Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16-—, četrtletno Din 9 —, Inozemstvo Din 64"—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvot Maribor, Koroška 5.
Telefon 3118.
Cen« inseratom: Cela stran Din 2000"—, pol strani Din 1000 —. četrt strani Din 500'—, M« strani Din 250—, Mi. strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—i
Včeraj se je zaprl v Lanih — gradiču blizu Prage — grob nad truplom prvega predsednika čehoslovaške republike Tomaža Masaryka. V torek, 14. septembra, ob pol štirih zjutraj je izdihnil svojo dušo. Telo so v veličastnem sprevodu spremili na Hradčane v Pragi, odkoder je Ma-saryk vladal svoj narod in kjer je sprejel zadnji poklon in pozdrav svojega ljudstva. S Hradčanov je truplo poromalo nazaj na Lane, kjer je pokojni prvi predsednik čehoslovaške države užival dve leti miru ter tudi našel mesto večnega pokoja. Ob njegovem grobu je bil včeraj v duhu zbran ter stal v globoki žalosti ves čehoslovaški narod. Tudi ves kulturni svet se je v duhu pomudil pri grobu, ki so vanj položili enega največjih pospeševalcev človeške kulture in bojevnikov za svobodo in demokracijo. Zlasti smo se Slovani, med njimi predvsem Jugoslovani, s toplim čustvom, globokim spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo poklonili spominu umrlega očeta čehoslovaškega naroda, kateri je stal v prvih vrstah sodobnega slovanstva.
Oče čehoslovaškega naroda, Tomaž Ma-saryk, je bil sin preprostega moža iz vrst tega naroda — Slovaka po rodu, kočijaža po poklicu, mati pa je bila kuharica in strežnica pri plemiških rodbinah. Rojen je bil 7. marca 1850 v Hodoninu na Mo-ravskem. Kot otrok siromašnih staršev je bil najprej določen za kovača. Na njegovo prošnjo in željo matere ga je domači župnik toliko pripravil s poučevanjem, da je mogel v gimnazijo, ki jo je naposled končal na Dunaju. Pri svojih študijah v Lipskem na Nemškem se je seznanil z Američanko Šarloto Carrigue, s katero se je leta 1878 poročil. Naslednje leto je začel poučevati modroslovje na vseučilišču na Dunaju, odkoder se je leta 1882 preselil kot vseučiliščni profesor v Prago. Poleg svoje znanstvene stroke, v kateri
je spisal mnogo znamenitih del, se je ba-vil s pisateljevanjem, novinarstvom in s politiko. Večkrat je bil izvoljen za poslanca v dunajski parlament, odnosno v češki deželni zbor in v avstro-ogrske delegacije.
Kot strankarski politik se rajni Masa-ryk ni mogel med narodom uveljaviti in
razviti vse sposobnosti svojega duha. Priliko za to mu je dala svetovna vojna, med katero je stopil na čelo svojega naroda v njegovem osvobodilnem boju iz avstrijske sužnosti. Potoval je po državah velike antante, v Rusijo, celo v Ameriko in prestolnico Japonske, da bi pripravil tla za ustanovitev svobodne čehoslovaške države, ko pride neizogibni zlom avstro-ogrske monarhije. Početkom leta 1917 je dosegel, da je predsednik Zedinjenih dr-
žav Severne Amerike Wilson med vojnimi cilji zaveznikov tudi omenil osvoboditev Cehov in Slovakov, kar je prav za prav pomenjalo smrtno obsodbo avstro-ogrske monarhije. Naslednje leto so zavezniki — velika antanta, Amerika in Japonska — priznali Cehoslovake kot vojskujoči S8 zavezniški narod. Dne 18. oktobra 1918 je Masaryk proglasil čehoslovaško republiko. Dva meseca pozneje ga je narod proglasil kot svojega predsednika v osvobojeni deželi. Hvaležni narod mu je trikrat zapored izrekel zaupanje s ponovno izvolitvijo za predsednika države. Svoje pred-sedništvo je odložil iz zdravstvenih razlogov 14. decembra 1935 ter se umaknil v Lane, kjer je usahnilo njegovo življenje.
Masaryk je bil močan duh, ki je iskal resnico. Sovražnik vere ni bil. Izjavil je pred koncem svojega življenja: »Branil sem vero od nekdaj, imel sem jo od otroških let, zapustila me ni tudi takrat, ko so me razvpili za nevernika.« Njegovi učenci, ki so poslušali njegova predavanja, ko je bil profesor modroslovja v Pragi, ga niso doumeli ter so prinesli v Slovenijo plehko svobodomiselstvo s sovraštvom proti katolicizmu. Masaryku je to sovraštvo bilo tuje. Ko se je ob početku samostojne čehoslovaške države začela strastna gonja zoper katolicizem, je Masaryk ni odobraval. Ko so zastopniki katolicizma se nanj obrnili s pritožbo in prošnjo za pomoč, jim je odkrito svetoval: »Borite se! Katolicizem bo imel v Čehoslovaški toliko pravic, kolikor si jih bo priboril.« Katoličani so ta nasvet vpoštevali, borili so se ter si priborili zmago. Osvoboditelj Ceho-Slovakov, tvorec samostojne čehoslovaške države, oče čehoslovaškega naroda se je poslovil s tega sveta. Njegov spomin bo ostal blagoslovljen med čeho-slovaškim narodom. Tudi Slovenci v zvezi s Hrvati in Srbi ga bomo v zavesti dolžne hvaležnosti zmeraj ohranili v čislih.
y'-i;1;»r-
[RAZNIH
DRŽAV
Izvajanje sporazuma za varnost v Sredozemskem morju. Zadnjič smo poročali o sporazumu za vzpostavitev pomorske varnosti v Sredozemskem morju, ki je bil sklenjen v švicarskem mestu Nyon. Udeležili se nista teh varnostnih pogajanj ne Italija in ne Nemčija. Dasi je bilo Italiji ponujeno, naj sodeluje pri nadzorovanju Sredozemlja, je sodelovanje odklonila.
Nadzorstvo bosta vršili samo Anglija in Francija, ker je bila tudi Rusija izključena od kontrole. Nyonski sporazum je bil 14. septembra podpisan in je stopil v veljavo 15. septembra. S tem dnem je od-plulo v Sredozemsko morje 54 angleških vojnih ladij, ki so dobro preskrbljene z globočinskimi bombami, za roparske in neznane podmornice, katerih je po mne-rnju Angležev v Sredozemskem morju stalno komaj dve do tri. Imajo nalog, da napadajo tovorne ladje in so v službi 15 dni, nakar se vrnejo druga za drugo v svoie oporišče, kier se preskrbijo s stre-
livom, pogonskimi sredstvi in s prehrano. Angleži trdijo, da gre za španske nacionalistične roparske podmornice, ki razpolagajo s stalno rezervo za slučaj, da bi bila zajeta ali potopljena ena ali druga napadalna podmornica. Istočasno kot Angleži so odposlali tudi Francozi svoje edi-nice v Sredozemsko morje, da z Angleži
Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila in Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar
ramo ob rami zatrejo pomorsko tolovai-stvo. Kakih 70 vojnih ladij bo vendar enkrat kos trem podmornicam!
Zaključek kongresa nemške hitlerjan-sko stranke. O kongresu nemške hitler-janske stranke v Nürnbergu smo že pisali. Kongres je zaključil 14. septembra Hitler z običajnim sklepnim govorom, v katerem je govoril na dolgo o boljševiški nevarnosti in je podčrtal pripravljenost Nemčije za sodelovanje z vsemi, ki so za skupnost, nikakor pa ne z boljševiki! Niirnberškega kongresa se je udeležilo v celem 900.000 oseb, katere so razvozili poleg rednih vlakov s tisoč posebnimi vlaki.
Kaj se je zgodilo posebnega na Francoskem? Minuli teden je pisalo francosko časopisje z največjo ogorčenostjo o atentatu, ki je bil izvršen v Parizu. Dva peklenska stroja sta eksplodirala, porušila poslopje francoskih industrijcev in ubila več stražnikov. Vse je prepričano, da je bil atentat naročen iz Moskve. Na Francoskem je že zopet predolgo mir. Česar niso mogli doseči komunisti s štrajki, bi radi z bombami ter peklenskimi stroji. Hočejo za vsako ceno izzvati nemire in v teh nahujskati ljudske množice v revolucijo. Radi omenjenega atentata je vlada zelo zaskrbljena in je razpisala nagrado 100.000 frankov onemu, ki bi mogel dati natančne podatke o zločincih, ki so organizatorji atentata. Posledica atentata s peklenskimi stroji bo nov zakon, ki bo vseboval stroge predpise glede nadzorovanja tujcev, kateri so imeli doslej na Francoskem skoro čisto proste roke. — Vsi mogoči ukrepi francoskega finančnega ministra Bonneta niso mogli zavreti padca franka na inozemskih borzah. Frank je padel za 20% in to razvrednotenje povzroča v gospodarskih krogih nov strah, kako bo za bodočnost z državnimi financami pod socialistično vlado.
K položaju na Španskem. Španska državljanska vojna divja že celih 14 mesecev in še sedaj ne more nikdo z gotovostjo napovedati, kdaj bo nacionalistični general Franco popolnoma gospodar položaja in bo strta odporna sila rdečih. Na severu se držijo rdeči v obmorskem mestu Gijon in imajo v njem glavno besedo anarhisti, ki nočejo ničesar slišati o mirni predaji mesta povsod na severu Španije zmagovitim nacionalistom. V toliko mesecev trajajoči vojni imajo v rdeči Španiji tri republikanske vlade: Negrinovo v Valenciji, Companisovo v Barceloni za Katalonijo in anarhistično v Gijonu, kateri načeljuje anarhist Balarmino, ki je povsem odrekel pokorščino vrhovni va-lencijski vladi. Ta rdeči junak hoče na severu kljubovati nacionalistom do zadnjega izdihljaja. Razna poročila iz Španije trdijo, da se vodijo med generalom Francom in katalonsko vlado pogajanja za predajo Katalonije brez borb. V imenu generala Franca vodi pogajanja major Francoso, ki se je uspešno pogodil za izročitev glavnega oporišča rdečih na severu — obmorskega mesta Santander.
JAPONSKO-KITAJSKA VOJNA
Napad Japoncev na Kitajce pred Društvom narodov
Na seji Društva narodov 15. septembra je nastopil kitajski delegat Welington Koo in je govoril stvarno o napadu Japoncev na Kitajce. Japonska je poslala
na Kitajsko 200.000 vojakov, s katerimi je spremenila v dobi dveh mesecev kitajsko ozemlje v torišče strašnih bojev. Japonska mornarica zapira na nezakonit način kitajsko obalo in japonska letala bombardirajo premnoga kitajska mesta in so pobila z bombami na tisoče nedolžnih žrtev med civilisti. Dalje je navedel kitajski odposlanec, da izgovarja Japonska svoj naval na Šangaj s preobljudenostjo doma, kar pa ne drži. Japonci so že 30 let gospodarji Koreje in so v tej dobi naselili tamkaj komaj 500.000 Japoncev. Celih 25 let že drži Japonska roke nad Mandžurijo in je tamkaj naseljenih komaj 30.000 Japoncev. Japonski narod ne čuti nobene potrebe po izseljevanju, ker je doma silno napredovala industrializacija ter ima japonski narod doma dovolj dela ter jela in mu edino primanjkuje sirovin. Kitajska je bila vselej pripravljena za gospodarsko sodelovanje z Japonsko, a Japonski gre le za kitajsko ozemlje, s pomočjo katerega bi rada izrinila iz Azije Evropo in Ameriko. Kitajska, ki se je uprla z orožjem japonski grabežljivosti, brani ne samo samo sebe, ampak tudi koristi drugih tujih držav. Društvo narodov je proglasilo svoj čas načelo skupne varnosti in to naj ta ustanova (Društvo narodov) sedaj izvede za napadeno Kitajsko. Kitajska predlaga, naj posebni, dne 24. februarja 1933 izvoljeni posvetovalni odbor prouči japonsko-kitajski spor, kar bo v korist miru vsega sveta in prav posebej še za Evropo.
Govor kitajskega delegata je napravil na vse zastopnike raznih v Društvu narodov včlanjenih držav zelo globok vtis in pri tem bo tudi ostalo. Ta globoki vtis
Slovenska katoliška obitelj kupuje ln rabi poštne dopisnice Sv. Cirila ln Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar
bo hitro splahnil, Japonci bodo z vso srditostjo napadali naprej in uboga Kitajska se bo umikala po junaških brambah korak za korakom japonski tehnični premoči.
Kitajski umiki na bojiščih
Japonci so objavili, da je bilo na kitajskem ozemlju od 20. avgusta do sedaj 30 večjih bitk med Japonci in Kitajci. Kitajske zgube že znašajo 70.000 mož, svoje lastne in mnogo večje pa Japonci zamol' čijo.
Pri Šangaju so bili Kitajci prisiljeni, da so se umaknili radi prehudega ognja iz topov japonskih križark v drugo obrambno črto, ki leži 5 km za dosedanjo. V novih postojankah se bo kitajski vojak lažje branil, ker ne bodo dan in noč trgale ter redčile njegovih vrst najtežje granate iz žrel japonskih ladijskih topov.
Japonci so dosegli s težkimi žrtvami uspehe ne samo pri Šangaju, ampak tudi na severnem kitajskem ozemlju, kjer prodirajo ob železniški progi iz Pekinga v Hankov.
Hud udarec za umikajoče se Kitajce je tudi to, ker je ameriški predsednik Rcose-velt prepovedal izvoz orožja in streliva na Kitajsko, kar znači pomoč Japonski. Kitajski sta ostala edini up Rusija in Anglija, ki si bosta obdržali glede izvoza vojnih potrebščin na Kitajsko čisto svobodne roke.
