ pomešali da kmalu nato se je izkazalo, da dejal 1 ^ sovjetske velemojstre v blesteči vrvež »Portoroške je Larsen pripravil svojemu na- je na turnirju zelQ ^žk sprotniku strupeno past, v ka- ker se na tumir kandidatov lahJ Danes je prispel v Portorož 1 mu tudi dama ne bo zalegla. ko uvrstjta le dva naša pred predsednik FIDE dr. Rogard Fol- . Vznemirljiv potek in razvoj stavnika.« ke. Popoldne si je ogledal igral- *Jjna. tudi partija Matanovič — »Kaj počnete ruski velemoj- no dvorano in vso organizacijo Talp- Vse kaže, da igrata vele- stri in sekundanti v prostem turnirja. Ob začetku četrtega ko- tna vs? P brf ^smilje- času?« la ie iziavil da ie turnir v Por- nja' Matanovič je v komphcira- »Zgodaj dopoldne odhajamo Ložu vJo^o ni poziciji žrtvoval figuro za tri na kopališče in plavamo. Prav Ha 1 i nf * kmete in se mu bo morda le p0" radi se tudi sprehajamo, veliko da se igralci najprijetneje poču- srečilo vzdržati ravnotežje ter pa beremo« tij° in se lahko povsem posvetijo Talju iztrgati pol točke. „In zakaj niste zmagali pro- napornim šahovskim bojem. Gligorič ima proti Sanguinet- ti Cardossu v dobljeni poziciji?« Tudi za današnje četrto kolo tiju sicer boljši položaj, ki pa ga Averbah se je nasmehnil: velja, da je bojevito. Kraljevsko bo le težko spremenil v zmago. »Verjetno me je prevzelo vaše indijsko obrambo igrajo naslednji Vse ostale partije so ob 20.30 spnce,« in že je odhitel k nada- pari: šele v razvoju. Izbrane variante ljevanju partije v dvorano. Szabo — Shenvin, Pachman pa obetajo, da se na nekaterih F. GERZELJ hodnem bloku, marveč tudi v navezovanju stikov z deželami Bližnjega vzhoda, okrepili ugled nove demokrSčansko-socialnodemo-kratske vlade pri zahodnih zaveznikih, zlasti pa doma. Ti krogi z zadovoljstvom poudarjajo, da je ameriški predsednik Eisenhower na nedavnem sestanku z novinarji potrdil dve načeli politike zahodnih držav do j Bližnjega vzhoda, za katera se zavzema predsednik italijanske vlade — priznanje arabskega nacionalizma in privolitev v pomoč deželam tega področja v okviru OZN. Po njihovem mnenju bi bolj realistična politika do Bliž-■ njega vzhoda pripomogla k zbli-žanju zahodnega bloka z dežela-I mi v tem delu sveta, prek tega pa tudi k okrepitvi Atlantske zveze. Zelo važno vlogo v tem ! zbliževanju bi imeli deželi, ki se nista kompromitirali na Bližnjem vzhodu — Italija in Zahodna Nemčija, katerih gledišča o tem j so si zelo podobna. I Vladnim krogom se zdi prav tako pomembno, da je ministrskemu predsedniku Fanfaniju z njegovimi odločnimi koraki v zunanji in notranji politiki v precejšnji meri uspelo pripraviti k molku vplivne ekstremistične, atlantistične kroge v njegovi stranki in izven nje, kar se je zlasti pokazalo na nedavnem zasedanju Nacionalnega sveta De-mokrščanske stranke, kjer je samo nekaj poslancev desnice izrazilo nekatere pomisleke glede vladne zunanje politike. Politični krogi izjavljajo, da se Fanfani izogiba sleherne enostranske ak-iie v zunanji politiki in si prizadeva doseči, da bi njegovi zavezniki neposredno privolili v njegove pobude, s čimer je hkrati dejansko odvzel svojim političnim nasprotnikom možnost za odkrito kritiziranje. S krepitvijo ugleda si Fanfanijeva vlada prav tako prizadeva doseči še en važen cilj — da s podporo dela italijanske javnosti utrdi negotovi vladni položaj v parlamentu. Za novo razdelitev dobička Bagdad, 10. avg. (Reuter). — Iraški minister za gospodarstvo Ibrahim Kuba je izjavil, da iraška vlada ne namerava nacionalizirati Iraške petrolejske družbe. Rekel pa je, da se bodo kmalu začele razprave o tem, kako je treba razdeliti dobiček družbe. Po veljavnih sporazumih daje družba vladi v Bagdadu 50 °/o dobička. Bivša iraška vlada je sklenila leta 1951 sporazum z delničarji družbe, da se vprašanje delitve dobička znova prouči v primeru, če bi sosedne s petrolejem bogate dežele dosegle v tem oziru od iraške vlade ugodnejše pogoje. Iraški minister je rekel, da sta dobili saudska vlada in vlada Irana od Italije in Japonske nad 50 odstotkov. Dve milijardi dinarjev potreb za turizem in gostinstvo v Sloveniji Večina turističnih občin in gostinskih podjetij se poteguje za kredit, jeseniške občine pa ni med interesenti Gostinska podjetja in občine, Za kredite po 25. natečaju je kjer je turizem najbolj razvit, vložilo 25 gostinskih podjetij iz so se v zadnjem času začele Slovenije zahtevke za skupno precej zanimati za modernizaci- 887 milijonov dinarjev. Med jo obratov, povečanje kapacitet njimi je na mestu hotel m za razne turistične izboljšave. c,„„ T . . . , . . ... Pred kratkim so predložili za S1°? v Ljubljani, ki e vlozal zahtevek za skoraj četrtino zne- skoraj milijardo dinarjev investicijskih programov za gostinstvo, sredstva, ki bi bila potrebna za izboljšanje najrazličnejših komunalnih naprav v središčih inozemskega turizma pa celo presegajo milijardo. Podjetja in občine so vložila prošnje za investicijski kredit po razpisu 25. natečaja. Podružnica Investicijske banke v Ljubljani je pregledala in odobrila programe, zdaj bo upravni odbor Investicijske banke obravnaval prošnje in elaborate ter nato razdelil sredstva. Za sredstva se potegujejo skoraj vsa gostinska podjetja in večina turističnih občin. Pri tem pa pogrešamo zlasti jeseniško občino, ki ima v Kranjski gori najlepše možnosti, da se razvije zimski turizem; pravzaprav bi morala Kranjska gora postati nekakšno središče za zimski turizem. Med izrazito turističnimi občinami pogrešajo med konkurenti na tem natečaju tudi bovško občino, ki bi tudi morala malo bolj poskrbeti za Trentarsko dolino in sploh za ureditev svojih letoviških krajev. Iz teh občin ne konkurirajo niti posamezna gostinska podjetja, če izvzamemo prošnje za ureditev turističnega centra Vitranc. Nagrade za najlepše urejene izložbe Beograjska Trgovinska zbornica je sklenila, da bo med drugim sejmom tehnike in tehniških dosežkov nagradila prodajalne z najlepše urejenimi izložbami v mestu. Predvidene so tri nagrade: prva v znesku 100.000 din, druga 80.000, tretja pa 50.000 din. Nagrade bodo razdelili v dva enaka dela med poslovodjo prodajalne in aranžerja. Izložba ska vseh drugih. Sredstva potrebuje v glavnem za adaptacijo starega trakta hotela. Hotel Central v Portorožu bi si rad uredil nove dependanse, Turist Ankaran 20 novih weekend hišic. Hotel Triglav v Kopru bi radi dokončno dogradili, v Piranu pa bi radi uredili in razširili Ro-tonde tako, da bi adaptirali sosedno stavbo v hotel. V Kopru nameravajo razširiti Galeb, v Sežani adaptirati hotel Triglav, mezni prošnjiki dobili sredstev, je težko reči. Ze dejstvo, da je potreb samo v Sloveniji skoraj toliko, kolikor je sredstev na razpolago za vso državo, kaže, da ne bodo mogli dobiti investicijskega kredita vsi prošnjiki že v tem natečaju. Z nekaterimi stvarmi bo pač treba počakati. Pozitivno pa je to, da so se tako posamezna podjetja kakor tudi posamezne organizacije, ki skrbijo za razvoj gostinstva in turizma pozanimale in svoje potrebe po modernizaciji, razširitvi in povečanju kapacitet prikazale v resno in nadrobno izdelanih elaboratih. To pomeni, da se zavedajo potreb in da bodo vztrajno skušali najti potrebna Sodobnejša živinoreja je omogočila, da bo znašala letošnja količina mleka v državi 2.580,000.000 litrov ali 280 milijonov litrov več kot lani Začetek gradnje tkalnice v Prizrenu Priština, 10. avg. (Tanjug). -Jutri bodo začeli v Prizrenu g diti tkalnico svilenih in nih vlaken. Po pogodbi, ki s J včeraj sklenili z gradbenim P jetjem »Ramis Sadiku«, naj bila glavna dvorana, obsegajoča 5500 m*, dograjena do konca P hodnjega meseca, vsa tovar P do konca prihodnjega leta. To je eden največjih obješ tov, predvidenih s peryek i planom razvoja gospodarstva n Kosmetu. V prizrenski tkalnic bo delalo 300 delavcev in bo izdelala 2 milijona m> tkam iz svilenih in sintetičnih Včeraj so sklenili tudi P* godbo z gradbenim P°^J j, e, »Vlasina«, ki bo gradiJLnbaž' ne objekte za tkalnico 4(| nih tkanin v Djakovici. 1()i tovarno, ki bo izdelala ^ milijonov m* bombažniih . j_. bodo začeli graditi čez nek j *?. .5 sredstva, da bi uresničili svoje na novo pa nameravajo sezidati x_,_ x _.____ gostišče pri izhodu iz Škocjan- ske jame. i Med drugimi večjimi zahtevki je prošnja za adaptacijo Otočca v gostišče, dalje za gostišče ob pohorski vzpenjači, za dograditev Železničarskega doma na Pohorju, gostišča v Crni načrte. Kdpr se pač ni pobrigal bo pač kasneje prišel na vrsto. Med prošnjiki za krediti iz sredstev, namenjenih turizmu moramo omeniti na prvem mestu občino piran. Tu bi radi uredili kino, pekarno, nabavili škropilni avto, uredili ceste, kopališče v Portorožu, naprave za Mleka je čedalje več Predvidevajo, da bo letošnja količina kravjega in ovčjega mleka 2.580,000.000 litrov — Povečati je treba zmogljivost predelovalnih obratov Nad 30.000 obiskovalcev na Gorenjskem sejmu Kranj. 10. avgusta. — Danes so obiskovalcem Gorenjskega sejma v Kranju prodali okoli 8000 vstopnic. Sejem je do sedaj obiskalo nad 30.000 gostov iz vseh krajev naše republike ter tudi precej inozemcev, ki so potovali skozi Kranj in si spotoma ogledali sejem. V soboto sta obiskala Gorenjski sejem tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in sekretar Zveznega izvršnega sveta za socialno politiko in komunalna vprašanja Lidija Šentjurčeva, v petek pa se je na sejmu mudil generalni sekretar predsednika republike Jože Vilfan. mleka. Kmetijske organizacije^ lahko brez velikih investiicll ganizirale najosnovnejšo P ,ft lavo mleka, namreč pos Smetano bi lahko pošiljale delavo v mlekarne, s P nlekom pa bi krmili & mako bi iz mleka porabili vsaj ^ ščobe. Strokovnjaki menijo, ------------------ *.»• „------o- morali ponekod zgraditi P ^ oranja in rahljanja zemljišča — sežke mleka. V Srbiji je moč to rične mlekarne, oprernlje rvtonAiiH I in t i i m otni rvh pnrt— irnnačnnio liredHi t ffrodittnlrt nntrphn A OflrGlTlO. tV*- . • ki# Beograd, 10. avg. (Tanjug). — Pridobivanje mleka zadnja leta nenehoma narašča. Uporaba agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu je pokazala, da brez sodobne živinoreje ni velike poljedelske proizvodnje. Največje donose pšenice in koruze so dosegli pridelovalci, ki so razen ostalih agrotehničnih ukrepov — globokega tijske organizacije s polnomastnim mlekom krmile teleta in pitale prašiče. V juliju je ostajalo v Vojvodini dnevno kakih 90.000 litrov mleka., Čeprav zmogljivost konzumnih n predelovalnih mlekarn zadnje čase znatno bolje izkoriščamo, vendar to ne zadostuje, da bi mlekarne prevzele vse tržne pre- pognojili zemljo z umetnim gnojilom in z zelo velikimi količina- na Koroškem in za ureditev nekaterih manjših gostišč. V drugem roku pa so predložili svoje elaborate zlasti Ce-mora biti urejena najpozneje do ljani, ki nameravajo zidati nov 20. avgusta, in sicer v znamenju hotel ter urediti bife, kavarno in beograjskega velesejma. ■ slaščičarno. Koliko bodo pošalili ve, kmetje pa se čedalje bolj zanimajo za živinorejo. S povečanjem števila krav, z uvozom dobre plemenske živine in s selekcijo domačih pasem se je povečalo tudi pridelovanje mleka. Predlanskim smo pridobili približno dve milijardi li-~ trov kravjega in ovčjega mleka, vodno smučanje, teniška igrišča, lani pa kakih 300 milijonov li-camping v Fiesi in razne komu- trov več. Strokovnjaki računajo, nalne naprave, med njimi je da bo znašala letošnja količina najbolj pereč vodovod. Za ure- j kravjega in ovčjega mleka pri-ditev raznih komunalnih naprav J bližno 2,580.000 litrov ali kakih se poteguje za kredit tudi ko- 280 milijonov litrov več kakor prska občina. Gre predvsem za lani. Vzporedno s pridobivanjem kanalizacijo, vodovod In elektri- -mleka so narasli tudi tržni pre-fikacijo v Ankaranu. vprašanje urediti z graditvijo potrebnejšo opremo. ““•“"Lj bi* konzumnih in predelovalnih mle- ki bi predelovale smetan , ^ mi hlevskega gnoja. Zato so za- karn ter z nakupom vozil in dru- lo treba zagotoviti s. masis, čela kmetijska posestva in za- ge opreme. Uresničevanje teh na- naprave za proizvodnjo ujcrepl, družne ekonomije kupovati kra- črtov pa bo trajalo najmanj dve J— - —-'‘•'""n1 ali tri leta. Kmetijski strokovnjaki menijo, da je treba vprašanje porabe presežkov mleka iz najbolj žitorodnih krajev nujno urediti, da se ne bi zmanjšalo število goveje živine in zanimanje za živinorejo nasploh. Zato predlagajo, naj bi kmetijskim posestvom in kmetijskim zadrugam odobrili serdstva za nakup separatorjev za posnemanje začasnimi ‘Prečili. nje števila krav in zanimanj^ Vzporedno z zacas““-‘“,manjŠa' s katerimi bi preprečib zrn^ ^ živinorejo nasploh, bi bi 4n. sestaviti dolgoročnejši na vestiranja v večje mleka Fluorogrtriirtmje v Srbiji Glavni Ko »mo letos spomladi v Sloveniji sprejeli zakon o ureditvi privatne zdravniške prakse, so zdravniki, ki so zaprosili za podaljšanje, obdržali privatno prakso še za nekaj mesecev. Večini od njih to podaljšanje poteče ta mesec, v manj številnih primerih pa v naslednjih mesecih do konca leta. Po tej prehodni dobi bo dobil zakon torej tudi praktično polno veljavnost. To pomeni, da se obe službi, privatna in javna, ne bosta več prepletali, temveč bodo zdravniki zaposleni ali samo v javni zdravstveni službi ali pa samo v privatni ordinaciji, pač v okviru, ki ga dopušča ta zakon. Glede na to, da je v Sloveniji imel le zelo majhen odstotek zdravnikov doslej privatno prakso — od več kot tisoč splošnih zdravnikov in specialistov le nekaj več kot sto — lahko mirne duše trdimo, da uveljavitev zakona ne bb prinesla v zdravstveno službo nobenih bistvenih sprememb. Po več kot deset letih silovitega razvoja, ki smo mu bili priča, je javna zdravstvena služba premagala povojne težave ter že doslej dosegla raven, ki v nekaterih pogledih celo prekaša raven splošnega gospodarskega razvoja. Zahvaljujoč se ogromnim sredstvom za zdravstvene investicije, nabavo opreme in vzgojo kadra, je javna zdravstvena služba sposobna zagotoviti to, kar terja naša skupnost: voditi široko in uspešno preventivno zdravstveno dejavnost In pomagati ljudem v primerih obolenj, da čimpre) ozdravijo. V diagnostiki in zdravljenju je šla tako bolnišnična kot terenska zdravstvena služba v korak časom, poslužuje se moderne- \ ga načina preventive in zdravljenja, medtem ko neprimerno skromneje opremljene privatne ordinacije že dolgo niso mogle slediti temu razvoju S teh vidikov pomeni zakon o ureditvi privatne prakse samo logično in z družbenega stališča utemeljeno nadaljevanje dosedanjega razvoja. Zakon omogoča, da odpravimo iz naše javne zdravstvene službe tiste nepravilnosti, ki so doslej izvirale prav iz neurejenih pravnih predpisov, prenletanje obeh služb na škodo pacientov, težave pri enotnem vodenju preventivne zdravstvene politike, dajanje prednosti v javni zdravstveni službi pacientom, ki so pred tem poiskali zdravnika v privatni ordinaciji, ureditev toč-nejše statistike in splošnega pregleda o zdravstvenem stanju prebivalstva itd. Nepotrebno je, da bi ponovno utemeljevali, kako je bil ta zakon sprejet predvsem in samo za dobro ljudi. Usmeritev večine ljudi v javno zdravstveno službo pomeni cenejšo in kvalitetnejšo oskrbo in pomoč v primeru bolezni. Vendar je prav, da sedaj ob uveljavljanju zakona, opozorimo še na nekatere stvari. Medtem ko je organizacija zdravstvene službe že tako napredovala, da je v okvirih možnosti mogoča vsaj delna izbira zdravnikov, na primer specialistov na specialistični Polikliniki v Ljubljani ali v zdravstvenih domovih, kjer je zaposlenih več zdravnikov, pa ostane še slej ko prej aktualen odnos zdravstvenega osebja do pacientov. Na splošno lahko rečemo, da smo že tudi tu dosegli velik napredek, zlasti še zaradi vedno večjega števila kadrov. V posameznih izjemnih primerih, ko odnos do bolnikov ni najboljši, pa je jasno, da zaslužijo taki primeri vso kritiko, ne glede na tak ali drugačen zakon. Razumljivo pa je tudi, da taka kritika ne more biti usmerjena na javno zdravstveno službo na splošno, niti ne na zakonske predpise, temveč izključno le na posamezen primer, na ljudi, ki morda pozabljajo, da so tu zaradi pacientov, ne pa pacienti zaradi njih. Take primere smo že in še bomo kritizirali v želji, da zdravstveno službo vsepovsod izboljšamo. Tudi organizacijo poslovanja bi bilo moč še marsikje v bolnišnicah ali v zdravstvenih domovih izboljšati in temu na) velja tudi vsa naša skrb. Tu naj bi še večjo vlogo kot doslej odigrali družbeni organi, upravni odbori, ki naj bi dali zlasti še