PRIMORSKE DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini /a <• Abb. postale I gruppo LieDcI OU Ilf Leto XXIV. Št. 55 (6948) TRST, torek, 5. marca 1968 SPORNO VPRAŠANJE DELNEGA ZAKONA O UNIVERZAH Natrpan dnevni red parlamenta pred bližnjim koncem poslovne dobe V poslanski zbornici na dnevnem redu pomoč Siciliji, v senatu pa zakon v korist bivših bojevnikov, javnih uslužbencev - CGIL napovedala številne manifestacije proti vladnemu predlogu glede pokojnin INPS RIM, 4. — V poslanski zbornici se mrzlično dela, da bi izkoristili zadnje dni do zaključka sedanje poslovne dobe parlamenta, ki se mora končati 70 dni pred napovedanim datumom volitev, , ki bodo predvidoma konec maja. V tej zvezi so bili razgovori v---- Poslanski zbornici, da se določi nadaljnji dnevni red dela. Pri tem Je v ospredju delna odobritev zakona o univerzah, za kar ni soglasja med skupinami. Danes so nadaljevali obravnavo pomoči prebivalstvu. ki je bilo žrtev potresa Pa Siciliji; obravnavo bodo nadaljevali jutri, ko bo tudi glasovanje. 2e jutri se bo pričela v poslanski zbornici obravnava zakonskega odloka o pokojninah INPS, katerega je danes predložil zbornici minister za zdravstvo Ma-dotti. Predvidevajo, da bodo v četrtek odobrili ta ukrep in bodo naravnavali tudi pooblastilo vladi glede nekaterih pravilnikov EGS. Po nepovsem jasnem besedilu Uradnega sporočila z zasedanja Predsednikov skupin poslanske zbornice bodo nadaljevali delo v nedeljo in če bo potrebno tudi v Ponedeljek in bi bili samo od četrtka do ponedeljka še razpoložljivi dnevi za delo zbornice. V tem kratkem času naj bi odobrili zakon o otroških vrtcih, o pravnem Položaju državnih uslužbencev, o odpustitvi sankcij javnim uslužbencem, zakon za Kalabrijo in zakon o spremembah proračuna. Zakon o pokojninah za bojevnike pr-Ve svetovne vojne pa bodo verjetno odobrili enostavno v komisiji. Podoben položaj je tudi v senatu, kjer bodo prav tako zasedali tudi v večernih urah in zelo tjerjetno v nedeljo, če ne celo tudi v ponedeljek. Danes so pričeli obravnavati ukrepe v korist bivših bojevnikov, ki so sedaj civilni Uslužbenci države ali krajevnih nprav. O tem pa bodo glasovali šele v sredo, ker je prišlo do nekaterih različnih stališč med vlado In skupinami večine. Jutri bo senat pričel obravnavati pooblastilo vladi za ureditev re-Iorrne državne uprave in za prereditev plač. V sredo bodo najbr-ze odobrili tudi nekatere ukrepe glede lekarn. Od četrtka dalje bo program dela senata tesno povezan s poslansko zbornico in bodo obravnavali bkrepe v korist potresnega področja ter nove pokojnine INPS. , V poslanski zbornici je bila to-terj danes na dnevnem redu ob-favnava o ukrepih za potresna Področja na Siciliji, za kar zakonski predlog predvideva izdatek v "kini 300 milijard lir. Minister za Javna dela je zagovarjal predlog, aainn,m,niiinii,m,|,|||||,|,m,iiiiiiiiiiiiiinnuiilllllliililllllllllllllliuililinillliillliiliiiiiiti,muli lunini 0 bistvu in pomenu študentovskih demonstracij češ da to niso edina sredstva, ker je treba upoštevati še pobude deželne uprave. Istočasno je bila pred poslopjem parlamenta manifestacija žrtev potresa, ki so jih vodili župani s področja doline Belice. Kasneje so na tiskovni konferenci pojasnili, da so priredili manifestacijo, ker se boje, da ne bodo zakona sprejeli že v sedanji poslovni dobi parlamenta. Kritizirali so tudi zakon, češ da je nezadosten. Predvsem pa zahtevajo nadzorstvo neposredno prizadetih. Zanimiva je tudi zahteva, da se pri dodelova-nju javnih del izključijo vsi pripadniki «mafije», katere je ugotovila parlamentarna preiskovalna komisija. Končno tudi zahtevajo, da bodo določeni točni roki in odgovornosti. Zahtevajo tudi, da se čim prej prične delo, da se zagotovijo vsaj minimalne higienske okoliščine, za one, ki žive pod šotori. Politični urad milanske federacije PSU je izdal uradno sporočilo, v katerem izreka vso podporo urednikoma tednika «Espressov> in poziva vodstvo stranke, da ponudi odgovornemu uredniku Scal-fariju kandidaturo za parlament. Podobna je tudi pobuda socialistov iz Crotona, ki ponujajo kandidaturo novinarju Jannuzziju. «Združenje neodvisnih socialistova, ld so zadnji po vrsti, ki so se ločili od združene stranke, je sklenilo, da se priključi PRI. V Ispri se je pod predsedstvom posl. Pedinija sestala komisija za energijo in raziskovanja evropskega parlamenta, ki je obravnavala možnost graditve novega atomskega reaktorja na podlagi težke vode. Predsednik senata Zelioli Lanzi-ni je sprejel predstavnike evropskega zasedanja o odporniškem gibanju, katere sta vodila senator Terracini in predsednik ANPI Bol-drini. Prisotni so bili predsednik avstrijskega protinacJStičnega združenja Soswienski, predsednik združenja bivših bojevnikov francoskega odporniškega gibanja posl. Villon in tajnik sovjetskega odbora vojnih veteranov Maresjev. Minister Colombo je prispel v Bruselj, kjer se je popoldne pričelo zasedanje gospodarskih ministrov EGS, ki bodo nadaljevali razpravo o gospodarskem položaju, ki so jo v Rimu že pričeli fi- Studentske manifestacije, kate-*Jfn smo priča v zadnjih dveh mescih in ki so zajele vse Italijanke univerze, od Trenta do Neap-*J&. od Catanie do Turina, od Ri-do Trsta, so dramatično opo-^rtle javnost na problem univer-^tetnega ustroja v naši državi. Ljudje se vprašujejo, kaj prav-ZaPrav hočejo študentje, kaj ni v Iedu v obstoječem univerzitetnem sistemu? Kje je bistvo in pomen sedanjih študentskih nemirov? Po italijanskem tisku, po radiu Jh televiziji smo v glavnem slišali dva. odgovora, ki sta oba po svoje Pomanjkljiva, ker ne zadeneta v bistvo problema. Na eni strani se °Pravičuje protest študentov s prikazovanjem najbolj makroskopič-Plh pomanjkljivosti italijanske u-hiverze: pomanjkanje prostorov, Nezadostno število profesorjev v tazmerju z naraščajočo množico študentov, slaba organizacija labo-ratorijev, zastarelost pravne ure-dltve itd. Na drugi strani skušajo Nekateri malomarno opredeliti študentovske nemire kot politični od-P°r »kitajskega« značaja. Tl dve razlagi ne moreta zado-''bljiti nikogar, ki je količkaj sle-dil zadnjim dogodkom na univer-zah. Trditev, da gre za ((kitajsko« kjbanje, je povsem neutemeljena. P°kaz za to je že v ogromnem "[evllu študentov, ki se je udeležbo demonstracij, pa tudi v podari, ki jo uživajo študentje od Sličnih strani, od profesorjev, kslstentov, srednješolskih dijakov, {^ličnih političnih strank, sindikatov itd. Nezadostna je tudi raz-*8a, ki poudarja tehnične probleme, ki tarejo univerzo. Ta raz-a8a bi ne bila ustrezna niti za 'abske študentske manifestacije, k° Je šlo specifično za boj proti Načrtu Gui in njegovim pomanjk-Pvostim; sedanje gibanje pa ima Neprimerno širši značaj. Študentje obsojajo načrt Gui ne Zaradi tehničnih pomanjkljivosti, a*Npak globalno, ker m ta načrt Nič drugega kot poskus ustalitve Nekega sistema, ki ga študenti v Zel°tl odklanjajo, študentski pro-est se ne omejuje več na odpor Njkrti korporativni oblasti, ki tradicionalno vodi univerzitetno živ-‘Jčnje, niti ne proti poskusu pre-Novitve zastarelega ustroja, ki ga Predstavlja načrt Gui. Kritika tl«3entov Je namenjena predvsem ^ločenemu načinu umevanja v®8ojnega odnosa, ki sloni na pa- sivnem posredovanju kulture, na poučevanju «ex catedra«. študentje odklanjajo ne samo konservativno vsebino univerzitetne kulture, ampak v prvi vrsti model kulture, ki ga predlaga sedanja družba in ki teži po specialistični razdelitvi znanja ter po uničevanju vsakega kritičnega odnosa do realnosti, v katero bo diplomiranec vključen. Pri tem se pa študentski protest razširi, se ne omejuje več na univerzitetni ustroj, ampak se povezuje na realnost sedanje kapitalistične družbe, katere je univerza le eden od izrazov. Od tod polemika proti strankam, ki so po mnenju študentov preveč povezane s sedanjo družbeno ureditvijo, od tod tudi iskanje povezave z množičnimi gibanji, predvsem pa z delavskim gibanjem, ki predstavlja za študente, ravno zaradi svoje množičnosti in tudi zaradi svoje avtonomije, model nove skupnosti In novega pojmovanja demokracije. To novo pojmovanje demokracije se izraža tudi v oblikah, ki so jih zadobile zadnje študentovske demonstracije. Tradicionalne študentske skupine, ki so do sedaj predstavljale študente ter so bile osnovane po parlamentarističnem, reprezentativnem vzorcu, so zašle v krizo. Vsaka odločitev, ki so Jo študentje sprejeli v teh mesecih, je prišla od baze, od zborovanja, na katerem sodelujejo vsi študentje in ne samo izvoljeni predstavniki. Gre torej za direktno demokracijo, ki ne pozna voditeljev, ne vodenih, in ki edina dovoljuje posamezniku, da se neposredno spopade s problemi, ki ga tarejo. Nazadnje naj poudarimo še, da so študentske demonstracije tragično, ampak Jasno, pokazale nezmožnost univerzitetnih oblasti ter njihovo nerazpoložljivost za kateri koli dialog s študenti. Medtem ko so študentje iskali novih poti za boljšo in pravičnejšo ureditev univerzitetnega ustroja, so akademske oblasti odgovorile s silo. Policijski napadi na študente, ki so bili v zadnjih dneh na dnevnem redu in ki nas spominjajo na temne čase, so še enkrat pokazali, kako Je danes problem demokracije na univerzi prvi problem, s katerim se morajo spopasti vse napredne politične sile. Težka naloga čaka torej nov italijanski parlament, ki bo izšel lz bližnjih volitev. Tom nančni ministri. Zasedanju bo predsedoval Francoz Debre in bo med drugim preučilo zaključke posvetovanja - med ameriško delegacijo in izvršnim odborom EGS v zvezi z ukrepi, ki jih je napovedal Johnson. Govorili bodo tudi o neposrednih in posrednih davkih. CGIL je napovedala številne manifestacije v zvezi s pokojninami INPS, ker ni sprejela vladnega predloga, katerega bodo sedaj obravnavali v poslanski zbornici in senatu. Povečini s'e bodo manifestacije osredotočile na četrtek, ko bo na primer v Rimu splošna stavka, ki bo zajela industrijo, trgovino in kmetijstvo. Zasedanje arabske zveze KAIRO, 4. — Svet arabske zveze je začel redno zasedanje, da pregleda novo napetost na Srednjem vzhodu, ki je nastala zaradi odločitve izraelske vlade o spremembi statusa arabskih ozemelj, ki jih je Izrael zasedel 5. junija lani. Pred tremi dnevi je namreč izraelska vlada objavila, da zasedena ozemlja (zahodni breg reke Jordan, Golanska planota v Siriji, področje Gaze in Sinajski polotok) niso več «sovražna ozemlja«. Svobodno potovanje Izraelcev po teh ozemljih ima po mnenju arabskih krogov namen odpreti pot za kolonizacijo zasedenega arabskega o-zemlja. Istočasno so ime ozemlja na zahodnem bregu reke Jordan menjali v Judejo in Samarijo. Egiptovski zunanji minister Riad se je sinoči vrnil v. Kairo po enotedenskem obisku v severnoafriških in evropskih državah, kjer se je pogovarjal o Srednjem vzhodu. Obiskal je Alžir, Tripolis, Rabat, Madrid, Rim in Pariz. Izjavil je, da je v teh prestolnicah poročal o posvetovanjih z U Tantovim odposlancem Jarringom. Jarring je medtem odpotoval iz New Yorka na Ciper Med potjo se bo ustavil v Stockholmu. U Tant pa je pozval vse vlade, naj pošljejo novo pomoč za arabske begunce. Pripomnil je, da se je stanje beguncev še poslabšalo, ker je po novih spopadih med Izraelom in Jordanijo 15. februarja zapustilo področje ob reki Jordan drugih 75 tisoč arabskih civilistov. Predsednik Naser je govoril včeraj v Heluanu. Izjavil je, da bodo izvedli »velike spremembe v egiptovski družbi, takoj ko bo ozemlje, ki ga je zasedel Izrael, osvobojeno. Sedaj, je dodal Naser, po potresu, zaradi katerega so nam zmanjkala tla pod nogami, si ne moremo dovoliti sprememb in moramo posvetiti vse sile utrditvi notranje fronte in gospodarstva. Storili smo že čudeže, zlasti pri obnovitvi oboroženih sil.« Poudaril je, da, če ne bo politična rešitev, ki jo Egipt išče, dala zaželenega uspeha, «bomo to, kar nam je bilo vzeto s silo, lahko znova pridobili samo s silo«. Naser je govoril tudi o neredih v Heluanu in je izjavil, da so bili ti neredi posledica nesporazumov, ker so krožile govorice o mrtvih, dočim ni bilo med demonstracijami mrtvih. V intervjuju ameriškemu tedniku «Look» je predsednik Naser izjavil, da je Egipt med vojno izgubil vse svoje letalstvo in 80 odstotkov vojske. Dodal je, da imajo Izraelci še vedno letalsko premoč na Srednjem vzhodu, in je izrazil bojazen, da se ZDA pripravljajo dobavljati v kratkem času Izraelu reakcijska letala «Skyhawk» in »Pahto Phan-tom«. V zvezi z morebitnimi mirovnimi pogovori je Naser izjavil, da se jih ne misli noben arabski voditelj udeležiti. »Seveda, je dodal, če bi se Izraelci nenadoma odločili priznati sporazum o premirju iz leta 1949, bi se lahko skupno z njimi udeležili sestankov komisije o premirju«. Nato je izjavil, da bo »morda« sprejel razgovore z Izraelci o nevtralizaciji Sinajskega polotoka. Sklepi kongresa sovjetskih sindikatov MOSKVA, 4. — Zaključil se je kongres sovjetskih sindikatov, ki so pozvali na okrepitev enotnosti in solidarnosti celotne protiimpe-rialistične fronte. V resoluciji je govora o nadaljnjem razvoju sodelovanja s sindikati kapitalističnih držav ne oziraje se na njih politično orientacijo. Evropske sin. dikalne organizacije pozivajo, da se udeleže sindikalne konference vseh teženj, da se obravnavajo «socialna in gospodarska vprašanja, ki so povezana z vprašanjem utrditve miru in varnosti v Evropi«. Sovjetski sindikalisti izražajo solidarnost z borbo vietnamskega ljudstva, z arabskimi narodi, ki so žrtve imperialističnega napada, in z grškimi jetniki, obsojajo španske in portugalske represalije in protestirajo proti gospodarski blokadi Kube. Glede notranjih vprašanj se sovjetski sindikat zavzema za krepitev proizvodnje In za razvoj »socialističnega tekmovanja« v okviru nove reforme ter za boljši in ustreznejši plačilni sistem. Med kongresom so tudi ugotovili nuj- nost okrepitve notranje demokratičnosti sindikata in večje pazljivosti za predloge delavcev. Kongres je ponovno izvolil za predsednika Aleksandra šeljepina. Miha Kambič odlikovan LJUBLJANA, 4. — Ob navzočnosti člana sveta federacije Lidije šentjurc, podpredsednikov skupščine in izvršnega sveta ter drugih uglednih osebnosti so danes na izvršnem svetu Slovenije izročili dr. Mihi Kambiču, bivšemu ministru prve vlade Slovenije, red zasluge za narod z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike odlikoval ob njegovi 80-let-nici za posebne zasluge in uspeh v socialistični graditvi Jugoslavije. Šestdesetletnica Slovenske filharmonije LJUBLJANA, 4. — Ob šestdeseti obletnici Slovenske filharmonije in 20-letnici ustanovitve njenega simfoničnega orkestra in zbora je bila danes v Ljubljani slovesnost, na kateri so glasbenikom in članom ansamblov od ustanovitve izročili spominske plakete in izrekli zahvalo vsem, ki so prispevali k umetniškemu razvoju Filharmonije. Tu so predvsem ravnatelji Marjan Lipovšek, Lucijan-Marija Škerjanc, Ciril Cvetko, umetniški voditelji U-roš Kraigher, Martin Zakonjšek, Dragotin Cvetko in dirigenti Jakov Cipci, Bogo Leskovic, Samo Hubad. Slovenska filharmonija je ob svo. jem jubileju izdala tudi zanimiv dokument o zgodovini prvega slovenskega filharmoničnega orkestra od 1908. do 1913. leta, ki govori o dolgoletnem razvoju, o uresničenju idej in zamisli, o ocenitvi te pomembne umetniške ustanove, o uspehih, ki jih je orkester dosegel in malomeščanskih intrigah, ki so jo po petih letih delovanja uničile. Ta publikacija je zanimiva glede na nedavne zamisli in načrte, da se filharmonični orkester ukine. ANKARA, 4. — V Ankari se govori v političnih krogih, da skuša Makarios po posredovanju Združenih narodov obnoviti pogajanja s ciprskimi Turki. V istih krogih menijo, da bo U Tantov posebni svetovalec prišel v kratkem na Ciper z namenom, da poizveduje pri voditeljih obeh skupnosti o možnosti obnovitve pogajanj. PO VELIKI OFENZIVI OSVOBODILNIH SIL Novi koordinirani napadi na številna ameriška oporišča Poziv osemnajstih ameriških poslancev Johnsonu - Včeraj nov ameriški napad na Hanoj iiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimmiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi DELEGACIJA PROFESORJEV PRI MORU Številni univerzitetni profesorji zahtevajo umik policije z univerz Docenti rimske univerze nadaljujejo zasedbo filozofske fakultete in fakultete za fiziko - Študentje so na skupnem zborovanju zahtevali izpustitev aretiranih študentov in umik policije RIM, 4. — Predsednik vlade Moro je sprejel v palači Chigi univerzitetne profesorje Visalberghija, Tecceja, Liquorija, Urbanija in Salvinija. Po sestanku so docenti sporočili časnikarjem, da so izročili Moru dokument, ki ga je podpisalo tri sto univerzitetnih profesorjev. Dodali so, da so zahtevali od Mora, naj prouči ukrep o umiku policije iz univerzitetnih sedežev. Podpredsednik komunistične ‘sku- pine v poslanski zbornici Barca je podal davi časnikarjem izjavo o univerzitetni reformi «Naši predstavniki, je izjavil, so bili povabljeni na sestanek ob 16. uri, da bi razpravljali z drugimi skupinami o možnosti delne odobritve univerzitetnega zakona. Ponavljam, da ni mogoča nobena koristna diskusija o zakonodajnih ukrepih, ki se tičejo univerze, in naša skupina se ne more udeležiti nobenega sestanka okoli teh ukrepov, dokler se nadaljujejo policijski ukrep’ proti študentom,'!« se borijo, in dokler ne bodo policijske sile zapustile univerze na podlagi neposrednih stikov z odločilnimi silami gibanja, in v prvi vrst-' s študenti.« Turi predsednik poslanske skupine PSIUP Luzzatto je rekel časnikarjem, da njegova skupina ne misli niti začeti pogajanj o delni odobritvi zakona, dokler se policijske sile ne umaknejo iz univerze. Pozneje je liberalni poslanec Va-lituti sporočil, da je bil napovedani sestanek odiožen. Liberalni poslanec Malagodi pa je izjavil, da bi se morah sedaj obvezati, da bodo, takoj ko bo zopet začel zasedati parlament, začeli resno proučitev šolskega vprašanja in zlasti univerzitetnega. Že sedaj pa bi lahko «uresničili mnogo koristnih stvari, ki so med pravičnimi zahtevami študentov in ki se lahko uresničijo z upravnimi akti, ne da bi bili potrebni novi zakoni«. Nadaljuje se zapora rimskega vseučilišča, ki jo je odredil rektor prof. D’Avack po študentskih manifestacijah in incidentih preteklih dni. Univerzitetno poslopje straži veliko število policijskih agentov in karabinjerjev, ki dovoljujejo vstop samo profesorjem, asistentom in tehničnemu osebju. Rektor je izjavil, da bo zopet odprl univerzo, «ko bodo policijske oblasti gotove, da ni več v nevarnosti javna varnost«. Napovedal je tudi, da bo jutri naslovil na rimske študente odprto pismo, v katerem jih bo pozval, naj čim prej začno konstruktivno debato z docenti v mirnejšem in demokratičnem o-zračju. V ta namen bo dal študentom na razpolago prostore ene od fakultet, v katerih se bodo lahko zbrale študijske komisije in zborovanja. Docenti rimske univerze nadaljujejo medtem zasedbo filozofske fakultete ter fakultete za fiziko. V inštitutu za fiziko je bilo zborovanje, ob koncu katerega so docenti izdali manifest, v katerem je rečeno, da se zasedba nadaljuje v znak protesta proti sklepom a-kademskih in vladnih oblasti. S tem hočejo tudi docenti opozoriti javno mnenje na veljavnost študentskega boja in na utemeljenost njihovih zahtev. Docenti priporočajo, da bi posamezne fakultete vsaj eksperimentalno uvedle nove oblike študija ter upravljanja; predlagajo, tudi, da bi bili v akademskih svetih predstavljeni tudi študentje in asistenti na paritetični podlagi s profesorji. Ker nimajo več možnosti, da bi niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiifiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POSVETOVANJE PARTIJ V BUDIMPEŠTI Skoro soglasen sklep o svetovni konferenci Moskovska «Pravda» polemizira z romunskim stališčem BUDIMPEŠTA, 4. — Vse kaže, da se bo zasedanje predstavnikov komunističnih strank zaključilo do srede, ko je predviden v Sofiji sestanek političnega posvetovalnega odbora varšavskega pakta. Na posvetovalni konferenci mora govoriti še okrog dvajset delegatov, vendar so že nastopile najpomembnejše delegacije in so različna stališča dokaj jasno začrtana, kot tudi verjetni sklepi. Zato sedaj mrzlično dela tajništvo, ki mora pripraviti zaključno poročilo. Zelo verjetno bo poročilo kratko in se bo omejilo na zaključek, da se skliče svetovna konferenca komunističnih partij, pri čemer verjetno ne bo izrecno rečeno, naj bi bila novembra v Moskvi. Zelo verjetno se bodo omejil, na enostaven sklep, da se ustanov' komisija, ki naj skliče konferenco in ki bo tudi pripravila resolucije. Osnovno vprašanje vsebine te konference pa bodo prepustili nadaljnjim dvostran. skim in večstranskim sestankom med partijami. O tem je govoril včeraj taji-ik madžarske partije Kadar na spiCjemu. ki ga je priredil na čast udeležencem konference. Govoril je o demokratičnem duhu, ki je preveval konferenco, in de- jal, da se zaključuje s sklepom o sklicanju svetovne konference. Gles de njene