Poštnin« pfagana v gotovini Cena 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 26 Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, sreda, 1. junija 1927 » JUTRA« Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ceata št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani, Prešerno«« ulica št. 4 Gigantska borba med Rušilo , in Anglijo Prctiruskemu bloku so se pridružile Zedirvene države — Oanovitev Vranglove armade — Sovjetska propagandna ofenziva — Anglija pripravlja blokado Rusije Berlin. 1. junija. Rusko-angleški konflikt zavzema vedno ostrejše oblike in postaja resna nevarnost za svetovni mir. Obe stranki se mrzlično pripravljate za odločilni spopad in si skušata ojačiti svoje pozicije. Angleška diplomacija nadaljuje svojo akcijo, da osnuje svetovni pro tiruski blok, kateremu so se pridružile že tudi severoameriške zedinje ne države. Ameriški poslanik v Parizu Herrick je imel te dni senzacijonalen govor, v katerem je napovedal, da bodo Zedinjene države storile vse, da se čim prej zruši boljševiški režim v Rusiji. Zedinjene države so s to izjavo opustile svojo nevtralnost in se odločno postavile na protirusko stran. Tudi Francija in Italija podpirata angleško akcijo, dasiravno sta na videz še nevtralni. V Budimpešti se mudi znani general Vrangel, ki obiskuje ruske kolonije po Madžarskem. Njegova potovanja razlagajo tako da hoče Vrangel ^ angleško pomočjo obnoviti svojo armado, s katero bi v slučaju vojne kot prvi udrl v Rusijo. Umevno je. da tudi boljševiki ne drže križem rok. Odkar je Anglija prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. je sovjetska vlada pustila vse obzire in začela z živahno protiangleško propagando v Indiji in Egiptu. Posledice se kažejo v izbruhu novih nemirov v Indiji in protiangleškem valu, ki je znova zajel Egipt ter grozi razvneti vojno tudi v Afriki. Veliko pozornost vzbuja kretan.ie angleške mornarice, ki je odšla v Baltiško morje in v vzhodni del Sredozemskega morja. Po enih vesteh namerava Anglija prirediti mornariško demonstracijo pri egiptovskim naci-jonalistom, po drugih vesteh pa pripravlja pomorsko blokado Rusije, da prepreči dovoz orožja, municije in drugega vojnega materijala. V Nemčiji zasledujejo razvoj angleško-ruskega spora z veliko skrbjo, ker se boje da bo Nemčija zašla med dva ognja. Sela občinskega sve'a M’ en in stvaren potek — Volitve v mestni šolski odbor — ViO^u^m promet po mestu — Sklep o najet,u investicijskega posojila Včerajšnjo šesto redno ^ m„jnpiro občinskega sveta mariborskega j0 0tVo_ r,l župan g. dr. Leskovar ob 17.20 ugotovil sklepčnost. — Z^Pisnlk zadnie seje je bil na predlog g. dr. Strmška o-dobren brez ugovora. Zupan je p reči tal prošnjo deške meščansko šole za podporo 1000 Din v svr. ho dijaškega zleta na Jadran. Soglasno odobreno. Rekrutna komisija vabi dva občinska odbornika, noj prisostvujeta letošnjim vojaškim naborom. Ker se «a to funkcijo prostovoljno ne jari nihče iz Občinskega sveta, sporoči župan, da bo troha pač dati dnevnice za to delo, in sicer Po 150.— Din za vsakega od dvojice občinskih svetnikov, nakar sta bila določena za naborno komisijo gg. Stabej in Lorber (SLS). Dalje sporoča župan, da ima občinski v°litl danes izmed sobe P, *nStopn*k°v krajevni šolski odbor šolskih nTufk? 0 Krajevnih in oblastnih osnov,* žno isti fcakoi £5, Odbora h PrtMi-sveta, nredVse^L **evTM*a §ol?k(?Ka rijelno potrebščino.' nnJl ,|’,.’0Nk'.h.1l. mostnega šolskega' nvpT 80 v«r, dr. dr. Lr.,ko. Dobravec. Ker je dr. Le<«i<-n U < ! po novi uredbi predsednik,, x\nr članov, 3o treba ivvollfi „ , Člana. SPrejct je bil predlog g. dr'V ' vana, dh pošlje občinski svet v šolski odbor gg. dr. Fnningeria. Dsvatiča, di Strmška, Dobravca in Puclja. Socijnli-^ti in samostojni demokrati so bili zn to se izvoli v to petorico tudi g. B«hun iz vrst socijalistov, ostali so pa v manjšini. — Sledila so poročila odsekovih referentov gg. dr. Kukovca in Stabeja. Čim pribavi magistrat potrebne načrte in statute, se ustanovi mestna zastavljalnica. —- Zavrne se prošnja g. Korberja za odpis 300 Din radi nerednega pobiranja dinarske davščine. — V občinsko zvezo se sprejme Terezija Vidovič. — Odobri se ustanovitev posvetovalnice z« izbiro PO licev, ker ta institucija ne ko o' Čine mč obremenila, a bo za prebiva,lstvo velike koristi. Za finančni odsek ,ic poročal podžupan