Št. 98. V Gorici, t četrtek dne 29. avgusta ISII^, 'T&«&J/XUi Izhaja trikrat na teden, in sieer i torek, detrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pdštljjtna: Vse leto . . 15 K . \ » . . 10 „ % -, • ... 5 « Za NemčijgJC l&M* »s-*#*v Ameriko in inozemstvo \C"f&0Č^**4' Posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA'' irna naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem' in dvakrat v letu BVozni retf Ife. leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in na.prec3ckL« fKr.KL lMfril> se *i'ata|a v- flcsspbškf ulici Št. 7 v&orksi v I, tjadstr. - na desno. se tinbaja v QQ'sposki- ulici št. 7 v I- na«3str~ na lavo v tiskarni. Waf0fcflin*> ifi oglasi ;je plačati toča Gorica. - %lasi in poslanice se račiinijo po Fetit-vrstah, fie tisfcano l-kfat 16 vin., #kwt-i4' viii., 3-krat 12 \in. vsaka vrsta. \r<9Čfoat: jpdvpo-' gotffci. Vetje črke po prostoru. Reklama irc spisi v Uredniškem ¦defiA 3& vir*. vFsta. - Za obliko in Vsebino oglasov odklanjamo vsalco odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, — Telefon št. 83. »Gcar. iTifcarifca« -A, CSabržtdt (»v, J* FaUtfč) tiska in zal. Gorica in Ortojba. Odkar se je vrši1! kmečki sinod pri Je-rasu v Gorici, kjer je bil »goriški .magistrat pred 'kmečko sodbo ostro obsojen, lebdi vsemi onim iz klike, ki se bojijo novih časov v Gorici, pred očmi vedno ime Vrtojba. ;>Quei di Vertoilba«, to je strali laške gospodujoče klike, ki se prikazuje sedat v »iCorrieru« sedaj v pogovorili v gostilnah in kavarnah in še v sanjah strašijo to gospodo »quei di Vertoilba«. . Gibanje goriških okoličanslkih kmetov, iki stremi iza boljšimi razpečavanjem kmetijskih 'pridelkov potom zadružništva, ki sega na goriški trg ter hoče tu imeti > tudi svojo besedo, gibanje, ki se opri jem- i lje počasi tudi kmetov laške narodnosti, spadajočilh ,pod mestno 'Občino, to se jim zdi kar natnevarnejše. .Iz laških krogov vemo, kalko razmotrivajo to igilbanje, češ, sedaj je pričelo od zdolaji Igor. Ako v okolici započeto delo zajame tudi mestnega ¦laškega kmeta, bo pomenilo to jeden zad-rijilh udarcev gospodujoči kliki. >Na slovenske kmete, kar jih spada pod mesto, se iže tako več ne .morejo zanašati; sedaj ee jim: odtegnejo, še laške, bo joj za 'laško liberalno stranko v ^Gorici. Niso le fcup-cijstki oibzir-i, marveč še več politični, ki silijo laške diifoeraifce na iboj, proti slovenskim okoličans-kim kmetom. Cetovodja Jaških liberalcev v tem boju je goriški cvetličar • znani Gorjan, sin slovenskih starišev, ki so doma iz Goriške okolice. Torej. sin okolice proti okolici! Janičarji so najhujše biLi ,po kristjanih, laški sin slovenskih starišev se jim zdi najpripravnejši za (boj proti slovenskim okoličanskim kmetom.. Gorjan viodi boj in v uredništvo »Corri-era« hodi, da pišejo tam obrambne članke proti »quei di Vertoiba«. Na slabih- nogah stoji Jaška gospodujoča stranka v našem mestu, odtod u-mevno, da jej je skrajno izoperno nastalo kmečko gibanje iz okolice, ki dopade tudi mestnim kmetom ter se jih oprijemltje. Magistrat potom Gorjana strahuje Pod-tunnslke in druge ilaške kmete ter jih še drži (proč od »Vrtojbencev«, toda čez Oorjanov plot je že švignila iskra zadružne misli tudi v laške kmete in najbrže se zgodi, da premaga zadružna misel kopita-ilistilčne izkoriščevalce kmetov. 'Pred 30 leti že se je bila osnovala združba Pod-turncev z Vrtojbenci (že zopet Vrtojba!) glede odvažanfia stranišč, katero združbo je ibil magistrat /hitro zadiišil, ker ni privoščili kmetom, kar in kakor so hoteli in ker se je bal zbliževanja med njimi, ker bi to utegnilo škodovati Gorici narodnostno. Bog varuj, da bi se družili, razcepiti jih. Takrat je magistrat to lahko dosegel. Takrat je cvetelo tudi potujče-vanje v Gorici. Današnji dan pa so nastali drugi časi. Zato se bo zbliževanje nadaljevalo in se doseže. Kaj pa je slabega na tem? Nič ni slabega, ampak dobro in koristno je vse. Mestni kmet mora uvideti, kako ga nad njim stoječa laška gospoda tišči k tlom, kako ga pušča v nevednosti in kako ga izkorišča. Glejte, ta zaničevani okoličanski slovenski kmet pa se organizira, ima zadrugo, ki uspeva, ima lepe poučne kmečke shode, giba se in si pomaga, da je veselje. Bog ne daj, če ibi začel tako delati tudi goriški kmet. To se mora preprečiti. Taka je deviza magistratov« gospode, in Bombic ob jed-nem trži z deželnimi, produkti. 'Predpreteklo nedeljo je preprečil Gorjan s par IPodtumci domenjeni' shod na Livadi v Gorici. Kdo se bo ž njim in s Podturnskimi zapeljanci kregal? Pogovarjali pa so se vendar med' seboj zastopniki Zadruge in. laški kmetje. V »Corrie-ru« je bilo veselje, da se je shod »skadil«, ali to veselje je bilo neopravičeno, kajti pogovarjanje je nadomestilo shod in clbro-di sadove, ki ne bodo cvetlice za Gorjana in tiste, katerih eksponent je v tem bajto. Započeto kmečko gibanje je daleko-sežno, tako, da danes niti ne moremo še prav pogrniti te dalekosežrosti, čutimo pa, da pelje na pravo pot. Le naprej! Itokaj črtic » izseljevanj«* Spisal dr. Slane, (Dalje.