VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt ! izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šiiingov celoletna naročnina 250 šiiingov P. b. b. LETNIK XL. CELOVEC, PETEK, 8. MAREC 1985 ŠTEV. 10 (2216) ZSO za občinske voiitve 1985 Upravni in nadzorni odbor Z' roškem sta na skupni seji dne 4. 3. stopniki iz dvojezičnih občin, v zv( 1985 sprejeta nasiednjo izjavo: Letošnje občinske voiitve na Koroškem sovpadajo s škandalozno afero Reder-Frischenschlager-Hai-^er, ki je močno razburila vso demokratično javnost v Avstriji. Togi Politični centralizem in strankarska disciplina vedno bolj pogosto onemogočata svobodno in demokratično odločanje na volitvah izvoljenih Poslancev in odbornikov. ^ zvezi z občinskimi volitvami ^veza slovenskih organizacij poudarja, da so za prebivalstvo na južnem Koroškem in s tem tudi za slovensko narodno skupnost najbolj pomembne. To predvsem zaradi tega, ker lahko ljudje preko občinskih odborov na dvojezičnem ozemlju južne Koroške še najbolj neposredno sodelujejo pri reševanju vsakdanjih problemov tako slovenske narodne skupnosti kot cestnega prebivalstva. Zveza slovenskih organizacij se fudi ob volitvah odločno zavzema ^a to, da ljudje niti v času najhujšega volilnega boja ne bi zgubili Spred oči vseh ostalih, zelo važnih skupnih problemov. Zato postavlja naša organizacija tudi pri teh volitvah v ospredje skupne interese celotne slovenske narodne skupnosti in vsega demokratičnega tabora. Zveza slovenskih organizacij poliva vse Slovence, da pri volitvah Podprejo liste ^ na katerih kandidirajo narodno zavedni koroški Siovenci; :ze slovenskih organizacij na Ko-985, na kateri so sodelovali tudi žari z občinskimi volitvami 17. marca # ki v ospredje postavljajo skupne socialne in gospodarske interese južnokoroškega prebivalstva; # ki se zavzemajo za komunalno politiko v korist vseh občanov ter podpirajo vsa prizadevanja za več demokratičnega odločanja v občinskih odborih; # ki vztrajajo na uresničevanju dosledne enakopravnosti slo-venskega jezika na občinski ravni ter na izvedbi določit člena 7 avstrijske državne pogodbe. Navedene zahteve so brez dvoma merilo za demokratičnost naše družbe. Zato Zveza slovenskih organizacij podpira tako kandidate na samostojnih krajevnih listah, kakor tudi kandidate na listah koroških strank, v kolikor se zavzemajo za uveljavljanje omenjenih stališč. S tem v zvezi svarimo pred trditvijo, da samo Siovenec, izvoijen na slovenski iisti, lahko zastopa slovenske interese. Kajti prav dogodki v zvezi z dvojezičnim šoistvom so ponovno pokazali, da lahko tudi nemško govoreči demokrati uspešno zastopajo interese slovenske narodne skupnosti in obratno. To toiiko bolj, kolikor so v ospredju skupni gospodarski, pedagoški, ko-munaini in spiošno demokratični probiemi. Ko pozorno sledimo diskusiji na terenu in beremo razne občinske časopise in letake, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da velika ve- čina slovenskih kandidatov izhaja pri svojem političnem delu iz zgoraj navedenih programskih izhodišč. Če poleg tega še upoštevamo dejstvo, da v mnogih občinah naši ljudje kandidirajo na dveh ali celo več različnih listah, potem res lahko upravičeno ugotovimo, da ta stališča v praksi dobivajo čedalje prepričljivejšo potrditev. Tudi pri nas na Koroškem se potrjuje, da okosteneli centralizirani in odmaknjeni aparati niso v stanju reševati problemov prebivalstva in se zato vedno več ljudi zaveda, da je njihova usoda odvisna predvsem od njih samih. Prav v tem smislu je treba gledati tudi prizadevanja Zveze slovenskih organizacij v zvezi z občinskimi volitvami. Naš program je program potreb južnokoroškega prostora, je program enakopravnosti slovenske narodne skupnosti, je program skupnega sožitja in daieč presega datume posameznih voiitev. Zveza slovenskih organizacij poziva vse koroške slovenske volilce, da pri občinskih volitvah 17. 3. 1985 podprejo tiste kandidate, ki se v vsakodnevnem življenju dosledno zavzemajo za enakopravnost slovenskega jezika na občinski ravni in za izvedbo vseh določil člena 7 državne pogodbe. Za posamezne občine pa je Zveza slovenskih organizacij v sodelovanju s krajevnimi zaupniki izdala še posebne volilne proglase. Zveza slovenskih organizacij se bo zavzemala za konstruktivno sodelovanje vseh slovenskih občinskih odbornikov, ne glede na to, na kateri listi bodo izvoljeni. Cim več zavednih Siovencev in demokratov v občinske odbore! Prispevke o občinskih voiitvah objavijamo tudi na 2. in 8. strani. Počastiti smo spomin nepozabnega dr. Franca Petka Ob stoletnici rojstva dr. Franca Petka smo počastili spomin nepozabnega in zaslužnega narodnopolitičnega voditelja koroških Slovencev. Predstavniki ZSO so v ponedeljek popoldne položili venec na Petkov grob v Šentrupertu pri Velikovcu, kjer so bili navzoči tudi Petkovi svojci in nekdanji najožji sodelavci. