Številka 152
TRST, v torek 4. junija 1907.
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki da a tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. tb ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične številke se prodajajo po 3 nvč. (.*> stotink) v mnogih^ tobakarnsh v Trstu in okolici, Ljubljani. Gorici, Kranju, Žt. Petru, Sežani, Nivbrežini. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu Itd. ČEKE OGLASOV se račnnajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke 2 7, mm) ; za trgovinske in obrtne oglase po 20 Stotink; za onnrtnice. zabvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za ogla?e v tekstu lista do 5 vrst 20 K. reska na-daljna trsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa po 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edino3ti". — Plačuje se izključno le upravi ..Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moči
N&rofiolaa znaia
za vse leto 34 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nkovanp
pisma m me sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorglo Galattl IS. O'arodnl dom K Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcdj lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kocsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. i^sssss Pofitno-hranllnični račun St. S41-&2.
——— TEI^EFOV itev. 1167. -
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK
a
BRZOJAVNE VESTI.
Nagodbena pogajanja.
DUNAJ 3. 3Iinisterska predsednika dr. AVekerle in baron Beck sta na včerajšnjem razgovoru določila, da se bodo nagodbena pogajanja nadaljevala prihodnji ponedeljek v Budimpešti. V Budimpešto se podajo mini-sterski predsednik, ministri za železnice, finance, poljedelstvo in trgovino ter sekcijski načelniki nagodbene komisije.
Shod češke napredne stranke.
PRAGA 3. Na današnji seji češke napredne stranke se je novoizvoljenemu izvrše-valnemu odboru in pristašem stranke naložilo, da delajo v interesu obrtnikov in malih posestnikov. Češka napredna stranka se pridruži skupnemu klubu čeških poslancev.
Kongres za kuritev in zračenje.
DUNAJ 3. Danes je bil v navzočnosti ministra za notranje stvari barona Bienertha, namestnika Kielmansegga i. t. d. slovesno otvorjen kongres za kuritev in zračenje. Odkritje spomenika cesarice Elizabete.
DUNAJ 3. .Tutrajšnega odkritja spomenika cesarice Elizabete se udeleži skoraj ves dvor. Vojvoda Teodor Bavarski in soproga sta popoludne dospela iz Monakovega. Na kolodvoru ju je pozdravil cesar.
Pogajanja nemških strank.
DUNAJ 3. Členi nemške ljudske stranke, nemške agrarne stranke ter nemške napredne stranke so se danes sestali na razgovor. Jutri se bo vršila skupna seja, na kateri se bo sklepalo o sestavi jednotne zveze strank.
Iz Črnegore.
DUNAJ 3. „N." Wiener Tagblatt" poroča iz Dubrovnika, da je črnogorska vlada upokojila predsednika državnega sveta Gavra Vukovića in sekcijskega načelnika v vojnem ministerstvu Vojvodica. Razun tega je upokojila oziroma odstavila veliko število uradnikov, pristašev opozicije.
Državnozborske volitve v Galiciji
LVOV 3. Državnozborske volitve v Galiciji so končane, izvzemši v onih volilnih okrajih, kjer bodo potrebne nove volitve vsled odpovedi poslancev, ki so dobili po dva mandata. Izvoljenih je 23 konservativcev, 13 členov centra, 5 vsepoljakov, 21 demokratičnih Poljakov, 5 poljskih socijalistov, dva maloruska socijalista, dva neodvisna socijalista. 3 sijonisti in 23 Malorusov.
Demonstracije v Budimpešti za splošno volilno pravico.
BUDIMPEŠTA 3. Socijalisti so priredili včeraj shod v prilog splošne volilne pravice. Govorniki so hudo napadali vlado, ker ne drži obljube, da uvede splošno volilno pravico ter hoče v prvo vrsto postaviti vprašanje ustavnih garancij v svrho, da ostraši prebivalstvo. Volitve na Romunskem.
BUKAREŠTA 3. Včeraj so pričele glavne volitve prvega razreda za volitev senatorjev, ki sestoja večinoma iz členov velepo-sestva. Kolikor je doslej znano so od 60 mandatov dobili liberalci 43, konservativci Potrebnih je 8 ožjih volitev. Ministerski predsednik Sturdza je bil izvoljen v dveh okrajih. V torek voli drugi razred.
Potres v ekvatorju.
S ANTI AGO DE GUAYAQUIL 3. V soboto je bilo tukaj čuti tri močne potresne sunke, tuko, da so cerkveni zvonovi sami od sebe zvonili, in da so prebivalci prestrašeni zbežali na ulice. Velike škode ni tukaj bilo, vendar se je bati, da je potres provzročil večo škodo v notranjih pokrajinah.
DUNAJ 3. Centralni zavod za meteorologijo na Dunaju je beležil v soboto potres oddaljen 12.000 kilometrov. Tresenje je pri-
čelo ob 9.53 predpoludne, najviše tresenje je	razlaga, zakaj vodstvo S. L. S. ne čuti pobilo ob 10 38. konec ob 12.50 opoludne.	trebe jedinstvenega jugoslovanskega kluba-Angleški časnikarji v Monakovem.	V znanem svojem članku kliče dr. Su-MONAKOVO 3. Angleški časnikarji so	i steršič po „homogennem41 klubu, ki naj bi včeraj dopoludne došli semkaj. Na kolodvoru	združeval le politično sorodne elemente, jih je pozdravil Dr. Jurij Hirth, predsednik	S tem je postavljen narodni moment monakovskega časnikarskega in pisateljskega	še-le v drugo vrsto.
Da-si se mora principijelno le pritrditi zahtevi, nai se parlamentarne stranke ločijo, oziroma združujejo v prvi vrsti po političnih načelih, vendar ne smemo pozabiti, da zavzema avstrijski parlament ravno, kar se tiče grupiranja strank, izjemno stališče, katero smo zlasti mi Jugoslovani prisiljeni brezpogojno sprejeti, ker smo zastopniki naroda, ki je žalibog primoran napeti vse svoje moči,
društva.
Štrajk železničarjev v Argentiniji.
BUENOS AYEES 3. Med ravnateljstvi železnic in zastopniki mašinistov in kurjačev je prišlo do sporazuma, da se obstoječe diference predlože razsodišču. Strajkovci so vsled tega šli danes zopet na delo.
t Avn^ ^ mtaJJk?um	ki je žalibog primoran napeti vse svoje moči,
LONDON 3. „Morning Post poroča iz K rib(friPin vgaj kolfkor toliko zavaruje bangaja : Puntarji so v okolici Svatova umo-	ekzigten5ne pogoie
rili uradnike, zažgali urade ter se polastili	6	... ,,
mest in vasi. Taotai iz Svatova je sporočil Jn ne velja samo za tisti del našega le o izgubi upornikov, boječ se, da bi vesti naroda, ki živi na mejah m ki zaradi nepre-o opustošenju, provzročene od upornikov, iz- stanega bo] a za obstanek m niti smel mis iti zvale posredovanje inozemskih držav.	*>a povdarjanje brezdvomno obstoječih razlik
LONDON 3. „Dailv Cronicle" poroča iz * političnem m socijalnem oziru temveč tudi Hongkonga, da je angleška eskadra pozvana ™ Kranjsko in Dalmacijo. Ali smo v teh i od Japonske v Hongkong, in da je bila v kronovmah res ze enakopravni z Nemci, ozi-' Svatov poslana japonska eskadra.	roma Lahl	ne čutimo poniževanja ki
Kongres ruskih Eocijalistov.	tiči v tem, da nam nasa vada kaze potom
LONDON 3. Kongres ruskih socijalistov uradnega jezika na Kranjskem nemško, v je vsprejel resolucijo, v kateri se pobija načrt Dalmaciji pa še vedno lasko-nemsko lice ? angleško-ruskega sporazuma.	Ah ne vidimo da nam vlada dosledno tu^
°	° r	v našem srediscu odreka vsa sredstva za
kulturelni razvoj našega naroda s tem, da
_____ zanemarja slovensko srednje in
strokovno šolstvo ? Tudi ne smemo pozabiti, da bije naš narod, vsled svoje gospodarske in deloma tudi kulturelne zaostalosti, skoraj obupen boj proti tujemu kapitalu, ki s svojo industrijo in trgovino seče globoke rane našemu narodnemu telesu.
V tem boju moramo pustiti na stran vse malenkostne razlike, ki imajo za naš narod za sedaj pravzaprav le teoretičen pomen, in povdarjati moramo le to, kar nas združuje, in to je želja, da priborimo našemu narodu varno pozicijo v družbi avstrijskih narodov.
Ako je mej Čehi mogoče, da se združijo
kulturelni razvoj našega naroaa s tem, < CARIGRAD 3. Upor v Skopl]u je kon- o]nomfi zanemaija slovensko srednje čan, ker so vojake izplačali in upornike odpu- Jtr^kovno šolstvo ? Tudi ne smem0 pozabi
stili.
Srbski princ Aleksander.
PETROGRAD 3. Srbski princ Aleksander je včeraj dospel semkaj.
j Tovarnar Schicht.
AUSSIG 3. Umrl je znani industrijalec Schicht, lastnik velikih tovarn mila.