} Iz drugih krajev slo v. cieitel psi se izseljuje kmet, ker dodtia ni industrije,, ker avstr. industrija slabo t>la&ujiv j»~eirio.go-kapi celo malo in je delo v njil* le prehod-za pot naprej. Nekaj naše ceinfcjc ie ICras. •Na slov. Štajerskem živi-pOiicg dobro stoječega večjega kmeta rev«en viHičiir, Ki obdeluje mariborskim, graškimt !boLeitej-šini meščanom njih vinograde za majhna mezde. Ta potuje v 'CSoresnji •Št^jer*. v Vestfaien na severno 'M^mSlto, on je Pre-mogar. Veliko štajerskili -Složen ce^ s^ poguibi v teh pranogutopili,, Jih* o& taja. na. Nemškem. Gradec iva slu Žetih t Judi več nego polovico iz našili ^SlaveiiiccV-Nemščini se privadijo v pma- ufc.osfrcilu V" svoji .domovini jo čuje v^ šal i in nf^dii- Ali premogarji v Evropi Še nis^o d^ili Mi] •denarja na stran. iReva. iamilijo. Ni res, da bi v^elc^os^st^-o in 5e še tako uzorno uravnano, boljše la|o, kakor manjše' posestvo v rotkat' paketnega kmeta! — Vsa km dijaka ze»nlia. tf^ kmetom, ki naj je imajo V svaoji lasti to-liko, kar je morejo sami objelo "vati, lm to po^ tem uravna vse druga g<*sp<*dai"3stvO fl^ svetu in tako, da ?e ž^avraa tjodisi k^K Orifek delavcev s kmetije v meščanska 4ela* preneha gtuija po profitlh in se ublaži v^lik^ reva delavcev v nekaterih in- <3ustrJj3N. Hogo^e j? za vse delavce do-bri> uravnamo gospodarstvo, ako je ze-Hilja prosta, ateo ni zaprta; Zemlja vsem-, kličfejo reformatorji in to tudi igospodar-stva% žrtaneniti ekonomi Adolf "VVagner, Kari B&dte-rl .Kmetekeinu človeku ne i4gafe i s& vr*ijti.'.^omov. Oženjeni, ki svoje žene do*na ^uš^ajo, ,prid&Jo večinoma «o-P»ct cloinii in so zopet pridni kmetje. Trnu t§c se »ženijo v Ajnieriki s slov. dekleti, !kate*c RJ naroČijo z doma. Ne gle«kiri v Ameriki 'večkrat pokvarja ffcm&ijanHo • življenje. Otroei pridejo na &veU kcjili zakonsko roi'st^'o. se. mora r^zdjratl-, ki pa, ak^ se.roik treJi tnesecev o.d časa veclriosti rojstva zaimudi, kot zakonski Veliko kvara delajo med zakon-§:kiti\a. Ve-gkr^t prid^ do zane-marjema ood^iravija ž«nfik^ in prifajajo na boben. To. je temna '^trati iz^eljevania. Temna je tudi ta, 4a 1^ ua§ 6't)vek precej priden v Ameriki, Ve^tfalnu. "Včasih' se norčujejo, domu j sse v-rnivši, *"ko si pt-aviSo, ikaj bi doma pri-' KjraviJt &rettnožeiijSkfli sil, ako bi bili doma Maksim Gorkf. FOMA GOJRDJEJEV. Roman.'. ',|.^ j ., (Dalje.) ' . 1 ' " " " »Po mojem mnenju se ipreveč ihudujete nad neumnimi ljudmi. Masaniello je bil norec, a kar je bilo treba, je storil tako, da se bolj ne da. Im ta-le VVirikelried je bil gotovo tudi bedak ... in vendar bi bili Švicarji pač tepeni, da se ni nataknil na cesarske sulice. Je-li malo takšnih tepcev? A vendar m junaki... Modri ljudje .pa so bojaz-^ivci ... Mesto, da bi udarili z vso silo po< zapreki, premišljajo: A kaj 'pride iz tega? Ali ne bomo poginili za-man? In ipotem stojijo, kakor koli ... do zadnjega diha. A bedak je hraber! Vrie se naravnost s: Čelom v steno, tresk! Kaj de, če si glavo razbije? Telečje glave niso drage ... le če napravi razpoko v zid ... bodo usmiljeni . ljudje tam izdolbli vrata, potem ipojdejo motri... in si pripišejo čast ... Ne, Nikolaj Matvejič, pogum je dobra stvar tudi brez uma ...« »Vasilij, ti govoriš neumnosti«, je dejal Jezov in iztegnil roko proti njemu ...« »To je navsezadnje res!«'je pritrdiL Vasilij. »To ni za «ioj jezik ... A vseeno nisem slep ... iSaj vidim: Uma ie mnogo, a mesta ni. Oočim umni razmišljajo in preudar-No, kako bi najpametneje delali, jih gonijo bedaki v kozji tog ... To je cela stvar! »Počakaj!« je rekel Jezov. »Ne morem'! Danep imam Službo ... Saj sem se že tako zakasnil ... Jutri pridem, če smem?« »Le pridi! Te bom že oštel!« »Saj to je vaše delo ...« Vasilij se je počasi iztegnil, vstal z divana, prtjel rumeno, suho, malo roko Jezova v svojo veliko, črno Šapo-in jo stisnil. »Zdravstvujite!« Nato je gost prikimal z glavo še Fomi in nerodno odšel izsobe. »Ali si ga videl?« je vprašal Jezov Fomo in .pokazal z roko .proti vratom, za katerimi so se še razlegali t^žki koraki. »Kakšen človek je to?« »Mašinistov pomočnik, Vasika iKrasnoščakov ... T ega-si vzemi za vzgled: s petnajstimi leti se je mož z^čet učiti citati in pisati, a z osemindvajsetimi je prečita! — vrag znaj koliko — dobrih knjig in se gladko naačil dveli jezikov. Zdaj pojde v inozemstvo. »Čemu?« je vprašal Foma. »Učit se ... pogledat, kako .tam ljudje živijo ... Ti pa se tukaj kisaš — in zakaj?« »Tisto o bedakih je dobro povedal!« je rekel fom zamišljeno. »Ne vem, ker nisem bedak ...« »Dobro! Neumen človek mora, delati'hipoma ... Če se je navalil na kaj, je tudi podrl ...« »Zdaj se začne! je vzkliknil Jezov. »Povej mi faje kaj drugega: ali je res, da je prišel Majakinov sin domov? »Res ...« »Ta-ako! ...« »Kaj pa je?« »Nič!« I'..". / '" »• A P>o tvojem o^ra^u bi so«dil, -da niora biti nekaj,..« »-PoaMiiiii te?ga «ina^ slišal seru o njean ...« >^ A isaz &ejri' ,ga Vidftl. • .« »"No? feilcš^n te?« ^ »-Vra^ g:a P^zn^j! »Kaj me briga?