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se je dr. Petka spomnila predvsem še na skupni seji upravnega in nadzornega odbora, ki so se je udeležili tudi krajevni zaupniki ter na samostojnih in strankarskih listah izvoljeni občinski mandatarji iz dvojezičnega dela južne Koroške. Življenjsko pot in bogato delo dr. Petka je orisal predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, ki je poudaril, da se imamo prav takim izjemnim ljudem zahvaliti, da še obstojamo kot narodna skupnost. Na ponedeljkovi seji je ZSO ustanovila posebno odlikovanje ki nosi ime dr. Franca Petka ter obsega umetniško oblikovano plaketo s Petkovim reliefom in ustrezno listino. To odlikovanje bo ZSO podeljevala le ob posebnih priložnostih kot najvišje priznanje osebnostim za življenjsko delo in izredne zasluge v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. ZAŠČiTA SLOVENCEV V ITALIJI: A!i res korak naprej- ati samo obtjobe ? Taka !n podobna vprašanja si je morala slovenska narodnostna skupnost v Italiji zastaviti že neštetokrat — odgovor je bil doslej vedno negativen. Zato med Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini tudi zdaj ni samo veselje in navdušenje, marveč obenem tudi določena skepsa, saj nihče ne ve povedati, ali bodo besedam in obljubam, ki so jih slišali ob obisku pri rimski vladi, končno res sledila ustrezna dejanja. Prejšnji teden je bila namreč v Rimu enotna slovenska delegacija, ki je pristojnemu ministru tolmačila predloge in zahteve, ki jih imajo Slovenci glede zakona o globalni zaščiti. Delegacija je ponovila znana stališča, katerih vodilno načelo je, da mora enaka zaščita veljati za Slovence v vseh 35 občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Sedanje stanje je v tem pogledu precej podobno našim razmeram: manjšinske pravice se odmerjajo po številčni moči manjšine; kjer je manjšina razmeroma močna, imajo tudi največ pravic, kjer pa je asimilacija že močno napredovala, npr. v Videmski pokrajini, pa Slovenci nimajo skoraj nobenih pravic in jim celo odrekajo status narodnostne manjšine. Taki politiki se Slovenci upravičeno upirajo ter so v Rimu nedvoumno povedali, da bi bilo razlikovanje na osnovi različne stopnje asimilacije povsem nesprejemljivo — tistemu delu manjšine, ki je najbolj ogrožen v svojem obstoju, je nasprotno treba dati največ pravic in zaščite. V Rimu je slovenska delegacija dobila zagotovilo, da namerava vlada čimprej izdelati osnutek zakona o globalni zaščiti. Torej upravičeno vprašanje, kdaj bodo sledila dejanja in kakšna bodo. PHEBEHiTE na tttani 2 Občinske voiitve — Pregied iist, na katerih kandidirajo zavedni Siovenci 2 Odiikovanja protifašističnim borcem in žrtvam nacizma 3 O novi števiiki Miadja 4 Posioviii smo se od Heiene Kuhar-Jeike 5 7. zimski pohod „Arihova peč" 6 Razgovor z Jankom Messnerjem o podobi današnje Nikaragve 8 Staiiščasiovenskih občinskih kandidatov iz Ceiovca, Sei in Biičovsa 8. marec - mednarodni dan žena Pred 73 leti je M <><><><><><><><><><><><> <)<<<><><>C^><><><><>C<<><>C><><><><)<>C>C><><><><> <><><><><><> ooooc><: oooo skupnost ljudi, ki se leto za letom srečavajo dva ali trikrat tedensko, je ob razkroju vasi in spremembi življenjskih struktur tudi iz sociološkega vidika izrednega pomena. Te skupnosti niso nikjer trajnejše kot pri pevskih zborih, in malokje tako intenzivne kot v igralskih skupinah. IZGRAJUJMO TO, KAR IMAMO Najbolj zdrav razvoj bo, če iz stanja, v katerem se ravno nahajamo, brez bolečih zarez gradimo naprej. Ni dvoma, da je pri zborovskem petju s pripravo zborovskih tečajev, z delovnimi srečanji pevskih zborov in instrumentalnih skupin, z odprtimi pevskimi vaja- kor ne more veljati le za zborovsko petje in glasbo, temveč v enaki meri tudi za odrsko, filmsko, upodabljajočo, književno in narodopisno dejavnost. Dramska dejavnost v posameznih društvih se trenutno po večini izčrpava v tem, da obstoječe igralske skupine v rednih presledkih naštudirajo kako delo. Ta ugotovitev zveni, kakor da bi hotel to delo podcenjevati. Samo kdor je že sam sodeloval v taki skupini, ve, koliko skupnih vaj in truda posameznikov je treba, preden je mogoče „igro" postaviti na oder. Ob delovanju igralskih skupin v naših kulturnih in prosvetnih društvih opažamo, da je učenje igre najbolj uspešna in učinkovita šola slovenskega jezika. To je ve- ljalo že takrat, ko se tega dejstva še prav zavedali niso; danes pa se vsak režiser zavestno trudi predvsem tudi za pravilno izgovorjavo in lepo slovenščino. S tem delom pa je tudi tesno povezano spoznanje književnih posebnosti, družbenih in zgodovinskih prepletov. Z odprtimi bralnimi vajami bi tako šolanje postalo dostopno še za tiste ljudi, ki niso člani igralske skupine. Brez posebnega vrednotenja smemo naglasiti, da je dramska predstava, pa naj je to tragedija, komedija, krajši prizor; ali pa kabaret in lutkovna igra, še vedno najbolj privlačna kulturna prireditev med tistimi našimi ljudmi, ki še govorijo in razumejo slovensko. Prav tu bi zato morali navezati še nekatere druge dejavnosti: v odrskem delu je zajeta problematika, ki se tiče posameznika ali skupnosti, katera