VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt !
izhaja v Cetovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šiiingov celoletna naročnina 250 šiiingov
P. b. b.
LETNIK XL.
CELOVEC, PETEK, 8. MAREC 1985
ŠTEV. 10 (2216)
ZSO za občinske voiitve 1985
Upravni in nadzorni odbor Z' roškem sta na skupni seji dne 4. 3. stopniki iz dvojezičnih občin, v zv( 1985 sprejeta nasiednjo izjavo:
Letošnje občinske voiitve na Koroškem sovpadajo s škandalozno afero Reder-Frischenschlager-Hai-^er, ki je močno razburila vso demokratično javnost v Avstriji. Togi Politični centralizem in strankarska disciplina vedno bolj pogosto onemogočata svobodno in demokratično odločanje na volitvah izvoljenih Poslancev in odbornikov.
^ zvezi z občinskimi volitvami ^veza slovenskih organizacij poudarja, da so za prebivalstvo na južnem Koroškem in s tem tudi za slovensko narodno skupnost najbolj pomembne. To predvsem zaradi tega, ker lahko ljudje preko občinskih odborov na dvojezičnem ozemlju južne Koroške še najbolj neposredno sodelujejo pri reševanju vsakdanjih problemov tako slovenske narodne skupnosti kot cestnega prebivalstva.
Zveza slovenskih organizacij se fudi ob volitvah odločno zavzema ^a to, da ljudje niti v času najhujšega volilnega boja ne bi zgubili Spred oči vseh ostalih, zelo važnih skupnih problemov. Zato postavlja naša organizacija tudi pri teh volitvah v ospredje skupne interese celotne slovenske narodne skupnosti in vsega demokratičnega tabora.
Zveza slovenskih organizacij poliva vse Slovence, da pri volitvah Podprejo liste
^ na katerih kandidirajo narodno zavedni koroški Siovenci;
:ze slovenskih organizacij na Ko-985, na kateri so sodelovali tudi žari z občinskimi volitvami 17. marca
#	ki v ospredje postavljajo skupne socialne in gospodarske interese južnokoroškega prebivalstva;
#	ki se zavzemajo za komunalno politiko v korist vseh občanov ter podpirajo vsa prizadevanja za več demokratičnega odločanja v občinskih odborih;
#	ki vztrajajo na uresničevanju dosledne enakopravnosti slo-venskega jezika na občinski ravni ter na izvedbi določit člena 7 avstrijske državne pogodbe.
Navedene zahteve so brez dvoma merilo za demokratičnost naše družbe. Zato Zveza slovenskih organizacij podpira tako kandidate na samostojnih krajevnih listah, kakor tudi kandidate na listah koroških strank, v kolikor se zavzemajo za uveljavljanje omenjenih stališč. S tem v zvezi svarimo pred trditvijo, da samo Siovenec, izvoijen na slovenski iisti, lahko zastopa slovenske interese. Kajti prav dogodki v zvezi z dvojezičnim šoistvom so ponovno pokazali, da lahko tudi nemško govoreči demokrati uspešno zastopajo interese slovenske narodne skupnosti in obratno. To toiiko bolj, kolikor so v ospredju skupni gospodarski, pedagoški, ko-munaini in spiošno demokratični probiemi.
Ko pozorno sledimo diskusiji na terenu in beremo razne občinske časopise in letake, moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da velika ve-
čina slovenskih kandidatov izhaja pri svojem političnem delu iz zgoraj navedenih programskih izhodišč. Če poleg tega še upoštevamo dejstvo, da v mnogih občinah naši ljudje kandidirajo na dveh ali celo več različnih listah, potem res lahko upravičeno ugotovimo, da ta stališča v praksi dobivajo čedalje prepričljivejšo potrditev.
Tudi pri nas na Koroškem se potrjuje, da okosteneli centralizirani in odmaknjeni aparati niso v stanju reševati problemov prebivalstva in se zato vedno več ljudi zaveda, da je njihova usoda odvisna predvsem od njih samih. Prav v tem smislu je treba gledati tudi prizadevanja Zveze slovenskih organizacij v zvezi z občinskimi volitvami. Naš program je program potreb južnokoroškega prostora, je program enakopravnosti slovenske narodne skupnosti, je program skupnega sožitja in daieč presega datume posameznih voiitev.
Zveza slovenskih organizacij poziva vse koroške slovenske volilce, da pri občinskih volitvah 17. 3. 1985 podprejo tiste kandidate, ki se v vsakodnevnem življenju dosledno zavzemajo za enakopravnost slovenskega jezika na občinski ravni in za izvedbo vseh določil člena 7 državne pogodbe. Za posamezne občine pa je Zveza slovenskih organizacij v sodelovanju s krajevnimi zaupniki izdala še posebne volilne proglase. Zveza slovenskih organizacij se bo zavzemala za konstruktivno sodelovanje vseh slovenskih občinskih odbornikov, ne glede na to, na kateri listi bodo izvoljeni.
Cim več zavednih Siovencev in demokratov
v občinske odbore!
Prispevke o občinskih voiitvah objavijamo tudi na 2. in 8. strani.
Počastiti smo spomin nepozabnega dr. Franca Petka
Ob stoletnici rojstva dr. Franca Petka smo počastili spomin nepozabnega in zaslužnega narodnopolitičnega voditelja koroških Slovencev. Predstavniki ZSO so v ponedeljek popoldne položili venec na Petkov grob v Šentrupertu pri Velikovcu, kjer so bili navzoči tudi Petkovi svojci in nekdanji najožji sodelavci.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem se je dr. Petka spomnila predvsem še na skupni seji upravnega in nadzornega odbora, ki so se je udeležili tudi krajevni zaupniki ter na samostojnih in strankarskih listah izvoljeni občinski mandatarji iz dvojezičnega dela južne Koroške. Življenjsko pot in bogato delo dr. Petka je orisal predsednik dipl. inž. Feliks Wieser, ki je poudaril, da se imamo prav takim izjemnim ljudem zahvaliti, da še obstojamo kot narodna skupnost.
Na ponedeljkovi seji je ZSO ustanovila posebno odlikovanje ki nosi ime dr. Franca Petka ter obsega umetniško oblikovano plaketo s Petkovim reliefom in ustrezno listino. To odlikovanje bo ZSO podeljevala le ob posebnih priložnostih kot najvišje priznanje osebnostim za življenjsko delo in izredne zasluge v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
ZAŠČiTA SLOVENCEV V ITALIJI:
A!i res korak naprej- ati samo obtjobe ?
Taka !n podobna vprašanja si je morala slovenska narodnostna skupnost v Italiji zastaviti že neštetokrat — odgovor je bil doslej vedno negativen. Zato med Slovenci v tržaški, goriški in videmski pokrajini tudi zdaj ni samo veselje in navdušenje, marveč obenem tudi določena skepsa, saj nihče ne ve povedati, ali bodo besedam in obljubam, ki so jih slišali ob obisku pri rimski vladi, končno res sledila ustrezna dejanja.
Prejšnji teden je bila namreč v Rimu enotna slovenska delegacija, ki je pristojnemu ministru tolmačila predloge in zahteve, ki jih imajo Slovenci glede zakona o globalni zaščiti. Delegacija je ponovila znana stališča, katerih vodilno načelo je, da mora enaka zaščita veljati za Slovence v vseh 35 občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine. Sedanje stanje je
v tem pogledu precej podobno našim razmeram: manjšinske pravice se odmerjajo po številčni moči manjšine; kjer je manjšina razmeroma močna, imajo tudi največ pravic, kjer pa je asimilacija že močno napredovala, npr. v Videmski pokrajini, pa Slovenci nimajo skoraj nobenih pravic in jim celo odrekajo status narodnostne manjšine. Taki politiki se Slovenci upravičeno upirajo ter so v Rimu nedvoumno povedali, da bi bilo razlikovanje na osnovi različne stopnje asimilacije povsem nesprejemljivo — tistemu delu manjšine, ki je najbolj ogrožen v svojem obstoju, je nasprotno treba dati največ pravic in zaščite.
V Rimu je slovenska delegacija dobila zagotovilo, da namerava vlada čimprej izdelati osnutek zakona o globalni zaščiti. Torej upravičeno vprašanje, kdaj bodo sledila dejanja in kakšna bodo.
PHEBEHiTE
na
tttani
2 Občinske voiitve — Pregied iist, na katerih kandidirajo zavedni Siovenci
2	Odiikovanja protifašističnim borcem in žrtvam nacizma
3	O novi števiiki Miadja
4	Posioviii smo se od Heiene Kuhar-Jeike
5	7. zimski pohod „Arihova peč"
6	Razgovor z Jankom Messnerjem o podobi današnje Nikaragve
8 Staiiščasiovenskih občinskih kandidatov iz Ceiovca, Sei in Biičovsa
8. marec - mednarodni dan žena
Pred 73 leti je M <?. Marec na predlog Klare Zetkin proglašen za dan žena. Od takrat je to dah korke za pravice žena — enakopravnost, socialne, nacionalne In drnžkene pravice so gesla tega koja.
Kronika mlnnllk 73 let Mednarodnega ženskega gl-kanja keležl velike preMlke In tadl važne aspeke, končni cilj.' aresnlčltev popolne aveljavltve žena na vsek pod-ročjlk dražkenega življenja vendar še ni dosežen. /Va delovneM Mesta, v dražkenlk straktarak In zlasti na vodllnlk položajlk ženska še vedno ni povseM enakopravna, čeprav ;Ma astrezno Izokrazko In enake sposok-nostl. Zato tadl #. Marec kot korkenl dan za pravice žensk še ni Izgakll svojega naMena In poMena.
Tetos ko razaMljlvo tadl praznovanje dneva žena vkljačeno v širši okvir 40-IetnIce ZMage nad jašIzMOM. V doki jašlstlčnega nasilja je slovenski narod Manljestlral svojo veličino z okoroženlM aporoM In kojeM za svo-kodo. V zgodovini tega koja zavzeMa častno Mesto predvsem tadl prispevek slovenske žene, ki je pokazala svojo pogumnost z aktivno korko proti nacizma, /n v tisti doki se je rodila tadl naša ženska organizacija — Zveza slo-vensklk žena; mnoge njene tedanje članice so kile preganjane In zaprte, veliko jlk je zgakllo življenje.