« »-Alf se zd5« poetofo^ri očetu?« ^Botjdeibel ... boQ okrogel Je ...več resnobe je v iij-^m ... -tafco.•,lil^den je ,..« »•To -se Dravi, '<3a badfc. še liu|ši, nego Jaška ... No, 4U br^t, sedaj s^ vsttid obeh! Le ne, te Aboste Čisto iz-sfesajsi',' ,i • **No». & me pr^v!«*: >^ OpletiiU te bo^ta v.. 5n borac postaneš.,. Ta Taras Je ^«oiega fcasta v Jek«te^inburgu tako spretnt> pbde-lo val ,..•-« »•^af otolui-e š^ iitvene^. ateo rnieib^oče. Ne besede mu nes bo*m r«fel, r^zv^n: ^lvaila lopa! ..,« *j\li rme^riŠ ^e ved^o na tisto staro stvar?« : »*X)a -;.« ¦ ' '." •'••¦:.¦, »Da h\steo^vo%)d^i?« •¦ • :' »CNo, -seveda ..v« _, '¦ ...¦'.-• »-Piis>ti to! CenikXi ti (bo^de s-voboda? Kssfi hočeš početi iUijos* Saj nisi &po>rfoe*i zL* ni^esa^vneoliikarc si... saj še pOkleii^ H« boš filial ra^klati?! ;0a, »k« 'bi se mogel jaz ,os vdkodtei c^l n«ei7>Mgib»ie tpotrebe, Sesti" kruh in piti vodico!* ¦•¦¦.'¦• •'¦'¦.-.'• ;•¦ . J «ežov je skočil na. flOsge, stopil .pred; 'Fomo in mu za-^el govoriti-s vi&okitn 'g-lasotn,, kakor -bi deklamoval: mmk priti.) ta^spMmkakat v Ameriki. 'Marsikateri pušča svoje zdravje v rudo- premogo-tajpfe^nnnnfe Amsrikev - V Ameriki se ponesreči na leto do 500 »tisoč ljudi. Kakor začetkoma imenovani vladni, svetnik Hey piše* ponesreči izmed 400 tisoč, avstr. izseljencev do ,33-tisoč ..na 'leto. Zavarovalni $o; precejšnje zavarovalnine -dobijo domači,žena, otroci; stariši ¦¦—> aH dobre delavske moči so vendar izgubljene narodovemu gospodarstvu. Po fleyn h vrednost letne rabe delavca 5000'K. Ce se vzame je 300 tisoč avst.izseljencev in se računa viednostdela izseljenca na leto le 3000 Kr odhaja državnemu gospodarstvu:. 300000 X 2000 =600 milijonov kron. Hey računa za potovanje 200 K 2a? eno osebo (to je malo) — torej odide državnemu gospodarstvu: 300000 X 200 = 60 milijonov iz drž. gospodarstva. 125 K denarja mora izseljenec v Ameriki pokazati, 'to ie 300000. X 125 = 37 milijonov kron. Ako se jih' 33 tisoč avstrl izseljencev v Ameriki ponesreči, odide zopet: 5000 kron X 33 ~ 165 imilionov od dela teh ponesrečencev. Torej je vkup 872 miljonov ikron škode avstr. drž. gospodarstvu. Hey računa, da prihaja iz Amerike denarja izseljencev v "domovino le 300 milijonov kron. Torej bi bi3a škoda izseljevanje še precejšnja. Naši avstr. državljani delajo v ameriški industriji in v tamošnjem kmetijstvu 'konkurenco avstrijski industriji in kmetijstvu, ki je tudi .kot škoda zara-čuniti. (Dalje prih.) SoUe slavisti y Pragi. (Dalje.) Odkritje spomenika Palackega. Zletne dni, ko je bilo največ domačinov in tujcev zbranih v -Pragi, je palo za-grinjalo in odkrilo velikanski množici veličastni spomenik, postavljen od hvaležnega naroda »očetu domovine«. Le premalo so pisali slovenski časopisi o tem dogodku in Palacky nam je po večina znan le po imenu. On je ustvaril češko zgodovino, s svojim monumentahiim delom je dal narodu slavno preteklost in upapolno bodočnost. Dokazal je vrednost fiusa in husitskega gibanja, v letih 48 se bojeval na čelu češkega naroda -za pravice m dramU, vizdi-gal tlačeni narod. V njegovih stopinjah gredo najSboljši sinovi češkega naroda. Zakaj se ie tako boril v onih časih, ko je celo Dobroviskv obupoval nad domovino? Naj odgovori sam: »Jaz vsaj, ko bi bil če treba ciganskega rodu In že zadnji potomec, ibi smatral še za svojo dolžnost, pripomoči čimibolj k temu, da ibi ostal vsaj časten spomin po njjem v zgodovini človeštva.« »Sem Čeh rodu slovanskega in z vsem tem nemnoghn, kar imam iii kar morem, sem se posvetil popolnoma in na veke službi svojega naroda.« — Zastopstva mest, narodov, šol in vlade so se zbrala pred ibelim pomnikom. Tribune so bile zasedene od visokih oseb, narod je pomil ves prostor in ulice 'blizu pomnika. Francozi, Rusi, Poljaki, zastopstva Sokotetva, ministri in konzuli. Visoko nad mramorno postavo Palackega stoji genij z glasniki, ki budč speči narod. Na levi spodaj tišči orjak z dvema glavama, z velikim, zakrivljenim nosom in' s perutmi, moža k tlom, da se ne more ganiti, pod angeljem predstavlja mrtev mladenič ubito dušo naroda. Glasniki kličejo in genij Palackega drami! Na desni dviga tlačeni mož .glavo, ustajia in hiti navzgor, kjer stoji mogočni : genij. Visoka sftarka, odeta v dubovski plašč skuša zaman ustaviti, umika se: kletev' Bete Oore in dveh stoletij sužno-stf, je zgubila moč. Veličastna alegorija, ki predstavlja celo tolstoi-ijo naroda! Odkril bi se, bo stojitn pred tem pomnikom. Ves prostor okoli je bil sijajno okra- šen, na govorniško tribuno ie stopil prof., dr, Pinkas, ki je oddal pomnik narodu, za nijiirti župan prajžfci dr. Groš in zadnji poslanec dr. Karel Kramar, ki ie orisal pomen Palackega za češki narod. Spomenik je iz marmorja, kip Palackega, ki sedi zamišljen in resen, ravnota-iko, alegorične figure pa. iz brona. Ustvaril ga je prot Sucharl'?.. StaU je nad 500.000 kron. Tretji dan sokolskih slavnosti. Tudi zadnji dan se je sijajno posrečil. 