DELAVSKA POLITIKA Uredništvo fai uprava: Muribor, Ruška cesta 5, poštni preda! 22, telefon 2326. Podružnice.: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska tbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana ?i Sem Prisiljen radi tega ravnanja, fa 'iism/vn6*-v. decembru 1932 osebno do še-mu ie ta °«ii m°j° Pritožbo je izjavil, da kakor je n,cLCe!° neznana v Ljubljani in uslužbencem, ki uSa!,a’ * tudi nezmina ie sicer, da bo /&°P°st0' Obljubil mi odslej boljše. Svetova?panjem- moje pošte stavim v naslovu oznaCbJ. jfrža|k"a’ dt°' torej nekaj, kar v naslov ne i,’ Nemčije dobivam neko reviin t• u a• v Ljubljani čudna pota. Kiti, ft1' “ bil naslov pravilno napisan in 0Zn‘ % “ ^ Ljubljana, so ga Ljubljančani^,VP“' odstopili pošti Moste v dostavo. PoSta Moste me gotovo ni našla in je tako Poslali revijo nazaj v Nemčijo. Ko pa je i»prava revije naslovila na mene vprašanje, zakaj ne sprejmem revije, sem ta dopis točno Prejel. Po mojem odgovoru so revijo ponovno pos|ali z istim naSiovom in sem, j0 !r. Prejel. Enaka usoda se godi »Delavki Politiki«. Nikdar jo ne dobim- točno, Kakor bi morala priti. Na tihem sem se že Jezil nad upravo lista, toda ugotovil sem, “a Je to bilo napačno. »Delavska Politika« h' ® z c*ne *an> 1^33 je bila pravilno odposlana na moj naslov. Ali pošta v Ljubljani je, ne vem na podlagi česa, to številko Poslala nazaj upravi z opazko »odputovao«, aas! sem še vedno tu. Uprava lista je to in t dala 15011 ovoj z enakim naslovom »rankirala, nakar sem jo šele prejel. — £adnja številka (6) z dne 21. januarja 1933, |e ona pravilno naslovljena, in vendar so jo ze oddali pošti Moste, tako da sem jo Prejel mesto v soboto 21. jan. šele danes riiaPOnceiiek 21 jalL 193'3- To ie moja sto-i©n’ h proti zvišanjn zgrada-sn irrarliii so hišni Posestniki, ki h^e. kalkulirali z dosedanjim! davki. Mi sicer vemo, uu ta novi davek zadene stanovanjske najemnike, ker ga bodo hišni posestniki prevalili nanje. Toda nove hiše se večinoma amortizirajo do ^0 letih, kar je vsekakor ve- lik »zaslužek«, in če sedaj g. Frelih utemeljuje svoj predlog s »kalkulacijo«. je ta socialno vzeto na jako slabih nogah. K. Š. Ljubljana. Opozoriti Vas moramo, da je delavska kulturnopolitična revija v Nemčiji »Urania«. Mesečno dobite en zvezek revije in štiri knjige letno. Naslov: »Urania«-Freidenker-Verlag und Bildungsin-stituit e. V. Jena. Naročnina Din 36.— mesečno, ako jo naročite potom naše uprave. Železničarji v Ljubljani prirede. kakor vsako leto, tudi letos Železničarski ples, ki se vrši v sredo, dne 1. februarja, v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Na prireditvi igra orkester del. glasbenega društva »Zarja«. — Čisti prebitek prireditve se razdeli med reducirane železničarje, člane podružnice USŽJ v Ljubljani. — Pričetek ob 20. uri. Za obilen obisk se priporoča Železn. prireditveni odbor US2.J. Maribor. Končno bomo rešeni občinskega kuluka. Finančni odsek mestnega občinskega sveta je te dni pri razpravi novega Proračuna črtal občinsko davščino kulujk. Kakor znano, so se številne občine v Dravski banovini, med njimi tudi ljubljanska mestna občina, že svojčas, ko je banska uprava ukinila ta davek, odrekle temu viru dohodkov. AH se zamenjujejo nakaznice za živila, ki jih izdaja vodstvo pomožne akcije, samo v nekaterih trgovinah? Nekateri trgovci vprašujejo, če se zamenjujejo nakaznice za življenske potrebščine, ki jih izdaja vodstvo pomožne akcije podpore potrebnim občanom, samo pri nekaterih trgovcih.