Čudežna ozdravljenja v Lurdu. V drugi polovici meseca avgusta se je vršilo 67. francosko narodno romanje v Lurd. Pripeljalo je romarje preko 20 vlakov in veliko število avtomobilov iz vseh krajev Francoske. Bolnikov je bilo navzočih nad 300, in sicer večinoma hudo bolnih na raznih boleznih. Bolniki so se kopali v vodi, ki izvira v votlini, odnosno so bili zbrani na nosilnicah okoli lurške votline. Proti nebu so kipeli pobožni zvoki in vzdihi: molitev litanij in prošenj. Molitve in prošnje niso bile zaman, zgodilo se je v najbolj napetem trenutku več čudežnih ozdravljenj. Med ozdravljenimi je gospa Rajmunda Petronzio iz Montrouge-a blizu Pariza, rojena 8. maja 1910, poročena, mati sedemletnega sinčka. Njen mož je črkostavec, ki jo je radi bolezni zapustil pred nekaj leti. Tri leta je že bila hudo bolna, imela je tuberkulozo na ledvicah, ki se je neprestano širila. Zdravili so jo najodličnejši zdravniki. Petkrat je bila operirana, izrezali so ji eno ledvico. Mučile so jo strahotne bolečine; prekladali bo jo iz postelje na nosilnico, z nosilnice na posteljo. Uživati ni mogla hrane, poslednje tri mesece so jo hranili z mlekom, čajem in sadjem. Dne 5. maja je bila izvršena peta operacija, izvršil jo je profesor Papin v pariški bolnišnici. Pomagala ni nič, od človeške pomoči ni upala ničesar
več. Vse dni svojega življenja polna po-božnosti in zaupanja v Boga, se je zatekla k Bogu in Mariji lurški. V petek 20. avgusta so jo okopali v čudodelni vodi. V vodi je najprej začutila strašne bolečine, nato pa čudovito poživljenje. Ko je prišla iz kopeli, so jo zanesli v bolnišnico. Ker ni imela nobenih bolečin, je vstala ter šla v zdravniški urad, da zabeležijo ozdravljenje. Čez leto dni bo zdravniški urad izrekel svojo končno sodbo. — V soboto 21. avgusta se je kopala ob devetih dopoldne v čudodelni vodi gospodična Marija Tereza Desmont, uboga bajtarica, stara 44 let, ki stanuje v Suresne-u, okraj Sei-ne. Mučila se je z jetiko več ko sedem let. Bolezen je stalno napredovala, jetika se je polastila obeh strani pljuč. Udajajoč se povse v božjo voljo, se je udeležila romanja v Lurd. Stroške za njo je plačala neka dobra gospodična. V Lurd so jo z drugimi romarji pripeljali 19. avgusta. Nezavestno so jo prenesli v bolnišnico. V soboto 21. avgusta ob devetih dopoldne so jo dali v vodo. Nenadoma se je osvestila ter čutila tako strašne bolečine, kakor da bi imela živ ogenj v telesu. Mislila je, da bo umrla od bolečin. V trenutku pa vse bolečine prenehajo. Vstala je. Iz votline je šla sama ter se oblekla. Namerava iti v misijone v Afriko, da kot služkinja pomaga redovnicam pri delu in strežbi bol-unikov. — Istega dne (21. avgusta) se je ob desetih okopala v vodi gospodična Marija Navares ter takoj ozdravela od hude Pottove bolezni v hrbtenici. Istega dne je tudi ozdravela gospodična Rozina Mierge,
rojena 12. julija 1902 v Ferte St. Aubein (Loiset), samska, siromašna. Bolehala je 15 let na hudih bolečinah v ledvicah in črevesju, pet let ni mogla več iz postelje. Bolezen se je tako poslabšala, da se je poslednje štiri mesece mogla hraniti samo s čajem, kavo in juho. V zelo hudem stanju so jo pripeljali v Lurd. V bolnišnici je ležala blizu postelje gospodične Des-mont. Ko je videla, kako Desmontova trpi, se zdaj pa zdaj onesvešča, je gospodična Mierge prosila Marijo: »Če si Marija Devica meni namenila ozdravljenje, ga rajši podeli njej!« Ko je Desmontova ozdravela, je tudi gospodična Mierge čutila, da more vstati in hoditi. Popolnoma sta ozdraveli obe: tista, ki je prosila, in tista, za katero je prosila.
Premoč židovstva. V nekaterih državah se vpliv židovstva močno uveljavlja. Poljska ima tolikšno številko židovskih državljanov, da se njihovi prevladujoči veljavi zlasti na gospodarskem področju komaj ubranjuje. Močen je tudi vpliv židov-
stva v sedanji Avstriji, osobito na Dunaju. Statistika dokazuje porast židovstva v zadnjem času. Število dunajskih Židov je od 6000 leta 1859 naraslo do preko 200.000 leta 1921, tako da je leta 1921 ži-dovstvo tvorilo na Dunaju preko 10% vsega prebivalstva. Zanimiv je tudi pregled židovstva po stanovski pripadnosti. Dunajski židovi so večinoma trgovci, industrijalci, bankirji in borzijanci, in sicer jih je v teh poklicih 18.000; obrtnikov je 3000, potnikov, zastopnikov in nameščencev zavarovalnih zavodov 4000, nameščencev in delavcev 11.000, oseb akademskih in svobodnih poklicev 5000, zasebnikov in penzionistov 6000. V celi Avstriji je javnih nameščencev-židov samo 1000. Nasprotno pa je značilno dejstvo, da je med dunajskimi odvetniki 60%, med zdravniki pa 50% Židov. To je značilno in hkrati jako nevarno za krščansko kulturo. Kjer žid gospodarsko prevladuje, vpliva kvarno na moralo.
Kaf piše |NS casoplsf
JNS-svoboda, zakonitost. V nedeljo, dne 12. septembra so zbrali JNSarji v Ljubljani nekoliko ljudi, ki jih označujejo kot »napredne« fante in može, da ustanovijo banovinsko organizacijo JNSarske omla-dine. Torej zbor gosposkih in kmetijskih JNSarjev. Zabavljali in robantili so mnogo zoper reakcionarce (nazadnjake) in separatiste, torej zoper vso množico slovenskega ljudstva, ki brani svoje katoliške in slovenske narodne svetinje. Temu se ne čudimo, ker vemo, da gosposki in kmetijski liberalci kaj drugega ne znajo. V resolucijah, ki so bile sprejete, med drugim zahtevajo, »da se zagotovijo politične svoboščine vsem državljanom« ter »da se uvede v postopanje državnih ustanov absolutna zakonitost«. Ta zahteva je podobna zahtevi tata, ki je drugim vzel denar, potem pa se postavi na njihovo stran ter kriči: Denar nazaj! JNSarji so vzeli ljudstvu vso svobodo ter pogazili v državni upravi vso zakonitost. Zato so izgubili vsako pravico, da bi mogli zahtevati svobodo in zakonitost. Sedanja ¡vlada ima najresnejšo voljo, ki jo je izpričala s premnogimi dejanji, da vrača ljudstvu vzeto mu svobodo ter vpelje v državne ustanove od JNS poteptano zakonitost.
JNS in poštenje. »Jutro« tako-le modruje: »Poštenje je najboljše jamstvo do končnega in stvarnega političnega uspeha.« Resnična beseda. Resničnost te trditve dokazuje vprav JNS. Ta stranka za časa svoje diktatorične vlade ni poznala poštenja ter je uporabljala nepoštena, nemoralna sredstva. Ker pa brez poštenja ni dokončnega in stvarnega pslitičnega uspeha, zato je JNS propadla. »Jutro« meni, da je treba dvigniti ceno poštenosti. Tudi to je res. JNSarska samopreva-ra pa je, če kdo misli, da bi se z dvigom
poštenja dvignila JNS. Čim bolj se bo dvigala cena poštenja v našem javnem življenju, tem bolj bo JNS lezla v prepad.
KAKO JE FOTOGRAFIRALO »JUTRO« KONGRES JNS OMLADINE V LJUBLJANI?
V ljubljanski »Kazini« se je vršil kongres JNS omladine, o katerem je bilo že v naprej razbobnano, da bo prava manifestacija mladeniških moči za JNS vzore. Za manifestacijo je treba zadostnega števila udeležencev in teh ravno JNS nima. »Ponedeljski Slovenec« je pravilno ugotovil, da je kričalo po ljubljanskih ulicah in nazdravljalo senatorju dr. Kramerju kakih 150 omladincev, kateri so znani izza pohoda Orjune v Trbovlje, iz nedeljskih tekem koscev in s Pucljevih dirk na Krškem polju. Ta JNS omladina se je zbrala v »Kazini« v Ljubljani in je verno poslušala predavanje svojih prvakov: dr. Kra-merja, Puclja, Mravljeta, Turka in Banja-nina. Ker se je »Slovenec« drznil prinesti pripombo, da je bilo JNS manifestantov komaj za dva poda, je ta ugotovitev raz-Ijutila »Jutro«. »Jutro« je hotelo z objavo fotografične slike dokazati, kako debelo je lagal »Slovenec«. »Jutrova« slika pa je še bolj osmešila JNS kongres, kakor je to storila pičla udeležba. »Jutrov« fotograf je fotografiral udeležence v kaminski dvorani. To sliko, na kateri je kvečjemu sto ljudi, so pri »Jutru« nerodno potrojili iste obraze v domnevi, da jim bo javnost na sedla in verjela bajko o manifestacijskem kongresu JNS mladcev. »Jutro« je s kongresno sliko črno na belem dokazalo, da ni izmišljotina samo njegovo poročilo, a.mpak je debela laž, potvorba in goljufija tudi njegova slika o udeležbi na omla-dinskem kongresu.
Osebne vesti.
Stoletnica očeta slovenskega zadružništva. Sto let je minulo v soboto 18. sep-
tembra, odkar se je rodil v Šoštanju Mi hael Vošnjak, oče slovenskega zadružništva.
Pisatelj dr. Ivan Tavčar dobil spomenik. Zadnjo nedeljo .so odkrili kljub deževnemu vremenu na Visokem pri Škof ji Loki spomenik pisatelju dr. Tavčarju. Spomenik je iz brona na kamenitem podstavku z napi-
taki
so moški

f Saj sem vedela.da.je tako' limito treba £ele iznajti, Ki
4 <: N
Modrd teta prdvi :
Ne, ne, taKo milo že imamo/
To je tisto dobro
som: »Tu nasproti v hiši se je rodil let; 1851 dr. Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik in župan ljubljanski. Na pobude Slovenske Matice postavili njegovi častilci.«
SLOVENSKI DIJAKI!
Kupujte šolske potrebščine v narodni trgovini — Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju! _ _
Krasne Ilustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila ln Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo en dinar
Nesreče.
! Pri padca v obcestni torek mu počila lobanja. V Belgrajski ulici v Mariboru se Je zgodila 15. septembra proti večeru pro-Baetna nesreča. Alojzij Uranjek, mehanik, sa je peljal na motornem kolesu s tovarišem proti Stritarjevi ulici. Motocikla M je ustrašil konj posestnikovega sina Avgusta Sebeder. Srečanje z voznikom in plačljivim konjem je Uranjeka tako zmedlo, da je zgubil oblast nad kolesom, treščil je v obcestni jarek in obležal s poče-ao lobanjo. Uranjeka eo prepeljali v nezavestnem stanju v bolnišnico, njegov tovariš pa je ostal nepoškodovan.
Pri padcu si razbil lobanjo in umrl. Preko praga neke gostilne v Rušah je bil v pijanem stanju poslan delavec Franc Juhart. Pri padcu na prag si je prebil lobanjo in je umrl na posledicah v mariborski bolnišnici.
V Vuzenici naplavljen avstrijsld vojak. Pred nedavnim so se vršili na Koroškem večji manevri avstrijske vojske. Pri tej priliki je padel v Dravo in utonil Franc Euggenberg, 22 letni pijonir iz koroškega Imohora. Njegovo truplo je naplavila Drava pri Vuzenici.
Božjasten fant utonil v mlaki. Jernej Vodušek, 23 letni posestnikov sin v Ra-lah pri Pragerskem, si Je umival na dvorišču v mlaki noge. Napadla ga je božjast b ee je na glavo opičil v vodo. Ker ni bilo fcikogar v bližini, ki bi bil priskočil ne-irečnežu na pomoč, Je utonil.
Padel b vlaka In se ubil. Dne 17. septembra ob pol Šestih zjutraj se Je zgodila na postaji Pragersko smrtna nesreča. Ko je vozil jutranji vlak proti Ljubljani na postajo, Je padel eden od potnikov z vlaka in je priletel tako nesrečno na tračnice, da ai je prebil lobanjo in se je tudi sicer poškodoval. S prvim vlakom bo ga prepeljali v bolnišnico v Maribor, kjer Je še isti dan ob desetih jpredpoldne umrl. Gre za 30 letnega medicmca Milana Debelak, ki je bil zaposlen v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani. Smrtna nesreča se je pripetila najbrž radi tega, ker je stal potnik pred nezapahnjenimi vrati. Vlak je zapeljal preko kretnice in na ta način nastali sunek je odprl vrata, skozi katera je padel Debelak na tračnice.
Hlapec padel pod voz. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju je padel pod težko naložen voz 19 letni hlapec Konrad Hojnik. Kolesa so mu zmečkala desno nogo in je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico.
Otrok utonil v mlaki. V Ružičkem vrhu pri Sv. Jurju ob Sčavnici Je porival šestletni kmečki sinko Franček Mir voziček, v katerem je sedel njegov štiriletni bratec Feliks. Voziček se je prekucnil v mlako in otrok je utonil, preden mu je mogel kdo priskočiti na pomoč.
Stavbeno ogrodje mu zlomilo nogo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je bil 44 letni zidar Martin Žnidarič zaposlen s podiranjem stavbenega ogrodja, ki se je zrušilo nanj in mu je zlomilo levo nogo.
Farouk, mladi kralj Egipta.
iasl Zulilkar, zaročenka egiptskega kralja Farouka.
General Teruzzl, generalštabnl 6ef Italijanskih prostovoljcev v Španiji.
Admiral F. Chatfield, vrhovni poveljnik angleške mornarice, ki je zastopal Angleško na sredozemski konferenci v Nyonu v SvlcI.
A ga Khan, voditelj indijskih mohamedanov, predsednik tokratnega zasedanja skupščine Društva narodov v ženevi.
Japonska križarka sldzumoa, katera je najbolj ščitila s svojimi topovi izkrcavanje japonskih čet v okraju Vusung pred Bangajem.
Angleški mornarji hitijo na ladjo, da bi odplull Iz Anglije na Daljni vzhod v Hongkong radi Ja-ponsko-kitajslte vojne.