povzroči pri gledalcu identifikacijo ali odklonitev. Uvodni večeri in diskusije po predstavah bi prinesle določeno poglobitev. Za vodje dramskih skupin bi bila to spodbuda k Še bolj skrbni izbiri del. Sprejemanje in posredovanje gostovanj, pa tudi srečanja gledaliških skupin ne služijo le bogatejši ponudbi in medsebojnemu sreča-vanju in spoznavanju, temveč tudi izmenjavi mnenj in izkušenj. Raven predstave amaterskega gledališča se že po svojem ustroju ne more meriti s predstavami, ki jih nudijo poklicna in polpoklic-na gledališča. Dolgoročni cilj slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem je ustanovitev profesionalnega ali vsaj polpoklicnega odra. Vse dotlej pa se bo vsekakor treba zadovoljiti z gostovanji gledališč iz Slovenije in Primorske ter z organiziranim skupnim obiskom gledaliških predstav. fNdJg/jevdMjf prihodnjič) Poslovili smo se od Helene Kuhar-Jelke Pretresla nas je žaiostna in boieča vest, da je v ceiovški boiniš-nici umria Heiena Kuhar-Jeika, koroška partizanka, doigoietna kutturna in poiitična deiavka ter borka za narodnostne pravice koroških Sioven-cev. Pogreb je bi) prejšnji četrtek na kapeiškem pokopaiišču, kjer se je od Jetke posioviia ogromna množica tjudi in ji tako izkazaia posiednjo čast. Heiena Kuhar-Jeika nas je nepričakovano zapustita v 79. ietu starosti in povzročita ne samo svojcem, temveč vsem, ki smo jo poznati, giobo-ko žaiost, saj smo z njo zgubiti ptemenito ženo, ki nam bo ostata vzor v vsem našem detu in boju. Življenjska, pot Lenije Kuhar-Jetke je bita trda, to še zlasti v zadnji vojni, ko je bii slovenski narod obsojen na smrt. Masovna izseijevanja, aretacije, mučenja in koncentracijska taborišča smrti, Jelke niso prestrašiti. Kljub vsem tem grozotam tistega časa je podpirala narodnoosvobodilni boj v Železni Kapli in njeni okolici. Ko pa je zvedela, da jo bodo aretirali, ker je gestapo zvedela za njeno protifašistično dejavnost, je bila prisiljena zapustiti svoje mladoletne otroke — mož je bil na fronti — in se pridružiti partizanom. V zimi 1944-45 se je skupno s sinom Petrom prebijala skozi nemško ofenzivo v zasneženih Savinjskih Alpah, kjer je bila ranjena in ozebla. V tej stiski se je zatekla v svoj domači kraj, kjer pa je bila kmalu nato izdana in aretirana. V celovških zaporih je bila izpo- obnovila v vojni opustošeni dom. Kot v protifašističnem boju izkušena aktivistka je bilo zanjo samoumevno, da se je takoj vključila v obnovo kulturnih in političnih organizacij. Tako je bila dolga leta podpredsednica Zveze slovenskih žena in njena častna članica. Kot kulturno-prosvetna delavka pa ni služila samo društvu kot takemu, temveč predvsem svojemu ljudstvu. Vsako srečanje z njo je bilo doživetje. Mladini in vsakemu, ki jo je poslušal je znala pripovedovati prepričljivo in izčrpno. Mladi smo se ob njenem pripovedovanju počutili kot učenci, je dejadl predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" Miha Travnik, ko se je ob odprtem grobu poslavljal od pokojne Lenije. Imela je odličen posluh zlasti za zbiranje mladine. Njena zasluga je bila, — častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije, zlato priznanje Osvobodilne fronte, odličje Zveze slovenskih organizacij, Drabosnjakovo priznanje, odlikovanja NOB ... Pred pogrebnim obredom na pokopališču so Zveza slovenskih organizacij, Zveza slovenskih žena in Zveza koroških partizanov imeli žalno sejo v hotelu Obir, na kateri je spregovorilo kar šest govornikov oziroma govornic. Žalno sejo je otvorila zastopnica Zveze slovenskih žena Marica Pradetto, Nadaljnji govorniki pa so bili — zastopnica Prosvetnega društva na Jezerskem, zastopnica socialističnih žena Silvija Haderlap, prdestavnica odbora koroških partizanov v Ljubljani Olga Kastelic-Mar-jetka, Valentin Polanšek in zastopnik Kooperative Longo May iz Lobnika. Vsi so orisali lik plemenite žene borke, ki nam bo vsem ostala v spominu kot vzor v vsem našem nadaljnjem delu in boju. Žene s takšnimi srčnimi in plemenitimi kvalitetami kot jih je imela Jelka, bo le težko še najti med nami. Ob odprtem grobu so se od pokojne poslovili Tonči Haderlap, nečak pokojne Lenije (slednja je v vojnem času skrbela zanj kot za svojega sina, ko so izselili mater, ker je bil oče v partizanih), nadalje predsed- stavljena nečloveškemu mučenju. Vendar imela je posebno srečo, da je preživela in dočakala težko pričakovano svobodo. Pri založbi Drava v Celovcu je lansko leto izšla knjiga „JELKA — Pričevanje koroške partizanke", kjer Jelka opisuje svojo življenjsko zgodbo v NOB. Državna sekretarka za ženska vprašanja pri Uradu zveznega kanclerja je v spremni besedi za to knjigo med drugim zapisala: „Takšno knjigo samo brati ne zadostuje! Gre za to, da iz branja potegnemo potrebna spoznanja, da bi storili kaj iz lastne prizadetosti. Samo če se braniš, če osebno prizadetost prestaviš v politične strategije in dejavnost, samo to vsebuje možnost dejanske spremembe." Po vojni je Jelka skupno z možem da je pred 15 leti