H u s i j a.
Vsprejem članov dume pri carju.
PETROGRAD 3. (Petr. brz. agent.) Med 31 členi desnice dume, ki sta jih včeraj vsprejela car in carica, sta bila tudi
škofa Evlogij in Platon, ter grof Bobrinsky in y en klub dr. Masarvk, "dr. Kramar in mo-Puriškevič.	' ""
Preosnova senata.
PETROGRAD 3. (Petr. brz. agent) I Državni svet je pričel v soboto posvetovanje
0	predlogi glede preosnove senata. Reforma | gre na to, da se določijo odnošaji med se-1 natom in pravosodnim ministrom ter ima med | drugim namen, da se povspeši poslovanje ! senata.
j Jugo slovanski Klub.
Razkosanost narodnih strank je omogočila velike vspehe socijalistov v čeških, nemških in italijanskih pokrajinah. Te nepričakovane socijalistične zmage dne 14. maja t. 1. so streznile narodne stranke v toliko, da so skoraj povsod pozabile na svoja strankarska nasprotstva in da so se za ožje volitve združile proti internacij očali. Vspehi, ki so jih s tem dosegle, so posebno med češkimi poslanci vzbudili željo, da bi se ta začasna zveza spremenila v trajno in da bi se v par-
1	mentu, kjer imajo proti sebi ne samo inter-nacijonalo, temveč tudi različne nemške stranke, vsi narodni češki poslanci združili v en klub. O enakih težnjah govori se tudi glede poljskih strank.
V slovenskih volilnih okrajih smo imeli resne boje s socijalno demokracijo pravzaprav le mi tržaški Slovenci in naši bratje na Koroškem, dočim so drugod socijalisti spravili na volišče le neznatne manjšine.
S tem dejstvom — ako abstrahiramo od osebnih momentov — se menda, vsaj deloma,
PODLISTEK.
VOHUN
Amerikanski romana—Spisal J. F. COOPER.
..In kje je lopov, ki je zakrivil to nesrečo ?" je vzkliknil stotnik Singelton in se trudoma vzdignil na trati, kamor ga je bil položil njegov sluga; a takoj je zopet onemogel omahnil nazaj.
„Ah, bolan sem in slab," je vzdihnil, ..toda ... ali ni bilo roke, ki bi bila maščevala na mestu to krasno bitje?"
- Manj kalo ni ne roke ne srca v taki stvari," je mračno odvrnil stotnik Lavton. rA brezbožnežu pomaga vrag ..."
Zdaj je zopet dr. Pipec posegel vmes.
„Nočni zrak," je dejal, -utegne škodovati i Juriju i damam tu... Treba jih torej vse spraviti na kraj, kjer dobe i zdravniške pomoči i okrepčila. Tukaj ni drugega ko razvaline."
Ta predlog je bil seveda sprejet, in stotnik Lavton je nemudoma ukrenil vse, da spravi vso družbo v svoj tabor.
V tistih časih je izdelovala Amerika samo jako malo in slabih vozov, in vsaka količkaj spodobna uprega je prihajala iz Londona. Ko je bil gospod Hvarton zapustil mesto, je vzel svojo ekvipažo seboj in to je pripeljal zdaj Cezar, zapreženo s starima Hvartonovima konjema. Tudi nosilnica Izabe-lina je bila še pri roki, kajti hlevom in zunanjim poslopjem je bil ogenj popolnoma prizanesel.
Teto Ivanko, Faniko in Saro ter Izabelo so posadili v kočijo, stotnika Singeltona pa položili na voziček Lize Flanagan; v nosil-nieo so djali napol nezavestnega gospoda Hvartona. Kaj se je bilo zgodilo z ostankom družine na Kobiljeku, je ostalo neznano — kajti od vseh služabnikov je bilo najti samo Cezarja in njegovo staro.
Na pogorišču je pustil stotnik Lavton stražo pod poveljstvom stražmojstra Holistra in potem je cela karavana odrinila. Samo stotnik se je pomudil še nekoliko na pogorišču, da bi rešil kake morebitne dragocenosti, o katerih se je bal. da bi utegnile zamikati lakomnost njegovih dragoncev, in še-le ko se
ravski katoliški poslanci, potem se lahko zedinijo tudi jugoslovanski poslanci, posebno če se pomisli, da bi se moralo glede nekaterih — nomina sunt odiosa — še le s povečevalnim steklom preiskovati, v čem obstoji njihov razkričani „liberalizem", oz. „kle-rikalizem".
Tudi treba pomisliti, da želi dr. Susteršič, naj tisti klub. ki ga ima on v mislih, išče zaveznikov v prvi vrsti v drugih slovanskih strankah. V poštev prideta menda le češki in poljski klub, ker zavzemajo Malorusi v političnem oziru tako stališče, da se žnjimi ne more računati. V češkem klubu pa bodo imeli napredni elementi večino (kar vendar ni oviralo na pr. katoliške poslance moravske, da so se izrekli za jedinstven klub, kakor poročajo „Narodni ListyM).
Isto velja tudi za poljski klub, v katerem bodo sedeli zraven katoliškega duhovnika celo poljski židje.
Čudno bi bilo sedaj, da bi sjovensko-hrvatski klub, kakor si ga misli dr. Susteršič, pač stopil v zvezo z naprednimi klubi drugih narodnosti a bi odbijal takozvane napredne poslance lastne narodnosti.
To bi dovedlo le do onega nezdravega tekmovanja, do onega mejsebojnega pobijanja, ki je spravilo jugoslovansko delegacijo v prejšnjem parlamentu — bodimo odkritosrčni — ob marsikateri vspeh in menda deloma tudi ob njen ugled. Vladi in nasprotnikom imponira le složen nastop.
Čutil sem potrebo, da izjavim otvoreno
je prepričal, da ni ničesar, kar bi jih moglo zapeljati, je odjahal tudi on.
„Stojte, stojte !" pa mu zakliče naenkrat ženski glas. „Ali naj ostanem sama tu, da me kdo umori?"
Lavton je obrnil poglede tja, odkoder je prihajal glas, in videl žensko, prihajajočo iz razvalin in obloženo s culo, skoro tolikšno kakor tista dobroznana krosnjarjeva.
„Kdo pa prihaja tukaj kakor ptič Feniks iz plamenov?" je vzkliknil stotnik. rPri moji veri, klepetulja je!" je zamrmral. „No, ženšče, kaj tako kričite ?"
^Kričite?" je ponavljala Katra in lovila sapo. „Kaj bi ne kričala, če človeka oropajo in ga hočejo še umoriti ? Dokler sem bila pri Harviju, se mi ni tako slaba godila, čeprav je počenjal skrivnostne reči in rad zapravljal svoj denar."
„Torej ste živela nekdaj skupaj s Har-vijem Brezo?" ■
„Bila sem duša njegovega gospodinjstva, desna roka starega in mladega; živeli smo sami, on, jaz pa njegov oče, veste — (Pride še.)
svoje mnenje o vprašanju jugoslovanskega kluba, ker sem, zlasti z ozirom na tržaške razmere, ne samo prepričan o potrebi narodne solidarnosti, temveč ker sem tudi hotel dati izraza nagovorom in željam mojih volilcev.
V	tem oziru je značilen odgovor, ki mi ga je dal nek odličen okoličan, ko sem ga vprašal, kaj naj storim, ako se napravita dva slovenska kluba. Citiral mi je laški pregovor : „Megb'o solo, che mal accompagnato" („bolje sam, nego v slabi družbi").
Mož je menda izrazil mnenje velikanske večine okoličanskih volilcev.
Dr. Otokar Rybar
državni poslanec.
Bosna i Hercegovina v avstrijski iravi.
V	eni zadnjih številk „St. Peterburgskih Vjedomostij" se nahaja zanimiv članek o vprašanju, ali so se kulturne in gospodarske prilike Bošnjakov in Hercegovcev zboljšale od časa, ko je avstrijsko gospodarstvo zamenjalo t. z. turški jarem, in kaj so ti novi gospodarji ukrenili v rešitev agrarnega vprašanja v okupiranih deželah. Omenivši, daje avstrijski pooblaščenec grof Andrassy na berolinskem kongresu naglašal absolutno potrebo agrarnih reform v teh deželah, in same reforme, kijih je predlagal, da se zboljša „obupno" stanje prebivalcev, dokazuje omenjeni list na podlagi številk in dejstev, da se okolnosti v Bosni in Hercegovini pod upravo Avstrije ne le niso zboljšale, ampak da so se znatno shujšale. .