Skrivajte orožje pred otroci I V Voseku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je prišel desetletni viničarski sin Štefan Knuplež do nabite očetove lovske puške. Fantek je ravnal nerodno z orožjem, ki se je sprožilo in je zadel ves naboj šiber triletnega bratca v desno nogo. Zelo nevarno obstreljenega otroka so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Plazovje zasulo cesto pri Borlu pod Ptujem. Več dni trajajoče deževje je sprožilo na mnogih krajih manjše plazove. Največji zemeljski plaz se je sprožil 16. septembra po strmem hribu na desni strani Drave v Borlu pod Ptujem. Omenjenega dne ob petih zjutraj se je popeljalo nekaj deset metrov navzdol 700 do 800 kubikov zemlje ter kamenja in je popolnoma zasulo cesto proti Zavrču in Va-raždinu. Grmenje kamenja so čuli več kilometrov daleč. Istega dne predpoldne se je vsulo s hriba nadaljnih 200 do 300 kubikov zemlje, kamenja, drevja ter grmovja. Za grad Bori, ki stoji na 70 m visokem kamenitem griču, ni nobene nevarnosti. Cesta Ptuj—Varaždin bo zaprta za promet sigurno dober teden, ker prej niti računati ni, da bi zamogli tolike množine zemlje, kamenja in razne navlake prekopati ter zvoziti v Dravo.
Plaz v Halozah. Z zemljo in kamenjem pomešan plaz je zasul banovinsko cesto Sv. Barbara—Okič—Leskovec v Halozah 50 m na širino. Usulo se je več sto kubikov zemlje ter kamenja in je bila cesta več dni zaprta za promet.
Posestnikov sin se hudo poškodoval. Jakob Širec, 33 letni posestnikov sin iz Sto-perc pri Rogatcu, se je vračal v noči proti domu. Padel je v 6 m globok obcestni jarek in obležal z zlomljeno levo nogo ter desno roko. Hudo poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Ptuj.
Dva ponesrečila pri delu. Jakobu Plav-čaku, 31 letnemu železniškemu delavcu iz Rogatca, je padel pri delu na progi kamen na desno nogo in mu jo zlomil. — Mihaelu Zupan, 14 letnemu posestnikovemu sinu iz Marijagradca, je v mlinu pri delu
hudo poškodoval no^o mlinski kamen. Poškodovana se zdrav.„a v celjski bolnišnici.
S kroglo v sencu v bolnišnico. V bolnišnico v Ljubljano je bil oddan 15 letni posestnikov sin Matija Kambič iz Cerovca pri Semiču na Dolenjskem. Nekdo ga je ustrelil v desno sence in je komaj upati, da bi okreval.
Delavec smrtno ponesrečil. V kamnolomu ljubljanske tvrdke inž. Dedek v Kamniku je 15. septembra zjutraj smrtno ponesrečil po drugem dnevu nastopa službe delavec Alojzij Boncelj iz Britofa pri Kranju, ki zapušča ženo in tri nedorasle otroke. Pokojni Boncelj je kar sam priklap-ljal vagon k težkemu tovornemu avtomobilu. Pri tem skrajno neprevidnem delu mu je udarec vagona ob avto, ki je bil na-tovorjen z gramozom, zlomil štiri rebra tik hrbtenice in poškodoval žilo odvodnico, vsled česar je hitro umrl radi notranje izkrvavitve.
Razne požarne nesreče. V Razvanju pri Mariboru so zadnje dni že zopet imeli nočni požar, ki je vpepelil svinjake posestniku Mirku Kmetic. V Razvanju se kar vrstijo požari drug za drugim in je čisto očividno, da požiga in uničuje imetje posestnikov z ognjem zločinska roka iz tako zvane piromanije ali požigalske strasti. — V Doleni pri Ptujski gori je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Martina Blažek in ga je vpepelil s krmo in orodjem. Škoda znaša 6000 din. — Na Sp. Hudinji pri Celju je pričela goreti pri g. Rafaelu Širolu drvarnica. Gasilci so rešili obe sosednji poslopji, ki sta bili v največji nevarnosti. Škoda po najbrž podtaknjenem požaru znaša 5000 din.
Razne novice.
Misijonska razstava v Ljubljani podaljšana. Zanimiva misijonska razstava v Ljubljani je podaljšana za en teden, in sicer od nedelje 19. do nedelje 26. septembra. Dostopna je vsak dan dopoldne od 9 do 12 in popoldne od 15 do 18. Vstopnina
BATERIJE CROATIA
žepne anodne-ogrevače. Izdeluje samo domača tvornlca
IVAN PJVSPA I SINOVI
ZAGREB, KOTGRASKA «t
za posameznika je 2 din, za skupine in šole pa po 1 din.
Absolventom kmetijskih Sol lz vse Slovenija!
Ob priliki velike sadne razstave, ki se vrSl v Mariboru v dneh od 23. do 31. oktobra, se bo vršilo tudi veliko zborovanje vseh absolventov kmetijskih Sol iz vse Slovenije, na katerega opozarjamo vse absolvente že sedaj. Vsa tozadevna pojasnila bomo objavili v časopisju. — Podružnica Maribor.
Najdena utopljenka. Na Opeki v Štorah so potegnili 16. septembra iz Voglajne pogrešano 17 letno Joštovo dekle iz Štor.
Jesenski plemenski sejem rodovniške govedi pincgavske pasme v Ormožu. V soboto 25. septembra priredi banska uprava plemenski sejem rodovniške govedi za ormoško pincgavsko pasmo predpoldne na sejmišču v Ormožu. Na ta sejem bo prignanih večje Število dobre plemenske živine, predvsem plemenskih bikcev od 12 do 24 mesecev starosti. Vsem interesentom je na ta način dana izredna priložnost za nabavo res dobre plemenske živine. Vsa pojasnila daje brezplačno Zveza selekcijskih društev v Ormožu.
Obžalovanja vredni slučaji.
Močno narasla tatvina. Zadnjič smo poročali, da je bila g. G. Schonsky, ženi mariborskega industrialca, iz avta ukradena ročna torbica z zlato posodo za puder ter zlatim glavnikom. Poleg omenjenih dveh predmetov je bila v torbici 30.000 din vredna broša z dijamanti. Škoda znaša
KRAJEVNI ŠOLSKI ODBORI!
Imate pravico, da tudi v bodoče kupujete v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju, kjer ste itak dobivali blago po najugodnejših cenah!
Ogromen porast prebivalstva v šangaju V šangaju na Kitajskem, za katerega se vršijo že dolgo časa srditi boji med Kitajci in Japonci, so našteli leta 1920 en milijon prebivalcev in leta 1930 jih je bilo že tri milijone.
Ptice pevke izginjajo Po nekaterih deželah bodo ptice pevke docela uničili trgovci, ki dajo ptičke loviti in jih potem za drag denar prodajajo. Zlasti na Mo-ravskem tožijo, da tam kmalu ne bo več ptic pevk. Zato je policija te dni izvršila nenadno preiskavo, ki je dognala, koliko ptic pevk je zaprtih po kletkah v posameznih hišah. Pri tej priliki je policija samo v mestu Brnu za-
Grofov Jagar.
Povest iz domačih hribov.
—	37
»Ne le enkrat, večkrat ste priznali! Izpričano je!« sta zavpila dva porotnika.
Sodnik pa je nadaljeval mirno in slovesno: »Torej imenovana hudodelca sta svojo krivdo priznala in v imenu visokega sodišča razglašam in objavljam, da je naš sklep tak, hudodelca prijeti in na varno zapreti... Kakor je pred tem visokim sodiščem izpričano, je njuno hudodelstvo tolikšno in takšno, da ga veleva zakon s smrtjo kaznovati, ali ker to okrajno sodišče nima pravice tako kazen izreči, zato bo to sodišče poslalo hudodelca s protokolom vred jutri visokemu deželnemu sodišču, da se vse izvrši, kakor to zakon in postava velita.«
Zdaj se je zganil mojster Gašpar v svojem kotu. »Gospod sodnik, Bog je milostljiv in usmiljen, skesanemu grešniku rad odpusti in hoče, da so tudi ljudje tako dobrotljivi,« je zaklical s svojim hrešče-čim glasom. »Ce kje na svetu kak človek, ta jagar gotovo zasluži usmiljenje. Ko je grešil, ni vedel, kaj dela; potem pa se je iz srca skesal in je popravil, kolikor je le mogel. Ko bi ne bil pošten in dober človek, saj ne bi bil danes prišel in nam vse tako odkrito priznal.«
»Priznal je le zaradi te svoje zaljubljene puže,« je zagodljala Špela.
»O ti nesrečna peklenščkova teta!« se je raz-hudil možic. »Tebi bo rabelj že še podkuril. Saj drugega si nisi zaslužila.«
»Moj ljubček gre pa z menoj, skup bova umrla, na večne čase ostaneva skup!« je zavpila Špela vsa zmešana od svojih strasti.
Sodnik je zamahnil, naj bo tiho, in je rekel hladno in nemarno:
»Zločin je zločin, ali ga popraviš ali ne. Za sodišče velja samo zakon.«
Grofov jagar se je stresel, pa ne toliko zaradi grozne kazni, ki ga je čakala, ampak zaradi Špele, ki mu naj bi bila družica v smrti.
Ko je sodnik velel, naj ju zvežejo in vklenejo, je voljno iztegnil roke. Veronika ga je pogledala s pogledom, polnim sočutja, bolesti in ljubezni; upala je, da se bo tudi on ozrl. Toda on si ni upal in je strmel ves čas pred se v tla. Šele ko je začul korake odhajajočih, je glavo nekoliko dvignil in pogledal za ljubljenim dekletom.
Koliko neizrekljive žalosti je bilo v tem tihem pogledu!
Pri vratih se je Veronika še enkrat obrnila in ga pogledala s solzami v očeh. Tedaj ga je presunilo, pokimal ji je in ustnice so se mu zganile, kakor da šepečejo:
»Zbogom, ljuba! Zbogom, moja sreča! Odpusti mi!«
Dekle ga je razumelo.
37.000 din in je okradena razpisala za pomoč pri izsleditvi tatu 4000 din nagrade.
Služkinja obupala nad življenjem. V
bližini postaje Ruše so doživeli 15. septembra razburljiv dogodek. Pod lokomotivo mariborskega vlaka se je vrgla služkinja Adela Verstnik. Služila je v Mariboru in se je podala v Ruše k botri, kjer si je iz neznanega vzroka na strašen način končala življenje, ker jo je lokomotiva čisto razmesarila. Nesrečna ženska se je hotela že enkrat zastrupiti z lizolom, pa so ji tedaj oteli življenje v mariborski bolnišnici.
Strašen samomor družinskega očeta. Na banovinski cesti med Skalami in Slovenj-gradcem, in sicer v-Lokvici si je na strašen način končal življenje 44 letni cestar Filip Tašler, ki zapušča ženo in dva mala otroka. Tašler si je vtaknil v usta dina-mitno p&trono in je prižgal vžigalno vrvico. Eksplozija mu je glavo čisto odtrgala od telesa ter jo raznesla. Celo gornji del života je bil razmesarjen.
Vlom v gostilno. V Ptuju je bil izvršen nočni vlom v gostilno Straschill. Vlomilec je odnesel razna jedila in večje število cigaret.
Razni vlomi in tatvine v Ptuju. V Ptuju v Panonski ulici je bilo vlomljeno v stanovanje gospe Vodopivec in znaša škoda 2560 din. — V isti hiši je izmaknil vlomilec iz mehanične delavnice Sirec 530 din. ■— Iz stanovanja ravnatelja Ogorelca je bilo pokradene obleke za 1200 din. — Tat se je splazil v Prešernovi ulici 24 v stanovanje poštnega uradnika in mu je ukradel obleke za 1800 din.
Gonjač odgnal neznano kam pet parov volov. Jožef Nučič, posestnikov sin iz Velikih Lipljenj v občini Sv. Jurij pri Grosupljem na Dolenjskem, je najel v Novem mestu 24 let starega neznanega mu moškega. Neznancu je naročil, naj odžene pet parov kupljenih volov proti Grosuplju. Nučič in tuji gonjač sta se dogovorila, da se bosta dobila drugo jutro v Grosupljah. Ob dogovorjenem času gonjača ni bilo in ga še do danes ni z voli na spregled. Vse
je uverjeno, da je neznanec 30.000 din vredne vole spravil nekje preko naše meje. Od petih parov volov je bil samo en par Nučičev, trije so bili last Leopolda Jeršina iz Železnica pri Grosupljah in en par nekega kmeta iz Želimelj. Obmejne orožniške postaje so pridno na delu, da bi izsledile tatinskega in drznega gonjača.
Strahovalca Dolenjske zopet pod ključem. Vinko Gačnik in Ferdo Mole z Vrha sta bila pred meseci izpuščena iz zapora, kjer sta presedela nekaj let. Komaj sta bila na svobodi, sta se zopet oprijela vlomilskega posla. Iz trgovine Prijatelja v Tržišču sta odnesla 11. julija za 3491 din špecerije. Dne 17. avgusta sta oplenila trgovko Ant. Kos v Št. Janžu na manu-fakturnem blagu ter usnju za 12.696 din. Pokradeno blago sta razprodala po nizki ceni. Vlomila sta v Radečah v gostilno Zupančič in sta zginila z namiznim priborom za 3000 din. Pri aretiranem Moletu so dobili orožniki osem vetrihov in je bil na večer prijet na cesti Mirna—Sv. Helena. Gačnik je padel orožnikom v roke v Št. Rupertu.
Vlomi in tatvine na Dolenjskem. V Te-
meniški dolini so obiskali nočni vlomilci svinjak mlinarja Karla Lokar. V hlevu so zaklali brejo svinjo ter zginili z mesom. — Na Stari gori je bilo vlomljeno v zidanico Alojzija Sinjur z Vrha. Še neodkriti storilci so odnesli 600 litrov vina, ostalo pa, kar ni moglo z njimi, so spustili po tleh. — Na sejm se je podal jer-menar Seme Ignacij iz Češnjice. Preden je zapustil dom, je skril med pred hišo zloženo opeko dva jurja. Ko se je vrnil domov in hotel potegniti iz kupa opeke denar, ga ni bilo nikjer.
SfO¥€li§Ha Mrafina.