^ Umestno bi bilo, da se pri tem upošteva čim širši krog trgovcev, to pa iz razloga, ker so se tudi trgovci zavedno. Organizirani v svoji strokovni organizaciji »Splošne delavske zveze«, ki šteje že lepo število članov, se ribniški delavci žilavo borijo za zboljšanje svojega položaja. V nedeljo, dne 8. januarja, se je marsikaterim drugim industrijskim krajem. Delavci v Ribnici, vztrajajte, hodite vedno le po tej poti in uspehi ne bodo izostali. z malimi izjemami skoro vsi odzvali pozivu pomožne akcije za prispevanje v prid ubožnim slojem. Vodstvo Pomožne akcije naj izda nakaznice za živila, da jih bodo mogli brezposelni zamenjati kjerkoli. S trgovci pa naj se sklene tozadeven dogovor. Sodobna Kitajska je bil naslov predavanja, ki se je vršilo minulo sredo v dvorani Delavske zbornice. Kakor vsa predavanja, ki so se v poslednjem času vršila v okviru »Svobode«, je bilo tudi to predava nje dobro obiskano. Predaval je s. prof. Favai, ki je v lahko razumljivem govoru orisal razmere in kaos, v katerem se nahaja Kitajska, dežela 300 milijonskega naroda. Predavatelj je žel za svoja izvajanja obilo zasluženega priznanja. Proračunska seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v torek, dne 31. januarja 1933 ob 18. uri. Pevski odsek pekov. V nedeljo, dne 29. januarja ob 10. uri dopoldne se vrši v društvenem lokalu pri »Zlatem konju« občni zbor z običajnim dnevnim redom. Podporni člani imajo za eventuelne predloge dostop. — Odbor. 81.000 dinarjev je minulo nedeljo zaplenila mariborska carinska oblast pri neki elegantni dami. ki se je pripeljala iz Zagreba ter nameravala potovati v Avstrijo. Požar je izbruhnil minuli četrtek v tekstilni tvornici Doctor in drug. Gasilcem; ki so takoj prispeli na licc mesta, se je kmalu posrečilo ogenj zadušiti. Mariborsko gledališče. Sobota, dne 28. januarja, ob 20. uri »Nevihta«. Zadnjič. Znižane cene. V nedeljo, dne 29. t. m., ob 15. uri »Viktorija in njen huzar«, ob 20. uri »Pri belem konjičku«. — V kratkem bo premijera drugega dela drame »Dobri vojak Švejk« v ruskem ujetništvu. Tamburaški odsek pekov priredi v nedeljo, dne 4. februarja t. 1.. v Gambrinovi dvorani »valčkov večer« s sodelovanjem pevskega odseka pekov. To je prva prireditev tamburaškega odseka pekov, zato pridite polnoštevilno. Vstopnine ni. Godbeni odsek I. delavskega kolesarskega društva, centrala Maribor, priredi v nedeljo, dne 29. t. m., izlet s sankami v Št. Ilj k s. Dimniku. Odvoz ob 13.30 (pol 2.) uri od vogala Tomšičev drevored—Aleksandrova c. Dobre vrvi na sankah s seboj prinesti. Gostje dobrodošli! Odbor. & fcttto deco IcupujU (c pd »o* na Stotnikove** tc$u H. 6, btqovina £{ucUUe ti*Uacne d. d. Dclavci in nameščenci jedo umo v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6. Trbovlje. »Vstajenje« na delavskem odru, V četrtek, dne 2. febr. t. I. (na Svečnico) priredi dram. odsek »Svobode« gledališko predstavo »Vstajenje«, in sicer ob 4. uri popoldan v dvorani Del. doma. Ker sc igra ne bo ponavljala, radi tega, ker bo dvorana za naprej zasedena, se obvešča vse obiskovalce delavskih predstav, da pridejo vsi 2. febr. in si ogledajo to mojstrsko delo Tolstoja. Cene običajne. Predprodaja