Osmi marec, ki ga letos okkajamo na Izteka ženske dekade Zdraženlk narodov, nam tadl -v našem ožjem okvira nalaga naloge In nas okvezaje, da nadaljajemo koj. Ko v lačl korke za demokratične pravice zaktevamo enakopravnost In moramo še štirideset let po končani vojni opozarjati na nerešena vprašanja korošklk Slovencev, ko seveda tadl S. marec za nas vse dan, ko ko-
mo posekej poadarlll zaktevo po dosledni In popolni aresnlčltvl vsek določil člena 7 državne pogodke.
Mednarodni dan žena pomeni zaktevo po mira In pomeni Izraz solidarnosti. Pri tem je treka poadarltl, da moramo mir vzpostaviti najprej v lastni deželi. Za resničen In trajen mir na Koroškem pa je treka šele astva-rltl pogoje.* treka je napraviti konec protlslovenskema kajskanja In ščavanja na narodnostno mržnjo In treka je zadovoljivo rešiti vsa odprta vprašanja, med katera zlasti spadata tadl šolstvo In predšolska vzgoja, kajti mirno sožitje mora temeljiti na dejanski enakopravnosti In na medsekojnem spoštovanja.
Solidarnost žena v vsek vprašanjlk socialne In nacionalne enakopravnosti je kila že od vsega začetka vse-klna In vodilo S. marca; to ko morala ostati tadl v prl-kodnje. Seveda pa ženska vprašanja niso le vprašanja žensk samlk — so In kiti morajo zadeva celotne dražke. Zenska mora postati dejansko In vsestransko enakovreden del človeške dražke, kiti mora dejavnik, ki ko enakopravno soodločal v vsek vprašanjlk dražkenega dogajanja. To je tadl cilj ženskega glkanja, kakor je k!! pred petinsedemdesetimi leti okllkovan v najširšem mednarodnem smisla s proglasitvijo S. marca za Mednarodni dan žena.
Taki vseklnl In takema pomena je posvečena tadl dejavnost Zveze slovensklk žena, kar še posekej velja tadl za okčnl zkor naše ženske organizacije, ki ga zavestno priredimo za vsakoletni S. marec.
Milena Groblacher
predsednica Zveze slovenskih žena
Zveza slovenskih žena v Celovcu
vabi na
občni
zbor
ki bo danes, 8. marca, ob 13. uri v Mladinskem domu SšD, Celovec, Mikschallee 4.
Tudi letos bo občni zbor v okviru Mednarodnega dneva žena - borbenega dneva naprednih žensk vsega sveta.
Zenske, ki čutite z nami, pridite k našemu praznovanju!
Odbor
Cim več Slovencev in demokratov v občinske odbore!
OBČINSKE VOLITVE 1985:
„Naš program je program potreb južnokoroškega prostora, je program enakopravnosti siovenske narodne skupnosti, je program skupnega sožitja," je rečeno v progiasu, ki ga je za biižnje občinske voiitve sprejeta Zveza stovenskih organizacij kot nadstrankarska, frontovsko odprta zbirna organizacija. V smisiu take usmeritve se ZSO tudi ne opredeijuje za eno samo strankarsko aii drugo iisto, marveč podpira tiste tiste oziroma njihove kandidate, ki v ospredje svoje potitike postavijajo skupne sociai-ne in gospodarske interese južnokoroškega prebivatstva ter se dostedno zavzemajo za uresničevanje dejanske enakopravnosti stovenskega čio-veka in njegovega jezika na vseh področjih javnega živtjenja in družbenega dogajanja.
Odlikovanja protifašističnim borcem in žrtvam nacističnega nasilja
V	tem oziru se razmere razlikujejo od občine do občine in temu ustrezno je tudi priporočilo, ki ga daje ZSO za volitve. Za posamezne občine to pomeni:
V	občini STRAJA VAS podpiramo listo Volilne skupnosti, katere nosilec je Jožef Schnabl, kmet v Draščah; med ostalimi kandidati je tudi Janko Zvvitter iz Zahomca.
V	občini BEKŠTANJ nastopa Enotna lista, katere prvi kandidat so Valentin Kargl, turistični podjetnik v Bačah, Lojze Gallob, kmet v žužalčah, in Martin Ressmann, kmet v Ledincah.
V	občini ROŽEK velja podpora Enotni listi, njen nosilec je Ludvik Lesjak, kmet na Bregu, na drugem mestu mu sledi Jože Lepuschitz, kmet v Ščedmu.
V	občini VRBA je prvi kandidat Enotne liste občinski delavec Herman Mačnik iz Zgornje vasi pri Kostanjah, med ostalimi kandidati je tudi mag. Martin Urbajs z Žoprač.
V	občini BILČOVS so Slovenci zastopani na dveh listah: na Enotni listi, kjer zavzema prvo mesto Miha Einspieler, kmet v Zgornji vesci, in na listi SPO, katere nosiiec je dol-goietni župan Hanzi Ogris; v tej občini gre za ponovno izvolitev župana, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti.
V	občini ŠKOFtČE vodi Enotno listo Herman Jager, upokojenec v Škofičah, na tretjem mestu pa kandidira Drago Portsch, nameščenec iz Holbič.
V	občini HODišE je vodilni kandidat Enotne liste Mirko Sabotnik, gostilničar na Plešerki; njemu sledita Valentin Paulitsch, upokojenec v Hodišah, in Anton Miksche, ke-migraf v Prtičah pri Hodišah.
V	občini KOTMARA VAS je nosilec Enotne liste spet mag. Jože VVakounig, profesor v Kotmari vasi.
V	občini ŠENTJAKOB V ROŽU kandidirajo Slovenci na dveh listah. Na Socialno-gospodarski listi zavzema prvo mesto Franc Janežič, mehanik v Lešah, sledita Jože Sticker, kmet v šentpetru, in Jože Ottowitz, črkostavec na Rutah pri
Pod gesfom „Hčerke znajo več" je državna sekretarka za ženska vprašanja Johanna Dohna) priredita na Koroškem informativne sestanke s posve-tovatnico za ženske. Akcija je imeta dober odmev, njen namen pa je bit seznaniti starše z možnostmi, da si izberejo dekteta danes tudi druge poklice od tistih, ki so nekoč vetjati za tradicionatne ženske poktice.
S tem namenom je uvedei sekretariat za ženska vprašanja tudi posebno tetefonsko stužbo: na tetefonsko števitko 0222/94 99 04 se od ponedeljka do petka med 16. in 19. uro tahko obrnejo dekteta in ženske, ki žetijo detati nekaj „novega"; starši, ki žetijo pojasnita o netradicionatnih pokticih; dekteta in ženske, ki že delajo v netradicionatnih pokticih in potrebujejo nadatjnje informacije; obrati, ki nudijo dektetom izobrazbo v netradicionatnih pokticih.
V ospredju sedanjih posvetovanj so bita tudi razna druga vprašanja, od možnostih in pogojev najemanja kre-
Podgorjah; na listi KPA pa vodi Franc Juritz, črkostavec na Bistrici, med ostalimi kandidati je tudi zdravnik Dušan Schlapper.
V	občini BISTRICA V ROŽU je nosilec liste Volilne skupnosti Boštjan Malle, kmet na Rutah, na naslednjih mestih sta dr. Anton Feinig, profesor v Svečah, in Vili Moschitz, obratovodja iz Šentjanža.
V	občini BOROVLJE nastopa Volilna skupnost, katere prvi kandidat je mag. Peter VValdhauser, pravnik iz Podna, drugo mesto pa zavzema Melhijor Verdel iz Borovelj.
V	občini SELE so Slovenci zastopani na dveh listah: na listi SPO kandidira na drugem mestu podžupan dr. Zdravko Velik, nosilec Enotne liste pa je Fortunat Olip, veroučitelj v Selah.
V	občini ŠMARJETA V ROŽU vodi na Enotni listi Janez Michor, kmet v Trebljah, sledi mu Rozina VVernig, nameščenka v Kočuhi.
V	občini ŠKOCIJAN nastopa Gospodarska lista, katere nosilec je dipl. inž. Franc Konzilia, nameščenec v Šentvidu, sledita mu Franc Starc, nameščenec v Klopinju, in Andrej Polzer, kmet v Spodnjih Vi-narah.
V	občini GALICIJA je volilni kandidat Enotne liste spet Jože Urank, kmet v Encelni vasi, drugo mesto pa zavzema Janez Wo!te, kmet v Borovnici.
V	občini DOBRLA VAS je nosilec Enotne liste Martin Wastl, kmet v Lo-vankah, med nadaljnjimi kandidati pa sta tudi Andrej Sturm, uradnik v Dobrli vasi, in dr. Luka Sienčnik, živinozdravnik v pokoju.
V	občini ŽITARA VAS zavzema prvo mesto na Enotni listi Martin Hribernik, trg. nameščenec v Vinogradih, med ostalimi kandidati je tudi Franc Kukoviča, učitelj v Selah.
V	občini ŽELEZNA KAPLA-BELA
se za interese slovenskih občanov zavzemajo kandidati treh list: na tisti SPO kandidira na izglednih mestih več zavednih Slovencev,
ditov do zakonsko-pravnih in zavarovalnih problemov. Sicer pa se je izkazalo, da je vetiko žensk prišto na pogovor o svojih probtemih tudi tedaj, ko niso pričakovate neposredne pomoči, marveč enostavno zato, ker
Koroški ženski dan na celovški univerzi
V okviru mednarodnega dneva žena bo v soboto 9. marca tudi na celovški univerzi poseben ..Koroški ženski dan". Na prireditvi, na katero so vabijene vse ženske, bodo dopoi-dne in popoldne v deiovnih krožkih obravnavati najraziičnejša vprašanja iz živijenja in deia žensk, ob 17. uri bo siediia podijska diskusija o temi „Ženske in politično delo", za zaključek pa bo zvečer še kultumo-zabav-nispored.
med njimi predvsem podžupan Miha Kuchar, nameščenec v Železni Kapli, in Valentin Polanšek, upokojeni učitelj na Obirskem; Enotno listo ponovno vodi Lado Hajnžič, tiskar na Reberci; nosilec liste KPA je tudi tokrat Egidij Sitter, delavec na Obirskem.
V	občini GLOBASNICA je nosilec Enotne liste Janez Hudi, poslovodja iz Male vasi, sledita mu pa Valter Gutovnik, nameščenec iz Podjune, in Rajmund Greiner, kmet v Globasnici.
V	občini PLIBERK zavzema vodilno mesto na Enotni listi Fric Kumer, kmet na Blatu, med ostalimi kandidati sta tudi Jože Partl, kmet na Bistrici, in Jože Nachbar, poslovodja pliberške Posojilnice.
V	občini SUHA nastopa Enotna lista, katere nosilec je Leonhard Katz, ljudskošolski ravnatelj iz Gradič pri Labotu.