Souoia. V zadnji številki »Novint smo «tali zanimiv članek pod naslovom: »Varujte se krivih prerokov!« V članku je opisana namera Titana lz Pariza, da bi začel izdajati nov časopis komunistične vsebine. Avtorju tega članka so
ONA JE BILA PRETIRANO DEBELA! ON JE TRPEL NA REVMATIZMUI
Obema je pomagalo Isto sredstvo, katero se more tako lahko vzeti: že davno so slišali o resnici Krušen soli, ali se niso mogli odločiti, da jo poskusijo. Sedaj oba vzameta redno in vestno dozo Krušen soli, ki vsebuje zmes znanih mineralnih vod. Uverila sta se, kako ugodno vpliva Krušen sol na organe In na vso prebavo, na ta način prepreči povzročitev debelosti, a večkrat pomaga revmatizmu. Zavarujte se od časa do časa ln skrbite, da redno vzamete Krušen sol, da se v telesu ne razvijajo škodljive kali. Krušen sol se dobiva v vseh apotekah. Velika steklenica zadostuje za tri mesece, stane samo 45 din, mala steklenica 27 din. Oglas reg. S. br. 29.613/35.	1275
znana tudi imena ljudi, ki bi sodelovali pri novem listu. Tudi »pop« je že določen, ki bi ga krstil. Zelo smo radovedni, kakšen uspeh bo imela oblast pri preiskavi te stvari in kdo so tisti ljudje, ki bi pri nas kaj takega začeli izdajati.
Sobota. Zadnje deževje je povzročilo zopet po vsem Ravenskem povodnji. Vsa polja so pokrita z vodo in tako ponovno uničeni vsi jesenski pridelki, v prvi vrsti krompir. Kako žalostno izgleda naše polje in kako potrti hodijo ljudje ogledovat to naravno katastrofo.
DRUŠTVU
Sv. Rupert v Slov. goricah. V nedeljo 26. septembra, na Ruperško nedeljo, priredi tukajšnje prosvetno društvo »Slomšekov tabor« v tukajšnjem prosvetnem domu z zelo poučno in za sedanje čase najbolj primerno igro »Luč z gora« in »Otrok Srca Jezusovega«. Ker je dobiček namenjen za kritje dolga tukajšnjega doma, zato se zelo vljudno vabijo vsi bližnji in daljni prijatelji prosvetnega dela in častilci sv. Ruperta!
Medtem ko so zaprli Špelo v pritlično ječo, so peljali jagra čisto na vrh starega stolpa in ga zaklenili v temnico, ki je bila najtrdnejša in najvarnejša izmed vseh. Široka je bila jedva klaftro in pol, dolga prav toliko, visoka pa dve klaftri. Oken ni bilo, le tik pod stropom je bila okrogla luknja, ki je gledala proti severu in je bila gotovo svojih deset klafter nad zemljo. Okorna miza, neroden stol in leseno ležišče — to je bilo vse, kar je bilo pod to streho...
Davno je že minulo poldne in grofov jagar je še vedno sedel za mizo in se ni ganil. Ali v duši mu je bil vihar; sem in tja so mu švigale misli in čustva so jih podila brez miru.
Nič si ni prikrival strašne resnice, nič se ni tolažil.
Da, življenje mu visi le še na goli nitki!
Ali to prepričanje ga ni težilo tako, kakor drugo, hujše: da še ni krščen.
Umreti, ne da bi bil spravljen z Bogom, kot otrok teme in greha, izven Cerkve Kristusove: to ga je peklo kakor ogenj.
Tedne in tedne že ga je navdajala otroška ljubezen do Jezusa, zveličarja. V tem času mu je hrepenenje po svetem krstu postalo močnejše celo od ljubezni do Veronike. Ves je bil v teh mislih, ves v tem pričakovanju: da bi postal vreden otrok božji...
Zdaj pa naj umre kakor pogan!
Naj umre ločen od Boga Kristusa in od občestva svetnikov! ...
Poskušal je moliti, kakor ga je učil pater Valerijam Ali bil je toliko iz sebe, da se za molitev ni mogel zbrati.
Ne! Mora biti kaka pot, da vendar še sprejme pred smrtjo zakrament svetega krsta, če ne pojde drugače, bo zahteval, naj mu pošljejo spovednika. Temu bo vse zaupal, naj ga potem ta krsti.
Ali kaj Veronika misli nanj in na njegovo stisko ? Morda mu bo ona poslala duhovnika. Patra Vale-rijana! Morda potem, ko bo v ječi deželnega sodišča?
O, Veronika! Ta ga ne bo zapustila..i
Toda: ali mu Veronika še sme kaj ljubega storiti? Saj bi se ves svet zgledoval, če bi še kaj imela s takim zločincem. 2e to je bilo njenemu dobremu imenu na škodo, da so jo jeziki z njim skupaj v besedo jemali.
Tedaj že bi se ji bil moral spovedati, ko jo je za ljubezen prosil.
Zaničevati ga mora zaradi hudobije, ki jo je storil; še bolj pa, ker ji vse kaže da jo je goljufal.
O, mrtva je Veronikina ljubezen; on sam jo je umoril.
Ne, Veronika ga ne more več ljubiti! Le mrzeti ga še more in gabiti se ji mora pred njim.
Pa se je tako bridko jokala, ko je odhajala ...
plenila nič manj kakor 700 ptičkov, ki so bili zaprti v kletkah, namesto da bi po vrtovih in nasadih prepevali in uničevali golazen. Tako daleč so že uničili ptičji rod okoli Brna, da v Ernu ln okolici ni več drugih ptičev kakor sami vrabci ln kosi. Vse druge ptičke pa so nesramni trgovci s ptiči že polovili v svoje mreže ter tako silno škodovali tamkajšnjim vrtnarjem in sadjarjem.
Nebotičnik iz jekla ln stekla
Njujorška gradbena tvrdka Sherley-Towes je začela graditi prvo svojo stavbo iz jekla in stekla. Ogrodje bo Jekleno, zidovi in stene pa lz stekla. Nebotičnik bo imel na eni strani ste-
Laporje. Tričetrt stoletja bo preteklo 24. septembra, odkar je zatisnll svoje oči naS veliki Slomšek. V zvezi z letošnjo Slomšekovo nedeljo, ki bo 26i septembra, bo priredila laporska mladina tako zvani »farni dan«, ki ima namen, da zbudi in poživi zavest farne skupnosti in ljubezen do domače fare. Slovesnost bo v cerkvi in izven cerkve. V soboto zvečer bo kresovanje. Nedeljski dopoldan bo posvečen duhovni prenovi fare: skupno sv. obhajilo, pri sv. mašah ccrkveni govor o dolžnosti do lastne fare. Popoldne po slovesnih večernicah bo ob 14.30 prireditev pod župnijsko uto. Na sporedu je: deklamacija o laporski fari, govor o ljubezni do fare, moški, mešani in mladinski zbori bodo peli narodne pesmi, zlasti take, ki se pojejo v Laporju, prizor-ček: kožuhanje, pri katerem bodo govorili v la-porskih narečjih, prizorček: fantovsko slovo, daljši govor o večstoletni zgodovini laporske župnije, nastop laporskih mladcev s simboličnimi vajami. Vabimo domačine in goste iz drugih far na naše slavje v nedeljo 26. septembra! Ves dobiček gre za zgradbo »Farnega doma«, ki nam Je silno potreben.
Ponikva ob južni železnici. Petinsedemdeset-letnico Siomšekove smrti m stoletnico njegovega molitvenika za mladeniče »življenja srečen
pot« proslavi prosvetno društvo v nedeljo, dne 26. septembra, popoldne po večernicah v novi šoli. Vrši se akademija z govori, deklamacijami in petjem. Prijazno vabljeni vsi Ponikovljanl, posebej mladina!
Slovenci v Zagrebu. Kdor bi presojal naše društveno življenje samo po dopisih, ki jih res poredkoma pošiljamo v slovenske časnike, bi se močno motil. Smo namreč mnenja, da je bolje delati kot o sebi pisati, in da nazadnje vsaka stvar tudi ne spada v javnost. O nekaterih stvareh pa vendar hočemo sporočiti svojim bratom in sestram v Sloveniji in po širnem svetu. Tako, da smo tudi letos 15. avgusta imeli večernice v lepi cerkvi pri sv. Ksaverju, kjer je grob velikega škofa Slovenca dr. A. Mahniča. Nadalje to, da smo v nedeljo 12. septembra zopet imeli pri sv. Roku novomašnika g. Volaska in g. Janeža, naš g. Jože pa je z nekaterimi vztrajnimi Rokovci poromal k Mariji v Bistrico. Kljub zelo hudemu dežju so se romarji zadovoljni vrnili. — Prvo nedeljo v oktobru (3. oktobra) pa bomo začeli z igranjem, in sicer je kot prva na sporedu ljudska igra »Črna žena«. Igralci se skrbno pripravljajo in pričakujemo, da nam bodo tudi dobro zaigrali. Vsi vabljeni!
Razbor pri Slovenjgradcu. Pred kratkim smo Izgubili kar dve dobri materi. Jug Frančiška je v 50. letu starosti po dolgi in mučni boiezni s tolažbo sv. vere izdihnila svojo blago dušo ter zapustila moža in štiri nepreskrbljene otroke. Mati je bila daleč naokoli znana kot vzorna gospodinja. Posebno so jo prav dobro poznali častilci in romarji sv. Uršule. — Niso pa si še zvonovi odpočili, že so se oglasili in oznanili, da je od kapi zadeta v 45. letu starosti umrla druga žena ter zapustila moža in tri male otroSMe. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti! Cfce materi sta bili globoko verni ter smo ju pogo3to

videli prejemati sv. zakramente. Naj počivata v miru — žalujočim naše sožalje!
Prihova. Z jablane je padel 2. septembra mladenič Štefan Kolar, p. d. Dajalov iz Spodnjega Grušovja, si zlomil hrbtenico, dobil tudi notranje poškodbe in je 14. septembra umrl, star 35 let. Bil je dober, krščanski mladenič, priden pri delu in stalno je hodil tudi k popoldanski službi božji. G. župnik je rekel: »Ce nikogar ni bilo, rajni Štefan je prišel k večernicam.« Bog mu £aj obhajati večne večernice v nebesih! žalostne i starše, brate in st3tre pa naj tolaži misel na
;. svidenja!
Pri nekaterih boleznih žolča In jeter,
žolčnih kamenih m zlatenci urejuje naravnfc
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica
prebavo ln pospešuje iztrebljenje črevesja. Klinične Izkušnje potrjujejo, da domača pitna kur« (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo
FRANZ - JOSEFOVO
vodo
zmešano z malo tople vode, zjutraj na prazen želodec.
Ogl. reg. S. br. 15485/33,
Sv. Jurij ob juž. žel. V vasi Krajnče je dne 5. septembra umrl prevžitkar Boštjan škoberne v 93. letu starosti. Rodil se je v sosedni župniji Kalobje 18. januarja 1845. Bil je tam več let cerkovnik. Priženil se je v Krajnče, župnija Sv. Jurij ob juž. žel. m si pridobil lepo imetje, žena Helena mu je umrla že leta 1918. Podarila mu je v zakonu 13 otrok, od katerih živi še sedem. Eden Je inženjer v Bitolju, Florjan je gospodar doma, pošten kmet in dober sosed s čelno družino. Tudi ostali so dobro oskrbljeni. — Prava stara korenina je bil rajni Boštjan. Pošten, veren mož, ki je še v starem duhu, v strahu božjem vzgajal otroke. Mnogo je doživel, zato tudi vedel mnogo povedati. Značilno je bilo zanj, da je rad prepeval. Ko je obhajal 90 letnico, je še čvrst prepeval v krogu svoje velike družine. Po njem ima ta dar tudi družina. Naj zdaj vekomaj prepeva v nebeškem veselju!
Kozje. Velika preizkušnja je obiskala priljubljeno in čislano družino našega cerkvenega ključarja g. Grzina Jožefa, še pred enim tednom zdravo, vedno se smejočo in polno samo njej lastnega humorja ter nadvse vzorno ženo, mater in gospodinjo je pripeljal pogrebni zavod iz Celja iz bolnišnice počivat na našo domačo božjo njivo. Niso mogli pomagati ne domači zdravnik, ne zdravniki v bolnišnici kljub operaciji. Zastrup-ljenje krvi je terjalo svojo žrtev. Vsesplošno priljubljenost rajne je pokazal pogreb, ki je bil 16. septembra ob izredno veličastni udeležbi naše fare in tudi sosednih far, saj je bila cerkev tako polna, kakor ob nedeljah. Ob grobu je g. dekan Lunder govoril v srce segajoče besede o vrlinah rajne in obenem tolažil hudo užaloščenega moža
klen stolp, ki bo meril v višino 16 m.
120 duhovnikov zgorelo Kakor poročajo s So-loveckih otokov, je v tamkajšnjem taborišču političnih pregnancev nastal velik požar. V tem taborišču je zaprtih kakih 230 duhovnikov vseh veroizpovedi, fter je požar nastal zelo naglo in se zaradi slabe gasilske in varnostne Službe hitro razširjal, je Egorelo 120 duhovnikov. Med žrtvami požara so. tudi trije škofje, kateri so lani bili za deset let pregnani na te otoke.
Po 20 letih spregledal
Londonski listi so poročali o ozdravljenju invalidnega rudarja Geor-
Ne! Ne! Saj mu je z zadnjim pogledom tako očitno pokazala, da mu je kljub vsemu, kljub vsemu vendar še iz vsega srca vdana.
In tega mu ne bo nikoli pozabila: da bi njo rešil, se je sam izročil sodnikom in rabljem.
Zdaj je spoznala, kako jo ljubi. Kar ji je prej nekdaj z besedami zatrjeval, to ji je z dejanjem dokazal: da je njegova ljubezen silnejša, močnejša od smrti.
Ko bi jo le enkrat' še videl, le enkrat ko bi še mogel govoriti z njo!
Ne! Bolje je, da se ne vidita več; obema bi bilo preveč hudo. Saj je zdaj itak vsega konec. Če bi ga tudi ne zadela smrtna kazen, bi se ji ne smel več približati, ker bi tak zločinec dekle pred vsem svetom osramotil.
Veronika je izgubljena in z njo je izgubil vso srečo na zemlji. Smrt ni zanj nič strašnega več; naj pride, prav rad umre ...
Nekoliko časa je strmel pred se in se topo zagledal. Zdajci pa se je od groze stresel. Ce bo moral na morišču umreti, kako družico bo imel! Špela, hinavka in hudobnica, nesramnica, bo njegova nevesta v smrti.
Anza in Špela: drug in družica! Ljudje bodo kričali, da sta pravi par in da je prav, da ju rabelj zveže, saj drugega vredna nista.
Ta misel ga je do dna duše pretresla. Stresel je
roki, da je veriga zarožljala, in se je skušal oprostiti in iznebiti okovov; ali zaman.