vstopnic v trgovini Del. doma in na dan predstave pri blagajni. Ptuj. Paberki iz občinske seje. Dne 20. t. m. se je vršila občinska seja. G. župan je poročal o načrtu priključitve občin k ptujski mestni občini v smislu novega obč. zakona. Delavstvo je za priključitev okoliških občin iz sledečih razlogov: Grof Herberstein, ki plačuje davke občini Krčevina, je opustil ekonomijo, ker »ne nese«. Vrgel je s tem okoli 50 ljudi na cesto, ki padejo sedaj v breme občini. Za pomožno akcijo pa visoki gospod dosedaj ni kaj prispeval, ker nima in torej ni čuda, ako je jeseni od revne ženice zahteval za košarico gnilega sadja, nabranega na njegovem posestvu, kazen v znesku Din 5.—. Samo most čez Dravo nas loči od samostojne občine Breg. Na sedežu iste je »Petovia«, d. d., podjetje, ki je sredi zime ustavilo obrat ter vrglo na cesto okoli 200 delavcev. Le-ti zdaj iščejo pomoči pri mestni občini. Kajti občina Breg, ki je bila deležna davka, katerega je plačevalo omenjeno podjetje, dasi je aktivna, nima smisla za potrebe delavstva. G. župan se je^ tudi pohvalno izrazil o uspevanju pomožne akcije. Zaenkrat pa je res to, kar smo poročali v našem listu. K temu omenimo, da je do danes prijavljenih nad liSO oseb za podporo. — Na Ljutomerski cesti dobimo novo armaturo za elektr. razsvetljavo, kar je res potrebno. — Odklonila se je koncesija za gostilno g. J. Stuhecu. Vrnjena pa je bila odseku prošnja oficirske čitalnice za oprostitev plačila obč. trošarine. Proti vsaki izjemi v tem oziru je protestiral občinski odbornik gostilničar, ki je tudi povdarjal. da so z ozirom na točenje alkoholnih pijač ob priliki družabnih večerov v oficirskem domu tudi gostilničarji prizadeti. — Ne zdi se nam pa pravično, da je bila prošnja za oprostitev kuluka vojnim invalidom odklonjena. — Razpravljalo se je tudi o našem predlogu glede obdavčenja luksuznih prireditev. Mi smo v predzadnji številki »Delavske Politike« poročali o »akademskem plesu«. A tak predlog nekaterim ne gre v glavo in se ga boje. Mnenja so, da zadostuje, če se pri taki prireditvi pritrdi napisno tablo z označbo, da se sprejemajo »prostovoljni prispevki za pomožno akcijo«. Obilo zabave pa je vzbudila prošnja mesarja U. za odpis najemninskega vinarja, češ. da ga »ni mogel« od stranke iztirjati. Odbito. — V svrho pospešitve gradbene delavnosti in v odpo-moč brezposelnosti je nujno potrebno, da preskrbi mestno načelstvo prosilcu g. Kacu primerno zemljišče za zgraditev garaže, ki bo stala Din 90.000 in bo zazidano 30.000 kom. opeke. Pri tem delu bi dobilo zapo- slitev večje število delavcev. Okoli 6 bi iili bilo mogoče zaposliti pri dovozu gramoza. Delovanje Svobode. Predstava igre -Najdeuec«, katero so ob nabito polni dvorani uprizorili naši pridni igralci, daje upanje, da bo v novem lokalu vendar zavladalo vedno večje zanimanje za de!, prireditve. Nikakor se pa ne strinjamo z uprizoritvami sličnih iger kot je »Najdenec«, ki absolutno ne spada na delavski oder in želimo glasom sklepa lanskega občnega zbora »Svobode«, da se podajajo igre vzgojnega značaja, podučljive in take, ki odgovarjajo stremljenju delavskega gibanja. Za to skrbeti je naloga in dolžnost marksističnega izobraževalnega društva. Mi moramo z resnico na dan, kot je bilo to imenitno podano v predigri po naših malčkih: »Kaj pravi premog«. Ta nastop naše dece ie res