sedaj na dnevni red svojih sej tisto preprosto, a vedno aktualno vprašanje — kaj storiti, da bodo bolni ljudje zadovoljni, da ne bodo po nepotrebnem čakrflt in da bo odnos do njih tak, kot mora bit«. Posvetimo pozornost tem vprašanjem, uredimo drobne pomanjkljivosti. pa bodo ljudje zadovoljni, saj se bodo zavedali, kako ogromno daje. skupnost, mi vsi. za to, da bi zdravstvena služba kar najbolje izpolnjevala svoje naloge, ki nedvomno niso lahke. M. N. Kanalizacijo, zbiralnik ip vodovod bi radi uredili tudi na Bledu. Z vodovodom bi rešili verjetno tudi vprašanje asana-cije Blejskega jezera tako, da bi speljali del toka Radovine v Blejsko jezero. Za razširitev in rekonstrukcijo vodovoda potrebujejo precej sredstev tudi v Rogaški Slatini. V zadnjih mesecih lanskega in prvih šestih mesecih letošnjega leta so v Srbiji fluorografirali sežki, ki so od leta do leta večji, kakih 600.000 ljudi. To delo so Letos bodo znašali kakih 800 mi- opravile strokovne ekipe Inštituta iijonov litrov. Organizacija od- za tuberkulozo Srbije in Central-kupa, predelave in razpečavanja nega protituberkuloznega dispan-mleka pa je spričo pomanjkljive zerja v Sarajevu. Fluorografira- tehnične opreme zelo slaba. Zato trg ni mogel prevzeti vseh presežkov mleka iz Vojvodine, Sem-berije in nekaterih okrajev Slavonije. Ker niso mogle prodati i mleka na trgu, so nekatere kme- nje se je začelo v začetku prejšnjega leta in v prihodnje ga bodo še bolj razširili. JJspehi, ki so jih dosegli v tej akciji, kažejo, da je tuberkuloza še zmerom ena naj-pogostnejših bolezni v Srbiji. NAJNOVEJŠI DOSEŽKI TEHNIKE na II. beograjskem sejmu Sejma se bo udeležilo 900 razstavljavcev iz 29 dežel in 700 domačih podjetij Beograd, 10. avg. (Tanjug) —, naprave za industrijo kruha itd. nih podjetij, tako da bo obisko- I Na drugem beograjskem sejmu _ tehnike bo kakih 900 razstav- \ strokovnjaki in so š Tjavcev iz 29 dežel in kakih 700 ! domačega gradiva, s jugoslovanskih podjetij razstavili lo kakih 6000 proizvodov, med 11 njimi večje število strojev, ki pomenijo najnovejše dosežke tehnike. Izmed domačih tovarn bo tovarna »Ivo Lola Ribar« razstavila nekaj posebno zanimivih strojev. Pozornost obisko- jetje »Nikola valcev bodo vzbudili tudi najno- vilo televizor vejši električni jedrski instrumenti in elektronske naprave za industrijo, ki jih bo razstavilo beograjsko podjetje za elektroniko in avtomatizacijo. Razen tega bo to podjetje prikazalo naprave za merjenje ravni tekoč-nosti z radioaktivnimi izotopi, nadalje avtomatične elektronske Te naprave so skonstruirali naši valeč v kratkem obveščen o vseh narejene iz podatkih, ki ga zanimajo. Uspeh skopskega velesejma Skoplje, 10. avg. (Tanjug). Letošnji, po vrsti osmi velesejem jugoslovanske industrije, trgovine in obrti v Skoplju, ki ga bodo drevi zaprli, si je ogledalo v devetih dneh nad 90.000 prebivalcev in poslovnih predstavnikov iz vse države. Vrednost prometa na njem je znašala kakih šest in pol milijarde oziroma nad -poldrugo milijardo več kakor lani. Največji promet v vrednosti kake 3 milijarde so imela podjetja tekstilne industrije, vtem ko so podjetja kovinske industrije prodala do danes za dobrih 1500 milijonov izdelkov. Po vrednosti sklenjenih ; kupčij slede podjetja elektroin- j dustrije, živilske, kemične in j lesne industrije. Razstavljalo je 206 razstavljavcev iz vse države. Podob Dve ljubljanski podjetji — »Telekomunikacije« in Inštitut za elektrozveze, bosta razstavili televizijski aparat lastne konstrukcije in industrijsko televizijsko kamero za kontrolo obdelave gradiva. Beograjsko pod-Tesla« bo razsta-lastne konstrukcije. Tovarna »David Palič« bo razstavila prototip motornega vozila »Prvenac« domače konstrukcije v docela novi koncepciji. Več francoskih, italijanskih, danskih, švicarskih, nemških in drugih tvrdk bo razstavilo stroje, s katerimi lahko človek avtomatično opravlja posamezne delovne operacije in cele proiz-j vodne procese. Med drugim bodo razstavljeni elektronski instrumenti za uporabo jedrske energije. Uprava sejma je poskrbela, da bo letos poslovnim ljudem olajšano sklepanje raznih pogodb. Naša strojna in elektroindustrija, industrija za predelavo kovin in kemična industrija bodo zastopane s posebnimi biroji, prek katerih bodo opravljale vse posle v zvezi s sklepanjem pogodb. Uvedli so tudi evidenco vseh tujih in domačih proizvod- JUGOSLOVANSKA LOTERIJA POROČILO 0 ŽREBANJU srečk 148. kola ^ ki je bilo 10. avgusta 1958 na *** študentski seminar v Ankaranu Petnajstega avgusta se bo Ankaranu pri Kopru začel petnajstdnevni seminar, ki ga za funkcionarje posameznih združenj ljubljanske univerze prireja Univerzitetni odbor ZŠJ ljubljanske univerze. Po predlogih posameznih združenj in osnovnih organizacij ZKJ se (do seminarjev udeležilo okrog 140 študentov. Tečajniki bodo razdeljeni na skupine pod posebne komisijske grupe, kier bodo obravnavali različna aktualna kulturna, organizacijska, politična in športna vprašanja. Tako bodo v skupini kulturne komisije razpravljali o kulturni dejavnosti in o delu kulturne komisije pri Univerzitetnem odboru ZŠJ v Ljubljani, pri športni komisiji o problemih telesne vzgoje, pri ostalih komisijah pa o oblikah in vsebini ideološkega dela v študentski organizaciji, V sklopu tega seminarja pa je pripravljen še poseben tridnevni seminar za člane Zveze komunistov. Na seminarju bodo razen drugih javnih delavcev predavali tudi Vida Tomšičeva, Stane Kavčič in Boris Ziherl. EKSPEDICIJA V BREZNO JAZBEN Ze v globini 200 metrov Danes se člani ekspedicije spuščajo še globlje Sveže morske ribe bodo dane« naprodaj v ljubljanski rH barniel in na trgu v Šiški. Kanal ob Soči, 10. avgusta. — Danes popoldne je 36-članska jamarska ekspedicija Društva za raziskovanje jam »Luka Čeč« iz Postojne prispela na Kanalski vrh. Opoldne se je prvih 8 jamarjev spustilo v brezno Jazben. Dosegli so globino 200 metrov in pripravili z vrvnimi lestvicami pot za jutrišnji dan. Jutri bodo jamarji nadaljevali z raziskovanjem brezna Jazben. V kolikor bo vreme ugodno, sc bo ekspedi cija vrnila predvidoma v sredo. greCKe. to se končujejo • tCKKlaj označenimi •tevtlkaml o 60750 083510 290660 174380 61 Ul 081 20831 32451 59801 74571 88101 589361 180691 566621 173691 401051 12 3152 8772 31572 267612 468152 472262 753 5463 92963 81583 84213 173523 366743 583463 241393 94 54 08054 78444 16154 547554 108614 551484 855 985' 115 63895 03425 025985 846 2296 3246 71346 201226 397 98117 70477 8 29 549 2269 7029 3939 64249 32629 549109 594849 545109 * «ael» aoBitek din* n** 200 60.200 100.200 100.200 200.200 1.000 2.000 2.000 40.000 40.000 40.000 60.000 80.000 101.000 100.000 100.000 800.000 1,000.000 400 10.000 20.000 40.000 100.400 100.000 100.000 2.000 20.000 40.000 40.000 60.000 100.000 100.000 100.000 100.000 600 800 40.800 40.000 60.800 100.800 100.000 400.000 2.000 2.000 4.000 60.000 80.000 102.000 6.000 10.000 20.000 40.000 100.000 4.000 40.000 80.000 200 400 8.000 10.000 10.400 10.000 80.000 80.400 100.000 100.0*0 600.000 m ^ Skupno 156018 dobitkov premij v skupni vrednosti Iijonov 400 tisoč dinarjev. ^o Izplačevanje dobitkov po uradni žrebni listi. ODSEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU RASTOČI PRIMANJKLJAJ v turški zunanjetrgovinski bilanci — Anketa Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje — Črna borza in zatiranje špekulacije inere V0T^e>®osPoc*arske raz" H ' v iurčiji razvijajo v zna- transakcij znašajo že 400 milijo-Niil* nenehnega poslabševanja. nov dolarjev. o n j.« _ Neugodno gospodarsko in fi- nančno stanje dežele se je zlasti poslabšalo zadnje čase pod vplivom krize na Srednjem vzhodu. Prestav P^eležje so. težave v in m h ce.dalje manjše količine “araščanf ra blaga na tr?u’ stroškov016 C6ni ln žlvljenJskih ‘fgovinp’ “afndovanje zunanje Sovina. Tehkl Primanjkljaji tr-tašfnn'6 ln P^apilne bilance, na-dobju dolS°v- v ob’ V T,. Se Je UVOZ 2tQan>8 iJ° sistematično krčil, Cof!, T ie od 565 na ”7 mi. 3o»/. t dolarjev ali približno za se ,Li°vPa n’ pripomoglo, da bi ® »boljšal plačilni položaj de- tten’ se Je na notranjem ilerito~?Cn° razmahnila inflacija. Tečarn n* Prišlo tudi do po-letn p ,lzy.oza' izvzemši lansko »ezna^ *° zb°ljšanje je bilo da bi 1 v!ekakor ne tolikšno, vaniP ®°g0,cil0 boljše zadovolje-so m0l|?r tr?a iz uvoza. Zato Prav 7 ? vedno velik del če- šita« manJŠanega uvoza finan-tttiini 1 n°vimi dolgovi dežele v W T« X*® e Da t0- da Je do' laei n Ha znatne vsote na pod-g Pomoči iz tujine. kljaj h znašal primanj- loV Vic.le bilance 139 milijo-se jp .iev* naslednje leto pa kolika 0 omejitve uvoza ne- jitev uvr^al- ^er Pa ;e ome-i>iest»v0za neugodno vplivala na aem t ° ln. ce.ne na trgu, v glavni in - J1 'V bdo moč nadalje- voza. Zunanji dolgovi Turčije iz cene, ki že prej niso bile takšne, ‘ 1 da bi bile mnoge vrste blaga do- stopne širšim slojem. Turčija je začutila tudi veliko pomanjkanje Trgovci in ostali poslovni svet, ki računajo, da se bo sedanja kriza precej zavlekla, so si prizadevali, da bi črpali iz tega kar največ koristi. Kar čez noč j^ začelo blago izginjati s trga. Pomanjkanje najvažnejših proizvodov se je povečalo, črna borza se je razmahnila in poskočile so pogonskega goriva, in sicer sredi žetve. Zato že zdaj računajo z znatno manjšim donosom. V pristaniščih so ležale znatne zaloge goriva, pa ni bilo na razpolago dovolj vozil, da bi jih odpeljali, ker so vozila porabili za vojaške potrebe. Vsi zakoni o zatiranju špekulacije, ki nalagajo trgovcem, da na zahtevo kupcem prodajo vse zaloge, so ostali v takšne položaju brez učinka, zlasti ZNANSTVENI DOSEŽKI IN BLOKOVSKA POLITIKA »NAUTILUS« Dosežen je bil že očiten znan- i Vojno-strateške prednosti to-zato, ker je država sama, ki ima ! stveno-tehnični uspeh. Ameriška rej postavi ja jo nad prednosti, ki velik vpliv na gospodarstvo, na- | podmornica na atomski pogon jih je »Nautilus« odkril za navijala cene proizvodov iz svojih »Nautilus« je dosegla doslej ne- daljnji napredek tehnike m zna- tesa izhoda. Posledica hilanp ,a’ da ie bila plačilna ker0 L ],etu. 1957 spet velika Sosti s,0¥a®a tekočih obvez' rpala čedalje večji del iz Pogled na London Iznad Towerskega mostu PISMO IZ Londona Avgust v »Sohu« N, London, avgusta ta2w J^ni strani Londona se aeprnif;ilra piccadily Circus, trg no. Velika popularnost, ki jo je pred dvema letoma doživel gang- •*«; oK,,ymuiM Si >skih reklnVn \- ^ ! f i trditve, da brata Medina trgu- nski lokalnatr*' *• j T i jeta z belim blagom, sta pogrela »Popek ltTA°P r!fgJaS V r ^aro legendo o Sohu kot leglu 5 loktt prot? rp °“ 56 kriminala in prostitucije. Regent Psrt0tl »everu impozantna v rpcn;r,; £ irsnJ' ,3treet, polna razkošnih r\OuVlH iti 4n.:.x' •• r> • Pri kri- V resnici pa naletiš na ljudi, kakršni se zbirajo tu, po vseh okrajih Londona. Podedovani ugled iz minulosti se je prilepil na Soho kot takšna znamka. Toda mnogi turisti odhajajo razočarani, ker niso našli v Sohu nič burnega, ker niso videli nobe-a’ nega uboja, nobenega pretepa, „ — Mio-zho „ - i ii - ! nobenega razburljivega prizora Pa diskretno po blaga, cene javne mora]e. Ljudje hodijo po k°!iko v,ne-! ilicah. gruče brezposelnih stoje fileja = ^ na v0?alih- policaj se prereka s 0xfo,j ® turističnih agencij. žišče ]!■ ,lrcusu (običajno Keirplj 0ni >Popek< ničesar) reže glavno ?reet dolgo Oxford Street, Da p.,, londonsko prometno žilo ford s*Vzhod.-Zahod- Tudi Ox-toda n ?eJ trgovska ulica, čaja f iv?zno plebejskega zna di i z^e so r»n1np rent oliko Rineta - v.,.“ - • i J Iti VUKCtJUli, uuiiLaj ac uicici^a o funt in i vVslVn^ ozviroma i šoferjem, ki je proti predpisom ^osto }asnn -lhng)’ IT;arvec Pre' vozil po enosmerni ulici, ženske tih x;i. n° m razumljivo v fun- Od in pencih. ford o,Tzn°dnega zaključka Ox- lcvariiXe-eta ,se8a proti jugu anti- 0»,- ffl T. impnnron Ijenci iz krajev s toplejšim podnebjem niti v tretjem rodu ne privadijo nepisanemu zakonu, d$ je treba pivo zmerom piti počasi in po požirkih. Pozno v noč se razlega skoz odprta okna enakomerno smrčanje, iz kleti, kjer so nočni klubi, pa ritem jazzov. V nočnih klubih pošteni branjevci in mali trgovci duševno in telesno počivajo, mladina pa troši raj, ime'novan Charing Presek 0a(i, ki v ostrem kotu Avent,a Prometno Chaftesburv sreiJn;6,1|la2ičkano s trgovinami lestavr .?teS°rije in kitajskimi NTa v acijami srednje kakovosti. Iv P;. u te Avenue je Piccadil- ..s.^irciis d ±' i se prepirajo v nekem eksotičnem jeziku na koncu mračne ulice, gledališko občinstvo pa zahaja v svoje priljubljene restavracije na pozno večerjo. NEODKRITE NOVE ZVEZDE Nikjer v Londonu sopara ni tako neznosna, kakor v Sohu. Morda je zato Soho edini del mesta, kjer točijo pivo praviloma • v-ireno d , “— j- *r . mesia, Kjer točijo 'žicami cl .rostor med naštetimi j[]a(ino jn m0rda se zato prise-»ekalrs' se imenuje Soho. To je doDa ?° logično središče Lon-kozjr,-’n.. čudna, preseneti j' PlšS0lltska oaza v angle °tocek precej energije v potu in gostem tobačnem dimu. Mnogi klubi in nočni lokali imajo kompletne jazz-orkestre s slovečimi »zvezdami« in razkošnim kabaretom. Toda njihova privlačnost je majhna za tiste, ki nimajo denarja niti za napitnino natakarju, kaj šele za »potrošnjo«. V Londonu so seveda tudi lokali boljše vrste. V znani klub podjetij. Razvili so se veliki špe' kulativni posli z zlatniki itd. Vzroki finančne ktize v Turčiji niso v sedanjem napetem položaju na Srednjem vzhodu. Vzroki so globlji, niso pa brez zveze tudi s političnim položajem in politično dejavnostjo Turčije na mednarodnem torišču. Sedanje stanje na Srednjem vzhodu je samo nova podrobnost, ki je našla ugodna tla v že tako razvitih in poglobljenih gospodarskih težavah in jih še bolj povečala. Takšno stanje je nedavno privedlo v Turčijo izvedence Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje, da bi ga proučili in predlagali ukrepe za finančno saniranje dežele. Medtem se je Turčija pogajala z ZDA, z Mednarodnim monetarnim fondom, Zahodno Nemčijo itd., da bi dobila nove kredite in da bi ji za nekaj časa odgodili plačevanje obresti in anuitet od tekočih kreditov. Zdaj so Turčiji obljubili od-goditev zapadlih plačil na račun l dolgov v znesku nad 400 milijonov dolarjev do leta 1961. Razen ] tega naj bi dobila tudi več sto i milijonov dolarjev na račun po-i moči in novih kreditov. Organizacija za evropsko gospodarsko sodelovanje oziroma nekaj v tej j organizaciji včlanjenih dežel naj bi s skupno akcijo, kakor se je nedavno zgodilo s Francijo, zagotovilo Turčiji sto milijonov dolarjev. Mednarodni monetarni fond je obljubil 25 milijonov dolarjev, ZDA pa ji bodo v raznih oblikah pomoči za tekoče finančno leto dale 234 milijonov dolarjev. Razen tega naj bi Turčija uveljavila nekatere ukrepe, ki se bodo nanašali na omejevanje kredita in pospeševanje izvoza. Sedanji sistem podpiranja izvoza z valutnimi premijami od 2,80 do 5,75 lir za dolar ni bil učinkovit in dotok deviz se je omejil izključno na prenos kapitala. Ideje; o devalvaciji turške lire, ki jo pogrevajo v Turčiji že precej dolgo, tokrat niso sprejeli. Zatekli so se k zvišanju valutnih premij, ki naj omogočijo prebroditi razlike med turškimi notranjimi in svetovnimi cenami, da bi šli turški proizvodi na svetovnem trgu, predvsem na trgih dežel OEEC, v denar. Premije so dediferencirane po vrstah proizvodov. V prvo skupino sodijo krom, tobak, baker in opij s premijo 2,10 lire za izvozni dolar, prehodne globine pod debelo le- nosti. In to ni samo modrovanje deno skorja Severnega tečaja. Ta komentatorjev časopisne agenci-uspeh je vreden stoletja, v kate- je, marveč tudi mnenje posamez-rem živimo, pomemben je za svet nih vojaških predstavnikov. Tako in za njegovo prihodnost. Vrsti je admiral Alton Greenfeld, po-dosežkov v premagovanju časa veljnik podmornaškega ladjevja in prostora se je pridružil še ZDA na Pacifiku pozdravil vož-eden, zares važen. »Nautilus« si njo »Nautilusa« kot »odgovor je utrl pot pod arktičnim ledom, Amerike na sovjetski satelit«. Arktika je bila doslej predmet Plovba ameriške atomske pod-raziskav mnogih znanstvenih od- mornice pod Severnim tečajem prav. Zdaj je stvar bodočega pri- je zastavila vprašanje: Kaj to zadevanja in nadaljnjih znan- pomeni za prihodnost, za člove-stveno-tehničnih dosežkov, da po- ^a? Normalno bi bilo pričako-stane ta pot možna za pomorski vatj. da bi ta dosežek uporabili promet. S tem bi se razdalja med izključno v miroljubne namene, dvema celinama skrajšala za več da bi olajšal promet med ljudmi tisoč kilometrov. Ta uspešna pot -jn celinami. Toda takšne in po-podmornice na atomski , pogon d0bne izjave in komentarji (ki napoveduje zsčetek konca ladij jjjj lahko preberemo tudi iz dela z običajnim gorivom, ki se bodo angleškega tiska) po pravici morale prej ali slej umakniti v vzbujajo zaskrbljenost. Nasmeh pomorski muzej k čolnom na raci0sti, ki ga mora vzbuditi sle-vesla in k jadrnicam. herni uspeh človeškega genija. Uspeh »Nautilusa« zasluži otrpne na ustih ob misli, da bi splošno priznanje, ki mora ta uspeh izkoristili za vojno- SpiUSUU put/uanjv/j lu * 1_*j. * K spremljati sleherni dosežek, ka- strateške cilje za morebitni ob-terega sadovi lahko koristijo račun. Po pravici je človeštvo človeku in miru. Toda vtem ko zaskrbljeno spričo možnosti, da pluje podmornica proti neki za- bi zlorabili epohalna odkritja in hodnoevropski luki, kjer bo po- velike uspehe. Zaskrbljenost je sadka po naporni vožnji počiva- tem večja, ker posamezne dežele la, je slišati komentarje in izja- že imajo na razpolago zadostna ve, ki zasenčijo mirnodobni na- sredstva za množično uničevanje men plovbe pod debelo ledeno in ker se materialna podlaga ne-skorjo. ki vzbuja dvome o uspe- varnosti pred spopadi ne krči, hu hrabrih ameriških mornarjev, marveč veča. In značilno je, da prihajajo te V nekaterih komentarjih pre-izjave in komentarji večidel iz sojajo ”uspeh »Nautilusa« skozi dežele, s katere tihooceanskih prizmo ozkih blokovskih koristi, obal je »Nautilus« odplul na dol- ugleda velesil in mornarjem go vožnjo pod morjem, da se je atomske podmornice prisojajo prikazal na morski gladini čisto politične zasluge. Poudarja-Atlantika. jo zlasti koristnost trenutka, v »Podmornica .Nautilus' simbo- katerem je bil dosežen ta uspeh, lizira velik napredek ZDA na- kajti ta trenutek tik pred iz-sproti sovjetskim izstrelkom na rednim zasedanjem Generalne velike daljave,« piše neka ame- skupščine, na katerem bodo ob-riška agencija in pravi na koncu: ravnavali anglo-amensko mter-»To pomeni, da se lahko takšna vencijo na Srednjem vzhodu, — podmornica kakor ,Nautilus' pri- je po mnenju nekaterih komen-bliža Sovjetski zvezi pod polar- tatorjev za TVasmngton zelo nim ledenim pokrovom, začne usoden. Nesporno je, da je uspeh streljati izpod vode in se potem »Nautilusa« povečal ugled deze-bliskovito vrne pod ledeno za- le, katere ljudje so ga dosegli, ščito.