g. dr. Lipobj. Ivanu Mr.'1- "1 se Podeli Parcela v Vrbnpovi ulici šele takrat ko io gotova •/•i tv-. ’• ., ' skega posestva z vinarsko šolo. — Prenos trga za seno in slamo ter istočasni prenos mostne tehtnice s Trga svobode h klavnici se izvede, ko 8e ustvari direktna zveza Tnttenbachove ulice s klavnico. Danes bi bii trg za seno Poleg klavnice še nepri jčen, ker bi morali voziti seno, ki prihaja preko dravskega mostu, po velikih ovinkih h klavnici. Prošnja vojaške uprave 7a prispevek občine v znesku shp nin v svrho po-pravila plota vojašnice vojvode M^iča se zavrne, ker bi treba lo za postavitev estetskega Plota nnimnnj in 000 Din. katerega zneska pa po proračunu ni mogočo nakazati. Stvar se bo vzela eventu-elno v obzir pri sestavljanju prihodnjega Proračuna. Predlog,, zn preureditev prostorov v mestnem knjigovodstvu se deloma ugodi. Prem*«; s«* roče* blagajna n: likvidatur«! oddelek, i» se bo moglo vršiti vse poslovanje s strankami na oni strani hodnika- Izvedejo se mala Popravila, ki bodo zahtevala največ 6000 Din stroškov. Ker so se izdatki trgovskega gremija za vzdrževanje trgovsko nadaljevalne šole znatno dvignili, prispeva občina gremiju še naknadno 5000 Din podpore. »Mojmiru« se odkloni prošnja za zemljeknjižni prenos lastninske pravice, na nekih parcelah pri Sv. Magdaleni, ker bo občina izvršila ta prenos direktno na onega, ki dobi izžrebano hišo stavbne zadruge. Ugodi se prošnji hišnih Posestnikov za oprostitev občinskih doklad na one državne davke, ki jih tudi država spregleda pri novih hišah. Gosp. dr. Lipokd Je nato predložil obširen investicijski Program s posojilom šest in pol milijona dinarjev. Po tem načrtu naj se uporabi posojilo predvsem za kanalizacijo Koroščeve ulice in JoštoVega posestva, poveča naj se vodohram mestnega vodovoda na Kalvariji, nabavi naj se nov traktor in priklopni voz, zgradi naj se novo kopališče ob Dravi. Oblastvo se naprosi, da dovoli najetje imenovanega posojila- Občinski svet je vse te Predloge soglasno sprejel. Občinski svet je dovolil nekaterim reflektantom parcele za gradnjo hiš, odklonil pa je prošnjo podjetnika Nassim-benija za parcelo, ker je po izjavi podžupana g. dr. Lipolda nakupila občina posestvo le v svrho Podpiranje revnejših reflekfantov. Za Hofmanovo posestvo se takoj izplača kupnina 200.000 Din in se tako čim prej Prične z deli na podaljšanju Tattenbachove ulice- Podelitov koncesij. Na predlog g. Weixla se podeli koncesija Štefaniji Smolej za zasebno kuhinjo. — Antonu Lipovšku se dovoli kon cesija za prevažanje oseb na Progi Mari bor—S v. Peter—Zgornji Duplek—Ptuj, Ivanu Vblkorju pa koncesija za preva-žanjo oseb z avtom na Progi Maribor— Jarenina v. Slov. Goricah. Dalje je poročal g. Weixl o novjh maksimalnih cenah avto izvoščekov, na kateto so je zedinila občina z lastniki avtotaksijev. To cene so; avta ki ima največ štiri sedeže, podnevi za prvi kilometer 10 Din, za vsak nadaljnji kilometer 6 Din, to pa le za progo največ 10 km. Za avto, ki vozi nad 10 km, je^ določena taksa razen prvega km 10 Din^ zn vsak km 5 Din. Četrturno čakanje bo stalo 5 Din. Če so Pelje stranka tudi nazaj, plača navadno pristojbino, če sc_ vrača avto prazen, mora plačati polovico pristojbine za nazaj. Nočne vož n Je do desete zvečer za vsak km 50 p več in ::a vsako četrturno čakanje 50 p več, Po deseti uri pa v obeh slučajih 1 Din več kakor podnevi. Avtomobili, ki imajo več kakor štiri sedo¥rv Dirko zahtevajo za vsak km 1 Din več kakor prvi. Javna seja občinskega sveta je bila zaključena ob 18.15. V taini seji jo poroča) župan o solarijem stanju avto prometa na zunanjih Progah in v mestu. Sklen jeno je bilo opusi tj nekatere kon-cesijd na zunanjih progah, ki še niso ot v or.) eno, da se tako omogoči izvedba takih projektov zasebnikom. Mestna občina se odrefD »•• e*tiam na n--*«7»h: Maribor—Rogaška Slatina, Maribor—''-'•tbor-ska Sobota. Maribor—Dobrna. Mari- bor—Vitanje—Šoštanj, kakor tudi kon cesiji na progo okrog Pohorja. Na ostalih zunanjih progah se bo pro met vzdrževal in kjer še ni otvorjen, se zgodi to v najkrajšem času. Novi avto-omnibus Chevrolet dospe že danes, v najkrajšem času pride tudi že naročeni Saurer-avtoomnibus. Tudi v mestu bo uvedla avtomobilski promet mestna občina sama, ker je g. Lininger tozadevno pogodbo odpovedal. Občinski svet je v to svrho sklenil takoj naročiti še