zbrala mlade fante in dekleta ter ustanovila društveno folklorno skupino in nato še pionirsko folklorno skupino ter spravila na oder še „staro domačo ojset" ter prizore peric. Za kuharjevo Lenijo ni bila nobena pot predolga in to z bolno nogo. Obiskovala je hiše po kapelških grapah ter spodbujala mlade in stare, da se kulturnoprosvetno udejstvujejo in s tem pomagajo ohraniti našo narodno skupnost. V okviru Zveze slovenskih žena je z veliko vnemo organizirala vsakoletni mednarodni dan žena v domačem kraju, ki so ga vedno rade obiskale žene obeh narodnosti. Helena Kuhar-Jeika je za vse to plemenito in nesebično delovanje, tako v NOB kot v povojnem času, prejela celo vrsto priznanj in odlikovanj nik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" Miha Travnik. Vsi so v svojih govorih poudarili neminljive zasluge tovarišice Jelke za vsesplošni dobrobit naše narodne skupnosti. Pogrebni obred je opravil domači župnik Poldi Zunder. Od pokojne so se z v srce segajočimi pesmimi ža-lostinkami poslovili domači pevci „Zarje" pod vodstvom Joška Wruli-cha ter godba na pihala iz Železne Kaple. Žalujočim svojcem ob težki zgubi izrekamo globoko občuteno sožalje. Tovarišico Jelko pa bomo ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu. 8. marec 1985 ----------* ** 10. Rožanski izobraževalni teden od 7. do 10. marca 1985 Sodelujejo Slovenska prosvetna društva iz Biičovsa, Borovelj, Kotmare vasi, Loč, Rožeka, Slovenjega Plajberka, Sveč, Šentjakoba, Šentjanža. Predavanja, diskusije, gledališka predstava, informacije, literatura, film. H Petek 8. marca ob 19.30 uri v ljudski šoli na Bistrici DVOJEZIČNI LITERARNI VEČER — Fabjan Hafner, Gustav Januš, Maks Sorgo, Joži Turk. Glasbeni okvir: Marja Feinig, kitara. H Sobota 9. marca ob 14. uri SODOBNO OBREZOVANJE SADJA pri Kocjanu v Rožeku. H Sobota 9. marca od 12. ure naprej DAN DOMAČIH JEDIL pri Adamu v Svečah. Ht Nedelja 10. marca ob 14.30 uri v ljudski šoli v Kotmari vasi S PESMIJO V POMLAD. H Nedelja 10. marca ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu LITERARNI VEČER PREŠERNOVA NAGRAJENCA Gustav Januš in Polde Bibič, Glasbena šola in MePZ .Rož". Cartrans predstavi! turistični kata!og V četrtek 28. februarja je turističi urad Cartrans v Celovcu na tiskovni konferenci v hotelu Evropapark predstavil Cartransov turistični katalog in dejavnost te pred tremi leti ustanovljene koroške turistične organizacije. Potovalni urad Cartrans ustanovljen v jeseni leta 1982 upravljajo trije družabniki — Zveza slovenskih zadrug v Celovcu (58,3 %), Posojil-nica-Bank v Beljaku (33,3 °/o) in Miha Zablatnik (8,3"/.). Čeprav je ta ustanova še zelo mlada, se je že dobro uveljavila in beleži že lepe uspehe. Vse to pa je bilo mogoče doseči predvsem na podlagi tega, da ima Cartrans dobre stike s podobnimi potovalnimi uradi v Jugoslaviji, to je v deželi, ki se ponaša z izrazitimi pokrajinskimi lepotami in izredno ugodnimi cenami. Glavni poudarek v predstavljenem turističnem katalogu Cartrans '85 je potovalni urad posvetil kvaliteti in še posebej zmogljivosti tistih slojev, ki morajo izhajati z nižjim dohodkom. Posebnost potovalnega urada Cartrans je tudi da ne namerava ustanavljati podružnic na Koroškem oz. v Avstriji, nasprotno, na voljo je tudi vsem ostalini potovalnim uradom pri organiziranju izletov zlasti v Jugoslavijo. Težišča Cartransovega programa so: ugodne družinske ponudbe, ponudbe za daljšo dobo letovanja za seniorje; izleti, kombinirani z letati in ladjami, izleti za vikend v notranjosti Jugoslavije (obiski mest), ugodna potovanja v Sovjetsko zvezo, poleti z letalom za vikend v Tu-nezijoitd. Dobri odnosi z jugoslovanskimi potovalnimi uradi odpirajo dodatno po eni strani ugodne ponudbe deželam, kot so Turčija, Grčija, Madžarska, Tuneziia, Ciper in še prav posebno Sovjetska zveza, po drugi strani pa omogočajo tudi dotok inozemskih gostov v Avstrijo. S predstavitvijo Cartransovega turističnega kataloga se odpirajo neizmerne možnosti izbire za letovanje v Jugoslaviji. Kdor ga pametno uporablja in se poglobi vanj, je že dosegel pol užitka, ostala polovica je pa samo še vprašanje časa, ko svojo namero realiziraš. Narodni park in turizem Narodni parki predstavljajo najlepša naravna področja, ki jih je treba obvarovati pred raznimi škodljivimi vplivi. V Avstriji imamo en takšen naravni zaklad — narodni park Visoke Ture. Narodni park Visoke Ture na Koroškem zaobjema tri znane tujsko-prometne občine — GroBkirchheim, Heiligenblut in VViklern. Te tri turistične občine so se pred kratkim združile v ..Regionalno zvezo Nacionalni park Visoke Ture na Koroškem". Tej ustanovitvi je botroval namestnik deželnega glavarja, referent za tujski promet Stefan Knafl. Na občnem zboru, ki je bil v GroBkirchheimu so izvolili vodstvo oziroma odbor, ki mu načeluje hotelir iz Heiligenbluta Rudolf Hatz. V novo ustanovljeno zvezo so kot izredne člane sprejeli tudi ustanovi GROHAG (GroBglockner-HochalpenstraBe) in KELAG. Cilj novo ustanovljene Zveze je, da se šanse, ki jih ima narodni park Visoke Ture, izrabi tudi za turistične namene. Znano je, da ima narodni park razne ugodnosti (dotacije), ki naj hkrati služijo poživitvi turizma, tako da bi reklama za nacionalni park bita tudi reklama za tri v narodni park vključene turistične občine, po načelu, da ena roka umije drugo. PRtREDtTVE DUNAJSKI KROŽEK 22. 