'Neprijazno vreme je nagajalo cel dan. Občinstva zopet dolge vrste, ki so 'hitele od vseh' strani ha Letno. Kakor bi se šle poslavljat. Zivftjenje hrupno, tribune polne, le telovadišče je samevalo. Pod nebom so se podili temni oblaki. Vse manj smeha je bilo čuti, pogovori so bili resni in oči zamišljene, kakor bi se poslavljale. Tako težko je bilo to s-lovo, iKakor Ihitro so pale prve kapljice dežja, je začrnel ves velikanski okvir od dežnikov in havelokov, le -vzhodna tribuna je ostala rudeča. Prve so izvajale žene (16) elegantne vaje z obroči, okrašenimi :z narodnimi barvami. Pod vodstvom svojega načelnika Hoffmanna prikorakajo navdušeno pozdravljeni Srbi (425) razdeljeni v pet Čet, v štirištopib. Ob spremljanju kraljeve srbske vojaške kapele izvajajo tri sestave elegantne in s krasnimi obrati. Za Srbi nastopajo tretjič in zadnjič člani k prostim vajam. Tudi manj kot prej, 4800. Težki korak, nič prahu in solnene svetlobe, telovadci, kakor bi se tudi oni hoteli posloviti. Nffih nastop je smel, izvedba vaj sijajna, godba tako polna in lepa, Kakor pedkev je stal sredi med vrstami veliki oltar za Marathonski pribor. Kak vihar, ko so odkorakaili, kako je ufho prisltfskovaJo odmevu jeklenih korakov, kako }e oko lovilo zadnje uifcise. Skozi ogromna vrata so izginili in ne vrnejo se več celih 5 let. Dobro smo to občutili. Za člani ženske, kakor ibi se borile za prvenstvo. Krasno so korakale, krasno so izvedle razstop. In potem proste vaje! Vsa lepota se ponavlja v bogatih oblikah pred nami, tudi one telovadijo, kot bi se poslavljale. Lahnih korakov izginja prod skozi vrata, 'kako se odbita befla'barva naratnnikov in rok od temne modrine o-blek, kako se sklanjajo rodeče glavice. Tudi one izginejo. Nasto^h ru, \? 2700. Za njimi Rusi. Člani z dolgimi drogovi, članice s kratkimi palicami.: Telovadilo je 160 mož in 110 žen pod vodstvom Eribena. Izvajali so skupinske proste vaje od spremljanju posebne godbe. Zadnji so prikorakali Bulgari, možje in žene, v pestrih (narodnih nošah. Plesali so buflgarske narodne plese, polne ogifa in južnega temperamenta. Vmes so peli in vriskali. Nastopilo jih je 25 mož in 25 žen. (Dalje prih.) izogibno vsled slabe uprave skozi mnoga leta.....kakor pri nas. Vladni .komisar v Gradcu je zvišal občinske dbltelade — kakšne pa so občinske doklade v Gorici, katerih ni upeiljal vladni komisar, marveč nasJbdUi liberalni in nacionalni občinski zalstop? Naj jih navedemo: Od leta 1910. dalje so uvedene v Gorici doklade 72% na hišni in zemljiški davek, 82% pa na obrtni. Komu se torej godi bolje, ali nam s svobodno izvoljenim občinskim svetom ali meščanom v Gradcu s cesarskim (komisarjem, ikaterega je v ostalem pnikfticala kar najnujnejše liberalna stranka razpuščenega občinskega sveta. Navadno aritmetično vprašanje je in vpoštevaje jednako podlago more vsakdo razumeti, da oni ki mora plačati 72 kakor v Gorici, plačuje mnogo več od onega, bi plačuje 30 kakor v Gradcu ali 23 kakor v Trstu. V zadnjih dveh mestih je tudi uveden najemninski davek. Ali iglede na velik razloček v dokladab, mora priznal vsakdo, da foi"lbi'la uvedba najemninskega davka v Gorici največji delikt, ki se 'ga more zadati meščanom. Nasproti taki grožnja pa bomo vedno klicali na pomoč vladnega komisarja, uverjeni, da ta s primernimi odbitki v izdatkih ne le odstrani nevarnost uvedbe najemninskega davka, marveč da bo mogel precej še žntižati obstoječe doklade, ki so bile podvojene še le v zadnjem desetletju radi upraviteljev, recimo nesposobnih. V Italiji postavijo kraljevega komisarja za mnogo manj.« Torej če bi bila Gorica v Italiji, bi že imela 'kraljevega komisarja na svojem magistratu. Talka je njena uprava. Ker je pa v Avstriji, še ni cesarskega komi-sarija, samo strahov je polno okoli magistrata in zbegani so vsled miisli, da utegne danes ali jutri potrkati na vrata goriškega magistrata c. kr. vladni komisar, ki pa bi, kakor sodi »'L' Eco«, moral iznižati izdatno res že neznosne občinske doklade. Komisarja, ki bi znižal dokilade, pa Ibi najbrže ogromni del meščanstva sprejel z odprtimi rokami! lepem številu. Dalje onim gospiicam,, ki So • pomagale pri razprodaji kartel, ter vsem onim, ki so na katerikoli način pomagali pri prireditvi. Strah pred vladnim komisarjem ! v Gorici. j Velik strah imajo /laski gospodujoči elementi v našem, mesltu pred — c. kr. ' • vladnim komisarjem; zlasti odkar je počilo v Pulju in odkar je bilo tržaško me-" stno -gospodarstvo podvrženo ostri kritiki. » I Glasilo goriških Maizizinianeev je pisalo o----vladnem komisarju in v svojji modrosti prišlo do strašila: da bi vladni :' komisar v Gorici povišal občinske do-' klade! | j »LTEco« mu odgovarja tako-ile: l j »Posebno so proti vladnemu komisarju iz rajzloga, ker je vladni komisar v Trcdenltu povišal najemninsko davščino, in sedaj v Gradcu je povišal občinske do- klade na zemljiški davek od 23 na 50 odstotkov, na hišni davek od 23 na 30, na obrtni od 40 na 45. Pustimo Trident, kjer je erarni davek, ki tvori podlago za doklade, mnogo manjši od onega v Gorici, vsled Česar se tam skupno plača -mnogo manj kot