Ali res ni bilo nobenega upanja, da bi se rešil te sramote ?
Morda bi mogel zfcežati, ko ga bodo na deželno sodišče vodili?
Težko! Toliko biričev bodo poslali z njim, da še misliti ne bo smel, kako bi ušel.
Ali res ni rešitve?
Napel je vse misli.
Ali res ni mogoče uiti odtod?
Zgoraj tista luknja je velika dovolj, da bi se človek po sili stisnil skozi njo. Niti zamrežena ni. Menda so si dejali, da mreže treba ni, ker je stena pod njo gladka in tako globoka, da po tej poti noben ujetnik ne pride živ na svetlo.
Pa bo le poskusil.
Veriga, s katero je bil vklenjen, je bila precej dolga; zato se je z rokami še kar lahko mezil in gibal. Brez težave je dvignil stol in ga postavil na mizo, ki je bila tik pri steni prav pod ono luknjo. Previdno je zlezel nanjo, potem na stol, iztegnil je roki in se s prsti ravno še ujel za rob luknje, potegnil se je kvišku in vtaknil glavo skozi... Glej, luknja je bila večja, kakor bi bil od spodaj dejal; kajti z rameni se je mogel vanjo prav trdno stisniti.
Napel je oči. Kar je videl, ga je le še bolj vzpod-bodlo.
ter otroke. Cerkveni moški pevski zbor je zapel ob grobu žalostinko. Rajni naj najvišji Gospodar da večno plačilo v nebesih — preostalim pa naše sožalje!
Razbor pri Slovenjgradcu. Kakor drugod, tako je tudi pri nas gosenica uničila vse zelje, žalostno gleda kmet poljske pridelke; kar nam še ni uničila v tem letu dvakratna toča, nam je uničila golazen. — Pri ras se tudi JNSarji zelo jezijo, ker niso prišli v občinski odbor. Vedo naj brez jeze, da jim je odklenkalo za vselej. — Tudi alkohol ima pri nas včasih preveč moči v sebi. Tako je bilo 12. septembra zvečer skoraj uničeno z nožem mlado življenje kolarskega pomočnika. — Naš novi ravnatelj g. Skubic v Uršilnem dvoru je začel s temeljitim popravilom svojega poslopja; tako se bo zopet nekoliko poživilo življenje naših najemnikov. — šoloobveznih otrok imamo 129, ali komaj en razred in eno učno moč; mislimo, da je to edina šola v naši banovini, katera ima toliko otrok za en razred. Poskusili smo že s prošnjami za še en razred, toda dozdaj še brez uspeha.
Sv. Jurij v Slov. goricah. Vreme je bilo zelo diža-rno tudi pri nas. Človek se nadeja srednje-<i>bri. letine, ako pa bi deževalo Se v jeseni, pa teveda prav slabe. Med raznimi nevihtami in TiharJi, ki so šli preko nas, se je tu pa tam prikazala tudi toča, toda, hvala Bogu, ni naredila občutnejše škode. Manjša skupina fantov, mož in deklet se je podala na Malo Gospojnico na romanje na Svete gore s kolesi.
Apače so dobile nov občinski odbor. Dosedanji odbor z županom g. Simenčičem iz Lutvercev — — g. Simenčič je bil tretji na listi g. Kolleritscha pri zadnjih volitvah — Je bil azrešen in 15. septembra je začel novoimenovan;" odbor svoje delo. V sedanji občinski upravi so sledeči posestniki, gg.: Režonja Franc v Vratnji vasi, Režonja Štefan v Lutvercih, Lovenjak Ivan v Zibercih, Fr. Probst v Zepovcih, Senekovič Franc v Podgorju in Grosman Ivan v Apačah, V odboru je polovica Slovencev in polovica i" amcev. — župnijska
Pri neredni stolici, naplhnjenostl črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grančica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja
FRANZ - JOSEFOVA
naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah ln takisto pri otrocih.
Ogl. reg. S. br. 15485/35.
cerkev je po neumornem prizadevanju g. župnika v poletnih mesecih dobila prav lepo zunanjost. — Dočim so prejšnji mesec umirale same mlajše gospodinje, je v prvi polovici meseca septembra smrt z izredno naglico pobirala same zelo stare ženice, med drugimi g. Stradner-Kuntner v Zibercih.
Brdo pri Konjicah. Citamo po časopisih, da delajo tukaj vodovod, tam zopet regulirajo potoke in drugod gradijo ceste, bodisi banovinske bodisi občinske. Naša vas Brdo, ki je samo pol ure oddaljena od trga Konjice, pa je tako rekoč odrezana od ostalega sveta. Lahko rečemo, da nimamo prav za prav nobene ceste, ki bi vezala vas z državno cesto. Je cesta, toda taka, da ne zasluži tega imena. Speljana je tako nerodno, da ni mogoče praznega voza potegniti iz grabna na vrh v vas, kaj šele polnega. Kakšna muka je to za živino in ljudi, si lahko vsak misli. Imamo popravila na poslopjih, ali kako naj pripelje kdo voz peska ali opeke na Brdo po takšni cesti, kakor je sedaj. Zato se na tem mestu obračamo na pristojne činitelje, zlasti domače, da se z vso resnostjo zavzamejo za zadevo in nam v kratkem speljejo praktično občinsko cesto od državne ceste Golič na Brdo.
Šmartno ob Paki. (Bogat zakonski blagoslov.) V naši župniji živi zakonski par, ki je pred nekaj dnevi dobil osemnajstega otroka, in sicer dečka, zdravega in krepkega. Od tega nenavadno velikega števila je devet dečkov in devet deklic; umrla sta dva, tako da jih živi še šestnajst v mali delavski hiši. Oče je tovarniški de-tavec, mati pa še prav krepka in zdrava. Ob tem velikem številu otrok imajo le par oralov
zemlje in eno kravico. Najstarejši otroci si že samostojno služijo svoj kruh. — Nehote pride človeku misel, da hoče Bog s takim zakonom poslati krepek opomin vsem tistim zakonskim, ki nočejo poznati namena sv. zakona. Iz časopisov vemo, kakšne ugodnosti dajo razne države zakoncem z več otroci — tn pri nas? Morda bi se pa našel kje kak vir, da se podpre takšna družina ? I
Peter Rešetar rešefari.
Pijan aparat. Videl sem že pijanega človeka, od vina ln od samega navdušenja pijanega, da je dvojno videl. Nisem pa vedel, da se kaj takega tudi fotoaparatom zgodi. In zgodilo se je, kakor nam je pokazalo »Jutro«, ki je objavilo fotografijo zborovanja svojih »mladih«. Ali je bil aparat pijan, ali pa je tako narejen posebej za zborovanja JNS, še nisem prav mogel ugotoviti. Eno ali drugo je zanimivo!
150+0. Na zboru JNS »mladih« je bilo 150 slovenskih naprednih fantov. »Jutro« je pa napisalo 1500. Kdo je neki tista ničla, ki se je tem fantom pridružil? Za najboljšo rešitev te uganke daje Pucelj 1 kg mesa.
Oh ta tiskarski škrat! Ko je bil na Jesenicah in na Viču pri LJubljani sokolski zlet, je »Po-nedeljsko Jutro« pisalo, da je bilo udeležencev na Jesenicah 600, v sprevodu iz Ljubljane na Vič pa 70. Torkovo »Jutro« se je radi premajhne številke silno razjezilo nad »tiskarskim škratom«, ki da je požrl eno ničlo in mu obljubilo, namreč »škratij«, da ga bo pošteno prijelo za ušesa. Da bi se pa »tiskarski škrat« zopet prikupil JNS gospodom, Je takratno »napako« popravil in sedaj pridal eno ničlo, ker se mu je zdelo, da Je za JNS 150 udeležencev premalo. Glavno je, da je »krivica« popravljena in »škrat« zopet dobro zapisan na višjem mestu!
Vse vrste štampilik
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Res je: pod njim je zijal prepad, ki je bil gotovo tako globok, da bi bil lahko dve hiši, eno na drugo, vanj postavil.
Toda poldrugo klaftro daleč od zida sta stala dva mogočna macesna, ki sta jima vrha segala skoraj tako viooko, kakor je bila ta luknja v stolpu. Tri eežnje pod to pa je bil na zidu za palec širok rob, ki se je vil okoli stolpa; semle bi se mogel s peto ujeti.
Najbolj pa se je zamislil, ko je nad luknjo zagledal močno vzidan železen obroč; vanj so vtaknili drog, kadar so za kako slovesnost razobesili zastavo.
Ko si je vse ogledal in preudaril to in ono, se je spustil nazaj in zdrknil zopet na tla. Oči so se mu bliskale in obraz mu je žarel od ponosne predrznosti.
Ko bi se rešil verige na rokah, bi mogel uiti. Res, nevarno je! Ali pri cirkusu je marsikdaj še kaj nevarnejšega tvegal.
S tistega roba na zidu skok na macesne — to «anj ni Bog ve kaka reč.
In potem bi bil prost, prost.. <
Naj pošlje sodnija sto biričev za njim, ne ulovijo ga več. Čez planine pojde, po kozjih stezah, ki jih nihče ne najde, nihče ne zmore. Kak dan — pa bo na Laškem doli, saj pozna deželo in zna po laško. Tam bo na varnem. Ubežal bo sramoti, ne bo moral umreti s tako ničvredno tovarišico, in ne le sramoti bo ubežal, smrti sploh bo ušel...
Tako so se mu podile misli po glavi. Čim bolj se je prej že vdal v svojo usodo, tem močneje ga je zdaj prijelo hrepenenje, da bi še živel, da bi bil prost. —
Da, nekako se mora rešiti okovov! Tam na podbojih vrat bo drgnil verigo, dokler je ne prepili.
Da bi le noč že bila!
Pa mu ni bilo treba dolgo čakati; prej ko navadno se je nocoj zmračilo. Črni oblaki so se podili po nebu in oznanjali nevihto. Skozi luknjo pod stropom je videl sevanje in daljno bliskanje; zdaj in zdaj je votlo zagrmelo.
Ali ure so le počasi minevale. Razločno jih je čul vsakokrat, ko je udarilo v bližnji cerkvi. Cela večnost se mu je zdela, preden je katera minula. Dokler ni bilo vse naokoli tiho in mirno, ni smel začeti.
Ko je udarilo devet, so ga zmotili težki koraki, ki so pricoklali navzgor. Ključi so zarožljali. Durci, ki so od zunaj zakrivale zamreženo okence v vratih, so se odprle; v ječo je posvetil medel soj svetilke. Skozi železno omrežje je segla roka in nekaj pomolila, zraven se je oglasil hrapav glas in dejal:
»Moj ljubi gost! Tu imate, da se vam v želodcu pajčevina ne naredi. Nate večerjo!«
Bil je varuh stolpa: orjaški mož, plečat in močen kakor sam Goljat. Saj so ga tudi klicali za Goljata, in po pravici. Bil je dobrodušen možak, ki je imel rad svoje norce.
(Dalje sledi)
gesa Louisa iz Walesa. Pred 20 leti Je postal mož žrtev rudniške nesreče s treskavimi plini in je oslepel. Kot invalid je živel posihmal svoje bedno življenje v domačem kotičku. Edina njegova uteha Je bila pipa. Tako je tudi neko nedeljo kadil kakor po navadi. Nenadoma pa mu Je padla pipa iz ust ln ko se je sklonil, da bi Jo pobral, se mu Je zdelo, da vidi svojo nogo. Od silnega veselja, da zopet vidi, je zavriskal. Zdravniki ne vedo pojasniti tega slučaja. Pravijo pa, da je verjetno, da Je invalid z nenadnim pretresom života najbrž razgibal ohromele živce v glavi. Posledica tega je bila, da Je spregledal,
Kramapuc. Sedaj smo v hitri dobL Niti Imen ne izgovorimo več v celoti, ker nam to preveč Časa vzame. Zato so pri zadnjem zboru »mladih« JNS sklenili, da bodo «slovenski del JNS Imenovali po Kramerju, Marušiču ln Pucu v skrajšani Obliki tako, da vzamejo od vsakega prvi zlog In tako dobijo novo ime Kramapuc.
Nerodovitna JNS. Ce dobro premislimo, Je JNS rodila leta 1933 en milijon mladih, leta 1937 pa samo še 150, pa če bi vzeli Se eno ničlo zraven, kakor si »Jutro« želi, bi tudi bilo šele 1500. — Slaba letina!
Jugoslavenske SS čete. Hitlerjevci imajo posebne napadalne čete, ki nosijo označbo SS. Tudi »jugoslžtvenski« fašisti so dolgo Iskali imena, ki bi dali SS označbo. Sedaj se Jim Je posrečilo pravega najti: SS — ustanovili so Srbsko Stražo. — Ej, malo pozno! Mi že imamo svoj SS — Slovensko Stražo, če že ravno hočete, da se gremo najpreje straže, potem pa boj.
Brez Imena. JNS Ime je tako zasovraženo, da si ti ljudje že dolgo iSčejo novo Ime. Nekaj časa so se Imenovali Pohorcl — pa so pravi PohorcI protestirali zoper zlorabo njihovega poštenega Imena. Nato so bili Janezi, tega pa seveda Kranjci niso pustili, ker kranjski Janez je avoje-bučen ln čuva svoje Ime. Začeli so se imenovati Načeti, pa tudi ti so se pritožili. Sedaj so trenutno brez Imena. Za nezakonske otroke so Slovenci dajali svoj čas ime Pankraciji. Kaj, če bi se tega poslužili, saj so tudi taki nezakonski nepridiprav v familiji slovenskega naroda!
Manevri. Manevri so. Perotu gre to v noge, v ušesa! Korakati bi morali pred njim tisoči in milijoni! JNS na manevre! — Toda poziv je bil Izdan zaman! Prazne dvorane ne znajo korakati! Meni bi se Pero smilil, če bi ne bil 2iv-kovič...
Vodeno leto. Letos imamo pa res vodeno leto, nele v naravi, ampak tudi v politiki. Zadnji do-
Sirite „Slov. gospodarja"!
kaz za to vodenost je dogovor »Udružene opij* zicije« z Mačkom.
Jugoslovanske gosenice. Gosenice so nam tos zelje požrle, če bi bile v Jugoslaviji samo t^ gosenice, bi se Jih Se nekako otepli, Pa lmam^ še druge, ki žro nas same, po česnu smrdijo 1$ pri ušesih imajo muštace zavihane in lz Nemčije so k nam prišli...