3. 1985 ob 19. uri v gostilni Wei-dinger, Dunaj IV, Danhauserg. 3 DIE 4VIENER TSCHECHEN — VON GESTERN UND HEUTE Predava: Karl Matal, Vizeprasident des Minderheitsrates der tschechi-schen und slowakischen Volksgruppe in Wien. SREČANJE ŽENA v soboto 9. 3. 1985 ob 14. uri pri Kovaču na Obirskem Žene prisrčno vabljene! Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena Slovenska prosvetna zveza prireja SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ ROŽA v soboto 9. marca 1985 v Kulturnem domu na Radišah. Od 17. do 18. ure seminarska vaja o upevanju in šolanju gia-su. Vodi Joško Kovačič. Zvečer ob 19 30 uri koncert. Sodelujejo zbori SPD: Radiše, „Bilka" iz Biičovsa, .Kočna" iz Sveč, Borovlje in „Jepa-Baško jezero" iz Loč. Dl t(. .'Jr.. .* ' ' GLOBASNICA Razstava sv. pisma v počastitev 400-ietnice Dalmatinovega prevoda biblije in novega prevoda nove zaveze v slovenščino od nedelje 10. do petka 15. marca 1985 v župnišču v Globasnici. Otvoritev po nedeljski maši. Prireditelj: Katoliška prosveta. KPM — PODJUNA bo priredil TEČAJ ITALIJANŠČINE za začetnike od marca do julija. Vodila ga bo Veronika Pietzka. Prijave pošljite na uredništvo Kluba Podjunske mladine, Podjuna 35, 9142 Globasnica. DOM V TINJAH V soboto 9. 3. 1985 od 9. ure naprej PRAKTIČNI TEČAJ ZA SADJARJE IN KMETE „0 vzgoji in rezanju sadnih dreves" Predavatelj: Roman Quendler, mojster, St. Andraž. Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na uprizoritev komedije Karla Goldonija LAŽNIVEC v nedeljo 10. 3. 1985 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Rpdišah predstavili se bodo domači igralci Režija: Nužej Wieser ŠENTJAKOB V ROŽU SLEDOVI ČASA Večer slovenske besede in pesmi v nedeljo 10. 3. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu, Sodelujejo: Gustav Januš, Poldne Bibič (gledališki igralec), učenci Glasbene šole Šentjakob in MePZ „Rož". Prireditelj: SPD „Rož" Bilčovs-Peč Dreilandereck SMUČARSKI DAN v nedeljo 10. 3. 1985 ob 7. uri pred farno cerkvijo v Bilčovsu Prijave in točne informacije: Mihi Mischkulnig, Branča vas; Marija Krušic.Veiinja vas, župnišče Možen tudi tek na dolgi progi Globasnica Globaški kulturni teden od 19. do 31. marca 1985 Prireditelja: SRD v Globasnici in SPD ..Edinost" v Stebnu V ponedeljek 18. marca je v Borovijah na Giavnem trgu tradicionalni Jožefov sejem Slovensko prosvetno društvo „Her-man Velik" v Kotu vabi na ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE nam vsem dobro znanega zdravnika dr. Toma Hribernika v soboto 9. 3. 1985 ob 19. uri v ljudski šoli na Kmu Rožck PLESNI TEČAJ ZA STARO IN MLADO Prvo srečanje v petek 8. 3. 1985 ob 20. uri pri Kosi na Ravnah Tečaj vodi Gregej Krištof Prireditelj: Kulturno društvo ,,Peter Markovič" ^OBREZOVANJE SADJA v soboto 9. 3. 1985 ob 14. uri pri Kocijanu v Rožeku Predavatelj: Tine Benedičič, Radovljica Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič" Šmihel Forum za zdravstvena vprašanja . Zdraviti z zeiišči — alternativa v medicini" v petek 8. 3. 1985 ob 19. uri v fami dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD ..Šmihel" ŽVABEK KONCERT. OKTET SUHA v soboto 9. 3. 1985 ob 20: uri v farni dvorani. Dom v Tinjah v petek 8. 3. 1985 Forum za vzgojna vprašanja Manj strahu v šoii — boljši uspehi Predavatelj: mag. dr. fil. Adolf Gu-tovnik — v soboto 9. 3. 1985 od 9. ure naprej ..Praktični tečaj za sadjarje in kmete" Predavatelj: Roman Quendler — v torek 12. 3. 1985 ob 19.30 „Kon-certni večer". Nastopata: Michaela Papenberg — flavta, Axel Papenberg — klavir Menjava denarja Stanje v četrtek 7. marca 1985 Za 100 dinarjev dobite 8.00 šit- Za 100 dinarjev ptačate 10.00 šii- Za 100 tir dobite 1.09 ši'- Za 100 tir plačate 1.17 šii- Za 100 mark dobite 693.50 šit- Za 100 mark piačate 709.80 šit- Slovensko prosvetno društvo Zarja in Slovenski športni klub Obir prirejata IZLET V PLANICO NA SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH v nedeijo 17. 3. 