Prej, pod turškim gospodstvom, pravi list, plačal je kmet le dva davka : desetino pridelkov je plačal v državne blagajne in eno tretjino svojemu neposrednemu gospodarju, begu ali agi. — Plačevanje se je vršilo v naravi in ni obteževalo kmeta, ker se je desetina smela plačevati v štirih obrokih, a tretjino so plačali, kakor so hoteli, v denarju ali pa v naravi v več obrokih. Pozneje so morali kmetje plačevati tudi druge davščine : na živino, na nepremičnine, za osvoboditev od vojaške dolžnosti (!) in dr. — Seveda so te dajatve obteževale kmete; imele so pa vsaj to ugodnost, da so jih plačali le premožnejši kmetje, oziroma da je tem dajatvam odgovarjala tudi kaka korist kakor n. pr. osvoboditev od vojaške dolžnosti. Razun tega so pa imeli kmetje druge koristi, čeprav so namreč imeli svoje gospodarje in četudi niso imeli svobodne selitve, so vendar kakor osebe, ki so pripadale k zemljišču, imeli obširne pravice paše, pravico rabiti pridelke gozdov, pobirati drva in steljo, izlasti so pa imeli tudi pravico odkupiti si svoja zemljišča. Že iz te zadnje okolščine je razvidno, da je njihovo stanje bilo ugodneje kakor v mnogih drugih državah. Te pravice so jim bile zajamčene in gospodar ni smel zabraniti svojim kmetom, da ne bi smeli teh pravic vršiti in tudi ni smel spoditi kmeta z zemljišča, ki ga je užival.
Avstrijci pa niso odstranili desetine, ampak nasprotno, so jo celo povečali in razširili število predmetov, za katere se je moral plačevati davek. Posebna komisija določa vsakega leta visokost desetine in se, kakor vse druge komisije, ozira na vse drugo nego na letino in na cene v dotičnem letu. Od-i poslanci kmetov, ki so v teh komisijah, nimajo nikakega vpliva, ker jih uradniki in posestniki jadnostavno preglašajo. Desetina se sedaj ne plača v naravi ampak v denarju, in ne v štirih obrokih, marveč v dveh. In cene more kmet točno plačati teh obrokov, prodajajo mu na dražbi zemljišče za kako malenkost. Prav tako strogo se iztirjava tudi tretjina. Poleg tega so vsi Bošnjaki dolžni služiti v vojski, 3 leta v aktivni in 9 let v rezervni, in kakor da bi tega ne bilo dosti, plača dežela še letnih 10 milijonov za vzdrževanje 7 polkov, od katerih ostajajo v Bosni le 4 batalijoni.
Kratko rečeno, stojijo stvari tako, da ostaja po vplačilu vseh davkov in dajatev kmetu za domačo rabo le zaloga v vrednosti kacih 8—10 K, vsaka nezgoda, slaba letina , ali bolezen uničuje kmeta popolnoma. In ; kakor so mu — davši mu osebno svobodo — odvzeli pravico živeti na zdavnej uživanem zemljišču, in vse druge užitninske pravice, ki jih je prej imel, mu po dražbi njegovega zemljišča ne preostaja drnzega, kakor bera-ška palica, ali se izseliti.
Izseljevanje raste tako naglo, da je število prebivalstva Sarajeva, od 40.000 (v letu 1878) padlo na 20.000, torej se zmanjšalo za polovico. Avstrija se ne briga za vprašanje izseljevanja in ni v tem pogledu izdala nikakih naredb. Nasprotno, zdi se, da so jej te okolfičine po volji in da si le prizadeva, da zameni nemirno bosansko prebivalstvo, i katero ljubi svojo vero, svoj jezik in svoje : tradicije, z drugim. — To drugo prebival-
8tran 11
»EDINOSTc it. 152
V Trstu, dne 4. junija 1907
8tvo s0 — Nemci. Bosna in Hercegovina leže na poti nemškemu stremljenju na jug in na vstok in če pojde tako naprej, je možno, da se agrarno vprašanje reši na lahki in za Nemce najlepši način : da se Srbi izsele iz teh dežel in odstopijo mesto Nemcem.
Roosevelt proti prevelikemu kapitalu.
Predsednik Združenih držav Roosevelt je imel 30. maja v Indianopolisu govor, v katerem se je dotaknil tudi velikih industrijalnih in socijalnih problemov. Posebno važen problem je lastninska pravica, ki je bolj varna pred socijalisti in anarhisti, nego pa pred razbojniškimi bogataši. Predsednik želi, da bi se železnice v meddržavnem prometu podvrgle kontroli, kakor tudi želi, da bi se podvrglo kontroli izdajanje delnic itd. Tako bi vladi vspelo, da prepreči preveliko kapitalizacijo. Istotako bi mogla vlada preprečiti, da bi se železniški imetek obremenil z obligacijami itd. Zahteve sedanjosti so nastopne : olajšanje prometa, pravična razdelitev tarifov itd. — Roosevelt je zaključil z apelom na svoje poslušalce : „Zahtevajte poštenost od javnih uradnikov kakor tudi od ljudi trgovskega življa. Opomnite bogataša, da bo vesten pri uživanju svojega premoženja, ker je vsaka zlovporaba z njegove strani nevarna zanj in za druge bogataše kakor tudi za narod."
Nevaren položaj na Portugalskem.
„Alig, Zeitung" piše: Težaven položaj, v katerem se nahaja kralj Karol že davno, se je v zadnjem času še tembolj pooojstril, ker je prišlo do hudih J nasprotstev med krono in zbornicama. Temu je dalo v prvi vrsti povod financijelno poslovanje kralja in njegova notorična zveza z velikimi industrij alnimi podjetji, kar škoduje javnemu blagru. Vsled tega so pa pričeli republikanska stranka in legitimisti močno agitacijo po deželi za razširjenje svojih načel. Republikanci so imeli v prestolnici in po deželi več shodov, ki so bili razgnani s silo. Legitimisti so se pa obrnili na vojvodo Mihaela Braganza, sina princa Miguela, ki je bil leta 1834 vržen s prestola in kateremu je sledila dinastija Koburg-Gotta, katere potomec je tudi sedanji kralj Karol. Mada ima za vsak slučaj pripravljene čete, da udušijo eventuelno anti-dinastično gibanje.
Drobne politične vesti.
Perzija. Iz Carigrada poročajo: Di-plomatična poročila iz Perzije opisujejo položaj kakor zelo resen. Veliki vezir namerava radi pomanjkanja čet in denarja odstopiti. Posamični diplomatje so mnenja, da utegne priti do rusko-angleškega posredovanja.
Nemčija za svoje uradnike. Iz Berolina javljajo, da je dne 1. junija plačala država svojim uradnikom nad 23 milijonov mark kakor draginjsko doklado. Vsak uradnik srednjih razredov je prejel 150 mark ; vsak niži uradnik pa sto mark.
Organizacija železničarjev je ena najmočnejih podpor socijalne demokracije. Od leta 1905 na 1906 se je število členov pomnožilo za 14.222 in je koncem lanskega leta znašalo 46.943. Od teh je bilo 30.978 Nemcev, 10.614 Čehov, 3712 Poljakov, 1506 Slovencev in 118 Italijanov. Prihodki centrale in krajnih bkupin so znašali leta 1906: 305.178 K nasproti 209.647 K 61 stot. leta 1905. Za strokovne liste se je izdalo 166.333 K, v agitacijske svrhe pa 21.867 K. Skupnih stroškov 1. 1906 je bilo 234.046 K, to je 58.265 K več nego leta 1905.
Romuni in nemška agrarna stranka. Trije romunski državni poslanci iz Bukovine se nameravajo, pridržuje svoje posebno narodnostno stališče, pridružiti nemški agrarni stranki, ako ista ne vsprejme v svoj program posebnega stanja Galicije in Bukovine. Grof Bellegarde, ki je tudi izvoljen v romunskem okraju, stopi najbrž brez pridržka v nemško agrarno stranko. Peti romunski poslanec Onciul ostane divjak.
Spomenica romunskih škofov. Romunski list „Tribuna" poroča, da je kabinetna pisarna že javila ogrski vladi o spomenici romunskih škofov. Strokovni poročevalec kabinetne pisarne predloži to spomenico cesarju, opremljeno z opazkami naučnega ministra grofa Apponyi-ja. Sedaj je gotovo, da vzame cesar spomenico romunskih škofov na znanje prej ko bo sankcijoniral novi šolski zakon.
Grki v Bolgarski. Iz Aten poročajo, da je vest, češ, da nagovarjajo grški odbori oziroma agentje bolgarske Grke na izselitev, popolnoma neosnovana. Izseljevanje Grkov je pripisovati vzrokom, ki so splošno znani. Grška vlada je dala grškim konzularnim oblastnijam v Bolgarski vnovič navodila, naj Grkom svetujejo, da ne zapuste svoje domovine. Vzlic temu je še nedavno dospelo v Atene okolu tisoč Grkov.
Francoski vojni minister proti dvoboju. Iz Pariza poročajo : Francoski vojni minister je izdal okrožnico na vsa zborna poveljništva, v kateri se glasi, da se v vojaških prepirili med častniki in predstojniki ne sme dati častnikom dovoljenja za dvoboj, a niti se ne sme pritiskati na častnike ter jih ščuvati na dvoboje. Ako pride v službi med častniki do prepira, je dovolj, ako častniška oblastnija upotrebi za ureditev afere disciplinarne odrebe. Ako je prišlo do prepira izven službe in ako je isti privatne naravi, tedaj se prepušča vsakemu na voljo, da reši svojo afero po svoji vesti in svojem ume van j u
časti, toda vsak ostane odgovoren tudi vojaškemu reglementu in zakonu.
Dnevne vesti.