žolč se mu je razlil, namreč »Kmetijskemu listu«. Ni že bilo zlepa takega lista, ki bi takoj pisal zoper Slovence in katoliško vero kot ta zadnji čas dela »Kmetijski list«. Boste videli* zdaj ga bo pa kmalu vrag vzel, ali pa ga bo: Pucelj sam zaklal, ker ga nima več s čim fu-trati...
In po svetu? Saj res! Ena vojska je več, in sicer na Sredozemskem morju.
Dva ministra na Prosvetnem taboru v Plulo.
Nedeljski tabor v Ptuju, na katerem je manifestirala nad desettisočglava množica za enakopravnost z drugimi prosvetnimi organizacijami, je bil obenem tudi veličasten nastop slovenskih fantov in deklet telovadcev, katerim je dovoljena svoboda udejstvovanja. Ravno radi tega je bil na taboru osebno navzoč minister za telesno vzgojo naroda g. dr. Rogič, ki je bil deležen navdušenih pozdravov in obenem tople zahvale slovenskih fantov in deklet, da jim je zagotovil enakopravnost z drugimi telesno-vzgojnimi organizacijami.
Pred taborom
Ptujska slovesnost je pričela že na predvečer v soboto, ko se je vršila po ptujskih ulicah baklada s tremi godbami in sta ji prisostvovala minister dr. Rogič in dr. Krek. Sprevod se je ustavil pred domom botre novega prapora ptujskega prosvetnega društva, gospe Vidičeve, soproge ptujskega okrajnega glavarja, kateri je bila prirejena podoknica.
V nedeljo zjutraj je še bilo vreme toliko naklonjeno, da so se lahko podale ljudske množice na pot v starodavni Ptuj iz Haloz, Slovenskih goric ter s Ptujskega in Dravskega polja. Na tabor pa niso prihiteli samo domačini, celo Ljubljana je poslala 200 udeležencev. Ljubljanski vlak je med potjo pobral vse, ki so bili po železnici namenjeni v ptujsko mesto. Polna sta bila vlaka iz Maribora ter iz Ormoža. Največ ljudi je prišlo peš, na kolesih, z avtobusi, z okrašenimi vozovi in s tovornimi avtomobili.
Za sprejem desettisočerih udeležencev se je odel Ptuj v praznično obleko. Hiše bo bile vse v zelenju ter v zastavah.
Sprevod
Na zbirališču pred kolodvorom so se zbrali ob 8.30 vsi oni, kateri bo hoteli manifestirati v sprevodu, katerega je lepo uredila četa rediteljev.
Sprevod so otvorili na dosedaj v Ptuju ^edinstven način trije jezdeci. Prvi je imel jnodro, drugi belo in tretji rdečo srajco ki so lepo predstavljali s temi barvami državno zastavo. Za konjeniki voditelji je ponosno jezdilo še 80 tovarišev v narod-
nih nošah in je nosilo več jezdecev državne zastave.
Konjenici je sledilo 250 kolesarjev na okrašenih kolesih. Korakala je godba iz Konjic, za katero je bila uvrščena krasna skupina 25 praporov in zastav prosvetnih
Minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič
društev ter fantovskih odsekov. Za zastavami je razveselilo številne gledalce 180 malih harmonikarjev v narodnih nošah. Za temi je šla skupina 15 zastav in praporov. Za godbo iz Ptuja so korakali predstavniki fantovskih odsekov in za njimi 200 naših fantov v novih krojih.
Za fanti so se vrstile skupine mož s svojimi župani na čelu in za temi skupina fantov. Za gasilsko godbo je bilo videti razvrščena dekleta, članice dekliških odsekov, pet skupin, vsako od njih v enotnih slikovitih krojih. Deklet v pestrih krojih je bilo 300. Tem so sledile razne skupine fantov, mož, deklet in žena. Skupina mladcev fantovskih odsekov je bila močna 300.
Lepo so povzdignile sprevod tri čete gasilcev z veržejsko godbo. Posebnost 'za
ptujski tabor so bili veterani od Sv. Martina, ki so nastopili v sprevodu.
Mogočni sprevod, pri katerem je sodelovalo 5000 ljudi, je s pestrostjo zaključilo 14 s trakovi in z zelenjem okrašenih voz, katerim so sledile ljudske množice.
Sprevod je bil dolg pol ure brez presledkov. Udeleženci so stopali v tri- in štiri-stopih, ki so bili le malenkostno oddaljeni drug od drugega.
Manifestanti so vzklikali kralju, knezu namestniku, našim voditeljem in prepevali narodne pesmi.
Izpred kolodvora se je premaknil sprevod proti ptujskemu mestu, kjer so udeleženci posebno navdušeno pozdravljali in vzklikali ministroma dr. Rogiču in dr. M. Kreku, ki sta gledala mogočni sprevod s svojim spremstvom in z drugimi odličniki z okrašenega balkona ptujskega magistrata.
Sprevod se je razvrstil po prostornem Tyrševem trgu za proštijsko cerkvijo. Tamkaj je bil postavljen oltar, za njim velik križ. Na desni strani trga je bil zgrajen velik oder za pevce.
Ko je bila zbrana na obsežnem trgu množica, sta se pojavila pri oltarju ministra dr. Rogič in dr. Krek, ki sta bila deležna dolgotrajnih in viharnih pozdravov^
Služba božja
Navdušeni pozdravi ministroma so ponehali, ko je pristopil k oltarju naš škof dr. Ivan Tomažič ob asistenci ptujskega prošta Greifa in prof. Kolariča. Vladiko so pozdravljali udeleženci z učinkovitim mahanjem z robci.
Pred pričetkom službe božje je blagoslovil škof novi prapor ptujskega prosvetnega društva s Slomšekovo sliko in je spregovoril o pomenu nove zastave minoritaki gvardijan g. Mirko Godina.
Med sv. mašo je prepevalo ob spremlje-vanju ptujske mestne godbe 300 pevcev in pevk pod vodstvom ptujskega organista g. Frasa.
Po sv. evangeliju je imel cerkven govor škof dr. Ivan Tomažič. Pomenljivo je na-glasil Jegličevo oporoko, ki je sprostila plaz prosvetnih organizacij čez slovensko zemljo. Dotaknil se je tudi pomena novega prapora ptujskega prosvetnega dru-
stva. Škof je govoril kratko, jedrnato in bo napravile njegove besede globok vtis na množico.
Prosvetno zborovanje
Koj po službi božji je pričelo prosvetno zborovanje, katerega je otvoril prof. Alič s tem, da je prečital vdanostno brzojavko kralju in so zapeli pevci ob spremljeva-nju godbe državno himno. Po vzklikih in ljudskemu nazdravu kraljevi hiši je prebral prof. Alič vdanostno brzojavko pokrovitelju Prosvetne zveze kraljeviču Andreju, knezu namestniku, notranjemu ministru dr. Korošcu in banu dr. Natlačenu.
Nato je pozdravil oba ministra, škofa dr. Tomažiča, celjskega in ptujskega župana, okrajnega glavarja in številne druge odličnike duhovskega in posvetnega stanu.
Pomenljivo se je spomnil g. prof. Alič v otvoritvenih besedah umrlega predsednika bratske nam čehoslovaške republike Masaryka, kojega spomin je počastila ljudska množica s trikratnim »Slava«-klicem.
Med burnimi pozdravi je nastopil kot prvi glavni govornik g. minister dr. Miha Krek. V svojem imenu in v imenu javnosti je častital ptujskemu prosvetnemu društvu k blagoslovitvi zastave. Kamen do kamna palača, fant do fanta vojska, dekle do dekleta nada in bodočnost, zastava do zastave naš ponos. Celje in Ptuj, dva mejnika, dva slovenska simbola. Pred tremi meseci smo napolnili celjske ulice tisti, o katerih se je pet let zatrjevalo, da jih nikjer več ni, in v treh mesecih je val obnovljene ljudske prosvete prišel v sleherno vas naše domovine. Danes v Ptuju zaključujemo trimesečno obnovitveno delo vstajenja naše prosvete.
Zelo značilno za nekdanje ptujske razmere je bilo, da se je dotaknil g. minister v svojem govoru zgodovine Celja in Ptuja, ki sta bila v predvojni dobi središči ponemčevanja za štajerske Slovence in ta nekoč ponemčeni Ptuj je danes toliko prebujen, da je sprejel več tisočglavo množico, ki manifestira za slovenski nacionalizem, ki korenini v slovenski kulturi.
Posebno je naglasil g. minister v svojem govoru besede: »V naši državi ni zakona, ki bi telesno-vzgojne organizacije delil med privilegirane in neprivilegirane. Nobena telesno vzgojna organizacija ne sme imeti večjih pravic, kakor jih imamo mi. Mi hočemo zato kraljeviču Andreju, ministru dr. Rogiču in vsej naši domovini pokazati, kako prav so storili, ko so nam omogočili, da zopet svobodno delamo. Mi odklanjamo vsako surovost in zahtevamo zase kakor za druge športne organizacije olikano dostojnost v plemeniti tekmi za izpopolnitev telesne vzgoje. Mi imamo pred očmi narodno korist. Odločeni smo brezobzirno braniti našo posest in odklanjati vsakogar, ki bi nas hotel podcenjevati. Naša zveza fantovskih odsekov je po par mesecih dela tako dovršena organizacija, kakor je ni v naši banovini, tako da nam gre v vsakem oziru prvo mesto.«
Burno odobravanemu govoru dr. Kreka so sledile tele prisrčne besede ministra dr. Rogiča: »Dragi bratje in sestre, mladina, dragi Slovenci in Slovenke! Najsrčneje ¡se vam zahvaljujem za ta krasni sprejem. Čutim, da sem tu med svojimi, čutim se med mladino, o kateri mi vsi hočemo, da
bodi solidni temelj naše narodne bodočnosti. Pozdravljam vsak mladinski telesno vzgojni pokret, ker smatram, da telesno dobro vzgojena mladina bolje prenese tudi duhovno borbo. Naše geslo je: Z mladino za narod in državo! Verujem, da bo slovenska mladina izpolnila dolžnost do svoje rodne grude in do širše domovine Jugoslavije. Bog živi!«
Besedam dr. Rogiča se je zbrani narod zahvalil z navdušenim ploskanjem in vsa množica je zapela himno slovenskih fantov.
Nato je govoril programatično o slovenski katoliški prosveti in njeni zahtevi po
enakopravnosti predsednik Prosvetne zveze v Mariboru g. dr. Josip Hohnjeo.
Dopoldanski tabor je bil zaključen z odpet jem himne »Povsod Boga!«
Telovadni nastop
Popoldanski telovadni nastop na telo-vadišču je motil dež. Vkljub zelo slabemu vremenu se je zbralo tudi na telovadni prireditvi nekaj tisoč ljudi z obema ministroma. K sreči je dež toliko prenehal, da so zamogli telovadci in telovadke izvesti obširen program, ki je žel od strani občinstva zasluženo in navdušeno odobravanje.
Šlho9iiran|€ ¥ kolhozih.
»Egiptovske kazni«
Sredi leta 1936 je bilo v ceh Rusiji 244 tisoč 458 kolhozov, v katerih je bilo včlanjenih 18,431.900 kmečkih gospodarstev in družin. Kolhoze ljubijo le tisti, ki so v njihovem vodstvu, dninarji in bivši mali posestniki jih trpijo. Velikanska večina bivših srednjih kmetov — kulake so itak večinoma pobili — jih pa ne mara; kolhoze smatrajo za »egiptovske kazni«, in sicer 1. ker jih je sovjetska oblast le s silo združila v kolhozih, 2. ker jim je nasilno ugrabila vse njihovo lastno premoženje, 3. ker je kolhoz pohlepni grabitelj pridelkov njihovega težkega dela, in 4. ker je kolhoz središče komunizma na deželi. V vodstvu kolhozov so navadno komunisti in judje, ki preganjajo vero, cerkev, rušijo družino in kmečko življenje. Je še več drugih vzrokov, da kmetje sovražijo kolhoze, a ta poslednji jim posebno greni življenje. Vodstvo kolhoza dostikrat neusmiljeno muči kmeta-delavca. Za to je letos bilo več članov kolhoznih načelstev pri sodiščih strogo kaznovanih. Tega pa nihče ne ve, koliko ni bilo kaznovanih, ker jih nihče naznanil ni ali so jih brez uspeha naznanili ali si jih niso upali naznaniti.
Zlorabe službe v kolhozih
List »Znamja Rossii« v letošnji 8. številki poroča po sovjetskih virih o raznih komunističnih uradnikih, ki so zlorabili svojo službo v kolhozih. Nekateri so v teku nekaj dni in noči po večkrat klicali kolhoznike in so se na vse načine znašali nad njimi. Posebno težko so ljudje prenašali surovo, samovoljno postopanje predsednikov vaških sovjetov. Večkrat in brez vsakega vzroka so jemali pri kolhoznikih razne reči in so jih prodajali, cenejše so si pa sami pridržali. Posebno je izrabljal svoj službeni položaj neki Karpov, ki je skrbel le za svojo osebo. Ko mu je voditeljica zavoda za olje, Nemazenko, povedala, da mu ne bo več brezplačno dajala svojih izdelkov, jo je začel tako preganjati, da je mislila izvršiti samomor. Drugi za-toženec, neki Furman, je delal tako-le: V teku ene noči je na vsako poldrugo ali na vsaki dve uri poklical k sebi enega ali drugega kolhoznika ter je od njega surovo zahteval denar. Proti vsem se je Furman izrazil: Če prineseš denar, boš mirno spal, če pa ga ne prineseš, ne boš spal. — Tretji, predsednik vaškega sovjeta Kara-velkov, je zase jemal pridelke kolhoza. Kadar je jezdil po polju, so se kolhozniki kar tresli pred njim. Posebno na piki je imel družine, od katerih so fantje služili v rde-
či armadi. Kolhoznici Bondarenko, ki je imela dva sina pri vojakih, je vzel več stvari. 60 letni kolhoznici Ovčanecki je vzel čevlje, lastnino sina, ki je bil pri vojakih. Ti trije so bili obsojeni na deset let ječe ali prisilnega dela. Več drugih je bilo obsojenih na tri do deset let. Vsi ti kaznjenci so iz Širjaevsekega okraja blizu Odese.