vsebine pa ni hotel nič povedati, temveč se je omejil na ugotovitve, da bo predmet še dolgih posvetovanj. Moskovska «Pravda» je prvič, na sicer zelo oprezen način, kritizirala romunsko stališče, ko je napisala, da priprave za svetovno komunistično konferenco ((temelje na globoki demokratičnosti«. To pa je v ostrem nasprotju s stališčem CK romunske komunistične partije, ki je potrdil pravilnost postopka njene delegacije, ki je zapustila konferenco, prav zato, ker delo ni potekalo dosledno demokratično in je prišlo do poskusov vplivanja na stališča posameznih partij. »Pravda« tudi piše, da je bil glavni namen sestanka enotnost in da se je nenehno poudarjalo, da se lahko vsaka partija, tudi tiste, ki se niso udeležile sestanka v Budimpešti, sodeluje pri vseh fazah priprav. Vendar pa Je nekoliko čudno povezovanje tega sestanka z napovedanim sestankom članic varšavskega pakta, ko piše «Pravda», da je povsod zanimanje za oba sestanka, češ da je važno, da najbolj revolucionarne sile v boju z vse bolj drznimi imperialisti delujejo združeno in prijateljsko v duhu proletarskega in ternacionalizma. se sestajali na univerzi, se je danes okrog 1.500 študentov zbralo na zborovanju na sedežu komunistične mladinske federacije v mestnem središču. Na zborovanju, kateremu so prisostvovali študentje vseh političnih prepričanj, so zahtevali izpustitev na svobodo aretiranih študentov, umik policije z univerze ter odklonitev delnih u-krepov glede univerzitetne ureditve, ki jih je vlada predlagala v preteklih dneh. Precej živahno je bilo danes v Benetkah, kjer se je okrog 5 tisoč srednješolskih dijakov zbralo v sprevodu po mestnih ulicah, da bi izrazili svojo solidarnost s kolegi z univerze. Ti so danes zasedli ekonomsko fakulteto ter fakulteto za jezike v Ca’ Foscari, medtem ko se nadaljuje zasedba stavbarske fakultete. V Milanu se nadaljuje zasedba pravne, filozofske in medicinske fakultete ter fakultete za matematične, fizične in naravne vede, medtem ko je na ostalih fakultetah po sklepu akademskega senata prekinjena didaktična dejavnost. V Firencah so še vedno zasedene filozofska, pedagoška in stavbarska fakulteta, že 32 dni traja zasedba univerze v Trentu, prav tako je še v teku zasedba fakultete za geologijo univerze v Palermu. V Neaplju so danes študetje prekinili zasedbo univerze, da bi omogočili reden potek izpitov. Po končanih izpitih pa so študentje napovedali nove protestne demonstracije. HANOJ, 4. — Glasilo sevemovietnamske komunistične stranke «Nan Dan« piše, da je nedavna ofenziva osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu prisilila Američane in južne Vietnamce, da so razpršili svoje čete v propadlem poskusu, da bi branili svoje položaje in letališča. Napadi osvobodilnih sil so poleg tega povzročili nenadno zmanjšanje materialnega potenciala ameriških sil, ki imajo sedaj velike težave pri pošiljanju ojačenj, kjer so potrebna. List pravi zatem, da so osvobodilne sile v prvih tridesetih dneh ofenzive uničile ali sestrelile nad 1800 letal, uničile nad 1300 tankov ali oklepnih vozil ter potopile ali zažgale 90 ladij ali čolnov. Preteklo noč so osvobodilne sile napadle skupno istočasno 12 ameriških oporišč in štiri glavna pokrajinska mesta v Južnem Vietnamu, kakor tudi številne enote sajgon-ske vojske. Povečini je šlo za obstreljevanje z minometi in raketami. To je že tretjič, odkar se je začela velika ofenziva, ko osvobodilne sile začenjajo vrsto koordiniranih napadov. Najvažnejši napadi so bili namenjeni južnovietnamskim četam. Popoldne so bili še v teku boji v Trung Hoa 360 km severovzhodno od Sajgona, ki so ga zasedle osvobodilne sile. Sajgonske čete so bile prisiljene zahtevati ojačenja. V isti pokrajini so osvobodilne sile napadle v zaporednih navalih mesto Ban Me Tuot. Poleg tega so osvobodilne sile močno obstreljevale Kuang Nam, ki so ga nato zavzele, a so se pozneje umaknile, ker so sajgonske čete dobile ojačenja. Poleg tega so osvobodilne sile napadle ameriško letalsko oporišče biizu Dananga in oporišče Bien Hoa ter nekatere položaje okoli An Ke. Nadaljevalo se je tudi obstreljevanje ameriškega oporišča Ke San. Ameriška letala so včeraj in danes znova bombardirala Hanoj, leteče veletrdnjave pa so bombardirale položaje osvobodilnih sil okoli oporišča Ke San. Kakor poročajo iz Hanoja, so ameriška letala danes bombardirala področja v notranjosti Hanoja in zunaj mesta. Eno letalo je bilo sestreljeno. Ameriški predsednik je dal nalogo vladnim krogom, naj napravijo obračun vojaškega, gospodarskega in socialnega stanja v Južnem Vietnamu po veliki ofenzivi osvobodilnih sil. Na podlagi zaključkov, ki jih bo dob’l, bo sprejel nadaljnje odločitve. Znano je, da je general VVestmoreland zahteval novih 50 ali 100 tisoč vojakov. Osemnajst ameriških demokratičnih poslancev se je danes izreklo za konec vojne na podlagi svobodnih volitev ob udeležbi narodnoosvobodilne fronte. Še prej naj bi se ustavile sovražnosti pod mednarodnim nadzorstvom. Po volitvah se bodo morale postopoma umakniti iz Vietnama vse tuje čete «na podlagi recipročnosti«. Na tiskovni konferenci so se nekateri od osemnajstih podpisnikov izrekli tudi za u-stavitev bombardiranja, še prej pa naj bi se ameriške sile skoncentrirale na manj izpostavljenih področjih. Demokratični senator Morse je na univerzi v Pennsilvaniji pozval ZDA, naj se vrnejo k velikemu idealu mednarodnega zakona, s tem da opustijo zakon džungle in vojaške sile«. Bivši južnovietnamski poslanik v Washingtonu Tran Van Dinh je izjavil, da bi morale ZDA ustaviti bombardiranje Sev Vietnama, in je predlagal, naj se ameriška pomoč Južnemu Vietnamu nadaljuje samo še tri leta Dinh, ki je odstopil leta 1964, je dalje izjavil, da mora Washington «jasno povedati sajgonski vladi, da, če se ne bo izvajala politika agrarne reforme z razdelitvijo zemlje, ne bo gospodarske pomoči«. Tednik «Newsweek« piše, da se v nekaterih ameriških krogih bojijo, da je koristnost Romunije kot posredovalke med Hanojem in Wa-shingtonom za morebitna pogajanja sedaj kompromitirana, ker se je Romunija umaknila s konference v Budimpešti. Revija dodaja, da je že štiri mesece neki romunski predstavnik v Hanoju predstavljal enega glavnih ameriških «stikov» s Hošimip.hom, in dodaja, da se ZDA bojijo, da je Romunija zgubila ves svoj vpliv, ki ga je lahko imela v Hanoju. Atentati na poslaništva Španije, Portugalske in Grčije HAAG, 4. — V noči od sobote na nedeljo so bili v Haagu trije atentati, in sicer proti španskemu, portugalskemu in grškemu poslaništvu. škoda je bila velika, ni pa bilo ranjenih med osebjem. Ranjenih pa je bilo šest gasilcev in štirje policaji pri eksploziji pred španskim poslaništvom. Neki policaj je namreč opazil sumljiv predmet in je poklica! gasilce ter druge agente. Eden od teh je predmet brcnil in povzročil eksplozijo. Včeraj zjutraj pa je nastala eksplozija na sedežu nekega kluba ameriških častnikov v Londonu ter je povzročila precejšnjo škodo. Ni pa bilo žrtev. Agencija AFP je dobila v Haagu danes pismo s podpisom «odbor za revolucionarno podporo 1. maj«. V pismu je rečeno, da je ta odbor organiziral atentate v noči od sobote na nedeljo proti grškemu, portugalskemu in španskemu poslaništvu. Odbor izjavlja, da je hotel s temi atentati udariti po ((voditeljih križarske vojne, dvajstega stoletja, ki so podrejeni ameriški vladi, katera je odgovorna za pokole v Vietnamu«. Omenjeni odbor je poslal pismo tudi uredništvom londonskih časopisov, naslovljeno na «ubijalce Pentagona in Bele hiše«, v katerem pravi: «Ker trmasto pobijate vietnamsko ljudstvo, spravljate v suženjstvo Latinsko Ameriko in dušite svobodo vsakikrat, ko imate priložnost, menimo, da vsak človek, ki noče poklekniti pred vami, lahko odgovori samo z revo-1 lucionamo akcijo proti vašim svetovnim terorističnim načrtom.« Pismo pravi zatem, da so ZDA glavni podpornik grške, španske in portugalske diktature Nato o menja zapore ((dobrega katoličana generala Franca«, manj znane toda nič manj strahotne Salazarjeva zapore in koncentracijska taborišča, ki cvetejo v Grčiji. Pismo za-ključuje: ((Storili ste že prvi korak k tretji svetovni vojni in imate enako vlogo kakor nacisti m:d špansko državljansko vojno. Kakor oni preizkušate tudi vi moderno vojaško tehniko nad civilnim prebivalstvom Vietnama. Bodite prepričani, da svobodni ljudje ne bodo več dolgo časa gledali vaših zločinov, ne da bi reagirali.« Preteklo noč, po atentatu, so špansko poslaništvo obiskali neznanci in ga razdejali. Kakor že javljeno, Je bil izvršen v noči od sobote na nedeljo atentat tudi na ameriški konzulat v Turinu. Danes konzulat zopet redno deluje, čeprav je eksplozija povzročila veliko škodo. Kardelj danes v Ugandi LUSAKA, 4. — član sveta federacije Edvard Kardelj je končal danes štiridnevni obisk v Zambiji. Po razgovorih, ki jih je imel pred dvema dnevoma s predsednikom republike dr. Kuwanom, je bil sinoči ponovno gost predsednika Zambije, s katerim je med večerjo, ki Jo le priredil Kuwana, izmenjal misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in dvostranskih odnosih. Zatem je bila z obeh strani iražena želja, da se poveča delovanje nevezanih držav na mednarodnem področju. Ugodno so bili prav tako ocenjeni dvostranski odnosi, posebno na gospodarskem področju, kjer je možnost, da se poveča udeležba jugoslovanskih podjetij pri delih v Zambiji. Med bivanjem v tej deželi je Kardelj imel razgovore z več člani vlade in obiskal severno področje Zambije, znano po rudnem bogastvu. Kardelj odide jutri na obisk v Ugando. NOVA GORICA, 4. — Tu so danes odprli sejem kmetijske mehanizacije in orodja, ki najbolj ustre. za potrebam in možnostim kmetov. Sejem sta organizirala Kmetijska zadruga v Gorici in trgovsko podjetje Agrotehnika iz Ljubljane. Razstavljeni so traktorji, motorni kosilni stroji in druga sodobna mehanizacija. MOSKVA, 4. — Sovjetska vlada je danes ostro protestirala pri a-meriški vladi zaradi «novih zločinskih dejanj« proti sovjetskemu poslaništvu v Washingtonu v noči od 28. na 29. februarja. Sovjetska vlada zahteva takojšnje ukrepe, ki naj zagotovijo varnost poslaništva ter kaznovanje krivcev. SANTO DOMINGO, 4. — Po poročilih, ki so jih včeraj dobili v San Domingu, so baje odkrili v Haitiju novo zaroto proti predsedniku Duvalieru. Baje so aretirali okoli dvajset pripadnikov tajne policije in tri polkovnike. luiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiHiiniiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiMiHMiiil KOMISIJA ZA MEDNARODNE ODNOSE LRS 0 graditvi pospeševalnika za protone pri Doberdobu Komisija podpira predlog Italije, toda je opozorila, da se ne smejo okrniti pravice in interesi Slovencev LJUBLJANA, 4. — Danes je v Ljubljani zasedala komisija za med narodne odnose republiške skupščine Slovenije. Na dopoldanski seji je zvezni tajnik za finance Janko Smole obširno poročal o gospodarskih odnosih Jugoslavije z državami, ki jih je pred kratkim obiskal predsednik Tito. Na popoldanski seji pa je komisija obrav navala priprave v okviru evropskega centra za nuklearne raziskave za določitev lokacije za graditev evropskega pospeševalnika za protone pri Doberdobu neposredno ob italijansko - jugoslovanki meji. To vprašanje so v skupščinski komisiji obravnavali z namenom, da bi predhodno ocenili pomen graditve pospeševalnika tudi za znanstveno - tehnični razvoj in gospodarski napredek Slovenije in Jugoslavije. V razpravi so ugotovili, da je Jugoslavija že pred časom podprla predlog, da bi pospeše-valnik zgradili na Doberdobski planoti. Poleg tega je izvršni svet skupščine Slovenije že ob obisku predsednika Alfreda Berzantija in članov vlade dežele Furlaniie-Julij-ske krajine podprl italijansko kandidaturo za graditev pospeševalnika. Komisija za vprašanja mednarodnih odnosov Je znova v vsem podprla prizadevanja, da bi sprejeli Doberdobsko planoto kot lokacijo za graditev evropskega pospeševalnika. Po mnenju komisije bi bil tako velik objekt koristen za znanstveno - tehnični razvoj vse Evrope in s tem tudi Jugoslavije. Poleg tega pa bi njegova graditev in delovanje tudi neposredno občutno pospešila gospodarski napredek z območja na obeh stranen meje. Obstoj in delovanje razisko-Jvalnega centra, ki bi služil obče- mu napredku, bi še bolj utrdil prijateljske in dobre sosedske odnose med Jugoslavijo in Italijo ter odprl nove možnosti za njuno plodno obojestransko koristno sodelovanje. Komisija je opozorila, da je področje okrog Doberdoba naseljeno pretežno s slovenskim življem, zato je nujno, da vladi Jugoslavije in Italije najdeta pri morebitni graditvi evropskega pospese-valnika ustrezne rešitve, da ne bodo v ničemer okrnjene pravice in interesi Slovencev, ki živijo na tem ozemlju. V razpravi so člani komisije predlagali, da bi bilo primerno proučiti tudi vprašanje ponovnega aktivnejšega sodelovanja Jugoslavije v evropskem centru za nuklearne raziskave. D. K. Ivica Pajer bo danes zaslišan BEOGRAD, 4. — Po vesteh la Rima, bo jugoslovanskega igralca Ivico Pajerja, ki je bil aretiran med petkom in soboto med demonstracijami študentov na univerzi v Rimu, javni tožilec jutri zaslišal. Po zaslišanju bo Pajerju dovoljen razgovor z jugoslovanskimi diplomatskimi zastopniki, ki so doslej brezuspešno skušali priti v stik z njim. Se vedno ni znano, česa dolži rimska policija igralca Pajerja. Jugoslovanskemu generalnemu konzulu v Rimu je danes vendarle uspelo zvedeti, da ga n# dolže povzročitve požara, za kar italijanski kazenski zakon predvideva od 3 do 7 let zapora. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 8,1, najnižja 2, ob 19, uri 6,2 stop , zračni tlak 1022,6 raste, vlaga 53 odst., brez vetra, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 7,5 stopinje. Tržaški Danes, TOREK, 5. marca BOGO Sonce vzide ob 6,36 in zatone ott 17.57. — Dolžina dneva 11.21. — na vzide ob 8.57 in zatone ob 00.00. Jutri, SREDA, 6. marca DANICA V NEDELJO DOPOLDNE V GREGORČIČEVI DVORANI Kmetijska zadruga v Trstu položila obračun svojega dela Iz leta v leto večji fiskalni pritisk - Še bolj je treba okrepiti sodelovanje med Kmetijsko zadrugo in strokovnima organizacijama kmetov V nedeljo dopoldne je bil v Gre-gorčilčevi dvorani redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu, ki se ga je udeležilo lepo število članov. Po poročilih predsednika in blagajnika ter nadzornega odbora so člani potrdili dosednji u-pravni odbor, ki se je sestal takoj po občnem zboru in razdelil funkcije. Za predsednika je bil ponovno potrjen Alojz Markovič, za podpredsednika je bil izvoljen Josip Scheriani, za tajnika Dušan Kodrič! za blagajnika pa Rafael Grgič. Iz poročila predsednika, ki ga objavljamo skoraj v celoti, je razvidno, da je imela Kmetijska zadruga v preteklem poslovnem letu skupno 33.462.914 lir dohodkov, 33.191.749 lir izdatkov, cisti dobiček znaša torej 271.165 lir, ki so ga določili za rezervni sklad. V imenu Kmečke zveze je prinesel pozdrave tajnik Lucijan Volk, ki je poudaril, da je treba še bolj okrepiti medsebojno sodelovanje med Kmetijsko zadrugi in strokovnima organizacijama kmetov ter pospeševati zadružne oblike v raznih panogah kmetijstva. V imenu Zveze malih posestnikov pa je prinesel pozdrave tajnik Marij Grbec, ki je med drugim priporočal kmetom, naj izkoristijo vse možnosti in ugodnosti državnih in deželnih prispevkov za kmetijstvo. Med diskusijo, o kateri bomo podrobneje še poročali, so govorili tudi o pripravah na letošnji kmečki tabor na Opčinah in so toplo priporočali vsem kmetom, zlasti pa članom in odbornikom raznih gospodarskih društev, zavarovalnic itd. naj poiščejo stare dokumente, društvene knjige itd., ki bi jih razstavili na omenjenem taboru, na katerem bodo dali poseben poudarek zadružništvu. Predsednik zadruge Alojz Markovič je v svojem poročilu med drugim dejal. Leto 1967 je bilo leto intenzivnega dela. Same številke prikazujejo precejšnje povečanje dela, to je prodaje. Del tega povečanja odpade na porast cen in del na efektivno povišanje prodaje Poslovni stroški znašajo 22,053.621 lir v nasprotju z 18.172.366 lirami prejšnjega poslovnega leta. Povišek 3.881.255 lir gre skoro ves v breme postavke mezde in plače. Splošni stroški znašajo 5.465.805 lir, lanski pa 3.598.649 lir. Povišek znaša torej 1.867.156 lir. Največji delež poviška gre na račun postavke davk. in takse. Leta 1966 smo plačali 634.280 lir davkov; leta 1967 pa 1.516.781 lir, to je 882.501 lir več za poravnavo razlike iz prejšnjih let. Razen tega smo zaključili spor glede utaje davka na poslovni promet s tem, da smo plačali 625.383 lir globe in 140.000 Mr zaostalih obresti. Iz teh številk jasno izhaja, da se iz leta v leto veča fiskalni pritisk. Finančni organi vedno manj upoštevajo zaključke zadružne bilance, ki bi morali biti osnova za obdavčenje. Če zaključimo to malo analizo, vidimo, da smo v letu 1967 imeli kar 5.748.411 lir stroškov več kot v poslovnem letu 1966. Najvažnejša dejavnost v letu 1967 je bila sledeča: 1. udeležba na Tržaškem velesejmu; 2. udeležba pri razstavi v Čampo-rah v okviru otvoritve Ljudskega doma; 3. organizacija IX. kmečkega tabora na Opčinah z etnografsko razstavo starega kmečkega orodja, ki ga je prispeval muzej iz Buzeta in delno tudi naši kmetje, in razstavo ljudske kraške plastike, ki jo je organiziral Etnografski muzej iz Ljubljane. Ta razstava je dosegla velik uspeh in je bila deležna dobre kritike v lokalnem časopisju. Zasluga za to razstavo gre odborniku Kodriču; 4. udeležba na zagrebškem velesejmu z razstavo kmetijskih strojev v sodelovanju s podjetji, katera predstavljamo; 5. udeležili smo se z nagradami razstav vina v Dolini in Sv. Križu. Poleg tega smo dokončali obnovitvena dela v trgovini v Miljah in v trgovini v Ulici Flavia ter dokončujemo ureditev urada in sanitarnih prostorov na sedežu v Ulici Foscolo. Organizirali smo tudi študijski izlet v Reggio Emilia Stroški tega izleta pa bodo šli v breme prihodnjega leta S sindikalnimi organizacijami smo bili vedno v tesnih in prijateljskih odnosih. Skupaj smo tudi sprejeli ustrezne ukrepe pri deželnem kmetijskem inšpektoratu glede razdelitve, s strani pokrajinskega kmetijskega nadzorništva nekaterih prispevkov našim kmetom, ki so bili oškodovani zaradi suše itd. Z veseljem lahko omenimo, da nam je deželna uprava podelila prispevek 500 000 .ir za naše dejavnosti v korist pospeševanja zadružništva. Za leto 1967 so nam najavili prispevek 200.000 lir od odbor-ništva za kmetijstvo Z zadovoljstvom pozdravljamo to dejstvo, kar pomeni, da oblasti začenjajo priznavati našo zadrugo, čeravno ne v polni meri. Upravni odbor se je sestajal redno vsak mesec in je imel poleg tega še tri izredne seje za rešitev problemov tabora na Opčinah. Nekateri odborniki so se posebno izkazali pri nekateri.) konkretnih dejavnostih, kot pri organiziranju tabora, 'zleta ’td Posebno je treba pohvaliti odbornike Rafaela Grgiča, Dušana Kodriča Srečka Orla, Josipa Oto in Marija Grbca, ker so poleg rednih sej bili prisotni vsakokrat, kadar je bilo treba rešiti kako vprašanje Predsednik in PRED NAPOLNJENO DVORANO KULTURNEGA DOMA «Hrestač» v lepi izvedbi mladih gojencev ljubljanske baletne šole Spontanost in ljubkost najmlajših ter izpiljeno znanje odraslih gojencev Minil je šele dober mesec od zadnjega gostovanja nekaterih slovenskih glasbenih umetnikov, ki nam ga ~ je pripravila tukajšnja Glasbena Matica, in že spet smo lahko prisostvovali nastopu, za katerega je Glasbena Matica ponovno povabila v Trst ljubljanske goste. V nedeljo popoldne so na odrskih deskah Kulturnega doma nastopili gojenci Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane, ki smo jih že imeli priliko spoznati v lanski sezoni, čeprav v drugačni obliki. Za svoje drugo gostovanje v Trstu so gojenci ZG3I pripravili kar celotni balet; tržaškemu občinstvu so se tokrat predstavili z izvedbo pravljičnega baleta v dveh dejanjih (treh slikah) «Hrestač» Petra Iljiča Čajkovskega. Nedvomno je postavitev na oder celotnega baleta zelo zahtevna naloga, še posebno ko se s takim ba letom spoprimejo mladi plesalci, ki si šele pridobivajo potrebno izkušenost in izdelanost za nastope v celovečernih baletih. Prav zaradi tega moramo takoj podčrtati, da je celotna predstava res odlično u-spela in da je posebno v drugem dejanju dosegla v nekaterih točkah zelo visoko umetniško raven za šolsko predstavo. Vsi nastopajoči so pokazali velik smisel za ples in dokaj zrelo po dajanje in kretanje na odru, od najmlajših, ki so se občinstvu prikupili predvsem s svojo spontanostjo in ljubkostjo, ki je lastna vsem nastopajočim otrokom, do starejših, med katerimi smo opazili, da so nekateri dosegli že kar zavidljivo stopnjo baletne izobrazbe in da imajo vse pogoje za razvoj v odlične plesalce. Med temi sta popolnoma upravičeno požela največ aplavzov Metka Zajc (Sladkorna vila) in Vojko Vidmar (njen spremljevalec), ki sta pokazala res že zelo zrelo obvladanje baletne tehnike, vse povezano z veliko spro. ščenostjo in — posebno pri plesalki — z naravno gracioznostjo tudi v izvedbi najtežjih gibov. Prav tako zaslužijo posebno pohvalo plesalci-solisti, ki so nastopali predvsem v drugem dejanju baleta Danila Švara in Edi Dežman (lutka in pajac, Kitajca), Silvana Urbanija (Španka), Alenka Šest (cvetlična rosa), Zmago Jelinčič in Ivo Kosi (Rusa), in seveda vsi ostati nastopajoči otroci. Koreografija, Predsednik KZ Markovič podaja svojo predsedniško poročilo s tajnikom Grbcem pa pri podžu-ulll>llill,l,lilli>lll>>>lillllilllll,lli,ll,,lllill,llllllllllil,llil,l,ll>ll,,l>ll,llil,>lllli>l>ill>>>,>llllll,illl>lillll>ll>>lli>lll>l>>>illil>>il>l>il>l>>illlllll>>llll>>lli>>,>lli>iiilil>l,,ll>ll> Fn "na1 tehničnem ‘fifS* obrav“ VOLILNE 0BUUBE ALI STVARNOST? navanje nekaterih problemov zadruge. Program dela za leto 1968 bi moral biti v glavnem naslednji: 1. vzpostaviti službo dostave na dom, ki naj obsega vse vasi, in to vsak torek; 2. organizirati izlet na velesejem v Verono; 3. udeležiti se sejma Alpe-Adria v Ljubljani meseca maja; 4. organizirati K. jubilejni kmečki tabor na Opčinah 5. udeležiti se zagrebškega velesejma, po možnosti v sodelovanju z drugimi podjetji; 6. udeležiti se vsake iniciative in vsake razstave v pokrajini in povečati prodajo posebno kmetijskih strojev in na splošno vseh artiklov za kmetijstvo. Zaključna bilanca dne 31. decembra 1967 izkazuje sledeče stanje: Aktiva lir 33.462.914 — Pasiva lir 33.191.749. — čisti dobiček pa lir 271.165. Sestanek izvršnega odbora EPIT Včeraj dopoldne se je ponovno sestal izvršni odbor Ustanove za industrijsko pristanišče v Žavljah. Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik ustanove dr. Sacerdoti, so z zadovoljstvom vzeli na znanje dokončno odobritev zakonskega osnutka, ki predvideva razširitev pri- Ostale vesti iz tržaške kronike berite na peti strani stanišča v smeri proti Dolini, to se pravi na tisto področje, kjer nameravajo zgraditi tovarno Grandi Motori Trieste. V skladu z načelom, ki so ga sprejeli v parlamentu, je odbor potrdil, da se bo ustanova EPTr pri nakupovanju zemljišč pogaja z zasebniki ter skušala priti z lastniki do neposrednih sporazumov V poročilu, ki ga je izdal ob zaključku zasedanja, naglasa odbor, da je urad za nepremičnine pri vodstvu EPIT na razpolago vsem zainteresiranim lastnikom za vse informacije in pojasnila. Funkcionarji ustanove pa bodo v vsakem primeru stopili v stik s posameznim, lastniki prizadetih zemljišč, da bi z njimi čim-prej pričeli pogajanja za odkup zemljišč. Do leta 1970 naj bi znašale javne naložbe v industrijo 110 milijard Napovedi pokrajinskega podtajnika KD Antoninija na sestanku pokrajinskega odbora stranke Tudi v Trstu že zaznavamo, da se bližamo državnozborskim volitvam, h katerim je treba dodati še deželne. V časopisih se že pojavljajo ugibanja o morebitnih kandidatih za te volitve, po drugi strani pa se tudi stranke pripravljajo nanje. V nedeljo se je na primer sestal pokrajinski odbor Krščanske demokracije in na seji so posvetili največ pažnje gospodarskim vprašanjem, ker pač tudi demokristjani vedo, kje Tržačane najbolj čevelj žuli. Ravno zaradi slabega gospodarskega položaja utegnejo volitve prinesti marsikakšno presenečenje in vladne stranke zato razumljivo skrbijo, da bi čimbolj zožile negativni vpliv -neugodnega gospodarskega položaja nanje Pri tem namreč ne smemo pozabiti, da se je število zapwi«nih delavcev in uradnikov od decembra 1963 do decembra 1967 znižalo kar za 9.370 enot, to je od 97.516 na 83.146, od česar odpade na samo industrijo 7.262 enot. Kako reagira na to Krščanska demokracija? Z znano obljubo o «velikem Trstu« in s trditvijo, da je sedanja kriza le prehodna, kot nekak potres, ki se bo s časom u-miril, ko se bo začel tudi dejansko uresničevati načrt CIPE o preureditvi ladjedelnic Seveda pa je pri tem malce težko govoriti o prehodni krizi, kajti število 9.370 zaposlenih manj v 4 'etih res niso mačje solze. Na omenjenem sestanku je poročal o gospodarskih vprašanjih podtajnik KD Ennio Antonini, ki vodi urad za gospodarska vprašanja stranke. Pri tem je napovedal, da bodo iz javni!- sredstev naložili v industrijo z državno udeležbo v Trstu in Tržiču do leta 1970 110 milijard lir, pri čemer pridejo v poštev predvsem ladjedelska industrija in železarna Ita1 sider v Škednju. Antonini pa ni povedal podrobnosti o teh investic,.jah, tako da mu moramo pač verjeti kar na besedo. Se- LEP ZGLED VOLJE IN VZTRAJNOSTI Ernest Arbanas - šofer in novi doktor prava Novi doktor je znan tržaški antifašist in predsednik tržaške sekcije Združenja političnih deportirancev iz nacističnih taborišč zanemarjal ali zapustil svojega vsakdanjega napornega dela kot šofer filobusa pri občinskem podjetju Acegat, kjer je zaposlen od leta 1953, saj mora skrbeti za svojo štiričlansko družino To je res lep zgled vztrajnosti in odločne volje. Da se je Ernest vpisal na univerzo, da polaga izpite in da se resno pripravlja za diplomsko delo, so vedeli le njegovi najožji prijatelji. Ko so pri Acegatu zvedeli, da je doktoriral, skoraj niso verjeli, nato pa so deževale pohvale in čestitke od delovnih tovarišev, vodstva, podjetja in občinske uprave, tudi zaradi tega, ker je Arbanas marljiv delavec, pravi tovariš in vedrega značaja. Dr. Ernest Arbanas je znan in cenjen tudi kot zaveden antifašist že iz mladih, študentovskih let. Zaradi tega in zaradi svoje dejavnosti je bil kmalu po maturi aretiran in nato odpeljan v zloglasno uničevalno nacistično taborišče Dachau. Kljub delu r za SD «Gaja». V počastitev spomina pok. Bruna Trampuža darujeta Robert Birsa Marčeto Siega 10.000 lir za DijaS"® matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi oče, brat, svak, non° ter prijatelj Janko Fonda trgovec Pogreb pokojnika bo danes, *• marca, ob 14. uri lz kapele glaV‘ ne bolnišnice na pokopališče P1”* Sv. Ani. Žalujoči sorodniki in prijatelji 5. marca 1968 Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustila naša draga mama, tašča in nona FRANČIŠKA GABROVEC vd. FURLAN Pogreb drage pokojnice bo danes, 5. t. m. ob 15.30 lz niše žalosti na domače pokopališče. Žalujoče hčere Ema. Jolanda. Lidija (odsotna), sinova Emil In Albert, nevesti Slavka in Lodia, zet,je Berto, Germano in Ferrueclo (odsoten), vnuki ter drugo sorodstvo Vižovlje, Melbourne, 5. marca 1968 primcreki ivrv*jt:< 3 —- 5. marca 1968 VESTI Z ONSTRAN MEJE Spominska razstava ob 25-letnici smrti heroja Janka Premrla- Vojka Otvoritvi razstave in slovesnosti so prisostvovali Vojkov oče in mati, sestri in preživeli soborci - Govor Ivana Renka Skromni vasici Podnanos, rojstnemu kraju primorskega narodnega heroja, je v nedeljo pripadla Čast, da so v njej odprli spominsko razstavo ob 25-letnici smrti Janka Premrla Vojka, Pred vaškim zadružnim domom so se zbrali številni prebivalci Vipavske doline, vmes pa tudi gostje iz Kopra, Nove Gorice, Idrije in drugih primorskih °bčin, tudi iz zamejstva. Prisotna sta bila tudi Vojkova oče in mati ter sestra in brat ter več Vojkovih soborcev, med njima sekretar obalnega komiteja Zveze komunistov Ivan Renko in narodni heroj Anton rerjančič-Zvone. Po otvoritvenih besedah predsednika krajevnega odbora Zveze borcev Mira Božiča, je v kratkem nagovoru orisal Vojkov lik njegov soborec Ivan Renko. Dejal je, da je bil Vojko vzor tovarištva, hrabrosti, odločnosti v akcijah, discipline in budi osebne skromnosti. Zato so ga vsi spoštovali in ljubili, z osebnim zigledom je potegnil za seboj soborce in v teh njegovih odlikah Je bil ključ številnih uspehov v boju proti okupatorju, saj je likvidiral domala vse manjše sovražnikove vojaške postojanke na obsežnem področju med Nanosom, Čavnom, Trnovskim gozdom in Idrijo. Ivan Renko je zlasti naglasil pomen tistih zgodovinskih dejanj, ki so sicer že 25 let za nami in dobivajo že blesk legendarnosti, toda zmeraj in zmeraj se vračamo k njim, iz njihovih zgledov črpamo moči za novo delo in kažemo pot mladini. Za nagovorom Ivana Renka, ki je znan na Primorskem tudi kot pisec knjige »Vojkov vod«, so nastopili z lepo izvedenim kulturnim Programom domačini — pevski zbor in učenci osemletke. O sami razstavi lahko napišemo, da je sicer skromna, kajti dokumentov je bilo malo, mnogi pa so se tudi izgubili, vendar izredno Prepričljiva. Tu vidimo fotografijo is Vojkove mladosti in iz časov, ko so v teh krajih gospodovali fašisti. Zanimiva je na primer fotografija, ko korakajo slovenski fantje-nabor- niki skozi Ajdovščino z zavezanimi usti. Ob naboru so namreč prepevali slovenske pesmi, fašisti so jim to prepovedali, na Vojkovo pobudo pa so si v znak protesta zavezali usta. Zaradi tega se je moral Vojko zagovarjati na kvesturi. Večidel fotografij in dokumentov pa obsega Vojkovo delovanje v partizanih. Tu je znani razpis na Vojkovo glavo, v katerem obljubljajo fašisti vsakomur, ki bi ga pripeljal živega ali mrtvega, 50 tisoč lir nagrade. Zanimiv je nadalje dokument, ki govori o uničenju ene izmed italijanskih posadk. Terensko poveljstvo je hotelo zmanjšati svojo krivdo in je napisalo, da je v napadu sodelovalo 30 banditov. General Robotti, ki je bil pretiravanj nasprotnikove moči že vajen, pa je k temu dokumentu pripisal, «da je pri napadu sodelovala najbrž le desetina navedenega števila». Spominsko Vojkovo razstavo so organizirali Goriški muzej in organizacije Zveze borcev iz Nove Gorice, Ajdovščine, Idrije in Tolmina. Veliko delo v zbiranje in urejevanje dokumentov je vložila kustos gori-škega muzeja Ljudmila Bezlajeva. Le-ta je napisala tudi brošuro «Za Vojkom«, ki izčrpno popisuje Vojkovo življenje od zgodnje mladosti do prerane smrti. V Podnanosu bo razstava odprta do osmega marca, nato jo bodo prenesli v Vipavo in Ajdovščino. Do jeseni bo obšla vse primorske občine --------— Po ropu v Nici aretiran v Trstu V petek je policija aretirala 29-letnega jugoslovanskega državljana Pera Jelasa iz Metkoviča, ki se je, kot se je pozneje izkazalo, udeležil ropa na neko francosko banko v Nici. 20. februarja je Jelas, v dražbi treh pojdašev, vdrl v banko in z brzostrelko v rokah prisilil uradnike, da so mu izročili ves denar, okrog 10 milijonov lir ki so ga imeli v blagajni. Roparji so nato zbežali z ukradenim avtomobilom, toda francoska policija jih je kmalu zasledila v neki garaži, kjer so si razdeljevali izkupiček. Prišlo je do streljanja, pri katerem je bil en ropar ubit, dragi ranjen, tretjega pa so aretirali. Samo Jelasu je uspelo zbežati. Na skrivaj je prekoračil italijansko mejo in prišel v Padovo, kjer je ukradel avtomobil, s katerim se je pripeljal do Cervignana. Tu je menjal avto in prišel v Trst, od koder se je mislil vrniti v Jugoslavijo, tržaška policija pa mu je prekrižala račune. Skupina policijskih agentov, ki ima nalogo nadzorovati tujski promet v mestu, ga je našla v petek zvečer v gostilni na Ul. Trento in ko ga je vprašala za dokumente, je Jelas skušal pobegniti, s tem svojim početjem pa se je izdal. Agenti so ga dohiteli ter ga zvezanega odpeljali na kvesturo, kjer so prišli vsi njegovi stari grehi na dan. Ropar sedi sedaj v tržaškem zaporu v pričakovanju, da bo francoska policija zahtevala njegovo izročitev. Lažje trčenje v Miramarskem drevoredu Prometna nesreča brez hudih posledic se je pripetila včeraj zjutraj v Miramarskem drevoredu. Okrog 11. ure je 27-letni Giorgio Vascon iz Ul. delle Milizie 9 vozil proti mestnemu središču svoj fiat 124, v katerem sta sedela tudi njegova 23-letna žena Renza ter 45-letna snaha Bruna Causer por. Zarmut-tigh Ko je dospel v bližino železniškega mostu, je v zadnji del njegovega avtomobila zavozil au-stin A 40. ki ga je vozil 54-letni Renato Miniussi iz Ronk, Ul. Ma-meli 9. Pri trčenju sta se ženski laže poškodovali, zaradi česar so ju z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljali v splošno bolnišnico. Bruno Zannuttigh so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kier se bo morala zdraviti teden dni zaradi udarcev po glavi in levem kolenu, njeni hčerki pa so nudili prvo pomoč zaradi živčnega pretresa. 0 ZAPOSLITVI V INDUSTRIJI NA GORIŠKEM Le začasno skrčen delovni čas v tekstilni tovarni v Sovodnjah Državna naročila naj pomagajo tovarni v Podgori iz krize • Podjetja v krizi so številnejša od onih, ki so povečala proizvodnjo in zaposlitev ••iiiniiiiiimiimiiiiiiiiuiiiiiniiimiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiHiiiHniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiliiimiimiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii* PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM POROTNIM SODIŠČEM Za Lutringa premalo dokazov Venturiju potrjena obsodba Toda Lutringu bo oprostitev v zvezi z napadom na zakonca Gorlato le malo pomagala, ker bo še naprej ostal v zaporih pariške «Sante» Pred tržaškim prizivnim porotnim sodiščem (predsednik Franz, .generalni pravdnik De Franco, zapisnikar Salimbeni, obramba Kostoris, Verri in Cillario) je bila včeraj po-novna obravnava proti znanemu ro-Parju Lucianu Lutringu (ki je se-daj v pariških zaporih) in Lambergu Venturiju. Oba sta bila obtožena, da sta 1. 1964 oropala, oziroma poskušala o-ropati zlatarja Gorlata in njegovo ženo Angelo Cressevich, ko sta se 2 dvema težkima torbama, ki sta Pili polni raznih dragocenih pred-hietov, vračala domov. Roparjema t>e je tedaj posrečilo zbežati. Policijski organi so izsledili samo Venturija v bližini Cervignana. Venturi le vedno trdil, da ni sodeloval pri ropu. Bij je baje pri Cervignanu, ker bi moral navezati stike z nekimi tihotapci. Porotni sodniki so spoznali oba obtoženca (prisoten je bil seveda samo Venturi) za kriva ter so obsodili Lutringa na 7 let in pol zapora, Venturija pa na devet let. Kazen Je bila znatno nižja od tiste, ki jo je zahteva; javni tožilec (Za vsakega po IB let zaporai. Res Pa je, da so sodniki menili, da ni Pilo mogoče ugotoviti krivde obeh obtožencev pr; nekaterih tatvinah avtomobilov. Proti tej razsodbi sta se pritožila oba obsojenca Venturi direktno iz 'talijanskih zaporov, Lutring pa iz Pra.nc: ]e s posredovanjem .--vojega zagovornika Javni tožilec se ni pritožil. Na včerajšnji obravnavi so porotniki zaslišali Venturija ln nato so nastopili zagovorniki. Za Venturija so zahtevali, naj ga porotniki oprostijo, ker ne obstajajo dokazi, ki bi bili količkaj prepričljivi glede njegove krivde (med drughn ie bi-!o po njihovem mnenju soočenje bled Gorlatovo tn obtoženim Ven turijem pomanjkljivo), ali pa naj mu vsaj znižajo kazen. Za Lutringa pa so prav tako zahtevali oprostitev, ker suknjič, ki ga je nosil Venturi in ki je prej pripadal Lutringu. ni bil prepričljiv dokaz, da je tudi zloglasni «solist z brzostrelko« sodeloval pri ropu. Prizivni porotni sodniki so včeraj potrdili glede Venturija prvotno razsodbo, glede Lutringa pa so sprejeli tezo obrambe ter so ga oprostili obtožbe sodelovanja pri ropu zaradi pomanjkanja dokazov. Tako je prizivno sodišče oprostilo Lutnnga vsake krivde 'in sicer zaradi pomanjkanja dokazov, glede tega dogodka. Lutringu pa vse to le malo pomaga. Ostal bo še naprej v zaporih «Santč» v Parizu, kjer mu visi nad vratom giljotina. menico Ravalicn iz Ul. Gravisi 2/6 sta bili sinoči 'žrtvi prometne nesreče. Na iarroreti, ki jo je vozil Ravalico, sta se okrog 20. ure peljala po Ul. Brigata Casale. Ko sta pri nekem križišču hotela zaviti na levo, je vanju zavozil fiat 124, ki ga je šofiral 46 letni Stelio Tauce-ri iz Drevoreda Raffaello Sanzio 4. Pri padcu sta oba dobila možganski pretres ter se udarila po glavi it desni nogi, zarad česar se bosta morala zdraviti 6 dni na nevrokirurškem oddelku splošne bolniš- Industrija na Goriškem predstavlja važno vejo gospodarstva tako kar se tiče formiranja dohodka, kakor tudi glede na zaposlitev delovne sile. Položaj po posameznih podjetjih pa je zelo različen. Tako n. pr. so v ladjedelnici in v podjetju ASGEN v Tržiču v zadnjih mesecih na novo zaposlili 168 delavcev. V nekaterih manjših tovarnah kc»t so La Giulia, De Licia in Intes so tudi povečali proizvodnjo in število delavcev. Po drugih pa so morali skrčiti prozvodnjo in število zaposlenih zaradi krize. Med temi naj omenimo Tekstilno tovarno v Podgori in Sovodnjah, Solvay, Safog ATI itd.. Kar se tovarne Cotonificio Trie-stino v Podgori tiče so v teku akcije od strani sindikatov in drugih činiteljev, da bi se preprečil odpust 150 delavcev, kot ga zahteva vodstvo tovarne. Pri tem gre predvsem za zahtevo, naj bi država naročila del svojih tekstilnih potrebščin pri industriji pasivnih področij, med katere spada tudi tekstilna industrija na Goriškem. Tudi kemična tovarna Solvay v Tržiču v zadnjih letih stalno propada ter jo hoče vodstvo sedaj zapreti, čemur pa se odločno pro tivijo tako delavstvo kot sindikati, ki so prav te dni izvedli splošno stavko v tem podjetju. S tem v zvezi se posveča mnogo pažnje tudi konzorciju za industrijsko cono v Tržiču, ki naj bi z raznimi deželnimi in državnimi ukrepi omogočila razvoj nove industrije na tem področju, kar zanima tudi naše ljudi iz Doberdoba. Kot znano je tekstilna tovarna v Sovodnjah prejšnji teden napovedala skrčenje delovnega tednika na 25 ur, s prispevkom za delavce iz dopolnilne blagajne. Ta u-krep bo nedvomno prizadejal de lavce, ki niso imeli dovolj plače niti ob polnem zaposlitvenem času, Vendar pa je vodstvo podjetja, ki je tehnično in proizvodno dobro urejeno, zagotovilo, da ima za prihodnost dovolj naročil za normalno proizvodnjo, s katero bode začeli, ko bodo potrjena že prejeta naročila. Vsekakor pa so sindikati na stališču, da bo treba doseči pri vodstvu tovarne dopolnilo k mezdam, če bi se skrčen de lovni tednik podaljšal preko 15 dni Kar se tiče proizvodnje v tovarni tobačnega monopola ATI v Gorici, bi se moralo vodstvo pod jetja pobrigati da bi dobilo več naročil in tako zajamčilo normalno zaposlitev vsem zaposlenim. O teh in dragih sorodnih problemih v industriji so razpravljali na zadnji seji pokrajinskega izvršnega odbora CISL, kjer so govorih tudi o avtocesti, tovornem pristanišču, gradnji protosinhrotrona, deželni finančni dražbi «Friulia» in o dragih problemih, ki so bili pred- met skupnih obravnav in ukrepov treh sindikalnih organizacij CISL, CGIL in UIL. Podrl je lambretista in nadaljeval vožnjo Žrtev neodgovornega vozača je bil sinoči .i5 letni Ludvik Ražem, ki stanuje v Grnčani ria št. 22 Okrog 19. ure se ,e peljal proti domu na svoji lambreti k-j j,- dospel v bližino Bazovice, ga je prehitel fran coski >vt«.nK>hi' znamke Peugeot, pri tem pa 4' j< stisnil ob desni rob ceste, da s«, je Ražem prevrnil z vozila in pad ■> na asfalt Avtomobilist, je to opazil, kljub temu pa je nadel jeva vožnjo Pr padcu se je Razom pobi p< levem zapest ju, da -o ga moral z rešilnim avtom Rdečega križa odpeljati v splošno boir.šmco To so ga pridržali na irtvipeusken, oddelku, kjer se bo mota' zdravit' od 6 do 25 niče. VRSTA NESREČ NA DELU IN NA CESTI Kmetovalec iz Sovodenj si je zlomil zapestji Mladenič s Poljan se je ponesrečil v Kupi - Poškodbi v tekstilnih tovarnah Pozdrav prefekta dr. Pietrostefanija Novi goriški prefekt dr. Stanislao Pietrostefani, ki je včeraj uradno prevzel vodstvo vladnega organa, je ob nastopu pozdravil predstavnike civilnih, vojaških in cerkve- nih oblasti, upravitelje krajevnih in javnih ustanov, tiska in vse prebivalstvo. »Prepričan sem — pravi v svojem pozdravnem nagovoru — v popolno ter soflidamo sodelovanje vseh za razvoj koristnega in učinkovitega delovanja za blagostanje delovnih ljudi te plemenite pokrajine.« Prefekt dr. Pietrostefani (na sliki) bo danes ob 18.15 sprejel predstavnike krajevnega časopisja. Sindikalisti zahtevajo znižanje cene mesa in masla Obstajajo možnosti za dokajšnje znižanje marž, ki jih imajo trgovci z nekaterim blagom proste cone, zlasti pri mesu, maslu in popru, ki je namenjen krajevnim potrošnikom. Do te ugotovitve so prišli sindikalni voditelji CGIL, CISL in UIL na svojem nedavnem sestanku, posvečenem preučevanju tega vprašanja. Sindikalisti so sprejeli resolucijo, ki jo bodo poslali prefektu, predsedniku pokrajinskega odbora za cene. V njej zahtevajo od odbora, da pregleda možnosti za znižanje cen nadrobne prodaje mesa, masla in popra proste cone, kot velja za sladkor in kavo, da bi imelo prebivalstvo od tega korist, ki jo zagotavlja duh ustanovnega zakona proste cone. Sindikalisti želijo prefektu osebno razlo- V nedeljo, 10. marca ob 16. uri bo v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo št. 13 proslava 8. marca pri kateri nastopa Goriški oktet iz Šempetra Z BOGATIM IN PESTRIM SPOREDOM K polnoštevilni udeležbi vabi vse: Pripravljalni odbor slovenskih žena ............................m..um.. V PROSVETNI DVORANI V GORICI Uspel nastop studia S G z recitacijami «Rusi most» Študij Slovenskega gledališča iz Trsta, odnosno njegovi gojenci, so predvajali v nedeljo popoldne v Prosvetni dvorani v Gorici izbor iz del tržaški leposlovnih ustvarjalcev. Recitirali so iz proze, poezije in gledaliških del Rebule, Borisa Pahorja, Miroslava Košute, Josipa Tavčarja, Benedetiča, Kravosa, Irene Žerjal Sergeja Verča, Bruna Pertota, Igorja Tute, Fišerja in Ma-rije Miotove. Miflrfi gojenci Slovenskega gledališča so se prav dobro izkazali ter se jim je posrečilo navezati stik z občinstvom, ki je z zanimanjem sledilo njihovemu prikazu, tako v dramatiki, kot v ostalih literarnih zvrsteh. Udeležba občinstva je bila nekoliko manjša kot običajno. Vendar pa je treba upoštevati, da je bila istočasno v Gorici še druga prireditev, mnogi so odšli tudi v Kulturni dom v Trst k baletni predstavi, še več ljudi pa je izvabilo lepo vreme na izlete. žiti svoje stališče. .......... .................i..... .........i.iii.mmm"............. PET DNI PO GNUSNEM ZLOČINU V MANZONIJEVI ULICI Kriminalni organi mrzlično iščejo sled za morilcem Ali ni morda morilec iskal večje vsote denarja? Včeraj nekaj pred poldne si je pri padcu z lestve zlomil obe zapestji kmetovalec Anton Toms'č iz Sovodenj, star 63 let, bivajoč v Ul. Slataper 6. Nesreča se mu je pripetila zato, ker mu je zdrsnilo Na tla je padel z višine treh metrov naprej z rokama. Z za- rini. Karabinjerji i Opčin so uvedli i sebnim avtomobilom so ga odpe- preiska vo 24 letna Auoirp Marži por. Schi-lani iz Ul Valori 17 in 34 letni Do- li I1*0 «I ISIN» l*KOKKIi predvaja danes. 