pri nas, pustimo tudi Puilj, kijer je tudi sedaj vladni komisar... ni dobro igovoriti o vrvi v hiši obešenca. V&taivifmo se v Gradcu, kjer je hišni davek odmerjen Ikakor pri nas in kjer i se je prifcaizal vladni komisar prav vsled povišanja doklad, ki je nastalo ne- j DOPISI. | Iz tolminskega okraja. ' Volče. (Samomor vojaka.) Dne <27. t. '. m. se je ustrelil četovodja tukaj stanujo-• čih »planincev« z imenom Marčun. Doma , je bil s Kranjskega. Govorč, da mu je pognalo krogijo v srce izaiforbtno rovanje druigih podčastnikov proti njemn in šika-l niranje njegovih predstojnikov. Iz goriške okolice. Iz Solkana. — Kol. idr. »Solkan« fie priredilo pretečend nedeljo javno tombolo z dvema dobitkoma in sicer: čin-kvina K 100, tombola (K 200. 'činkvino je zadela Josipina Žerovec, služkinja v Gorici, Solkanska icesta št. 14, tombolo pa domačin Andrej Zavrtanik, mizar. pom. Občinstva se je nabralo precej, pa menda večji del samo iz radovednosti, kajti razprodanih je bilo le malo srečk. Gmotni uspeh je bil nepovolien tako, da je društvo z obema prireditvama komaj krlo stroške. Vzrok temu je bilo menda slabo vreme, saj se je morala radi tega tombola celo preložiti. Izid dirk dne 11. avjgusta je sledeči: IPri polževi dirki je dobil I. darilo Jos. Macarol, dirkal za društvo »Solkan«, H. darilo Aloflz Srebraič, dirkal za društvo »Solkan«. Vseh dirkačev je bilo pri polževi dirki 9, ikoji so dirkali ¦za razna kol. društva. Pri dirki na stojalu je bilo 11 dirlkačev rajznih društev, I. darilo je zaslužil Jakob Zavrtanik za društvo »Solkan«, II. darilo Jos. Macarol za d'r. »Solkan«, (II. darilo Ivan iRivec za dr. »Gorica«, IV. darilo Ant. Vuga za dr. »Solkan«. Pri dirki v žakljih so nastopili odrašeni dečki. Dirka je vzJbudila obilo smdha med občinstvom, prvi je došel iB. Giomišček ter zato dobil 1 K, drugi Al. Oo-imišček dobil 50 v. Obenem izreka odbor' zahvalo raznim kolesarskim društvom kakor: bratskemu dr. »Gorica« in »(Darilca« h Gorice, ki so nats posetili v tako Družba sv. Cirila in Metoda. V Dolenjo Branlco ipojdemo dne i. septembra 1.1. (t. j. v nedeljo). Torej niL ne bomo pomišljali, armpak vsi brez iz-fieme k prireditvi Orit-Metodove podru-nce ter bralnega . in pevskega društva »Branica«, iki se vrši ipo sledečem vspo-redu: 1. Podružnični redni letni Občni zbor od 1 l/a do 2'/a ure v gostilni g. pT% Benko. 2. Nastop rifoemlberškega Sokola z naraščajem (proste vaje) od 2V2 do 3 ure. 3. Ob 4 uri ipričetek javne tombole z dobitkoma: činikv.ina: 60 kron, tombola 80 kron. Srečka stane 40 vin. Pred tombolo in po toimlbotl.i se vrši javni ples, katerega priredi bralim> in pevsko društvo ^Branica« s sodelovanjem prvaške So. kolske igodbe. Plesni komad 20 Vin. Torej: Išče te sreča, um ti je dan, našel jo boš če nisi (zaspan! Obiske TOlitvu M Volilni imeniki za dopolnilne volitve v mestni svet so. postavljeni na vpogled v smislu § 37. Občinskega statuta pri me-stnem: statistično - anagraifičnem uradu v delavnikih, izvzemši popoldneve, v soboto, od 8.—-12. dopoldne in od 4.-6. popoldne; ob nedeHjah in praznikih od 9.-11 dopoldne. Reklamacije. Reklamacije je vlažiti pri magistratu tekom 8 dni od 5. septembra dalje. Volile« Slovenski volilci! Prepričajte se nemudoma, če ste upisani v volilni imenik! . . Čas je zadnji! , Domače vesti. Shod na Ajševici. — V nedeljo se ima vršiti na Ajševici shod raldi šolskih, cerkvenih in poštnih razmer. Glade šole pravijo, da magistrat premalo sikubi ;za ,njo ter šola ;ne daje potrebnih uspeihov; ^le-dč cerkve spadajo jiedni v [Podturen, nekaj jih spada pod Stolno cerkev, naj vež pod Kromberg. Poleg davkov za mesto plačujejo ti za Kromberg 35odstotno do-klado. Glede poštnih .razmer so vedno i jednako na slabem; sedaj imajo lmfoiral-nioo v Krombengu, ptema in časopisi, pa •ležijo včasih na kakem kupu grušča. Teli nezdravih razmer se hočejo otresti. Zato bo v nedeljo slhiod na Ajševici in sicer ob 3. pop. Umrl je grof Henrik Calice v istarosti 81 let v vili Locateli v Št. Petru. Rojen je bil v Gorici, študiral je gimnazijo v 'Gorici, na vseučiliščih je bil na Dunaju, Hei-delbergu in Parizu. Služboval je v diplo-imatični službi; najprvo v Carigradu, potem v Liverpoolu, na Kitajiskem, na .Japonskem, v Siamu, Bukareštu, končno v Carigradu. Imel je ralzna odlikovanja. !Po-greb bo v soboto zjluitraj. Deželni šolski svet je imel danes v Gorici sejo. Predsedoval je namestništveni podpredsednik grotf Aitems. Odvetniški izpit ye položil v Trstu s prav dobrim vsipehom' dr. Ivan Kimovec Beneški Slovenec JušiČ, ki je obtožen špionaže, kakor znano, se nahaja še vedno v preiskovalnem zaporu in te dni ie ddbi obtožnico. — JušiČ je nekoč vprašal avstrijskega finančnega stražnika, z^kaj imajo zelene oibšitke na rokavih in ¦nek«, je prašail nekega topničarja, če se daH> avstrijski topovi razložiti. Razprava proti »atentatorju« lpavcU iz iRočinja se je imela vrstiti, pa je odložena, ker ni mogla priti jedna priča. -'Ra«* prava se bo- vršila najbrže drugi teden. Crkostavec Gerolamo