tri nove Chevroletove avtoomnibuse. Razpravljali so v tajni seji še nekatere akte o prirastkarini m vprašanje nagrad osobju mestnega kopališča. Nespremenjena politična situacija Beograd, 1. junija. Politično življenje stoji še vedno v znamenju večnih konferenc in posvetovanj, ki pa ne rode nikakega rezultata. Včeraj in danes pa se opaža še poseben zastoj, ker sta oba glavna radikalna voditelja, Vukičevič in Trifkovič, odpotovala v Niš, da prisostvujeta odkritju spomenika vojvodi Sindjeliču. Vrnila se bosta šele jutri, a tudi potem ni pričakovati važnejših odločitev, dokler se ne vrne v Beograd kralj, kar se bo zgodilo okrog 10. t. m. Velike slavnosti v Nišu Niš, 1. junija. Danes dopoldne je bil z velikimi svečanostmi odkrit spomenik vojvodi Stepanu Sindjeliču, ki je padel junaške smrti v bitki s Turki 1. 1809. na grebenu Čegar pri Nišu. Svečanosti se je udeležilo nad 10.000 ljudi iz Niša in okolice ter več polkov naše vojske. Prisostvoval S je tudi kralj Aleksander, ki se je pripeljal v Niš ob 10. dopoldne z dvornim vlakom, s katerim bo zvečer odpotoval v Južno Srbijo. Vlado zastopata ministrski predsednik Vukičevič in vojni minister general Hadžič, Narodno skupščino pa predsednik Trifkovič z mnogimi poslanci. Incident v Tirani Beograd, 1. junija. Albanska žai»-darmerija je aretirala v Tirani tolmača jugoslovenskega poslaništva, Vuka Djuraškoviča in pri hišni preiskavi zaplenila tudi pošto, namenjeno za poslaništvo. Albanska vlada utemeljuje to kršitev mednarodnega prava s trditvijo, da je bil Djuraškovič ju-goslovenski špijon. Naš tiranski poslanik je danes dopoldne vložil radi aretacije tolmača in zaplembe pošte pri albanski vladi odločen protest. V Beogradu so mnenja, da stoji za afero Italija, ki je upala, da bo dobila v zaplenjeni pošti tudi kake dokumente. ki bi jih lahko izrabila proti Jugoslaviji, češ da podpira albansko rcvolucijonarno gibanje. Nov potres v Beogradu B e o g r a d. 1. junija, V prošli noči so čutili ravno o polnoči v: BeogTadu La okolici zopet močen potresni sunek, ki mu je Par minut kasneje sledil še drug sunek. Kakor poročajo iz notranjosti Srbije, so čutili potres tudi v vseh drugih krajih, ki so bili prizadeti na nedavnem mnogo močnejšem potresu. Prebivalstva se je polotila nova Pantiča in vso je zbežalo zopet na prosto. Ko pa se sunki niso več ponavljali, so se ljudje Počasi vrnili v domove. Posebne škode potres ni naredil Otvoritev telefonskega prometa s Koroško Od danes naprej so možni telefonski razgovori med Slovenijo in večjimi kraji Koroške z današnjim dnem otvorjen telefonski Iz političnih' razlogov: se je koroška (deželiTa vlada doslej vedno upirala, da ibi se otvoril telefonski Promet tudi med Koroško in Jugoslavijo. Tako je bilo iz Maribora ali Ljubljane mogoče govoriti z najrazličnejšimi kraji v Avstriji le s sosednim Celovcem, Beljakom in drugimi koroškimi kraji ne. V nesmiselni bojazni pred našo propagando med koroškimi rojaki ali bogve iz kakega vzroka je koroška' vlada vedno ovirala otvoritev telefonskega prometa, kakor je do nedavno stavila tudi najrazličnejše zapreke za potovanje na Koroško; kdor je hotel iz Jugoslavije na Koroško, mu ni zadostoval običajni avstrijski vizum, ampak je moral imeti še posebno dovoljenje iz Celovca. Da niso bili možni telefonski razgovori s Koroško, so posebno neprijetno občutili naši gospodarski krogi, ki so navezali kljub političnim oviram s sosedno pokrajino vendarle razmeroma živahne stike. Zato bodo gospodarski krogi gotovo z veseljem pozdravili vest, da so te ovire sedaj odpadle. Poštna ii-rckcija iz Ljubljano in mariborski telefonski urad nam namreč sporočata, da 4e promet med Jugoslaviji in Koroško. Od danes naprej so možni telefonski razgovori med Ljubljano in Zagrebom na eni ter Celovcem in Beljakom na drugi strani. Kmalu se otvori promet tudi med drugimi telefonskimi centralami. Maribor pa more že od danes naprej govoriti s Celovcem, Beljakom, Pliberkom, Železno Kaplo, Bistrico v Režu, Borovljami, GrebinJem, Sinčo-vesjo, Porečami, Velikovcem, VVolfs-bergom in še nekaterimi drugimi kraji Telefonski razgovori so mogoči z večino koroških telefonskih postaj tudi iz vseh drugih večjih krajev mariborske oblasti. Pristojbina za edinico (triminutni razgovor) znaša iz Ljubljane in Zagreba 27.50 Din, za pozivnioo 9-35 Din, Iz Maribora in mariborske oblasti