1985 Odhod z avtobusom ob 7.15 uri izpred črpalke v Železni Kapli (take lahko vsak še pred izletom oprav* volitve.) Prijave sprejema Franc Štern (Esso) VII. zimski pohod „Arihova peč" Obirsko Prejšnjo nedeljo je Alpski klub „Obir" v gostilni Kovač na Obir-skem počastil 60-letnico domačega vižarja in klarinetista Simona Dur-nika, pd. Pegrinovega Šimeja na Obir-skem. Šimej se je rodil leta 1915 na Šo-brovi kmetiji pod Obirjem. Skromna družina se je leta 1927 preselila v Hribernikovo kajžo. Tedanjo šolo je obiskoval na Obirskem. Bila je v župnišču pri župniku Ignaciju Zupanu. Vedno se rad spominja časov svoje mladosti, ko sta on in neka deklica, tedaj še oba otroka, hodila skupaj dolgo pot v šolo (sedaj je prav tista deklica njegova žena) in se igrala v Jamnikovi šupi — Šimej je igral na klarinet, ona pa na „kampl". Ko je zaključil šolo, je bilo mnogo slišati o talentiranem godcu Šimeju. ni delavec, je imel dosti dela na Pegrinovi kmetiji. Vendar se je še vedno ukvarjal z glasbo. Nastopal je s svojimi obirskimi vižarji na žegna-njih.ohcetih in raznih drugih prireditvah po vsej južni Koroški in pa tudi preko meje v Sloveniji. Posnela sta ga ljubljanska RTV in celovški radio. Dragemu našemu slavljencu, vižar-ju Pegrinovemu Šimeju ki muzicira pod visokim Obirjem in se njegov zvok klarineta odbija v skalnati Košuti iskreno čestitamo k njegovemu prazniku z najboljšimi željami. V zvezi s počastitvijo je bil tudi koncert, na katerem so nastopili obirski vižarji v novi zasedbi, trio Pavlič in znani ansambel Altseewirttrio. Zadnji dnevi tedna niso bili rav-najbolj prijazni, nedeljsko jutro Pa se je tokrat predstavilo še posebno mrko, novo padli sneg je še dodatno napravil svoje. Kljub te-pa je že pred deveto uro postajalo na Čemernici živahno. Avtobusi iz Slovenije in osebni avtomobili se jemljejo iz megle in kma-zazvenijo tudi prve poskočne melodije iz zvočnikov — pravi okvir ^a spominski pohod množic. Kratka svečanost opozori na ozadje pohoda. Besede — pesmi šentjakobskih Pevcev donijo po ravnini in se izgubljajo tam nekje v gozdu pod Ari-dovo pečjo. Nekateri se ne menijo de za eno, ne za drugo, preveč so -..zaposleni" s svojimi privatnimi stvarmi. Štirideset let je od pokola m naše rodoljubje bi bila hinavščina, ko bi te žrtve za našo svobodo ^ar tako mimogrede pozabili. Osem človeških življenj je končalo v tistih Mrzlih, februarskih dneh, končalo da pragu svobode, ki jo uživamo tudi mi. in samo to šteje, prav posebno še za nas, katerih boj se ni končal z letom 1945 ampak se bije vsak dan - tudi še danes — boj za naš narodni obstoj. In ob tem ni važno ali si na smučarskem teku PNi aij zadnji, najhitrejši ali najpočasnejši med pohodniki, temveč važno je, da si prisoten. Prisoten, de s tem izpričaš svoje spoštovanje do padlih borcev, da javno izpoveš: vstopil sem v vaše stopinje, ^Popolnil sem vrzeli, ki jih je sekala vaša smrt. Kdor je bil takega mišljenja, ta se je tudi dostojno cddolžil žrtvam Arihove peči; prav v okviru letošnjih jubilejev bo še Večkrat tudi govora o njih. In če se je na naši planinski postojanki na Bleščeči oglasila vesela harmonika 2veza koroških partizanov vabi na ODKRITJE DOPRSNEGA KI PA KARLA PRUŠNIKA-GA ŠPERJA "h 5. obletnici njegove smrti v torek 12. 3. 1985 ob 19.30 uri ^ Miadinskem domu v Cetov-Mikschaliee 4 — Pel bo Koroški partizanski pevski ^bor, spregovoril pa bo nekdanji soborec Karla Prušnika *^v. Pavel Zaucer-Matjaž Prisrčno vabljeni! in slovenska pesem, je to samo dokaz, da je naš narod prevzet z veseljem ter da gleda z optimizmom v bodočnost. Gosta megla in tudi Pri nekdanjem partiianskem bunkarju padavine niso mogle kaliti prijetnega razpoloženja — edinole je bilo ob tem pogrešati nekaj tistih naših ljudi, ki v bližnji prihodnosti pričakujejo tudi naše zaupanje do njih. Letošnjega pohoda se je udeležilo toliko ljudi, kot še na nobenem prejšnjem pohodu. Snežne razmere so bile precej neugodne, ker se je preko noči ojužilo in se je zato prvim pohodnikom precej vdiralo. Na nevarnih mestih (strmo pobočje nad bivšim partizanskim bunkar-jem) so naši planinci napeli vrv, ki je zelo olajšala vzpon po poledenelem pobočju. Pohod in tek sta se odvijala brez komplikacij, tako da službujoči zdravnik dr. Jože Messner ni imel dela. Iskrena hvala za njegovo pripravljenost pomagati. Smučarskega teka se je udeležilo nad 50 tekačev. Najboljši Korošci so bili Ludvik Druml iz Ziljske Bistrice, ki je prejel plaketo Slovenskega vestnika, Janko Gabriel iz Leš ter Hanzi Mešnik z Gorjan. Zlato značko za petkratno udeležbo je prejelo 11 udeležencev. Kolajno za tek in pohod pa so prejeli Janko Malle, Franci Černut in Irena Černut. V imenu organizatorjev 7. zimskega pohoda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev tako lepo uspela in pa seveda tudi številnim darovalcem pokalov. Rezultate smučarskega teka objavljamo na 8. strani. ČESTITAMO Včeraj je Silvija Veiik, ab-soiventka siovenske gimnazije v Ceiovcu na dunajski univerzi promovirata za doktorja medicine.. iskreno čestitamo. To je zvedel tudi Basnarjev Jurij in 14-letnenmu Šimeju podaril klarinet. Brbučev Lip, bil je „kape!majster", je dal Šimeju še pravo podlago, da se je razvil v pravega muzikanta. Treba je tudi omeniti, da so v njegovem rodu že od nekdaj vedno igrali in peli, to je očitno tudi Šimej podedoval od svojih prednikov. Po zaključeni šoli se je zaposlil kot gozdni delavec pri grofu Thurnu. Ptički obir-skih in koroških gozdov so mu prepevali in žvrgoleli in v njegovi duši so se uglašale vedno nove viže in ga tako spodbujale iz dneva v dan. Kot 16-letni fant je že igral na prvi oh-ceti in potem sam pravi, da sploh ne ve kolikokrat je muziciral na raznih veselicah. V letih nacizma je bil po sili vojak. Po srečno prestani vojni se je oženil z že omenjeno Johanco Pegrin. Rodili sta se mu hčerki, ki imata tudi že svoje družine. Ko je nehal kot gozd- Oelovec ČRNA GORA SE ZAHVALJUJE s pesmimi in plesi v ponedeljek 11. 