Politično društvo „Edinost4*
vabi uljudno vse p. n. gg. odbornike, da se udeleže odborove seje, ki bo ob 7. uri zvečer v pisarni gg. dr. Grego-rina in dr. Slavika.
Mestni svet tržaški bo imel dre vi ob 7. uri zvečer javno sejo.
Gosp. namestnik princ Hohenlohe se je sinoči podal na Dunaj, kjer se udeleži slavnosti odkritja spomenika cesarice Elizabete.
XX. občni zbor centralne zveze avstrijskih industrijalcev. V nedeljo ob i o. uri predpoludne je bila v mali dvorani trgovske in obrtne zbornice seja velikeg-a odbora centralne zveze avstrijskih industrijalcev. Popoludne se je pa v veliki dvorani trgovske in obrtne zbornice vršil občni zbor zveze pod predsedstvom predsednika zveze člena gospodske zbornice Pavla vit. Schollerja. Zborovalce sta pozdravila g. namestnik princ Hohenlohe in župan dr. Sandrinelli. O delovanju sta poročala generalni tajnik centralne zveze, Maks Honig in podpredsednik tržaške in obrtne zbornice Ricchetti-Terralba.
V. Vsesokolski zlet v Pragi 1. 1907. Vsesokolski zlet v Pragi se /vrši v dneh 28., 29., 30. junija ter 1. in 2. julija 1907 s sledečim vsporedom : 28. junija, v petek dopoldne: tekmovanje odbranih tekmovalcev. Pozdrav gostov. Popoldne na telova-dišču ob 5. uri koncert. Pozdravni večer. Seja sodnikov. V nar. divadlu slavnostna predstava.
29.	junija, v soboto zjutraj : I. tekmovanje vrst, II. skušnje: a) ženskih odsekov, b) članstva. Popoldne: javna telovadba : a) gostov (pol ure), b) članstva (skupne vaje, 20 min.), c) ženskih odsekov (skupne vaje, 20 min.), d) vaje vzornih vrst (event. tekmovalnih vrst, 20 min.) Zvečer od 8. do 11. ure javen nastop na podiju, kjer bodo društva izvajala posebne vaje. Proste vaje izvajalo bo 8000 telovadcev in 2500 žen.
30.	junija. V nedeljo: zjutraj prosto. Uvrstitev izprevoda (14.000 Sokolov) od 9. do 11. ure. Ob 11. uri pojde izprevod z Vinogradov pred mestno hišo in dalje na telovadišče, tam razhod na zbirališču. Skupni obed. Popoldne : javna telovadba: a) skupne vaje članstva, b) skupne vaje ženskih odsekov, c) tekmovalna telovadba žup, d) metanje. Proglasitev vspehov tekmovalne telovadbe odbranih tekmovalcev in vrst. Zvečer od 8. do n. ure: javni nastop na podiju.
1.	julija, v ponedeljek: zjutraj prosta tekma — tekma v posebnih vajah, tekma v plavanju. Popoludne ob 4. uri javna telovadba sokolskih jezdecev in šah.; Proglasitev zmagovalcev v prosti tekmi, v posebni tekmi ter v tekmi žup. Prijateljski večer v slovo.
2.	julija: izleti. Zvečer na Žofine zaključna zabava.
*
# #
Kdor le more, naj pojde! Ne zamuditi nudeče se nam krasne prilike od blizu proučiti in spoznati slovansko so-kolstvo. V ta namen odpotuje iz Ljubljane posebni vlak, kateri odide v Četrtek dne 27. t. m. in ne 28. t. m. kakor je bilo včeraj po pomoti objavljeno, ob 8. uri zv. Cena tja in nazaj stane 20 kron 40 stot, Vrne se pa lahko vsak tudi z drugimi vlaki, ali vedno po isti progi.
Častite udeležence tega izleta prosimo, da priglase svojo udeležbo odboru „Tržaškega Sokola". Potrebno je to zaradi posebnega vlaka, da vemo natančno število udeležencev.
Sestanek slovenskega in češkega ženstva v Pragi. Splošno slovensko žensko društvo" poživlja iznova svoje cenj. članice in prijateljice društva, naj se udeleže o priliki vsesokolskega zleta v Pragi sestanka Češkega in slovenskega ženstva! Vožnja velja tja in nazaj v III. razredu 22 K, v II. razredu 43 K. Tudi za stanovanja so poskrbele ljubeznive Čehinje. Vendar je nujno potrebno, da se zglasijo udeleženke vsaj do 10. junija, ker sicer se bodo oddala stanovanja drugam. Kot vstopnice k vsem sokolskim prireditvam se dobe legitimacije po 4 K za osebo. Katera iz med dam se želi udeležiti teb prireditev, naj blagovoli vposlati blagajničarki „Splošn. slov. žen. dr/, gospodični R. K a-d i ve c (Ljubljana, Prešernove ul.) 4 K, da jej društvo preskrbi legitimacijo, katerih je le še malo, zato naj se udeleženke čim preje zglasijo. Na razna vprašanja z dežele, odgovarjamo, da se vrši sestanek, oz. sokolski zlet koncem junija in prve dni julija t. 1. : od 28. junija do I. ali 2. julija.
Prvi slovenski penzionat ženskega vzgojevalnega In naobraževalnega društva „Mladika" v Ljubljani. Gosposke ulice št. 8. Ta prepotrebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske d&me za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej ali kako drugo slovensko šolo v Ljubljani. S to ustanovitvijo se omogoči staršem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna učilišča. V zavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo
kot bodoče dobre in skromne gospodinje. | Skrbi se tudi za to, da se priuče deklice j lepim vnanjim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje. Čustvovanje se jim blaži z gojitvijo glasbe in petja, z deklamacijami in s primernim čtivom ter z udeleževanjem primernih umetniških prireditev. V higieničnem oziru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim in individualnim utrjevanjem, z igrami in s telovadbo, z izprehodi, s kopelmi itd. Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak čas na razpolago ; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi. Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za gojenke, ki jim postane vsled tega penzionat prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti. Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, redoljubnosti in ljubezni do domačih opravil. Sprejemajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu.
Vpisnine je plačati 4 K. Redne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pouku. Izredne gojenke, ki ostanejo čez opoludne v zarodu, plačujejo po 16 K na mesec. Če dopušča prostar, se sprejemajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana mesečnina. Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter krstni list. Odbor izobraževalnega ženskega društva „Mladika" ima pravico, da v posebno nujnem slučaju, ko bi po kaki gojenki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem oziru pretila nevarnost, to gojenko odslovi, kar se nemudoma naznani staršem. Za izpopolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene moči. Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s starši posebni honorarji. Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju se uče gojenke v zavodu. Vsak mesec se pošiljajo staršem računi o izdatkih za izredne učne potrebščine, za obiskovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da se deklice vadijo pri vseh svojih izdatkih štedljivosti in skromnosti. Perilo se pere v zavodu, in sicer životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno. Vsaka redna gojenka prinesi s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih tudi zaznamovanih stvari, in sicer : 1) odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke; vse kolikor mogoče preprosto izdelano. 2) 6 navadnih prtičev, 3 manjše kavne prtiče, 6 brisalk, 2 otirači za frotiranje in 3 brisače za snaženje umivalnika ter vrečico iz debelega platna za nesnažno perilo. 3) 6 dnevnih in 3 nočne srajce, 6 poletnih in 6 zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimska spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskih nogavic, 24 žepnih robcev, 1 kopelno obleko. 4) potrebno obleko, ki bodi okusno toda preprosto prikrojena in okrašena; 3 temnomodre in 2 bela predpasnika, 2 para temnomodrih rokavcev ; 2 para črevljev, 1 par galoš, 1 par domačih črevljev. Telovadsko obleko, bluze in predpasnike preskrbuje na željo staršev tudi zavod; 5) preprosto malo košarico za ročna dela s potrebnim šivalnim orodjem; 6) 2 glavnika, lasno in zobno ščetico, ščetico za nohte, krtačo za obleko, 3 kose mila; 7) vsaka gc-jenka prinese s seboj malo in veliko žlico, vilice in nož ter obroček za prtič. Vodstvo zavoda poroča staršem vsak mesec o napredku v š'h, o vedenju in zdravstvenem stanju gojenke. V izrednih slučajih se starši takoj obveščajo. Odbor jamči za korektno vodstvo in vestno oskrbništvo v zavodu.
Birma. V nedeljo je bilo v župni cer* kvi pri sv. Jakobu birmanih 597 dečkov in 285 deklic. — Skupno je bilo v tem letu birmanih v tržaških župnih cerkvah 1762 dečkov in 1133 deklic.
Kruh se je podražil v Trstu za 4 stotinke pri kilogramu. Ob enem so pa pekar-narji opustili pečenje kruha po 28 in po 32 stotink. To podraženje je stopilo v veljavo z dnem 1. t. m. Komisija proti podraženjem živil je že imela eno sejo v svrho, da bi se odpomoglo proti temu podraženju. Na tej seji je zaslišala razne interesente, da bi našla pravi vzrok temu podraženju. Zaslišani pekovski mojstri so izjavili, da so podražili kruh vsled podraženja moke, vsled povišanja plače pekovskim delavcem in vsled splošnega podraženja živil.