« Docela neupravičeno in nekonst- —-------------------------------— no pa je, zlasti v sedanjem^ na- petem mednarodnem položaju, prisojati mu takšen politični pomen, poudarjati blokovske koristi dosežka, ki bi moral biti ‘ lastnina vsega človeštva. Takšno gledanje, pa nai gre za doslej Največja elektrarna na svetu tako da bodo dobili izvozniki teh proizvodov za vsak realiziran do- Moskva, 10. avg. (Tanjug). Danes bo začela obratovati hidro- še nedosežene višine ali neodkri-elektrarna -Kujbišev« na Volgi, te globine vzbuja nervoznost, ^ , . . .. , m j ustvarja psihozo napetosti in ne- Dvajset njenih agregatov bo da- g.0j0v0Sjj jn doseže nasproten jalo 2,100.000 kW električne ener- nioralno-politični učinek, kakor gije. Po svoji moči bo to naj- hi ga moralo doseči sleherno večja elektrarna na svetu. Doslej znanstveno odkritje, katerega uradni tečaj je 2,80 lire, j naiVečja hidroelektrarna na sve- Svet se nikakor ne more spri- •---------■‘-1- „ vr,A jazniti z misliio, da uspehe zna- tu je bila -Grand kuli« v ZDA, ^ Jn toh]like izkoriščaio v katere zmogljivost znaša 1,974.000 vojne namene in za morebitna kilovatov. oborožena obračunavanja, da pod Hidrocentralo »Kujbišev«, od- kril?ko . znanstvenih poskusov mi.o me -i , , , , preizkušajo najstrasneise orozjs, dolar. S tem je dana možnost, da daljenJ kakih 900 km zahodno od ^ zlorabljajo človeški ge«ij. se turški izvoz nekoliko poceni, j Moskve, so začeli graditi leta Svet vidi v vsakem dosežku zna-Najnovejši ukrepi nikakor ne j 1950. Poslopje, v katerem stoje nosti in tehnike nov žarek svet-pomenijo trajnejšega izvoda iz generatorji in turbine, je dolgo |°b?v.na. obzorju, korak bhze k BaT,”5?- kak P*!"1®® ™a-i® '3r?ti fdanjega položaja. Ti ukrepi so 700> visoko pa 80 m. železobeton- rn 'hiTo^la^l’. žVtudi najblizji postaji podzemeljske bolj vzpodbudni, preračunani na j. s;r«u - • at 1 j V £ V železnice, nočni stražarji pa vest- začasni učinek in na zmanjšanje skl ^ez Mraentraie je širok vožnja »Nautilusa« pod debelo no preverjajo, ali so vsa izlož- akutnih težav z bistvenim priza- 980 m in skozenj preteče 40.000 ledeno skorjo Arktike. »Mandra« zahajajo sloveči ša-! lar 4,90 lire. Izvoz smokev, grozd-histi vsega sveta, da šahirajo z ! Ja ln lešnikov bo užival premijo najboljšimi angleškimi šahisti. > 2.80. za ves ostali izvoz pa je Navsezgodaj zjutraj, preden pri- predvidena premija 6,20 lire za hrume izčrpani kvartači, godbeniki, šahisti in diskutanti iz nočnih lokalov, da se nadihajo svežega zraka in gredo spat, se bena okna dobro zaprta. devanjem, da bi se uvoz povečal, kubikov vode v sekundi. D. Trajlovič iva angleški »BILANCA v SVETA« S rlrO ^eP in tudi ne privla-V kler ga človek ne spozna. vS8eiii n* ničesar, kar bi raz-s poSp? Popotnika, ki ni prišel iskal ,-kV’i1 namenom, da bi po-opere« °T^e Brechtove »Beraške esne, zakajene ulice, a®ior* Pre^0(li in mračne hiše. Baf0fK Se. zatekajo potomci vseh st°]p ;V’ v ’ so gradili babilonski 5ive]j n =e nekaterih, ki so pre-todpy Vebko preseljevanje na-* i ^°Htinf ,li proti večeru zadiše ske 2av?”allle. jedi in sredozem-seljen Clmoe, ko slišiš narečja iz-obal, Psovke z daljnih letjj’ T° ta umazanost v po-?linsVil5- 'ni ’n pod brlečimi svetilka ' "■aie ‘i, .'lovski HhanJ glavna specialiteta ške v« ^0Ve(lina s hrenom, gr-iz ljst V0rne, kjer dobiš sarnjo niodrj^ v,nske trte in musako iz trat0r: Paradižnikov, bari in se razlegajo d^argi ln živahni pomenki, ma-liho ,k jer prim o s fpanCo,Kra. na. frosli. da dobrot liiHo k,|liinje sploh ne ome-Pfostni- *° ustvaria na tem ''OseHn-11 P?str° razpoloženie. Tu kate-:ij0, ,^p|?matični ljudje, o nič na človek dejal, da jih syetu ne zanima. V MORJU FLEGME LEPE ZELJE (OD NAŠEGA POSEBNEGA DOPISNIKA) Bruselj, avgusta Kako lepo je na tem svetu! Saj gradijo atomije, sto deset metrov visoke, da bi se lahko ljudje opajali nad kovinsko lepoto njegovih velikanskih oblik; v vsakem paviljonu na svetovni je obiskal v zadnjih sedmih, osmih ali 2e dopoldne je videl, da je življenjski razstavi se lahko obiskovalec prepriča o desetih urah, lepe in napredne in da no- standard v ZDA višji kot kdajkoli, videl tem, kako se vse dežele brez izjeme tru- bena dežela, ki se je prišla pokazat na je, da so Sovjeti izumili satelit, da živita dijo, da bi zatrle nepismenost, zboljšale razstavo, nima drugih problemov, razen, obe deželi v blaginji in da nenehno tia-življenjski standard, ohranile mir; na vseh kako bi »sijajni položaj doma še zboljšala, predujeta. Popoldne bo videl prav to tudi koncih zemeljske oble raste koeficient pro- ga napravila idealnega«. v ostalih paviljonih, toda ali gre za 30 ali izvodnje, umrljivost pada, kultura in zani- • , za 60 odstotkov nečesa, za milijon ali mi- „-------------— da razstava obiskoval- ujardo kosov več_ ^ mu je ^avnosr' ITetilkami nekaj mi-v kn*„ V. židovske restavracije, t,.., aterih „i ______________ Svet :7an iSfeš po Sohu apaški ?lednik' Ps*i®ne literature. Na-st?reea Piccuma nosijo Vfstah oblelce z gumbi v dveh V Jedu P0^1?0!. Machia (»Noža«) tau^ tj Pai[kirajo svoje limuzine Jer je parkiranje dovolje- P°DEDOVAN UGLED BRUSELJSKA oseeno. Cisto neobčutljiv postane za mno- manje za umetnost se veča; vedno nove Prepričan sem, ... površine spreminjajo v plodno zemljo, cu, ki si jo je takole v naglici ogledal, morje se spreminja v kopno, kopno pa v ugaja. Ko pride skozi glavni vhod, se -ino pocjatkov, ki mu jih servirajo dežele jezera in namakalne prekope; šole na sli- ustavi m nedvomno prevzet od prizora, ki v svojjjj paviljonih, on pa jih mora pokah, visečih po paviljonih, so svetle in se nudi njegovem očem, gleda prek veli- goltnitj v enem ali dveh dneh (po podat-bele, inštituti in tovarne so velike in šte- ke«?a bazena z vodometi na veličastni Ato- |ih na podlagi nekaterih anket je takšnih vilne, bolnišnice dovršeno opremljene in njJJ. kl se srebrno bleščeč, orjaški, kot obiskovalcev največ) in iz vsega povzame brezplačne, mesta brezhibno snažna, v njih okorna prikazen iz naivnih renesančnih gn gam za^ijU((e^: na našem svetu je se dvigajo same palače in se širijo pro- potopisov, dviga pod net» blišču svoj (j0brO- Bilanca sveta je pozitivna, strane ceste in zeleni, sveži parki, v kate- kovinske konstrukcije. »Kako je velik.«, Toda tej bilanci očitno manjka neka rih si človek odpočije tako rekoč v naravi, vzklikne, in potem ko sklene da ne bo po- rubrika; rubrika človeške revščine. Ta mi-Kako lepo je na tem miniaturnem sve- rabil dvajset ali trideset fra kov, da bi se preprosta jn bizarna hkrati, šine utru-tu, ki je po zamisli in izjavah organizator- PpPej na nJeS°v vrh> 3® ,m^ne jenemu obiskovalcu v glavo potem, ko po jev in udeležencev tudi »bilanca sveta«, Kofn§a, n* P01 po razstavi. Ce je religioze gn dgn trajaj0fem ogledu sveta ugotovi slika sveta, v katerem živimo danes, tisoč ~.takž"i1^ Pa’ 1°^ praznino, ki jo je v njegovi denarnici za- devet sto oseminpetdesetega leta. Vse je ali.če je radoveden takšn h pa je ob za- pustil na vjdez nedolžni in ceneni (samo dobro — svet je željan napredka, priprav- Četku sprehoda po razstavi še več, potem na videz) sprehod po razstavi. Svet, v kaljen uživati lepoto, miroljuben je, veliko- ustavi v velikem pavilj nu Vatikana, terem ni malarije, brezposelnosti, revšči-dušen in zadovoljen. ^rogem v svoji arhitektonski preprostosti. ^ stanovanjskeJ štiske in pičlih zasluž- Da je temu res tako, ne dvomi nihče, Številni eksponati v francoskem pavi- kov, svet, v katerega lepih, plemenitih ar-kdorkoli predirka v enem ali največ v ljonu ga navdajo s strahom in zato si v hitektonskih okvirih zveni poskusna eks-dveh dneh ta velikanski semenj ekspona- naglici ogleda ameriški in sovjetski pa- plozija vodikove bombe kot absurd, bese-tov v zgradbah marsovske ali vsaj impre- viljon. Pogled se mu ustavi na monumen- da vojna samo kot spomin preteklosti, im-sivno monumentalne arhitekture. Tistih, ki talni fasadi sovjetskega paviljona in perializem pa kot gola izmišljotina zlobnih se pomudijo dlje, ki proučujejo razstavo okroglega ameriškega orjaka v neposred- pisunov — takšen svet žal ni svet, v ka-in skušajo dognati, kaj v resnici tiči za ni soseščini. »Kako sem utrujen!« vzdihne terem dandanes živimo, bučno lepoto nacionalne reprezentacije, je in odide v eno izmed nacionalnih restavra- Morda je »Expo 58« razstava sveta, v toliko manj, da jih ni treba resno upošte- cij na obed. In če se zgodi, da sedi v re- kakršnem bi človek hotel živeti, svet lepih vati pri sestavljanju bilance vtisov, ki jih stavraciji, iz katere lahko vidi denimo človeških želja. Morda pa je spet samo zapušča »bilanca sveta« v povprečnem fantastične, nesimetrične, ničemur podob- kraj in čas, ki ga bo organizator bolj ali obiskovalcu. Ta pa, utrujen od obsedenega ne oblike Corbusierove domišljije (takšen manj spretno izkoristil v nenehni, ogor-tekanja, prepoln čudnih, nenavadnih, pre- je Philipsov paviljon), tedaj z začudenjem čeni in neznansko dragi propagandni vojni bronamernostjo in preračunanostjo na računanih vtisov, se hkrati s tisoči drugih sprevidi, da ga niti to ne more več za- za tisto, čemur najpogosteje pravijo pre- podlagi prvega, nepreverjenega vtisa, odpelje s tramvajem v mesto in razmišlja čuditi. Nesrečni turist, ki je hotel\v krat- stiž. Najbolj verjetno je, da gre za eno Za to je treba časa, povprečnemu obi-- če je sploh še zmožen misliti po vsem kem času kar največ videti, kratko in ma- in drugo, toda težavno in nevarno bi bilo skovalcu pa prav tega najbolj primanj-tem kar je videl, da so vse dežele, ki jih lo ni več sposoben sprejemati vtise. ugotavljati, kakšno je razmerje med do- kuje. Slobodan Selenovli ••• Philipsov paviljon 4 •LJUDSKA PRAVICA* PONEDELJEK, 11. AVO®8 IZ MIKAVNEGA PODVODNEGA SVETA zmerom zbeži Največja riba Lopar, avgusta Zadnji teden julija je bil na Rabu živahnejši kakor običajno. Sicer tiho pristanišče je bilo polno ljudi in čolnov. Iz Pulja, Opatije, Reke in Lošinja, iz Zagreba in samega Raba so se zbrali najboljši podvodni ribiči — ljudje raznih poklicev, ki jih povezuje skupna strast. »Vuča« in »Grota«, ribiški ladji, sta-odpluli proti Lo-paru, kraju v zalivu na drugi strani Raba, mnogo prej, preden je jutranja zarja pozlatila strehe spečega mesta. Za seboj sta vlekli celo ladjevje 17 čolnov, v katerih so bile ekipe podvodnih ribičev. ZMAGOVALEC Z LAGO MAGGIORE Na matični ladji je ladijski zdravnik pregledoval zadnje tekmovalce. Ribiči širokih ramen, z dobro razvitimi mišicami so slačili srajce. Med njimi je stal tudi 28-letni fant iz Opatije Edi Zele, ki si je ob koncu lanskega leta v zelo močni konkurenci na jezeru Lago Maggiore priboril pokal Martinengo. Medtem ko so na palubi zadnjikrat pregledovali opremo, je Edi pripovedoval o dnu italijanskega jezera, poraščenega z nenavadno travo, in o prvih srečanjih s predstavniki jezerske favne. . Pomenki so prisrčni, saj gre v glavnem za same stare znance z mnogih tekmovanj. Le tu pa tam je videti kakšnega novinca, ki spoštljivo hodi mimo Boža Medura, Zvonka Balinoviča iz Lošinja in drugih »asov« podvodnega ribolova, ki ostanejo dostikrat pod vodo tako dolgo, da so njihovi spremljevalci na ribiških ladjah že zaskrbljeni, kaj je z njimi. Vsaka ekipa je dobila z žrebom sodnika, ladjo in proste roke, da na prostoru več kvadratnih kilometrov loparskega zaliva išče srečo. PET UR v MORJU Tekmovanje se je začelo. Z ribiških ladij med Rabom in Grgurom se istočasno spuščajo podvodni ribiči. Začel se je boj, pravi moški boj, v katerem srečo zmerom dopolnjujeta znanje in spretnost Pet ur traja tekmovanje. Vsako ribo, težko nad pol kilograma, nabodejo. Za vsak gram nad to težo dobi ribič po eno točko. Zmagovalec pa bo znan šele na obali, kjer bodo prešteli ekipni in posamezni plen. Maske so na očeh. Ribiči budno spremljajo sleherni gib pod morsko površino. Manjše ribice se igrajo brezskrbno ko otroci v prizadevanju, da se jim ne bo približal velik brancin ali kaka druga velika riba. Vsakih nekaj minut lahko vidiš, kako izginjajo glave z morske gladine in kako se prikažejo v zraku gumijaste plavuti. Tekmovalci se potapljajo v globino. Potem se dostikrat prikaže iz vode najprej na harpuno priborili posamezno in ekipno državno prvenstvo, čeprav nastopajo s čisto navadnimi lesenimi puškami, ki so jih sami izdelali. Pravijo, da se z njimi mnogo laže potapljajo v vodo in hodijo med podvodnimi čermi, kjer se zelo dobro znajdejo. Z Zvonkom Banelovičem je v isti ekipi tudi njegov sin Vlado. Še deček je Vlado tudi tokrat de- m; hhm s®- Podvodni lovec se z napravo za kisik podaja na lov KANAL SE JE ZAPRL Prva zveza v Ljubljani — Kdo so bili organizatorji — »Kupčija« ni dolgo cvetela / nabodena riba, ki napenja zadnje moči, da bi se rešila iz objema smrti. Šele potem curek vode iz gumijaste cevi za dihanje napove prihod ribiča. Ribiška ladja pohiti, da čimprej pripluje do njega in prevzame plen. PLEN PRIKRIVAJO Večkrat smo z motornimi čolni pluli mimo ribiških ladij in ekip. Ko smo jih vprašali, kako se jim je nasmehnila sreča, so zamahnili z roko in rekli: »Slabo, tu je malo rib.« Zagrebčan Jerko Domančič se je često potopil. Cez dve uri je bil njegov plen zavidanja vreden. »Ali trenirate v Savi,« smo ga vprašali, ko smo pluli mimo. »Ne,« je odgovoril s prizvokom smeha, »ne treniram, če ne vzdržali ,pod vodo'.« Člani ekipe »Uljanika« iz Pu- Kar s Štirimi zavitki naenkrat organizator in vodja. Krimlnalistič-se je napotil proti Ljubljani Srečko nim organom ni bilo posebno težko Žerjal Iz Brja, okraj N. Gorica. Za ugotoviti, da gre za italijanskega njihovo vsebino je vedel le manjši državljana slovenske narodnosti Su-krog oseb — on sam, pošiljatelj rz bana Franca iz Bajt pri Sempolaju. Italije in še nekdo v Ljubljani, ki Suban Je po poklicu mehanik, so mu bili zavitki namenjenih .Srjecv.itua Pa tudi posestvo, ki leži na ko se je vračal tz Ljubljane prav obeh straneh državne meje. Tako lepo razpoložen, kar je pomenilo, ie kot dvolastnik lahko pogosto zada je posel dobro opravil. hajal v Jugoslavijo, kar pa Je 11- Kmalu za tem je bil Žerjal zo- koristil in začel tihotapiti. V Trstu pet na potu — tudi tokrat obložen ie nakupoval galanterijsko blago, z zavitki neznane vsebine. »Kam Sa v svojem osebnem avtomobilu potuje in kaj nosi?