V	občini DJEKŠE je vodilni kandidat Enotne liste spet mag. Filip VVarasch, nameščenec z Djekš.
V	občni ŽRELEC kandidira na listi SPO tudi tokrat Ludvik Ogris, podpredsednik ZSO in nekdanji župan na Radišah.
V	mestni občini CELOVEC sta med svoje kandidate sprejeli zavedne Slovence dve listi: na Zele-no-alternativni listi (Grun-alternati-ve Liste), katere nosilec je pravnik dr. Josef Brugger, kandidira na drugem mestu Mira Šmid, nameščenka; na listi KPA, ki jo vodi učiteljica Maria Kranzl, pa je med nadaljnjimi kandidati tudi Andrej Mohar, novinar.
Kakor se torej razlikujejo razmere od občine do občine in so brez dvoma tudi še primeri, ko zavedni Slovenci kandidirajo tudi še na drugih listah (npr. v Vrbi pevovodja slovenskega zbora Stanko Tschernitz na listi SPO in dr. Franc Groblacher na listi OVP — in podobnih primerov je gotovo še več), pa je treba tukaj videti tudi še nekaj drugega: Volitve niso in ne morejo biti nobeno ugotavljanje po narodni ali jezikovni pripadnosti. To predvsem pomeni, da Slovenci ne živimo samo tam, kjer se za volitve pojavijamo s svojimi listami ati kandidati, temveč slej ko prej živimo na celotnem ozemlju naše avtohtone naselitve, kjer se poleg svojega kulturnega udejstvovanja kot vidnega znaka naše narodne identitete hočemo enakopravno vključevati tudi v celotno družbeno dogajanje.
so potrebovate nekoga, s katerim bi se tahko pomenite.
Čeprav so biti v zakonodaji spremenjeni oz. odstranjeni že mnogi predpisi, ki so prej diskriminirati žensko (npr. na področju stanovanjskega lastništva, pri poroštvu za kredite po ločitvi, gtede kazenskih dotočit pri seksualnih detiktih itd.), vendar še vedno ni uspeto odstraniti vseh predsodkov, ki še marsikje štej ko prej obstojajo napram ženskam. Dohnato-va meni, da krivda ni pri vtadni koaliciji SPd-FPU, temveč je vzroke treba videti v postabšanju potitičnega ozračja in v dqistvu, da so v ospredju pač druga vprašanja. Vprašanje, ati obstojajo regionatne raziike v patriarhalnem mištjenju, je državna sekretarka odtočno zanikata: „Ne, patriarhi so povsod." Kot najnovejšo spremembo pa je omenita sedmo no-veto k zakonu o šotstvu, ki z začetkom šolskega teta 1985-86 uvaja na osnovnih šotah obvezen pouk gospodinjstva in ročnega deta tako za dekteta kot za fante.
V okviru svečanosti, ki je bila prejšnji teden v Domu glasbe, je dvorni svetnik dr. Fritz VVinkler predal številnim protifašističnim borcem in žrtvam nacističnega nasilja odlikovanja - Častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije, s katerim jih je odlikoval zvezni predsednik dr. Kirchschlager. Tokrat je bilo odlikovanih blizu sto oseb, med njimi so posebno številni bivši koroški partizani in slovenski izseljenci. Tako pomeni odlikovanje torej javno in uradno priznanje prispevka, ki smo ga dali koroški Slovenci v boju proti nacifašizmu in s tem tudi za osvoboditev Avstrije.
Ravno zaradi tega je le treba omeniti značilno okolnost, da so bila prejšnji teden izročena odlikovanja pravzaprav podeljena že lansko leto ter so potem ..obležala" nekje na koroški deželni vladi, kjer pa tudi zdaj noben politični funkcionar ni imel časa, da bi odlikovance osebno počastil (kar se ni zgodilo prvič, saj je bilo tudi na nedavnem posvetu o protifašizmu v Tinjah slišati kritične ugotovitve, češ, da na Koroškem očitno podcenjujejo vrednost tega odlikovanja in s tem tudi pomen boja proti fašizmu).
Tokrat so bite odtikovanenastednje osebe: Matijo Achatz, Podgora; W. V. Boris Ban Edtinger, Cetovec; Atojzija Boštjančič, Branča vas; Franc Breijak, Dobrta vas; Eti-zabeta Brumnik, Žetezna Kapta; Jožef Če-
Komisija za študij neofašizma je prejšnji teden s podporo ministrstva za pouk priredita v domu So-daiitas v Tinjah dvodnevni seminar s pričami časa nacizma. Zasedanj se je udeiežiio okoii 60 oseb: na eni strani priče časa — tokrat je bi!o navzočih tudi več koroških Stovencev, na drugi strani pa pedagogi in univerzitetni deiavci.
Prvi dan je bi! namenjen tematiki zas!edovanih manjšin. Dr. Erika Thurner in Hermann Langbein sta govorita o potittki nacizma napram Ciganom, medtem ko je univ. prof. dr. Hetmut Konrad orisa! preganjanje in odpor koroških Stovencev; v večerni razpravi pa so koroški Stovenci — poteg popotdanskih diskusijskih prispevkov — pripovedovati iz svojih izkušenj v dobi fašizma.
Neka udeteženka z Dunaja je v zvezi s še danes razširjenim sta-bim mnenjem o partizanih omenita doživtjaj iz kaceta, kjer da se je četo neka sotrpinka zgražata nad partizani — kar kaže na gto-boko zakoreninjene predsodke, češ, da je upor proti nasitju nekaj stabega. Pa tudi ob „aferi Reder"
mernjak, Vodiča vas; Avgust Dovjak, Bo-rovtje; Jože Dovjak, Borovtje; Jutijana Dur* nik, Bistrica v Rožu; Jurij Ese), žetezna Kapta; Anton Hadertap, Fetdkirchen/Trg* Antonija Hafner, Svetna vas; Kristijan Hob', Gtobasnica; Jakob Hirm, škocijan; Kristino tnzko, Cetovec; Johan Karničar, Žetezna Kopta; Marija Marničar, železna Kapta; Fto-rijan Ketih, Borovtje; Jože Ketih, Borovtje;
Marija Knez, Žetezna Kapta; LjudmitaKo-
tenik, Ptiberk; Andrej Krainer, Loče; Bta* Križnar, Bistrica v Rožu; Matevž Križnar, Bistrica v Rožu; Tomaž Križnar, Svetna vas, Franc Kržišnik, Loče; Pavet Krušic, Bitčovs;
seker, Borovtje; Leopotd Lesnik, Labot; 3c-kob Lipuš, Žetezna Kapta; Franc Lorbek, žetezna Kapta; Bernarda Maidič, Žetezna Kapta; Hans Maitzinger, Ledince; Angeta Mak, Bistrica; Jožef Mak, Borovtje; Jože Mak, Bistrica; Katarina Mak, Bistrica v Rožu; Po* vet Mak, Borovtje; Atbin Mate, Borovtje; Franc Mate, Borovt}e; Miha Mate, Borovtje; Frančiška Matoveršnik, Žetezna Kapta; 3a-nez Marotd, Miktavčevo; Franc Mečina, Šentjakob v Rožu; Vatentin Murn, Miktavčevo; Etizabeta Ogris, Bitčovs; Toma* Ogris, Žretec; Vincenc Ogris, Bitčovs; Vincenc Otip, Cetovec; Jože Oraže, Borovtje;
Matitda Part!, Bitčovs; Marija Pavet, Žetezna Kapta; Janez Pečnik. Gtobasnica; Jufj Perč, Borovtje; Jožef Pirčer, Miktavčevo; Angeta Poderšnik, Žetezna Kapta; Andrej Potcer, šentprimož; Marija Ratz, Bistrica Rožu; Janez Sadiak, Gtobasnica; Marijo Safran, Bitčovs; Andrej Sienčnik, Dobrta vas; Vitus Stanitz, Sinča vas; Ljudmil Smrtnik, Žetezna Kapta; Janez šporn, Cetovec; Mirko Srienc, Sinča vas; Ana Zofijo Stingter, Bitčovs; Janez Supan, Borovtje; Janez Supanz, Borovtje; Hitda Supan, Bistrica v Rožu; Marija Tomažič, šentprimož; Atbin Travnik, Borovtje; Anton Urschitz, Loče; Atojz Užnik, Borovtje; Janez WeiB, Cetovec; Marija Wutte, Svetna vas; Mihce' Wutte, škocijan; Ana Zabtatnik, Bitnjovs; Mihaet Zabtatnik, Bitnjovs; Rudotf Zdovc, Dobrta vas.
stednje osebe: Janez Jug, Žetezna Kapta; Peter Krebs, Žetezna Kapta; Janez Kutntk, Bitnjovs; Katarina Kutnik, Bitnjovs; Anton Kuriseto, Bitčovs; Matitda Nedved, Cetovec; Anica Pavet, Žetezna Kapta; Kare! Pečnik, Žetezna KaDta; Ana Safran, Bitčovs; Avguštin Safran, Bitčovs; Etizabeta Spitzer, Bitčovs; Etizabeta Stane, Žetezna Kapta.
Vsem odtikovancem čestitamo!
se je pokazalo, kako ga nekateri skušajo opravičevati s tem, da je pobijal „)e partizane". Eden izmed diskutantov je menil, da je slabo mnenje o partizanskem boje tudi neposredna posledica nekdanje Goebbelsove propagande.
Drugi dan seminarja je univ. prof-dr. Erika VVeinzierl govorila o ideoloških in političnih koreninah nacionalsocializma, ki segajo deloma še v prejšnje stoletje. Univ. prof. dr. Anton Pelinka pa je posvet zaključil z referatom o neonacizmu i" desnem ekstremizmu danes.
Namen prireditve je bil poglobit' znanje o tem obdobju naše nedavne preteklosti ter usposobit' pedagoge in priče časa za delo z mladino. V tej zvezi nudi ministrstvo za pouk že nekaj let vsem šolam v Avstriji možnost, da povabijo preko pristojnih univerzitetnih inštitutov ljudi, ki lahko iz svojih lastnih doživetij in izkušenj pripovedujejo o sistemu nacizma. Na Koroškem se interesirani pedagogi lahko obrnejo na inštitut za sodobno zgodovino (Zeftgeschichte) na univerzi ^ Celovcu.
f.
„Hčerke znajo več
Pričevanja o času nacizma
25-letni jubilej bralnih značk
!dejo o ustanovitvi bralne značke in tekmovanja za le-to je dal koroški slavist Stanko Kotnik, ki je poučevat slovenščino na osnovni šoli v Prevaljah. Njegovo zamisel je podprt tedanji ravnatelj pisatelj Leopold Suhodolčan.