Scarntlgna« v Gorici izgnan iz Avstrije. - Ti:k«!s,T poHcija je dala strojnemu stavcu v n«a * janski tiskarni Gerolamo Scanmten«'1* ukaz, da unora v treh dneh zapustiti Avstrijo. VMil je reksurz na namestnistv . Scanmignan' ima ?J tet, je iživaUien in a« ' len mladenič. $a dopustu je bil v i"»«' j(0 se je vrnil, je prinesel s seboj žepne fitte v' italijanskih barvah z napisom »Vi-va TrlpdK Italijana«. Te je razdelil med dečke,, ki tvorijo »fafaro«, med katerimi se je gibal on. — Neki prijatelji so šli prosit zanj na glavarstvo, naj bi :ga pustili v Avstriji; komisar Jim, je med 'drugim po-kazal pismo Scarniignamovo, v katerem je izpovedal, da je bil v Tridentu izaupnik policije; «ato nai...bijrneh\ obzir nanj v I Gorici! " ~~"-v--^VfcV^^j Kako so nahruiill goriške »fanciulle abbandonate« v Čedadu. Kakor smo zadnjič omenili, so napravili v nedeljo fanci-ulli abbandonati i.z Gorice izlet v Čedad. Našiti Lahov v 'Italiji ne marajo in'zlasti-jim odrekajo laštvo. Iz laskih krogov v Gorici smo izvedeli, da so v Čedadu grdo naliTUilili »fanciulile abbandonate« iz 'Gorice; ozmerjali .so jili s »ščavi« in »tode-schi«. So se že mora i kaj preveč ponašati s svojim »ilašitvom«.. »K. k. Finanzvvach-Abteilung in Lu-iko«. — Finančna olhJast' misli, da v naši deželi med Slovenci mora'!uradovati samo po nemško. Tudi tik ob meji mora Vladati V delokrogu finančne oblasti sama nemščina; če ne bi se meja podrla! Na vsako tislkovino, katera se predloži finančnim uradom, :*e pritisne nemški pe-j /at; in lako tudi na Livku ob meji. Tam je »Finanzwadh-Abteilung« 'in uradnik mora pritisniti na tiskovino nemški pečat in zraven zapisati po nemško svojo opombo. — če pošljejo na primer z Livka v Kdbarid kravo, jej 'dajo na pot »Vieh-pass« (živinski potni list je napisano šele na drugem mestu) in na »Vieflipassu« je nemški pečat in po nemško »Oeseben«. Brez nemščine ne sme krava z Livka v Kobarid. Zato Slkrbi c. kr. finančna oblast. — 'Kaj res še ne misli finančna oblast začeti med Slovenci1 s slovenskim urado-vanjem! PratimiUtarističml »etakl v Krmlnu. — V Krmlnu se je vršil vojaški nabor. V ponedeljek je raztrosil nekdo po iKrminu letake s končnim vskiiikom: Viva il socia-lismo! Miletamajolabandiera della Patria! (Živio socializem! Na gnoj z izastavo domovine!) Ojbstrelil se je. — Poročali smo, da se je pibstrelil italijanski" podanik Ruggero Oigau^j. Iz vojaške službe je izstopil 3. t ' m. Odstrelil se je v Podgori. 'Rekel je, da po nesreči. Gigante je jetSčen. Napaden je bil neki 50 letni Peter Oulin'iz Mirna. Napadla ista ga Jos. Pavlin iz Št. Petra in Dominilk iNunin iz Chio-pris'a.,Qba sta pod -ključem. Zopet komet. — .Za prihodnje leto nam zvezdarji zopet napovedujejo komet. Prikazala se bo Tuilesehejeva repatlica, ki se 'približa zemtjti vsakih 37 let. Prvič se je pisalo o njej leta 1790. Izpred sadnije. — 201etni Anton iLi-čen izi PJhemberške občine je posiiiil 11 in pol lefno Ail. Kerkoč ter dobil za to 6 mesecev težke ječe z dvema postoma. Dan Sok. naraščaja v Kobaridu. — Šolskemu naraščaiu je od šolskih.oblasti Prepovedano telovaditi in favno nastopati. Vzrok temu je gotovo zelo tehten, morda se čuti (gospoda zadeto s tem, ker hoče telovadna organizacija madomestiti v vzgoji dece to, kar >se v. našem modernem Šolstvu zanemarja. Zato telovadi v sokolih društvih po večini šoli odrasla decas, *• i. obrtni naraščaj. Danes ga postavi pri nastopu cela župa 80, pred tremi leti ga fc imelo samo etno društvo 40 in še več. Ali je to koristno', ne vem. Ne le člani, tudi naraščaj naj1 na 2let?h spoznava lepoto svoje domovine in Se io uči ljubiti, "ato se je vršil prvi -zlet v Kobaridu, Z jutranjimi vlakom in potem 2. avtomobilom br. Ofctan se je pripeljalo iz Go-rice, Komna, 'Rihemlberga in Bilj 60 na-raščaja in mnogo Alanov. Zjutraj1 so se Vr§i'le skušnje. ¦ O Pol treih so korakali Sokoli, 40 po sevilu in naraščaja črez 80 skozi z zabavami okrašeni trg pred Občinski dom, *jer je pozdravil Sokole ižupan kobariški JJ. Miklavič. Zalivali! se mu' je starosta {*: s. Z. br. dr. Ingolič in tajnik S. S. Z. rat Kajzelj je prinesel pozdrave iz Ljubljane. . p° sprevodu se je vrSMa javna telo-. vWba. Nastopil Je naraščaj kobariškega Sokola z vajami s palicami s iprav lepim vspehom, iza njim pri orodni telovadbi goriški (2 vrsti) s skokom črezmizo in' črez kozo, kobariški (2) s skokom v daljino in višino in na bradlji, biljensiki ,z vajami na konju brez ročajev na šir in vzdolž. Potem je izvedel naraščaj vsakega posameznega društva posebej par skupin na tleli in iz (Bilj na konju, ki so splošno ,zelo ugajale. Pri prostih vajah je !