« so se vprašali pretihotapil v našo držvo, tu pa Je _ .____ organi kriminalistične službe, ki se preko Žerjala, Rebule in Popovi- I4a s0 mladi fantie. Lani SO si Jim Je zdelo Zerjalovo obnašanje čeve steklo pioti Beogradu. * •umljivo. Suban je delal načrtno. Preden * Ja »čel tihotapiti, se je povezal Pri svojem delu Je imel Srečko s svojimi znanci v Beogradu, za ka-pomočnike. Pridružila se mu je tere je bilo kasneje ugotovljeno, da tudi njegova sorodnica Marica Sto- so navadni prekupčevalci. Z njimi ka, doma iz Kranje vasi pri Du- se je dogovoril o načinu trgovanja, tovljah. Obiskovala je Srečkovo obenem pa ugotovil, da je tam triji-»zvezo« v Ljubljani in mu od tam šče ugodno, kar je zanj pomenilo prinašala denar, kot protivrednost zagotovilo, da se mu obetajo visoki za zavitke. dobički. 2erjalovl obiski in njegovi za- lvft7TrMfiKA ftikfta JAMn vitki, so bili namenjeni Jožetu Re- INOZEMSKA ETIKETA JAMČI buli iz Zupančičeve ulice v Ljub- KVALITETO ljani. Le-ta je sprejemal zavitke ___________ od Žerjala in njegovih pomagačev, , n „ i„ZVLmJL f Sfao pri naslednjem obisku pa jim je ?Jilo> d* že *n i dajal denar — visoke zneske, kar blagu dokazuje tudi njegovo ^ do 2^0 ono din hkrati n o kvaliteto. Prav to okolnost pa Toda kai bo Rebula z zavitki izkoriščajo prekupčevalci tipa Su-in njmoVo vseblno^ s lem si niti »»n. ki v Trstu nabavljajo rm videz on sam ni preveč belil glave. Bil sjc" lep0' **”!*;. P f * * iUVMV^alfTz G„ariacPe5kv gKE Most* pr^epi’ p^en.L Itallji, preko KoLa in Ljub.jane ^ejf ^okeienTfn tanijo nenasitne žepe prekupčevalcev. lal očetu velike preglavice. Nenadoma se je nekje izgubil in dolgo niso vedeli, kaj je z njim. Zaskrbljeni oče je izgubil precej dragocenega časa, ko je iskal sina, ki se je bil nekaj sto metrov oddaljil od čolna. Josip Varsi iz Pulja je imel srečo, da je naletel na največjo ribo, kar so jih ujeli na tekmovanju. Bil je 2.5 kg težak brancin. Njegov sosed Edi Zele se sploh ni povzpel na ladjo, da bi se odpočil. Na njegovem mestu na ladji se je nabiral kup različnih rib. Ob 12.30 je bilo tekmovanje končano in ladje so se jele zbirati. V čolnih je bil plen nanizan na žici. Največ rib je ujela ekipa »Uljanik« iz Splita, med posamezniki pa Edi Zele. Ribiške ladje so odplule na- upoštevam vaje za pridržavanje zaj proti rabski luki. Ribiči so zraka v pljučih, ko čakam, da mi spet na »Groti« in »Vuči«. Po- natakar v hotelu »Esplanade« j menkujejo se o doživetjih. Sle- prinese pijače. Zamašimo nos in hememu je pogovor hkrati obža- gledamo na uro, kako dolgo bomo lovanje, da ni ujel največje ribe, ljuDje M£D 56 BOJ o kateri pravijo ribiči, da zmerom »zbeži«. P. Kesovija Jankove počitnice »Ze spet gre Janko tako pozno. Saj ne more priti pravočasno v šolo, pa če še tako hiti. Gotovo spet ni bilo kosila, ker pri tej hiši poznajo samo delo...« Tako so komentirali vaščani, ko so dan za dnem Janka, kako z zaskrbljenim obrazom hiti v šolo s P° J?r~ joči m nahrbtnikom na hrbtu. Janko je rad imel šolo. so bili veseli in razposajeni sošolci, tovarišica učitelj® ga je včasih celo pogladila po gostih, neugnanih lasen. K- " dar pa je bil Janko le prevelikokrat pozen, se mu je zde ’ da se tovarišica jezi nanj. Pa ni bilo res, tovarišica je pr dobro vedela, da Janko ljubi šolo in da ne zamuja zoro malomarnosti. Starši so pač različni in tudi po obleki je jan ugotovila, da Janka ne neguje ravno skrbna materi roka. Toda tovarišica ni vedela... Da, ni vedela, da Janko pravzaprav nima staršev. B*. * niki, ki so ga vzeli za svojega, so mu dali svoje ime, n pa mu znali dati toplega doma. Janko je klical svoja redn* kar za »teto* in »strica«, nikoli pa ni bil deležen nju nežnosti, zato bi ju bilo tjidi škodo imenovati z najlepsu™* besedama: oče in mati. Janko je bil redniku toliko VTfr' kolikor je s svojimi mladimi močmi lahko pomagal M ti ji. In dela se nikoli ne zmanjka. Ze zgodaj zjutraj, kot j običaj, si je Janko pomel oči in odgnal na pašo. Potem j prinesel vrč vode iz bližnjega studenca, odnesel stricu še kakšnemu delavcu malico na polje, teti je pomagal w lupiti krompir za kosilo in kaj bi sploh naštevali. Dela nikoli zmanjkalo. Z leta v leto so mu ga nalagali več. • »Strašno rad ji naš Janko, kar naprej bi mlel sta včasih v pogovoru s sosedi omenila rednika. *Stcer p je tudi močan, raztrga pa tudi vse in koliko stane oble za takega poba!* Janku je bilo 12 let in kdo bi lahko pr«* koše, naložene z deteljo, peso ali korenjem, pod katen se, zlasti na hribovskih kmetijah, krivijo hrbti. Janko je delal, rastel in vrh tega hodil tudi v šolo. je zadnji tekel in če si ga povprašal, zakaj tako pozno z doma, je resno odgovoril: »Saj bi zelo rad prej šel, pa K h ko nisem imel časa.« In že so se njegove bose nožiče Z9U. za bližnjim ovinkom. Da, tale samorastnik Janko raste .. sam od sebe, hitro in neopazno. To je tudi edina zel njegovih rednikov. Da bi čimprej zrasel in da bi svojo mo dajal »stričevi« in »tetini zemlji«. Se nekaj: Da bi ie konc nehal hoditi v šolo! Nikoli pa rednika nista pomislila, da pod ta^ raztrgra^ in večkrat umazano kot čisto obleko bije drobno, želja p°\■ otroško srce, ki si želi ljubezni, lepih besedi in prizanes j vejšega karanja. Janko je velikokrat požiral solze, ko se j — tujec — privajal na trde vzgojne metode: »Janko, Pon z delom, Janko, glej, da prideš iz šole takoj domov, J ko, spet si se igral s sosedovimi otroki, doma pa je ton dela...« • Ob koncu šolskega leta so se Jankovi sošolci veselo P° govarjali o počitnicah. Nekateri so se priglasili celo za P čitniško kolonijo ob morju. Morje! Janko ga še niko11 videl, in če bi doma le omenil možnost letovanja nax‘n}°Ja. bi priletela zaušnica. Dobro je to vedel, zato je molčal. grenjenost pa je vendarle kljuvala v njem. Še dve leti s sta pred njim. Potem bo prost. Letos mu je pogled vse ce uhajal čez zelene griče in se ustavljal na lokomotivah, brze v dalji, uho je bolj občutljivo za piske siren. Kdo v , če v njem že ne dorašča sklep in želja, da po končani s odide drugam, v okolje, kjer bo imel prijatelje, razen ^ tudi malo, majčkeno prostega časa. n' SERAFIM NA MORJU !> Opatija, avgusta V Opatiji sem, našem najugled- »i socialistični skorojevič zasebne lastnine avtomobila, običajno preskočim ograjo, ne da bi dolgo čakal, in I iit ie&K ant prav v Beograd in Kragujevac. nejšem deviznem letovišču, katere- se znajdem na prvem vitu, kjer se ga naravne lepote nas navdajajo s skrijem za prvi grm, dokler nevar-čUto poezijo cene za njihovo uživa- nost ne mine. Naši novi lastniki nje pa še s čistejšo prozo. Nad njo avtomobilov namreč ne pazijo toll-se strogo vzpenja hribovita Učka, ki ko na to> kam vozijo> kolikor na to, V SEZONI SO DINARJI ISKANA VALUTA To je vedel tudi Suban. Niti najmanj se ni obotavljal za preti- ZVEZA Z BEOGRADOM Zvezo z Beogradom je vzdrževala neka Ljubica Popovič iz Beograda. Njej Je Rebula Izročal zavitke, ona pa njemu denar. Menjava, denar — zavitki. Je hotapljeno blago vzeti naš denar, potekala brezhibno. Blago, ki Je Celoten izkupiček za pretihotaplje-bilo v zavitkih — svilene rokavice, no blago — blizu milijon dinarjev, rute in razna galanterija, pa je šlo Je pretihotapil v Italijo. Manlpula-hitro In dobro v promet. Vsak člen cije s »suhim denarjem« mu prav tihotapske verige Je imel odstotke gotovo niso malo vrgle, koliko, pa od doseženega prometa, kar se Je tudi pri zaslišanju ni hotel pove-vsem močno izplačalo. Dober za- dati. služek Jim je dajal pogum, da so Naši kriminalistični organi ne tvegali. Pričakovali bi namreč lah- trpijo dolgo takega početja in od-ko, da bodo slej ko prej odkriti, ločno ukrepajo. Na hitro so opra-Preprlčani so bili, da ravnajo do- vili tudi s Subanovo druščino in Jo skrbi, da se ima domači turist na (-jf, vsi vidijo kako vozijo. Ce še kaj nasloniti v trenutku, ko mu pred- omenimo, da so to novopečeni te-loženi račun gostinstva pripravi čajniki, mi lahko verjamete, da to vznemirljivo zadovoljstvo. Ne glede vprašanje našega časa najučinkovi-na tantni knterlj našega gosta pa teje razvozlaš tako, da se naglo se, ko hodite po glavni ulici tega umakneš s hodnika in urno skočiš mesta, ne morete znebiti vtisa, da na SOsednje dvorišče vas je zanesla pot v ažurno letovišče ^ najviSjega tujega standarda. Nikjer . . Ele8anca in oollke v vrstah Stoni prostora, da bi parkiral avto. Ne hmu^n vzdolž obeh strani da bi se oziral po njihovih označbah, volj previdno, pa so se ušteli. KDO JE ORGANIZIRAL CRNO TRGOVINO? Tihotapska mreža na naši strani Je bila odkrita, ni pa bil znan njen postavili pred sodišče. Poleg kazni — 4 mesece zapora, je bil Subanu odvzet tudi avtomobil, v katerem je tihotapil. ulice, ki Jih dan za dnem izredno lahko po njihovih dimenzijah uga- ™et° ogledujejo skupine neš, da so tuji, ka.-ti nikjer ne mo- "?predlf* tl0_ reš videti chevroletov. buickov' in j’ .ima j on e pr e i ] .a £ 1i o konku- cadillacov modela 1937 in 1958. Avto- J. *«"ske!» ?elu n(?,Sega mobilski promet je zaoolnil in še ^ ^ rBznlh kovnih presled- preveč napolnil ulice in če hočeš J5S’® Z , gručah, ostaU spričo njihovega dirjanja, pre- SfHSSŠS ognjevito po- hltevartja in dohitevanja živ ali vsaj In potisne prometna čudesa nepoškodovan, moraš budno paziti. «k u i ali šofira vozilo, ki ti drvi nasproti, ^ nikoli nihče ni šofer domačega ali tujega porekla. Ce je šofer tujec, hodim po hodniku opazil. Najrazličnejši jeziki, ki Jih slišiš Film o Sutjeski Beograd, 9. avg. (Tanjug). Konec septembra bo dovršen iiilm o Sutjeski, ki ga snemajo »Filmske novosti* iz Beograda, režira pa ga njihov urednik Aca Mitrovič. Ze med proslavo 15. obletnice bojev na Sutjeski so »Filmske novosti« posnele okrog 5000 filmskega traku, od katerega so le manjši del porabili za posebno številko filmskega tednika. Celotno posneto gradivo so si ogledali člani Glavnega odbora Zveze borcev v NOV in menili, da bi bilo koristno, če bi napravili daljši film, ki bi prikazal zgodovinski potek bitke na Sutjeski in njen pomen v narodnoosvobodilni vojni, pa tudi veličastno proslavo ob 15-letnici bojev. Zato bodo še naknadno posneli nekaj gradiva na terenu s pomočjo svetovalcev. Glavni svetovalec je načelnik zgodovinskega oddelka CK ZKJ Morača. Tudi pri sestavljanju besedila bo sodelovalo več udeležencev bojev na Sutjeski. Film bo dolg približno 1000 do 1200 metrov. Dopustniški vrvei v soncu in ▼ odi na opatijski rivieri čisto mirno, če pa sedi za volanom mimogrede, različne vrste hoje predstavnic evropskih narodov in njihovi specifični smehljaji in gibi, takšne in drugačne pričeske, barve las od temnordeče do svetlozelene, priletni gentlemani v belih oblekah pri 34 stopinjah s črnimi ovratnicami, spremljajo dame v bikini kostumih, hiše in hišice, mopsi in drugi psi ter psički na ter.kih jermenčkih, psi in psički, ki lajajo, cvilijo, ljubko bevskajo in bojevito kažejo zobe, vse to je vzbujalo v meni zemljepisni občutek, da me je zanesla pot na nekakšno zahodno riviero iz lahke literature s pogojem, da tisti trenutek nisem opazil lepaka, na katerem je bilo napisano: »Drevi ob desetih zbor volivcev s sedmimi točkami dnevnega reda.* In vendar se mi je zdelo, da sem nekje daleč od našega oddelka za potne Uste in da ponosno zrem na Opatijo, ki se je očitno povzpela na stopnjo svetovno pomembnega sezonskega bivališča. Nenadoma pa je moj vonj skalil oblak dima, da šo mi nozdrvi neubranljivo zadrhtele, kar je povzročalo v mojih očeh prav tako znake skrajnega presenečenja, kakor Iskre prikritega zadovoljstva, ki je odkrito govorilo, da se proti zakonom dednosti ni moč boriti. , Palmove veje in cveteče gladiole v okviru sredozemske flote se Je z nezajezljivo močjo širil vonj po balkanskem nabodalu. BALKAN JE TREBA FORSIRATI Polotočni jedilni. list v glavni vlogi na mizah evropskih gostov. Prodajamo vse, kar je moč prodati 8 5? torišča kuharske umetnosti zaradi dobrega vtisa in še boljšega denarja. Ce lahko Francozi zahteva- jo sto frankov, da vidiš posteljo, v kateri je spala tako prozaična kraljica, kakor je bila Marija Antoinet-ta, a mi vemo, da ne moremo zahtevati toliko, da bi človeku pokazali grob kneza Lazarja, kajti kdor ga pozna razen naših šol. Bodimo realistični in obrnimo se k bolj ku-rentnim z zapuščinam minulosti glede na tujino in internacionalizirajmo od Turkov podedovano vrsto hrane in j6 vnovčimo s kar največjo sposobnostjo. Genialno je, da smo se vendarle spomnili, da Dunajčani tu pri nas ne jedo vsak dan dunajskega zrezka, Parižani ne pariškega, da se Rimljan ne zanima preveč za špaga-te -milanese« in da ni verjetno, da bi se Berlinčan potegoval za kranjske klobase. Le da spomniti se še ni vse. Potrebna je tudi reklama. ■Reklama, ki se bo povzpela do svojih največjih dosežkov. Ali je na vseh petih celinah človek, ki, če je prebral Rem arqueov »Slavolok zmage« in če ga je pot kdaj zanesla v Pariz, ni v prvem bistroju zahteval kalvados, eno najbolj vsakdanjih pijač, kar sem jih kdaj pil v življenju? Ce se nam bo posrečilo najti v naši deželi literata, ki bo lahko nekega dne napisal delo, prevedeno pozneje najmanj v štirideset Jezikov sveta, bi morala gostinska zbornica temu književniku brez obotavljanja in neutegoma ponuditi pravljično vsoto denarja samo zato, da bi uredil zadevo tako, da bi glavni Junak romana na vsaki tretji strani ne glede na dramski zaplet-ljaj jedel čevapčiče s sirom (s čebulo zveni preveč nellterarno), na vsaki peti strani pa da bi se ne glede na notranje razpoloženje posvetil dvojni porciji ražnjičev. Trdno sem prepričan, da bi nam prinesel takšen posel več koristi ln ugleda, kakor tista jed, brez predložene garnirunge, ki jo bo pohvalilo deset kritikov v zelo prehodnih člankih. DOKAZ NA MESTU Stopil sem v enega takih ambi-entov v Opatiji. Za ražnji Je stal mojster. Rokave Je zavihal do komolcev, za uho si Je zataknil dolgo zeleno papriko, svoj nasmeh Je razširil ko Kosovo polje, rdečica mu Je zalila obraz od vročine, da je bil videti ko potonika, z rokami mehčal meso in kričal: »Oh, da ne morem dovolj glasno krikniti, kako dobro mesol- Novinci med tujci ga debelo gledajo, buljijo vanj, sline se jim cede, nervozrio čakajo ns naročene dobrote, v tej deželi jedo ljudje meso kakor pri njih krompir in korenje. Za sosednjo mizo sede družba kakih osmih članov. Natakar Je že tu. Na koncu mize sedeči gost je predmet napete pozornosti ostalih. Skrivnostno je potegnil lz žepa beležnico ln na prvi strani, obkroženo z rdečim svinčnikom, ber. „^vorja-zaokroženim za pravilno izgo tn0 vo, težko, zato pa zelo slado:st jg. tisto, kar bi radi imeli za »Mukallka a la lekovak!« Vsi so željno kimali z ®lavao£j. -Prosim," pravi natakar ln et hiti proti ražnjem ir. se skoraj veS vrne s prestrašenim obrazom, iz sebe vpraša, kaj jfc to. 0. “•Mukalika a la lekovak,* vori mirno mož, ki Je svoji s0 priporočil tisto specialiteto, o ,, ga ves čas spremljali s P°f ,.motenimi oboževanja in onemogle m Natakar našteva vse, kar Je . dobiti. Gost nikalno in odločno je z glavo. r* i »Mukalika a la lekovak,« u # znova v beležnici. ,cSi ' Nastopim Jaz in vprašam tu 8 kje Je to v naši deželi Jedel. Ne j, mi povedati, kako se imenuje.,^ | zato pa mi da dve osnovni^ " jejje. muK®' nentl za razvozljanje njegove »Sejem... Tekstilije, lika a la lekovalc,-Uganka Je rešena. w . nravl^ Leskovaška mucakalica, P* je' takoj natakarju. Za trdno je 1 del ondi na kakem sejmu ln se končno zaljubil v njene kako'',g0. »Kaj praviš, bratec moj?* ° vorlm natakarju, ki se ponosno K _ ml hlastno jedli, se Je njihov v menek živo dotaknil mojega p® Učnega srca: »Čudovita dežela!« »Kakšen standard!-»Nenehoma napredujejo!-« »Kakšno ljudstvo!