ugajal in ganil vsakogar, zato režiserjema .1. in D. iskreno čestitamo! Požlvljenje strokovnega gibanja. Kot smo zadnjič poročali, se je začelo pri nas živahnejše gibanje za strokovne organizacije. Danes pridamo še to, da se bo vršil v nedeljo ob 9. uri v društvenem lokalu sestanek delavcev vseh strok v svrho ustanovitve organizacije, katera nam bo opora v našem boju. Zavedati se moramo, da je rešitev delavcev delo delavcet samih. Zveza del. žjen, in deklet bo priredila v pondeljek, dne 30. jam, ob pol H. uri predavanje o terni »Žena in brezposelnost«. Sodrugi in sodružice pridite polnoštevilnoI Jesenice. Stanovanjske Izjave je nedavno predložila v podpis svojim delavcem in nameščencem Kranjska industrijska družba. Malo pred njo je bil izdelan svojevrsten hišni red, ki je v mnogih točkah tehnično povsem* neizvedljiv. Tako se n. pr. prepoveduje pranje in sušenje perila v stanovanjih, dasi mnoge oz. večina hiš KID nima ne posebnih prai-nic niti podstrešij. Itd. itd. Videti je na vsem tem hišnem redu. da ga ni delal noben človek, ki je imel kdaj vsai en mesec »srečo« stanovati v stanovanjskih kasarnah in barakah KID. Zdaj pa so dobili stanovalci v hišah in barakah KID v podpis posebne izjave, ki so jih morali podpisati v treh dneh v prisotnosti dveii prič. Te izjave imajo glavni namen, da stanovalcem in najbrž tudi oblastem vzamejo vsak dvom nad tem, da se nahaja njeno delavstvo v svojih stanovanjih v kakšnem najemno-pravnem razmerju nego se nahaja samo v službenoprav-ttem razmerju. Torej je imeti stanovanje kot del službenih prejemkov. Izjava izrecno po-vdarja, da je stanovanje delavčeva pravica, ki mu pritiče iz službenopravnega razmerja; podpisnik mora izjaviti, da stanovanja nima v najemu, da zan.j ne plačuje nikakršne najemnine, nego samo priznavalnino, in se zavezuje, da bo stanovanje na zahtevo družbe vsak čas in brez ugovora izpraznil. Osobito se zavezuje izprazniti stanovanje z istim dnem, ko mu iz kakršnegakoli razloga preneha službeno razmerje napram družbi. Prav tako mora izjaviti tudi za svoje pravne naslednike, da so v slučaju njega smrti dolžni izprazniti stanovanje v roku, ki ga predvidevajo tozadevne zakonske določbe. (!!) Dalje ne sme stanovalec brez izrecnega dovoljenja sprejemati v svoje stanovanje razen članov svoje ožje družine nobenih drugih oseb. Tudi to slednje bo v mnogih slučajih tehnično nemogoče in odveč. Ali cela stvar ima poleg namena, da se delavstvo napravi čimbolj odvisno od družbe, da se delavstvo navda za čas kake stavke, izprtja, redukcije in podobno, s strahom in skrbjo. Da boš, ko si morda vse življenje garal za družbo, še preden umreš, ali se smrtno ponesrečiš ali postaneš invalid, moral dovoliti postavitev svojih potomcev in svoje družine na hladno in pod kap. Ta morala obstoji dalje tudi v tem, da te družba vedno z nekakim dejanskim in duševnim terorjem pritiska k tlom in da stoji vedno pred teboj oni svarilni klic: če ne, pa na cesto! Ali treba je pogledati še drugo plat. Pri KID ureja službeno razmerje kolektivna pogodba, ki bo morala zdaj obsegati tudi stanovanje kot del prejemkov. Vsak delavec, ki mu to kolektivna pogodba nudi, bo moral imeti deputatno stanovanje. Oni delavci pa, ki ne stanujejo v tovarniških stanovanjih, ki jih je veliko premalo, bodo pa morali dobiti stanovanje v denarju, če ga ne bodo dobili