^^;^^t^vJdji[iftrtemu je-a**raščaj možato nastopil in izvedel' v dežju*župne proste vaje precizno kakor še niso bile; letos izvajane. Občinstvo mu je ves čas zivalino' ploskalo. • Za .naraščajem izvaja 40rtelovadcev čupne preste* tudi prav dobro; Vrsti kobarišikaga »Na zdar«. Odlbdr. Trguvsko-obrtne in gospodarske vesti. Promet na Južni železnici. — Z Dunaja poročajo, da se viša promet blaga in ipasažirjev na Južni železnici. Glede blaga se zlasti viša prevoz industrijskih predmetov. Kar se tiče Trsta, odgovarja promet lanskemu istočasnemu. Petrotejske tovarne. —¦ Med avstrijskimi' in ogrskimi! petrolejskimi tovarnami petroleja je izbruhnil hud konkurenčni boj, kot posledica v izačetku letošnjega leta razbitega kartela. Da bi pridobile ogrske tovarne v Avstriji odjemalcev, ponujajo petrolej za nižjo ceno, kakor ga pa oddajajo avstrijske rafinerije. Italijanski trgovinski muzej v Bel-gradu se v kratkem, ustanovi; v muzeju bodo razstavljeni vsi vizoroi iz predmetov, k[ se proizvajalo v Italiji. Gobe. — Včeraj je bilo na tngu v Gorici 70 kg giob; tržni (komisar }ib je iza-plenill'6 leg. Oznanilo glede" osebnega dohodninskega davka. — Z ozirom na § 217. zak. o osebn. davku se naznani, da izvlečki iz plačilnih nalogov za, osebno dohodninski davelk za leto 1912. cenimega okraja »Gorica-mesto« in »Gorica-dežela« so razpostavljeni na vpogled skozi 14 dnij od 28. avgusta t. 1. dalje ob uradnih urah pri davčnem: oddelku c. kr. okraif-nega glavarstva v Gorici, Kapucinska u-lica št, 16, I. nadstropje, soba"štev'.' 5. " Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« priredi v nedeljo dne 1. septembra t. 1. izlet na Opčine. — Odihod zjutraj ob 5l/s uri. — Zdravo! — Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« na-zanja gg. članom, da priredi prihodnjo nedeljo aizlet na Opčine k veselici bratskega kol. dr. »Balkan«. iPrvi oddelek odiide zjutraj ob 7. uri s kolesi in drugi oddelek opoldne z vlakom državne železnice. Naproša se obilne udeležbe. Politični pregled. Vojaški manevri na Tridentskem. — Ti važni manevri so se vršili v dolinah Ledro in Giudicarie kjer so naj važne ceste iz Gorenje Italije na Tridentsko. Zadnji boji avstrijskih čet pod poveljstvom generala Kuhna in Garibaldijevin čet so se vršili prav na 'istem mestu, kjer so bili te dni manevri! Manevrov se je udeležilo 36 bataljonov, trije eskadroni, 14 baterij; vsega vojaštva je bilo toMiko, da je doseglo skoro število dveh zborov; prisostvovalo Je manevrom 156 generalov in višjih oficirjev generalnega štaba. iPro?-gram operaciji se je držal situacije leta 1866. Naloga je bila, kakor jo je izvršil Kuhn, odbiti napad sovražnika. Seveda se je izvršil program na drug način, ker so na razpolago sredstva moderne bojne tehnike. Kuhn je pred 46 leti imel braniti dohod na Tridentsko le skozi dve dolini, ali sedaj je stvar drugačna. Bramtoa Tri-dentskega je sedaj ogrožena z uhodom iz gornje doline Adda, ker tam ni potrebnih trdnjav. — Po končanih manevrih se- je prestolonaslednik, ki jim je prisostvoval, o izidu laskavo izrazil ipo-veljniku 14. zbora, DartkM. Ministerski predsednik grof Stttrgkh je toliko ozdravel, da prevzame v kratkem svoje uradne posle. V bodoči seji mi-nisterskega sveta se določi definitivno program .za jeseinsko zasedanje poslanske zbornice. Čuvaj je bil pri cesarju v avdijenci. Razglaša, da ga je cesar prijazno sprejel in pažlljivo poslušal ter da ni pričakovati na Hrvaškem Še nobene spremembe še dolgo časa! - Poslanec Spinčič se nahaja v Seraje-vu, da se informira o »političnem položaju in zadržanju bosenskih strank nasproti investicijskemu programu. Spinčič je član bosenskega odseka poslanske zbornice." Za njim pojde v Bosno še dr. Čingrija. Na Balkanu. — Radi streljanja in napadov turških čet ob meji se je Črnagora obrnila na velevlasti s prošnjo, naj delujejo na to, da ponehajo boji ob meji. — V Bulgariji so shodi dan na dan; na teh shodih se zavizemajo za svoje trpeče brate v Turčiji ter zahtevalo avtonomijo Ma.ce-dbnile. — V Srbiji je veliko razburjenje. V nedeljo bo v Belemigradu zopet vedik shodi O klanju v ŠandŽatai poročajo: Prihajajo nove vesti, ki poročajo', da so Turki v Sienici oropali skladišče orožja. Ko so umorili kajnialkana in pomorili Srbe v Sienici, so vdrli v bližnja sela. V vseh mestih okrajev Novi Pazar, Priština in Sie-nica vlada anarhija. Šole so zaprte, ker so Turki najprej pomorili učitelje. 'Begunci še vedno prihajajo čez mejo in pripovedujejo, da so klanje insicenirali vojaki, da oblasti ne branijo Srbov in da je več nego dvajset organiziranih čet turškega vojaštva organiziralo in izvršilo klanje v Novem Pazar ju. Isa Boljetinac trdi, da Arnavti niso izvršili klanja. Srbski listi pišejo, da Srbija je mnogo let živela s Turčijo v odnošajih dobrega sosedstva. Vsako zatajevanje pa ima svoje meje. Dolžnost srbske vlade je> da % vsemi sredstvi prepreči klanje Srbov v Turčiji. Italija. —' Italijanski 'kra'U je sankcioniral monopol za življensko zavarovanje. — Finančni nninister izda 50 milijonov no-vh Kadolžnic; to posojilo je namenjeno za železniške investicije; Vojna med Turčijo 111 Italijo. Iz Libije poročajo, da so Italijani zagnali v beg veliiKo število Beduinov, ki so imeli znatne zgube. Bojev ni v zadnjem času, pač pa pridno rekogaioscirajo z zrakoplovi kraje, kjer so Turki in Arabci. — Italijanske ladje se gibljejo okoli Jaife. — Vse velevlasti so za