5. t. m., v barvah: s pri čelkom ob 19.3(1 zabavni film ASSICURASI VERGINE (Zavaruje se devica) Igrajo: ROMINA POVVER, LEO POLDO TRIESTE, DINO MELE in dragi _________ Ijali v goriško civilno bolnišnico, Kjer se bo zdravil mesec dni Na delu v sovodenjski tekstilni tovarni se Je včeraj nekaj pred 9. uro ponesrečil -18-letni Ivan Pete) an iz Ul. Impero 42 v Sovodnjah. Pri stroju mu je zdrsnilo in )b z glavo udaril obenj; pri tem si je prerezal levo lice, zaradi katerega so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč; okreval bo v 7 dneh. V kemičnem oddelku flocco v podgorski tekstilni tovarni je stroj odrezal levi palec 37-letnemu Mariu Terpinu iz Ul. Lunga 30 v Gorici. Z rešilnim vozom Zelenega VELIKA TRADICIONALNA PROPAGANDNA PRODAJA: od 26. februarja do 9. marca 1968 kuhinjski pribor, 4P * SAMO NEKAJ DNI IZREDNE CENE kristal, porcelan, jedilni pribor, oprema za kopalnice in drugo POHITITE!!! TRIESTE - TRST, ULICA CARDUCCI 22 - TELEFON 95173 - 77260 - 55646 križa so ga ob 16. uri pripeljali v bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 10 dni. Trpin je skupno z nekim delavcem popravljal stroj za razdeljevanje barve Na vsem lepem je električni motor začel delovati, njegov palec pa je stisnil transmisijskl jermen. V soboto opolnoči se je na državni cesti pri Rupi pripetila prometna nesreča; fiat 1200 je trčil od strani v jugoslovanski tovornjak, ki je hotel zaviti na levo. Pri tem sta bila ranjena 32-letni Antonio No-cent iz Ronk, Ul. Perini 17, ki Je šofiral avto, in 20-letnl Alojz Pahor iz Poljan pri Doberdobu, ki se je peljal z njim. Oba so pripeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so prvemu ugotovili veliko rano na čelu in na tilniku ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju; Pahor pa Je dobil udarec v glavo z nekaj odrgnjenji ter bo ostal v bolnišnici 5 dni. Nocent se je peljal iz Gorice v smeri proti Dolu; v isti smeri Je vozil jugoslovanski tovornjak tudi 22-letni Božidar Skrlec doma iz Zagreba, ki je hotel zaviti na levo. Voznik fiata je prejjozno opazil manever in od strani zadel ob to-vonjak. Pri tem je izgubil kontrolo nad svojim vozilom ter zavozil s ceste z zgoraj navedenimi posledicami. Druga prometna nesreča se je pritetila v nedeljo zvečer nekaj po 20. uri v Moši, pri kateri so bili poškodovani trije avtomobili in ranjena ena oseba. Ob tisti url se je peljal 73-letni trgovec Giovanni Scolaris, doma iz šlovrenca iz Gorice proti Moši. Ko je hotel zaviti v Ul. D’Annunzio Je trčil s svojim vozilom mercedes benz v fiat 1100 ki ga Je vozil 49-letnl Edalucci Tarcisio lz Krmina. Pri trčenju Je bil prizadet tudi fiat 1200, ki ga Je vozil 23-letni Dorino Grendeni, s katerim se Je peljala Silvana Featti iz Ločnika, Ul Cam-pagna Bassa 3. Ta je bila edina lažje ranjena na čelu. V goriški bolnišnici *o Ji nudili prvo pomoč; Po petih dnevih je umor Giusep-pine d’Andrea še vedno nepojasnjen. Kriminalni organi karabinjerjev in kvesture so mobilizirali vse svoje sile v Gorici kakor tudi po okoliških pokrajinah, zlasti v Trstu in Vidmu, da bi našli vsaj skromno sled za zločincem, vendar — kakor kaže — vsaj zaenkrat tavajo v popolni temi. Do tiska so popolnoma zapeti ter od njih ni mogoče več izvedeti niti najmanjše podrobnosti, tako da smo docela odvisni od lastnih virov, govoric, ki jih napihuje sedaj izredno bujna fantazija, sklepanj ter primerjav. Pogreb žrtve bi moral biti že včeraj, vendar so pokop odložili, ker še niso urejene formalnosti, da bi jo pokopali v isti grob poleg mo*a. Kar zadeva uboj, obstajata sedaj dve verziji: uradna, ki govori o umoru zavoljo prilastitve denarja in dragih dragocenosti, in neuradna, ki se pojavlja med občani, češ da ubijalec ni ničesar odnesel, ampak je žensko ubil iz seksualnih nagibov. Pot za ugotovitev resnice se morda vije nekje med tema dvema skrajnostima. Ce Je v resnici zmanjkal denar, hranilna knjižica, zlatnina in krznen plašč, potem je umor bil storjen zaradi ropa. Ce pa vsega tega neznanec ni ukradel, kot smo že v soboto izvedeli iz pogovora z nekaterimi žrtvinimi sorodniki, kakšni so potem lahko zaključki? Lahko gre za umor seksualnega ne-uravnovešenca, kakor gre lahko kljub temu za umor zaradi ropa, zakaj skorajda neizpodbitno je dejstvo, da je bilo vse stanovanje do kraja razmetano. Vse te nadrobnosti govorijo v prid ropa, ki ga je ubijalec verjetno izvršil z namenom, da bi prišel do vse večjega plena kot je morda nekaj stotin tisočakov lir, zlatnina in podobno. Kakor se sedaj govori po mestu, se je ženica večkrat pohvalila, da je prihranila precej denarja. Njen pokojni mož je bil funkcionar trgovinske zbornice ter je po njem prejemala 70.000 lir pokojnine. Ali se ni morda zaradi takšnih govoric kakšen lopov po-lakomnil njenega denarja, pri tem pa je pustil vnemar »drobiž«, ki je bil lahko dosegljiv? Skoraj gotovo morilec ni imel namena žrtvi streči po življenju. Bolj verjetno je, da je skušal svoj rop izvršiti naskrivaj. Pri tem pa je naključje najbrž hotelo, da je pokojnica prišla predčasno domov in se srečala z njim Kje? Pred stanovanjskimi vrati ali že v samem stanovanju? Umor utegne skrivati še drage vzroke, med katere prav gotovo sodi možnost, da je žrtev spoznala roparja ln ga spravila v nevaren položaj. Iz bojazni, da bi ga ne prijavila oblastem, je ropar segel po mrzlem orožju, morda nožu ali izvijaču, ter ga petkrat zabodel vanjo. Skupno z govoricami o okolno-stih umora pa se po mestu širi strah zlasti med priletnimi ženskami. Marsikatera si zvečer ne upa več iz hiše. Govori se, da se je nekaj podobnega zgodilo v Gorici leta 1939, ne da bi morilca prijeli. Ne le zaradi pravice, ampak tudi zavoljo pomiritve meščanov se mora sedanja akcija varnostnih or. ganov čimprej uspešno zaključiti. Protosinhrotron pred pokrajinskim svetom Na petkovi seji pokrajinskega sve. ta so skoro dve uri obravnavali zadevo protosinhrotrona v zvezi z interpelacijo ter resolucijo Meni-chino - Poletto ter z interpelacijo Cosani. Menichino Je očital predsedniku Chientaroliju, da resolucije, ki so jo v tej zadevi soglasno odobrili na sestanku županov, niso predložili predsedniku vlade tisti predstavniki, ki so bili od županov določeni, ampak neka demokristjanska delegacija, ki je takrat odšla v Rim Obenem je očital, da je bilo poročilo o sestanku s predsednikom vlade v tej zadevi preveč nejasno, zlasti v zvezi s pismom, ki je bilo objavljeno v časopisju o ovirah, ki jih stavi vojaška oblast pri tej gradnji, ko zahteva 120 milijard za svoje nadomestne obrambne potrebe. Predsednik Je priznal, da je bil v tej zadevi v Rimu v sklopu izrazito demokristjanske delegacije, dodal pa je, da se mu je na ta način nudila priložnost, da je že dva dni po izglasovanju resolucije župa. nov lahko resolucijo predložil predsedniku vlade. Njegovim Izjavam so sledili posegi predstavnikov vseh strank in razen demokristjanov so vsi drugi obsodili dejstvo, da je predsedniku vlade obrazložila zadevo protosinhrotrona izključno demokri-stjanska delegacija. Da bi prekinil debato, je svetovalec KD Perissm predlagal posebno resolucijo. To pa je dalo povod, da so zapustili dvorano predstavniki KPI in PSIUP, s čimer je bila zaključena debata o tem problemu. Svetovalci so nato odobrili točke, ki so bile na dnevnem redu z Izjemo pokrajinskega obračuna za Priprave na sejem Aipc-Adria _ .uvinska zbornica opozarja trgovske operaterje, da bo od 11 do 19. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani VII. sejem Al-pe-Adria, katerega poglavitni namen je pospeševanje trgovinske menjave med sosednjimi državami, zlasti pa Koroško, Slovenijo ter deželo Furlanija - Julijska krajina. Sodelovanje na tem sejmu omogoča trgovcem razširitev njihovega poslovnega kroga. 1966 in proračuna za 1968, ki bosta prišla na vrsto na prihodnji seji. Ogenj uničil gorilnik v jameljski šoli Gorilnik v jameljski osnovni šoli, ki je vedno slabo deloval odkar so ga namestili, je včeraj zjutraj na vsem lepem zgorel. Skupno z vsemi elektronskimi napravami je bil nameščen v majhnem zavarovanem prostoru na zadnji strani zgradbe. Čistilka, ki je včeraj zjutraj pospravljala po šoli, je okoli 7.30 začutila smrad po dimu. Odšla je pogledat, če morda kaj ne gori, in opazila, da se skozi železna vrata kadi. Poklicala je nekega vaščana, ki jh je odprl ter ugotovil hudo okvaro. Poklicali so tudi gasilce ln krajevne karabinjerje. Kmalu po nesreči je prišel v Jamlje še župan. Ogenj Je docela uničil gorilnik in vse njegove avtomatske naprave. škodo cenijo na okoli 700.000 lir. ---------- Nekaj’ ur po vlomu so aretirali vlomilca V soboto okrog 18. ure nekaj ur po izvršenem vlomu v gradbenem podjetju Isontina v Tržiču, je tamkajšnja policija aretirala vlomilca In vrnila gospodarju Germanu 38 kuvert s plačo nameščencev, v ka terih je bilo 2 milijona 200 lir. Denar je ukradel 24-letni Gianm Bonlfaocio, risar pri podjetju, doma iz Ronk Ul. Julia 14. že v petek popoldne je Bonifaccio po nalogu gospodarja dvignil v banki 2,9 milijona lir za plače in drage potrebe podjetja Denar je bil potem shranjen v železni skrinjici v uradu in Bonifaccio je vedel zanj, ter je med 14. in 15. uro prišel v urad ln ker ni bilo nikogar tam odprl skrinjico in odnesel aktovko z denarjem, ki jo je skril na svojem domu. Policija ga je kmalu zasumila ln ko so napravili preiskavo na njegovem domu ter našli denar, je fant tatvino priznal. ■ ■■M,,,.,..................m..............■■■■■........m.................................................iiiiiiiihi....... GROZNA NESREČA V VITOVLJAH Štiriletni otrok zgorel v plamenih v kolarnici S prijateljem sta kadila in zanetila steljo Vaščane v Visokem pri Vitovljah je globoko pretresla tragična smrt komaj 4-letnega Miloša Gorjana, ki je v soboto zgorel v plamenih v gospodarskem poslopju blizu svojega doma. S prijateljem 5-letnim Arman-dom Podgornikom iz iste vasi sta doma pri Gorjanovih iztaknila nekaj cigaret in vžigalice. Odšla sta v bližnjo kolarnico, kjer sta začela kaditi. Po vsej verjetnosti pa jima Je pri tem postalo slabo in prižgana cigareta je padla v kup stelje, ki je bila suha ter se Je takoj vnela. Ko je Armand to videl, je takoj pobegnil iz poslopja, mali Miloš pa se je skril, ker se je verjetno bal posledic pri starših. To pa je bilo zanj usodno; v dimu je izgubil zavest ter našel smrt v plamenih. Ko so domačini prihiteli na klicanje Armanda, je bilo že prepozno, da bi ga rešili; našli so le zoglenelo truplo. Pevsko - folklorna prireditev v Katoliškem domu v Gorici V nedeljo popoldne je bila v Katoliškem domu kulturna prireditev, pri kateri so poleg slovenskega mo škega zbora «M. Filej« nastopili tudi furlanski pevci iz Gradiške ter folklorna skupina iz Kaprive. Furlani so ob tej priliki vrnili nedavno gostovanje Goričanov v Gradiški. Fevci iz Gradiške so poleg furlanskih in italijanskih zapeli tudi dve slovenski pesmi narodni «Pa st sliš« in pa »Ko bi jaz vedela« ter še eno rusko pesem. Občinstvo jim je navdušeno ploskalo in obe slovenski pesmi so morali ponoviti. Tudi gostje iz Kaprive so s svojimi pestrimi nošami in furlanskimi plesi napravili dober /tis. Moški zbor «M. Filej« Je nazadnje zapel vrsto pesmi, med katerimi «Soči», »Kraguljčki# in «Ste-lutis Alpinis« v prevodu v slo venščino, ki ga je priredil Simoniti. Na prireditvi je goriškega župana zastopal odbornik Agati, ki je poudaril koristnost takih srečanj za nadaljno poglobitev prijateljskih odnosov in sodelovanja na kulturnem področju. aiiiiimiiimmiiiiiiiiiiitiiiimiiiiMiiiiuiiiHiiiMiiMMI Gorim VERDI. 15.00: «La 25.a oran, Vima Lisi in A. Quinn. Kinema-skope v barvah. CORSO. 15.00: «Le grandi vacan- ze», L. De Funes. Francoski ki-nemaskop v barvah. MODERNISSIMO. 16.45: »La ve- dovella«, Margaret Lee in Pepi-no De Filippo, italijanski film, prepovedan mladini pod 18. letom. CENTRALE. 17—21.30: «Noi slamo zingarelli«, S. Laurel in O Hardy. VITTORIA. 17.15—2130: «Svegliati e uccidi«, Robert Hoffman in Lisa Gaston, italijansko-francoski kinemaskopski film v barvah, prepovedan mladini pod 18. letom. / rriV AZZURRO. 21.00 — Za cineforum: «Le stagionl del nostro amore«, E. M. Salerno, J. Sassard. EXCELSIOR. 16—22: »Carta che vince, carta che perde«, G Scott in S. Pyon. Barvni film. PRINCIPE. 17.30—22: «Una strega in paradiso«, J Stewart in Kim Novak. Barvni film. Honke EXCELSIOR. Zaprto. RIO. 19—21.30: »Pecos 6 qui — prega e muori«, R Woods. Ki-nemaskope v barvah. Preselitev uradov zveze trgovcev Zveza trgovcev in trgovska vza jemna bolniška blagajna se preše lita v nove prostore v Ul IX avgusta 6/10 (prvo nadstropje). Zaradi preselitve bodo uradi zaprti v sre do in četrtek tega tedna. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči ]e odprta lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57; tel. 28-79. TRZIC Danes ves dan in ponoči ie odprta lekarna »Alla Salute« Fabbris, Ul Cosulich 117 — tel. 72486 KONKt Ves dan m ponoči ie odprta lekarna »ALLA STAZIONE« dr Mat-titi, Vsrmegliano, Ul Garibaldi 3, tel 77446. Z ZASEDANJA KONFERENCE ZA TRGOVINO IN RAZVOJ O globalni strategiji gospodarskega razvoja Navzlic zaskrbljenosti, ki se opaža, se vse delegacije zavedajo nujnosti, da je treba nekaj storiti • Reševanje obrobnih in ne temeljnih vprašanj NEW DELHI, marca. — Vsa sve -tovna javnost je zadnje dne z določeno zaskrbljenostjo sledila razvoju dogodkov na drugem zasedanju konference za trgovino in razvoj. Upravičeno so se začeli pojavljati razna pesimistična poročila in ocene tega, kar se je doslej doseglo. In res se doslej ni zgodilo še nič pomembnega, kar bi opravičevalo upanja, ki jih nerazviti svet polaga v ta pomembni sestanek. Pa je vendar po drugi strani moč zanesljivo zatrditi — in to je tu občutek vseh — da je ni delegacije, ki bi se ne zavedala svoje odgovornosti pred zgodovino in bi si re bila na jasnem, da je treta nekaj storiti. Koliko — to je druga stvar. Konferenca si je še pred začetkom postavila za nalogo določitev globalne strategije gospodarskega razvoja. Kaj je pravzaprav mišljeno pod tako imenovano globalno strategijo, to še danes ni nikomur popolnoma jasno. Osnovno, se zdi, pa je vendarle to, da se z izjavljenimi načeli, sprejetimi pred tremi leti v Ženevi, ne rešujejo vprašanja življenjskega pomena za dežele v razvoju, če se od načel ne pristopi k dejanjem. Spodbujanje k uresničevanju priporočil in načel 1. konference za trgovino in razvoj v obliki konkretnih sporazumov ter pravil o medsebojnih odnosih, pa bi moralo predstavljati temelje globalne strategije. Ako v tem konceptu prevladujejo vprašanja preferencialnih carinskih možnosti in finančne podpore gospodarskemu razvoju, je to popolnoma razumljivo zaradi tega, ker so to najvažnejša vprašanja, od katerih je odvisen uspeh konference. Nič manj pa ni pomembno tudi vprašanje obdelave vseh vprašanj ter ustreznih rešitev na papirju, kjer bi prišla do izraza strnjenost in vzajemna povezanost vsega onega, kar je tu pogosto čuti v novi paroli globalne strategije. UNC TAD ni institucionalno tako o-premljen, da bi si mogel lastiti nekakšne nadnacionalne pravice, lastne kaki formalno-pravno do konca izdelani mednarodni organizaciji, vendar to ne more biti nujno tudi njegova slabost. Nasprotno, lahko bi se celo reklo, da bi ob takem svojstvu utegnila priti do izraza njegova še večja elastičnost, pri čemer bi bile uporabljene različne oblike reševanja vprašanj, ki so na dnevnem redu. V teku dosedanjega poteka zasedanja, je bilo moč opaziti težnjo, da bi se reševala razna obrobna vprašanja, namesto da bi se pozornost osredotočila na nekatere o-snovne teme. V nekaterih odborih se je pojavilo več načrtov resolucij. S temi so se hotela rešiti tudi vprašanja, ki pravzaprav ne pomenijo nič, če se prej ne rešijo ona osnovna, ki so tu večkrat bila jasno poudarjena. Tako je bilo v delu tretjega odbora opaziti, kako se Je neupravičeno nategovala razprava okrog osnove, na kateri Je bilo treba določiti oziroma uporabiti 1-odstotno stopnjo transfera iz razvitih dežel v nerazvite, kakor tudi, postavimo, okrog definicije oblike omenjenega transfera. V prvem odboru je precej časa vzela razprava okrog uskladišče-nja primarnih proizvodov, pristopa na tržišča razvitih, dežel, okrog mednarodnih blagovnih sporazumov, nadomestitve naravnih z u-metnimi surovinami, manj pozornosti pa se je posvečalo strukturnim vprašanjem ter metodam zamenjave sedanjih neugodnih struktur odnosov, pa tudi — s tem v zvezi — odnosov ponudbe in povpraševanja v smislu njihove spremembe. Vprašanje dodatnega financiranja se je komaj kaj premaknilo od začetne točke, vtem ko se začenja postavljati še neko delikatno vprašanje: namreč preimenovanje Mednarodne banke za obnovo in razvoj v banko nerazvitih, kar zadeva ob razumljive tež-koče in odpor. Najmanj časa gre v izgubo pri obravnavanju institucionalnih vprašanj v petem odboru, kjer se seje končujejo zelo naglo, ker pač nihče ne vpraša za besedo. Verjetno pa je tudi tu pričakovati povečano število načrtov resolucij, zlasti proti koncu konference, in to na pobudo nekaterih delegacij. Drugi odbor, kjer se obravnavajo vprašanja preferencialnih možnosti, se bo v naslednjih dneh moral spoprijeti z dokajšnjim delom. Ce v pogledu teh vprašanj ne bo v kratkem prišlo do kakih Sklepov, potem bo pesimizem — ki se je bil razširil med samimi udeleženci konference kot tudi izven nje — dobil še neki nov prizvok. M. ŽARKOVIČ NEKAJ PODATKOV, KOT JIH OBJAVLJA AGENCIJA «N0V0STI» Kakšen /e na moskovski univerzi odnos med docentom in študentom Na 50 tisoč visokošolcev pride nad 2000 docentov in nad 2300 asistentov Trenutno najbolj pereče vprašanje v italijanski notranji politiki je vprašanje univerze. O tem smo delno že govorili. Pri tem smo tudi omenili zadevo strukture univerze, ki ne ustreza več časom in v tej zvezi tudi odnos preda-vatelj-slušatelj. Ta odnos je zelo težaven, v nekateri n primerih — nemogoč. Kako je namreč možno, da more v nekaterih panogah docent imeti kakršen koli neposreden stik s slušateljem, če ima pred seboj tudi na stotine slušateljev. O tem nemogočem odnosu ne bomo govorili, ker je zadeva postala jasna tudi tistim, ki že leta zavlačujejo z rešitvijo tega problema, pač pa bomo prav v zvezi z odnosom med docentom in slušateljem navedli nekaj podatkov z moskovske univerze. Predvsem naj velja sledeče: nikakor ne mislimo postavljati moskovske univerze za zgled, ker je, podobno kot ameriška univerza, vse drugače organizirana kot so organizirane univerze v Italiji. Poleg tega ne gre v konkretnem primeru za težave le italijanskega vseučiliščnega študija, kajti s podobnimi težavami se ubadajo tudi na nemških in francoskih univerzah pa tudi drugod. Ker smo že omenili te tri ciržave — Zahodno Nemčijo, Francijo in Italijo — bomo tudi dodali, da sedanji problem univerze že ni več problem le univerze, ker so viso-košolci postavili ta problem tudi s povsem drugačnega konkretno družbenega vidika, o čemer pa bi bilo treba obširneje govoriti. Zato se vrnimo rajf na moskovsko univerzo, za katero smo že rekli, da bomo navedli nekaj podatkov ne zato, da bi jo postavili za zgled, pač pa le v primerjavo. Na moskovski univerzi je trenutno vpisanih nekaj nad 50.000 visokošolcev. V glavnem gre seveda za sovjetske visokošolce, vendar je tu vpisanih tudi 2500 tujih študentov, ki so na študiju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiii KAKO SO NEKOČ NA GORIŠKEM GOJILI SVILOPREJKE V času od sv. Jurija do sv. Vida je bilo veliko dela s kavalirjih v «Ze moj nono je imel «kavalirje» - Koliko je dala unča jajčec - Gosenice so zelo požrešne in občutljive - Kdor je bil priden, je dobil klobuk Sv. Jurija poznajo in častijo širom po naši domovini, številne ljudske pesmi pojo o tem svetniku, ki prinaša v deželo pomlad. V okolici Mirna pa so sv. Juriju pripisali še posebno lastnost, saj so nekdaj govorili: «Sv. Jurij kavalirje uri». Danes se bomo pomenili o »kavalirjih.