v naravi. To bo treba urediti s kolektivno pogodbo, da bo k vsakemu šlužbenemu prejemku pripadalo tudi še stanovanje, ker: to bo šeje službeno pravno. In prav tako, kakor tovarna ne more plače znižati kakor hoče in kadar hoče, prav tako ne bo mogla odvzeti svojemu delavcu, kadar bo hotela stanovanja, oz. mu ga bo morala nadomestiti v denarju. SMRJ bo moral pravno plat, ki jo hoče uveljaviti KID, izpopolniti'tako kakor je treba, da bo z obeh strani dosledna. Na vsak način pa kaže ta ponovna zahteva KID spet, kako je krvavo potrebna delavska organizacija, kakor je to naš SMRJ. Zato vsi v organizacijo SMRJ! Kulturni pregled. Ljubljanska opera. Eugen d’ Albert: »Nižava«. »Nižava« je muzikalna drama v pravem pomenu te besede, zakaj redka so muzikalna dlela, ki bi bila v tolikšni meri podrejena interesu teksta, interesu dramskega dogajanja. V tej operi so najmočnejša tista glasbena mesta, id ipodčrtavajo dramska dogajanja ;n govor narave (vode in gora). S to ugotovitvijo nimam namena izreči negativne sodbe o glasbenem delu opere. Viprav nasprotno: Ma-lokje je glasba v obliki operne glasbe tako upravičena kakor prarv v »Nižavi«. V »Nižavi« je sozvočje glasbe in drame doseglo neko quasi idealno popolnost. Tekst je realističen (z majhno iprimesjo naturalizma), živ, prepričevalen, ni nesmiselno-romantičen in sentimentalen, kakor pri večini opernih del. Glasba pa mogočno dramo treh ljudi, silno dramatični konflikt med ekonomskim pritiskom in seksualnim gonom še stopnjuje. Režija se je v glavnem držala realistične linije. Režiral je g. Primožič, ki je hkratu igral in pel glavno vlogo (mogočnega posestnika Selbastiana). Morda bi bila režija idealnejša, da je kdo drugi režiral ali pa kdo drugi pel glavno vlogo. Nemogoče je, namreč, oboje dovršeno ustvariti. G. Primožič se je odločil po nekem naravnem nagibu za — igro. Igral je skoraj brezhibno. Pel je takrat izredno. Njegova partnerica, ga. Kavčnikova (Marta) ni za g. Primožičem v ničemer zaostajala. Tudi pela je jasneje, izgovarjala mnogo čisteje, nego kdajkoli prej. G. Marčec je ustvaril več, nego smo bili pri njem doslej vajeni videti in slišati. Ostali pevci so peli in igrali zadovoljivo. Orkester je v glavnem — pod dirigentom g. Nessatom — virtuozno izvršil svojo nalogo. Le semtertja je malce premočno zakril peivce. Inscenacija je ustrezala. Pdblika je vprizoritev sprejela z navdušenjem. —ok. Alkoholizem in „lahko-mlselno*' delavstvo. Še kratko pojasnilo o predavanju g. dr. St. Bajiča. Z ozirom na članek v 5. štev. našega lista, podpisan od A. C., podpredsednika »Treznosti«, v katerem le-ta polemizira z izvajanji g. dr. Bajiča v predavanju o alkoholizmu in kriminalistiki, nam piše predavatelj g. dr. Bajič, da pisci dotičnili člankov o tem je poročala tudi »Svoboda« — niso bili na njegovem predavanju navzoči in so se očividno zanašali na zelo pomanjkljivo poročilo v »Slovenskem narodu«, ki ni samo krat-komalo izpustilo dobro polovico predavanja, temveč tudi iz ostalega dela povzelo tu in tam kako besedo in to podalo tako. da dobijo posamezne trditve popolnoma drugo vsebino, kakor so bile izrečene v predavanju, ki se je bavilo povsem: samo s pravnega in kriminalističnega stališča z omenjenimi vprašanji. Svoj dopis zaključuje g. dr. Bajič: »Poleg tega Vas prosim, da resnici na ljubo ugotovite v Vašem listu, da se seveda s poročilom v »Slovenskem narodu« o mojem predavanju ne identificiram.