V	Krču je bila znamenita sodna obravnava meseca maja. Na zatožni klopi je sedel Okorkov, tajnik komunistične stranke v Krču, prijatelj konjaka in izbranih pojedin. Vsega tega pa ni plačeval iz svojega žepa, marveč na državni, oziroma na mestni račun. Zato so ga obsodili na dve leti zapora, kar je bilo ljudstvu v veliko zadoščenje.
Vedno pa ne gre tako gladko. Krivični predsedniki kolhozov imajo dostikrat visoke zaščitnike, ki jih drže na svojem mestu. Kolhozniki kolhoza »Svoboda« v Ka-lininski oblasti so pri volitvi odstavili predsednika Belikova, ki je prodajal kol-hozno zrnje brez vednosti kolhoznikov, je ukradel 30 pudov (480 kg) rži in je sploh slabo gospodaril. Na njegovo mesto so izvolili nekega Čugunovca, a predsednik krajnega sovjeta je zagrozil, da se izvoljenemu ne sme izročiti oblasti, in tat je ostal na svojem mestu. Sicer so kolhozniki napravili priziv, ki je bil pa odbit. Take pravice imajo bivši kmetje v sovjetskih kolhozih!
V	kolhozu »Krasnij fakel« v Jaroslav-ski oblasti so bile volitve predsednika kolhoza. Navzoča sta bila tudi predsednik krajevnega sovjeta in neki inštruktor, ki sta predlagala svojega ljubljenca za predsednika. Pa je dobil dva glasa premalo. In da je dobil potrebno število glasov, sta še ona glasovala zanj, čeprav nista bila člana kolhoza. In ta njihov ljubljenec je dva meseca zapravljal, slabo gospodaril in potem je odšel na drugo mesto. Take zgodbe iz kolhozov prinašajo sovjetski listi. Koliko pa je zgodb, ki ne pridejo na dan!
#
Ljubi posestnik! Kudi so časi, a vendar si v svoji hiši, v svojem stanovanju svoj gospod, delaš kar hočeš, ješ kar pridelaš. Ruski kolhoznik pa ni svoj gospod, dela, kar drugi hočejo in jé, kar mu drugi milostno ponudijo. Bog daj, da bi skoraj milejše zvezde začele sijati velikemu ruskemu narodu-trpinu !	A. K.
^MB'II.IIMMIIIMMJUI IIIIUIMlMIMBMai]^—
Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-
ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo
imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj.
T1
»Prosvetna iveza« v Mariboru ima na razpolago:
•n akiopUkon na karbid In dva skioptlkona na «lektrlko.
Dalje Ima na razpolago sledeče barvane, oziroma nebarvane filme: 1. Mučencl Iz Uganda-mtaljona — 2. Sv. Sebastljan, življenje iz kršč. ;davnine — 8. Sv. Pavel, apostol narodov — 4. Bv. Tomaž Akvlnec — 6. Sv. Frančišek Šaleški 6. Sv. Janez Boeko — 7. Sv. Terezija Deteta Jezusa — 8. Sv. Jožef in sveta družina — 9. Po •toplnjah Matere božje v sveti deželi — 10. Marijino CeSCenje po Beuronsklh slikah — 11. V božji ta Človeški službi — o angelih — 12. Verne duše — 13. Kristusovo trpljenje — 14. Kristus in delo — 15. CešCenje Srca Jezusovega — 16. JPovellčani Kristus — od Velike noči do Trojlške nedelje — 17. Kristus Kralj, Vladar aveta —
18.	Večno kraljestvo — cerkvena zgodovina —
19.	Čudoviti razmah krščanstva — 20. Papeštvo tn Cerkev — 21. Rimske katakombe — 22. Preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu — 23. Rim ali Moskva? — 24. Boj aovjetov proti Kri-■tusovl Cerkvi — 25. Bogočastna poslopja — 26. Bvete poljane — o krščanskem zakonu — 27. tona v krščanstvu — 28. Sveta birma — 29. Podoba «vetovja — sončni sistem — 30. Tutanka-mon — iz egiptske zgodovine.
Enkratna lzposojnlna za aparat in film znaša 10 din. Popust po dogovoru.
»Katehetako društvo« v Mariboru izposoja naslednje filme (hrani Jih C. g. Juranovič, atolno tupnlšče) i 1. Katoliško llturgično leto — 2. Večne reči — 8. Večna pota — 4. Večni viri — 5. Bo4Je kraljestvo, L del — «. Božje kraljestvo, H. del — 7. Cerkev, svetovna aila — 8. Lltur-obleka Cerkve — 9. Pota k Bogu — 10. velikega tedna. — Enkratna lzpoaojnlna za posamezni film 5 din.
Poslednfc vesti
Novice Iz drugih držav
Katalonija odrezana od Francije. Španskim nacionalističnim letalcem je uspelo, da «o a bombami porušili železniški most med Portbou in Barcelono. S tem je onemogočen promet med Barcelono ln Portbou. Omenjena prekinitev železniške «veze je za rdeCo vlado v Valenctjl zelo hud udarec, ker ae je na tej progi razvijala polovica celotnega blagovnega prometa med Va-lencljo v flpanljl ln Francijo. Posebno Je prizadeto prebivalstvo Valenclje, katero J« bilo povsem odvisno od francoske preskrbe z živili.
Novejše ■ kitajskega bojišča. Japonci so lzvo-Jevali veliko zmago Južno od Pekinga ob železniškem tiru Hankov—Tiencin. S to zmago so
Mveniem kitajskem bojišču nadzirajo Japon-I patruljo teieznlško progo, katere »o ae polastile Japonske Čete.
hoteli obenem uničiti kitajsko severno armado z obkolltvljo štirih kitajskih divizij. Med tem, ko bo Japonci v naglih pohodih zasledovali umikajoče se Kitajce, se je obkolltvl izročena kitajska armada 20 km Južno od Futschau razdelila v dva dela ter so se s tem manevrom rešile Štiri kitajske divizije sigurne obkolitve ter zajetja. — Poveljnik tretje Japonske armade na severnem Kitajskem Je sporočil Inozemskih zastopstvom v Sangaju, naj obvestijo svoje poslanike v kitajski prestolicl v Nankingu, da bodo napadle Japonske zračne sile 21. septembra opoldne Nan-klng z bombami, da bi s tem prisilile Kitajce k predaji. Inozemski poslaniki naj Iz omenjenega razloga zapustijo Nanking.
Domače novice Minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič v Sloveniji. Zadnje dni se je mudil med Slovenci minister za telesno vzgojo dr. Roglč. Pod ptujskim taborom poročamo o njegovem posetu naše velike prireditve v Ptuju. G. minister Je bil v Mariboru, na Pohorju, v Celju in v LJubljani. Povsod Je stopil v stik z vodilnimi osebnostmi gasilstva ter si Je ogledal, kaj da že ima Slovenija glede telovadnih in športnih pripomočkov. Na ljubljanskem štadijonu je izjavil g. minister, da Je njegov vtis lz Slovenije takšen, da ga vse življenje ne bo pozabU. Minister je vesel, da Je spoznal organizacijo slovenskih fantov in Je občudoval njihovo telovadno zmožnost. Na vpraša-
K&tedrala v francoskem mestu Reims Je bila med svetovno vojno «elo poškodovana. Krasno cerkev so v povojnih letih popravili in bo 18. oktobra v njej po dolgih letih otvoritvena služba božja.
Kitajski predsednik Lln-Sen.
nje, Ce bo država podpirala razvoj telesne vzgoje, Ce Jo vodi zasebna pobuda, Je odgovoril g, minister: »Država se bo potrudila, da to zasebno pobudo podpre ln Jo vzdrži. V okviru proračunskih možnosti bo država tudi denarno podpirala zasebno pobudo.«
Pričetek naših velikih Jesenskih manevrov» Novo mesto na Dolenjskem je postalo kar Cez noč vojaško zbirališče za naše letošnje velike manevre. Neprestano prihajajo novi vpjaškl oddelki v Novo mesto, odkoder jih pošilja vodstva v ozemlje, ki je odločeno za vojaške vaje. Navadne vojake ln častnike civilno prebivalstvo radostno sprejema in pozdravlja. V Novo mesto Je naselil poveljnik severne armade, armadnl general Pantellje Jurešl«, svoj štab, ki Je bil slovesno ter prisrčno sprejet od zastopnikov oblasti, raznih organizacij in prebivalstva. V Črnomelj se Je pripeljal 19. septembra vrhovni poveljnik celotnega maneverskega gibanja armadnl general MIlan Milovanovič s šefom svojega generalnega štaba dlvizljskim generalom Hijo Brašičem. Tudi ti visoki častniki so bili deležni prisrčnega sprejema ln pozdravov. Danes, dna 21. septembra, se pripeljejo Iz Belgrada v Dolenjske Toplice Inozemska vojaška zastopstva, katera bodo opazovala potek naših od prevrata največjih manevrov.
Otvoritev ceste Poljčane—Sv. Jernej—Loče. Zadnjo nedeljo je bila predana prometu nova cestna zveza Poljčane—Sv. Jernej—Loče. Nova cesta pričenja nad poljčanskim železniškim predorom ln gre preko Zabljeka, Leviča, Ličence ln Sv. Jerneja v Loče, kjer se spoji z banovlnsko cesto Poljčane—Konjice. Nova cesta je dolga 8,142 km ln so bili stroški za njo predvideni na 870.000 din. Ker je Slo prebivalstvo Interesira-nlh krajev cestnemu odboru zelo na roko, je bila prihranjena lepa vsota 120.000 din. Banovina je prispevala 100.000 din. Otvoritev nove ceste je bila slovesna. Med odličnimi gosti je bil okrajni glavar dr. Šiška, ki Je cesto otvoril. Slovesnosti se je udeležil načelnik cestnega odbora mariborski podžupan Zebot, dr. Leskovar in Inž. Ster-garšek kot vodja gradbenih del. Ob tej priliki Je bila slovesna služba božja v lepi Tkavčevi cerkvici Srca Jezusovega v Zabljeku. Častne goste Je pogostil posestnik I. Tkavc.
Po 22 letih se zglasll lz ruskega ujetništva. Posestnik Jožef Sebeder na Teznu pri Mariboru Je prejel od svojega sina Ivana, ki je odšel ob Izbruhu svetovne vojne s 47. pešpolkom na bo-JtSče ln je bil ujet v Karpatih leta 1915, te dni la Moskvo pismo. Sebederovl so bili že davno
Japonski topnlčar opazuje kitajske letalce.
To si je vredno zapomniti!
Nekateri časopisi so bili v začetku meseca objavili sledeče stvari:
Zahvala. Moj pokojni soprog Križman Emil,
šolski upravitelj, ki je bil pri »Karitas« zavarovan od leta 1933 za znesek 15.000 din, je 4. t. m. umrl na posledicah nezgode. »Karitas« ml je v smislu pravil kulantno izplačala dvojno zavarovano mezdo, kateri znesek ml je v gmotni stiski v izdatno pomoč. Zavarovalnici izrekam iskreno zahvalo in si obenem usojam priporočiti vsem pristop k tej koristni in potrebni ustanovi, ki nudi vsakomur možnost solidnega zavarovanja. Planina pri Sevnici, 21. avgusta 1937. Hedviga Križman 1. r., vdova po šolskem upravitelju.
V	zadnjem času je »Karitas« izplačala cele zavarovane vsote ob smrti 24 članov ln članic. Med temi je bila tudi Kos Ivana, ki je bila brezplačno zavarovana, ker sta zavarovana oče in mati.
V	juniju, juliju in avgustu se je priglasilo v »Karitas« 2025 novih zavarovancev.
Jamstvo pri »Karitas« znaša 72,000.000 din. Za vse namreč jamči »Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani.
To so stvari, ki si jih je vredno zapomniti in o njih razmišljati. Sad razmišljanja bi moral biti pri vsakem tale: Kdor jo že zavarovan, naj bo vesel, da je oskrbljen in naj priporoča »Karitas« svojim znancem in prijateljem. Kdor pa še ni zavarovan, se naj nemudoma zavaruje, da bo mogel mirno zreti bodočnosti nasproti. Pri »Karitas« se lahko zavaruje: posmrtnlna, starostna preskrba in dota. Zastopniki so v vseh župnijah na razpolago. Vodstvo za mariborsko oblast pa je v Mariboru (Orožnova ulica 8).
prepričani, da je Ivan mrtev. Veselo sporočilo je rabilo iz Moskve v Maribor sedem dni.
Nesreča pri nogometu. Med nogometno igro v Mariboru je padel železniški strugar Štefan Breznik na igrišču SK Železničarja tako nesrečno, da si je zlomil pri padcu levo nogo in je bil prepeljan v bolnišnico.
Dve smrtni nesreči v Slov. goricah. V Parti-nju so našli v senu zadušeno 33 letno Nežo Ploč. V spanju jo je popadla božjast, na kateri je trpela, in se je zadušila. — V Libenju je utonila v mlaki na dvorišču 22 mesečna hčerkica posest -nice Viktorije Vavpotič. Otročiček se je igral v družbi petletne sestrice in triletnega bratca, ki sta se nekoliko odstranila in med tem se je pripetila smrtna nesreča.
Smrtno zasut od gramoza. V gramozni jami v Cerkvenjaku v Slov. goricah se je vdrl 2 m debel plaz gramoza na delavca Martina Fras iz Stanetincev in ga je podsul. Preden je uspelo izkopanje, je bil revež že mrtev.
Posoda s cementom ga nevarno pobila na glavi. Pri gradnji vodnjaka na Radvanjskl cesti v Mariboru je bil zaposlen 39 letni studenčni mojster Almatij Jakob iz Rankovec pri Ptuju. Delal je v vodnjaku cementne oboke. Ko mu je spuščal njegov pomočnik posodo s cementom v vodnjak, se je odtrgala vrv in posoda s cementom je priletela z vso silo na glavo mojstru, ki se je~zgru-dil nezavesten in okrvavljen. Resno poškodovanega so potegnili iz vodnjaka in so ga odpremili v mariboršl.a bolnišnico.	,
Pod sumom požiga v zapor. V zapor v Slov. Bistrico so odvedli orožniki 51 letnega rudarja Antona Pangerl, ki je osumljen, da je zažgal domačijo v Razgoru pri Slov. Bistrici. Domačija je bila last njegove žene Antonije. Zločin je bil baje zagrešen, ker žena ni hotela prepisati posesti na sedaj aretiranega moža.
Od nočnih vlomilcev oplenjena trgovina. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so odnesli nočni vlomilci iz trgovine Martina Korošca blaga za 20.000 din. Okradeni trgovec je spal med vlomom z družino v isti hiši in ni čul ničesar sumljivega. Vlom je opazil šele drugo jutro.