Tako so leta 1960 na prevaljski osnovni šoli prvič tekmovati za bralne značke - simbolično nagrado za prebrane knjige. Takrat se je za bralne značke potegovalo 119 mladih bralcev. Danes pa to tekmovanje Pomeni že pravo gibanje, saj za bralne značke tekmuje 140.000 učencev osnovnih šol na Slovenskem. Kot znano, šolarji dobijo za prebrane knjige značko enega od slovenskih pisateljev. V Prevaljah so pričeli tekmovati za Prežihove bralno značko, na Gorenjskem za Prešernovo in Finžgar-jevo drugje spet za pisatelja iz njihovega območja tako da danes otroci tekmujejo za 35 bralnih značk, med njimi tudi za Prušnikovo bralno značko, torej z imenom našega revolucionarja partizana in pisatelja Karla
Prušnika-Gašperja.
Tekmovanje za bralne značke se je razširilo tudi preko meja Slovenije in sicer na Primorsko, Goriško in med otroke slovenskih zdomcev v raznih evropskih deželah. S skromnimi začetki se je tekmovanje udomačilo tudi pri nas na Koroškem, kjer se otroci potegujejo za bralne značke v Mladinskem domu in v okviru SPD „Herman Velik" na Kotu v Selah.
četrtstotetni jubilej bralne značke bi lahko vzeli za pobudo, da bi naši centralni in krajevni kulturni dejavniki bralnim značkam oz. tekmovanju zanje v prihodnje posvetili več pozornosti.
Osrednji koncert KKZ
Krščanska kulturna zveza je svoj 'etošnji osrednji koncert posvetila 1100-letnici smrti sv. Metoda. Za to Priložnost je preteklo nedeljo vabila v veliko dvorano Doma glasbe v Celovcu, kjer so pod naslovom "Koroška poje" nastopali cerkveni Pevski zbori iz Podjune, spodnje-
Mladi rod
Kot prvi znanilci pomiadi je pri-Se! med nas, poin pisanih barv, veseiih pesmi in zgodb ter še z marsičem, kar nas razveseii. Gre "amreč za pomiadansko števiiko Miadega roda oz. za meseca ma-'ec-aprii 1985.
Že sama nasiovna stran vabi, da sežemo po tej prikupni reviji za gotsko miadino in vse, ki se čutimo mtade. Katja Hiidebrandt je Posrečeno narisaia, kako si pred-stavija prihod najiepšega ietnega časa v naše kraje, v notranjosti pa !e risbe prispevata — tako kot običajno — Ančka Gošnik-Godec. šte-Y'i"i avtorji, večinoma staini, nam ^ znani pesniki in pisateiji in taki, m znajo kaj napisati, so napoiniii ^trani nove števiike Miadega roda, . ga je uredii skupaj s čiani ured-mškega odbora urednik Tomaž Ogris.
Čeprav vsebini in grafični ure-'tvi Miadega roda ni kaj očitati, Rednik prosi za mnenje bratcev in o vsake pobude vesei. Torej be-Mladi rod in razmišijajmo o
"jem.
ga in zgornjega Roža ter združeni cerkveni zbori, kot gost pa je sodeloval MoPZ „S!ava Klavora" iz Maribora, ki nosi ime po partizanki — narodni herojki, katero so es-esovci zverinsko mučili in ubili.
Predsednik KKZ dr. Janko Zer-zer je med gosti pozdravil koroškega škofa dr. Kapellarija, slavnostnega govornika ljubljanskega nadškofa dr. Šuštarja, generalnega konzula SFRJ v Celovcu dipl. inž. Kržišnika, zastopnika SPZ dr. Francija Zwittra in druge. Slavnostni govornik je v svojih izvajanjih naglasit velik doprinos sv. Metoda k razvoju slovanske kulture, zlasti pa uveljavitvi jezikov slovenskih narodov v Evropi.
Pevski zbori, ki so nastopali pod vodstvom Jožeta Ropitza, Maksa Mihorja in Antona Feiniga, so nastopali v zgoraj navedenih združenih sestavih. Izvajali so cerkvene pesmi raznih avtorjev, ki so jih napisali za razne priložnosti cerkvenih obredov. Največ navdušenja je med številnim občinstvom bil deležen MoPZ ..Slava Klavora" iz Maribora, ki je pod vodstvom Staneta Jurgeca izvajal pesmi J. P. Gallusa, črnske duhovne pesmi ter nabožne pesmi južnih narodov, kakor znameniti Forsterjev Večerni ave.
Zabeležiti je treba še, da je svoj pozdrav v obeh deželnih jezikih izrekel škof Kapellari, medtem ko je spored prireditve napovedoval Miha Vrbinc.
MED NOVIM) REVIJAMI:
Koroško mladje 56
Koroško mladje 56 bi moralo iziti še leta 1984, a je bilo do-tiskano šele v februarju, med bralce pa dospelo v začetku marca 1985. To je precejšnja zamuda, za katero pa uredniki niso navedli nobenega vzroka. Sicer pa to ni tako važno, glavno je, da je revija med nami, da lahko listamo po njej in izbiramo čtivo, ki nam je všeč.
Branja pa je v mladju 56 dovolj. Sicer je literature oz. leposlovja, če izvzamemo goste, tokrat malo, saj so med domačimi avtorji zastopani le Maja Hader-lap, Kristijan Močilnik, Janko Messner in Matjaž Kropivnik. Njihovi prispevki so, če izvzamemo Haderlapovo lirično koroško radijsko igro Danes, skopi, najbrž vzeti iz zadnjega uredniškega predala.
Mladje kot revija slovenske narodne skupnosti opravlja pomembno vlogo v povezovanju dveh kultur v deželi in državi, ker vedno predstavlja tudi pisa-telja-gosta iz vrst večinskega naroda. V zadnjem času pa v posameznih številkah mladja beremo dela kar več avtorjev iz vrst večine. Tako je tudi tokrat, kajti tu so prispevki Ingrama Hartingerja in Alfa Schneditza, napisani v izvirniku, a brez prevoda. Tu pa se postavi vprašanje, ali ima to še pravi smisel? Tudi avtor grafik v tem mladju
Gerold Brettschuh prihaja iz vrst večine, iz Arnfelsa na av-strijsko-jugoslovanski meji. Uredniki bi morali vedeti, da je to področje (po čl. 7 državne pogodbe), ki je bilo priznano za dvojezično in ima tudi lepa slovenska krajevna imena; tako se Arnfels slovensko naziva Arvež. Tudi študija Dietmarja Larcher-ja Im Tal der Konige, v kateri razglablja o položaju Retoroma-nov na Južnem Tirolskem, je napisana v nemščini — avtorjevem materinem jeziku, sicer pa je v tem primeru dodan še slovenski vsebinski povzetek.
Nadaljujmo z gosti v mladju 56; najbolj eminentni med njimi je brez dvoma menih, revolucionar in pesnik Ernesto Cardenal, ki je od leta 1979 minister za kulturo v novi vladi Nikaragve. Izbor njegove poezije je pripravil in prevedel Janko Messner. Vekoslav Grmič, pomožni škof iz Maribora, je prisoten s svojim predavanjem Vera in narod, ki ga je imel 14. 12. 1984 v Prežihovi šoli v Celovcu. Komponist v tem mladju je Tomaž Svete iz Ljubljane. Slednji v Mladju objavlja svoje 3 pesmi na tekste Gustava Januša za bas-bariton
in klavir. (Avtor svoje skladbe pesveča Feliksu J. Bistru).
Pavel Zdovc je med domačimi avtorji zastopan s prispevkoma Težave z neko ustanovo in z Beležko o nekem primeru jezikovne interference na Koroškem. V rubriki Novice — novosti — odmevi gre za knjižne ocene Koroškega koledarja 1985, dr. Sienčnikovo knjigo Koroški Slovenci v boju za svojo šolo in kritično opazko na račun našega lista ter izjavo Johanna (Janka) Messnerja v kateri se opravičuje dr. M. Zvvittru za neresnično trditev, da je društvo Aula slovenica uzurpiral (nasilno si prilastil). 86 strani obsegajoča revija se zaključuje z nemškim pregledom vsebine pričujoče številke.
Vsebinsko gledano je mladje 56 bogato, žal z malo domače izvirne literature. Upajmo, da to ni signal o usihanju domače književne ustvarjalnosti, ampak le znak trenutne uredniške zadrege. V mladju 56 pogrešamo tudi čestitke soustanovitelju in dolgoletnemu sodelavcu revije Gustavu Janušu, letošnjemu dobitniku nagrade Prešernovega sklada.
„Peace" ne miruje
2e parkrat so v krogu znancev zaigrali v prostorih bivše slovenske kmetijske šole v Podravljah, širši publiki pa so se predstavili na letošnjem Gimnazijskem plesu. Polagoma in gotovo se pripravlja skupina .Peace" (Mir) na večje nastope, za plesne zabave in podobno. Poleti 1983 so se zbrali prvi trije člani ansambla, sedaj jih je že šest. Skoraj vsi so glasbeni samouki. Dva sta nastavljenca, eden delavec,
ena dijakinja, dva pa študenta. Čeprav so zaradi študija in delovnih mest raztrgani na razne kraje, in zaradi tega povečini tudi ločeno vadijo, nimajo strahu za skupno bodočnost. .Prepričani smo, da bomo dolgo skupaj igrali," pravi Mihi Obilčnik z Rut nad Podgor-jami v Rožu, glavni iniciator skupine. Trenutno igrajo lastne skladbe in komade drugih avstrijskih in tujih skupin, njih cilj pa je igrati predvsem lastne slovenske skladbe, poleg tega pa tudi jazz, blues in moderno glasbo za ples.
Gostovanje
Med prireditve, ki so sodile v okvir proslav ob slovenskem kulturnem prazniku, je sodilo tudi gostovanje koroških pesnikov in vokalnega ansambla Radiški fantje v Radovljici pretekli mesec. Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica je v okviru dvajsetletnega sodelovanja s Slovensko prosvetno zvezo v avli osnovne šole v Radovljici priredila Koroški večer.