pa za edinico 22 Din in za pozivnico 7.70 Din. V nočnem času so vsi razgovori z inozemstvom, torej tudi s Koroško za dve petini cenejši tako da velja na pr. razgovor med Mariborom in Celovcem samo okrog 14 Din. Jadranska Straža Namen in pomen te naše velike vsedržavne organizacije je dovolj znan. Dvigniti hoče zanimanje za naše pomorstvo ter moralno in po skromnih močeh tudi gmotno podpreti našo vojno in trgovsko mornarico. Mnogo propagandnega dela je izvršila Jadranska Straža v petih letih svojega obstoja. Zanesla je zanimanje in umevanje za probleme naše-sra morja v vse pokrajine države. Zbrala je že velik fond, s katerim hoče nabaviti naši vojni mornarici moderno podmornico, osnovala je pomorski muzej in bogato strokovno knjižnico. Poleg svojega glasila, lepe revije »Jadranska Straža« izdaja tudi propagandne brošure in poučne knjige. Križem Jugoslavije šteje Jadranska Straža nad 30.000 članov. Zelo številne so njene organizacije med učenci raznih šol. Osrednji odbor v Splitu je sestavil točen program za delo v tekočem letu. Odbor se nadeja, da bo mogel svojo ladjo pokloniti naši mornarici že letos. Treba je le še krepkega zaleta in primanjkajoča .vsota bo zbrana. Tudi slovenske podružnice, na čelu jim mariborska in ljubljanska, so zelo agilne. Mariborska podružnica bo priredila 16. junija veliko slavnost, ki bo morda največja letošnja prireditev v Mariboru. Sodelovanje so obljubila skoro vsa mariborska narodna društva. Priprave vodi poseben odbor pod predsestvom g. polkovnika Spasiča, ob strani pa mu stoji damski odbor, kateremu načeluje ga Maistrova. Priprave za gradnjo velikega dunavskega mosta Zapuščeno obrežje Dunava pri Kara-iburmi pod Beogradom je nenadoma o-živelo. Kakor poroča »Vreme« dovažajo na debelo materija! za most oziroma za postavitev barak za orodje in delavce. Zrasla bo tu cela naselbina barak v dol- c 1 + , , ■ , , žini 300 metrov. Samo te začasne stav- I ^ So^ntc ^ernl.,0 koder sta potovala be bodo stale dva milijona dinarjev, fea. ap.^!a,C1inl..m, Metod- Z,Vcae z Pripraviti so morali posebno pristanišče stu. Žo danes je zaposlenih okoli 150 delavcev na Karaburmi. Sprejemajo pa se še vsak dan novi. V par dneh jih bo že 300, v septembru Pa celo 1000. Meseca septembra bo vodilo ta ogromna dela nič manj kakor 25 inženjerjev, ki prispejo iz Nemčije. Cele legije brezposelnih delavcev kampirajo na Karaburmi ter pričakujejo, da jih sprejmejo na delo in za dogleden čas rešijo ciganskega življenja. Šetvilo delavcev, ki jih bodo plačevali mesečno, se zviša januarja 1928. na 1500. Ker lx> delo pri o-suševanju terena in Postavljanju mosta zelo nevarno, se jo odločilo vodstvo gradbenega podjetja, da zavaruje vse zaposlene delavce. Delovni čas bo osem ur dnevno. S postavljanjem ogromnih osmih stebrov v Dunav pričnejo meseca avgusta in bo trajalo to delo leto dni. Izgotovljen mora biti most etmeljem pogodbe do junija 1930. Sokolstvo Bratje in sestre! V nedeljo, 5. t. m. vsi k razvitju prapora »Sokolskega društva v Ptuju«. — Odhod telovadcev in godbe iz Maribora gl. kol. ob 5. uri 9 min., ostalo članstvo ob 8.20! — Zdravo! Sokolsko društvo v Murski Soboti priredi v nedeljo 19. junija javen telovadni nastop v parku grofa Szapary-ja. Sokolske prireditve v Prekmurju so se občinstvu zelo priljubile iti so bile doslej vedno dobro obiskane; zato upamo, da bo tako tudi letošnja. 2e sam park Privabi v senco svojih stoletnih hrastov posebno ob nedeljah številne po-setnike, koliko jih bo šele na sokolsko nedeljo, ^ko bodo posetniki poleg blagodejno sence uživali sviranje godbe in gledali strumne vrste Sokolov, Sokolic, naraščaja in dece ko izvajajo krasne Prosto in orodne vaje. Posetniki te Prireditve z desnega brega Mure imajo hkrati priliko, da si ogledajo lepa žitna polja, ki bodo baš v tem času v bohotni rasti. Ogledajo si obenem okolico Mur- za ladje, ki bodo dovažale gradbeni tna. terijal. V soboto so prispeli žo prvi stroji h Nemčije, in sicer nekaj loko-mobil, dvoje pnevmatičnih strojev in mnogobrojno orodje. Postavili bodo v kratkem cele strojne delavnice na obrežju Dunava. Za prvo Potrebo je dopotovalo iz Nemčije pet inženjerjev, ki bodo uredili vse priprave do konca avgusta. — Pribaviti se mora do tega časa vsak, tudi najneznatnejši del za postavitev tega sk mati pa se ni več prebudila. mhu žalosti jo jo zadela kap. Uspešen