« Takoj v začetku naj povem, da danes nihče več ne goji svilo-prejke — ne ravna kavalirjev, kakor temu po domače pravimo. Svilogojstvo, ki je bilo nekdaj zelo razširjeno v naših vaseh Mirnu, Rupi, na Peči, v Sovodnjahin Gabrjah kot postranska gospodarska dejavnost, je večina ljudi opustila kmalu .po prvi svetovni/, vojni. Vzrok za to naj bi bila prenizka cena za svilene kokone. Brž ko so izginili «kavalirji», so se začele redčiti tudi dolge vrste murv, ki so bile zasajene vzdolž njiv in poljskih poti in s katerih so kmetje vsako pomlad smukali liste ter jih pokladali požrešnim gosenicam. O nekdanjih murvinih nasadih pričajo danes redka že črviva drevesa na koncih njiv. Zanimivo je dejstvo, da se je svilogojstvo v času pred prvo svotovno vojno tako organiziralo, da je med našimi ljudmi delovalo posebno društvo, ki je skrbelo za nabavo sviloprejkinih jajčec. V vsaki vasi je imelo svojega zastopnika in nanj so se kmetje obračali, ko so vsako pomlad kupovali «kavalirje». Sicer bi veljalo delovanje tega društva podrobneje proučiti. Na Peči sem povprašal nekaj starejših ljudi, kako so nekdaj «ravnali kavalirje«. «2e moj nono je imel kavalirje«, mi je odgovoril vsak, ko sem ga spraševal, kako dolgo že pri njihovi hiši goje sviloprejko. Iz tega moremo sklepati, da je bilo svilogojstvo pri nas razširjeno že ob začetku prejšnjega stoletja; morda še prej. Izrazi, ki jih pozna ljudski jezik v zvezi s to gospodarsko dejavnostjo, pa jasno kažejo, da se je sviloprejka razširila v naše kraje iz sosedne Furlanije. V Pragi snemane plošče za Italijo PRAGA, 4. — V studiih čeho-elovaškega podjetja «Suipraphon», ki izdeluje gramofonske plošče, je nepretrgoma čuti napeve iz opere «Trubadur». Tu namreč registrirajo omenjeno opero za potrebe italijanskega tržišča, in to na osnovi pogodbe med omenjenim podjetjem »Supraphon« in družbo «Del Viotti« iz Milana, vtem ko so same plošče pravzaprav namenjene založniškemu podjetju «Fratelli Fabbri«, ki bo poskrbelo za njihovo prodajo. «Supraphon» ima že dolgoletne Izkušnje na področju registriranja. V njenih studiih je bilo že posnetih kakih trideset kompletnih del čehoslovaških skladateljev, lani pa Je bil, v sodelovanju z «Deutsche Grammophon Ge-sellschaft«, posnet Mozartov »Don Juan«. V glavnih vlogah so nastopili Linda Vajna, Gaetano Bardini, Maria Grazia, Aiiegri, Franco Pagliazzi idr Praški komorni orkester (okrepljen z nekaterimi profesorji Narodnega teatra) je vodil dirigent Ino Savini, ki je ne Češkem zelo znan. Vodstvo Praškega filharmoničnega zbora, pa je bilo poverjeno profesorju Josefu Vaselku. Producent Alfonso Ponzoni — tehnični strokovnjak založniškega podjetja «Fratelll Fabbri« — Je s tem v zvezi izjavil: »Glede na odličen uspeh, bomo tu v Pragi posneli še kakih dvanajst kompletnih del. Potem imamo namen jih Izdelati še kakih deset. Orkestralni izvajalci so tu odlični, sijajni. Z njimi delati je pravi užitek. Kasneje bomo snemali ne samo opere, marveč tudi simfonične, komorne in modeme skladbe. V načrtu imamo nadalje izdelavo televizijskih filmov ob uporabi že izdelanih zvočnih trakov. Skratka, gre za začetek obsežnega italljansko-čehoslovaškega sodelovanja na glasbenem področju.« Sodelovanje bo koristno tako za ene kot druge, in to bodisi v gmotnem kot tudi kulturno-poli-tičnem smislu. Preživele mejne črte se umikajo navalu razširjenih proizvajalnih sil, ki nezadržno pljuskajo vanje, odplavljajoč anahronistične predsodke preteklosti, nezadržno sledeč poti čedalje obsežnejše in popolnejše integracije človeškega dela. Primer čehoslovaške industrije gramofonskih plošč bo spodbuden tud; za ostala področja proizvodnje, kakor tudi za druge države socialističnega sveta. Beseda da besedo in tako je pogovor o »kavalirjih« stekel dalje. Nekaj pred sv. Jurijem so kmetje kupili na posebne papirnate liste prilepljena jajčeca ali pa prav majhne gosenice. Najmanjši tak list, približno 30 x 40 cm velik, je tehtal četrt unče jajčec. Poleg tega so bili še večji listi od po pol unče in po unči. Papirnate liste so ljudje doma postavili na posebne iz trsja ali sirščice pletene mreže — »pico-ne» na topel in suh kraj. Navadno so bili piconi do 4 me-, tre- dolgi in,,.-2 široki, sloneli pa so na posebnih podstavkih «ka-,valetih«, približno meter visoko, i *'! Ob toplem vremenu so v nekaj dneh iz jajčec zlezle majhne gosenice, ki so kaj kmalu pokazale svoje pravo lice — požrešnost. Nekaj časa so se še zadrževale na papirnatih listih, po dveh treh dneh pa so se razlezle po vsem »piconu«. Začela se je skrb za nabiranje ali smukanje murvinih listov. Od začetka so gosenicam pokladali nadrobno sesekljane liste, nato cele liste, vejice in končno tudi debele mur-vine veje. Treba je bilo dajati gosenicam vsak dan sveže in suho murvino listje. Mokro murvi-no listje bi povzročilo, da bi svi- loprejke obolele, lotila bi se jih posebna kuga — «kavalirji bi šli v krave«. Zgodilo se je včasih, da sta mraz in vlažno vreme prekrižala našim svilogojcem načrte. »Kavalirji« so zakasnili za cel teden ali več. Ker pa gosenice zadnje dni, preden se zabubijo, največ pojedo, se je zgodilo, da so bile murve že precej ogolele, »kavalirji« pa še niso začeli presti. Naši ljudje so bili tako prisiljeni iskati murvino listje po Furlaniji ali pa na Vipavskem. Poleg vsakodnevne skrbi za sveže murvino listje, so kmetje polagali posebno pozornost snagi. Vsak teden je bilo treba prečistiti. »picone«, na katerih se je nabrala debela plast ostankov listov in iztrebkov: «posteljca,> so temu pravili. Kadar je bila posebna stiska v deželi so «postelj-co» kuhali prašičem. Kako pa počistiti «picone», če je na njih kar mrgolelo gosenic. Preprosto; prinesli so nekaj svežih murvinih vej; gosenice so brž zlezle nanje in začele žreti sveže liste. Prenesti veje z gosenicami to ni posebno težko. Posebna pozornost je veljala izbiri prostora za «picone». Gorje, če so v prostor, kjer so bili «kavalirji», zašle kokoši. Pravijo namreč, da jim gredo sviloprej- Dve novi Fiatovi vozili: okrepljena «850» spider in okrepljena «850» coupe HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepustite nekaj skrbi tudi drugim. Odrecite se nekemu maščevanju. BIK (od 21.4 do 20.5.) Ne mislite samo na delo, skušajte se zbližati z naravo. Izboljšan duhovni stik z drago osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Tu di vaši tekmeci imajo svoje šibke točke. Skušajte obvarovati družinski mir. RAK (od 22.6. do 22.7.) Obvezno vnesite v svoj delovni dan tudi ka ko urico jutranjega sprehoda. Počutili se boste nerazpoloženi. LEV (od 23.7. d„ 23.8.) Skušajte že danes izvedeti, kaj vas čaka jutri. Draga oseta vam nekaj prikriva. DEVICA (od 24.8 do 22 9.) Odločno zavrnite poizkus, da bi se vam naprtile krivde drugih Bodite dobri do nekega siromaka. TEHTNICA tod 23.9. do 22.10.) Naleteli boste na nekatero težkoče denarnega značaja. Prisrčr.c snidenje med starimi prijatelji. ŠKORPIJON (od 23.10. ao 21.11.) Pot do uspeha vam je skoraj zagotovljena. Spoštujte mnenja vseh. STRELEC (od 22 11. do 21.12.) Ne popustite v stališču ki ste ga zavzeli. Nenaden obisk dragega prijatelja. KOZOROG (oci 22 )2. do 20.1.) Bodite bolj objektivni v ocenjevanju svojih uspehov V liubezn, bo vse tako kot si želite. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri-ravite se na resen spopad, in to ar se da temeljito. Vprašanja medčloveških stikov so tudi za vas važna. RIBI (od 20.2 do 20.3 i Ne dovolite, da bi vas pretirani optimizem zapeljal predaleč. Vzpostavite dobre odnose s sosedi. P ka ke še posebno v slast. Tudi miši in podgane so bile velika nadlega naših svilogojcev. Poleg tega je bilo treba vsak dan izločiti bolne gosenice, «krave», ki so jih ločili od zdravih po posebni legi. Bolne gosenice se drže zvite v klobčič in ne jedo več. Po štirih do petih tednih po sv. Juriju (sv. Jurij kavalirje uri), so bile gosenice pripravljene, da se zabubijo, da «gredo prest«. Začele so spreminjati barvo, postajale so svetlo rumene. Pravijo ,da «kavalir», preden gre prest, štirikrat zaspi. Vsakokrat spijo gosenice približno 24 do 36 ur. Držijo se v posebni legi z dvignjeno glavo ter se sploh ne dotaknejo hrane, četrtič se «kavalirji» zabubijo. Medtem so kmetje že nanesli na »picone« posebne, kopicam podobne kupčke stebel oljne repice. če pa te ni bilo pri hiši, so se poslužili hrastovih vejic, na katerih so se še držali listi. Gosenice so začele lesti navzgor po vejicah. Vsaka si je poiskala primerno mesto in začela presti. Huje je bilo, če so se kavalirji, namesto da bi lezli navzgor, obrnili k tlom. V tem primeru je bila skoraj vsa »galeta« izgubljena, ker skoraj nobena gosenica ni napravila bube. Ob dobri letini je na «pico-nih« kar vse cvetelo. Po dobrem tednu so pobrali «galete» — bube in jih povezali v posebne cule, te pa naložili drugo poleg drage na s »plahto pokrit škalir« V posebne cule, so zavili «falo-pe» — bube, ki so imele pokvarjeno zunanjo obliko. Ko je bil voz naložen, so blago odpeljali v Farro ali Gradišče. Unča jajčec je ob dobri letini vrgla do 80 kg «galete» in tedaj so ljudje pozabili na trdo delo in nesreče, ki so se dogodile med obiranjem murve. Običaj je bil da so otrokom, če so seveda pridno «pomagali pri kavalirjih«, kupili slamnate klobuke. O sv. Vidu je bila «galeta» spravljena. VLADO KLEMŠE v SZ. V celoti je na moskovski univerzi prisotnih 178 nacionalnosti, to se pravi, da študirajo na moskovski univerzi študentje iz vseh republik SZ in iz številnih tujih držav. Od 50.000 vpisanih visokošolcev jih 18.000 obiskuje normalna dnevna predavanja 15.000 slušateljev pa je zaposlenih in obiskujejo zato večerna predavanja. (Pred nedavnim so nekaj takega poskusili na dveh fakultetah milanske univerze in izkazalo se je, da se za tovrstni študij poteguje veliko italijanskih visokošolcev, ki jim gmotne razmere ne dopuščajo, da bi se posvetili študiju, ne da bi hkrati bili zaposleni. V Sovjetski zvezi, kot vidimo, je to že nekakšna vpeljana praksa). Poleg gornjih glavnih dveh vej — dnevne in večerne — imamo na moskovskem vseučilišču še 4 tisoč visokošolcev, ki so vpisani v tako imenovane dopolnilne tečaje, to se pravi, da gre za ljudi, ki so študij že dokončali, ki pa vendarle nadaljujejo z izpopolnjevanjem. Razmere pa, kakor poroča agencija Novosti, silijo, da bi se vpis na «normalno» univerzo, to se pravi v dnevna predavanja povečal. Moskovska univerza je popolna. Mislimo pri tem na to, da ima vse možne fakultete in stroke. V zadnjih desetih letih so na moskovski univerzi ustanovili še 30 novih kateder za novejše panoge znanosti, kot na primer kateder za mehanografsko računstvo, za matematično logiko, za fiziko trdih teles, za kemično fi-ziko, za biokemijo, ekonomsko hi-bernetiko, za industrijsko psihologijo, za znanstveno organizacijo dela itd. itd. Tisti, ki se spozna na sedanje stanje na italijanski univerzi, bo pri naštevanju novih strok, ki so jih uvedli na moskovski univerzi, opazil, kako zaostala je v nekaterih strokah italijanska univerza. Toda prej smo rekli, da bomo spregovorili o odnosu med predavateljem in slušateljem na moskovski univerzi. Pri tem mislimo predvsem na številčni odnos. Na moskovski univerzi, za katero smo rekli, da šteje 50.000 slušateljev praktično celo v dveh vrstah tečajev — dnevnem in večernem, — predava in je drugače neposredno na voljo slušateljem 4600 oseb, od česar js 1159 rednih docentov in 949 svobodnih docentov, to se pravi torej 2100 docentov. K tem je treba dodati še 2377 diplomirancev, ki v posameznih strokah še kot slušatelji izpopolnjevalnih tečajev sodelujejo z docenti pri delu univerze, to se,, pravi kot asistenti. Kakor vidimo,, gre za številčni odnos enega docenta na 25 slušateljev 'n tudi celo malo manj kot enega docenta oziroma asistenta na 10 slušateljev Če računamo, da 15.000 visokošolcev obiskuje večerne tečaje, postane ta številčni odnos še povoljnejši. Seveda bi bilo treba tu spregovoriti še o oeremi univerze, o laboratorijih, inštitutih itd. Ker je moskovsko vseučilišče tudi strukturalno novo, je logično, da je vi-sokošolcu na razpolago tudi dokaj dobra oprema, kar še olajša študij. To pa daje ustrezne rezultate. Od tod naslednji podatek: v zadnjih desetih letih je samo večerna univerza dala 2776 doktorjev znanstvenih ved, to se pravi, da se je že pri visokošolcih, ki obiskujejo večerno univerzo, najvišje kvalificiralo 2776 visokošolcev, ki so postali univerzitetni docenti. Od teh jih je 227 prevzeli že tudi univerzitetni kateder. Sicer pa ne bo odveč naslednji podatek: med univerzitetnimi profesorji, ki poučujejo na univerzi v Moskvi, jih je 51 dobilo Leninovo nagrado, 169 posebno državno priznanje, 116 pa nagrado Lomonosov. Končno trije zadnji predsedniki sovjetske akademije znanosti in umetnosti S. Vavilov, A. Nesmejanov in M. Keldiš so bivši slušatelji moskovske univerze. i::::::::::::::::::: Kulturni dogodki v slikah •••mi lil V nedeljo popoldne je v Kulturnem domu nastopil baletni ansambel ljubljanskega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje (slika zgoraj), ki je zvabil polno dvorano občinstva (slika spodaj). imiiiiiiiHiiimiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiMuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiniMiMimininiiill|lll,1l> Dve Prešernovi proslavi V Boljuncu so v nedeljo zvečer ljudje napolnili dvorano, kjer je bil kulturni večer, posvečen Prešernu. Prešernove proslave so po navadi neposredno okoli 7. februarja. slovenskega praznika kulture, ali pa v februarju nasploh. Nekaj prosvetnih društev pri nas pa je s proslavo zakasnilo, kar pa ne moti veliko, ker v tem primeru ni važen datum, pač pa je važna proslava, to se pravi dejavnost društva. In tako moremo danes poročati o dveh proslavah, o tisti. ki jo je priredilo p.d. v Nabrežini in tisto, ki jo je pripravilo p.d. v Boljuncu. V dvorani p.d. Igo Gruden v Nabrežini se je v nedeljo popoldne zbralo veliko občinstva. Poleg domačega otroškega zbora in recitatorja je odbor društva povabil Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila 7.00 Koledai - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi - 12.00 Iz slov. folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamas-sima - 17.20 Slovenščina 17.40 Radijska univerza 17.50 Ansambel »France Marolt« - 18.15 Umetnost - 18.30 Violinis* A. Mosesti -18.55 Orkester Gutesh - 19.10 Plošče - 19.30 Znane melodije - 20.00 Šport 20.35 F. Martin: «Nevihta» - v odmoru: Pogled za kulise - 23.00 Črni cvet. 12.04 Plošče 12.25 Tretja stran . 13.15 Juke box - 13.35 Candoni: «Per Don Chiseiott, la terra e ferma* - 14.25 Tržaški Kras. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Plošče - 11.00 Otroški kotiček - 11.15 Ritmi - 11.45 Melodije - 12.00 in 12.50 Glasba po željah 14.15 V glasbeni šoli - 15.30 Operetna glasba - 16.30 Tretja stran - 16.45 A-meriška folklorna glasba - 17.15 Orkestri 17.40 Polke in valčki - 19.00 O. Vanoni 19.30 Prenos RL 22.10 Filmska glasba. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila 8.40 Pesmi - 9.06 Zvočni TOREK, 5. MARCA 1968 trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Dalida 14.20 Popevke • 16.00 Program za mladino - 17.05 Stare in nove plošče - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman - 20.20 Verdijev »Trubadur*. II. program 7.30, 8.30, 13.3u, 14.30, 19.30 Poročila 8 45 Nove pesmi - 10.00 Radijska priredba 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti - 11.45 Pesmi desetletja I3.3C Brez naslova - 14.05 Juke box 15.35 Tovarna golov: Varese 17.35 Enotni razred 18.20 Enciklopedija - 19.00 Ping pong - 20 05 Ferma la mušica - 21.10 Jazz. III. program 10.00 Klavičembalo - 10.25 Schumann, simf. štev. 1 - 11.00 Grieg in Prokofjev 12.55 Violinist W. Schneiderhan - 14.30 Iz opere «Beatrice di Tenda* - 15.30 Scar-lattijeve sonate - 16.20 Nielsenove lirike 17.20 Angleščina • 18.15 Gospodarstvo 18.30 Lahka glasba - 20 00 Enotnost Evrazije - 22.30 Prejeli smo. Slovenija 7.00, 8.00, (0.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja -8.55 Narodi Jugoslavije 9.25 Slov. narodne 9.40 »Cicibanov svet« - 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki 12.00 Na današnji dan - 12.10 Mozart- Divertimento . 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkester - 13.30 Priporočajo vam... 14.05 B. Lesjak: Ve-zilo materi - 14.25 Melodije 15.40 V torek na svidenje' 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Simf orkester RTV 18.00 Aktualnosti 18.15 Slov. zborovska glasba - 18.45 Sodobna medicina - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje Ivica Šerfezi - 20.00 G. Weisenborn- «Hariemska balada* 20.56 Pesem godal - 21.15 Deset pevcev - 22.10 Glasbena matineja 22 lt Jug. glasba - 23.05 A. Saint-Martin: Ko se zastor dvigne. Ital. tele vitija 13.30, 17.30, 20.30, 23.10 Dnevnik - 10.30 šola 12.30 Gospodarstvo - 13.00 Slikanice 17.00 Program za najmlajše 17.45 Spored za mladino 19 lb Film in ital. družba - 19-45 Šport in kronike - 21.00 Pirandello: Viaggio nel continen-te 1 22.30 Sprehod v zgodovino. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Francoščii.a 21.04" Dnevnik - 21.15 Potret Matere 22.15 Včeraj in danes. Jug. televizija 18.05 in 22."0 Poročila 9.40 in 14.50 TV v šoli 10.35 in 15.45 Angleščina 18 10 Gremo se kopat — lutk. film - 18.25 C slovenskem knjižnem jeziku - 18.50 Venezuela • 19.30 Obzornik - 20.10 šepetanje na blazini — film - 21.50 Marij Pregelj. tudi člane Slovenskega gledališča ter zbor Jacobus Gallus. Domom otroški zbor je pod vodstvom pt°>' Erminia Ambrozeta zapel štiri PeS' mi in sicer iGreje in se smejef-«Snežinke», tčer so v čas b’le* ,n Venturinijevo «Z dravico*. Ta troski zbir smo že večkrat slišali, pri nedeljskem nastopu pa črna imeli občutek, da ni več tako vpe\< kot je bil. Verjetno je temu kri' vo to, da mnogi otroci ne zaha-jajo redno k vajam. Zares škoda-Upamo, da se bo sedaj, na P0" mlad, pomanjkljivost popravila- Igor Tuta e recitiral Prešernov «Krst pri Savici» in iz Slodnjaka prebral odlomek o pesnikovem zev Ijenju. Člani Slovenskega gledališča Mj-ra Sardoč, Stane Rastresen ,n. Stane Starešinič so deklamirali vec Prešernovih poezij. Nazadnje P. nastopil še mešani zbor Gallus, k je pod vodstvom Ubalda Vrab& zapel več pesmi, med katerimi ***' di Vrabčevo «Zdravljivo», ki le med občinstvom žela veliko odobravanje. Boljunčani so pravzaprav že imeli Prešernovo proslavo. Bilo je 8. februarja, ko so se zbrali na proslavo v domači šoli. Toda ena učilnica res ne more sprejeti veliko ljudi in zato so boljunski pr°" svetaši priredili v nedeljo zvece Kulturni večer, ki je bil v dlaVf nem posvečen Prešernu. Na PJT reditev, ki ie bila v domači kinodvorani na Gorici, so povabil poleg domačega zbora tudi PeV“ sfci zbor tSUivec» iz Ricmanj, CP" jenke baletne sole Dijaškega doma in dva člana Slovenskega gleda-lišča. , Bogat spored je napovedova Vojko Slavec, ki je tudi pozdravu navzoče. Najprej so nastopile Tjaša Pavletič. Tea Košuta in /4ute'j* Batagelj, ki so pod vodstvom " drijana Vilesa dobro pripravim nekaj plesov. Domači zbor je P°a. vodstvom Draga terjala lepo zapf1 šest pesmi, Stane Rastresen " Jožko Lukeš pa sta podala nekaj Perešernovih poezij, nakar je nastopil še ricmanjski pevski zbor pod vodstvom Vladimir a Švare-Predsednik društva Rudi 2ef je med proslavo podelil članu Slovenskega gledališča Jožku Lukest. kot letošnjemu Prešernovemu nagrajencu častno izkaznico France Prešeren, gojenke baletne šole pa so dobile vsaka po e" knjigo. , Obe proslavi, ona v Nabrezt" kot tista v Boljuncu sta zelo lep11 uspeli. VESNA-SAGRADO 0:0 v Čeprav brez gola lepa tekma VESNA: Rado Tence, Danilo Sulčič, Silvano Sulčič, Finotto, Ma «o Sedmak, Rener, Zmago Košuta, Michelini, Švab, Milič, De Michele. SAGRADO: Prestenito, Furlan, Carnielutti, Boscarol, Sgubin, Geot-Pellizzaro, Siliano, Micheloni, Gerebizza, Braida. SODNIK Canciani iz Tržiča. KOTOV 2:2. Opombe: Lepo vreme idealno za igro. Igrišče v dobrem stanju, okrog Igrišča približno 300 gledalcev. Take lepe «fair» igre, ki smo jo V nedeljo videli na nabrežinskem igrišču, je malokdo pričakoval. Oostje so se predstavili kot solidna ekipa tako v obrambi kot v napadu. Zato so kriški navijači s pomisleki čakali na izid tekme. Tretje mesto v lestvici, ki ga zasedajo, jim “astno pripada. To so dokazali v nedeljo na nabrežinskem igrišču. Zato pa je Vesna presenetila z igro, Je nismo videli že iz lanske se-^ne, k0 je igrala v ni. ligi. Mislim. da je bila za Vesno ena najboljših tekem, kar jih je odigrala v letošnjem prvenstvu. Kljub rezul- SKUPINA D IZIDI Mariano — "Libertas 1:0 'Vesna — Sagrado 0:0 *CRDA — Torriana 1:0 •Turriaco — Rosandra 1:1 *S. Pier d’Is. — P. Monfal. 