Večer so oblikovati s koroško narodno pesmijo, s katero so nastopili Radiški fantje in besedili koroških pesnikov in sicer Maje Ha-derlap, Jožice Čertov, Fabjana Hafnerja in Andreja Kokota. Posrečeno so jih interpretirale tri generacije radovljiškega Linhartovega odra. Občinstvo je z izvedenim sporedom bilo zadovoljno, saj so Radiški fantje doživeto peli naše pesmi, mladi recitatorji pa z občutkom brali pesmi naših pesnic in pesnikov, od katerih sta na prireditvi bila prisotna Hafner in Kokot.
Z leve na desno: Janko [baskilara), Niko [tolkala), oba z Rut; Martin [flavta) Iz Velinje vasi; Janez [orgle) iz Dragoiič; Gab) [petje) in Mihi [kitara), oba z Rut.
(Nadg/jffdnje (z zadnje Ob vsej zavzetosti za napredek, za duhovno poglobitev in idejno razširitev kulturne nejavnosti smo vedno soočeni z dejstvom, da učinkovitost osrednje kulturne organizacije norijo na eni strani po tem, kako zna ustreči bsttm, ki iščejo pri njej pomoč, na drugi stra-*U pa tudi po tem, kako znajo predstavniki ^vojo zvezo reprezentirati. Prvo naj velja; funkcionar pa naj je na mestu predvsem ta-^**at, kadar je treba zastopati zvezo, včlanjena društva in posameznike. Sedenja v prvih vrstah, prikloni po osebnem pozdravu in Podobno obredno zadržanje naj počasi le napravi prostor bolj kulturnemu in hkrati človeškemu zadržanju v organizacijskih hirarhi-jah.
KATERE OBLIKE KULTURNEGA DELA SO ZASTARELE?
Ob vsej kritičnosti in samokritičnosti se vedno znova izkaže, da vsebina in oblika de-A v naši organizirani kulturi tudi doslej ni uua tako zanič, kot to včasih trdijo. Vse-Povsod, kjer so se naši ljudje zbirali v društvih, tam peli, igrali, izposojali knjige, sc izobraževali, je ostala slovenska beseda in Uarodova kultura živa, bolj kakor tam, kjer so o tem samo govorili. Z začudenjem in spoštovanjem moramo tudi danes spremljati ffud in požrtvovalnost premnogih naših Iju-fU' ki dan za dnem hodijo k vajam, sestanem, sejam, na zborovanja in prireditve. In *e niso le odrasli, temveč predvsem tudi mla-dtna.
Pa vendar se pogosto čuje zahteva, da ne fnerno čakati, da bi se morda preživele oblice kulturnega delovanja same iztekle, tem-
več jih je treba ukiniti in uvesti revolucionarno obnovo. To bi bile boleče zareze, ki jih narodno telo ne bi preneslo brez trajne škode.
Ena takih, baje preživetih tradicionalnih kulturnih dejavnosti naj bi bilo po mnenju nekaterih avantgardistov zborovsko petje. Če si ogledamo delo pevskega zbora, potem ne smemo videti samo raven zborovskega petja, s katero bi mogli biti res le v nekaterih primerih povsem zadovoljni. Videti je treba predvsem tudi z zborovskim petjem povezano socializacijo 30 ali več pevcev in njihovih družin in prijateljev. Taka trdno povezana
mi, pevskimi popoldnevi, z obiskom koncertov, s prejemanjem/posredovanjem gostovanj treba stremeti po izpopolnitvi. Tisti, ki vlagajo v to kulturno dejavnost toliko truda, zaslužijo tudi priznanja in nove spodbude s tem, da organiziramo zborovske in glasbene koncerte ter nastope vokalnih in instrumentalnih solistov, da izdajamo posnetke njihovih izvajanj na ploščah in kasetah. Odziv pa bo tem večji, če med odrom in prostorom za občinstvo ne bo previsokih pregrad. Ustvarjalci in poustvarjalci naj postopoma dobivajo več neposrednega stika s tistimi, ki sprejemajo njihove kulturne stvaritve. To vseka-
Naše kulturno delo
TOMAŽ OGRIS
€-<)<><><><><><><><><><><><><> <)<<<><><>C^><><><><>C<<><>C><><><><)<>C>C><><><><> <><><><><><> ooo<oo<>oc><: oooo
skupnost ljudi, ki se leto za letom srečavajo dva ali trikrat tedensko, je ob razkroju vasi in spremembi življenjskih struktur tudi iz sociološkega vidika izrednega pomena. Te skupnosti niso nikjer trajnejše kot pri pevskih zborih, in malokje tako intenzivne kot v igralskih skupinah.
IZGRAJUJMO TO, KAR IMAMO
Najbolj zdrav razvoj bo, če iz stanja, v katerem se ravno nahajamo, brez bolečih zarez gradimo naprej. Ni dvoma, da je pri zborovskem petju s pripravo zborovskih tečajev, z delovnimi srečanji pevskih zborov in instrumentalnih skupin, z odprtimi pevskimi vaja-
kor ne more veljati le za zborovsko petje in glasbo, temveč v enaki meri tudi za odrsko, filmsko, upodabljajočo, književno in narodopisno dejavnost.
Dramska dejavnost v posameznih društvih se trenutno po večini izčrpava v tem, da obstoječe igralske skupine v rednih presledkih naštudirajo kako delo. Ta ugotovitev zveni, kakor da bi hotel to delo podcenjevati. Samo kdor je že sam sodeloval v taki skupini, ve, koliko skupnih vaj in truda posameznikov je treba, preden je mogoče „igro" postaviti na oder. Ob delovanju igralskih skupin v naših kulturnih in prosvetnih društvih opažamo, da je učenje igre najbolj uspešna in učinkovita šola slovenskega jezika. To je ve-
ljalo že takrat, ko se tega dejstva še prav zavedali niso; danes pa se vsak režiser zavestno trudi predvsem tudi za pravilno izgovorjavo in lepo slovenščino. S tem delom pa je tudi tesno povezano spoznanje književnih posebnosti, družbenih in zgodovinskih prepletov. Z odprtimi bralnimi vajami bi tako šolanje postalo dostopno še za tiste ljudi, ki niso člani igralske skupine.
Brez posebnega vrednotenja smemo naglasiti, da je dramska predstava, pa naj je to tragedija, komedija, krajši prizor; ali pa kabaret in lutkovna igra, še vedno najbolj privlačna kulturna prireditev med tistimi našimi ljudmi, ki še govorijo in razumejo slovensko. Prav tu bi zato morali navezati še nekatere druge dejavnosti: v odrskem delu je zajeta problematika, ki se tiče posameznika ali skupnosti, katera povzroči pri gledalcu identifikacijo ali odklonitev. Uvodni večeri in diskusije po predstavah bi prinesle določeno poglobitev. Za vodje dramskih skupin bi bila to spodbuda k Še bolj skrbni izbiri del. Sprejemanje in posredovanje gostovanj, pa tudi srečanja gledaliških skupin ne služijo le bogatejši ponudbi in medsebojnemu sreča-vanju in spoznavanju, temveč tudi izmenjavi mnenj in izkušenj.
Raven predstave amaterskega gledališča se že po svojem ustroju ne more meriti s predstavami, ki jih nudijo poklicna in polpoklic-na gledališča. Dolgoročni cilj slovenskih kulturnih organizacij na Koroškem je ustanovitev profesionalnega ali vsaj polpoklicnega odra. Vse dotlej pa se bo vsekakor treba zadovoljiti z gostovanji gledališč iz Slovenije in Primorske ter z organiziranim skupnim obiskom gledaliških predstav.
fNdJg/jevdMjf prihodnjič)
Poslovili smo se od Helene Kuhar-Jelke
Pretresla nas je žaiostna in boieča vest, da je v ceiovški boiniš-nici umria Heiena Kuhar-Jeika, koroška partizanka, doigoietna kutturna in poiitična deiavka ter borka za narodnostne pravice koroških Sioven-cev. Pogreb je bi) prejšnji četrtek na kapeiškem pokopaiišču, kjer se je od Jetke posioviia ogromna množica tjudi in ji tako izkazaia posiednjo čast.
Heiena Kuhar-Jeika nas je nepričakovano zapustita v 79. ietu starosti in povzročita ne samo svojcem, temveč vsem, ki smo jo poznati, giobo-ko žaiost, saj smo z njo zgubiti ptemenito ženo, ki nam bo ostata vzor v vsem našem detu in boju.
Življenjska, pot Lenije Kuhar-Jetke je bita trda, to še zlasti v zadnji vojni, ko je bii slovenski narod obsojen na smrt. Masovna izseijevanja, aretacije, mučenja in koncentracijska taborišča smrti, Jelke niso prestrašiti. Kljub vsem tem grozotam tistega časa je podpirala narodnoosvobodilni boj v Železni Kapli in njeni okolici. Ko pa je zvedela, da jo bodo aretirali, ker je gestapo zvedela za njeno protifašistično dejavnost, je bila prisiljena zapustiti svoje mladoletne otroke — mož je bil na fronti — in se pridružiti partizanom. V zimi 1944-45 se je skupno s sinom Petrom prebijala skozi nemško ofenzivo v zasneženih Savinjskih Alpah, kjer je bila ranjena in ozebla. V tej stiski se je zatekla v svoj domači kraj, kjer pa je bila kmalu nato izdana in aretirana. V celovških zaporih je bila izpo-
obnovila v vojni opustošeni dom. Kot v protifašističnem boju izkušena aktivistka je bilo zanjo samoumevno, da se je takoj vključila v obnovo kulturnih in političnih organizacij. Tako je bila dolga leta podpredsednica Zveze slovenskih žena in njena častna članica. Kot kulturno-prosvetna delavka pa ni služila samo društvu kot takemu, temveč predvsem svojemu ljudstvu.
Vsako srečanje z njo je bilo doživetje. Mladini in vsakemu, ki jo je poslušal je znala pripovedovati prepričljivo in izčrpno. Mladi smo se ob njenem pripovedovanju počutili kot učenci, je dejadl predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" Miha Travnik, ko se je ob odprtem grobu poslavljal od pokojne Lenije. Imela je odličen posluh zlasti za zbiranje mladine. Njena zasluga je bila,
— častni znak zaslug za osvoboditev Avstrije, zlato priznanje Osvobodilne fronte, odličje Zveze slovenskih organizacij, Drabosnjakovo priznanje, odlikovanja NOB ...