vlom v bolniško blagajno. V noči od Pondeljka na torek so udrli vlomilci v bolniško hl*Kaj„0 trgovskih nameščencev na Dunaju, navTta]i *-le- %S*m'S. “ ^ Sili-0V Špiionaže osumljen oficir. Iz Bratislave poročajo, da je bil v Košicah na Slovaškem aretiran nadporočnik Maštalka.ker ga sumijo, cln'je prodajal tajne vojaško dokumente Madžarom. Bil jo vodja vojaSkc^a litografskega urada v Košicah in je zato šlo skozi njegovo roko imogo važnih listin. Ostra obsodba po 600 let starem zakonu Pri nas se razburjajo razni obsojenci, predvsem oni, ki jih zašije policija Po določbah kakega sto let starega cesarskega patenta. O, kako krivična je njihova jeza! V bodoče naj imajo vsi oni, ki bi se pregrešili P® kakem takem plesnivem cesarskem zakonu v svrho pomirjenja živcev Pred očmi naslednjo resnično zgodbo, ki se je dogodila nedavno na Angleškem. Neke# državljana iz Colchestra pri Birminghamu so obtožili, da je iz same ljube radovednosti zijal z ulice skozi okna v stanovanja več hiš. Sodišče ga je obsodilo za ta strašni zločin po nekem kazenskem stavku iz leta 1360. na precejšno zaporno kazen. Obtoženec je sploh tajil, da bi bil vtikal svojo bučo v tuja okna, njegov zagovornik pa je vložil nično-•tno pritožbo, češ da je predmetni kazenski stavek že davno zastarel... Zopet žrtve strele. Med strahovito nevihto, ki je div iala preteklo sredo okoli Kumanova, je udarjala strela križem po pokrajini. Med drugim je treščilo tudi v neko kmetiško hišo v vasi Zubovec. Na mestu je bila ubita domača gospodinja. ki je stala na pragu, težko pa je poškodoval ogenj strele dvoje njenih hčerk. Sleparije s potnimi listi. Odkar ne po-zna svet več prostega gibanja državljanovi brez potnih listov iz države v državo, so se še vedno pojavljali mojstri za ponarejanje teh dovoljenj. Zadnje tedne se pa vesti o takih prevarantih naravnost kopičijo. Za policijskim uradnikom v Bratislavi, ki je izdajal nedovoljena potna dovoljenja komunistom vseh evropskih držav, so aretirali v Berlinu te dni mednarodnega ponarejevalca Potnih listov trgovca Zemašovica iz Galicije. Gospod Ze-mašovic je prejemal za vsak izdani potni Ust čedno vsotico 300 do 400 dolarjev, .udi ta tip ni poznal različnih državljanov in je napravil vsakomur, ki mu je plačal gornjo vsoto, nemški potni list, pa najsi je prišel ponj iz katerekoli države. Strela ubila 20 oseb. Listi poročajo iz Severne Amerike, da je v kraju Knoxville udarila strela v procesijo bivših vojakov, lci so obhajali spominski dan za padlimi rojaki. Ob enem se je nad krajem utrgal oblak, j— Katastrofa je zahtevala 20 smrtnih žrtev. »Prodana nevesta« tisočkrat na praškem odru. Predvčerajšnjem je praznovala Praga redek jubilej. Po vsem svetu znano Smetanovo opero »Prodano nevesto« so Predvajali ob velikih slovesnostih cele prestolice tisočerič. Predstavi so prisostvovali tudi nekateri odlični starčki, ki so bili navzoči pri prvi predstavi »Prodane neveste« leta 1866. Pisatelj ustrelil ženo in sebe. Ameriški pisatelj 811et.ni Gallus Tho-mann, stanujoč v nekem panzjomu v Mo-nakovem, je v trenutni duševni zmedenosti ustrelil svojo soprogo in nato ?' sebe. Avtomobil zavozil pod brzovlak. Blizu Arlesa na Francoskem je vozil preko železniškega Prelaza avtomobil s tremi potniki baš v trenutku, ko je prisopihal brzovlak Marseille—Pariz. Lokomotiva je avto Popolnoma razbila in do smrti razmesarila v avtu se nahajajočo trojico: zdravnika, usmiljenko in kmeta, ki je peljal prva dva k svoji bolni soprogi. Važna sprememba v pravicah pariških odventnikov. Doslej je bilo pariškim advokatom zabranjeno, da bi imeli nad svojimi stanovanji ali pisarnami kakoršnekoli reklamne napise. Niti svojega imena niso smeli obesiti na ulico. Te dni pa je ukinila pariška advokatska zbornica to za starelo Prepoved in šolaj bo šele vid e svet, koliko rdvokatov premore fran coska prestolical Draški športni dan Povodom kongresa, naprednega dl-jaštva iz Slovenije se bo vršil v Binko-štih v Mariboru tudi dijaški^ športni dan, ki se ga udeležijo dijaki iz vseh srednješolskih mest Slovenije. Program obsega lahkoatletski_ miting, štafeto in dve nogometni tekmi. Ostra borba za prvenstvo se bo vodila zlasti med Mariborčani in Ljubljančani, ki imajo izborne lahkoatlete in nogometaše, odlične člane SK Maribora oz. Ilirije in Primorja. Posebno zanimiva bo zato nogometna tekma med