Jutri bo imela komisija zopet sejo, na kateri se bo bavila s tem vprašanjem.
T&2A&KA MALA" KBONIKA.
Soprogo odvetnika dr. Jurja Gefter-VVondricha povozil avtomobil. V nedeljo dopoludne je v Eggenburgu poleg Gradca povozil avtomobil Estello, soprogo tržaškega odvetnika dr. Jurja Gefter-Wondricha, ko je šla iz vile svojega očeta dr. Paalena v Eggenburgu na pošto. Gospa je bila tako poškodovana, da je v pol uri umrla. Lastnik avtomobila dr. Steinbuchel je lansko leto gospo Gefter-\Vondricli uspešno operiral in jo rešil smrti, ko je bila hudo bolna. Pokojnica je bila stara Še le 24 let in je zapustila štiri otroke.
Roparski napad. Mehanika Fortunata Caprioli, ki stanuje v ulici della Cattedrale št. 14. sta predvčerajšnjim v jutro ob 3. uri in pol dva neznana zlikovca napadla na vo-
galu strmine al Promontorio in obrežja Gru-mula. Dočim mu je eden njiju tiščal roke na hrbtu, da se ni mogel braniti, mu je drugi vzel iz žepa srebrno uro. vredno 17 K.
Sovražnik reklame. Tvrdka Freisin-ger, ki ima reklamno podjetje in prireja slikane reklame po zidovih, je opazila, da nekaj časa sem posebno v Barkovljah nekdo poškoduje po noči njene reklame, opraskavši zid, kjer so te reklame naslikane. Najela je zato posebnega človeka, ki je po noči pazil na te zidove. In predminolo noč se je temu čuvaju posrečilo, da je v Barkovljah zalotil 40-letnega Frana G., ki stanuje v ulici dei Capitelli. ravno ko je z nekim železom praskal neki zid, kjer so naslikane reklame. Zlikovec je bil izročen policiji, ki ga je vzela na zapisnik in ga pridržala v zaporu.
Nesrečna ! 23-letna kuharica Antonija G., stanujoča v ulici Remota se je predsi-nočnjim na pomolu sv. Terezije nekaj sprla se svojim ljubčekom finančnim stražnikom Jakobom L. Ni znano, zakaj je bil navstal spor mej njima. No, spor je končal s tem, da je Jakob L. pustil tam Antonijo samo in odšel. Ona je bila pa vsa obupana. Hodila je gori in doli po pomolu in se vstavljala na robu ob morju, z očividnim namenom, da skoči v morje. Ponočni čuvaj Peter Dodič jo je nekaj časa opazoval, a ko je uvidel in spoznal nje blazni namen, je pristopil k njej, jo odvedel od tam in jo izročil nekemu redarju, ki jo je spremil na dom.
Aretovana je bila včeraj predpoludne 25-letna Marija Z., stanujoča v ulici sv, Ma-vricija. Aretovana je bila pa na podlagi ovadbe, ki jo je še dne 11, aprila t. 1. vložila na policiji proti njej gospa Štefanija Vekjet, stanujoča v ulici deli' Olmo št. 8. Marija Z. da je njeni materi Josipini vkradla celo obleko in 2 bluzi. Na policiji je Marija Z. tajila, a poleg tega je dejala, da ona ni Marija Z,, ampak Marija Rotta; a na policiji so dognali, da je ona res rojena Rotta, a sedaj da je poročena Z., in da je le to nje pravi priimek. Vsled tega bo morala odgovarjati tudi radi krive prijave.
Drzen tat. 19-letni dninar Josip Strauss, ki je prenočeval na ljudskem prenočišču v ulici Gaspare Gozzi, je predsinočnjim v ulici di Crosada pomorščaku Fiorijanu Iski vkral iz žepa novčarko, v kateri je bilo 60 kron denarja. Novčarko je takoj izročil nekemu svojemu tovarišu, a zatem je vdaril okrade-nega Florijana s pestjo po obrazu in potem zbežal. Florijan in dva njegova tovariša, mej tema 45-letni pomorščak Anton Florijančič. so jo vdrli za njim in Florijančič je bil tatu že dohitel, ko se ta obrnil in Florijančiča zabol z nožem v tilnik. Na to so pa prišli redarji in so tatu aretovali. Florijančič je pa moral na zdravniško postajo.
Precejšnja tatvina. Neznani tatovi so predminolo noč vlomili v vežo hiše št. 35 v ulici di Riborgo. V veži so pa napravili veliko luknjo v zid in skozi to luknjo so šli v trgovino z manufakturnim blagom Seico & Bornettini, kjer so vkradli 6 omotov Hanele, v vrednosti 200 kron, za 100 kron žepnih robcev, 200 srajc, vrednih 580 kron, in 120 metrov baržuna, vrednega 173 kron. Vsega skupaj torej za 1053 kron raznega blaga. Tam so pa pustili vmazano srajco in vmazano pletenico, in česar izhaja jasno, da sta si dva tatova tam preoblekla perilo. — Tatvini so prišli na Bled včeraj v jutro, ko so odprli
prodajalno.
Smefinica. Nekemu kmetu je bila umrla soproga. Žaloval je jako, vendar se je bil potolažil. A ko mu je 6 ruesecev pozneje crknila krava, se ni dal nikakor potolažiti. Neki prijatelj mu je dejal: „Saj še ko ti je žena umrla si se potolažil ; sedaj, ko ti je crknila krava, se pa nočeš!" — A kmet mu je odvrnil: „E, dragi moj, ko mi je umrla žena. so mi jih takoj ponujali kakih 10, a krave mi noče ponuditi nihče !u
Koledar in vreme. Danes: Kvirin, škof; Milojko; Dika. — Jutri: Bonifacij, škof in mu-ćenec; Pribislav; Rudina. — Temperatura včeraj : ob 2. uri popoludne -f 22® Celzius. — Vreme včeraj : oblačno, deževno.
Zasedanje porotnega sodišča. Radi zločina goljufije.
je sedel včeraj na zatožni klopi pred porotniki 44-letni Karol Kiihne, doma iz Prossnitza v Moravski. Kakor p oblaščenec tvrdke Ar-nold Friedl v Adenu. ki tam zastopa ham-burško tvrdko Emil Zippel & C.o, je Kiihne osleparil dne 4. januvarja 1907 trdko Bessin-ger & C.o v Monakovem za 100 markov, a dne 5. januvarja 1907. tvrdko Emil Zippel & C.o v Monakovem za 800 markov. Prodajal je namreč prvi in drugi trdki 2 soda črev. vsega skupaj 5000 črev, katerih pa ni on nikdar niti videl.
Razpravi je predsedoval predsednik deželnega sodišča vit. Nadamlenzki, a votanta sta bila sodni svetnik dr. Andrich in sodni sajnik Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal namestnik državnega pravdnika svet. Minio, dočim je toženca branil dr. Laneve.
Kiihne je bil že neštetokrat koznovan : leta 1888 na Dunaju radi goljufiije na leto ječe, leta 1889 od vojnega sodišča radi in-subordinacije na 6 tednov, 1. 1894 v Znajmu radi poneverjenja na 15 mesecev, 1. 1896 na Dunaju radi goljufije in krive prijave na leto. a 1. 1898 v Monakovem radi goljufije na tri leta težke ječe. Z Dunaja in iz Hamburga je Kiihne izgnan. Na Dunaju je bil leta ^1896 jradi kršenja izgona obsojen na 14 dni za-ipora. —
Vendar je vsled priporočila svojega brata ! našel službo pri tvrdki Arnold Friedl v Adenu. Ko je nekoč imel Friedl opravila v lAbesiniji je pooblastil Kiihneja. da ga je za-
V Trstu, trne 4. junija ltJvT
> EDINOST« štev. 152
Stran III
ceniti njegovo kolegijalnost, katero pokazuje res nasproti vsakemu.
Nato še nekaj nasvetov, 'vprašanj in odgovorov, na kar je g. predsednik zaključil shod in se zahvalil za obilno udeležbo.
Ta započeta akcija je najbolja. Sami železničarji združimo se, proč z onimi agitatorji ki hočejo biti plačani za vsako uro po gro-fovsko, ki nas pa vodijo samo za nos. V sebi imamo moč in s svojo močio naprej v boj, z roko v roki.	Ž elezničar.
Vesti iz Kranjske.
Društvo „Mladika" namerava v zmislu § 3. dr. pravil s prihodnjim šolskim letom v svojem penzijonatu otvoriti zasebno dekliško ljudsko šolo z omejenim številom gojenk. S prihodnjim šolskim letom se otvori I. razred. — Zglasila učenk, ki mislijo stopiti v I. razred- prejema ustno ali pa pismeno do 15. j u 1 i j a t. 1. upravni odbor ženskega vzgo-jevalnega in Jnaobraževalnega društva „Mladika" v Ljubljani, Gosposke ulice, št. 14.
Vesti iz Istre.
Iz sodnijske službe. Avskultant Albert Komavec je imenovan sodnim adjunktom v Labinju.	___
Gospodarstvo.
Hrvatsko-dalmatinska železnica.