« (Radevolje prinašamo zgornje pojasnilo, ker ne maramo, tla bi se g. dr. Bajiču godila krivica. O. dr. Bajič seveda ni odgovoren za to, kar je zakrivil poročevalec, ki je spisal poročilo o predavanju. — Iz navedenega se morejo pa tudi naši poročevalci učiti, kako odgovornosti polna je poročevalska služba pri listih, kako se sme in kako se ne sme poročati. Uredništvo. Gospodarska kriza in Šolstvo. zastonj V*» letni naročniki dobe 14 karatno originalno atnerikarisko zlato nalivno pero ali pa KOrichn«r}«w ročni lokslkon, (900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cov. Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radi o“ welt“. Naroča se Admlnlstratlon der „Radlo-welt‘' Wlen 1, Pestalozzlgasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, Interesantne slike tn Ima lepo urejene poučne tehnične članke. VSAKA HEGA SE PRItKE PRI MIŽI: Prlščavost — nečista kola — mlahovo mlil-Cavja — korektura obrvi — o teh vprašanjih bi se morali tudi Vi posvetovati z našo dipl. kosmetičarko v Kozmetiku Mirlbor, Oosposk. 15. Dijaštvo naše univerze ši pomaga na vse mogoče načine, da se pretolče skozi študijska leta brez knjig in učil. 11. Šole. Poleg neprilik, ki jih ima mladina pri svojem študiju, so tudi gospodarske ovire, ki onemogočajo reden in dober pouk na vseh šolah. Proračuni osnovnih, kakor srednjih šol za kurjavo in razsvetljavo so tako nizki, da so vedne neprilike in skrbi, kako bo upravitelj, oziroma ravnatelj pokril stroške. Priznati moramo, da je vzdrževanje osnovnih šol za nekatere občine pretežko breme in da ga nekatere z vsem razumevanjem. nosijo in za svojo mladino vse žrtvujejo, medtemi ko se v drugih občinah ravno pri teh postavkah najbolj skopari. Še slabše kot s kurjavo in razsvetljavo, je z učili. Za učila ie v proračunih po par sto dinarjev, ravno tako za knjižnice, tako da iz teh postavk komaj naroče one liste in knjige, ki so od oblasti priporočene ali celo naročene. Naše srednje šole so dobile v zadnjih letih prav malo učil, še manj pa knjig, čeprav je tehnika izdelovanja učil silno napredovala in so se vse panoge znanosti jako razširile ter zahteva zakon o srednjih šolah od vsakega učitelja, da redno sledi razvoju svoje stroke. Minili so časi, da si je lahko vsak učitelj ali profesor nabavil svojo knjižnico za lastno uporabo, ko komaj živi ob svoji pla- či. Sole ne izpopolnjujejo svojih knjižpjc in profesorji jih nimajo; odkod naj se potem ti nadalje izobražujejo v svojih predmetih. Naj večje neprilike v razvoju našega šolstva povzroča vprašanje prostorov za osnovne in srednje šole. Število mladine se je ponekod celo podvojilo, v primeri's časom pred svetovno vojno, a prostori so ostali isti. Med svetovno vojno niso zidali. Po vojni občine niso zidale, ker sp čakale boljT ših časov, danes ne morejo, ker res np majo denarja. V prvih letih po svetovni vojni bi bili lahko zidali, da niso ovirali tisti, ki so hoteli spraviti dobičke na varno. Sedaj nam pripovedujejo, da je bila doba konjunkture pred šestimi leti, toda v šolstvu je tudi tedaj nismo čutili, pač pa čutimo danes velik zastoj. Neprimerno je v higijenskern kakor v vzgojnem oziru, da je v eni učni sobi^ 70—90 otrok, česar tudi zakon ne dopušča; celo na srednjih šolah je v nekaterih