Po po vratu od dela zadet od kapi. V Beču pri et. Vidu na Dolenjskem je 18. septembra podlegel Jtapi 78 letni Jožef Zajec. V soboto 18. septembra is pomagal še svojemu sinu-gospodarju.
Prireditve St. Lenart prt Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 28. septembra, bomo tudi pri nas ustanovili fantovski odsek. Na ustanovnem občnem zboru, ki bo po večernicah v šoli, bo govoril akademik g. Stanko Kociper Iz Svetinj. Fantje, na plan!	LETO | lahko imate „
HALA OZNANILA SLUŽBE:	
	I SLADKI IIOSI !| ako ga konzervirate s f NIPAKOMBINOM A/II. NIPAROMB1N A/IV. je enostavno, zanesljivo In ^jr neškodljivo sredstvo. Pojasnila Vam daje „RADIOSAN", Zagreb Dukljanova ulica br. 1. Uporaba dovoljena od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje.
Majer se sprejme s 1. novembrom. Vpraša se: P61zl, Košaki, Maribor. 1359	
Kravarja z letnimi spričevali sprejme takoj Oskrbnlštvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 1341	
Logar, vajen lova, gozdnega ln tesarskega dela, zmožen nemščine, samski ali oženjen brez otrok, se sprejme. Oskrbnlštvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 1341	
Hlapec, ki se razume tudi na poljsko delo, se sprejme v župnišču blizu Celja. Naslov pove uprava lista. 1335	
Išče se služkinja ali sprejmem od 14 let naprej staro deklico za svojo. Naslov v upravi. 1346	
	
Hlapec h goveji živini ln za poljska dela se sprejme. Rihterič, Gačnik, Pesnica. 1347	RAZNO:
	Posteljne odeje, res močno prešito (domači izdelek), samo z beio vato, od 70 din naprej, iz-gotovljeno posteljno perilo, zglavnike, tuhne, koče in kamelhar-odeje, gradi za madrace, slama rice, razno platno, flaneli, puh in perje vedno v veliki izberi. Specialna trgovina ln izdelovanje posteljnih odej Stuhec, ¡Maribor, Stolna ulica 5. 1860
Iščem službo mežnarja. Naslov v upravi. 1348	
Sprejmem viničarja, 4—5 delovne moči. Alcfcer, Hrenca, Sv. Peter pri Mariboru. 1357	
POSESTVA:	
Posestvo, 40 oralov, njive, travniki, gozd, mladi sadonesnik, hmeljski nasadi, ob banovinski cesti, avtobusna postaja, na prodaj. Kje, pove uprava lista. 1340	
	Večjo količino krompirja kupim. Maribor, Javna kuhinja, Slomškov trg št. 6. 1361
	Z maUm denarjem si nabavite i Pri starinarju«. Koroška cesta 6, ostanke žameta, fianele, caj-ga, barhenta, belo, rjavo in plavo platno, ženske in moške srajce, predpasnike, oblekce: flanela meter od 4.50 din. 1363
Posestvo, dobro idoče, 15 ha zemljišča, novo stanovanjsko poslopje, z vsem inventarjem, vsled starosti ugodno na prodaj. Vprašati pri Alojz Kukovič, Vrh, Sv. Jernej pri Ločah. 1336	
Radi družinskih razmer se da večje posestvo v najem na spolovino pridelka, za inventar potrebno nekoliko kavcije ali tudi manjše prodam. Janez Voršnik, Landek, p. Dobrna. 1352	Montafonska visoko breja teleta odda Oskrbnlštvo graščine Neukloster, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju. 1341
	Stari in novi sladki mošt, liter 2.50, pri Hal-barth, Kalvarska 2. 1343
Proda sc dobroidoča brezkonkurenčna trgovska hiša ob državni cesti Maribor—Ptuj z inventarjem in blagom. Vpraša se: Jurgec Amalija, Skorba pri Ptuju. 1344	
	Častna izjava. Zupanek Jurij, posestnik, Klano št. 68, p. Dobrna, obžalujem, da sem g. Pod-vršana Antona, posestnika, Klane št. 34, p, Dobrna, dne 7. septembra 1937 razžalll z nedostojnimi psovkami ln se mu zahvaljujem, da odstopa zoper mene od sodnega pregona. Zupanek Jurij. 1350
Mlinar vzame v najem kmečki ali umetni mlin v dobrem stanju na močni vodi. Rajh Janez, mlinar in posestnik, Ščavnica, Gornja Radgona. .1358	
Predam hišo z zemljiščem in sadnim drevjem blizu kolodvora Grobelno, primemo za rokodelca ali upokojenca, za 6500 din. Alojzija Novak. Senovica 45, Šmarje pri Jelšah. 1339	Hrastove doge, vagonske količine, kakor hrast« na štoru ter borove brzojavne droge kupi vsako količino Jos. Kosi, trgovec z lesom v Kri« ževcih pri Ljutomeru. 1353
Prodam posestvo, štiri orali, novo, zidano poslopje, blizu dveh tovarn, kjer je stalni zaslužek za moške in ženske. D. F. Selnica 144, Sv. Ilj v Slov. goricah. 1345	Moštovl sodi do 600 litrov, dobro ohranjeni, po« ceni naprodaj. Vprašati: trgovina Lupinšelt Košaki, pošta Maribor. 1355
	Hranilnica in posojilnica v Selnici ob Dravi Ima svoj redni občni zbor v nedeljo 3. oktobra ob 8. uri v zadružnem prostoru. Dnevni red kakof predpisan. 1354
Vzamem takoj v najem kmečki mlin ali pa žago galicijanko na vodno moč. Ponudbe na Slov. Bistrico št. 100, poštnoležeče. 1349	
Prodam posestvo, štiri in dva orala. Naslov v upravi. 1351 čemu izgubljati dragoceni čas s hojo v mesto? Ijsgr Toianil^e osfaishe in vse vrste manufakturnega blaga Vam pošljemo tudi na dom po izredno nizki csni. Pripravili smo različne pakete ostankov z naslednjo vsebino: Zavitek št. 1: 17 do 21 m fianele, platna, c-efirja in oksforta za žensko in moško perilo. — Zavitek št. S: 15 do 18 m pralnega žameta, cvirnbarhenta in fianele za ženske obleke in perilo. — Zavitek št. S: 4 m volnenega blaga za žensko obleko, 8 do 11 m fianele, platna in cefirja za perilo. — Zavitek št. 4: 3,20 m šport-, nega štofa za moško obleko, ženski plašč aH kostim in en par ženskih ali dva para moških nogavic. — Vsak zavitek stane po poštnem povzetju 130 din. Naročajte takoj, dokler traja zaloga, pri tvrdkl: Viktor Mavrič, manufaktura, Maribor, Kralja Petra trg 4. 1362'	Vabilo na občni zbor Posojilnice pri 8v. Lenarta v &arics??, !:! -.e vrši 24, septombra 193t ob 1 popoldne v uradnih prostorih. Dnevni redi Poročilo načelstva ln nadzorstva, odobritev ra> čunskega zaključka za leto 1936 In slučajno« s ti. 1354
	¡■I . ., .. , '
	„Nova trgovina" Vam nudi novo blago Moške srajce od 18 din naprej spodnje hlače od 15 din naprej moške nogavice od 3.50 din naprej damske nogavice od 7 din naprej kakor tudi žensko perilo, pletenine itd« kupite najtgodneje pri tvrdki AUGUST HEDŽET, MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 9 v

MO Ltx0
"f^íjeao
PfatjlQ
PLATNO rjuhe, lav, "»¿no
SIFON, dobra ñ vrst»
tfeanine

Vse za šolo
hiinae m pofrcMcinc v
Tiskarni sv.Clrlla
v raarinom:
Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6, Kralja Petra trg 6.
V Pfafa:
Slovenski trg 7.
Boste zadovolfni!
CENIK IN VZORCI ZAlTONJ

UMA OZNANILA	Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1240
	Slovenske trake vseh velikosti, navadne in svilene, z napisi in brez napisa, naročajte v Cirilo vi v Mariboru in Ptuju!
SLUŽBE:	
Mlad čevljarski pomočnik, ki ima veselje do dela, se takoj sprejme. Vodeb, čevljar, Dole-njavas, Videm ob Savi. 1288	
	Zahvala. Gospodu žunku Antonu se zahvaljujem za darovanih 200 din za pokojno mojo hčerko Anico Gril. Ana Gril. 1329
Sprejmem gospodinjo od 40 let naprej v Slov. gorice. Naslov v upravi. 1327	Prodam gozd, štiri orale, v Jablancah pri Sv. Barbari, štancer A., Sv. Marjeta ob Pesnici. 1328
Izurjenega viničarja s štirimi delovnimi močmi sprejme Ussar, Zavrče. 1333	
	Dražbeni oklic. Dne 25. septembra 1937 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 ponovna dražba nepremičnin zemljiške knjige k. o. Selišče vi. št. 27. Cenilna vrednost: din 84.262.90. Vrednost pritiklin: din 805.20. Najmanjši ponudek: din 56.712.25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogla več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače se pa opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljutomeru, oddelek H., dne 16. septembra 1937. 1342
Priden in pošten hlapec se sprejme. Anton Bibič, trgovec, Dečna sela pri Brežicah. 1330	
POSESTVA:	
Stavbene parcele pod Pohorjem, tudi na obroke, 3.50 do 4.50 din za kvadratni meter. Pojasnila daje Karel Weiss, Zgornje Radvanje, Ho-stejva ulica 37, Maribor. 1331	
Ugodna prilika za podjetnega gostilničarja! Naprodaj hiša z gospodarskim poslopjem, bivša gostilna, v letoviškem kraju na Gorenjskem, na najbolj prometni točki, posebno prikladna za hotel aH trgovino. Naslov v upravi lista. 1325	
	Jesen — zima... Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, prlstnobarvni, in sicer: »Paket serije R« z vsebino 14—18 m dobro uporabnih ostankov flanel in barhentov, za ženske obleke, moško, žensko perilo ter »Paket serije S« z vsebino 14—18 m flanele za moške pijame, spodnje perilo, touringov za moške srajce, vse v najlepši sestavi, za reklamno ceno vsak paket poštnine prosto samo 128 din. Dalje špe-cijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhente za ženske obleke, bluze ter prvovrstne flanele za pijame, žensko, mo-fiko in otroško perilo vsak paket poštnine prosto samo 150 din. »Paket serije Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko ali danski kostum, oziroma plašč vsak paket poštnine prosto samo 136 din. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes »Razpošiljalnicl Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. 1035
RAZNO:	
Sode vseh velikosti izdeluje najceneje Ledinek Pavel, Maribor, Gozdna 6 (Magdalena). 1307	
Sadjarji pozor! Hotel »Evropa« v Celju ima več rabljenih sodov na prodaj. Vpraša se v hotelu. 1300	
Spalne ln kuhinjske opreme v zajamčeni izdelavi dobavlja najceneje »Obnova« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ulica 6. 1196	
Kupujem staro zlato, srebrni denar (krone, goldinarje, tolarje) po najvišji ceni. Stumpf Alojzij, zlatar, Maribor, Koroška cesta 8.	
Manufakturno blago ln druge potrebščine kupite dobre kvalitete ln poceni v trgovini Josip Farkaš, Sv. ,urij ob Sčavnlcl. 1322	
*
ANTON CEPIN, sni.
tapetnik in dekorater, Maribor, Koroška
cesta 8 (nasproti Tiskarne sv. Cirila) se priporoča za prevzem vseh tapetniških in dekoraterskih del, tudi izven Maribora, po najnižjih cenah in v znano trpežni izdelavi. Prosim, prepričajte se, da ste pri meni res dobro postreženi! 1332
Prameni ©Ulic.
IX I 2470, 37—7
Dne 27. oktobra 1936 ob 11. uri bo pri
podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin:
zemljiška knjiga: 3/16 Ceršak vi. št.
a) 357 — b) 415 cenilna vrednost: 3/16 ad a) din 2.413.20 3/16 ad b) din 2.905.75
vrednost pritiklin: — najmanjši ponudek: ad a) in b) 3.546.— dinarjev
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 6. septembra 1937.	1334
RAZNO:
Preden se boste preskrbeli ca zimo a lepo obleko ln toplim perilom, oglejte si veliko zalogo fitofov, barhentov, svlterjev ln drugega zimskega blaga po brezkonkurenčnlh cenah samo v trgovini Josip Tušak, Bv, Anton v Slov. goricah.	1218
Otroške veste od 12, ženske veste od 23, puloverl moSki od 25 naprej, vsakovrstni v vseh barvah, po meri, dobite pri »Luna«, samo Maribor, Glavni trg 24.	1283
Hranilne knjižice vseh hranilnlo in bank kupimo ln izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za 3 din znamk.	1091
Moštna esenca, Izvrstni Izdelek za izdelovanj« Jako dobre ln zdrave pijače e izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpoši-ljatev. Trg. Ivan Pečar, Maribor, Gosposka Ulica 11.	1241
Potrebščine za vkuhavanje sadja v Cirilov! MariborrPtuJ.
Lampljonl ln vse druge potrebščina za veselice v Cirilov! v Mariboru in Ptuju.
Ifrep blago za otroške obleke
dokler traja zaloga, po 8 din meter, dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15.
Pozor, gostilničar»! 1040
Kozarce, steklenice za vino, posodo Iz porcelana kupite najceneje ▼ veletrgovini
Ivo Andrašič
Maribor, Vodnikov trg 4. OblSCIte nas, dokazali Vam bomo, da Imamo najnl!]e in za gostilničarji izjemne cene!
NcpremoCUive hubcrfnsc
obleke, klobuke, perilo itd. itd, kupite najugodneje pri tvrdki imi
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2.
Nalivna peresa
od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
^□□omnnOTnnnDnannnnnDonnnDD^^
Hranilnico Dravske banovine Narihor
Centrala: Naribor	Podružnico: Celic
¥ lasmi novi palaCl na oglu	nasproti pošte, pref JulnoSta-
Gosposke-SIovenske ulice.	27	ferska Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj
varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
v s a k PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE |j E
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. Si. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! ^t
najbolje in najvarneje pri
ISKl pOSOfilli
Spolijcilijcrsl _ ______
Oosposfea ulica 23 f FlaObOm Ulica 10. ohloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Janufl Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Frano Hrastelj v Mariboru.