3. 1985 ob 19.30 uri v slavnostni dvorani Delavske zbornice, BahnhofstraBe 44 Nastopajo: Folklorna skupina „Kan-još" iz Budve — A-capella-Ensemble iz Celovca, Suški oktet iz Žvabeka. Izžrebanje letovanj v Črno goro Prireditelj: Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu Pliberk Posojilnica-Bank Pliberk je imela v nedeljo v svojih prostorih redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število njenih članov, ki so z vidnim zadovoljstvom slediti izvajanjem svojega vodstva, z vidnim zadovoljstvom zaradi tega, ker so bili rezultati poslovnega poročila za leto 1984 nadpovprečno dobri. Pa poglejmo v zvezi s tem nekaj številk: Bilančna vsota je narasla za 24,01 %, skupne vloge za 25 %, posojila in krediti pa za 27,83 %. Promet je narasel za 43,03 % na-pram letu 1983. Ob varčnem gospodarjenju je Posojilnica zaključila z 284.554 šilingi čistega dobička. To so rezultati, ki razveselijo vsakega, ki mu zadružništvo res nekaj pomeni, saj se takšen pozitiven razvoj prijetno občuti tudi pri na-nadaljnjem poslovanju. Posojilnica-Bank Pliberk je v veliki meri tudi podpirala športna in kulturna društva, kakor tudi socialne ustanove v občini. Ves ta pozitivni gospodarski razvoj pa je mogoče doseči samo s strokovno izobraženim osebjem, ki vodi banko in poslovainice. Ne čudimo se torej, da je ob takšnem gospodarjenju več kot vsak drug v občini povezan s Posojil-nico. Tudi v bodoče se bodo poslovodje in odbori prizadevati, da bodo kot domača banka vršiti denarne posle za svoje občane. Kot je že tako navada na občnih zborih so tudi tokrat dolgoletnim članom podelili priznanja za doi-goletno zvestobo. Predstavitev planinske knjige V petek 1. marca sta Slovensko planinsko društvo in Mohorjeva založba vabila v Slomškov dom v Celovcu na predstavitev planinske knjige dr. Rafka Dolharja ..Vabilo v Julijce". Avtor knjige dr. Rafko Dolhar, po rodu Korošec iz Kanalske doline, po poklicu zdravnik in politični dejavnik, v prostem času pa navdušen planinec in alpinist, je to knjigo napisal v počastitev 80-letnice obstoja Slovenskega planinskega društva Trst. Dolharjev namen s to knjigo je bil približati Zahodne Julijske Alpe, ki predstavljajo v neki meri našo zahodno narodnostno mejo, široki javnosti. Skratka nova knjiga je vabilo vsem planincem, da obiščejo to pogorje s čokatim Montažem, ki ni nič manj privlačno kot Vzhodni Julijci z mogočnim Triglavom. Za nas Korošce so Zahodni Julijci privlačni tudi zaradi tega, ker v Kanalski dolini, ki je del Koroške, neposredno mejimo nanje. Nova knjiga „Vabi!o v Julijce" vsebuje 30 sestavkov in je opremljena z lepimi gorskimi motivi. Dr Rafko Dolhar je ob priložnosti predstavitve knjige predstavil Zahodne Julijce tudi v obliki čudovitih barvnih diapozitivov in nas tako navdušil za to pogorje, da bo v prihodnje prav gotovo večkrat cilj naših izletv. Avtorja nove knjige je za gore navdušil njegov oče, znani zdravnik, alpinist in turni smučar iz Trbiža, ki ga je smrt doletela pred približno dvajsetimi leti nad Tamarjem. Avtorja in knjigo sta predstavila predsednik Slovenskega planinskega društva Franci Kropivnik in direktor Mohorjeve založbe dipl. inž. Franci Kattnig. Po predstavitvi knjige in dia-predavanju je bila živahna diskusija, v okviru katere je avtor odgovarjal na razna vprašanja radovednih planincev. Brane Petek SPOMINI LETA DO KOROŠKEGA PLEBISCITA ^-°dil sem se 3. marca 1885 v Stari vasi pri Ženeku na ^T°skem, kjer je imel moj oče majhno podedovano kajžo. izvira s kmetije Petek, „pri Patku", kakor pravijo Judje, v Podgori pod Sv. Hemo. Očetovo posestvo je bilo 3e 4° ^jiino, imel je konja in kravo. Moji sestri in njuni otroci ^les živijo v tisti hiši. *Uo R Bil iz družine, v kateri je bilo 7 ali 8 otrok in je So ^ ^ desetimi leti za pastirja na Rute v Zagorje. Potem uknt učit za čevljarja. Hodil je v Železno Kaplo in po .,v Gorah", kakor se pri nas reče, v „štero" in je tam pre' ^Poznal veliko ljudi. Ampak izučil se ni, ker se je moral Ure* 'rrdti domov. V neposredni bližini naše hiše, kake četrt j ^°č, so odprli premogovnik in tam je delal več let. Ko so 'lam ' ^Prk, so vzeli vse boljše delavce v Leše pri Prevaljah. Prio ^ P^cej let delal kot knap v rudniku. Večkrat nam je ni)T°yedoval, kako primitivno je bilo življenje v premogov-kakšne so bile razmere v rudniški hiši, v kateri so sta-^rrt n j^ski delavci. Za hrano in kuho je moral skrbeti vsak -..n ' 1 ripra\d[ je jed v lonec, ga pred odhodom na delo posta-na ognjišče in neka ženska je potem skrbela za to, da je 'dl „ neka ženska je ,----------------- . So ' a. 