-»To Je socializem’« »Tudi prihodnje leto pridem-Ko so končno pojedli, so vrstjo pristopali k našemu cevatj v čarju in mu čvrsto stiskali ro^w znak neskončnega občudovanj* govih strokovnih sposobnosti 1» Izčrpnega bogastva naših jedilni* sQ Ko sem opazoval ta prizorr, . zadrhteli v meni nekakšni nal r8i-tokovl. Stopil sem k mojstru 1 a njev, ga krepko objel, poljubi* čelo in patetično rekel: »Čestitam! Vas je treba Pf, ne gatl za odlikovanje. Saj se nl“ 0 zavedate, kako rodoljubno K°, ne' propagando ste napravili za našo želo. Naši narodi še nadalje P L. kujejo od vas takšnih velikih janj,- a. Cevapčlčar pa me je kislo vrnil: ,jt »Hm, kaj mi to koristi, prtii-n, ko ml izmed teh, ki so ml čestita ^ nobeden ni dal niti dinarja bakš««-2alosten sem odšel. Naclonai** ma ni več, vse je komerclalizir* Celo - ražnji. > NAGRAJEVANJE NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH Po enoti pridelka in premije Delovni kolektivi kmetijskih gospodarstev so slišali že “nogo priporočil in kritičnih opozoril, naj uvedejo nagrajevanje po storilnosti. Večina kolektivov — članov Združenja “Metijskih gospodarstev v Mariboru, pa se te naloge boji, »ato se je še ni lotila resno. Izkušenj pri nagrajevanju po “toriinosti res nimajo, a jih tudi ne bodo imeli tako dolgo, n ir!?r De bodo sami Poizkusili. Čakati, da jim bo izkušnje nekdo posredoval z vzornim tarifnim pravilnikom, ne potega, kajti nagrajevanje mora biti prilagojeno njihovim Konkretnim razmeram. Zato bi bilo dobro, če bi si ogledali, *ako so to naredili podjetnejši kolektivi, kot na primer na vinogradniškem gospodarstvu Ljutomer, in sami čimprej pogumno začeli. pač pa vsako leto dopolnjevali, ti kar najbolj realna, ker vpliva Večina delavcev je bila zadovolj- tudi na zaslužek. na, ker je lahko v določenem ča- ^ j, su več naredila in več zaslužila. teč^ kolikor le j Lani so naredili velik korak večji pridelek, zato delajo tako | naprej — uvedli so nagrajevanje vestno, kot bi delali na lastnem po enoti pridelka. Za to je bilo posestvu. Nikoli jih ni treba opo-| potrebnih precej izkušenj. Slabo zarjati, naj pohitijo z delom, tem-| pripravljeno nagrajevanje po več le svetovati, kako delo bolje enoti pridelka bi lahko povzro- opraviti, da bodo več pridelali, čilo veliko negodovanje in neza- ®E Korak NAPREJ: PREMIJE učiti in po potrebi prilagoditi. dovoljstvo med delavci, le-to pa gospodarsko škodo. Pa je uspelo. Število nezadovoljnežev se v pri- . Ali se na Vinogradniškem go- ] mer javi s prejšnjimi leti m po- . Možje v direktorjevi pisarni spodarstvu Ljutomer niso pre- | večalo, velika večina delavcev pa rarf-;*,-. gospodarstva naglili? Ali njihov premijski pra- J® ob končnem obračunu nart-m; ,_______ viiniir np hr> ostal samo kos na- vdusila za taksen način nagraje- Pri obračunu nagrad po enoti pridelka za lansko leto so se prejemki delaycev povečali povprečno za 16%; najboljša skupina je dobila 33 % k izplačani akontaciji, najslabša pa 9 %. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da so se vstop? p s,° *e znojili, ko sem vilnik ne bo ostal samo kos pa- vausna -“"skl ”čun manjšali tudi proizvodni stro- jo ? Razlozili so, da sestavlja- pirja ah bi izvajanje njegove vse- vanja. Tudi gospodarski_ račun ški g približno enakimi stroški, Ce PremUski pravilnik za delav- bine Povzročilo celo škodo in ne- P°trjuje uspeh Zato letos pri- h j. d leti za 2Q hJ J*»v«e fizične delavce, ne sa- godovanje? Po resnosti, s katero P^Ufjo nastednji velik korak vina ^ enem hektarUj g0 ^ la str°kovnjake. Osnovni pogoj so obravnavali v kolektivu pre- "“^7 nagrajevanju, kar je pridelali 30 hL j. p, V0dn?mi3° ~ie zmanjšanje proiz- miranje, lahko sklepamo, da jim omenjeno v začetku. . hran k strošk°v. Če hočejo pri- bo uspelo, kot so jim ostale obli- j ma+orinl« t •• ix__r _ lro n a crrn ioxrnn in drugih den?n°nV0^*^ 0 tem točno evi-1 ^•Organizacija mmmm j im?*#™ drugih T„\eriala {n zmanjšanje ke nagrajevanja. ^orain nagrajevati, pai pft t ft tzktt^fnt denco n li 0 tem točno evi- PET LET IZKUSENJ PovezanarfcnZ?Cila dela je tes.no Na Vinogradniškem gospodar- la PrrniEetjem .\n .,lzva^a- stvu Ljutomer so uvedh nagra-, jevanja po enoti pridelka. Zato to te Pravilnika, za- jevanje po storilnosti leta 1953. . ocleimo še t- Ves kolektiv DELAJO VESTNO, KOT NA LASTNEM POSESTVU Brez ustrezne organizacije de- ie treba tudi njo dobro pro- Od takrat ga niso nikoli ukinili, F JOŽE DOLENC-ŽANE | si pglejmo še to. Ves kolektiv je razdeljen na sedem vinograd-niško-sadjarskih in eno poljedel-sko-živinorejsko skupino, kletarji pa so še posebej. Vsaka skupina — okrog 40 stalnih delavcev — ima svoje delovišče in Pred dnevi so v Kranju odprli trgovino »Postrezi si sam«. Kako naj bi bila taka trgovina urejena, so pokazali na Gorenjskem sejmu, trgovsko podjetje Sadje pa jo je že v dneh Gorenjskega sejma tudi odprlo. Kranjske gospodinje so je prav gotovo vesele Dve dobri letini v LETOS IN PRED 50 LETI Sni/L°, mnogo Slovenjgrajča- 1 <. .... J ,1. i«» f**» "I , —lrtA^,-.. uouno roae xuui jaoiane, iirusiie, uciont, uvma a,«,mo .Ji. i«.. ...... ... ....... ... v......... •*•-.»- "olenr, ^ na zadnji poti Jožeta skega vodstva odšel v partizane. Bo- na upravi gospodarstva ločeno da se veje kar i0mij0i ce jih niso pod- na. Po rodu je sicer doma iz Hrušice petliterski posodi, je bilo že malo. Ne- Slh vi. neta- Spet le odšel Iz na- rtl SP Je v 2- roški četi v Cankarjevi knjigovodsko evidenco. pril V okolici Stange menijo, da bo na Notranjskem, v Zasavje pa je pri- kateri trdnejši gospodarji so mi nosili U »m eden izmed tistih "tovarišev brigadi, 15. brigadi, nato je nekaj časa ■ pridelek- jabolk letos nekoliko manj- šel leta 1906, ker mu je v zasavskih pijačo V dar celo v 15 litrskih posodah, Jm. , na poziv Partu. il Y.(. I«i deloval v Dolenjskem vojnem področ- j Mesečne prejemke delavcev ši. kakor druga leta, zato pa je bilo gozdovih kazal boljši zaslužek. Mož je tako smo imeli dovolj pijače v toplih Dml. t zastavo 1“ ln pozneje v štabu VII. korpusa do Ohrafnnavaio DO ODravlienem de- obilo češenj in hrušk. Tiste gospodinje, namreč izvrsten tesar. gozdni pomagači in tudi jaz. Seveda Je človek Et , i?, "vo"ic,Je- konea vojne. 1 ODracunavajo po opravljenem ae w prlprav^aJO rade 01.ehoVe potice, -Za najboljše sadno leto štejem sem rad vsakomur ustregel, kolikor ii Uiha bor./ , zadnje- p0 osvoboditvi je prevzemal razne 1U, izplačujejo pa Jin Kot aKon- na, bodo veseie, saj bo orehov dovolj, leto 1908, od tega je zdaj ravno pol sem pač mogel. S pijačo so donašall v UeiiJe. ec za lepše ln boljše živ- odgovorne naloge kot oficir OZN-e in tacijo. Končni obračun naredijo Okrog Litije se začenjajo že prvi stoletja,« mi Je pravil tesar Janez Cer- gozd za podkupnino cele hlebce kru-KrUn«, . Ljudske milice v Ljubljani in Murski Vnncn lota na osnovi koli- dolenjski vinogradi, tako v Jazbinah ne. VTedaj sem bil mlad fant ln sem ha. tisto leto so namreč izvrstno ob- »1 lunpt®,5- septembra 1909 v slromaš- Soboti. Od tam ga je dolžnost privedla “d za Šmartnem, zlasti pa na Preski, v bil zaposlen v gozdovih okrog Dol. rodili tudi drugi pridelki, predvsem cki hiši, sl je moral že v rani v naše koroške kraje, kjer je bil vse Čine in Kakovosti pridelKa, Upo- Storovju, Novi gori, Moravški gori in Brezja, Vodic in drugih krajev nad pšenica. « do leta 1953 poverjenik za notranje števajo pa tudi vremenske nezgo- drugih vinorodnih goricah na previsu Gabrovko. Sekal sem les za znanega v okolici Vodic ln svetokrišklh, zadeve bivšega slovenjegraškega okra- j + koknvnet zpmlilšč In naša- med Zasavjem in Dolenjsko. Na južni planinca Ferda Tomazina. Takrat je danes pravimo gabrovških vinogradih, ja, nato pa direktor Komunalne upra- mruvu j , . strani litijske komune pa so vinogradi bilo toliko vsakovrstnega sadja, da so so imeli že takrat dosti cepljenih trt, ve občine Slovenj Gradec. Tudi vsa QOV. Ko sestavljajo proizvodni c)1 te dolgo preganja grofa. Zaradi te »pl.« hčerke je speval nekaj denarja, za pomoč in planila po njih: je domove, kjer smo ostali tri s | v snu. naš mladi učiteljiščnik nekaj pa smo prosili tudi pri nekate- »Po nas so padali udarci, mi tedne. Naši časopisi so dvignili = I le‘ia nZ^jenje 2ačne s po- tednov »resno« premišljal, ali rih rojakih-izseljencih. pa smo se branili, kakor smo velik alarm, naši poslanci pa so I Usi oh“?!bafi_v jesen, ko so že naj obesi uk na klin — torej pri šaljivih prizorih smo go- vfdeli in znali. Na pomoč je pri- napadali v svojih govorih šlo orožništvo, ki je množico avstrijsko vlado itd. šele po treh ^ Uot 0fcef. jCocTl, X f * OU>l> H/H* ( OIIH/ y — I *ja _ , ’ Pričakovanja in upa- dovolj vzroka, da si je prislužil ,,nr\u ‘ navadno ^narečlih^ kar ■ - -------------------------------------- § »ti i domene vsake mlado- »titelc«, ki naj bi mu pomagal ■ h ’ razgnalo, nekatere pretepače pa tednih smo se vrnili v šolo, ko | kaj Ta^Polnjeni in preboleli, se uspeti pri snubljenju. morali dušiti, da ne bi naših tudi aretiral°- Začeli so se sodni je sleherni od nas dobil uradno 1 mini in v °os.,e .spo; Takole piše med drugim o predstav zasledili. Clen 13. dis- ciplinskih predpisov je namreč je sleherni od nas dobil uradno procesi, hodili smo za priče celo brzojavko, da je vse preskrb-v Trst. Tam so razsodili, da do- Ijeno za našo osebno varnost..« Ob mojem prihodu na uči- strogo prepovedoval medse boj- dl^gi^Jf^goSolci^a Nekateri a T0*1 ,\udi ,v fakih burnih teljišče so bili v teh krajih'naj- ne zabave, ustanavljanje kakrš- Jf. dneh najde mladost svoje ve- hujši narodnostni boji, v ka- nih koli društev in nabiranje preMi nMvareinsomi Selj* tere smo posegli tudi mi dijaki, denarnih zneskov. Vsa štiri leta, 11 V Sveth utrinki veselih spomi- Odhajali smo v okoliške vasi, kar sem živel v Kopru, nas niso v* l/l J/t-hi i knt nov: zamisel »slovenske kavar- § ‘U v*;ej{e avstrijske šole kjer smo navduševali naše lju- nikoli zasačili, doletelo pa je re>/f™ dijake, na stanovanju ¥. kdan£ l učiteljev so bile ne- ai. Zavedni profesorji, okoliško to naše zanamce dve leti kasne- ren čas' Takole beremo naprej. najsega jubilanta in njegovega ■ • " • - - »Po nekih državnozborskih sošolca. Kavarna je obratovala volitvah leta 1897 je postalo po- le toliko časa, dokler ni vesela litična življenje zelo napeto. Po- družba porabila »zaloge« in s vsod so nas iredentisti in po- tem obratni »kapital«, z oblju-turice napadali in pretepali. Ni- bo, da bodo plačali drugič, ti na ulico se nismo smeli pri- Potem plesne vaje in težave »Nabori so bili v stavbi poleg kazati in tiščali smo se doma zaradi »uglajenih« korakov, do-naše šole. Naborniki iz okoli- za zaklenjenimi vežnimi vrati, godbice v šoli in pri vajah iz ških vasi so prepevali pesmi vedno pripravljeni na obrambo, kmetijstva, izleti v Trst, ko »Hej Slovani«, »Naprej« in dru- Skrivaj smo se dogovorili, da zmanjka denarja za zapitek in ge, med odmori pa so nas dija- zapustimo mesto in zbežimo do- je vsa družba obsojena čakati p ke vzeli medse, da smo skupaj mov.« strica ali znanca, ki naj reši po- |j »Slavnostne in gledališke prepevali. Pred. nabornim lo- Za odhod z ladjo v Trst pa ložaj. In med vsem tem še srčni 'S predstave smo imeli tajno pri kalom se je zbralo veliko ljud- so iredentisti zvedeli, zaradi če- utripi in rane, vse obarvane se- g Babuderju, lejer smo nastopali stva obeh narodnosti. Skupini sar so jo dijaki sredi noči peš daj po 60 letih z lahnim nadi- g ptsec- ””1'u se je leta 1894 vpisal z igrami, prizori, deklamacija- sta bili ločeni, med njima pa je mahnili lz Kopra proti Trstu, hom rožnate barve in kot spo- g Vam spominov, ki jih prelista- mi, šaljivimi nastopi, s svojim patruljiralo orožništvo, v res- Skozi slovenske vasi je šla gru- min na vse te dogodivščine pod- g * Podpisani »Pobegov pl. pevskim zborom, orkestrom in nejših primerih tudi vojaštvo, ča prepevajt slovenske pesmi, p is: Pobegov pl. Mukufuj a S brecei I,ILarn: ki sm° študirali svojem šolanju: I £*kio delčekeJn drlTiB' °d' “oh mojem > 1 k9kor k razmer, ki ■ zuniTriive m ® za ^aJsta ki^t°tr^r:lev so ove ne' dl Zavedni profesorji, ob 3e bil a ust™ ■' Prva taka Sola učiteljstvo in duhovščina so ve- je, zaradi česar so jim zaple- ieta 177i fanovljena na Dunaju uko pripomogli, da so ustanovili nili vse tamburaške inštrumen- r^zije. v' "T, za Marije Te- ieta 1884 hranilnico in posojil- te.« l°lskim “fnc35i™ dri™nim nico za k°Prski okraj ter okraj- Posebno aktivni so bili dija- !e«je. s Šolska - ........... bila itsfnv,?,i0m leta 1869 s0 no gospodarsko zadrugo, ki so ki ob naborih: uiiteljiščn ]cna samostojna reševale naše ljudi iz krempljev je jja “ najprej tri, kasne- italijanskih pijavk.« Slovenci in hrvaški dijaki pa V žoioL® ^triletnim poukom. I Primork -lctu 1874 s0 biIa m I ?m°rskem tri učiteljišča v I kasneje °PTU iw Gorici. Leto I in GorieiSO Jjkinili šoli v Trstu I r,lzširiii telj'šče v Kopru so se tudi kulturno udejstvovali in prek krožkov in prireditev budili narodno zavest: s slovenskim pa in 25 vinskih vzorcev iz Pomurja Pomurski pridelovalci svetovno znanih vin bodo letos poslali na IV. mednarodni vinski sejem v Ljubljano okrog 25 vzorcev najboljših vin različnih sort. Ljutomersko vinogradniško gospodarstvo bo predvidoma zastopano na sejmu s 15. kapelsko z 1, jeruzalemsko s 5 in z nekaj vzorci tudi radgonsko vinogradniško posestvo. Daši je napovedana na letošnjem mednarodnem vinskem sejmu zelo močna konkurenca, si pomurski pridelovalci vendarle obetajo, da bodo deležna najvišjih priznanj tudi njihova najkakovostnejša vina. 80 premiernih predstav v Pomurju Dramski svet v Murski Soboti Je kritično ocenil delovanje podeželskih prosvetnih društev in DPD »Svoboda« na dramskem področju. Posebno živahna je bila razprava o repertoarju posameznih društev. V pretekli sezoni so imela društva v Pomurju 80 premierskih predstav. Prevladovala so dramska dela domačih avtorjev, pa tudi tuja so bila dobro zastopana na odrskih deskah. Razen osmih so bila vsa dela tudi vsebinsko in idejno primerna za podeželsko občinstvo. Pomursko občinstvo si želi vedno več veselih večerov, predvsem takih s satirično ostjo gltdc na krajevne razmere. Za glasbene koncerte ni takšnega zanimanja. Zelo ugodno so bila sprejeta tudi nekatera gostovanja lz Ljubljane, Maribora in Ptuja. Ljudje radi zahajajo na prireditve že priznanih ansamblov, medtem ko so se časi »divjih« kulturnih programov preživeli tudi v Pomurju ln jih sploh ne kaže več prirejati, saj so še vnaprej obsojeni na neuspeh. Mladi prekmurski Cigani se uveljavljajo Cigansko mladino v Pomurju Je vedno bolj opaziti v družbenem življenju, čeprav mora pri svojem prizadevanju premagovati težko, prestopne ovire, ki jih postavlja pred njeno uveljavljanje starejša generacija Ciganov. Mladi Cigani so se vsa povojna leta redno udeleževali mladinskih delovnih akcij širom po državi. Tudi letos je sodelovala ciganska mladina v večkrat udarnih brigadah pri gradnji avto ceste »Bratstva in enotnosti«. Samo cigansko naselje Pušča pri Murski Soboti Je dalo 13 mladih graditeljev. To naselje šteje okrog 100 mladih Ciganov ln Cigank. Fantje se zlasti močno zanimajo za nogomet ln drugo športno delovanje. Radi bi ustanovili svoj nogometni klub, kar se jim bo tudi posrečilo, če bodo dobili pomoč od drpgih klubov in mladinske organizacije. Precej Ciganov se Je doslej že iztrgalo iz ozkih okvirov ciganskega življenja, ki ga navadno po.imenujemo z beračenjem, pohajkovanjem in drugimi slabostmi: nekaj jih je letos na sezonskem delu rta Belem Manastiru, v sladkornih tovarnah in drugod, drugi spet delajo doma pri Vodni skupnosti, najbolj pa so se doslej odrezali Cigani - delavci v soboškem industrijskem podjetju »Panonija« s svojim vestnim in prizadevnim delom. Taki vzgledi so za cigansko mladino nedvomno zelo vabljivi, saj Ji vzbujajo hotenja po naprednejšem življenju v širšem okolju, kot so njl-hota še vedno dokaj neurejena naselja. TELESNA KULTURA Z MEDCONSKEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA Ni bilo rešitve Portorož, 10. avgusta. Gledalci in ljubitelji šaha, ki tako zvesto vztrajajo tudi po vseh pet ur v dvorani, imajo na medconskem turnirju kaj bogato očesno pašo. V skupinah se opredelijo za to ali drugo partijo ter spremljajo potezo za potezo. V III. kolu so se nagnetli predvsem pred četrto šahovnico, za katero sta sedela velemojstra Gligorič in Larsen. Tokrat je Gligorič poskrbel za vročo kri, ko je v 18. potezi nepričakovano žrtvoval kmeta, dve potezi kasneje pa še kvaliteto. 2rtev našega državnega prvaka v tistem hipu ni bilo mogoče presoditi do kraja. Gligoričev sekundant, mednarodni mojster Stojan Puc, je navdušen vzkliknil: »Popolnoma v ruskem stilu! Kakor da bi igral Talj!