1:0 'S. Canzian — S. Lorenzo 2:0 ‘Itala — Farra 2:2 Edera — 'Romans 1:0 Mariano Edera Sagrado S. Canz. Turriaco Farra Itala Libertas CRDA Monfal. Romans Torriana Vesna S. Lorenzo 20 Prihodnje tekme (10. t.m.) Rosandra - Vesna, P. Monfal cone - ORDA, Edera - Itala, Farra - Libertas, Sagrado - San P. dTsonzo, Torriana - Turriaco, Mariano - S. Canzian, S. Lorenzo - Romans. LESTVICA 20 14 4 2 35 12 32 20 12 4 4 27 12 28 20 9 7 4 24 13 25 20 9 7 4 25 1» 25 20 9 4 7 21 27 f 2 20 8 5 7 25 18 21 20 6 9 5 22 24 21 20 5 11 4 20 22 21 19 8 4 7 23 22 20 18 6 7 5 18 14 19 20 5 7 8 15 24 17 19 6 2 11 21 32 14 20 4 6 10 21 25 14 20 6 2 12 17 26 M 18 3 7 8 15 21 13 20 1 7 12 ; 31 9 tatu brez gola (predvsem po krivdi °t>eh napadov, ki sta zamudila zelo številne idealne priložnosti), enio bili priče hitri, korektni, povezani in v trenutkih razburljivi igri. Obramba Vesne je takrat zaigrala bolj sproščeno (predvsem v prvem Polčasu), čeprav je manjkal standardni branilec (zaradi bolezni) in Je njegovo mesto prevzel krilec Silvano Sulčič. Srednji krilec Sedmak j® solidno zaigral, neusmiljeno je mstil kazenski prostor dn pokazal, mu to mesto zelo pristaja. V Sredini igrišča je pokazal svoje vrli-"e neutrudni Michelini, ki je skupno z Renerjem (tokrat se je slednji ssres potrudil) gradil akcije in dal bapadalcem številne priložnosti za bosego gola. Bolj v senci je tokrat zaigral Milič; očitno mu v nedeljo ni šlo, njegova naglica (sicer hladnokrvna) je stala Vesno siguren gol iz idealnega položaja. Napad je tokrat zaigral zelo živahno. De Michele - Švab - Zmago Košuta so sl večkrat izmenjali mesta in tako spravljali obrambo gostov v težave. Posebno slednji je Z dolgimi podajami v kazenski prostor gradil priložnosti, ki jih soigralci niso znali izkoristiti. Tako je Švab zaradi neizkušenosti iz u-godnega položaja poslal žogo vratarju v roke, Zmago Košuta je sam pred vrati preveč okleval, tako da je obramba rešila še tako kočljiv položaj. Kronika. Prvi resnejši napad nosi podpis gostov, ki so v 5’ prisilili Tenoeja, da je odbil v polje in Sedmak je rešil. Vesna je odgovorila s protinapadom in švab je prisilil vratarja gostov k paradi. V 15’ akcija Michelini-Rener-De Miche-le-Miohelini: v zadnjem trenutku je obramba rešila. V 30’ resna nevarnost za vrata domačih. Dolg predložek Michelonija z leve na glavo Braide, ki je poslal žogo v zgornji kotiček vrat, toda Tence R. je krasno odbil v kot. Ponovno je Vesna odgovorila s protinapadom: Zmago Košuta je prisilil vratarja, da je rešil v kot, iz kota pa je Sulčič silovito poslal čez prečko. V 38’ prosti strel Miliča do Košute Z., ki je z glavo podal prostemu Re-nerju, ki je prisilil vratarja s pri-zemnim strelom k paradi. V 40’ akcija Michelini-Košuta Z. do prostega Miliča, ta pa je poslal žogo čez prečko. V 2’ d.p. je Vesna začela napad s Silvestrom Sulčičem do Renerja ta pa prostemu Švabu, ki se je otresel nasprotnika in streljal vratarju gostov v roke. Vesna je vse do 22’ napadala, ko so gostje prešli v protinapad in Braida je streljal mimo droga. V 26’ je imel Pellizzaro izredno možnost, vendar je obramba Vesne rešila položaj. Ponoven protinapad domačinov, na žogi je bil Zmago Košuta sam pred vratarjem, toda njegovo oklevanje je branilec izkoristil na grob način in ga je zrušil take, da je mogel zapustiti igrišče za 3’. V 32’ so gostje izvedli množičen napad, katerega so domačini v zadnjem trenutku odbili. V 37’ je Vesna sprožila lepo akcijo. žoga je romala od igralca do igralca in končno so se v kazenskem prostoru znašli kar trije igralci. Tudi tokrat je oklevanje pripomoglo nasprotni obrambi, da je rešila. še zadnja priložnost gostov in nato konec res lepe tekme. K. K. mn iiiiiiiiiiiiiiiiiimi m iiiniiiii lunin mi um nriiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiniiiiiniiii m m im 1111111111111111111111111111111 BREG ■ AURISINA 2:4 (1:1) Nekaj ni bilo v redu v vrstah domačinov STRELCI: v 7’ Doglia (A), v 8’ Grahonja (B); v 4’ d.p. Cerqueni, v 6’ Vižintin (B), v 28’ Farina (A) in v 39’ Doglia (A). BREG: Favento; Kozina, Bertesina; Lovriha, Švara, Petaros; Ralza, Mikuš, Grahonja, Vižintin, čuk. AURISINA: Penso; Olenik, Meden; Di Mauro, Cociani, Bartole; Doglia, Bravin, Cerqueni, Farina, Segulin. KOT JE 6:5 za Aurisino. SODNIK Bossi iz Trsta. Breg si je z nedeljsko tekmo, ki Jo je odigral na dobrem igrišču pred približno 400 gledalci, zapravil dragocene točke, Aurisina pa si je s to zmago praktično že zagotovila prvo mesto v tej skupini tretje kategorije. Bregu ni zadostoval ne agonizem ne podpora navijačev ne številne priložnosti. St^ri in izkušeni igralci Aurisine so spretno izkoristili vse napake "plavih ter odnesli celotni izkupiček: Kai ni„ šjo prj Bregu? Najprej obramba. Favento je rešil nekaj nevarnih položajev in ni kriv za prejete gole. Odpovedala pa sta običajno najboljša igralca: Švara in Bertesina. Zato je nasprotnik z **,,*IIHlHimi||iH|||||||||||IIIIIIIIIIIIIll*llllllllH>nill*'ll!lllllllllHHmn*llllllmm'll Hlini mll*l RUPINGRANPE - UNION 1:2 (0:2) Kljub zmagi velika zmeda RUPINGRANDE — Giugovaz, Bevilini, Pregara, Vidal, Spadaro, Colavecehia, Rossetti. Vicini, D'Agnolo, Codiglia, Savarin. UNION — Černigoj (Pavatich), Dazzara, Truant. Gombač, Vižintin, Fortezza, Morabito, Frančeškin, Morin, Poropat. Negrini. SODNIK Riccobon. . , STRELCI: v 7’ p.p. Poropat, v 20’ Frančeškin, v 7 d.p. bava- (R). toV tem prvenstvu jc morala ekipa Rupingrandeja prepustiti kar vse “tiri razpoložljive točke podlonjer-^kemu moštvu Uniona. Vseeno pa je >bed obema odigranima tekmama Precejšnja razlika Prvo srečanje Je bilo borbeno, Union je bil z moralo na višku, vsi igralci brez izjede so se korektneje obnašali. Na; sProtno pa je sedaj Čeprav so vsi Polni nad, pa so prišle na dan raz-?e pomanjkljivosti, pozna se utrujenost, predvsem pa živčnost. Na 1grišču je bilo v nedeljo nekaj straš n?ga. Vsi so Kričali se prepirali, P*so pa pokarali ničesar konkret; Pega. Podicnjerci so mnogo tekali Po igrišču, največkrat pa brez pozebe. Povezanost med posameznici odseki je odločno šepala, povsod je vladalo mrt' ilo Tako je res Cudno, kako je mogel Union porajati bolj razigranega nasprotnika. Mislim, da se more za to zahvaliti Predvsem prpravljerosti posamez Pikov, re pa homogenosti ekipe. Večina je bolj vrtel jezik kot pa no-Ne. me kem ko »o žel aplavze Gom Pač, Poropat, Frančeškin. O pr-Veni je buo ze mnogo povedanega |P le poredkoma se je svoji slavi izneveril. Danes pa je bil neob-P°dno potreben, sa„ bi drugače nasprotnik /abil ne enega, temveč neset golo', so so bili tako bra-Pilci kot ..apadalci povsem abulič Pi- Vratar je mel največ dela za-radi lastne obrambe, medtem ko SC skušala Poropat in hitri Fran ceškin napad povezovati Še bese o Murinu, nato pa kronika. Po "adliškovem oohod i je Morin pre S?®! mesto srednjega napadalca. Z . Kmalu nato pa se ie rt Ps®mob?am^n°aVaS.PakjeSr trilerje sil izenačilo . saj je moral Polje sluzi; V napai pa b: lahko Vedno oeslali koga drugega. V napad je najprej prešel Ru-P'ngrande, v 4’ strelja proti Černigoju D’Agnolo, trda Frančeškin^ odbije z glavo m reši V 7' ima žogo ‘oropat, gre pioti nasprotnim vra lotu s sredin. igri3Čn, preigra štiri mivo srečanje Pasprotne or»r,ilce močno strelja j grande poražen *akih dvajset metrov pred vrati,................. ' ratar Giugovaz noče prestreči žogo , ta pa gre naravnost v mrežo, pol da poguma Podlonjercem, ki V 20’ tolče Negrini iz kota, Poropat obrne z giavc proti Morabitu, ta pa poda pied vrata. Giugovaz hoče ustaviti in gre ven, Frančeškin pa pošlje žogo čez belo črto. 2-0 za rumeno-plave in srečanje je praktično zaključeno. Pri nasprotnikih je najaktivnejši Vicini, ki največkrat ogroža Černigoja V 25’ ga najprej zaustavi Gombač nato pa mu prepreči strel Truant. V 36' napravi Gombač napake, Codiglia izkoristi, toda Černigoj prisebno ujame v naročje ne prenevaren strel V 40’ tolče Cola-vecchia kazenski stiel visoko nad prečko. Nato je zopet na vrsti Co diglia, tokrat so vs Unionovi branilci na kupu, nasprotni napadalec pa ima prosto pot Na srečo pa je bil Černigoj trdno na svojem mestu. V 3’ drugega polčasa ujame Giugovaz m.icar. Frančeškinov strel prav ob drogu V 7 je Savarin, nekontroliran pred Unionovimi vrati, izkoristil položaj in z glavo skrčil rezultat. Toda niti to ne prebudi trenutno P idlonjercev. Še vedno nepovezano igrajo s trenutnimi napadi posameznikov V 9’ Morin strelja ob drogu ven, nato pa si Negrini apra\i krasen gol. Poropat mu je podal iz kota ta je z glavo usmeril proti vratom, žoga pa je zadela prav ob rob droga in se odbila. V 17' :e namesto Černigoja prevzel mesto v vratih Pavatich. V 27’ je sodnik izključil branilca Dazzaro. Union je ostal brez enega moža prav v trenutku, ko se je ozračje najbolj razgrelo in smo lahko nekaj časa gledali res pravi raz-v slačilniuj tudi DAgnolo. Igra je vedno bolj razvreta Rupingrande išče točko, Union pa s skrajnimi močmi orani pridobljeni rezultat. Srečanje s konča s posegom Rossetti ja, čigar strel vratar dvigne v relativno lahkoto prodiral v kazenski prostor, kjer se jim je stavil po robu v nedeljo odlični Lovriha. Sredina igrišča je tudi precej šepala. Mikuš je zaigral pod nivojem, Petaros pa je bil sicer požrtvovalen, a se je premalo podajal za akcijami v napad. Vižintin pa se ni še vigral z ostalimi in je zato malokrat prejel žogo, kadar pa jo je, so ga Nabrežine!-nemudola podrli. Z napadom tudi ni bilo vse v redu: čuk je zaigral lepo, Ralza pa, v očitnem slabem dnevu, je prejel toliko udarcev od Olenika, da mu jih je končno pričel vračati, ter dobil od sodnika opomin. Grahonja je kot srednji napadalec opravil svojo nalogo, držal pa Se ie preveč nazaj. Zato je bil večkrat napoti Vižintinu in Raiči, ki je že itak vedno v ozadju. Aurisina je nasprotno pokazala odlično obrambo s Cocianijem ter odločnim Di Maurom, ki sta bila vedno na mestu. Na sredini je prevladoval Farina, medtem ko so bili vsi trije napadalci — Segulin, Doglia in Cerqueni — stalno nevarni za Brežane. Sodnik Bossi je razočaral. Njegovo sojenje je dopuščalo preveč grobe igre, s čimer se je seveda okoristila Aurisina. Pri tem pa je bil pretirano natančen v podrobnostih, kar je že tako nervozne igralce še bolj vznemirilo. Opomnil je Ralzo za malenkosten prekršek, medtem ko je nasprotno enostavno spregledal dva resnično groba prekrška Olenika in Di Maura. Ob koncu tekme pa je še potrdil gol, ki ga je dosegel Doglia v očitnem off-sidu. Tekma sama je bila nervozna, agonistično na izredni višini ter do polovice drugega polčasa močno izenačena, z lahko prednostjo Brega. Nato pa je Aurisina prevzela vajeti igre v svoje roke, si zagotovila rezultat ter se nato umaknila v obrambo, kjer je brez težav vzdržala forcing Brega. Nekaj kronike. V 7’ gol Doglie, ki je v sredini kazenskega prostora odvzel oklevajočemu Kozini žogo ter silovito streljal: žoga je končala neubranljivo v mrež! žoga na sredo, podaja Ralzi, kros do Grahonje, ki z glavo v 8’ Izenačeni. Izmenični napad! v 21’ zbeži Cerquenl, Favento se mu vrže pod noge in reši. V 24’ In 31’ dva napada Aurisine brez posledic; v 43’ Vižintin iz kazenskega strela zadene drog. V drugem polčasu: v 4’ gol Cer-quenija z močnim diagonalnim strelom. Dve minuti kasneje Izenačenje: Švara poda na sredino kazenskega prostora, Meden zgreši posredovanje, prihiti kot blisk Vižintin, ki iz bližine brez oklevanja realizira. V 18’ lep udarec z glavo Vižintina, za malo ven. V 25’ Favento reši z nogo nevaren položaj. Ponoven napad Aurisine, strel Cer-quenija iz dveh metrov, Favento odbije, toda na žalost samo do Farme, ki brez težav realizira. V 39’ protinapad Aurisine, Cerqueni iz off-sida poda DogUl v še bolj očitnem off-sidu, obramba Brega se ustavi in Doglia realizira. Sodnik ne razveljavi. V 44’ še roka v kazenskem prostoru Aurisine, brez posledic. V nedeljo se bodo Brežani spoprijeli s Primorcem ob 15. uri na stadionu «Prvi maj». K. V. JUVENTINA - CASTIONESE 0:1 (0:0) Štandrežci premalo vigrani JUVENTINA: Marušič, Pavlin, Pavlin, Briško, Milocco, Rupil, Fer-folja, Ghiotto, Tabaj, Collini, Marson, Tomažič. CASTIONESE: Del Pino, Tonetti, D’Ambrosio, Dose, Toneabto, D’Ambrosio II., Geretti, Scorziero, Gregorat, Daminato, Cesarin. STRELEC: v 20’ d.p. Gregorat. Nedeljska tekma, ki sta jo Ca-stionese in Juventina odigrali na igrišču zadnje, je bila zelo zanimiva in borbena, zlasti ker sta jo obe ekipi odigrali v hitrem tempu. Izid pa je presenetljiv in nikakor ne odraža resničnega poteka srečanja, v katerem je vsekakor imela premoč na igrišču domača ekipa. Kljuib temu, da je imela skoraj ves čas pregled nad terenom in da je prevladovala v akcijah in napadih, pri katerih je vsa enajsterica složno sodelovala, vendar ni napad nikoli utegnil priti do konkretne realizacije. Čudno se zdi, da je Marson, ki je bil doslej vedno tako odločen v napadu in je vedno streljal v vrata s katerekoli strani, okleval in se obotavlja! tako da so se zaradi njegove neodločnosti izjalovile vse s težavo pripravljene priložnosti. Collini in Marson, ki sta edina ostala od letošnjega prvotnega napada štandreškega moštva, ne bi smela več čakati na koordinirane gole, kot se je dogajalo, ko sta jima -pomagala Petejan in Nanut. Morala bi se zavedati, da sloni vsa moč napada na njunih ramenih in da novi napadalci, čeprav so hitri in spretni, ne morejo še popolnoma nadomestiti prejšnjih. Poglejmo sedaj še potek tekme in si skušajmo razložiti, zakaj je edini gol tega srečanja pripadel gostom, čeprav so bili domači v igri in psihološko v premoči, saj je zanje navijalo domače občinstvo. Kakor smo že v začetku povedali, se je v p.p. igra odvijala večinoma na polovici igrišča, ki je po žrebu pripadla gostom. V 13’ in 20’ igre sta najprej Milocco in nato Collini zapravila Juventini dve lepi priložnosti in vse prizadevanje prav do konca polčasa ni prineslo nikake SKUPINA C IZIDI *Audax — Risanese ‘Sevegliano — Pozzuolo ‘Lucinico — Fiumicello ‘Rivignano — Porpetto Castionese — ‘Juventina 1:0 Dolegnano — ‘Percoto 1:0 ‘Terzo — Ruda ‘Maranese — Pocenia 4:1 1:0 1:1 1:0 3:0 4:2 LESTVICA Dolegn. 20 12 7 1 34 12 31 Maranese 20 12 6 2 37 16 30 Audax 20 9 10 1 40 24 28 Seveg! 19 10 4 5 29 20 24 Fiumic. 20 9 6 5 27 18 24 Castion. 20 7 6 7 24 23 20 Percoto 20 4 11 5 26 24 19 Rivign. 20 5 9 6 21 24 19 Risanese 20 6 7 7 23 30 19 Pozzuolo 20 6 5 9 19 25 17 Juvent. 20 7 3 10 26 34 17 Pocenia 20 5 5 10 18 27 15 Porpetto 20 5 5 10 20 30 15 Lucinico 18 3 8 7 21 26 14 Terzo 20 4 5 11 23 35 13 Ruda 19 2 7 10 16 33 11 Prihodnje tekme (10. t.m.) Porpetto - Sevegliano, Castionese - Lucinico, Pocenia - Terzo, Ruda - Audax, Pozzuolo - Juventina, Risanese - Percoto, Fiumicello - Rivignano, Dolegnano - Maranese. spremembe. Castionese se je dobro brani! a je le poredkoma utegnil preiti v napad; le v 23’ bi skoraj prišlo do gola, če ne bi Marušič prestregel Gregoratovega strela. Napako je zakrivila obramba Juven-tine, ker ni (kakor je že v navadi) takoj ko je sodnik prisodil prosti strel Castioneseja, naredila obrambnega zidu. V drugem polčasu je Milocco takoj v 2’ minuti streljal v Del Pi-nova vrata, a spretni vratar je uspel preprečiti nevarnost. Igra se je nadaljevala še vedno z domačini v napadu in v 10’ d.p. je Marson streljal kot z rezanim strelom mimo vratarja, toda slednji je uganil smer in je rešil svojo mrežo. Castionese je prešel v protinapad in je dal Marušiču precej dela, v 11’ z Gregoratovim, v 14’ pa s Scorzie-rovim strelom. Obakrat je poseg uspel, v tretje, točno v 20’ pa je desno krilo Geretti, podal žogo čez obrambo Gregoratu, ki je z glavo dosegel gol. Napako bi lahko pripisali Tomažiču, ki je skozi vso tekmo tesno kril Gregorata, a je v tem trenutku bil malo predaleč, ker bi drugače že s svojo bližino preprečil go! Vendar je treba upoštevati dejstvo, da je Tomažič mladinec, ki je igral šele drugič v III. amaterski ligi a se je kljub temu dobro izkazal. Toda v obrambi je le trenutek oddiha ali nepazljivosti nevaren ali celo usoden za ekipo, kakor se je izkazalo tudi tokrat za Juventino, ki do konca tekme nikakor ni uspela nadomestiti razlike in je s porazom zopet izgubila dve točki. D. R. iiHiiiiiMiiuimiiiiHiMiniiiMiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiniiiiituuiiuiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiimiiiu PRIMORJE-LIBERTAS PROSEK 2:0 (1:0) Tokrat brez napak Nicolodi, STRELCA; v 8’ p.p. Germani, v 16’ d.p. Verginella. PRIMORJE. Štoka, Babudri, Starc, Delise, Hervatič, Rebula, Sardoč, Boico, Verginella, Germani. LIBERTAS PROSEK: Stocca, Cossutta, Cerut, Coslevaz, Cotterle, Kocjan, Bolcic, Manzuto, Craicevich, Tomizza, Percovich. Pričakovano srečanje med Primorjem in Libertas Prosek se je zaključilo z 2:0 v korist domačinov, ki so stopili na igrišče s trdno voljo do zmage Zato so rdeče-ru-meni že od začetka pritisnili ter solidno zaigrali in bili protagonisti tega srečanja, ki je bilo lepo in napeto od začetka žvižga do konca. Pomanjkljivosti, ki smo jih opazili prejšnjo nedeljo v vrstah Primorja (neorganizirani na sredini igrišča) so bile danes z vključitvijo Nico-lodija deloma popravljene. Na žalost pa Nicolodi ni dobil ob Sardoču, ki je naletel na slab dan, prave pomoči. Tako je bila vsa igra na sredini igrišča v njegovih rokah in moramo reči, da je Nicolodi po svojih močeh napravil res kar je mogel. Z boljšo igro na sredini igrišča je tudi napadalna vrsta bolje zaigrala čeprav je bila še enkrat malo učinkovita. Edini Germani se je «pognal» za vsako žogo ter dosegel go' in tudi drugi gol je sad njegove akcije. Pozitivna nota nedeljskega nastopa Primorja je obramDa, kjer je zablestel Babudri, ki je po toliko neuspešnih nastopih končno pokazal svoje Sposobnosti ter praktično onemogočil direktnega nasprotnika. Tudi vratar Štoka, kljub temu, da ni imel večjega dela, se je izkazal s tem, da je bil vedno na mestu. Delise je v vlogi stoperja (ki je njegovo pravo mesto), odlično zaigral in je bil z Babudrijem in Štoko najboljši v vrstah Primorja. O nasprotniku lahko rečemo, da je solidno moštvo, ki igra lep nogomet, o rezultatu pa, da je popolnoma točen, ker je zmaga šla e-najsterici, ki je taktično boljše zaigrala ter se pokazala bolj organizirana. Kronika. Prva nevarna akcija nosi podpis Boica. Ta je predložil Germaniju, ki je podal visoko, a Rebula je z glavo zgrešil cilj. V 7’ prosti strel za Primorje. Vergi-neila silovito strelja «čez zid», a vratar Stocca reši v kot, ki ga izvede Rebula. Na žogo pride Germani, ki neubranljivo spravi usnje v mrežo: 1:0. V 17’ ima Germani priložnost, da podvoji rezultat, žal se prenagli ter iz lepega položaja zastrelja visoko. V protinapadu Bolcic kliče Štoko na delo. V 20’ Germani preigra Cossutto ter predloži Verginelli, ki sam pred vratarjem okleva. Obramba reši. Po tej nevarnosti se Libertas organizira, ker je na sredini igrišča Primorja nastala vrzel. Trener domačinov to opazi ter premakne Sardoča (v slabem dnevu) na krilo, njegovo mesto pa prevzame Rebula, ki ga trener pošlje za petami Tomizze (motorček gostov). S tem se stanje izboljša in proti koncu prvega polčasa ima Sardoč dve lepi priliki: oba njegova strela sta netočna. V začetku drugega polčasa Primorje vztraja v napadu. V 7’ Boico preigra nasprotnika in poda Ger maniju, ta pa Sardoču, a vratar 'Stocca je hitrejši. V 161' Primorje podvoji rezuitat: Germani aooi zo go na sredini igrišča, združi nekaj prekrškov Cossutte ter predloži v sredino do Boica. Ta poda Rebuli, ki pa odpre na levo do prostega Verginelle, ki s točnim strelom pre trese mrežo. Krasen gol. Gostje imajo v 35’ priliko znižati rezultat s Tomdzzo, a Štoka z akrobatno parado reši lastno mrežo in si zasluži val aplavzov prisotnega ob činstva. B. R iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POKRAJINSKO ŽENSKO ODBOJKARSKO MLADINSKO PRVENSTVO Bor in Zarja sta se uvrstila v deželni del tekmovanja V nedeljo se je zaključil prvi del ženskega mladinskega prvenstva. Prvo mesto je premočno osvojila šesterka Bora, ki je odpravi, la vse svoje nasprotnice in neporažena zaključila ta del prvenstva. V nedeljo Bor ni nastopil, ker je odigral vse tekme že v soboto. Solidarnost i vietnamskim ljudstvom javna manifestacija solidar. jo priredili krajevni sekc;jt V nedeljo dopoldne je bila v Miljah nosti z vietnamskim ljudstvom, ki sta KPI in PSIUP. Po povorki izpred Ljudskega doma je bilo na Trgu Marconi zborovanje, na katerem sta zbranim govorila Ezio Martone za PSIUP in senator Vidali za KPI Zato je bilo vse zanimanje osredotočeno na drugo mesto. Zarja ga je imela že v žepu, če smo izračunali količnik, toda bila je z Istim številom točk. Tekmo z Gajo je bilo treba zmagati tudi zaradi športne rivalitete, ki obstaja med vasmi. Bazovke so dobro začele in stalno vodile. Gaja je dobro zaigrala in bila stalno za petami tehnično boljšim nasprotnicam. Končni rezultat je bil v obeh setih enak, kar doka. zuje izredni odpor zeleno-rumenih. Zarja Je dobro gradila igro s tremi podajami