razredih črez 60 otrok. Jezikovni pouk. posebno pouk tujih jezikov, je Pri takem številu otrok nemogoč, zato so tudi slabi uspehi. Na mnogih osnovnih šolah in na nekaterih srednjih šolah je* pouk dopoldne in popoldne v enem in istem prostoru. Opoldanski odmor ne zadostuje za zračenje, posebno pozimi ne, ko je treba prostore kuriti. V prenapolnjenih, premalo zračenih prostorih sedi mladina dopoldne pet, popoldne pet ur, kar je proti vsem zdravstvenimi načelom. (Dalje prihodnjič.) Rudarji svinčenega rudnika v boju za obstanek. Zborovanje mežiških rudarjev. V nedeljo, dne 22. t. 111., se je vršilo v Črni zborovanje rudarjev, katero je sklical lokalni odbor 11. skupine rud. zadruge. Zborovanja se ie udeležilo okrog 400 rudarjev, tako da je bila dvorana pri Knezu premajhna. Stati so morali na hodnikih, mnogi pa so morali oditi. Načelnik s. Lamprecht je pojasnil namen zborovanja. Podjetje je sporočilo zaupnikom, da je vsled slabega gospodarskega položaja primorano skrajšati delovne dni od doslej 16 mesečno na 12, v nasprotnem slučaju pa, da bi bilo primorano reducirati od 150 do 170 rudarjev. Med navzočimi je ta vest vzbudila splošno ogorčenje. (Medklici; nobene redukcije!) Nadalje je omenil, da zaupniki niso pristali ne na eno in ne na drugo. Predvsem ne morejo dopustiti, da bi se delala razlika med obrati, kaiti to skrajšanje bi se nanašalo samo na jamske obrate, medtem ko bi topilnica obratovala nadalje s 16 šihti. — Nato je poročal pokrajinski načelnik s. Pliberšek precej obširno o depresiji v vseli rudarskih podjetjih cele dravske banovine ter vplival pomirjevalno na zborovalce. Priporočal je, da rudarsko delavstvo pooblasti zaupnike, ki naj posredujejo pri podjetju, da se uvede skrajšanje v vseh obratih enakomerno. To je bilo tudi soglasno sprejeto, in sicer so za ta predlog glasovali tudi delavci, kateri so zaposleni v topilnici. Sprejeto je bilo še več drugih predlogov in zahtev. V koliko bo posredovanje pri rudniški upravi uspelo, bomo poročali prihodnjič. Črna. Tukajšnja podružnica splošne delavske kulturne zveze »Svoboda« je imela v nedeljo, dne 22. t. m., popoldne redni letni občni zbor. Iz poročila je bilo razvidno, da se je članstvo podružnice podvojilo. Izvoljen je bil dosedanji odbor z majhno izpre-membo. Po občnem zboru se je vršilo jako dobro obiskano predavanje (170 udeležencev) o Karlu Marxu. Predaval je s. Teply. Po končanem predavanju se je s. Dolinar v imenu poslušalcev predavatelju zahvalil ter ga prosil, da nas še poseti. Šoštanj. Podružnica »Svobode« bo imela svoj letošnji občni zbor v četrtek, dne 2. februarja, ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu. Dolžnost vseli članov je, da se sigurno in točno udeleže občnega zbora! Tivar obleke Dober zimski plašč za malo denarja lahko kupite v najboljši kvaliteti po izredno nizk' ceni za Din 390—. Dln 440-— Obiščite naše prodajalne: Aleksandrova 7 Maribor, G|av||i ||ig 2 Celje, Kralja Petra c. 29 ptuJ, Slomikova ulica 3 in Vi se boste lahko sami prepričali o resničnosti zgornje trditve. Prost ogled brez obveznosti 1 Paziti oa nato zattitoo znamko in tovarniibe cene! Pazite pred ponaredbami! Prodajna cena Prodajna cena Pazite na zgoraj označeno cenol Tiaka: LM»ka tiafcama, d. d Mariboru, predatarital) J°*P OOak v Mariboru. — Za konzorcij izdala in ara)u)a Viktor Erian v Maribora.