Iz Budimpešte poročajo od 1. t. m.: Mešana komisija, sestoječa iz zastopnikov mini-sterstva za trgovino, državnih železnic in koncesij onarjev, sestala se je v Slunju v svrho revizije trasiranja dalmatinske železnice. Nova proga bo imela iti preko Slunja, Drežnika, Zavalja na levem obrežju Une do Srba, od tod pa v Dalmacijo do Knina. Izhodišče v Zagrebu se je opustilo radi prevelikih stroškov, aKarlovec se ni vzel v ozir, da se more izogniti spoju preko Metlike na Dolenjsko železnico.
Minister za trgovino je to progo odobril, ali definitivno se odloči za njo še le tedaj, ko v to privolita hrvatski ban in vojni minister. Ako ona privolita, tedaj prične trasiranje, ki se dovrši do konca 1908. in bi se dnij in pripravljalni odsek prosi vse one pri- pričelo z gradnjo leta 1910. Ako pa hrvatski i atelje društva, ki bi eventuelno ne dobili va- in vojni minister ne pristaneta na to progo,
stopal v vseh stvareh. To priliko je pa Kiihne vporabil. da je okradel Friedla, šel v Mona-kovo in v Hamburg in tam oslaparil rečeni
dve tvrdki.
Na včerajšnji razpravi je rekel, da se je bil on na potovanju v Evropo seznanil na parniku z nekim Grkom, imenom Paleologo, ki mu je v istini ponudil na prodaj ona čreva. On da je Grku dal za čreva 500 markov, ostalih 300 markov je bil njegov dobiček pri preprodaji.
Glede goljufije na škodo tvrdke Bessin-zer v Monakovem, od katere je za ravno ista čreva prejel 100 markov, je dejai, da je nameraval vničiti pogodbo s to tvrdko in tvrdki vrniti denar ko je videl, da je tvrdka Zippel razpoložena skleniti kupčijo. Obema tvrdkama je bil rekel, da se nahajata soda erev pri tvrdki Schenker v Trstu, a ko je tvrdka Zippel pisala tvrdki Schenker glede erev, je dobila v odgovor, da pri Schenkerju ne vedo ničesar o kakih črevah. A na včerajšnji razpravi je tajil, da bi rekel, da so čreva pri tvrdki Sckenker.
No, Kiihne je potem prišel v Trst in je tu skušal stopiti v kupčij ske zveze z raznimi osebami. Mej temi tudi z g. Hirschfeldom, ki ima v Trstu agencijo časopisov. Temu je dejal, da sme vprašati za informacije o njem pri tvrdki Zippel v Hamburgu. In g. Hirsch-feld je to storil, in sicer brzojavno, a odgovor je bil tak, da je bil Kiihne vsled tega odgovora aretovan.
No. včeraj so ga obsodili na tri leta težke ječe. poostrene s postom vsake tri mesece.	_
Društvene vesti in zabave.
Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu. Kakor že objavljeno, priredi ak. teiin. društvo „Triglav" v Gradcu dne 8. junija t. 1. Gregorčičevo slavnost v prid Gregorčičevemu spomeniku. Iz posebne prijaznosti sodeluje pevski zbor graških Slovenk, dalje gospica I. Mikolič (sopran), gospica Pia Sinka, gospica Marica Veršec (klavir) in gospodje dr. Bela Stuhec (bariton), E Var-zon (tenor) in E. Srebre (gosli.)
Vabila se razpošljejo tekom prihodnjih
Br. S*6.

Natječaj.

UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobarskem
Dr. ]. Čermak«§. Tuscher
TRST
ulica delta Caserma štev. 13, II. natfet.
- ^SHHHRS^nK	
	
Usljed zaključka obćinskoga zastup-stupstva od 2. maja 1907 točka IX. dnevnega reda raspisuje se natječaj za
mjesto obćinskog tajnika, obćinskog blagajnika, jednog kance liste i jednog pisara kod ovoga glavarstva,
Godišnja plaća ustanovljena je za tajnika i blagajnika po 1600 kron, za kancelistu sa 1080 kron, za pisara sa 720 kron.
Natjecatelji imadu svoje dokumentirane molbe dokazujuć osposobljenje za	Kdor |gPe 8lužbo aIi kakorgno_koll zap(_ rečena mjesta kao i poznavanje hrvat- j siecje: kdor is&» uradnike «n službeno n*0bje; skog jezika podpisanemu glavarstvu do | £	'„«£ ^SS^^ 20. juna t. g. podnieti.® "
Blagajnik imade položiti jednu jamčevinu u svoti od 1000 kruna u sroto-
o
vom ili u javnim obveznicama.
Glavarstvo obćine Buzet
28. maja 1907. Načelnik: F. FLEGO y. r. ]
i želi posojila, vknjižbe Itđ. prodati ali kopiti ! premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd , na] se posloži MALIH OGLASOV » .,E d I n o s t i44, ki so najceneji, največ čitani in najbolj priprami v dosego namena.
bila. da se obrnejo na društvo.
Darovi.
Tamburaškemu odseku ,.Kola" je
daroval gosp. Zvonimir Masle, želez, uradnik v Postojni 10 kron.
Vesti
Iz Nabrežine. V petek, dne 31. maja je sklical predsednik železniškega uradniškega društva na Dunaju dr. Weifner železniški shod v Nabrežino. Na prostranem vrtu g. Nemca se je zbralo na njegov poziv obilno število železničarjev iz vseh kategorij, da bodo slišali, kakšno stališče zavzemajo uradniki v sedanjem boju za kruh. Predsednikom ie bil izvoljen g. inšpektor Adolf Vovpseh, postajenačelnik v Gorici. Govoril je na to dr. \Veitner. Orisal je splošni železniški mizerni položaj, ožigosal je počenjanje generalnega direktorja Dr. Eger-ja, ki postopa z železničarji uprav škandalozno in paševsko. Dela, kakor se njemu zdi in se ne ozira na nobeno stran. Personalna komisija, edino zastopstvo železničarjev, nima nobenega vpliva. Bil je slučaj, da je enkrat ta dobri dr. Eger vprašal : rKaj ste sklenili ?u Personalna komisija mu je odgovorila »Sklenili smo. da se N. N. ne sme odpustiti". „Dobro", jim je odgovoril lahko greste. Zdaj ga pa nalašč odpustim". Ta slučaj jasno ilustrira zlorabo moči, ki jo ima generalni ravnatelj. Temu se mora narediti konec. Generalna komisija naj ima oblast, katera jej pritiče, kar ona sklene, to naj obvelja.
Kar se tiče povišanja plače je rekel dr. \Veifner, da ostanejo pri zahtevi 400 kron, kar je bagatela, a ne sprejemajo niti 399 K 99 stot.
Za eksistenčni boj se je izjavil g. govornik, da morajo z roko v roki iti z delavci v boj. Naj bodo sicer delavci v svoji organizaciji in uradniki v svoji, a delovati morajo skupno. — Vsak železničar naj bo v organizaciji, vsak naj dela — predsedniki organizacij pa naj bodo marljivi in naj ne spijo.
G. predsednik se je zahvalil za proizvajanja g. govornika in je izjavil, da se pač vsi ujemajo z njegovimi nasveti
se gradnja zategne še za eno leto. Avstrijska vlada se o teh pogojih ogrske vlade še ni izjavila, vendar ni verojetno, da bi vsprejela te pogoje.
Jubilejske razstave ne bo. rDeutsches Volksblatt** je zvedel, da velike mednarodne razstave, ki so jo hoteli prirediti prihodnje leto v proslavo 60-letnice cesarjevega vladanja, najbrž ne bo, ker so industriialni krogi izjavili, da se je ne udeleže, boječ se konkurence inoze .^skih industrijalcev. Doslej je zagotovljena samo češka razstava v Pragi.
Vino v Dalmaciji se je podražilo, dobro vino stane sedaj 48 K hektoliter.
Hrvatsko-dalmatinska železnica. — Kakor poročajo ^iz Budimpešte, je bančni koasorcij predložil ogrskemu ministerstvu glavni načrt hrvatsko-dalmatinske železnice. Komisija si je že ogledala kraje, in to v dveh smerih: Ogulin-Bihač-Knin in Ogulin-Gospić-Knin.	_
Književnost in umetnost.
„Slovenska Gospodinja". 5. štev. tega edinega slovenskega ženskega lista ima sledečo vsebino :
„Mož in žena" M. G. V tajinstvenem mraku (pesem) Micika Kepa. — „Dvojna Mera". Crtica k ženskemu vprašanju. A. Fa-bijanova. — „Pomladni trenotek" (pesem). Ksenij Verin. — «Višja ženska izobrazba na Č eškem". Za Sloven. Gospodinjo spisala Ema Diirichova. — „Nekatera navodila glede pripravljanja jedil". Ivanka Smrekarjeva. —
ir
895 07
(Dalje na 4. strani).