Pred pogrebnim obredom na pokopališču so Zveza slovenskih organizacij, Zveza slovenskih žena in Zveza koroških partizanov imeli žalno sejo v hotelu Obir, na kateri je spregovorilo kar šest govornikov oziroma govornic. Žalno sejo je otvorila zastopnica Zveze slovenskih žena Marica Pradetto, Nadaljnji govorniki pa so bili — zastopnica Prosvetnega društva na Jezerskem, zastopnica socialističnih žena Silvija Haderlap, prdestavnica odbora koroških partizanov v Ljubljani Olga Kastelic-Mar-jetka, Valentin Polanšek in zastopnik Kooperative Longo May iz Lobnika. Vsi so orisali lik plemenite žene borke, ki nam bo vsem ostala v spominu kot vzor v vsem našem nadaljnjem delu in boju. Žene s takšnimi srčnimi in plemenitimi kvalitetami kot jih je imela Jelka, bo le težko še najti med nami.
Ob odprtem grobu so se od pokojne poslovili Tonči Haderlap, nečak pokojne Lenije (slednja je v vojnem času skrbela zanj kot za svojega sina, ko so izselili mater, ker je bil oče v partizanih), nadalje predsed-
stavljena nečloveškemu mučenju. Vendar imela je posebno srečo, da je preživela in dočakala težko pričakovano svobodo.
Pri založbi Drava v Celovcu je lansko leto izšla knjiga „JELKA — Pričevanje koroške partizanke", kjer Jelka opisuje svojo življenjsko zgodbo v NOB. Državna sekretarka za ženska vprašanja pri Uradu zveznega kanclerja je v spremni besedi za to knjigo med drugim zapisala: „Takšno knjigo samo brati ne zadostuje! Gre za to, da iz branja potegnemo potrebna spoznanja, da bi storili kaj iz lastne prizadetosti. Samo če se braniš, če osebno prizadetost prestaviš v politične strategije in dejavnost, samo to vsebuje možnost dejanske spremembe."
Po vojni je Jelka skupno z možem
da je pred 15 leti zbrala mlade fante in dekleta ter ustanovila društveno folklorno skupino in nato še pionirsko folklorno skupino ter spravila na oder še „staro domačo ojset" ter prizore peric. Za kuharjevo Lenijo ni bila nobena pot predolga in to z bolno nogo. Obiskovala je hiše po kapelških grapah ter spodbujala mlade in stare, da se kulturnoprosvetno udejstvujejo in s tem pomagajo ohraniti našo narodno skupnost. V okviru Zveze slovenskih žena je z veliko vnemo organizirala vsakoletni mednarodni dan žena v domačem kraju, ki so ga vedno rade obiskale žene obeh narodnosti.
Helena Kuhar-Jeika je za vse to plemenito in nesebično delovanje, tako v NOB kot v povojnem času, prejela celo vrsto priznanj in odlikovanj
nik Zveze koroških partizanov Janez Wutte-Luc, tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm, predsednica Zveze slovenskih žena Milena Groblacher in predsednik Slovenskega prosvetnega društva „Zarja" Miha Travnik. Vsi so v svojih govorih poudarili neminljive zasluge tovarišice Jelke za vsesplošni dobrobit naše narodne skupnosti.
Pogrebni obred je opravil domači župnik Poldi Zunder. Od pokojne so se z v srce segajočimi pesmimi ža-lostinkami poslovili domači pevci „Zarje" pod vodstvom Joška Wruli-cha ter godba na pihala iz Železne Kaple. Žalujočim svojcem ob težki zgubi izrekamo globoko občuteno sožalje. Tovarišico Jelko pa bomo ohranili v trajnem, častnem in hvaležnem spominu.
8. marec 1985
----------* **
10. Rožanski izobraževalni teden
od 7. do 10. marca 1985
Sodelujejo Slovenska prosvetna društva iz Biičovsa, Borovelj, Kotmare
vasi, Loč, Rožeka, Slovenjega Plajberka, Sveč, Šentjakoba, Šentjanža.
Predavanja, diskusije, gledališka predstava, informacije, literatura, film.
H Petek 8. marca ob 19.30 uri v ljudski šoli na Bistrici DVOJEZIČNI LITERARNI VEČER — Fabjan Hafner, Gustav Januš, Maks Sorgo, Joži Turk. Glasbeni okvir: Marja Feinig, kitara.
H Sobota 9. marca ob 14. uri SODOBNO OBREZOVANJE SADJA pri Kocjanu v Rožeku.
H Sobota 9. marca od 12. ure naprej DAN DOMAČIH JEDIL pri Adamu v Svečah.
Ht Nedelja 10. marca ob 14.30 uri v ljudski šoli v Kotmari vasi S PESMIJO V POMLAD.
H Nedelja 10. marca ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu LITERARNI VEČER PREŠERNOVA NAGRAJENCA Gustav Januš in Polde Bibič, Glasbena šola in MePZ .Rož".
Cartrans predstavi! turistični kata!og
V četrtek 28. februarja je turističi urad Cartrans v Celovcu na tiskovni konferenci v hotelu Evropapark predstavil Cartransov turistični katalog in dejavnost te pred tremi leti ustanovljene koroške turistične organizacije.
Potovalni urad Cartrans ustanovljen v jeseni leta 1982 upravljajo trije družabniki — Zveza slovenskih zadrug v Celovcu (58,3 %), Posojil-nica-Bank v Beljaku (33,3 °/o) in Miha Zablatnik (8,3"/.).
Čeprav je ta ustanova še zelo mlada, se je že dobro uveljavila in beleži že lepe uspehe. Vse to pa je bilo mogoče doseči predvsem na podlagi tega, da ima Cartrans dobre stike s podobnimi potovalnimi uradi v Jugoslaviji, to je v deželi, ki se ponaša z izrazitimi pokrajinskimi lepotami in izredno ugodnimi cenami.
Glavni poudarek v predstavljenem turističnem katalogu Cartrans '85 je potovalni urad posvetil kvaliteti in še posebej zmogljivosti tistih slojev, ki morajo izhajati z nižjim dohodkom. Posebnost potovalnega urada Cartrans je tudi da ne
namerava ustanavljati podružnic na Koroškem oz. v Avstriji, nasprotno, na voljo je tudi vsem ostalini potovalnim uradom pri organiziranju izletov zlasti v Jugoslavijo. Težišča Cartransovega programa so: ugodne družinske ponudbe, ponudbe za daljšo dobo letovanja za seniorje; izleti, kombinirani z letati in ladjami, izleti za vikend v notranjosti Jugoslavije (obiski mest), ugodna potovanja v Sovjetsko zvezo, poleti z letalom za vikend v Tu-nezijoitd.
Dobri odnosi z jugoslovanskimi potovalnimi uradi odpirajo dodatno po eni strani ugodne ponudbe deželam, kot so Turčija, Grčija, Madžarska, Tuneziia, Ciper in še prav posebno Sovjetska zveza, po drugi strani pa omogočajo tudi dotok inozemskih gostov v Avstrijo.
S predstavitvijo Cartransovega turističnega kataloga se odpirajo neizmerne možnosti izbire za letovanje v Jugoslaviji. Kdor ga pametno uporablja in se poglobi vanj, je že dosegel pol užitka, ostala polovica je pa samo še vprašanje časa, ko svojo namero realiziraš.
Narodni park in turizem
Narodni parki predstavljajo najlepša naravna področja, ki jih je treba obvarovati pred raznimi škodljivimi vplivi. V Avstriji imamo en takšen naravni zaklad — narodni park Visoke Ture.
Narodni park Visoke Ture na Koroškem zaobjema tri znane tujsko-prometne občine — GroBkirchheim, Heiligenblut in VViklern. Te tri turistične občine so se pred kratkim združile v ..Regionalno zvezo Nacionalni park Visoke Ture na Koroškem". Tej ustanovitvi je botroval namestnik deželnega glavarja, referent za tujski promet Stefan Knafl.
Na občnem zboru, ki je bil v GroBkirchheimu so izvolili vodstvo oziroma odbor, ki mu načeluje hotelir iz Heiligenbluta Rudolf Hatz. V novo ustanovljeno zvezo so kot izredne člane sprejeli tudi ustanovi GROHAG (GroBglockner-HochalpenstraBe) in KELAG.
Cilj novo ustanovljene Zveze je, da se šanse, ki jih ima narodni park Visoke Ture, izrabi tudi za turistične namene. Znano je, da ima narodni park razne ugodnosti (dotacije), ki naj hkrati služijo poživitvi turizma, tako da bi reklama za nacionalni park bita tudi reklama za tri v narodni park vključene turistične občine, po načelu, da ena roka umije drugo.
PRtREDtTVE
DUNAJSKI KROŽEK 22. 3. 1985 ob 19. uri v gostilni Wei-dinger, Dunaj IV, Danhauserg. 3 DIE 4VIENER TSCHECHEN — VON GESTERN UND HEUTE Predava: Karl Matal, Vizeprasident des Minderheitsrates der tschechi-schen und slowakischen Volksgruppe in Wien.
SREČANJE ŽENA
v soboto 9. 3. 1985 ob 14. uri pri Kovaču na Obirskem Žene prisrčno vabljene!
Prireditelj: Krajevni odbor Zveze slovenskih žena
Slovenska prosvetna zveza prireja
SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ ROŽA v soboto 9. marca 1985 v Kulturnem domu na Radišah. Od 17. do 18. ure seminarska vaja o upevanju in šolanju gia-su. Vodi Joško Kovačič.
Zvečer ob 19 30 uri koncert. Sodelujejo zbori SPD: Radiše, „Bilka" iz Biičovsa, .Kočna" iz Sveč, Borovlje in „Jepa-Baško jezero" iz Loč.
Dl t(. .'Jr..	.*	'	'
GLOBASNICA
Razstava sv. pisma v počastitev 400-ietnice Dalmatinovega prevoda biblije in novega prevoda nove zaveze v slovenščino
od nedelje 10. do petka 15. marca 1985 v župnišču v Globasnici. Otvoritev po nedeljski maši.
Prireditelj: Katoliška prosveta.
KPM — PODJUNA
bo priredil TEČAJ ITALIJANŠČINE
za začetnike od marca do julija. Vodila ga bo Veronika Pietzka.
Prijave pošljite na uredništvo Kluba Podjunske mladine, Podjuna 35, 9142 Globasnica.
DOM V TINJAH
V soboto 9. 3. 1985 od 9. ure naprej
PRAKTIČNI TEČAJ ZA SADJARJE IN KMETE
„0 vzgoji in rezanju sadnih dreves" Predavatelj: Roman Quendler, mojster, St. Andraž.