'n da se je jed v posameznih loncih skuhala, tako da prihodu z dela domov lahko že jedli. Petek iz Podgorij, je v svojih letih dolgo časa tjiž' pa Krappfeldu pri Straf$enwirtu. To je veliko posestvo v **auČ4 ^Bhofna. Bil je konjar, vozil je pošto in se seveda dobro !)e^ 'nemški, Pozneje se je priženil na tisto našo bajto v Že-hiie} 'f se osamosvojil. Tedaj je hiša bila še dimnica, se pravi - J^ samo en prostor in črno ognjišče. Stari oče jo je po-Predela), sezidal spredaj kuhinjo, zraven pa kamro in sobo. ste,. *^Jsnji lastnik te hiše je bil človek, ki je bil nekak moj-^ ^sc, zlasti pa dober zidar in kolar. Baje je zidal znano grobnico grofov Rosenbergov v Št. Lipšu. Veliko je hodil okrog po deželi, ko je zidal. Pripovedovali so, kako se je nekoč vračal od Vrhov v Št. Lipš po prehodu, ki se imenuje Huda dolina. Ta prehod so nekoč veliko uporabljali, ko še ni bilo ceste za Goslinjskim jezerom. Po tisti dolini, za katero so rekli, da ni čisto varno hoditi skozi gozd, je šel nekega zimskega večera domov. S seboj je imel pleten slamnat zidarski cekar, v katerem je nosil orodje. Nataknil ga je na svoje zidarsko ravnilo in vse vskupaj naložil na ramo. Naenkrat pa je začutil, kako ga nekaj od zadaj udarja. Bolj ko je hitel, bolj Ko se ob stoletnici njegovega rojstva še posebej spominjamo našega zaslužnega narodno-poiitičnega deiavca dr. Franca Petka, smo se v dogovoru z zaiožbo Drava (ki je pred leti skupaj s Slovensko matico v Ljubljani izdala Petkove spomine v knijžni obliki) odločili, da te za zgodovino koroških Slovencev izredno zanimive in dragocene zapise ponatisnemo tudi v našem listu. V nadaljevanjih bomo objavili besedilo, ki ga je pripravil dr. Janko Pleterski na podlagi pogovorov, ki jih je imel z dr. Petkom leta 1960 — vendar moramo iz tehničnih razlogov izpustiti obširne opombe, s katerimi je zapisovalec dopolnil Petkove spomine za knjižno objavo. Uredništvo ga je tolklo. Ves v strahu je začel bežati. Ustavil se je šele pri Žitari vasi, kjer je skočil čez nek plot, pri čemer mu je strgalo cekar z rame. Tedaj se je ozrl in videt, da je tista stvar, ki ga je tokla, bila le zidarska svinčnica, ki je visela iz cekarja in ki se je končno zapletla v plot. Praznoverje je bilo na deželi tedaj še zelo močno. Ta človek je imel hčer, kateri je zapustil kajžo in z njo se je pozneje oženil naš stdri oče. Bila je še zelo mlada, tako, da je med njima bila precejšnja razlika v starosti. Stari oče je bil potem konjar in voznik pri gosposki ali pri „heršafti", kakor ljudje pri nas pravijo. Gozdovi v Karavankah so bili glavni vir oglja za plavže v Huttenbergu. Na severni strani Drave oglja ni, ker tam ni dovolj bukovja in hrastovja kot v Karavankah. Pri dravskem rrjostu je bila velika uta, kolparna so ji rekli in tja so z našte stkani vozili oglje. Vozniki iz Huttenberga, ki so prevažali v fužine v Lipici surovo železo, tako imenovane plošče, so pbtem nazaj grede pri tej kolparni nalagali oglje. Delo pri oglju je bilo stalno in tako je stari oče bil vsa leta voznik pri gosposki. Imel je enega samega konja. Nekoč pa se je prehladil in je zaradi pljučnice umrl star komaj 56 let. Po njegovi smrti je nastalo vprašanje, kdo bo prevzel in Klemenj, kakor se je imenoval moj oče, je moral iz Leš domov na kajžo v Ženeku. Njegov starejši brat Franc, ki bi sicer bil naslednik, je namreč šel za duhovnika. Kdo je pravzaprav strica Franca nagovoril, da se je posvetil duhovskemu poklicu, mi ni znano. Nekaj je bilo že tisto, da stari oče ni slabo zazlužil za tedanje razmere. Stric Franc je bil star že 12 ali 13 let, ko je odšel v Marjanišče v Celovec. Pozneje je služil v raznih farah in končno je bil dolga leta v Grebinju. Nekoč je bil tudi kandidat za dekana v Velikovcu. Velikovčani pa ga niso marali in njihovemu pritisku se je škof Kahn udal. To je strica seveda grizlo in nekoč, ko je škof prišel na vizitacijo v Grebinj, je strte pri pojedini spričo vseh pripovedoval neko neslano zgodbico o škofih. Stvar je bila tako bodeča, da je škof vstal in odšel. Strica pa seveda zato niso marali, ker je bil Slovenec. Na stara leta je bil komendator v Reberci. Tam je zbolel, dobil pljučnico, in po 64. letu nenadoma umrl. Tudi oče je potem, ko se je vrnil domov, delal v glavnem isto kot stari oče. Njegovo prvo delo je bilo prevažanje oglja. Oglarili pa so po gozdovih v Karavankah skoraj samo Italijani. Bili so jako pridni in varčni in so se nekateri pozneje tudi stalno naselili. O tem pričajo imena hiš, kakor Perč ali Peruč v okolici Železne Kaple. V osemdesetih letih, ko je zaradi uporabe koksa pri pridobivanju železa industrija v Huttenbergu ponehala in ko lesno oglje ni bilo več potrebno, so se delavci selili drugam, v glavnem y Donayitz. Domačini so še nekoliko kuhalb oglje, ampak *v veliko manjših količinah in kupčija ni bila več taka kot prej. Tudi mojega očeta je ta Velika gospodarska sprememba prizadela. Ponehal je njegov zaslužek pri vožnjah za graščino, bolj se je moral nasloniti na to, kar mu je lahko dala njegova mala domačija. Prodal je konja in kupil kravo, ki je odtlej bila njegova vprežna živina. Seveda doma ni bilo dovolj pridelka in je zato l)P