IEZ3C
ir
Razpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje slll-žbo občinskega zdravnika v krajevni občini Komen. Letna nagrada 2000 K, postranski zaslužki in gotovi dohodki pri izvrševanju prakse v okolici, v kateri j ni zdravnika. Zahteva se znanje sloven-Nato je govoril sodr. Mozetič, železniški j g&ne ;n gp^ deželnih jezikov.
mojster v Nabrežini. Razveselilo ga ie, da je Nastop službe 1. julija 1907. Preslišal iz ust predsednika uradnikov, da se ho- v .	.. . J. J .	. čejo bojevati skupno z delavci. Vpraša pa g. | s spričevali je vlagati na podpi-dr. \Veifnerja, kako naj gredo v boj, kdo naj sano dO 15. junija t. 1., katero daje

ANTON KUKIZ
Trgovina, oziroma krojačnica
Trst, ulica Torrente št. 34 (t w\ „£lla nuova citte di Srtesie".
VELIKA ZALOGA izgotovljenih oblek za odrasle in cicčkt
= vsake vrste. ===== Delavske hlače prve vrste, kakor tući blago vseh vrst iz najpopolnejše novo?!-
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitične in kožne bolezni
ima svoj ambulatorij
v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9
(nad Jadransko Banko)
Sprejema od IS. do 1. in od S. ia pol do 6. in pol pop
Denar
zamorejo dobiti osebe vsakega sloja proti poroštvu in vknjižbe pod zelo ugodnimi pogoji. Obrniti se je na Joaipa Zidarič-a, Trst, ulica Caserma štev. 14, I. nadstropje. Uradne ure od 9.— 12. zj. in od 3.-6. popol.

Tovarna pohištva
ulica detla Sesa št. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
m
Edina zaloga tvrdke Kugfler - Henrik Gerbeand
FRA>CESCA VOPUSEK — Trst, uliea San Spiridione (i.
v prodajalnici
GIORGIO JESS
Trst — ulica Barriera vecchia št. 15
Se prodaja moške obleke iz flnep pa p lm
18-50, 24— in 29 50. =====
Velika Izbera oblek za birmance.
CENE NIZKE
MT Srajce, ovratnice, zapestnice, ovratniki, nogovice.
Zlata kolajn« : ĐUVAJ - TTJSZV
J ih Magrini & Figlio
Zlato kolajna: DUkAJ-TUBIK PALEBMO
TRST, ulica S. Giovannl št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 j ODLIKOVANA TOVARNA IN ZALOGA	j
m «LASOVIRJE\
Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glaaovirjev Frledricta Ehrbar na Dunaju.
Koncertni klavirji Mar so na razpolago u. toncertisto?. — HARMONIJI, ELEKTB. AUTOMATICNI PIANINI. PHONOLa. j
Daj a ▼ najam, ▼ taman«, na obrok«. Popravlja, akordi ra. Cana šmarna.
predseduje itd., nakar mu je odgovoril dr. \Veii'ner, da v takem slučaju bo izbrano nekaj delegatov iz uradniške, nekaj iz strokovne organizacije. Gosp. Mozetič je bil s tem zadovoljen.
G. Cernigoj je na to za delavce resumi-ral proizvajanja dr. NVeifnerja v slovenskem jeziku. Delavci so bili s proizvajanjem zado- j voljni, ker so po končanem govoru burno j aplav dirali.
Železniški mojster sodr. Deretto je nato predlagal, naj uradniki s poduradniki in, drugimi uslužbenci bolj kolegijalno občujejo, naj opuste puhli ponos, ker vsi smo delavci, vsi imamo mizerijo, G-. inšpektor je rekel na to. da ga ta izjava veseli in da se nadeja, da se vsi uradniki odzovejo temu nasvetu. On sam ima najboljšo voljo. Glasen aplavz mu je dokazal, da se vjemajo ž njim in da znajo
na zahtevo vsa potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen
dne 1. junija 1907.
J- VOLČIČ, župan.
ohištvo
solidno in elegantno
*3T po zmernih cenah
Rafaele Italia
TRST — Via Malcanton 7
VSEH LEKARNAH
Najvepečneje sredstvo preti
VSEH LEKARNAP
in protsnvs
TEKOČINA GODINA Treta ^ ^*****	**
K M. Is
m m odpoMja Moja od 4
lekarnarjev : St. JaMt in ]0Sip Miu, IdOTU,JKV fm**.
poMjatvi 11 nk i 7 KfnnMf ■» ' ■
ali
Stran IV
»EDINOST« štev. 152.
V Trstu, 4. junija 1907
HOTEL BALKAN
70 sob, elektr. razsvetljava. Cene zmerne.
kopelfl
HOTEL BALKAN
n Zapuščena" (pesem). Marica Bučarjeva. — "Pogrebščina*. Crtica. Iv. Lah. — „Iz ženskega sveta". — „Slov. Gosp." prinaša redna sporočila o javnem delovanju slovenskih rodoljubk, izlasti pa „Sloven sploš. ženskega društva" ter prinaša v zadnjih štev. vse informativne vesti glede sestanka slovenskega in češkega društva v Pragi koncem junija t. 1. Naroča se v Kamniku pri A. Slatnarju ter stane 12. štev. 3 K na leto. Odjemalke izdelkov I. jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani pa dobivajo list zastonj. —	_
Razne vesti.
Ameriški učitelji v Evropi. Centralno društvo ameriških učiteljev je sklenilo poslati letos tisoč učiteljev v Evropo, da poučujejo evropske šolske uredbe. Udeleženci plačajo iz lastnega samo četrtino stroškov.
Novi zakon za izseljence. Dne 1. junija t. 1. stopi v voljavo novi zakon za izseljence v Zjedinjene države. Vsakdo, ki se bo hotel naseliti v Zjedinjenih državah, bo j moral plačati takso 20 K (preje se je pla-1 čalo samo 10 K). Otroci pod 16. letom bodo i smeh stopiti samo v spremstvu očeta ali ma- j tere na ameriška tla. Zabranjen je tudi pristop v Zjedinjene države vsem ničvrednim ljudem, bolnikom, umobolnim in splošno vsem, ki so škodljivi občnemu redu.
Jetika pri otrokih. Neki asistent be-rolinske klinike je dokazoval v medicinskem! društvu, kako je mogoče pri otrokih konstatirati, . li je otrok jetičen ali ne. Zdravim in bolnim otrokom je vcepil tuberknlina, in pri tuberkuloznih otrokih so se v 48 urah prikazali na cepljenem mestu mali izpuščaji, j dočim pri zdravih otrokih take reakcije ni. j Za zdrave otroke nima tako cepljenje nobe-, nih slabih posledic. Pri odraslih tuberkulin ne deluje. Nova iznajdba je velikega pomena j kot diagnostično sredstvo za spoznavanje tu-j berkuloze, da bo mogoče o pravem času začeti z zdravljenjem.
Zveza proti pouličnemu ropotu. V Ameriki so nedavno ustanovili zvezo, ki ima namen, da odpravi vsak brezpotreben šum in ropot na ulicah. Ta vojna proti šumu in ropotu je v prvi vrsti naperjena proti parnim žvižgalom v tovarnah, proti žvižganju lokomotiv in parnikov, proti zvonenju zvonov in zvončkov na postajah, tramvajih in pri cerkvah, proti rogovom avtomobilov itd. Ta ameriška liga proti pouličnemu šumu in ropotu se nadeja, da bo s svojim prizadevanjem izposlovala zakone, ki bodo prepovedali vsak brezpotreben šum in ropot na ulicah. Interesantna bo pri tem razlaga, kaj je „potreben" in kaj „nepotreben" šum in ropot.
Dragocen biser. Neki ameriški ribič je nedavno našel v neki školjki zrno bisera, za kateri je takoj prejel lepo svoto 50.000 kron. Potem je ta biser odpotoval v New-York in tam prišel v roke človeku, ki ima rad biserje, in ta je dal zanj 100.000 kron.
Koliko ljudi umre na dan. Neki nemški list za geografijo in statistiko je priobčil nastopne zanimive podatke : Na vsej zemlji živi okolu 1500 milijonov ljudi. Na povprečno življensko človeško dobo se računa trideset let. Vsled tega umre v 30 letih 1500 milijonov ljudi, torej vsako leto 50 milijonov, vsak dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95, in vsaki 2 sekundi 3 ljudje.
Hiša iz Evrope v Ameriko. Ameriški milijonar Morgan je kupil od nekega belgijskega ministra Flamlandsko hišo, polno umetnin. Ta hiša se nahaia v Anderlehtu, a je iz prve polovice 16 stoletja, ter je baje najlepša zapuščina iz one dobe. Morgan je kupil hišo za 6 milijonov kron. Hišo porušijo, jo nalože na ladijo ter prepeljejo v Ameriko, kjer jo zopet sestavijo v prejšnji obliki.
Liga proti dvoboju. Zagrebški listi poročajo, da se je na zagrebškem vseučilišču pričela resna akcija za ustanovitev dijaške lige proti dvoboju. To ligo so izzvali pogosti dijaški dvoboji, ki so se vršili v zadnjem času in ki jih večina dijaštva obsoja.
Planinar zblaznel od prevelikega napora. Iz Trenta poročajo, da je šel trgovec Rohonsky z večim planinskim društvom na Monte Baldo, toda radi prevelikega napora je nenadno zblaznil ter pričel žugati, da vse pobije. Prijatelji so ga prijeli, toda v kratkem je izdahnil: kongestija možganov je pretrgala nit njegovemu življenju.