Slovensko prosvetno društvo Radiše vabi na uprizoritev komedije Karla Goldonija
LAŽNIVEC
v nedeljo 10. 3. 1985 ob 14.30 uri v Kulturnem domu na Rpdišah predstavili se bodo domači igralci Režija: Nužej Wieser
ŠENTJAKOB V ROŽU
SLEDOVI ČASA
Večer slovenske besede in pesmi v nedeljo 10. 3. 1985 ob 19.30 uri v Kulturnem domu,
Sodelujejo: Gustav Januš, Poldne Bibič (gledališki igralec), učenci Glasbene šole Šentjakob in MePZ „Rož". Prireditelj: SPD „Rož"
Bilčovs-Peč Dreilandereck
SMUČARSKI DAN
v nedeljo 10. 3. 1985 ob 7. uri pred farno cerkvijo v Bilčovsu Prijave in točne informacije: Mihi Mischkulnig, Branča vas; Marija Krušic.Veiinja vas, župnišče Možen tudi tek na dolgi progi
Globasnica
Globaški kulturni teden od 19. do 31. marca 1985
Prireditelja: SRD v Globasnici in SPD ..Edinost" v Stebnu
V ponedeljek 18. marca je v Borovijah na Giavnem trgu tradicionalni Jožefov sejem
Slovensko prosvetno društvo „Her-man Velik" v Kotu vabi na
ZDRAVNIŠKO PREDAVANJE nam vsem dobro znanega zdravnika dr. Toma Hribernika v soboto 9. 3. 1985 ob 19. uri v ljudski šoli na Kmu
Rožck
PLESNI TEČAJ ZA STARO IN MLADO
Prvo srečanje v petek 8. 3. 1985 ob 20. uri pri Kosi na Ravnah Tečaj vodi Gregej Krištof Prireditelj: Kulturno društvo ,,Peter Markovič"
^OBREZOVANJE SADJA
v soboto 9. 3. 1985 ob 14. uri pri Kocijanu v Rožeku Predavatelj: Tine Benedičič, Radovljica
Prireditelj: Kulturno društvo „Peter Markovič"
Šmihel
Forum za zdravstvena vprašanja . Zdraviti z zeiišči — alternativa v medicini"
v petek 8. 3. 1985 ob 19. uri v fami dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD ..Šmihel"
ŽVABEK
KONCERT. OKTET SUHA
v soboto 9. 3. 1985 ob 20: uri v farni dvorani.
Dom v Tinjah
v petek 8. 3. 1985
Forum za vzgojna vprašanja Manj strahu v šoii — boljši uspehi
Predavatelj: mag. dr. fil. Adolf Gu-tovnik
—	v soboto 9. 3. 1985 od 9. ure naprej ..Praktični tečaj za sadjarje in kmete"
Predavatelj: Roman Quendler
—	v torek 12. 3. 1985 ob 19.30 „Kon-certni večer". Nastopata: Michaela Papenberg — flavta, Axel Papenberg
—	klavir
Menjava denarja
Stanje v četrtek 7. marca 1985
Za 100 dinarjev dobite	8.00	šit-
Za 100 dinarjev ptačate	10.00	šii-
Za 100 tir dobite	1.09	ši'-
Za 100 tir plačate	1.17	šii-
Za 100 mark dobite	693.50	šit-
Za 100 mark piačate	709.80	šit-

Slovensko prosvetno društvo Zarja in Slovenski športni klub Obir prirejata
IZLET V PLANICO NA SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH v nedeijo 17. 3. 1985
Odhod z avtobusom ob 7.15 uri izpred črpalke v Železni Kapli (take lahko vsak še pred izletom oprav* volitve.)
Prijave sprejema Franc Štern (Esso)
VII. zimski pohod „Arihova peč"
Obirsko
Prejšnjo nedeljo je Alpski klub „Obir" v gostilni Kovač na Obir-skem počastil 60-letnico domačega vižarja in klarinetista Simona Dur-nika, pd. Pegrinovega Šimeja na Obir-skem.
Šimej se je rodil leta 1915 na Šo-brovi kmetiji pod Obirjem. Skromna družina se je leta 1927 preselila v Hribernikovo kajžo. Tedanjo šolo je obiskoval na Obirskem. Bila je v župnišču pri župniku Ignaciju Zupanu.
Vedno se rad spominja časov svoje mladosti, ko sta on in neka deklica, tedaj še oba otroka, hodila skupaj dolgo pot v šolo (sedaj je prav tista deklica njegova žena) in se igrala v Jamnikovi šupi — Šimej je igral na klarinet, ona pa na „kampl".
Ko je zaključil šolo, je bilo mnogo slišati o talentiranem godcu Šimeju.
ni delavec, je imel dosti dela na Pegrinovi kmetiji. Vendar se je še vedno ukvarjal z glasbo. Nastopal je s svojimi obirskimi vižarji na žegna-njih.ohcetih in raznih drugih prireditvah po vsej južni Koroški in pa tudi preko meje v Sloveniji. Posnela sta ga ljubljanska RTV in celovški radio.
Dragemu našemu slavljencu, vižar-ju Pegrinovemu Šimeju ki muzicira pod visokim Obirjem in se njegov zvok klarineta odbija v skalnati Košuti iskreno čestitamo k njegovemu prazniku z najboljšimi željami. V zvezi s počastitvijo je bil tudi koncert, na katerem so nastopili obirski vižarji v novi zasedbi, trio Pavlič in znani ansambel Altseewirttrio.
Zadnji dnevi tedna niso bili rav-najbolj prijazni, nedeljsko jutro Pa se je tokrat predstavilo še posebno mrko, novo padli sneg je še dodatno napravil svoje. Kljub te-pa je že pred deveto uro postajalo na Čemernici živahno. Avtobusi iz Slovenije in osebni avtomobili se jemljejo iz megle in kma-zazvenijo tudi prve poskočne melodije iz zvočnikov — pravi okvir ^a spominski pohod množic. Kratka svečanost opozori na ozadje pohoda. Besede — pesmi šentjakobskih Pevcev donijo po ravnini in se izgubljajo tam nekje v gozdu pod Ari-dovo pečjo. Nekateri se ne menijo de za eno, ne za drugo, preveč so -..zaposleni" s svojimi privatnimi stvarmi. Štirideset let je od pokola m naše rodoljubje bi bila hinavščina, ko bi te žrtve za našo svobodo ^ar tako mimogrede pozabili. Osem človeških življenj je končalo v tistih Mrzlih, februarskih dneh, končalo da pragu svobode, ki jo uživamo tudi mi. in samo to šteje, prav posebno še za nas, katerih boj se ni končal z letom 1945 ampak se bije vsak dan - tudi še danes — boj za naš narodni obstoj. In ob tem ni važno ali si na smučarskem teku PNi aij zadnji, najhitrejši ali najpočasnejši med pohodniki, temveč važno je, da si prisoten. Prisoten, de s tem izpričaš svoje spoštovanje do padlih borcev, da javno izpoveš: vstopil sem v vaše stopinje, ^Popolnil sem vrzeli, ki jih je sekala vaša smrt. Kdor je bil takega mišljenja, ta se je tudi dostojno cddolžil žrtvam Arihove peči; prav v okviru letošnjih jubilejev bo še Večkrat tudi govora o njih. In če se je na naši planinski postojanki na Bleščeči oglasila vesela harmonika
2veza koroških partizanov vabi na
ODKRITJE DOPRSNEGA KI PA KARLA PRUŠNIKA-GA ŠPERJA
"h 5. obletnici njegove smrti v torek 12. 3. 1985 ob 19.30 uri ^ Miadinskem domu v Cetov-Mikschaliee 4 — Pel bo Koroški partizanski pevski ^bor, spregovoril pa bo nekdanji soborec Karla Prušnika *^v. Pavel Zaucer-Matjaž Prisrčno vabljeni!
in slovenska pesem, je to samo dokaz, da je naš narod prevzet z veseljem ter da gleda z optimizmom v bodočnost. Gosta megla in tudi
Pri nekdanjem partiianskem bunkarju
padavine niso mogle kaliti prijetnega razpoloženja — edinole je bilo ob tem pogrešati nekaj tistih naših ljudi, ki v bližnji prihodnosti pričakujejo tudi naše zaupanje do njih.
Letošnjega pohoda se je udeležilo toliko ljudi, kot še na nobenem prejšnjem pohodu. Snežne razmere so bile precej neugodne, ker se je preko noči ojužilo in se je zato prvim pohodnikom precej vdiralo. Na nevarnih mestih (strmo pobočje nad bivšim partizanskim bunkar-jem) so naši planinci napeli vrv, ki je zelo olajšala vzpon po poledenelem pobočju. Pohod in tek sta se odvijala brez komplikacij, tako da službujoči zdravnik dr. Jože Messner ni imel dela. Iskrena hvala za njegovo pripravljenost pomagati. Smučarskega teka se je udeležilo nad 50 tekačev. Najboljši Korošci so bili Ludvik Druml iz Ziljske Bistrice, ki je prejel plaketo Slovenskega vestnika, Janko Gabriel iz Leš ter Hanzi Mešnik z Gorjan.
Zlato značko za petkratno udeležbo je prejelo 11 udeležencev. Kolajno za tek in pohod pa so prejeli Janko Malle, Franci Černut in Irena Černut. V imenu organizatorjev 7. zimskega pohoda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev tako lepo uspela in pa seveda tudi številnim darovalcem pokalov.
Rezultate smučarskega teka objavljamo na 8. strani.
ČESTITAMO
Včeraj je Silvija Veiik, ab-soiventka siovenske gimnazije v Ceiovcu na dunajski univerzi promovirata za doktorja medicine..
iskreno čestitamo.
To je zvedel tudi Basnarjev Jurij in 14-letnenmu Šimeju podaril klarinet. Brbučev Lip, bil je „kape!majster", je dal Šimeju še pravo podlago, da se je razvil v pravega muzikanta.
Treba je tudi omeniti, da so v njegovem rodu že od nekdaj vedno igrali in peli, to je očitno tudi Šimej podedoval od svojih prednikov. Po zaključeni šoli se je zaposlil kot gozdni delavec pri grofu Thurnu. Ptički obir-skih in koroških gozdov so mu prepevali in žvrgoleli in v njegovi duši so se uglašale vedno nove viže in ga tako spodbujale iz dneva v dan. Kot 16-letni fant je že igral na prvi oh-ceti in potem sam pravi, da sploh ne ve kolikokrat je muziciral na raznih veselicah.