in poklonjenimi žogami, Gaja pa je vračala na nasprotno polovico le prve žoge. Bazovke niso zašle v past, v katero pa je padel FARI v tekmi z Gajo. Fari je vračal na Gajino polovico prve žoge, tako je žoga stalno prešla mrežo. Gaja je bila pri tem bolj uspešna in presenetljivo zmagala. Prvi set te tekme, ki je prinesla veliko navdušenja med mladimi i-gralkami s Padrič in Gropade, je osvojil FARI in kazalo je že, da bo Gaja tudi v tej tekmi podlegla. Slovenska dekleta pa so sprožila v drugem setu val navdušenja med navijači, ko so zasluženo zmagala in tako uravnovesila srečanje. V naslednjem setu sta bili obe ekipi vedno izenačeni, le v zadnjih potezah je bila Gaja bolj spretna in tako pripravila vsem izredno presenečenje. Zadnja tekma sporeda je bila med Zarjo in FARI. V prvem setu je bazovska ekipa nastopila s standard no postavo in tudi zmagala, v naslednjih setih pa je prišlo do več menjav. Posledica je bila, da je FARI gladko zmagal v drugem setu In nato tudi v odločilnem, ko so se rdeče spet nekoliko organizirale. žal je bilo že prepozno. IZIDI Gaja-FARI 2-1 (8-15, 15-12, 16-14) Zarja-Gaja 2-0 (15-12, 15-12) FARI-Zarja 2-1 (12-15, 15-5, 15-13) Končna lestvivca Bor 8 8 16 11 8 7 5 16 10 8 4 2 zrak, Vižintin pa pošlje z glavo čez prečko. K;.nčaIo sel tudi ‘ točko. Nasprotno pa bi U-1 ji nion z maio več volje lahko izdat- , - >1U I^UIIUI ■ ----- ?' vedno na'/ .daj > lioječ se, da tu J'n gos d tel ji ne dohiteli Večkrat se •!" že zgodilo d<. je Union prvi pre-M v vodstvo, nato pa bil poražen. I se je tako nezani-kjer je bil Rupin lahke pa bi odne xi pa lahko r.eje zmagal. Predvsem pa bi morali vsi vsaj delno slediti tistim, ki se v moštvu največ trudijo in sku šajo dati iz sebe tudi nemogoče za sloves kluba. Radi Poseg vratarja Nabrežlncev Zarja 8 5 Breg 8 4 FARI 8 2 Gaja 8 1 Bor in Zarja sta se uvrstila v deželni del tega prvenstva, kjer bosta imela za nasprotnika Corrido-ni iz St. Petra ob Soči. Postave Zarja: Vodopivec, Bandelj, Križman cic D., Krizmancic S., Krizman-cic M., Serazin, Fonda in Terčon. Gaja: Vrše, Kalc, Grgič D., Grgič S., Bajc, Babic, Bizjak. FARI: Brighenti, Federigo, Nemel- 11, Zomada, Apollonio, Polla, Motka, Brandmayer, Galgaro in Bi-siacchi. f.v. NOGOMET Lep uspeh so v nedeljo dosegli piranski nogometaši, ki so premagali ASV Klagenfurt s 6:4 (2:1). Pri domačih se je odlikoval zlasti Suto, ki Je dosegel pet zadetkov. Pirančani so nastopili v močni pomlajeni postavi, ki se je povsem uveljavila in lahko pričakujemo uspehov tudi v pomladanskem delu prvenstva. VATERPOLO KRANJ, 4. — V medmestnem turnirju v vaterpolu, ki je bil v nedeljo, je Triestina klonila Kranju 10:4, premagala pa je ekipo Ljubljane z 10:2. Predavanje Belcija o ustanovitvi kraškega naravnega parka V konferenčni dvorani prirodopis-nega muzeja je sinoči demokrist-janski poslanec Corrado Belci imel predavanje o zakonskem predlogu za ustanovitev kraškega naravnega parka v okviru zakonskih predpisov za rezervate v Italiji. Poslanec Belci je predvsem omenil splošno zanimanje za Kras in željo, da bi se ohranile njegove značilnosti, kar je prišlo do izraza tudi v deželnem gospodarskem načrtu in omejitvi razširitve področja industrijskega pristanišča samo v nižjih predelih naše pokrajine. Omenil je zakonske predloge za u-stanovitev raznih nacionalnih parkov v Italiji, obrazložil je svoj zakonski predlog ter pripomnil, da ta predlog ni p riše' v diskusijo v parlamentu, ker je prevladal predlog, da je treba prej okrepiti dosedanje nacionalne parke, odobriti splošni zakon, nato pa ustanavljati nove. Pri tem je izrazil upanje in prepričanje, da bo zakonski osnutek, ki bi moral biti ponovno predložen, ker bo kmalu zapadel man dat parlamenta, odobren v okviru proslav «Trst G8». Ko je govoril o nacionalnih parkih je omenil, da jih ima Italija sorazmerno najmanj v primerjavi s skupno površino države. Poudaril je, da bo treba po ustanovitvi kraških rezervatov, ki sta jih predlagala prof. Mezzena in prof Pol-dini, upoštevaj interese lastnikom zemljišč, in je priporočal, naj bi prišlo do sodelovanja in skupnih ukrepov t‘ jugdšiovanskimi oblastmi in strokovnjaki, da bi bila zaščita Krasa zares smotrna"!«' učinkovita. Predavanju je prisostvoval tudi vladni komisar dr. Cappellini. Na stari univerzi se nadaljuje zasedba Na novi univerzi obnovitev predavanj Na tržaškem vseučilišču so se včeraj redno vršila predavanja ter raziskovalna dejavnost na fakultetah, ki imajo svoj sedež na novi univerzi. Kot je znano, je po zasedbi filozofske fakultete rektor prof. Origone odredil zaporo vseh fakultet ter prekinitev didaktične dejavnosti, v soboto pa je ta svoj sklep preklical. Včeraj zjutraj se je v veži nove univerze zbralo precejšnje število študentov, ki so živahno debatirali o zadnjih dogodkih v Trstu in po drugih italijanskih univerzah. Mnenja so bila deljena, vendar so si bili vsi enotni, da sedanja ureditev univerze ne ustreza niti študentom niti potrebam italijanske družbe. RIIIHIIIIII|||||||||||||||||||||||H||H(ai||||||ll|||||ill||l|llllllllllllltllllllllllll II Hilli lili lllllll lili lili Hll IIIIIIHIIIII ODBOJKA ZIMSKI POKAL Rečanke odlične borovke nepopolne »Specijalist petih setov», tako je reški Novi list imenoval žensko ekipo Bora, ki je v nedeljo končala s tekmami za zimski pokal. Tokrat so plave gostovale na Reki. Tudi tokrat nepopolna ekipa Tržačank se je borbeno lotila igre, da bi zmagale vsaj v zadnji tekmi. A ni bilo tako. Nasprotnice so bile premočne in kar je najvažnejše, ze- lo dobro uigrane, saj nastopajo tudi v jugoslovanski 1. zvezni figi. O tekmi kot taki ne bi bilo kaj povedati. Celoten turnir je potekal skoraj vedno enako in tako tudi zadnja tekma. Plave igrajo, dajo vse od sebe nato pa nenadoma popustijo in prepustijo pobudo nasprotniku in seveda s tem tudi zmago. Sicer je turnir kot tak služil Boru le kot boljši trening in priprava za nastop v drugi italijanski ligi. V vseh srečanjih smo opazili nekaj pomanjkljivosti, s katerimi bodo težko dosegle boljše rezultate proti močnim nasprotnicam. Ena takih hib je pomanjkanje bloka. Plave so bile navajene na ekipe, ki zelo poredkoma tolčejo, zato se tudi niso posluževale bloka. Na turnirju smo pa videli, da bi z blokom dosegle mnogo boljše rezultate. Turnir naj jim bo šola za bodoče nastojje Partizan Reka — Bor Trst 3:0 (15:11, 15:11, 15:13). PARTIZAN: Erniša, Majetič, Du-kič, Ščulac, Stoučič, Begonja, Kar-dum. Poropat. Pulič. Diminič. BOR: Pavletič, Hmeljak, Pahor, Silva in Sonja Pernarčič, Švab, Rau-ber in Bezeljak. š-a Reški odbojkarji premočni za Breg V nedeljo se je na Reki zaključil odbojkarski turnir za Zimski pokal prijateljstva. Breg, ki se je tudi udeležil tega tekmovanja je moral ponovno kloniti boljšim nasprotnikom, tako v ženski, kot v moški konkurenci. MOŠKI: Partizan Rijeka - Breg 3:0 (15:2, 15:0, 15:4) BREG: Škrinjar, Lovriha, Žerjal, Prašelj, Gerli, Svetina, Glavina. Breg je moral kloniti po šibkem odporu, ki ga je nudil odlični ekipi Rečanov, ki nastopa v drugi jugoslovanski ligi. Brežani so grešili zlasti v obrambi. Treba pa je poudariti, da je bilo izvrstne domače tolkače skoraj nemogoče u-staviti in so tako z lahkoto in brez posebnih težav zbirali točko za točko. Brežani so igrali nekoliko bolje le v napadu, kar pa vseeno ni zadostovalo za vsaj manj težak poraz. ZENSKE: Partizan Rijeka Breg 3:1 <15:1, 15:4, 9:15, 15:10). BREG: Cuk, Slavec D., Foraus, Slavec N., Barut, Kofol. Brežanke so tokrat zaigrale ne le lepo, ampak tudi požrtvovalno in povezano; škoda je le, da so se pred srečanjem premalo ogrevale in so prva dva seta prepustile nasprotnicam skoraj brez borbe. Nato pa so povezale svojo igro in so presenetile svoje nasprotnice z zares lepo odbojko. Brežanke so kljub porazu pokazale v tem srečanju lep napredek, obemen pa so odigrale proti re-škemu Partizanu gotovo svoje najboljše srečanje vsega turnirja. — Loki — Na stari univerzi se je medtem nadaljevala zasedba filozofske fakultete, ki traja že 8 dni. Profesorski svet zasedene fakultete je sicer sprejel vrsto študentskih zahtev, kljub temu pa študentje nadaljujejo zasedbo v pričakovanju, da bodo tudi profesorji drugih fakultet zavzeli podobno stališče. Študentje, ki zasedajo filozofsko fakulteto, so včeraj postavili zanimiv predlog: denar, ki je bil namenjen organizaciji proslave Trst ’68» naj bi se uporabil za gradnjo novega študentskega doma, ki je za tržaško univerzo, katerem število vpisanih se veča z leta v leto, ne-obhodno potreben. O univerzitetnih problemih je razpravljala sinoči tudi Mladinska konzulta, ki je izrekla svojo solidarnost s študenti, ki so stopili v boj za prenovitev zastarelega italijanskega univerzitetnega ustroja. SEJA DEŽELNEGA SVETA Nadaljevanje razprave o gospodarskem načrtu Danes ob 9.30 bo seja deželnega sveta, na kateri bodo nadaljevali razpravo o programu gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije-Julijske kraj:ne za petletje 1966-1970. Doslej je o tem važnem dokumentu, ki je ena Izmed osnovnih obveznosti sedanjega odbora leve sredine, spregovorilo 15 svetovalcev. Pričakujejo, da bo razprava trajala še več dni. Kot po navadi bo prva ura seje posvečena vprašanjem in interpelacijam. Danes pojx>!dne bo občiajna seja deželnega odbora. Jutri popoldne pa se sestaneta dve stalni komisiji deželnega sveta. Sestanek dr. Berzantija s sindikalisti Na povabilo predsednika deželnega odbora Berzantija je bil včeraj sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in predsednikom ter odbornikom za načrtovanje Stopperjem. CGIL je zastopal Zu-liani, CISL Marinello in UIL Mar-chesan. Namen sestanka je bil, da sindikalisti pojasnijo njihov dokument, ki se nanaša na deželno načrtovanje. Sindikalni predstavniki so vzeli na znanje izjave predsednika Berzantija in odbornika Stop-perja, ki sta dejala, da je dežela pripravljena na ožje sodelovanje in posvetovanje s sindikat! Sklenili so, da bodo imeli v kratkem nov sestanek, na katerem bodo opredelili svoja stališča in odnose med deželo in sindikati. Priprave KPI na bližnje volitve Tržaška federacija KPI sporoča, da sta se sestala na skupni seji federalni odbor in federalna nadzorna komisija, ki sta odobrila poziv na člane stranke in na volivce. V pozivu je rečeno, da se bliža volilni spopad, ki bo imel velik pomen za vso državo ter za prebivalstvo naše dežele in pokrajine. Potem ko pravi, da je treba borbo usmeriti proti levi sredini, če se hoče spremeniti položaj ter doseči boljše življenjske in delovne pogoje, zagotoviti mir in sožitje med prebivalstvom, boriti se za svobodni Vietnam in za vzpostavitev demokracije v Grčiji se federacija obrača na volivce in člane stranke, naj gmotno pomagajo, da bo stranka uspešno vodila volilno kampanjo. O Danes ob 19.30 bo v Podlonjerju javno predavanje o vprašanju pokojnin. Govoril bo Antonio Cuffa-ro, član predsedstva zvezne nadzorne komisije KPI. O Jutri ob 20. uri bo na sedežu KPI v Ul. Capitolina 3 letno zasedanje o finančnih vprašanjih v zvezi s finančnimi obveznostmi za bližnje volitve. Uvodno poročilo bo podal Claudlo Tonel, zaključke pa bo povzel inž. Antonino Cuffaro. Ob tej priložnosti bodo nagradili sekcije, ki so se odlikovale pri finančni aktivnosti partije. Sledila bo zakuska. O Predsednik pokrajine dr. Savo- na je včeraj dopoldne sprejel nove ga načelnika glavnega štaba vojaškega poveljstva v Trstu polk. Mag-giorlna Spallo, s katerim se je zadržal vx razgovoru v palači na Trgu Vlttorio Veneto. Kasneje je dr. Sa-vona sprejel dr. Antonina Arista, ki je nedavno prevzel vodstvo mestnega sedeža Banca dTtalia. PRISPEVKI ZA STROJE ZA BORBO PROTI RASTLINSKIM PARAZITOM Observatorij za rastlinske bolezni (Osservatorio) per le malattie delle piante), Ul. Murat 1, sporoča, da sprejema prošnje za nakup strojev — z izrednim prispevkom do 50 odst. — za borbo proti parazitom kultur (naprave za parno sterilizacijo zemlje, črpalke za razpraševa-nje, razpraševalci, žveplalniki) Prošnje bodo sprejemali, dokler bodo na razpolago sredstva za prispevka. PRIMORSKI DNEVNIK IZIDI •Bologna — Inter 2:1 * Brescia — Fiorentina 1:1 •Mantova - - Vicenza 1:1 Cagliari •Milan 1:0 •Napoli Samndoria 1:1 •Roma - - Juventus 0:0 »Torino — Atalanta 4:1 •Varese — Spal 2:0 LESTVICA Milan 22 12 8 2 39 21 32 Napoli 22 9 9 4 23 17 27 Torino 22 10 7 5 34 18 27 Varese 22 11 5 6 25 17 27 Cagliari 22 8 6 7 32 24 24 Fiorent. 22 8 8 6 22 18 24 Inter 22 5 5 8 30 23 23 Juventus 22 7 9 6 22 24 23 Bologna 22 7 8 7 22 20 22 Atalanta 22 8 4 10 21 29 20 Roma 22 5 10 7 18 27 20 Sampd. 22 1 11 7 19 23 19 Vicenza 22 5 7 10 14 24 17 Spal 22 7 2 13 19 29 16 Brescia 22 • 4 12 16 27 16 Mantova 22 3 9 10 8 23 15 Prihodnje tekme (10. t.m.) Atalanta - Mantova, Fiorenti-na - Napoli, Inter - Brescia, Ju-ventus - Cagliari, Vicenza - Roma, Sampdoria - Milan, Spal -Bologna - Varese - Torino. B IZIDI •Bari — Piša 4:0 ‘Catania Lazio 0:0 •Genoa Reggina 10 •Messina — Modena 1:1 •Novara Monza 1:1 •Padova Lecco 1:0 •Palermo — Livorno 1:0 •Potenza — Perugia 1:0 ‘Reggiana - - Venezia 2:9 ‘Verona — Catanzaro 2:0 LESTVICA Palermo 25 12 11 2 25 12 35 Piša 25 10 10 5 35 21 30 Verona 25 KI 10 5 24 16 30 Foggia 24 9 11 4 27 22 29 Bari 25 lil X 7 37 30 28 Catania 25 10 7 8 27 20 27 Livorno 24 10 7 7 21 17 27 Reggiana 24 8 10 6 24 21 26 Catanzaro 25 6 14 5 20 19 26 Monza 25 6 14 5 25 25 26 Padova 24 9 7 8 21 20 25 Reggina 25 10 5 10 20 30 25 Lazio 25 « 13 6 17 20 25 Genoa 28 6 12 7 25 20 24 Novara 25 5 13 7 20 24 23 Perugia 85 8 0 10 24 32 21 Venezia 24 7 6 11 15 22 20 Modena 25 3 13 9 21 29 19 Lecco 25 3 13 9 20 29 19 Potenza 85 3 18 10 17 27 18 Messina 85 3 11 11 13 21 17 Prihodnje tekme (10. t.m.) TRIESTINA - UniNESE lj3 (0:2)' Videmčani so se oddolžili: zmaga v Trstu zaslužena TRIESTINA: Chendi (Dapas): Da Rold, Kuk; D’Eri, Sadar, Pe-strin; Moretti, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. UDINESE: Pontel (Casazza); Zgrazzutti, Fedele; Del Zotto, Zam-pa, Caporale; Mantellato, De Cecco, Blasig, Galeone, Muzzio. SODNIK Panzino iz Catanzara. STRELCI: v 25’ in 41’ Muzzio, v 52’ Blasig, v 56’ Scala (T). Pekoč in v bistvu pravičen poraz Catania - Verona, Foggia - Reg-giana, Lazio - Livorno, Lecco -Potenza, Messina - Padova, Mo-dena - Reggina, Palermo - Bari, Perugia - Novara, Piša - Catan-zaro, Venezia - Genoa. Triestine, ki je pred bratranci iz Vidma kljub požrtvovalni in v nekaterih trenutkih lepi igri klonila z razmeroma visoko razliko. Med obema moštvoma je velik prepad, katerega očitno prikazuje že sama lestvica. Kljub vsemu pa so se rdeči pognali v boj z veliko požrtvovalnostjo m dali videz, da se bodo lahko uspešno kosali s tehnično boljšimi nasprotniki. Nezadosten nastop nekaterih igralcev (v moštvu so bile kar štiri rezerve) pa je olajšal delo gostom prav na najbolj nevralgičnem mestu igrišča, napadu, kjer so beločrni najmočnejši. Tako se je zgodilo, da sta dve napaki nesigurnega Da Rolda dovolili Muzziu, da je že v prvem polčasu postavil na varno končni rezultat, katerega je Blasig v nadaljevanju le potrdil. Pomanjkljivost obrambe je bila torej eden glavnih vzrokov poraza. Prosti streli izkušenega De Cecca so predstavljal vsakikrat veliko nevarnost, ker so bili napadalci boljši oportunisti in so znali vsakikrat presenetiti direktne nasprotnike. Vsi goli so namreč padli iz prostega strela, najlepši pa je bil prvi, ki nas je spominjal enega že znanih podvigov^ milanskega napadalca Pratija, čudeža letošnjega prvenstva prve lige. Na sredini igrišča je bila namreč Triestina enakovreden nasprotnik, predvsem po zaslugi odličnega Scale. kateremu sta v prvem polčasu Moretti in v celi tekmi Brusadelli zadovoljivo pomagala. Pod svojim standardom je zaigral le Pestrin, ki je bil zelo ne-točen_ v podajah. V napadu je bilo čutiti odsotnost pravega krila: Triestina je namreč večkrat prodr-la_ s strani, toda premnogi pred-ložki so se izgubili na nasprotni strani, ker so bili vsi napadalci osredotočeni pred vratmi. Kljub te- mu je treDa poudariti odlično igro Pedronija, ki je bil skupaj s Scalo, D’Erijem in izrednim Kukom med najboljšimi na igrišču. Na žalost je Triestina utrpela še eno škodo. V drugem polčasu je namreč v 22 Muzzio zelo zlobno nastopil proti D’Eriju, ki se je pri trčenju hudo poškodoval in zapustil svoje mesto. Le tedaj je Blasig lahko zaživel in prišel nekajkrat do vrat. V zvezi s tem dogodkom lahko tudi postavimo edino grajo sicer odličnemu sodniku Panziniju, ki bi lahko vsaj opomnil enega izmed gostov. Veliko zanimanje je vladalo tudi za nastop Sadarja, ki se je v vlogi prostega branilca predstavil tržaškemu občinstvu po daljšem premoru. Izkušenost in odločnost sta še vedno zelo važni kreposti tega igralca, ki je kljub starosti v glavnem pozitivno opravil svoje delo. Poraz torej ne sme negativno vplivati na moralo moštva, ki je zaigralo tako, kot so mu dovolile sposobnosti posameznikov. Klonilo je pred močnejšim nasprotnikom, potrdilo pa, da bi lahko z malo več sreče le prišlo do povsem mirnega položaja na lestvici. Možnost, da si slednjega popravijo, bodo imeli rdeči že v nedeljo, ko bodo šli v goste na igrišče pepelke prvenstva, Mestrine. Kroniko bomo omejili na gole. V 25' je sodnik dosodil prosti strel v korist gostov: izvedel ga je De Cecco, ki je odlično poslal do Muz-zia. Ta je v teku presenetil vso obrambo in z glavo premagal Chen-dija. V 41’ drugi gol, ki je presenetil domačine ravno ko so ti napadali z vsemi svojimi silami. Še en prosti strel, tokrat Sgrazzuttija: Del Zotto skoči najvišje in poda prostemu Muzziu (kje je Da Rold?) Chendija ni pomoči. Drugi A SKUPINA C1 * -il* IZIDI •Como — Biellese 3:0 •Pavia — Legnano 0:0 Marzotto — »Piacenza 2:1 •Pro Patria — Bolzano 2:1 •Rapallo — Mestrina 1:1 •Savona — Alessandria 3:2 •Solbiatese — Monfalcone 0:0 •Trevigliese — Entella 3:1 Verbania — ‘Treviso 1:0 Udinese — ‘Triestina 3:1 Como LESTVICA 24 14 6 4 31 11 34 Piacenza 24 11 10 3 25 13 32 Udinese 24 13 5 6 39 23 31 Verbania 24 9 a 3 24 16 30 Savona 24 10 7 7 25 15 27 Marzotto 24 10 7 7 26 21 27 Treviso 24 8 10 6 28 22 26 P. Patria 24 9 7 8 27 22 25 Solbiatese 24 8 9 7 27 17 25 Rapallo 24 • 6 9 27 28 24 Trevigl. 24 8 8 8 17 19 24 Legnano 24 7 9 8 19 22 23 Biellese 24 5 12 7 25 32 22 Triestina 24 6 10 8 19 22 88 Molfal. 24 5 11 8 15 21 21 Entella 24 7 7 10 16 23 21 Alessand. 