to, da se sklene čimprej mir. Cela JŠvropa zahteva konec vojne. Posebnih' poročil ni. Razne vesti. Nemški cesar, ki je bil nekaj bolan, je baje že toliko ozdravel, da odpotuje v kratkem v Švico. Minister za javna dela v Idriji, — Minister dr. Trnka se je v ponedeljek z avtomobilom, priipelial v Idrijo ter si ogledal idrijstoi rudnik. Poslanec Ganigl mu je razložil želje meslta in» delavcev. Minister javnih del Trnka se je povrnil z Bleda na Dunaj, line 1. septembra nastopi inšpekcijsko potovanje na Ceiko. ki bo trajalo 11 dnij. Prvi avstrijski dreadtnougt »Virtous Unitis« je nastopil včeraj 30-urno trajno poskušnjo vožnjo .Uspeh povoljen, »Ljudski oder« v Ljubljani, — Pred dvema letoma so otvorMi kleriikatei v Ljubljani »Ljudski oder«, kupili so staro strelišče in tam imeli predstave. »Ljudski oder« je stal ogromne svote, kajti preskrbljen je bil z vsem; samo oder je stal okoli 100.000 K; barok so nakupili za 14000 K, šmink za 300 iK. Šlo pa ni tako, kaokor so mislili in hoteli in »Ljudski oder« je propadel. Deželni- odbor kranjski je priskočil Ljudskemu odru na pomoč in kupil kitfise in drugo za 50.000 K. — Intrige klerikalcev proti deželnemu gledališču v Ljubljani so se nad njimi samimi maščevale. Državni poslanci na evharlstičnem kongresu. — Potekel je rok za priglaše-nje udeležbe državnih poslancev na evharlstičnem kongresu. Priglasilo se je 90 poslancev, večinoma krščanski STcijalei," slovenski, češki, poljski in italijanski klerikalci, češki agrarci in 3 člani nemškega »Naticnalverbanda«. Dalje na 4. straal f Slovanske igralne karte 1. Primorka, 36 listkov K 2. 52 B 3. Slava M „ * prodaja trgovina I A. Gabršček v Trgovskem Domu i-— 1-50 0-80 ictiliuntišča laške »tressetie*. SfflU3 nadomešča pike ecc. Slovanski farillt K 2-c20. (Venka karla tarokova ima po dve sliki iz slov p 1 iske^a živ I jen ja). Karbj so zdaj znres dovršeno izdelane. Xi več iiikake|ja opravičenega razlog«, da bi si? jih Slovenci no. posluževali. - Oolžnosl. naša je, izpodriniti luje izdelke. I Nanut 1 Bregant sutorizouana stavbena tvrdka ^ ©opici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa siavbena dela. Izdelujeta vsakovrslne načrte, proračune in kolavdacije j»o najnižjih cenali. 8 regnlkolov izgnanih iz Pulia. — Policija y iPuHJu je naznanila 27. t. m. 8 regnifcotaim, «ia imajo zaiputstitf Avstrijo; ti so bili člani rateipuščenih inrddeint^jslkiii1 •društev »Edera« in '»Oiroolo di ooltuta«. Nekateri se pritotžijb radi izgona na ma-raestniSfevo. V Bohinju je padala 27. i. m. gosta in debela toča, ki je napravila veliko škodo. Črnogorski kralj pride 'baje te dni v kopj4išče Portorose, kjer se nahafia že nekaj časa ¦čraiagorslkii prestolonaslednik Mirko, ki pai namerava ostati tam še par tednov. ,God»ba v Portorose igra tudi kompozicije prestolonaslednika 'Mirka. Detomorilka. — Pred poroto v (No-vemimesitu je ibila klicana Jožefa Stine, dekla, ki je povila nezakonsko dete ter je pritisnila z nogo na iglavo talko močno, da je tiete tako) umrlo. Porotna sodnija Ijo je obsodila na tri leta ječe. Ponesrečena hrvaška zrakoplovca. — V Budimpešti je hrvaški »pilot Novak na Merčepovem aeroplanu iz Zaigreba dosegel pri vzletu precejšnjo višino. Ko se je pozneje v vdbru dvignil v zrak, mu je veter prevrnil stroj in Novak je padel. Stroj |e razbit, Novak pa je ostal nepo-. škodovan. V Nagjrbanvi pa je ponesrečil aviatik Prodam.* DofbM je težke poškodbe, zrakoplov* je raszbit. Velikanske povodni! so bile na Angleškem zadnje dni. V Nonvicliu je bil železniški promet ustavljen. Vse zveze so pretrgane. Škoda velka. Samomor Slovenca v Ameriki. — Obesil se je v celici, kjer Je bil zaprt radi nekega napada, Mike Frank, Slovenec, doma z Vrhnike. Iz fpositeHne rjuhe si je zvil vrv ter se obesil. Glavo mu je odtrgal vlak, — Blizu Kromeriža "je skočil neki 30 letni Steinin-ger, krojač po poklicu, iz brzovlaka, ker se v kraju kamor le on hotel iti vlak ne ustavlja. Skočil je pa prišel po skoku z glavo pod kolesa železnice. Vlak mu je odtrgal .glavo. Steininger zapušča ženo in 3 otroke. Mačke v Washingtonu. — Toliko mačk imajo v WasMngtonu, da je morala policija zaukazati, da se mora kolikor mogoče mačk pokončati. Zadnja dva meseca so jih ubili okoli 2.500; sedaj jL: ubijejo okoli 50 na dan. >Neki lastnik me-. Jiažerije je nabil lepake, iiaj mu prinesejo niačke za hrano zverinam. Toliko so mu jih prinesli, da ni vedel, kani ž njimi m jih ni hotel več sprefemati. Znoreli korporal. — V Lvovu je znorel nenadoma .fcorporal Lukawski. Začel, je streljati na vsakega, ki se mu je hotel približati. (PokKcali so na pomoč ognje-, gasce, » u,-.jpmk- j tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako- vrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj, teče brezsumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani ft Čuk GORICA, na Stolnem trga «. 9. CORICA. 1 Šolske knjige za vse šole, šolske potrebščine v najbogatejši izberi prodaja knjigarna A. Gabršček, TRGOVSKI DOM, deloma tudi v Gosposki ulici štev. 7.