Mariborom in Ljubljano za srednješolsko prvenstvo Slovenije. Napredek. Lahkoatleti, ki nastopijo na binkoštnem mitingu, naj se zanesljiva udeleže sestanka jutri, v četrtek ob 16. uri na igrišču SK Maribora. — Nogometno moštvo igra jutri trening-tekmo z Merkurjem. Ob pol 18. morajo za o biti v Ljudskem vrtu Kovačič,_ Lazm-čka, Jakovljevič, Prevolnik, Bo^' č, Zgur Starc, Bertoncelj, Paulin, Kavčič, Pri-veršek in Janžekovič. — Načelnik. Letošnji l*ub!fanski velesejem L j u b 1 j a n a, 31. maja. Še mesec dni nas loči od otvoritve Vil. ljubljanskega velesejma. Kdor se je zanimal za gospodarsko življenje Evrope, ve, da gre stremljenje vseh narodov za tem, da si pribore^ svoj predvojni trg nazaj in ga po možnosti razširijo. Kot eno najuspešnejših sredstev uporabljajo pri tem svojem stremljenju vzorčne velesejme. Tudi jubljanskega velesejma so se naši gospodarski krogi tesno oprijeli; letos bo udeležba skoro gotovo se mno-gobrojneša in bogatejša kot lani. Priznati moramo, da je to v veliki meri zasluga velesejmske uprave, ki vodi že vsa leta sem dobro organizirano propagando. Tudi letos je propaganda brezhibna. Ne samo po mestih in trgih, v vsaki večji vasi se bo te dni zabliščal z naših prosvetnih domov, s cerkvenega zidu ali pa z županskega poslopja ličen plakat letošnjega velesejma, ter ljudstvo vabil, naj pride v dnevih od 2.—11. julija t. 1. v belo Ljubljano. Na velesejmu boš našel vse, _ kar potrebuješ in mnogokaj, za kar si do-sedaj mislil, da moraš naročati iz tu-jine, češ. da se ne izdeluje doma, ali pa, da so domači izdelki manj vredni ali dražji. Ogled velesejma te bo prepričal, da temu ni tako. Zadovoljen z dobavnimi kupčijami, ki si jih sklenil na velesejmu, boš veselo odhajal domov s trdnim sklepom, da boš naročal blago pri tvrdkah, ki so izločile na velesejmu in katerih prvovrstne izdelke si si od blizu sam ogledal in izbral. Pa tudi v inozemstvu je naš letošnji volpsejm dostojno reklamiran. Vsa čast ministrstvu zunanjih zadev, ki je to akcijo podprlo in zastopstvom naše kraljevine v inozemstvu, ki^ jo z največjo pripravljenostjo uspešno izvajajo in se trudijo, da se bodo nav'i trgovinski stiki s sosednimi narodi poglobili, zrahljane vezi na novo utrdile. ________ ITO»našla za zgBe 3e saidBliJa! Stran 1 Mariborski V E C F. P V T R. jutra. V M a r Hi or ti, ctooTT. Vt T927.' E. Q. Brat: Ugrabljeni milijoni Roman ameriškega Jugoslovena. 25 Odklanjal je torej Jackov nasvet, naj bi se vsak večer dobro prezračil na krovu; Jack pa mu tudi ni prigovarjal preveč, saj je moralo biti vožnje itak kmalu konec. Pennsylvanija se je bližala angleškim vodam. Jack Bell je živel na krovu popolnoma svobodno. Ker je doživel marsikaj, je znal družbo izvrstno zabavati s svojim pripovedovanjem. Poznal je toliko različnih svetov, ljudstev, šeg in navad, da ga je vse rado poslušalo. Vsi pa so ga seveda smatrali za Franka Murrela, komedijanta, ki je že bil križem božjega sveta. Vrhu tega je znal Jack izborno posnemati ter je igral komedijantovo ulogo tako, da ni mogel nihče dvomiti. Veseljaka in neutrudnega zabavnika so imeli torej na krovu vsi radi, nekaterim naivnim gospodičnam pa se je zdel Jack naravnost »nebeško srčkan« človek. Zadnjega večera pred dohodom v pristan je priredil kapitan za slovo pojedino. V veliki obed-nici je bila zbrana gospoda. Jack Bell je govoril v imenu vseh sijajno napitnico na vrlega kapitana Siemsa; govoril jo je gladko v angleškem, francoskem, nemškem in hrvaškem jeziku, da ga je vse občudovalo. »Mr. Murrel!« je kričal kapitan, ki je navdušeno pil. »Vi ste famozen človek! Odkod pa znate tako dobro nemški?« »He. moja mati je bila Hamburžanka!« je odgovoril Jack. »Odkod znate tako dobro hrvatski?« ga je vprašala zastavna Hrvatica s celim muzejem dc-mantnih prstanov na vseh deseterih prstih. »Kako ne bi znal, ko sem Hrvat z dušo in telesom« je odvrnil Jack. In očaral je vsakogar, ker zatrjeval je smelo vsakomur, da je njegov rojak, pa bodisi Francoz, Anglež, Američan ali Španec. Družba je bila prav Židane volje, ko je počila — bomba. Ta bomba pa je bil Frank Murrel, ki mu je pošla potrpežljivost ter so mu odnehali živci. Izgubil je vsakršno razsodnost. Iz kabine je moral, sicer bi bil zblaznel. Skozi okence bi se bil strmoglavil v morje, če bi bile duri zaklenjene. Ker pa so bile odprte, je pridrl iz kabine besen in obupan naravnost v obednico. Mogoče je tudi, da ga je deloma zave- del njegov večno lačni in žejni želodec, ki je slutil sladkosti, ki so jih bili deležni vsi drugi, le on ne v svojem prostovoljnem zaporu. Tako je prikolovratil v zbrano družbo, ki je kar okamenela, ko je zagledala nenadoma — dva Murrela drug tik drugega. »Slepar!