24 5 10 9 22 31 20 Bolzano 24 4 10 10 23 34 18 Pavia 24 3 10 11 14 34 16 Mestrina 24 1 10 13 7 32 12 Prihodnje tekme i (10. t.m.) Alessandria - ■ Piacenza, Bielle- se - Solbiatese, Bolzano - Pavia, Entella - Treviso, Legnano - Como, Morzotto - Pro Patria, Mestrina - Triestina, Monfalcone -Rapallo, Udinese - Trevigliese, Verbania - Savona. m za P0RT0ERUAR0 - PONZIANA 1:0 (0:0) Ponziana zapadla v nevaren položaj PORTOGRUARO: Perez; Baruzzo, Baribiani; Pittolo, Nadalutti; Biasutti, Danieli, Bagura, Flaborea, Omizzolo. PONZIANA: Princich; Gianella, Baudaz; Norbedo, Kirkmayr: Fonda, Frontali, Furlani, Curci, Chiodini. SODNIK Menozzi (Reggio Emilia). STRELEC v 75’ Nadalutti (enajstmetrovka). Še en poraz Ponziane, ki je tako zapadla v zelo nevaren položaj na lestvici. Če Tržačani ne bodo kmalu prebredli hude krize, v katero so zapadli v zadnjih nedeljah, bo nato v zaključnem delu zelo težko, da se bo rešila izpada. In to bi bilo zelo škoda, ker je v osrednjem delu prvenstva moštvo jasno pokazalo, da j' mesto v tej konkurenci pripada Ko bi namreč igralci imeli več možnosti, da trenirajo, bi verjetno ta problem sploh ne obstajat, saj je potencialna moč moštva res nad povprečjem te lige. Fontana, Covacich, polčas se začne zopet s Tržačani v napadu, v 7’ pa pade tretji gol. Prosti strel De Cecca (vedno ista pesem) prav pred vrata. Blasig je najhitrejši in z glavo tretjič pretrese domačo mrežo V 11’ je Trie-stini le uspelo zmanjšati razliko. Tudi tokrat se je vse začelo s prostim strelom. Sadar je namignil Pe-strinu, podal pa zahrbtno Scali, čigar strel je tako presenetil vso obrambo gostov. Triestina je v nadaljevanju še napadala, medtem ko so bili gostje zadovoljni z rezultatom. Prav zato bi si rdeči zaslužili za svojo požrtvovalnost še en gol, ki pa ni prišel . KOŠARKA MOŠKA B LIGA IZIDI Snaidero — *Lloyd Adr. •Biella — Italsider Ts »Blancosarti — Gamma »Spliigen Brau — Faema •Gira — Imola Italsider Ge — ‘Siemens LESTVICA 76:64 61:54 97:68 75:69 54:49 63:53 Spltigen Brau, Imola - Lloyd Adriatico, Faema - Gamma, Italsider Ts - Siemens, Italsider Ge - Gira. MOŠKA A LIGA •Boario — Simmenthal 75:74 ‘Becohi — Butangas 93:79 Noalex — »Ignis Varese 73:72 ‘AirOnesta — Fargas 78:67 ‘Ignis Sud — Candy 76:67 »Oransoda — Eldorado 71:68 LESTVICA Oransoda 28; Simmenthal, Candy, Ignis Sud 26: Noalex 20; Ignis Varese 18; AliOnesta 14, Butangas, Boario 12; Eldorado 10; Becchi 8, Fargas 2. ŽENSKA A LIGA Snaidero 16 15 1 1161 909 30 Biancosarti 16 14 2 1153 909 28 IZIDI Spliigen B. 16 10 4 1102 1031 20 ‘Standa Fe — Torino 37:31 Gamma 16 9 7 1116 1142 18 ‘Lamborghini — Ultravox 60:43 Lih. Biella 16 9 7 927 960 18 ‘Fiat — SGT 58:38 Faema 16 8 8 1022 1039 16 •Recoaro — Fiamma 85:44 Gira Bo. 16 8 8 937 962 16 Standa Mi — ‘Geas 60:83 Italsider Ge 16 6 10 929 977 12 Italsider Ts 16 5 11 883 959 10 LESTVICA Siemens 16 5 11 953 1013 10 Recoaro 13 13 0 875 479 26 Lloyd Adr. 16 4 12 980 1103 8 Standa Mi 13 12 1 748 503 24 Virtus 16 4 12 862 1007 8 Geas Šesto 13 8 5 615 513 16 Prihodnje tekme (10. t.m.) Lamborghini Fiat Torino 13 7 6 13 7 6 552 629 491 14 618 14 Biancosarti _ Snaidero, Biella - Torino 13 6 1 538 675 12 SG Triestina Standa Fe Fiamma Ultravox 13 13 13 13 3 10 578 652 3 10 490 606 3 10 502 735 3 10 446 645 nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SMUČARSKI SKOK/ NA KULMSKI VELIKANKI Hubač (CS SR) zmagovalec Kodejka - najdaljši skok v Stefančič in Zajc na 9. in 10., Aimoni na 21. mestu MITTERNDORF, 4. — Pred 30.000 gledalci so včeraj v Kolmu zaključili tradicionalno tekmovanje v smučarskih poletih. Vreme je bilo zadnji dan ugodno, potem ko je prva dva dni veter močno oviral tekmovalce in je prišlo (prav za radi vetra) tudi do težje .poškodbe 21-letnega Norvežana Ronalda Jen sena. Velik uspeh so dosegli na tem tekmovanju Cehoslovaki, ki so ne Nedeljski poraz proti Portogrua-ru je bil sicer predviden, z malo več pazljivosti pa bi Tržačani le odnesli točko. Vse do sredine drugega polčasa so se namreč domačini zaman trudili, da bi prodrli skozi dobro ojačeno obrambo gostov, ki pa so bili premalo uspešni v napadu, ki je le redkokdaj spra vil v zagato domačo obrambo. Rezultat je torej le poplača' bolj požrtvovalne domačine, ki so vrgli v boj vse svoje moči. pa čeprav so to storili zelo neorganizirano. Glavni junak med gosti je bil vratar Princich, ki je z lepimi posegi žel veliko priznanja občinstva, posebno proti koncu tekme, ko je bil rezultat že pozitiven za domačine in so ti le skušah povečati naskok. Tudi na sredini igrišča so Tržačani ustvarili dobro zaporo, ki je delala mnogo preglavic domačinom. Curci in Frontali sta se zaman trudila, da bi poživila napad, ki je še enkrat povsem odpovedal. Kronika se omeji na opise neštetih napadov, s katerimi so domačini skušali odločiti tekmo v svojo korist. Odločilni gol pa je padel le po enajstmetrovk', katero je povzročil Covacich, ko je podri v kazenskem prostoru Baguro. Najstrožjo kazen je izvedel Nadalutti, najboljši v prvi vrsti domačinov, ki je z lahkoto ukanil Princicha. Kljub vodstvu so domačini vztrajali v napadu in nekajkrat resno ogrožali vrata gostov, katere je le vratar Princich rešil pred hujšim porazom. uk le zmagali z odlično serijo letov, ki jih je opravil Hubač, amipak so pobrali tudi tretje in četrto mesto na lestvici in so torej edina država, ki ji je uspelo uvrstiti kar tri tekmovalce med prvo deseterico, čeho-slovakom je pripadla še ena lovorika: Kodejska je skočil 135 metrov, kar je bil najdaljši skok dneva. Jugoslovanski skakalci sicer niso zabeležili izrednih rezultatov, vendar pa so z devetim mestom mladega Štefančiča in desetim mestom Zajca dosegli zelo dobro uvrstitev. Nastopili so tudi italijanski reprezentanti, a niso uspeli uvrstiti svojih skakalcev niti med prvo dvajseterico. Aimoni je bil l.amreč šele enaindvajseti. IZIDI 1. Hubač (ČSSR) 345,0 (118, 125, 126) 2. Bachi er (Av.) 331,0 (119, 128, 117) 3. Raška (CSSR) 330,5 (118, 118, 127) 4. Kodejska (ČSSR) 328,5, (126, 115, 135) 5. L. Geller (Madž.) 320,0 (111, 129, 130) 6. Golser (Av.) 312,5 (110, 124, 120) 7. Ohlmeyer (ZRN) 309,5 (106, 119, 119) 8. Lichtenegger (Av.) 298,5 (115, 112, 115) 9. Štefančič (Jug.) 295,5 (100, 113, 122) 10. Zajc (Jug.) 287,0 (96, 114, 117) Vrstni red za Bloudkov memorial 1968: 1. ČSSR 675,5, 2. Avstrija 643,5, 3. Zah. Nemčija 591,0, 4. Jugoslavija (Sterančič, Zajc) 582,5, 5. Madžarska 563,0, 6. Norveška 560,5, 7. Švica 509,0, 8. Italija 236,0. V skupnem plasmaju vodi pred zadnjo prireditvijo III. cikla v Planici 1969 še vedno Norveška 1746,3 pred ČSSR 1717,6, tretja je Avstrija 1682,1, četrta Zahodna Nemčija 1557,8, peta pa Jugoslavija 1436,3 točke. * * • RAVASCLETTO, 4. — Skakalna reprezentanca Slovenije je osvojila pokal občine Ravascletto na mednarodnem troboju mladinskih reprezentanc, na katerem sta nastopili še Koroška in videmska pokrajina. Tekmovanje se je odvijalo na 45-metrski skakalnici. Rezultati: 1. Slovenija (Pagon, Danilo Pudgar, Ivo Pudgar) 592,3; 2. Koroška 577,3, 3. Videmska pokrajina 572,9. Med posamezniki je zmagal De Zordo 218,5 (49, 48,5), 2. Zandanel 209,6 (48, 49), naši skakalci pa se uvrstili takole: 5. Danilo Pudgar 192,9 (46, 47), 6. Demšar 190,2 (47, 47), 7. Ivo Pudgar 188,5 (45,5, 47), 8. Pagon 187,8 (45, 46). SMUČANJE Jakopič in Ankeletova prvaka SFRJ v kombinaciji MAVROVO, 3. —■ Jeseničanu Blažu Jakopiču je na 23. jugoslovanskem državnem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin le uspelo priti do naslova državnega prvaka, ki ga je doslej zaman zasledoval. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo v neugodnih razmerah, ker je snežilo, vendar pa je Imela prireditev izredno pester okvir, ker so se gledalci — domačini zbrali ob tekmovalni progi v pestrih in slikovitih makedonskih narodnih nošah. Po prvih spustih je kazalo, da bo zmaga tudi tokrat pripadla Lakoti, vendar pa je Jakopič, ki je startal dve številki za njim, prevozil progo v izrednem slogu in je bilo že takoj očitno, da vozi proti cilju državni prvak. Med ženskami Ankeletova ni imela hujše konkurence. Med spustom je celo zavozila skozi neka vratca z napačne smeri, a je kljub temu zmagala s precejšnjo prednostjo pred mlado Štajerko Tevževo. Ankeletova je v svoji vožnji dosegla čas, s katerim bi se celo v moški konkurenci uvrstila na 11. mesto, kar je vsega upoštevanja vredna storitev. Rezultati veleslaloma so bili naslednji : člani: 1. Jakopič (Jes.) 1’23”26, 2. Kavčič (E.) 1’24”50, 3. Gazvoda (Br.) 1’26”29, 4. Lakota (Jes.) 1’ In 26”72, 5. Gašperšič (JLA) 1’26”78, 6. M. Klinar (JLA) 1’27”37, 7. Soklič (Tržič) 1’28”03, 8. Pustoslemšek (Mež.) 1’30”04, 9. žmitek (Jes.) 1’30”89, 10. Puhač (Zgb) 1’31”50. članice: 1. Ankele (Tr.) 1’31"72, 2. Tevž (Fuž.) 1’34”74, 3. Pirnat (Br.) 1’41”59, 4. Magušar (E.) T in 41”98, 5. Vatovec (Br.) 1’45”70, 6. Dragan (Jes.) l’52”78, 7. Bern ;Rad.) 1’54”50, 8. Ljubič (Zgb) 1’55”25, 9. Šavor (Zgb) 2’04”10, 10. R. Nišavič (Beograd) 2'10”64 KOMBINACIJA člani: 1. Jakopič 24,62, 2. Lakota 26,10, 3. Kavčič 28,10, 4. Gazvoda, 5. Gašperšič. članice: 1. Ankele, 2. Tevž, 3. Vatovec itd. MOŠKA KOŠARKARSKA B LIGA Celotni izkupiček za goriški Spliigen Spliigen Brau (Gorica) - Faema (Casale) 75:69 (33:21) SPLtlGEN BRAU: Medeot 14, Meneghel 6, Ponton 6, Krainer 19, Poloniatto, Bosini 1, Comelli 4, Stabile, Bisesi 6, Michelini 19. FAEMA: Braghera 4, Galbiati 13, Valentini 13, Scienza, Turra 8, Prigione 11, Rosa Brusin 2, Carlino 2, Motto 6, Brega 10. Sodnika: Vittolo (Piša), Morelli (Pontedera). Goričani se tokrat niso preveč trudili, da bi premagali Faemo. Začeli so s krepko igro, prešli v vodstvo in dosegli naskok 10 točk. To jim je omogočilo, da so mirno igrali do konca tekme. Le for-cing nasprotnikov ob koncu tekme jih je nekoliko spodbujal, da so začeli resneje igrati. Zopet sms opazili, da igra Spliigen Brau zelo slabo proti slabim ekipam, medtem ko pokaže svojo moč proti močnim. V tekmi proti Biancosar-tiju smo videli Spliigen, ki nas je presenetil, ker je igral nad svojo običajno igro. V nedeljo pa smo zopet videli slabi Spliigen, ki ne zna izvesti Drave akcije. Spliigen je začel zelo slabo. Goriški trener je izvedel nekoliko menjav in je poslal na igrišče Mi-chelinija, ki je bil trikrat uspešen. Prednost pa je goriško ekipo uspavala. Zanimivo je, da se Michelini izkaže prav v takih zmedenih tekmah, v katerih se igralci le malo poslužujejo shem in sistematične igre. Ta igralec je pozitiven strelec. Njegova šibka točka pa je obramba. Njegov direktni nasprotnik lahko mimo kroži po igrišču in polni koš. Je pa vseeno zelo koristen, ker sloni večkrat zmaga prav na njegovih ramah. Prvi polčas torej ni prikazal nič zanimivega. Zaključil se je pri stanju 33:21. Drugi polčas je bil nekoliko živahnejši. Goriška ekipa se je lotila resnejše igre in je že krep. KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kljub porazu Bor zadovoljil Pred tekmo proti goriški Arte je med košarkarji Bora vladalo precejšnje nezaupanje glede na izid srečanja. Goričani so krepko porazili borovce še v prvi tekmi, ko so ti imeli v svojih vrstah Lakoviča in Rudež je še redno treniral. Z ozirom na prejšnje srečanje je Bor pokazal lep napredek, še vedno je bilo nekaj nepazljivosti v obrambi, kjer je nasprotnik z lahkoto preigral branilca in kril odbite žoge, v napadu pa so mlajši in manj izkušeni izgubili nekajkrat žogo spričo agresivne cone Goričanov. Poleg vsega pa so bili izredno netočni pri prostih metih. Na razpolago so imeli 38 metrov in realizirali so komaj 9 točk (23 odst.). V prvem polčasu so zgrešili 12 na 16 in v drugem 17 na 22. Ko bi se odstotek vrtel okoli normalnih vrednosti bi imela tekma drugačen potek. Ker je bila telovadnica Pale-sport zasedena, je bilo treba odigrati tekmo v neki manjši telovadnici. Ambient je bil majhen in mrzel, koši so bili nevarno nastavljeni preblizu zida. Vse to je dejansko vplivalo na prvo peterko, ki so jo sestavljali Sancin, Fabjan, Rudež, Starc, Spacal in domačini so to izrabili in povedli 9:0 v prvih štirih minutah. Komaj v 5’ je Spacal prvič zadel nasprotnikov koš, vendar se je začetna razlika ohranila do konca tekme, oziroma se je stalno večala. V 10’ je bil rezultat 23:11 v korist Arte, ki je zaključila prvi polčas 31:20. Prof. Mari je pogosto spremljal postavo, toda tudi v drugem polčasu se je razlika večala (v 5’ 43:22). Sele proti koncu so se i-gralci Bora približali Arte in bi skoraj izenačili, ko ne bi zgrešili toliko prostih metov. Med 17’ in 19’ so metali 12 zaporednih prostih strelov in zadeli samo 3. Moštvo so sestavljali igralci: Prinčič, Sancin (10), Fabjan (2), Rudež (10), Starc (5), Spacal" (21), Sirk (2), Kralj, Kafol. Adrijan Zavalila! Veljak S. zopet v reprezentanci FIRENCE, 4. — Italijanska ženska in moška odbojkarska državna reprezentanca bosta odigrali v kratkem nekaj mednarodnih srečanj. Sestavijalci državne reprezentance so zato sklicali na skupne priprave, ki se bodo začele za ženske 6. marca v Reggio Emiliji, za moške pa istega dne v Firencah, 21 odbojkaric in 15 odbojkarjev. Med kandidati za moško reprezentanco je tudi bivši član Športnega združenja Bor Sergij Veljak, ki trenutno nastopa za Ruini. ko vodila. V 7’ je to vodstvo doseglo 16 točk (47:31). Kmalu nato pa je začelo nižati in je doseglo v 18’ najnižjo razliko, to je 6 točk (71:65). V tem trenutku smo začeli dvomiti v zmago goriške peterke. Kapetan Krainer pa je kmalu spravil Goričane iz zadrege in jo je povedel k zmagi. To tekmo bi morala goriška ekipa osvojiti z razliko 20 točk. Razlika v igri med tema dvema peterkama je bila zelo velika. Kiju? temu pa moramo priznati, da bi lahko tudi Faema zmagala, če bi znala izrabiti trenutno zmedenost goriške peterke v zadnjih minutali igre. Kljub slabi tekmi pa moramo le pohvaliti Michelinija, Bise-sija in seveda tudi tandem Krainer - Medeot. Pri Faemi pa sta se izkazala Galbiati in Valentini* ki sta bila posebno učinkovita v protinapadu in v strelih od daleč. —amon— Renvenuti težji od Griffitha NEW YORK, 4. — Skoraj 2,5 kg telesne teže več je pokazala tehtnica Benvenutiju na uradnem tehtanju, kot pa njegovemu nocojšnjemu nasprotniku Amerikancu Emilu Griffithu. Benvenuti je tehtal 72,574 kg, Griffith pa 70,079 kg. V drugem tehtanju Amerikancev Fraziera in Mathisa, ki se bosta v Madison Square Gardenu P°' merila istega večera v srečanju 2:9 naslov svetovnega prvaka težke kategorije, pa je tehtnica pokazala naslednji teži: Frazier 92,275 kg ln Mathis 110,500 kg. Zaradi pozne ure srečanja izid9 obeh dvobojev ne moremo priobčiti-Podrobnejše poročilo pa bomo P°' dali v naši jutrišnji številki. Koper z 0:1 klonil Lokomotivi (ČSSR) Okrog 800 gledalcev je v nedelj® popoldne prisostvovalo v Kopru zanimivemu nogometnemu srečanju med domačo ekipo in enim izmed najboljših moštev češkoslovašk* druge lige — Lokomotivo. Gostj« so bili v prvem polčasu boljši m so v šesti minuti tudi zaslužen® dosegli vodstvo po Korfantu. v drugem polčasu se je Koper P®-pravil in večkrat ogrožal nasprotnikova vrata. Morda bi se srečanje končalo celo neodločeno, ne bi odlični vratar gostov resu dva izredno nevarna položaja. Kljub vsemu je nizek poraz uspeh za Koper, saj so češkoslovaški gostje, ki so na turneji po Jugoslaviji, prepričljivo premagali 20 več ekip druge jugoslovanske lige- 1. — 1. Une De Mai i Bologna — Inter (2:1) 2. Uti Rogaš II X Brescia — Fiorentina (1:1) 2. — 1. Reiter 2 Mantova — Vicenza (1:1) 2. Barbero X Milan — Cagliari (0:1) 3. 1. Diastil) 1 Napoli — Sampdoria (1:1) 2. Robin Hood X Roma — Juventus (0:0) 4. 1. Dar Marada 1 Torino — Atalanta (4:1) 2. Imponente 2 Varese — Spal (2:0) 5. — 1. Natante 2 Bari — Piša (4:0) 2. Valiant 1 Catania — Lazio (0:0) 6. ■ 1. Fleur du Glacier 1 Potenza — Perugia (1:0) Z. IfVfKTP Timavo X Triestina — Udinese (1:3) ivvuit D.D. Ascoli — Samb. (1:0) IZ — 582.765 lir KVOTE 11 — 24.031 » 13 — 36.617.000 lir 10 —• z.999 » 12 — 619.500 » 1 X % 2 X X 1 1 1 X 1 2 1 I § GRAHAM GREENE: Tihi Američan f $ *«•»*•»* Poslovenil Miroslav Ravbar i i « a a 24. «Ti se ne pustijo ustreliti, škoda, da niste prinesli kaj krepkejšega, kot je limonin sok.» «Drugič bom gotovo,« je rekel Pyle. «Dolga bo ta noč.« Odkar je bil P,yle tu, nisem slišal hrupov. Zdelo se je, da sta se tudi vojaka nekoliko oddahnila. «Kaj bo, če ju napadejo Vietminci?« je vprašal Pyle. «Izstrelila bosta en naboj in ušla. Saj berete take stvari vsako jutro v Extršme Orient. 39) .Položaj prednje straže juž- nozahodno od Saigona so sinoči začasno zavzeli Vietminci.’« «Slabe perspektive.« «Med nama in Saigonom je štirideset takih stolpov. Lahko računava na srečo, da bo zadelo koga drugega.« «Tisti sendviči bi nama sedaj prav prišli,« je rekel Pyle. «Mislim, da bi moral eden od njiju opazovati.« «Boji se, da ne bi zašel noter kak naboj.« Ko sva se tudi midva naselila na tleh, sta se Vietnamca oddahnila. Prevzelo me je sočutje do njiju; ni bila lahka naloga za dva slabo izvežbana vojaka sedeti tu gori noč za nočjo v negotovosti, da se splazijo Vietminci z riževih polj na cesto. Rekel sem Pylu: «Ali mislite, da vesta, da se bojujeta za demokracijo? Moral bi biti tu York Harding, da jima to razloži.« «Vi se zmerom norčujete iz Yorka,» je rekel Pyle. «Norčujem se iz vsakogar, ki potrati toliko časa, da piše o stvareh, ki ne obstoje — intelektualni pojmi.« «Zanj obstoje. Ali vi ne poznate nobenih intelektualnih pojmov? Boga., na primer?« «Nimam razloga, da bi verjel v boga. In vi?« «Da. Jaz sem unitarijec.« «V koliko sto bogov verujejo ljudje? Celo katoličani verujejo v različne bogove, odvisno je od tega, ali so preplašeni ali srečni ali lačni.« «Mogoče je bog, če obstoji, tako brezmejen, da se vsakomur zdi drugačen.« «Kakor veliki Buddha v Bangkoku,« sem rekel. «Celega ne morate videti naenkrat. In v vsakem primeru Buddha molči.« ((Mislim, da hočete biti trmasti,« je rekel Pyle. «V nekaj gotovo verujete. Nihče ne more živeti brez vsakršne vere.« ((O, jaz nisem pristaš Berkeleya. Verujem, da se naslanjem na to steno. Verujem, da je nasproti nama brzostrelka.« «Nisem tako mislil.« «Jaz verujem v to, kar poročam, in to je več kakor pri večini vaših dopisnikov.« ((Cigareto?« «Ne kadim — samo opij. Ponudite stražarjema. Dobro bi bilo, če bi postali prijatelji.« Pyle je vstal, jima prižgal cigareto in se vrnil. Rekel je: «Želel bi, da bi imele cigarete simbolični pomen kakor sol.« «Ali jima ne zaupate?« «Noben francoski oficir,« sem rekel, «ne bi preživel noči sam z dvema preplašenima stražarjema v takem stolpu. Znano je celo, da je vod predal svoje oficirje. Včasih imajo Vietminci večji uspeh z zvočniki kakor z granatami. Ne zamerim jim. Tudi oni ne verujejo v nič. Vi in vam podobni se skušate vojskovati s pomočjo ljudi, ki niso zainteresirani.« «Nočejo komunizma.« «Hočejo dovolj riža,« sem rekel. «Nočejo biti ustreljeni. Hočejo postati nekoč nekaj takega kot drugi ljudje. Nočejo, da jim mi belci dopovedujemo, kaj hočejo.« «če gre Indokina...« ((Poznam to ploščo. Gre Siam. Gre Malaja. Gre Indonezija. Kaj pomeni ,gre’? Ce bi verjel v vašega boga in drugo življenje, bi stavil svojo bodočo harfo za vašo zlato krono, da čez petsto let mogoče ne bo ne New Yorka ne Londona, da pa bodo na teh poljih še vedno gojili riž, da bodo kmetje s koničastimi klobuki še vedno nosili svoj pridelek na dolgih palicah na trg in da bodo majhni dečki še vedno sedeli na bivolih. Rad imam bivole, toda bivoli ne marajo našega duha, duha Evropejcev. In zapomnite — s stališča bivola ste tudi vi Evropejec.« ((Prisiliti jih bo treba, da bodo verjeli v to, kar se jim reče; ne bo jim dovoljeno, da bi sami mislili.« «Misli so luksus. Ali mislite, da kmet sedi in misli na boga in demokracijo, ko se zvečer vrne v svojo ilovnato kočo?« «Vi govorite, kakor da bi bili v vsej deželi samo kmetje. Kaj pa izobraženci? Ali bodo srečni?« ((Seveda ne bodo,« sem rekel, «vzgojili smo jih v naših nazorih. Naučili smo jih nevarnih iger in zato čakava tu in upava, da nama ne bodo prerezali grla. Zaslužila bi pač da ga nama prerežejo. Želim, da bi bil tu tudi vaš prijatelj York Premišljujem, kako bi njemu tule ugajalo.« «York Harding je zelo pogumen mož. V Koreji...« «Menda ni bil navaden vojak? Imel je povratni vozni listek. S takim listkom v žepu postane pogum intelektualna vaja kako redovniško bičanje. Kako dolgo lahko vzdržim? Ti nesrečniki pa ne morejo stopiti v avion in se odpeljati domov. Hej,« sem jima vzkliknil, «kako vama je ime?« Mislil sem, da bi ju odgovor nekako vključil v najin pomenek. Toda nista odgovorila. Izza cigaretnih čikov sta naju samo pogledala. ((Mislita si, da sva Francoza,« sem rekel. «To je tisto,« je rekel Pyle. «Ni prav, da ste proti Yorku, morali bi biti proti Francozom. Proti njihovemu kolonializmu.« «—izmi in —kracije. Navedite dejstva. Lastnik kavčukovih plantaž pretepa svoje delavce — lepo, jaz sem proti njem11 Minister za kolonije mu tega ni ukazal. Mislim, da bi v Fran ciji pretepal ženo. Videl sem nekega duhovnika, tako siro mašen je bil, da si ni mogel nabaviti drugih hlač, ob epidemij1 kolere je hodil petnajst ur na dan od koče do koče, jede1 je samo riž in posoljene ribe, mašo je služil s starim kozarceff in lesenim krožnikom. Ne verujem v boga, a sem za teg8 duhovnika. Zakaj tega ne imenujete kolonializem?« «Saj to je kolonializem. York pravi, da često dobri uprav niki onemogočajo spremembo slabega sistema.« ((Vsekakor umirajo Francozi vsak dan — to niso i«te iektualni pojmi. Oni ne zapeljujejo teh ljudi s polovičnimi lažmi kakor vaši politiki - in naši. Bil sem v Indiji, Pyle’ m vem, kakšno škodo delajo liberalci. Mi liberalne strank® nimamo več — liberalizem je okužil vse druge stranke. smo liberalni konservativci ali liberalni socialisti a vsi M1* mo čisto vest. Rajši bi bil izkoriščevalec, ki se’bori za to, kar izkorišča, in propade skupaj s tem. Poglejte zgodovino Burme. Pridemo tja in vdremo v deželo, krajevna plemen® nam pomagajo, zmagamo, toda kakor vi Američani tudi m1 v tistih časih nismo bili kolonialisti. O ne, sklenili smo Pre” mirje s kraljem in mu vrnili njegove pokrajine, dopustili smoda so naše zaveznike križali in prežagali na pol. Kajti bili so naivni, mislili so, da bomo ostali tam Mi smo pa bili liberalci in nismo hoteli imeti slabe vesti.« «To je bilo že zdavnaj.« ((Tukaj bi storili isto. Najprej jim vlijemo poguma, nato pa jih zapustimo z nezadostno opremo in industrijo igrač-* ((Industrijo igrač?« <(Da, iz vaših plastičnih snovi.« «Aha, že razumem.« «Ne vem, zakaj govorim o politiki. Ne zanima me in J®2 sem poročevalec. Nisem se angažiral.« “Ali se niste?« je vprašal Pyle. 39) Časopis ((Daljni vzhod«. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 B. II, TELEFON 93-808 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Mag"to 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - DL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon S7 r« osj,™-------77.,,.^"----------------------------7T Četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur celoletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev) mesečno 10 din (1000 starih dlnarlev) letno um nm (in™ 37 f38’ B5’823 ~ NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej- SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1.. telefon 22-207, tekoči račun pri Na^m nank, v Liuoljanl - 601-^2,0 , . I^LASI S ST Zb vsak 1 v šZn eneva L k, ^ ? " PoStnL .f*0? "6Un: *al0ŽnlStV0 baškega tiska Trst 11-6374 - Z® _______________________________EoHSko pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh druih Uajto Italije' pr. £2£? T* 4° “ ^ ~ ^ "