Na pragu bogastva umrl od lakote. V Los Angelosu [Kalifornija] je umrl John Morgan iz Ćikaga od lakote. Imel je neki izum, za kateri so mu dajali 50.000 dolarjev, ah ni ga hotel prodati, ker se je nadejal, da dobi zanj milijone. Svoj izum zapustil je AVelterju Adamsu, naj ga proda ter polovico denarja pošlje njegovi ženi in otrokom v Cikago.
Koliko stane potovanje na Japonsko in Kitajsko? Potovanje n. pr. iz Berolina na Japonsko in Kitajsko je možno sedaj točno preračunati, kar se tiče trajanja potovanja in stroškov. Od BeroJina do japonskega primorskega mesta Tstiruge 8 sibirskim ekspresnim vlakom se potrebuje 16 dni. Iz Tsurnge po železnici je n. pr. do Jo-kohame še 15 ur vožnje. Tudi v druga japonska glavna mesta se pride °d tamkaj najhitreje. Iz Vladivostoka, kjer neha sibirska železnica, je tudi parobrodna zveza a San gajem in Nagazaki-jem. Skupni stroški od Be-
rolina do Tsuruge znašajo sedaj za prvi razred uštevši doklade za Bpalni voz 880 mark. Za hrano od Moskve do Vladivostoka se plača za 12 dni 74 mark in se dobi zato trikrat na dan jesti. Pri vožnji drugega razreda se prihrani 250 do 260 mark. Tu niso všteti stroški na vožnji iz Berolina v Moskvo pač pa hrana na ladiji iz Vladivostoka Da Kitajsko ali Japonsko. Na železnici in tudi na ladiji je treba pijače plačevati posebej. Vožnja v Nagasaki stane okolu 32, v Sangaj 88 mark več nego v japonsko pristanišče.
Tujci v hotelu „Balkan".
Na novo so došli dne 3. junija:
Zieser O. uradnik. Skalo I. zasebnik. \Vall-ner K. uradnik. Niemeze\vski M. uradnik, Preis I. zasebnik. Febanča M. zdravnik, Deutsch M. ing., Chlamtacs M. potovalec, Neugebauer R. zasebnik, DIN A J — Mauritsch A. zasebnik KASTAV — Kohn Ig. trgovec B., Wicha F. zasebnik BRNO Rudolf H. trgovec, LONDON — Canevari L., uradnik. Bujan F. zasebnik GORICA — Dr. Mur-nik V. odvetnik LJUBLJANA — Blaschka R- zasebnik OPATIJA — Oswaldl V. trgkvec BU-J )APEST.
MALI OGLASE.

M
M a Ji ocrlasi računajo se po 3 stot. besedo; mastaotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 etotink. == Plafia se takoj. ==
Proda se takoj tr vpeljana z majtnimi
stroški, skupno stanovanje (1 soba in kuhinja) vse-kupna stanarina 192 gld na leto. — Strži se na san za 50 do 60 kron. Zadostuje S00 do 1000 gld. da orodje in blago. Kje pove „Inseratni oddelek Edinosti".	6-5
ki se misli ustanoviti v Trstu, išče
primerne prostore
obrnjene na severno stran, za izvrševanje fotografske stroke v bližini : : :
NARODNEGA DOMA
ali drugje na primernem kraju. Xaslov pove „Inseratni oddelek Ed." pod št. 622
Naznanjam s
slavnemu občinstvu, da sem odprl dne 16. maja 1907
gostilno v Jrebčah
v hiši gospe Štrukelj štev. 4 Točil bo : izvrstno vipavsko, opolo in izvrsten teran po 48 ne.
Priporoča se za obilen obisk
MARTIN KRALJ.
Pr*nHo O O hiča 85 Prostor»> zdravo pitno I rUUd S*5 Hlod vodo in s prostornim 460 metrov obsegajočim vrtom. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinostiu.	629
ftflo+i in hpl popolnoma zdravi, prevzameta IVI d II III 111*1 vsakdanje čiščenje odvetniških pisarn ali društev proti malemu stanovanju. Naslov pri „Inseratnem oddelku Edinosti".	620
Jakob Lavrenčič ft^t4
vrsten teran I. vrste, kdor hoče kupiti, naj ga pride pokusi t.	619
Qtarn 9olA9n kovino in kavčug se kupi. ^IdlU AClc£U Skladišče ulica Antonio
Caccia št. 17.
618
RillSPH star, še zmiraj rabijiv, z mramorno plato Blljdl U uložen, se proda po nizki ceni z vso opravo (5 krogel j, 15 palic, kegiji in dr.) Natančneje pove A v g. Dolenc v Ajdovščini.	609
TRST
CORSO ŠL 4
GORICA
corso Verdi 45
M. Gal
Elastični ovitki rodeči ali črni za trtne cepiče
I.a vrsta kron 25 50
H.a n „ 2350
Pošilja se tudi na deželo poštnim povzetjem.
| za kilogr.
Angelo Lizza
slikar, dekorater, slika izveske itd., lakir b Trst — ulica Paduina št. 9
(vogal ulica Chlozza).
Vsprejema vsakovrstno dekoracijsko, umetniško delo. kakor sobe izveske in lakiranja.
Fotografični atelje
E. Manenizza
TRST — CORSO štev. 9 — TRST
Najlepše darilo za birmance je
lepa umetna
gžg fotografija
Ni je boljše namizne pijače
katera bi bila v poletnem času bolj hladilna z., otroke iu odrasčeue, nego je
jabolčno vino.
Ima malo alkohola in je najpripravnejsa namizna pijača za bolehne osebe (želodec - nervoznost - rev-matizmi itd.) — Priporočeno od rseh zdravnikov.
Buteljka 1 liter 56 stotink
(buteljko treba vrniti)
Glavna zaloga v Zrstu
Ulica SS. Martiri št. 11.
Pošilja franko na dom, ako se naroči po dopisnici.
PRVA ZAIiOGA MlJiR ^SiS
UMBERTO ZUCCO
TRST — aliea Tisiano Vecellio 9
ima izključno izvrstna namizna vina
Ia trakt rafoik po 72 stot. litar; Dalmatin« k o vino po 80 >t. liter ; Opolo ls Omišlja po 80 at. liter; razan tega
W Izbera finih likerjev v buteljkah.
SPECIJALITETA Refoik lx Iirfct di lastnii TiflograloT) zajamčeno pristen 3 K bnlelih.
Pošilja tudi na doa. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. IV Za gostftn Katje —	— cene po dogovoru
7o lotnuičrapio ie več sob meblovanih Lu IGIUV lOl/CU J C in nemeblovanih za oddati in sicer v lepem kraju v Ajdovščini štev. 147.
608
7nndnvinQlrn znamenitl srad senožeški z
LljUUUvIlIdlVU mnogoštevilnimi sobami dvoranami, hlevi itd. je na prodaj. Istotako se prodajo travniki in bližnji gozdi. Za gradom je obširen senčnati park, od koder se vidi morje v bližini Trsta — ?rak balsamičen. Z gradom se proda tudi več tisoč oralov lova. Podrobneje pove Ivan Zelen trgovec v Senožečah,	002
F SČUka Proda-'a fcuhinjsko opravo: omare,
Ferriera štev. 25.
mize itd. iz prve roke. Trst, ulica
Za letoviščarje! stu" blizu državnega
kolodvora v Solkanu se odda več mebliranih sob. — Naslov is to tam.	634
PrnHo Od a,i v najem nova hiša. 6 sob in I rUUa 9D kuhinja v Rodiku. Proda se tudi 6-letna kobila. — Ivan 0 e h, Roč, Istra.	632
niiol# 18 let star, Srb, vešč srbskega, nemškega Ulj d K in francozkega jezika v govoru in pisavi, išče službe, kot pisar, ali v trgovini, zahteva malo plačo. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti"(3000
7flllhiln eo in Par uhanov z briljanti v &(JUUIIU O C JO ulici Tone bianca Štev. 43 IV. nad. Kdor jih je našel, naj jih prinese gospej Tedeschi v gori označeni ulici, kjer dobi primerno nagrado.
JOSIP Štolfa ™izar8-ki m°jBter' Jrst, ulica
vsakovrstna mizarska dela.
Belvedere štev. 8, izvršuje
Agencija MERKUR
TRST, ul. Nicolo Macchiavelli 19, Telef. 1874
Komisije in zastopstva
Informacijska pisarna.
£
n k
k
S *
Preskrbuje nakup in prodajo raznovrstnega blaga po najugodnejših pogojih. Zaloga raznovrstnega blaga : patentirana ognjišča, Ciril-Meto- )f( dijevo ličilo, pražke gnjati, surovo maslo, med itd. itd. _

09
Od
00
O
C0
CD
ZA BIRMO!
ZA BIRMO!
Nov UM ur, verižic zlatih ii srebrni!
in kovinastih ur
vse po jako nizkih cenah pri
Bogomiln Fino v Trstu
ulica Vincenzo Bellini štev. 13 (nasproti cerkve sv. Antona novega.)


CT5
O <
o
C/3 CD
Ui O C CD 3 C/5