« je siknil Murrel ter dvignil pest. Gospoda je skočila s stolov, pobledela in zadrževala sapo. Jack je stopil korak nazaj, se ozrl po najvišjem stewardu ter dejal z ledeno mirnostjo: «Primite tega moža! On je Jack Bell, tat milijonov iz Chicaga !« »Lopov!« je zatulil komedijant. »Ti sam si tat!« »Taka je torej vaša hvaležnost?!« se je čudil Jack z izrazom najgloblje užaljenosti. »Dolgo sem vas skrival, mister Bell. Toda tudi tatovi morajo imeti čast in ponos. Dovolj je komedije: primite ga! — On je Jack Bell!« Tedaj je pristopil tudi kapitan ter si ogledoval tekmeca. Bila sta si podobna, dasi sta bila vendarle različna. Majal je glavo: kateri je pravi? kateri je slepar? kateri poštenjak? »Tukaj so moji papirji!« je zavpil pravi Murrel, tresoč se od togote in ogorčenosti, ter je potegnil iz žepa nekaj listov. »Ha!« je vzkliknil Jack še glasneje in iztrgal Murrelu papirje, »tudi moje dokumente si mi torej ukradel! Tu se že vse neha!« »Moje pogodbe!« je divjal Murrel in silil v Jacka. »Saj nosiš mojo obleko in moje perilo!« »Lažeš! Pogodbe so moje, ti tat vseh tatov!« je izjavil Jack in stopil za kapitanov hrbet. »Pojdita oba z menoj!« je dejal kapitan. »Kar hitro doženemo resnico. Dajte tistele papirje semkaj!« »Gospod kapitan, kaj morete še dvomiti o moji identiteti?« se je čudil Jack, ko so stopili v kapitanovo kojuto. »Kajpak še!« ga je potolažil kapitan. »Nič ne dvomim. Ampak tegale lopova moram razkrinkati.« In pokazal je na Franka Murrela. »Gospod, jaz sem — umetnik!« je vzkipel komedijant ter se vzpel kakor razžaljen grški bog v vsej svoji dolžini. »Umetnik, gospod kapitan!« »Da, vem — umetnik v tatvini!« ga je zavrnil kapitan ter se nasmehnil. Obenem je pogledal v papirje in začel izpraševati Murrela o tem in onem, kar je bilo v listinah zapisano. In Murrel je odgovoril na vsako vprašanje gladko in točno. 9tlali O Mali oglas), k) »lužijo v posredovalna in aooijalne namen« občinstva: vsaka bsssda 30 p, najmanjši znesek Din 5—.’ Državni vpokojenec vele pisarniških del v slovenskem In nemškem jeziku, išče primerne »lužne. Ceni. ponudbe pod šev. .17* na upravo .Veternika*. 919 Nedvignjene ponudbe V upiavl .Večernlka" na Aleksandrovi cesti 14. leže ponudbe na inierate pod sledečimi Šiframi: Dober promet Cospo-dinja, Hrepenenje, Poštena, Srečen 75, Srečna bodočnost, Suhi trgovski lokali. Špediter, Vpokojenec, Zlata jama 155 Zračne soba, 100. Inserati naj dvignejo dopise v upravi med 8. In 11. ter 14. In 18. uro. * ■* * Na podružnico .Jutra* v Mariboru »o dospele in še niso b!!e dvignjen« ponudba pod sledečimi šiframi: Takojšnji nastop, Pohištvo, Zobotehnik. Zračna soba v Matlboru, Za šlville, Po« Ittna 83, Primeren promet, Lap« točka, Centrum, Lepa bodočnost, Vestna, Belina, Pragi, Dober assluŽek. St. 10, Potreben kapital 46, Začetnica 32, Inteliaent-iw. Dobra •kslstenca, Drul^b-nlca, Dober promet, Simpatija 17, Nesebična, Dobra kolekcija, Stara trgovina, Vinotoč, Mira Loko 7501, Simpatična. Kuharic«, Resm»t, Šofer mehanik St. 1370. Ženitev 27, Sreča pridi, Bodočuost, Vinotoč 100X00 Provižijski potniki. J, P., Violeta 100, Sreča, Dežela. Se« mojih »anj. St. 95, Kuharica 8591, Mlin, Agilen, Tetno 13, Bodoč »ost. Piam« naj »e dvignejo v podružnici ,Jutra na Aleksan drovl cesti 13. ffledo kava Ženitve, dopisovanje in ogla. •I trgovskega ali reklamnega enačaja: vseka beseda 50 p najmanj*! anasek Din 10 - * Vajenec (pikolo) In natakarica se iščeta* Predstaviti se med 15. i« 18. uro v Veliki kavarni. '326 Nočni vratar za čas od 31.—4. ure zjutraj se Išče Ponudbe z navedoo plač. pod .Nočni vratar" na upravo .Večernika*. 295 Gonilne jermene aa žage, milne, mlatilnice Itd. priporoči IVAN KRAVOS. Maribor. Aleksandrova cesta 13. 220 »Kaj pravite k temu?« se je čudil kapitan. »Lopov se je v svoji premetenosti mojih dokumentov ne le polastil, nego se jih je naučil tudi na izust!« je odgovoril Jack. »Neverjetna pretkanost!« je pritrdil kapitan. »Torej mi res Še vedno ne verjamete, da sem Frank Murrel, žongler in čarodejnik, — tale gospod pa Jack Bell, milijonski tat?