-* Poglejte partijo, tudi vas bo navdušila, kakor je vse, ki so ji »botrovali*« kot gledalci v Portorožu! Kraljeva indijska obramba (Portorož — III. kolo) Beli: B. Larsen C mi: S. Gligorič 1. d4, Sf6; 2. c4, g6; 3. Sc3, Lg7; 4. e4, d6; 5. Le2, 0-0; G. Sf3, e5; 7. d5, Sa6; 8. Sd2 (Larsen brezskrbno zapravlja tempo, medtem ko Gligorič skrbno razvija svoj položaj), c5; 9. a3, Se8; 10. h4 (L. otvarja napad na nož, ne da bi zavaroval svojega kralja), f5; 11. h5, Sf6; 12. h:g6, h:g3; 13. Sf3, Sc7; 14. Sg5, De7; 15. Dd3, ti; 16. Ld2, a6; 17. g3, Sg4; 18. Sh3, b5!; 19. g:f4, erfl; 20. L:g4, L:g4; 21. S:fl, T:f4! (to ni le za občinstvo, Gligorič je moral stvari točno preračunati, zanašajoč se na svoja dva močna lovca); 22. L:f4, b:c4; 23. D:c4, Sb5!; 24. Kd2, Tf8; 25. Le3, Lf3; 26. Tgl, S:c3; 27. b:c3, L:e4 (Gli-goričeva lovca sta sl začela krčiti pot do izpostavljenega belega kralja); 2«. Tael, Lf5; 29. Db3, c4!; 30. D:c4, Tc8; 31. Df4, Db7 (za belega zdaj ni več rešitve); 32. Ke2, Db5; 33. Kf3, D:d5; 34. Ke2, Ld3 in beli se vda tik pred matom. F. G. MEDNARODNI ROGOV KOLESARSKI KRITERIJ »OKROG TABORA-« Altvveggova premoč - brez rekorda ZVEZNA MOŠKA KOSARKARSKA LIGA Polčas je zadostoval Olimpija — »Zadar« 87:63 (69:40) Ljubljana, 10. avgusta. — Na današnjem mednarodnem kriteriju »Okrog Tabora« (Rozmanova ulica, Tabor, Vidovdanska ulica — 840 m okrog — skupna dolžina 42,500 km) je zmagal Nemec Alt-wegg z 48 točkami pred rojakom Ebenbockom 36 itd. Nastopilo Je 24 dirkačev, in sicer 19 tujih ter 5 domačih (Šebenik, Vukojevič, Omerzel, Hrovat in Cvejin) tekmovalcev, ki so prevozili 50 krogov. Vsak pejti krog se je točkoval s 5, 4, 3, 2? 1 točko, medtem ko se je zadnji, deseti točkoval dvojno. Kriterij se je začel zaradi tehničnih ovir z 20-minutno zamudo. Gledalcev je bilo veliko ob vsej progi. Dirkači so odpeljali s starta kot da si je Altwegg zagotovil prvo mene bi imeli v nogah včerajšnjih 200 sto (že po IX. cilju, ker je imel na- I kilometrov, med njimi tudi Vršič. Prvi, ki, je dobii 5 točk, je bil Nemec Ebenbock, za njim je bil odredovec Hrovat, šel na 4. mestu pa eden najboljših amaterskih sprinterjev na svetu Otto Altwegg (Miinchen). Vedeli smo, da je ta dirka že naprej odločena. Ni bilo namreč, pri tej udeležbi, kolesarja, ki bi lahko i Altweggu ogrozil prvo mesto. To je i bilo očitne* že po tem, da je Altwegg I zmagal na 2., 3., 4., 7. in 8. cilju, medtem ko je 5 točk, ki jih je dobil zmagovalec, prepustil rojaku Eben- skoka 14 točk pred Ebenbockom), zadnjih 8 km po ulicah »Okrog Tabora« pa je vozil le za svojega klubskega kolego. Poseben odstavek zasluži odredovec Horvat. Po VIII. letečem cilju je imel 14 točk in bil na 4. mestu. V 41. krogu je padel, vendar ni obupal. Dal je vse od sebe in, čeprav je dobil hud udarec v levo nogo, lovil skupino. Njegov udarec pa je bil ' tako hud, da je zamudil več sekund j in skupine ni mogel več ujeti. V j zadnjih krogih je potegnil naprej bocku na devetem letečem cilju in Srb Vukojevič, ki mu je uspelo, za- na zadnjem desetem, ki se je točkoval dvojno. Sploh je treba pouda-rti, da sta Ebenbock in Altwegg vozila današnji kriterij dovršeno, s tem, ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA »Jugoslavija« prvak Beograd, 10. avgusta. V zve7.nl odbojkarski ligi za meške Je »Jugoslavija« premagala Zeiezničare s 3:2 in s tem postala novi državni prvak. To je mlado In vigrano moštva, ki je bilo vseskozi v najboljši formi. V neposrednih dvobojih z bližnjimi tekmeci je »Jugoslavija« dokazala, da je letos res najboljša v državi. * V Mariboru je Branik premagal beograjskega Partizana s (3:0, 15:8, 15:10, 15:12). radi j Hrovatovega zaostanka zasesti 4. mesto. Oba, Vukojevič in Hrovat, sta imela na koncu isto številko točk, toda po propozicijah je Vukojevič četrti, ker je bolje vozil od Hrovata na končnem cilju. Ljubljana, 10. avg. V prvenstveni košarkarski tekmi zvezne lige je na igrišču ob Celovški cesti Olimpija sinoči visoko premagala »Zadar-« z rezultatom 87:63 (57:27). Gledalcev 1500, sodnika Stefanovič iz Beograda in Šiftar iz Karlovca. mesto, ki ga je Altwegg je danes dokazal, da je Žirovnik včeraj . ^ res najboljši sprinter, kar jih je sodelovalo na XIV. mednarodni dirki »Fo Jugoslaviji«. Le žal, se kriterija nj. udeležilo nekaj prav tako sposobnih hitrih dirkačev, med njimi predvsem Nizozemec Hugens, ki je zmagal na kronometerski etapi Reka— Ckrikvenica (37 km). Kcnčni vrstni red: Altwegg 48 točk, Ebenbock (oba Miinchen) 36, Gazda (Poljska) 25, Vukojevič (Srbija), Hrovat (Odred) 14, Wozniak 10, Geszla (oba Poljska) 9 itd. Tovarna ko.es »Rog«* je pripravila posebno nagrado1 za dirkača, ki bi izboljšal rekord proge. Tega ima od leta 1956 Silvo Zanoškar s časom 39,680 km/h. Čeprav se je Altwegg ni imel svojega dne trudil, da bi dobil mimo prve nagrade (znašala je 20.000 dinarjev) še posebno nagrado, se je moral sprijazniti s tem, da je vozil le 38,400 kilometrov na uro in potemtakem Zanoškarjevega rekorda nit izboljšal. Čudno se mi zdi, da se prireditelj ni držal pr opozicij, po katerih bi moral tekmovalec, ki ga ostali prehitijo za krog, odstopiti, kajti Nemec Fritz Lodbl je vozil vse do konca, čeprav so ga ostali po 40. krogu prehiteli za 820 m. Na prihodnjem kriteriju se bo moral prireditelj pač držati propozicij. V. S. to, ki ga bodo ljubljansk^l^ ^ zasedli na koncui prvegv ^ lestvici. Dokaz za toJ^ksJtner0 so nema proti -Zadru«, »Ja«2rdogodkov kateri sodili - P° razv ^ da t>o dala v pomladanskem delnufl,“ nenl in raz-zmagovalca šele po:&agimeniii tudi burljivem poteku. Tako so Olimpija: Kristančič 8. Daneu 28, gOS»Dokazali bomo v L^H.a®1,Enzo Kandus 18, Kralj 4. Lokar 12, Brišnik deial pred tekmo trener *£acu ^ 11, Bajc 3, Polž 1, Jelnikar 2 (tehnični, govitti »da nismo Prcma^itepali^ vodja Filipan). ' Olimpije zato, ker smo se pr«' »Zadar-«: Tičina 11, Cubrlč 11, Lo- To pa je bil napačen _ kin 3, Troskot 14, Derda 16, Piendt 8 pija je namreč zaigrala v jo. se ni-(tehnični vodja Sovltti;. v kakršni je letos v.L,)u j te)Cni3: Sloves nepremagljivosti Olimpije smo videli Igrati. Zato J 7 visok0 na njenem igrišču v Tivoliju se bo odločena že v prvem poi ^ ^ vo* bržčas obdržal tudi letos, ne glede na razliko v korist domačinio , gilovjteg* dili od začetka Zdržati, taW> tempa gostje niso mosl. drUgin^ da so se koši vrstili eden « pisatl Velik delež uspeha moram ^ nv^t. spet dobri Olimpijini o nei^teri ni strelec Derda, ki o tl pri str^" govorili, da ga ni moč ovir & ljanju, je dosegel ves prvi P opravU sam koš. Lokar je sijaP^ one* svojo nalogo in ga P mogočil. olimptf® Zelo dobri so bUJ*®£?g in tudi pri streljanju. K®??}®*, zgreši}3 v prvem polčasu skoraj povprečen koša in dosegla lzvrst®:“Jji na Brišnik in Jelnikar sta P, vana. Pv pila, odkar sta bila i pame»2 sebno prvi je nekajkrat starttfi P<^ izkoristiti svojo vlš‘noMpi;raiec do®!, košem. Naj učinkovitejši ig dosej^ čih pa je bil spet Daneu, od <*». zadetke tako iz PF.oti" ?ZDod koS»',). leč, iz prodorov ali pa 1ZP stajal tej celoviti petorki je za«3 gotoVostt nole Kristančič - zaradi nes V Tdrugem polčasu Izčrpani zaradi ostrega u spreinenU> pa, popustili. Olimpija j gja utr*, peterko, ki pa ni več dosegi* * nostl tiste iz prvega Pol?®,sa VaU ,z® je proti '™ncu P7efaže da menjal Kristančiča. Kaze, jUdj* ’ »Netovoriško obnašanje« niških atletinj Moskva, 10. avg. (Tanjug). Na evropsko atletsko prvenstvo v Stockholm ne bosta odšli ruski atletinji Zibina (svetovna rekorderka v metu krogle) in Ponomareva (državna prvakinja v disku). Kot piše ruski športni list »Sovjetski šport«, so ju izločili iz reprezentance zaradi »egoističnega in netovariškega obnašanja v kolektivu-«. Obe tekmovalki sta nosili naslov zaslužnega mojstra SZ. Zibini so prav tako odvzeli drugo mesto, ki ga je pred kratkim dosegla na državnem prvenstvu, kjer je izjavila, da noče prejeti srebrne medalje. Zibina je svetovna rekorderka v metu krogle od oktobra leta 1956 z metom 16,73 metra. na startu še primanjkuje ko pre-katero bi tempo, ki je bil sicer a _ _ _ sen, zdržali do konca. »Zadar donia{0 Branik pred odločilno nedeljo polčasu s 36:32. varlovca Je sodnik SUtar i* Jg kot doslej redno, slab, S dveJS Beograda pa je napra je soo tri hujše napake, drugače p g_ F. partizan Maribor, 10. avgusta — Zadnjo je Branik izkoristil za prijateljsko) 48,37; 1000 metrov: Djordjevič 2:28,9, prosto nedeljo pred odločilnim sre- tekmo s članom druge zvezne lige,! Sarlč 2:28,0, Narakas_2_:33j 3000 rn: Su- kanjem Dve glavi - ena misel: Svetozar Gligorič in sekundant Stojan Puc Elektrostrojem lz Zagreba FroSeterjem iz Zrenjanina — Branik : — —. — — Proleter (Zrenjanin) 4:1 (0:0) — Dc- . madl so zaigrali odlično. Napad je ISrrmK ima na]001JSl j dosegel štiri izredno lepe gole. Raz- položeni strelci so bili: Belcer 3 in nara&caj Najberg l, za goste pa je dosegel Zadar, 10. avgusta. — Danes je Castni gol 20 minut pred koncem Ve-bilo v Zadru končano mladinsko p)> selinov. Branik: Eferl, Donko, Cučko, venstvo Jugoslavije v veslanju aa Gabrijan, Zelezinger (Piaz- mladince, starejše mladince In mla- 5^' , aI’ze'.' i?,aJ?erg’ dlnke. V desetih disciplinah Je sode- 1 ®la?n, H I® pred 2000 lova.lo 19 posadk. Največ točk Je gledalci Božičev Iz Maribora, osvojil mariborski Branik — 600 v i * vseh treh kategorijah. , Prijateljska nogometna tekma Pri mlajših mladincih Je bU Bran Maribor - Kcfvlnar 2:1. Domači der- nik prvi s 350, »Iza.a« tretja z 200 in i,y se Je končal z nezasluženo zmago Savica peta z 80 točkami. Pri sta- Maribora, rej Jih mladincih je bil spet najboljši i * Branik z 220, medtem ko je bila »Izola« četrta s 100 točkami. Pri mladinkah je največ točk osvojila Drava lz Osijeka, medtem ko je bila ljubljanska Savica četrta s 60, Branik pa šesti g 30 točkami. tri hujše dobro. KVALIFIKACIJE ZA DRUGO ZVEZNO NOGOMETNO LIGO Štirinajst golov Odreda Odred : Metalac (Sisak) 13:1 (5:1) LjubU*n®» 1®* avgusta. — V kva- Piskar (iz 11-mctrovke) ▼ 70. minuti za lifikacijski nogometni tekmi za \stop Odred, za Metalac pa Bergine (avtogol) v drugo zvezno ligo je Odred pre- j v 33. minuti. magal Metalac iz Siska s 13:1 (5:1). | Odred, Mozetič, Medved, Udovič, Gledalcev 2000, stadion Ljubljana v j Limo, Berginc, Piskar, Halilagič, Virant, ŠiŽki. Sodnik Vlajič iz Beograda. I Kranjc, Cuban, Hacler. Strelci: Kranjc v 6., 18., 76. in 78, Metalac: Uzelac, Jalševac, Zdolšek, Cuban v 28., 36. in 46., Halilagič v 50., Solič, Pogledič, FarkaS, Tuškan, Sen-88. in 89., Hacler v 20., Virant v 67. in zen, Bobinac, Gajšek, Budeša. Krimovo slovo Ljubljana, 10. avgusta. - Na da-1 man, Petrovič, Jagušt, našnji kvalifikacijski tekmi za j vatič. vstop v II. zve/no nogometno ligo je Krim Izgubil proti zagrebškemu Elektrostroju z 2:3 (J:l). Strelci: Marjanovič v 6. in 90., Petrovič v 33. ter Jagušt v 54. in 58. minuti. Pred 500 gledalci jc sodil Rukavina iz Varaždina, Če bi Odredovci igrali vedno tako učinkovito in dobro kot na zadnji svoji kvalifikacijski tekmi, bi jim ne bilo potrebno z negotovostjo pričakovati izida s tekme Metalac : Rudar. Po včerajšnji tekmi, na kateri so domačini igrali bolje kot na vseh doslej, so položili izpit za viSji razred. Gostje niso bili niti v začetku, Se manj pu proti koncu, enakovredni nasprotniki. Zc v prvih minutah je imel domači napad tri zelo lepe priložnosti za dosego gola, ki pa so ostale neizkoriščene. Metalčeva obramba pa je morala vendarle že v 6. minuti kapitulirati prvič, nato pa do konca igre Še Saban, Hor- ^vanajstkrat. tudi H. gol na tekmi je ■ dosegel Odredovec: Berginc je strel od Tekma je bila povprečna, Elek- stra»i nespretno porinil v lastno mrežo, trostroj pa je bil boljši. Njegovi na- Med igralci Odreda je bil tokrat iz-padalci so s premišljenimi akcijami redno razpoložen za streljanje Kranjc, ogrožali Slevčeva vrata. Pravzaprav S svojimi hitrimi sprinti ie spravil nase mora Krim zahvaliti ožji obrambi, sprotnikovo obrambo večkrat v obup. predvsem pa Buncu, da ni prejel še Manj učinkovit, zato pa koristen Krim: Slevc, Bunc, Matos, Škraba, Česen j, Gabrovšek, Bergelj, Kastelic, Marjanovič. Malec, Pokoren. Elektrostroj: Skorič. Spalcer, Se-palj, Kristovič, Sack, Ranogajac, Kež- »Vojvodina« v Ankaranu I več golov. Branilca sta namreč večkrat iz praznih vrat odbila točno poslano žogo. Navzlic trem prejetim golom se je Slevc tudi danes izkazal. Ostali tekmovalci so igrali borbeno in požrtvovalno in z dvema goloma omogočili Braniku, da mu v Zagrebu zadostuje neodločen rezultat proti Elektrostroju za uvrstitev v II. zvezno nogometno ligo. Izola. 10. avgusta. - V prijateljski nogometni tekmi je zvezni ligaš »Vojvodina« premagal domače mo- vrstuimi predložki s krila, je bil Hacler. Cubftn je dosegel v glavnem tri gole, vendar pa bi jih moral po priložnostih, ki jih je imel, še vsai toliko. Halilagič na desnem krilu je bil, kot smo že navajeni, zelo nespreten pri streljanju, toliko bolj uspešen v preigravanju, in so zato tudi zanj trije goli malo. Virant je dosegel le en gol, zato pa je bil o j zelo marljiv v polju. Obramba Odreda Elektrostroj Je bil tehnično boljše | ie '»f"1« solidno, le da je sem in tja moštvo, vendar so bili njegovi na- j V° neP°trebnem zapletala igro. padalci neučinkoviti, nervozni. pa tudi rahlo j »Gostje so bili za dva ali tri razrede slabši nasprotniki. Nerazumljivo je, Pri domačih je bila najboljša ožja [ kako so mogli igrati neodločeno z Odre-štvo, »Izolo*«, s 7:1 (7:0). V »Vojvodini* i obramba, pri gostih pa Kežman ln t dom v Sisku. V drugem polčasu se jim je nastopil tudi državni reprezentant Jagušt. j je še komaj dalo igrati, igralci so ne- Zadnji trening atletskih reprezentantov. Na stadionu na Tržaški cesti so se pomerili še zadnjič med seboj najboljši jugoslovanski atleti, ki bodo v sredo odpotovali v Stockholm. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, med temi nov mladinski državni rekord Celjana Naraksa, in sicer v teku na 1000 metrov 2:30,3. Ostali rezultati: kladivo: Bezjak 62:32, Račič 61,59, Gubijan 56,65, Ledinek • WIENER NEUSTADT, 10. avg. (APA). — V prijateljski nogometni tekmi je »Reka« izgubila proti »Wie-ner Neustadt* z 2:8 (1:2). Tekmo je gledalo 2000 ljudi. • BONN, 10. avgusta (Tanjug). -Na prvi tekmi na turneji po Zahodni Nemčiji je jugoslovanski nogometni prvak Dinamo iz Zagreba pred 11.000 gledalci premagal moštvo iz Saar-briickena z 2:1 (0:1). • BASEL, 10. avgusta (DPA). — Tekmovanje za »Pokal evropskih sejemskih mest v nogometu* se bo spet betič in Jovanovič 8:45,3: 100 m: Da-nilovič 11,2, Ninčevič 11,3, disk: Ra-doševič 48,86, Tomaševič 42,48; krogla: Radoševič 14,90, Tomasoviič 14,28; troskok: Radovanovič 14,12; višina: Ba- rovič 180, Majtan 180, Mandl 175, pa- v“* •—' lica: -Kuzmanovič 405, Begovtf »90; 1 mladinke — 60 metrov: Sunarič 8,0; CRVENA ZVEZDA 5 tv/**' 80 m ovire: Breščak 12,9; krogla (3 kg): 72,ci0 (31:23) Tukač 12,3. E. B. 1 ih'0 JUGOMONTAZA 40:50 (27:26) SVETOVNO PADALSKO PRVENSTVO Veter ovira tekmovanje j Bratislava, 10. avgusta (Tanjug). , mesto in stem vodi s Na IV. svetovnem padalskem prven- I V skupnem Pj«8® JpoljsKO. J, stvu so včeraj skakali na 1500 m z pred. CSR mestu * zadržko 15 in 30 sekund. Po en skok "= nptem ro so izvedtii le tekmovalci SZ, CSR in Avstrije, nato pa je bilo tekmovanje prekinjeno zaradi modnega vetra. Pred začetkom teh siko-kov (zadnja disciplina) so skakali Jugoslovani in Angleži v disciplini skupinski skok na cilj s 1500 m % zadržko. To so bili goslavija je na petem točkami, na istem ni?*™, tekmovalec Miličevič v plasmaju. Dobrinič Je vlč 36 in Dedič 40. . pad», Uvrstitev našega m^|J0fova, ^ ca Rončeviča Je že " inskem. je moral v drugem žara® na cilj s 1500 m z zadržko. To so bili Je morai v “‘“^o padalo. zaostali skoki, zaradi katerih ni bilo 1 ku odpreti ponovili s^0 mo* določiti posameznega in moStve- česar bodo veijetno P nega plasmaja. V tej disciplini je naša reprezentanca osvojila tretje 2ENSKO SAHOVSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE Osem nagrad za 102.000 dinarjev Izola, 10. avgusta. — Danes se je začelo XII. žensko prvenstvo Jugo- - ~------- -------slavij e v šahu. Svečani) otvoritvi je začelo 15. februarja leta 1959. Udele- prisostvoval tudi podpredsednik med-ženci so razdeljeni v dve skupini, narodne šahovske organizacije Jaro- Igrali bodo po izločilnem sistemu, tako, da bo tisti, ki bo izgubil v prvem kolu, tekmoval v tolažilni skupini. Jugoslavijo bosta v tem tekmovanju zastopala Beograd, ki bo igral z Lausanno, in Zagreb, ki bo igral z Budimpešto. • KORČULA, 10. avgusta. - V finalni skupini državnega mladinskega prvenstva v vaterpolu vodi Jadran (Split) s 4 .točkami pred Mornarjem, ki ima prav tako 4 točke, toda slabšo razliko v golih. slav Sajtar. V prvem kolu se bodo pomerile: Jocič (BiH) — Piberl (Slovenija), Curovič (Srbija) — Timofe-jeva (Srbija), Nedeljkovič (Srbija) — Pihajlič (APV), Štruc (Slovenija) — Petrovič (APV), Katalinič (Hrvatska) — Radenkovič (APV), Jovanovič (Srbija) — Velimirovič (Srbija), Lazarevič (Srbija) — Ročlč (Hrvatska) in Kltonič (Hrvatska) — VinceJjak (Hrvatska). Mimo naslova državne prvakinje se borijo tekmovalke tudi za 8 nagrad v znesku 102.000 dinarjev. Uspešni veteran — Franc plan10" SLOVENSKO PRVENSTVO V STRELJANJU KONČANO DOBER POVPREČEK —j—Brzoiavke Ljubljana, 10. avgusta. Danes je bilo na streldšču ob Dolenjski cesti končano tridnevno tekmovanje najboljših slovenskih strelcev. Nastopilo Je 170 tekmovalcev Iz vseh 10 okrajev Slovenije. Čeprav na prvenstvu niso dosegli kakšnih posebnih rezultatov, pa je po-vpreček zelo dober. Predvsem Je treba omeniti veterana Planinca, Ki je osvojil tri prva mesta (vojaška puška — hitro streljanje, vojaška pištola in hitro streljanje s precizno puSko) ter Pavleta Alavanjo, ki je zmagal v vojaški pištoli (caracas program). • DOVER, 10 Toza Veselinovič. Gledalcev je bilo nad 500. Novosadčani so že v sedmi minuti Goli domačinov so padli kot po- prestano menjavali svoj sledica napak obrambe, medtem ko tem zanemarjali obramL,, . so bili zadetki gostov neubranljivi, i bili lahko Se huje poraženi. Brazilec Avllio Couto, --- ezolu ? r prvi v letošnji ^u l2 ur • tl,„N,ajve,fJ -- -—............. Novak (N) 134,88. Porenta (I) 130,98, predvsem Kovačič in Breskvar, med Keber (I) 118,83, R. KoSorok (L) 118.04, mladinkami pa Je bila najboljša Za- Grtlnwald (N) 113,38 Opšteter (L,) K ■ grebčanka Rebrenjakova, čeprav ni 101,81 itd. — Mladinci: Kovačič 70,76, i i.' -■ 'V imela konkurence. Branka Rubinič Breskvar (oba N) 70,14, Jug (T) 68,12; i *■"' * - ■ Je včeraj skakala z deske in zato mladinke — »tolp: Rebrenjak (N) danes, po propozicij ah, ni mogU na-1 43,28, b. li l valca dosegla več kot 130 točk. Dobro je skakal, po daljšem času, tudi Keber, ki Jc prehitel Košo-roka. Odlikovali so se tudi mladinci. ■ *— K**v|/»v- iiiaiunoiivaiMVi i/USlVl Uli UitUUVail. ~ _ t m oTT^UStS '..»rt' zentantoma Delorenzom in Alavanjo. medtem ko so v ostalih disciplinah I • HAMBURG, «g®ega P^nt Odkntje prvenstva je mladinec Via- zmagali favoriti. ter). - V polfinalu teniske, I stva Zahodne Nemčije Je traiU^ i 5 | Ob 18. uri so zmagovalci j diplome in nagrade. , ^“«117 6:0; 5:7, 6:3, ^f"asB7itaniJ Rezultati: ! ^ Knighta (Velika MOSki — vojaška puška: Planinc 6:4. 6:1. 6:4 (N) 472, Mikolič (L.) 462. Mlinarič (M) Podob • «54l Brejc (K) 453, Dinic (L) 437 itd. j # HAAG, 10. avgusta, Reprezentance Ljubljana 2229, Kranj I tlikvainem prveI’S!,vUnov 2048, Maribor 2047, Celje 2011, Murska ( Avst ®Tka Dawn Fraaer dosegla ^ Sobota 1822, Nova Gorica 18U Itd.; I 100 m hitro streljanje s precizno plštdlo: oom vni 2 ^ninute Svetovni f' na Planinc 559 60, Delorenzo 494/58, Strle l°J} Praserjeva z V i 485/5«, Alavanja 482/56, Jež (vsi L) mhv ! 461/56; vojaška pištola (caracas); Ala- nrod 14 dnevi, je rrai!tnUte' vanja 538 60, Planinc (oba L) 535 60, P^? ‘IT?1:0,1.« >"inU i Merjasec (C) 534/60, Letonja (L) 528/60; fžunrd ie ni priznan. | vojaška pištola: Strle 481, Delorenzo ven<*ar ta rek°r‘1„ " ,vg. (TA^» 1 479, Alavanja (vsi L) 476, Strajher • LENINGRAD, *V „a dvob“c (C) 468; hitro streljanje z vojaško pu- Po prvem kolu saho\ sk bke . ško: Planinc 10/77, Jež (oba L) 10 77, med reprezentacama bovj j s 7,s Danko (NM) 10/67, Tržan (C) 10/67 itd. in Bolgarije vodijo doma ^ F Reprezentance: Ljubljana 47/313, 1.5 točke, ob eni prekinje ^ dobijen Kranj 46/24«, Novo mesto 43/233, Col'je to ima bolgarski m°lSI j0 na ' 39/202, Nova Gorica 30,143, Murska So-, Proti Aronjinu. Dvoboj w 4 ,n o bota 26/110. i deskah, m sicer sta na osi* b0a« bota 26/110. ČLANICE: — mainUaiihKk. m, vetl deski šahistki. Drugo Ska: Kastelic (L)_232, Kralj (K) _22«, °dl»^TENE.^lO^avgusta kolo (A *?: KmartTTMV^romn 7k7^' Žš) prve*gaAdneNahe1tskegI8sreaanJad^e^ (C) 214. Reprezentance: Ljubljana femanc Grči e in ZDA je 1037, Maribor 995, Kranj 917. bo^ši rezultat le Američanka^ , MLADINCI — malokalibrska pu- ilams na 200 m s 24 .de*c“"rlski at!L ška: Vodeb (C) 244, Mikolič (L) 243, Je nov državni rekord. Amen ^ Jeglič (L) 231, Mihelak (M) 225, Lom- tl so osvojili prvi mesti v v zma bar (K) 225 itd. Reprezentance: Ce- ciplinah razen na 5000 m, kJ ^et je lje 1068, Ljubljana 1079, Kranj 1017, i gai Grk Clodis, in v disku, s{o-Maribor 994. d. Pj I Counadls (Grčija) osvoJU drugo Nad 130 točk **■ Marko Porenta •^DELTEK, 11. AVG. 1958 »LJUDSKA PRAVICA« 7 dnevne novice !*», ibT!?Ienl dom Obeine Vič spo-^ Strelu urni zdravnik dr. 8-111, kel^ telefonsko številko Ptenji „.«v« v Velenju. "OJ* C»Tn ces*e LRS — Tehnična * c*«e nf,.?bve5ča koristnike Jav-Si Vrenju, da Je ta 19 Cett» S. tranzltnl promet Za- ce«te ;!H«n6, .^anzitni grajala predvidoma , ->«1 t Promet se pre- vil, vi „,™te 11/33!) po cestnem oa- * OQ; r\rv-k4~» £ ^ i „ i . Vn,i „ ^vtouicuj vrw- »o Saleku ter po no- in VESTI IZ KRANJA KINC "•STORZlO: ob 13 in 20.15 amer. barvni film »Pekel pod ničlo*. »PARTIZAN«: ameriški film »Mojih šest kaznjencev*. Predstava ob 20. uri. Z BLEDA Angleški barvni vistavision film ■Španski vrtnar«. Predstavi ob 18 t® Prekn k?. , 7 v Novem Ve- Proso Potoka Pake In železnl-r»? u * Prtfcjuč-kom na cesto I?8 So*tin£?r?kem domu ter dalje '^•S*te h ter obratno. Prosimo 5 upoštevajo opozorilne ‘c®e znake. <4°»VeLnreVlJ® SODOBNA PISAB-^bence „ vsf “rade, podjetja n ?H, in 8’ Je lzSla lz tiska dvoj- Vkii.Stw‘* revije. Vsi inte-'*K0 1»].® revijo še niso naročeni, f “tiravn .10 še »tore. Pišite Ljubila^, SODOBNA PISAR-* l»hko rtSJi,. Povšetova ul. S3a, 1 °Cm. dobite revijo brezobvezno ^ ~ Uprava. 20.30. VESTI 12 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«; češki barvni film »Kod in kam*. »SVOBODA II«: ameriški barvni pustolovski film »Doživljaji kapetana Wyatta«. Predstavi ob 18 in 20. CELJE KINO »METROPOL«: francoski film »Helena in možje«. »UNION«: italijanski film »LETNI«: ameriški »Nismo mi angeli«. barvni ►Krov«. barvni film Z Novosti “TROSKE pripovedke na ploščah LPY-38 »PINOCCHIO ^ I»PY-35 DBa O VEČNEM STRA- ■r^ Zarju . 2 Jesenic In okolice ^ KINO >obaameriški barvni cine-* >» 2t ^ “OžsirSe zaprto. (2 ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški pustolovski film »Ujetnik gradu Zenda«. NMR^ORSKE VESTI Dežurna lekarna Ponedeljek, 11. avgusta, lekarna »Tabor«, Trg revolucije 3. Torek, 12. avgusta, lekarna »Melje«, Meljska cesta 2. KINO »UNION«: franc.-ital. barvni vistavision film »Pustolovščine Arsena Lupina«. »PARTIZAN«: franc, film »Usodno srečanj e*. »UDARNIK«: sovjetski barvni film »Malva«. čavničar — Marija Gavez, 23 let, tkaika; Franc Žižek, 23 let, rezkar — Kristina Butolen, 24 let, delavka; Valentin Pirtovšek, 23 let, ključavničar — Marjeta Krajnc, 20 let, gospodinja; Alfonz Zedilhofer, 24 let — Marija Petrič, 23 let; Alojz Leskovar, 24 let, • strugar — Katarina Čemela, 20 let, gospod, pomočnica; Srečko Sinič, 24 let, mizar — Ana Štukelj, 30 let, natakarica; Jožef Čelan, 24 let, strugar — Erika Skrabel, 18 let, strugarka; Feliks Mikiavžič, 32 let, nameščenec — Stanislava Ivnik, 25 let, nameščen-ka; Josip Novak, 36 let, ključavničar — Marija Hrnčič, 37 let, gospodinja; Emiil Hodnik. 23 let, klepar — Jožefa Kosar, 19 let, delavka; Feliks Lovrec, 25 let, strojni ključavničar — Štefanija Kovačič, 33 let, šivilja; Turk Jožef, 25 let, strugar — Vekoslava Kos, 21 let, tkalka; Franc Hauc 22 let, študent farm. — Hedvika Pisanec, 22 let, študentka prava; Jožef Kolarič, 28 let, avtomeh. — Marija Kolarič, 32 let, šivilja; Ivan Turk, 35 let, čevljar — Marija Namestnik, 28 let, delavka. DROBNI OGLASI MLAJŠI TRGOVSKI POMOČNIK ie-lezninske tekstilne In špecerijske stroke z inanjem strojepisja m šo-firanja žel! spremeniti službo Najraje grem v komerc;alno-nabavnl o-dde ek ali za trgovskega potnika Ponudbe na oglasni oddelek pod »Oktober«. 2895 d LUG Piše m riše: M Bambič 33. »Zvonček pa ta...« hoče še objasniti 34. Tisoč let je spal zmaj in sedaj ko se umirajoča prababica, a le globoko vzdih- je prebudil, začuti silen glad. Pa prilo-ne in izdihne. Nje truplo postaja prozor- masti ter ruši in požira hiše z ljudmi vred, no in izgine med cvetlicami, ki pričenjajo dokler mu ne pride pod zob deklica, ki kliti iz njega. »Joj, poglejva če je med je ravno tisti dan dopolnila osmo leto. In njimi tudi moj zvonček,« naprosi Luc vi- tako pustoši dan za dnem, dokler niso lico. Ta pa odkima, rekoč: »Ne, poleti ni učenjaki iz starih knjig izvedeli, da lahko ____XI rknc-n Trkml in in ati o c o tu o A alrli n a H ia cfflpn f C. O Tl n ncp>m zvončkov.« Zdajci se strese zemlja zmaj Dinozaver pridrvi mimo. ena sama deklica, ki je stara točno osem let,-takoj uteši glad nenasitnega zmaja. Poročili so se dne 2. avgusta 1958: Predstavi ob Andrej Maček, 29 let, trg. poslovodja — Darinka Rudi, 29 let, poštna uslužbenka; Janez Plevnik, 23 let, kiju- RADIO LJUBLJANA ^ Spored za ponedeljek, 11. avgusta S K**1®: >•«, 8.00, 7.00, 8.00, 10.00, jo Veseli godci — 13.15 Zabavna glas-I Soolr,'. 17-00, 19.30, 22.00, in 22.55. ba, vmes obvestila — 13.30 Tri pesmi S1 Jutro! (pisan glas- Karta Pahorja za glas in orkester — l«?(*ttla 1 ~ 6.30—6.40 Reklame in 13.40 Operetni zvoki — 14.0« Igrajo š 2 6-40—6.45 Naš jediilnik — slavni vic/.inski virtuozi — W. A. Mo- » Brittln i inozemskimi solisti— zart: Sonata za violino in klavir št. 8 ' f. Na vrtu (Peter Pearcel — — (Jascha Heifetz. Emanuel Bay) — Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri ZADRUŽNEM PODJETJU ZA IZVOZ IN UVOZ »F R U C T U S« — KOPER razpisuje , • naslednji delovni mesti za: 1. glavnega računovodjo 2. šefa finančnega knjigovodstva Kandidati pod 1 morajo izpolnjevati pogoje za dosego registracijo v zunanjetrgovinskem registru ali pa da dovoljenje že imajo. Kandidati pod 2 morajo imeti popolno srednjo šolo in večletno prakso. Samska oziroma družinska stanovanja zagotovljena najkasneje do konca leta. Plača po tarifnem pravilniku in eventualno po pogodbi. Prošnje se sprejemajo 15 dni po razpisu na upravi podjetja. SI^IMTOGRAFI PREDVJUSJG KINO -KOMUNA«, Slovensko-francoskl koprodukcijski film Ko pride Ljubezen ‘•Han* VTtu (Peter pearce) — — (Jasena Heiieiz, imanuei cayj — * 8. r>r™: Chaconne (Jože PlkelJ) N. Paganini: Capriccio v B-duru “ten: Veseli grof (Peter (Zlno Francescatti) — M. Ponče; So- n'* Bravničar: Pesem (Ma- nata breve (Henry Szeryng) — 14.30 — E, Elgar: Ljube- Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-> &nttln av (Uroš PrevcTšek) — ljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes i« ®chuh °ra* (Peter Pearce) — obvestila ln reklame — 15.40 Listi iz !?) -. j,erti Uspavanka (U. Prevor- domače književnosti — Ivo Andrič: O0 {Jpii, ®tunn: Tri miniature za Gospodična — 16.00 V svetu opernih b 8. »S Suhadoilnik-Zalo^arjeva) melodij (Zaključni prizori oper »Fi-n» 1c6) 16111 Prijazni Oliver (P. delio« L. v. Beethovena, »Faust« Ch. In Igrai,. Veliki zabavni orke- Gounoda, »Boiris Godunov« Modesta lil6* Rov- 9 Radijski roman — Musorgskega in »Kavalar z rožo* R. k Poie Srečna dolina - IV. — Straussa) — 17.10 Srečno vožnjo! (šo- mešani zbor »Ljubljanski ferjem na pot) — 18.00 Družinski poli, cisan .^Rtvom Jožeta Hanca — govori — 18.10 Franz Schubert: Go-naPevi — 10.10 Haydn dalni kvartet v D-duru (Izvaja du- ir9 6t, ?S1 ~ Joseph Haydn: Slmfo- najski »Konzerthaus« kvartet) — 18.30 v .D-duru — »Londonska« Poje Diana Dubarry — 18.45 Blagoja iil^fitit i fi-harmoni6ni orkester, Bersa: Sončne poljane, simfonična R Krips) — Ottorino Re- pesnitev (Orkester Zagrebške filhar- DutS^lceUiJanski triptih (Orke- monlje dirigira Milan Horvat) — h. Fra‘ državne opere, dirl- 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila 8» Sobi« kitschauer) — 11.00 Poje in reklame — 19.30 Radijski dnevnik ?■ an»k© »i,11,15 Manuel de Falla: — 20.00 Revija zabavne glasbe — 20.45 .skladbe (Igra pianist Cor de Pisatelji o sebi: Adam Wazyk in Ma- % LV &i Oddaja za otroke — a) ria Dat>rowska — 2-1.00 Simfonični Mm n^0: Veliko popotovanje koncert Radia Ljub »■h1 P0lMfienkO: Ve K? Outm ota'ožki 1 sv? rom vr “,w Petnajst minut z or-{2, ''asvttt a Liter — 12.15 Kmettj-~ Franc Cimerman: Viri S - J\as? - 12.25 V narodnem to- popotovanje koncert Radia Ljubljana - I. del — ln mladinski zbor Vladimir Lovec: Klasična simfonija vodstvom Janeza (Orkester Slovenske filharmonije dl- i2.00 Petnajst minut z or- rigira Bogo Leskovic) — Sergej Pro------ ... kofjev: Koncert za klavir in ork. št. 1 v Des-duru (Solist Svjatoslav Rich-i>. — ” ...u v iisiiAuicm tu— ter in Narodni filharmonični or- Nastopa pevski kvintet kester, dir. K. Kondrašin) — Maur;ce * ~ b) Poskočne viže Igra- Ravel: Španska rapsodija (Simfonični orkester pariškega radia dirigira R. Leibowitz) — 22.15—22.55 Simfonični koncert Radia Ljubljana - II. del — Carl Nielsen: Simfonija št. 4 (Orkester danskega radia dirigira Launy Grondhal) i krema '"vv II. program 16.00 Zabavna glasba — 17.00 Ljubljanska kronika in obvestila — 17.15 —18.00 Dela Zoltana KodalyJa — Koncert za orkester (Dresdenski filharmonični orkester, dir. Heinz Bon-garts) — Hary Janoš, simfonična suita (Orkester »Philharmonia«, dirigent Wilhelm Schtlchter) (Pariški vrabčki). Igrajo Vera Talchl, Milena Demongeot, Metka Gabrijelčič, Milan Miloševič in Stane Potokar. Tednik F. N. 32. Predstave ob 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od 9-11 ln od 15 dalje. KINO »UNION«: ameriški barvni film *Yankee na dvoru kralja Arthurja«. Tednik F. N. skozi ves svet št. 8 samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 17, 19 in 21. . KINO »SLOGA«: premiera franc, kriminalnega filma »Inšpektor na delu«. Igra Nicole Courcel. Predstave ob 17, 19 in 21. KINO »VIC«; ameriški barvni cine-mascope film »Gospod Roberts«. Režija: M. Le Roy in John Ford. Igrajo James Cagney in Henry Fonda. Predstave ob 16, 18.30 in 21. Danes zadnjikrat. KINO »SiSka«: ameriški barvni su-perscope film »Vera Cruz«. Igrata Gary Cooper in Burt Lancaster. Tednik F. N. 32. Predstave ob 17, 19 in 21. Danes zadnjikrat. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: domači film »Ešalon dr. M«. Igra Nadja Poderegin, Tednik F. N. 32. Predstava ob 20.30. Prodala vstopnic uro pred začetkom predstave. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9-n In .od 15 dalje. MLADINSKI KINO LK, Kotnikova 3: francoski film »Taras Buljba«. — Predstavi ob 10 in 15. KINO »LITOSTROJ«: italijanski barv. film »Fant za vse«. Tednik št. 31. Predstava ob 20. Ivomlca kemijsVift prjimda heinieiova 33 KINO »T R t G t A V« Franc.-ital.-jugosl. barvni clnemascope film »GOUBBIAH« V glavni vlogi Jean Marais, Delia Scala, Jovan Miličevič. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje. "\\v V\V>WNN\\\\\W\\\\\\ \ * V » VV \\ v ,ssx^NXVSNVNNVVVvvxvNNNXVVVXNNVX\VVNXXVNV\XXXN.V^V«^XVVVVVVVVVVVVVVVVV*,XVVVXVV'kVVVVVVXV>»,VV>»XVVVVVVN.VVV'S.XV'.N.'vVVVVVV\.vvvv- Ken v je odgovoril z glasom, ki je bilo utiti, da se s tem strinja: ke»lrnate: videti morava, za kaj gre- toliko 3ihin » se mi zdi, da nekdo v kleti potrebuje Gr P°m°e.« *0dw,j Je začudila: k^ovph Pa to veste?* ?*tih „ a'- sem vam, da sem prisluškoval na in iSpe Weeks, medtem ko ste bili pri Ni (j0s, fll vse, kar vam je govorila. Tega r> nisem mogel povedati. Verja- ^ lafiko, da sta stolp in klet kraja, Deu> Se. dogajale nekakšne nesreče.« , »Mem ie Prikimalo: ri 2god i znan le en nesrefni primer, ki se kai v. s^0lPU- Ali vam še nisem pove-0 3e umrl moj ded?« »pgtas. da niste.« »Hes? z °kna v stolpu.« J® ft^rGs! je bilo približno pred letom dni. i .16 . \SV\\V\WWVVVV\VW\V\\\\V\\V\\\\ - rEFFERSON F A R.riX5N 32 "f dlJki. nr UL Povedal moj odvetnik, gospod Ree- umolknila in razmišljala./ Grace je ilo 0v? Postelje in šla k oknu. Na nebu ni V ct ,^a in mesečina je srebrila vso oko-t9 so rah°tni prividi, ki so preganjali dekle, ODaJn Popolnoma zastrli to lepoto. Paul je ‘i’ ko se je obrnila. ‘Nik 86 vam zdi mc^foče, da je...« je ?ačela. a.r se ne prepustiva domišljiji!« ’ist0 u j takega se ni moglo zgoditi!.. . Toda Stavil n^u zbudilo ... Lahko bi bilo ...« , *?a ni dokončala, Paul je vendarle razu-^ v hotela reči. ker so mu misli hitele J®* Poteh. [Som verjamem, da se nekaj lahko dvakrat ''oju’ rekel Kenneth. »Mislim pa, da bi bilo ‘ Ce bi šel gor.« »Pa ne brez mene!« »Potem ne pojde nobeden.« Jeza na Graceinem obrazu je Paula močno iznenadila: »To je moj sorodnik!« je zakričala. »In jaz sem bila tista, ki sem najbrž brez vzroka slabo mislila o njem...« »Oprostite! Skrbelo me je za vas. Zato sem tako govoril... Dobro, pojdiva skupaj!