« je vprašal Murrel ves bled in trepetajoč od besne ogorčenosti. »Nikakor ne«, je odvrnil kapitan, »ker tegale gospoda poznam dobro že vso pot od Newyorka —, vas pa sem zagledal šele pravkar na prav sumljiv način!« »Kaj pa tole?« je vprašal Murrel, se hipoma okrenil, zgrabil na kapitanovi mizi ležeč težak pe-pelnjak iz litega stekla, škatlico vžigalic ter začel ž njim žonglirati. Potem je začel metati v zrak še ravnilo, bronast obtežilnik in prazno steklenico kisle vode. In vse te stvari so plesale po zraku gor in dol v čudovitem kolobarju, ne da bi padla katerakoli na tla. »Gromska strela!« je vzkliknil kapitan. »Zdaj me pa imajo!« je mislil Jack, toda držal se je, kakor da mu ni Murrelovo početje prav nič mar. »Ali znate vi to tudi tako dobro?« je vprašal kapitan Jacka, ko je prenehal Murrel žonglirati ter si brisal svoje potno čelo. »Seveda znam, samo še bolje. Ampak jaz žongliram le po varijetejih za vstopnino, ne pa na ladji pred lopovi!« Kapitan se je osupel umaknil dva koraka, kakor bi dobil pravkar hud udarec po svojem okroglem trebuščku. Murrel se je le še zaničljivo zarežal, rekel pa ni nobene besede. »To je sumljiv odgovor!« je dejal zato kapitan, pograbil papirje, pogledal vanje in vprašal Jacka: »Povejte mi, kje je bila rojena vaša mati?« Jack si je zapomnil Murrelov prejšnji odgovor, zato je ponovil, da je bila njegova mati rojena v Denverju v Koloradu. »Meni ste pa vendar rekli, da je Hamburžanka!« se je razjezil kapitan. »Zdaj trdite, da je vaša mati rojena prav ondi, kjer tegale gospoda. Men* se zdi, da je komedije dovolj. Ali se udate?« Jack je molče prikimal. Kapitan je pritisnil na električni gumb. »Ukradene milijone je naložil v angleški banki!« je še zaklical Murrel. »Ali pa tudi ne!« je odgovoril kapitan in pokazal Jacka prvemu čolnarju, ki je vstopil s stražo. »Evo ga, to je Jack Bell, tat milijonov iz Chicaga!« (Dalje prihodnjič.) Motev % Vinotoč pod vejo Scherbaum na Meljskem hribu ši. 49 odprt. Dohod za carlnar nlco. 2 29 Kovčki in potne torbice vseh vrst In velikosti najceneje pri IVAN KRAVOS. Maribor, Aleksandrova cesta 13 221 Za binkoštne praznike dobite gotove moške oblrke. ženske obleke in vseh velikost otročje oblekce po znatno znižanih cenah. Pri vsem modnem blagu se pri nakupu izplača 12% v gotovem Piepričalte se’ Se priporoča Prane Starčlč Maribor. Vetrinjska ul. 15. 21b Dražba. Dne 4. junija 1927 ob 10. uri predp. se vrši v brzovoznem skladišču Maribor glav. kol. javna dražba Ofgelj na gonilno kolo (lajna). 223 Postaja Maribor, gl. kol- Naznanilo! 184 Naznanjam, da otvarjam v ordinachskih prostorih dr. Neuwirth-a v Gosposki ulici 46/1 v Mariboru z dnem 1. junijem 1927 svojo zdravniško prakso. Med. univ. dr. Josip Ivaniefc. Birma se bl!ža f Specljalna delavnica ,a čikosbkarstvo in sobostikar-stvo Grajska ulica 2, FRANC AMBROŽIČ 227 31 Najboljše pecivo ter vsakovrstne kekse in prepečence priporoča pekarna Josip Čebokli. Maribor, Glavni trg 9. ZAHVALNICA Gosp. Apolekar Bin, Subotica. Čast mi o jzvestitl Vas, d *u mi V*g« Larucin kapsule bil« «d vrlo dobre pomoči kod spolne bohsti i da je kaparje povse p ealalo. — Spoštovanjem n« K. M., Maribor LARUCIN KAPSULE dobivam se p • ceni od Din 20-— u s,im apotekama. — Glavno akladiSte : APOTEKA BLUM SUBOTIČ A. Ho kav 9 Mvijtii trim mi Prevel Oton Zupančič 1. Sen kresne noči. (Uvod napisal J. Kele- mina.) Bros. 14 Din, vez. 20 Din. 2. Macbeth. (Uvod napisal J. Kelemina). Broš. 14 Din, vez 20 Din. 3. Othe/lo. Broš. 20 Din, vez. 26 Din. 4. Kar hočete. Broš. 24 Din, vez. 32 Din. naroča i« v Knjigarni Tiskonne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte Da si bodo zamogli tudi revni sloji nabaviti prodijam’ sukno od Din 26’ Sol tudi drugo jako dobro blago ter tkanine za perilo in to po najniijih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča J. Trpin, Maribor, Glavni trs 17 F Kliše!« useh urst, črtne in autotlplle. izdeluje po predloženih risbah, pero« piših ali slikah za nauaden tisk ali za flnejSo Izuedbo u eni ali ueč baruah točno po naročilu in u najkra]šem času JUGOGRAFIKA tiskouna založna čr. z o, x. LJUBLJANA Su. Petra nasip 23 Izdaja Konzorcij »Jutra« v LjnbHanl: predstavnik Izdajatelja ln urednik: St Stanjco Dete anko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik 1 a v Mariboru.