« »Tudi vi mi oprostite,« je rekla, ko jo je jeza v hipu minila. »Ne bi bila človeka, če nama kakšna reč ne bi šla na živce.« Iz sobe sta odšla kolikor mogoče tiho, komaj pa sta napravila nekaj korakov, je Paul začutil, da ga je dekle prijelo za roko. »Slišite?« je zašepetala. Prisluhnil je, potem pa prikimal. »Nekdo prihaja po stopnicah navzgor,« je rekel tiho. »Kaj naj storiva?« »Ali me hočete trenutek počakati?« »Kam pa hočete?« »Poskušal bom ugotoviti, kdo prihaja. Sam bom to laže zmogel, kot če bi šla oba skupaj.« Ne preveč navdušena je predlog sprejela. Paul je pohitel po hodniku. Mesečina je lila skozi številna okna in velik del hodnika je bil osvetljen. Grace je nejasno videla Kennetha, kako je izbiral temnejše kotičke, ko je izginil za stebrom proti stopnišču, je dekle napravilo nekaj korakov naprej z upanjem, da bo kaj slišala. Jasno je razločila nihajoče korake na stopnišču in želela si je, da bi Paul našel primeren kraj, kjer bi se lahko skril. Res si je hitro opomogel, vendar za nov spopad še ni bil dovolj močan. Tisti, ki se je vzpenjal po stopnicah, ni hitel; hodil je, kot bi okleval, in Grace se je zdelo, da ni sam. Niti Paul niti Grace nista mogla vedeti, kaj se dogaja. Ko se je nekajkrat ustavil na stopnišču, je prišel do nadstropja, kjer sta bila mlada prijatelja. Kam bo zavil sedaj? Iznenada je Paul stal pred Grace, kot bi zrasel iz tal, (Ja je dekle kar odskočilo. »Joe! Joe je bil!« je zašepetal. »Ali ste ga videli?« »Da, šel je proti stolpu... Ni bilo videti, da gre rad.« »Ali naj bi šla za njim?« »Počakajva še malce, da bova videla, kaj se bo zgodilo.« »Ali mislite, da bo šel v sobo v stolpu?« »Ne, če so vrata še zaklenjena. Bržkone se bo vrnil. Takoj bova na čistem. Pojdiva bliže k stopnišču, saj nama sicer lahko kaj uide... Ce bova slišala, da se Joe vrača po stopnicah, se bova umaknila... Če se nama bo zdelo to potrebno...« Zavila sta okrog stebra in mimo stopnišča ter napravila nekaj korakov po hodniku, ki je vodil proti polžastemu stopniščti, kjer sta malo prej čakala Halla. Čudno se jima je zdelo, ker sta še vedno slišala odmevati Joeove korake po kamnitem stopnišču. Po tem sta sklepala, da je hodil po stopnicah zmerom bolj previdno. Prisluškovala sta, da bi zaslišala, kdaj bo potrkal na vratih. Tega pa nista dočakala. Nasprotno! Grozljivo tišino je iznenada prekinil hrup, ki ju je še bolj presenetil. Joe je tekel po stopnicah z globoko sklonjeno glavo, kot da bi bežal pred sovražnikom. Malo je manjkalo, da se ni zaletel v Kennetha, ki ga je zagrabil za roko. Oči je imel široko razprte od strahu. »Spustite me,« je ves drhtel. »Kaj pa se dogaja?« je vprašal Paul. »Prekleto!« Pojdite pa poglejte! Tega nisem jaz storil! Ne, nisem jaz!« Iztrgal se mu je iz rok in zbežal po stopnicah. »Najbolje, da greva sama pogledat,« je zašepetal Kenneth. Mislim, da bi vas brez uspeha prosil, naj me počakate tukaj...?!« »Gotovo!... Saj ne bom kričala,« je obljubila Grace. Hip nato se je prvič znašla na polžasto zavitem stopnišču, katerega si je v mislih že tolikokrat naslikala, da ga je natanko pognala. Kar nemogoče se ji je zdelo, da še nikoli ni hodila po njem. Gole stopnice so bile vse zlizane in Grace jih je začela šteti. Stopnišče se je končalo na ozkem prehodu, onkraj katerega so bila precej široka vrata. Svetilka je osvetljevala polovico osmerokot-ne sobe. w^«upuuv miu/uiAlii _»jOlet)« L.)uclt>K» pravica* Ljubljana Kopitarjeva Jllca #. teleloti »B-181 Notranjepolitični* goapmiui•>ka uNriKo 'U'. in 12 621 Kul-rubrika Kopitarjeve &/1I1 tel »1-851 Upr* »s TTuharleva ulica 24 telefon 22-491 In 22-493 — Naročninami oddelek PetkovSkovc nabrežje 25 tel efOD 22 494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica 4, *1-M8 — Poalovmlnics aa IitovJ ee*tJ 1&. telefon 22-323 — Mesečna naročnina 250 dia u tujine 900 ato — Tekoč) račun «00-703—1-1893 — Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini Domače televizijske kamere za podvodno snemanje. Objekte osvetljujeta manjša žarometa, na levi pa je del kontrolnega sprejemnika Drobne Z REKLAMA Društvo za tujski promet na otoku Sv. Helene v letošnji sezoni takole vabi turiste: »Na Elbi Napoleon ni vzdržal, pri nas pa je ostal.« pa Čeprav... V novem priročniku angleškega poštnega ministrstva je zapisano takole: »Brzojavke morajo biti sestavljene jasno in razumljivo, pa čeprav jih pošiljajo oblastni organi.« ZMAGOSLAVJE KIRURGIJE Dežurni zdravnik je našel na hodniku bolnišnice v Mem-phisu 32-letnega Johna Tay-lorja vsega v solzah. Vprašal ga je po vzrokih, pa je izvedel, da je možakar hotel obiskati svojo nevesto, ki se je dala plastično operirati. »Tako drugačna je, tako grda,« Je vzdihoval ženin. Zdravniki so ugotovili, da so možakarja pomotoma poslali v bolniško sobo 80-letne starke. CISTI PARIZ Pariška mestna uprava je uvedla vrsto novih ukrepov za čistočo. Število golobov se mora znižati od dosedanjih 30.000 na 10.000, trideset uUc — katerih, ni znano - bodo stražili noč in dan, da bi jih ne ponesnažili psi. Za vsak prekršek bodo na kraju samem zahtevali 1800 frankov globe. . V avgustu bo dobil v vseh mestnih četrtih po en otrok toliko mila, kot tehta. Premične hercegovske hiše Na sto tisoče Američanov živi na asfaltnih cestah ali ob njih v hišah na kolesih, vendar se ne morejo pohvaliti, da so si oni prrfi izmislili to reč. Številne družine v vaseh okoli Neve-sinja v Hercegovini živijo že stoletja v hišah, ki jih lahko prestavljajo po potrebi. Lesene hiše hercegovskih kmetov pa niso na kolesih, marveč na sankah, ki jih vleče volovska ali konjska vprega. Uporabljajo jih kmetje, ki hočejo biti v času žetve blizu svojih njiv ali pri čredah na planini. V hudi suši se številne družine hkrati s hišami selijo k izvirkom ali potokom, jeseni pa se vračajo na staro mesto. akfDrsHBf PODOBE NARAVE PLANINE NA MARSU V Ljubljanskem televizijskem laboratoriju so izdelali prvo podvodno kamero Nedavno so začeli Izkoriščati rudno bogastvo na hribu Cerro Bo-iivar, ki je dolg šest in širok poldrug kilometer. Ruda vsebuje 64 odstotkov železa. Neka venezuelska družba je zgradila 150 km dolgo železnico, po kateri prevažajo rudo v pristanišče Puerto Ordaz Čuden tat Britanska policija išče nenavadnega tatu, ki krade avtomobile, vendar jih obdrži le do naslednjega modela. Brž ko tovarna pošlje na trg novi model, ga ukrade, starega pa vrne lastniku. Tako ukrade vsako leto kakih 60 avtomobilov, ki jih po- tem tudi vrača nepoškodovane. Doslej so ugotovili, da se tat nenehno vozi, saj prepotuje na leto do 27.000 km. O avtu »Morris Minor« je dobil lastnik sporočilo, da mu bo avto vrnjen poleti 1959, ko bo tovarna poslala na trg nove modele. VRSTNI RED Neko berlinsko sodišče ima na hodniku troje sosednjih vrat z napisi »Moški«, »Zenske«, »Uradniki«. LAHKOVERNOST Na policijski postaji londonski četrti Kensdngton se je javil možakar in se predstavil predstojniku kot novi najemnik kantine. Dali so mu ključe od blagajn in shramb. Uro kasneje je možakar izginil s 50 funti in šestimi kračami. SLADKO SPI! Oglas v nekem nemškem eo iz bodeče žice poceni naprodaj. Natančnejše informa-listu: »Lesena postelja z žlmnl-clje.. .« CHURCHILL NA FILMSKEM PLATNU Francosko-angleška filmska družba bo v koprodukciji posnela življenjepis Wlnstona Churchilla. V glavni vlogi bo nastopil Charles Laughton. RASTOČE HLAČE Neki nemški krojač je patentiral v Milnthenu »rastoče hlače«. Skrivnost teh hlač za dečke, ki naglo rastejo, je v posebnem kroju. Prikrojijo jih za pet številk večje, kot je trenutno potrebno, odvečno blago pa znotraj prešljejo. Ce otrok preraste velikost, mama znotraj špara prvi šiv; hlače so za številko večje in torej dovolj velike. TEŽAVE S POROM Neki berlinski trgovec z zelenjavo je ugotovil v soboto zvečer, da ima dobri dve toni preveč pora. Ker se je bal, da bi se zelenjava do ponedeljka pokvarila, Jo Je brezplačno ponudil bolnišnicam in otroškim domovom. Nobena teh ustanov pa pora ni hotela sprejeti, čeprav Je trgovec obljubljal, da ga bo pripeljal s svcjim vozilom. Po več telefonskih pogovorih je navsezadnje prevzel uporabni por dom Rrečega križa. NIC VEC VREC? Vrečo in trapeč so končno opustili na nedavni reviji Jesenske mode v pariškem salonu Jeana Patousa. Namesto tega Je postregel Patous z modeli, ki so povsem prilagojeni anatomiji ženskega telesa, vendar brez pretiravanja. NENAVADNA SREČA Nemški cirkuški artistki sta med predstavo v Haagu padli s trapeča, vendar sta se na srečo le lahno poškodovali in sta že po dveh dneh spet nastopili v svoji točki »Igra med življenjem in smrtjo«. • Pred kratkim so v Senjskem O kanalu preizkusili prvo do-0 mačo podvodno televizijsko • kamero, ki so jo izdelali v • ljubljanskem televizijskem la-® boratoriju. • Celotna naprava 0 se je dobro obnesla pri opa-0 zovanju rastlinskega in žival-0 skega sveta v morju. Najprej 0 so jo preizkusili v globini 8 0 metrov, nato pa postopno od 0 od 15 do 45 metrov. V vseh globinah je bila slika I brez umetnih luči jasna, normalna, ker je kamera zelo ob- I čutljiva in ne potrebuje posebne svetlobe. Strokovnjaki biološkega inštituta iž Rovinja, ki so prisostvovali preizkušnji prve domače podvodne kamere, so nad prototipom naravnost presenečeni. Nič čudnega torej, če se zanima za podvodne kamere že zdaj oceanografski inštitut v Splitu in tudi nekatera podjetja, ki imajo opraviti s podvodnimi deli. V televizijskem laboratoriju izdelujejo kamere, ki jih uporablja industrija za kontrolo in opazovanje. Razen tega so se kamere te vrste obnesle v prometu in varnostni službi, pri posredovanju operacij in kemičnih poskusov ter v šolstvu in športu. Nova kamera pa omogoča tudi podvodno opazovanje. j Industrijsko televizijsko kamero sestavlja snemalna kamera s cevjo Vidicon ali Resistron, dalje kabel, kontrolni sprejemnik z vgrajenimi napravami za upravljanje, kabel Video in oddajnik z anteno. Potrebna je minimalna osvetlitev predmeta, ki ga snemamo, in sicer 100 luxov. Izdelana je po evropskem sistemu. Na sliki ima 312 linij, na sekundo daje 50 slik brez preskokov. Celotna naprava stane poldrug milijon dinarjev. Nova podvodna kamera bo nekoliko dražja, toda če računamo, da stane Grundigova industrijska televizijska kamera 17 tisoč 950 nemških mark, je domača dokaj cenejša, po mnenju strokovnjakov pa gotovo ni niti slabša. Serijska izdelava domačih I podvodnih televizijskih kamer bo omogočila, da bodo vsi, ki proučujejo življenje pod vodo, dokaj enostavneje spoznavali morske globine in življenje v njih. To velja predvsem za naše ribiče in pa za podjetje »Bro-dospas«, ki se že od začetka zanima za proizvodnjo domačih podvodnih televizijskih kamer. M. E. ©195« VC'šlt Di*ney Productioni World Rigbu Reierved PRAV 130, DA SO GORE NA MARSU VISOKE LE OOšOO .OBLA POBOČ3A SO NAJBRŽ POSLEDICA EROEIUE, A DRUGIM SILOVITIH PEŠČENIH VIHAR3EV, KI DIV3A30 rt TEM- PLANETU. Letalce bol Številni piloti tožijo o hudem birane zobe. Zlasti zobobolu, potem ko se vrnejo s zobje pod kronami, vse poleta nad 7000 m visoko. Za ta pilotom pogosto krvavijo pojav so se začeli zanimati stro- zobje se na splošno K . ^ da kovnjaki za letalsko medicino, treje, kajkrat pa se pn ’ na zlasti še, ker so zaradi izpopol- pilotu po takem P««®™ spioš' njenih letal primeri »višinskega lepem izpadejo plombe- N jete zobobola- čedalje pogostnejši. no imajo piloti za v bmj ko' Ta zobobol nastopi najpogo- mnogo več težav z zo dv šteje v višini 7500 m. Pilotov s; drugi ljudje. ZnansjLboi posl®" povsem zdravim zobovjem ne bo- 1 mnevajo, da je ta zodo lijo zobje, zato pa trpijo tisti, ki dica znižanega zračnei ,jjn£ih, imajo rahlo pokvarjene ali plom- in temperature v venju ENERGIJA Miš še iščejo Številne enote ameriške mornarice še vedno iščejo v južnem delu Tihega oceana miš, ki je bila v nedavno izstreljeni raketi. Z radarjem so jo spremljali in skoraj natančno ugotovili, kam je padla, vendar je še niso našli. Ladje križarijo predvsem okoli otoka Acsension, kakih 1000 milj od afriških obal. Na Novi Zelandiji gradijo geotermično električno centralo 0 O zemeljski notranjosti vemo pravzaprav še zelo malo. Lah-0 ko bi rekli, da ima znanstveni svet več podatkov o notra-0 njosti Sonca kot pa o sestavi planeta, ki na njem živimo. 0 Poznamo le zemeljske plasti, ki segajo nekaj kilometrov glo-0 boko, torej neznaten del zemeljskega polmera, ki znaša nad 0 6000 kilometrov. Navzlic temu je znano, da je v zemeljski notranjosti vskladi-ščena fantastična množina energije v obliki toplote. Do nedavnega so se za to reč zanimali le znanstveniki, ker tehnika še ni poznala praktičnih metod za izkoriščanje te energije, razen tistih primerov seveda, kjer je energija sama silila na dan v obliki pare in toplih vrelcev. Kriza v avtomobilski industriji Vsakdo ve, da so Združene države Amerike klasična dežela avtomobila. Tega ne bi bilo treba posebej poudarjati, če bi ne bili prebivalci ZDA spričo sedanje gospodarske krize še vse drugače odvisni od avtomobilov, oziroma od avtomobilske industrije. V gospodarsko ugodnih letih Je ameriška avtomobilska industrija prodala letno za 13 milijard dolarjev vozil, kar je dvakrat toliko, kot znaša francoski državni proračun z izdatki za alžirsko vojno vred. Ze v drugi polovici lanskega leta se je prodaja avtomobilov v ZDA znižala za 40 %, skoraj šest milijonov brezposelnih, ki jih imajo zdaj v ZDA, pa. seveda tudi ne more kupovati no- vih motornih vozil, od česar je odvisna avtomobilska Industrija in v njej zaposleni delavci. Ker ima v ZDA avto vsak tretji državljan, je zlasti v večjih mestih težava s parkirnimi prostori. Naš večji posnetek kaže okoli stanovanjskih hiš razpostavljene avtomobile, kjer je treba plačati za parkiranje včasih tudi dolar na uro, na manjšem pa vidite brezposelnega mehanika. Sedi pred kipom detroitskega župana May-buryja, ki je pred desetletji napravil Detroit za prestolnico avtomobilske industrije. Koncentrirana geotermična toplota vre na dan v mnogih delih sveta, na primer v Italiji, na Novi Zelandiji in Gronlan-j diji, v Kaliforniji, Mehiki, Argentini, Keniji, na Japonskem in na, Javi. Znanstveniki še vedno ne poznajo dodobra virov toplote, ki prihaja na dan v obliki ognjenikov, gejzirov ali toplih vrelcev. »Ni verjetno, da bi ta toplota prihajala iz vročega zemeljskega jedra, pač pa se najbrž razvija ob koncentriranem radioaktivnem materialu ter med potresi in premiki zemeljskih plasti ali pa izvira iz kemičnih sprememb, ki nastajajo v skalovju pod visokim pritiskom,« razlaga to reč angleški geolog Haldane. Številne dežele proučujejo možnosti za izkoriščanje te toplote v električnih centralah in podobnih napravah. Električna centrala v Italiji ima zmogljivost 300 milijonov vatov, torej približno toliko kot moderna jedrska centrala v Berkeleyu. Predlanskim je dala ta centrala skoraj dve milijardi kilovatnih ur, s čimer je znatno prispevala k zadostitvi italijanskih potreb po električni energiji. Drugo veliko napravo gradijo na Novi Zelandiji. Tamkajšnja centrala bo imela kapaciteto 80 milijonov vatov. Pas na severnem otoku Nove Zelandije, kjer se vrstijo gejziri, vroči vrelci in jezerca s toplo vodo, je dolg 240, širok pa 50 km. V bližini je nekaj ognjenikov. Novozelandska vlada je začela to vprašanje proučevati že pred osmimi leti. Iz vrtin vre na dan para pod pritiskom 35 kg na kvadratno inčo, para iz globine 700 m pa pod pritiskom 110 kg. Številne vrtine bruhajo paro že vrsto let, ne da bi se zmanjšal pritisk. Nastane vprašanje, koliko časa bo vrela para iz zemeljske notranjosti. Domačini povedo, da prihaja para na dan že stoletja, ne da bi intenzivnost popustila. Strokovnjaki omenjajo za primerjavo Italijan® tralo, ki deluje že ne^aJrezerve letij, čeprav so njen- IaDd' dokaj manjše kot n° gra' ske. Naj povemo, da stan ^ ditev velikih kaloričnih ce {ta, ki jih ženeta premog au približno prav toliko K en£r' tev central na geometri je | gijo, njihovo delovanj kar mnogo draže,. ker je , pnnroi dovažati gorivo. ' -a« Angleška radijsko - ue' družba je priredila preJ«« 50 družba je priredila v'”~e0 s* deljo tekmovanje, na » .ornost se papige pomerile v 2g(Giiisli"' Zmagal je »Sparkie« < ,{aiu 1 ček), ki ga vidite na P zmagovalca Poldrug milijon J'ece^°ti» I Po podatkih ameriške zpA stike zapišejo zdravm ..,on re' dnevno nad poldrug narfeS ceptov, katerih vre. ,nrd0 dolafT v letu dni okoli mili ja jev. Za izpopolnjevanj ^]ce zdravil plačajo ustanove sto milijonov zdravil. na leto. Sedem dese draVnik*> ki jih zdaj predpišejo z ^ bi]o pred desetimi leti splo