V letih nacizma je bil po sili vojak. Po srečno prestani vojni se je oženil z že omenjeno Johanco Pegrin. Rodili sta se mu hčerki, ki imata tudi že svoje družine. Ko je nehal kot gozd-
Oelovec
ČRNA GORA SE ZAHVALJUJE s pesmimi in plesi
v ponedeljek 11. 3. 1985 ob 19.30 uri v slavnostni dvorani Delavske zbornice, BahnhofstraBe 44 Nastopajo: Folklorna skupina „Kan-još" iz Budve — A-capella-Ensemble iz Celovca, Suški oktet iz Žvabeka. Izžrebanje letovanj v Črno goro Prireditelj: Avstrijsko-jugoslovansko društvo v Celovcu
Pliberk
Posojilnica-Bank Pliberk je imela v nedeljo v svojih prostorih redni občni zbor, katerega se je udeležilo veliko število njenih članov, ki so z vidnim zadovoljstvom slediti izvajanjem svojega vodstva, z vidnim zadovoljstvom zaradi tega, ker so bili rezultati poslovnega poročila za leto 1984 nadpovprečno dobri. Pa poglejmo v zvezi s tem nekaj številk: Bilančna vsota je narasla za 24,01 %, skupne vloge za 25 %, posojila in krediti pa za 27,83 %. Promet je narasel za 43,03 % na-pram letu 1983. Ob varčnem gospodarjenju je Posojilnica zaključila z 284.554 šilingi čistega dobička.
To so rezultati, ki razveselijo vsakega, ki mu zadružništvo res nekaj pomeni, saj se takšen pozitiven razvoj prijetno občuti tudi pri na-nadaljnjem poslovanju. Posojilnica-Bank Pliberk je v veliki meri tudi podpirala športna in kulturna društva, kakor tudi socialne ustanove v občini. Ves ta pozitivni gospodarski razvoj pa je mogoče doseči samo s strokovno izobraženim osebjem, ki vodi banko in poslovainice. Ne čudimo se torej, da je ob takšnem gospodarjenju več kot vsak drug v občini povezan s Posojil-nico. Tudi v bodoče se bodo poslovodje in odbori prizadevati, da bodo kot domača banka vršiti denarne posle za svoje občane.
Kot je že tako navada na občnih zborih so tudi tokrat dolgoletnim članom podelili priznanja za doi-goletno zvestobo.
Predstavitev planinske knjige
V petek 1. marca sta Slovensko planinsko društvo in Mohorjeva založba vabila v Slomškov dom v Celovcu na predstavitev planinske knjige dr. Rafka Dolharja ..Vabilo v Julijce".
Avtor knjige dr. Rafko Dolhar, po rodu Korošec iz Kanalske doline, po poklicu zdravnik in politični dejavnik, v prostem času pa navdušen planinec in alpinist, je to knjigo napisal v počastitev 80-letnice obstoja Slovenskega planinskega društva Trst. Dolharjev namen s to knjigo je bil približati Zahodne Julijske Alpe, ki predstavljajo v neki meri našo zahodno narodnostno mejo, široki javnosti. Skratka nova knjiga je vabilo vsem planincem, da obiščejo to pogorje s čokatim Montažem, ki ni nič manj privlačno kot Vzhodni Julijci z mogočnim Triglavom. Za nas Korošce so Zahodni Julijci privlačni tudi zaradi tega, ker v Kanalski dolini, ki je del Koroške, neposredno mejimo nanje. Nova knjiga „Vabi!o v Julijce" vsebuje 30 sestavkov in je opremljena z lepimi gorskimi motivi.
Dr Rafko Dolhar je ob priložnosti predstavitve knjige predstavil Zahodne Julijce tudi v obliki čudovitih barvnih diapozitivov in nas tako navdušil za to pogorje, da bo v prihodnje prav gotovo večkrat cilj naših izletv.
Avtorja nove knjige je za gore navdušil njegov oče, znani zdravnik, alpinist in turni smučar iz Trbiža, ki ga je smrt doletela pred približno dvajsetimi leti nad Tamarjem.
Avtorja in knjigo sta predstavila predsednik Slovenskega planinskega društva Franci Kropivnik in direktor Mohorjeve založbe dipl. inž. Franci Kattnig. Po predstavitvi knjige in dia-predavanju je bila živahna diskusija, v okviru katere je avtor odgovarjal na razna vprašanja radovednih planincev.
Brane Petek
SPOMINI
LETA DO KOROŠKEGA PLEBISCITA
^-°dil sem se 3. marca 1885 v Stari vasi pri Ženeku na ^T°skem, kjer je imel moj oče majhno podedovano kajžo.
izvira s kmetije Petek, „pri Patku", kakor pravijo Judje, v Podgori pod Sv. Hemo. Očetovo posestvo je bilo 3e 4° ^jiino, imel je konja in kravo. Moji sestri in njuni otroci ^les živijo v tisti hiši.
*Uo R Bil iz družine, v kateri je bilo 7 ali 8 otrok in je So ^ ^ desetimi leti za pastirja na Rute v Zagorje. Potem uknt	učit za čevljarja. Hodil je v Železno Kaplo in po
.,v Gorah", kakor se pri nas reče, v „štero" in je tam pre' ^Poznal veliko ljudi. Ampak izučil se ni, ker se je moral Ure* 'rrdti domov. V neposredni bližini naše hiše, kake četrt j ^°č, so odprli premogovnik in tam je delal več let. Ko so 'lam ' ^Prk, so vzeli vse boljše delavce v Leše pri Prevaljah. Prio ^ P^cej let delal kot knap v rudniku. Večkrat nam je ni)T°yedoval, kako primitivno je bilo življenje v premogov-kakšne so bile razmere v rudniški hiši, v kateri so sta-^rrt n j^ski delavci. Za hrano in kuho je moral skrbeti vsak -..n ' 1 ripra\d[ je jed v lonec, ga pred odhodom na delo posta-na ognjišče in neka ženska je potem skrbela za to, da je
'dl „
neka ženska je ,----------------- .
So ' a. 'n da se je jed v posameznih loncih skuhala, tako da prihodu z dela domov lahko že jedli.
Petek iz Podgorij, je v svojih letih dolgo časa tjiž' pa Krappfeldu pri Straf$enwirtu. To je veliko posestvo v **auČ4 ^Bhofna. Bil je konjar, vozil je pošto in se seveda dobro !)e^ 'nemški, Pozneje se je priženil na tisto našo bajto v Že-hiie} 'f se osamosvojil. Tedaj je hiša bila še dimnica, se pravi - J^ samo en prostor in črno ognjišče. Stari oče jo je po-Predela), sezidal spredaj kuhinjo, zraven pa kamro in sobo. ste,. *^Jsnji lastnik te hiše je bil človek, ki je bil nekak moj-^ ^sc, zlasti pa dober zidar in kolar. Baje je
zidal
znano grobnico grofov Rosenbergov v Št. Lipšu. Veliko je hodil okrog po deželi, ko je zidal. Pripovedovali so, kako se je nekoč vračal od Vrhov v Št. Lipš po prehodu, ki se imenuje Huda dolina. Ta prehod so nekoč veliko uporabljali, ko še ni bilo ceste za Goslinjskim jezerom. Po tisti dolini, za katero so rekli, da ni čisto varno hoditi skozi gozd, je šel nekega zimskega večera domov. S seboj je imel pleten slamnat zidarski cekar, v katerem je nosil orodje. Nataknil ga je na svoje zidarsko ravnilo in vse vskupaj naložil na ramo. Naenkrat pa je začutil, kako ga nekaj od zadaj udarja. Bolj ko je hitel, bolj
Ko se ob stoletnici njegovega rojstva še posebej spominjamo našega zaslužnega narodno-poiitičnega deiavca dr. Franca Petka, smo se v dogovoru z zaiožbo Drava (ki je pred leti skupaj s Slovensko matico v Ljubljani izdala Petkove spomine v knijžni obliki) odločili, da te za zgodovino koroških Slovencev izredno zanimive in dragocene zapise ponatisnemo tudi v našem listu. V nadaljevanjih bomo objavili besedilo, ki ga je pripravil dr. Janko Pleterski na podlagi pogovorov, ki jih je imel z dr. Petkom leta 1960 — vendar moramo iz tehničnih razlogov izpustiti obširne opombe, s katerimi je zapisovalec dopolnil Petkove spomine za knjižno objavo.
Uredništvo
ga je tolklo. Ves v strahu je začel bežati. Ustavil se je šele pri Žitari vasi, kjer je skočil čez nek plot, pri čemer mu je strgalo cekar z rame. Tedaj se je ozrl in videt, da je tista stvar, ki ga je tokla, bila le zidarska svinčnica, ki je visela iz cekarja in ki se je končno zapletla v plot. Praznoverje je bilo na deželi tedaj še zelo močno.
Ta človek je imel hčer, kateri je zapustil kajžo in z njo se je pozneje oženil naš stdri oče. Bila je še zelo mlada, tako, da je med njima bila precejšnja razlika v starosti. Stari oče je bil potem konjar in voznik pri gosposki ali pri „heršafti", kakor ljudje pri nas pravijo. Gozdovi v Karavankah so bili glavni vir oglja za plavže v Huttenbergu. Na severni strani Drave oglja ni, ker tam ni dovolj bukovja in hrastovja kot v Karavankah. Pri dravskem rrjostu je bila velika uta, kolparna so ji rekli in tja so z našte stkani vozili oglje. Vozniki iz Huttenberga, ki so prevažali v fužine v Lipici surovo železo, tako imenovane plošče, so pbtem nazaj grede pri tej kolparni nalagali oglje.
Delo pri oglju je bilo stalno in tako je stari oče bil vsa leta voznik pri gosposki. Imel je enega samega konja. Nekoč pa se je prehladil in je zaradi pljučnice umrl star komaj 56 let.
Po njegovi smrti je nastalo vprašanje, kdo bo prevzel in Klemenj, kakor se je imenoval moj oče, je moral iz Leš domov na kajžo v Ženeku. Njegov starejši brat Franc, ki bi sicer bil naslednik, je namreč šel za duhovnika.
Kdo je pravzaprav strica Franca nagovoril, da se je posvetil duhovskemu poklicu, mi ni znano. Nekaj je bilo že tisto, da stari oče ni slabo zazlužil za tedanje razmere. Stric Franc je bil star že 12 ali 13 let, ko je odšel v Marjanišče v Celovec. Pozneje je služil v raznih farah in končno je bil dolga leta v Grebinju. Nekoč je bil tudi kandidat za dekana v Velikovcu. Velikovčani pa ga niso marali in njihovemu pritisku se je škof Kahn udal. To je strica seveda grizlo in nekoč, ko je škof prišel na vizitacijo v Grebinj, je strte pri pojedini spričo vseh pripovedoval neko neslano zgodbico o škofih. Stvar je bila tako bodeča, da je škof vstal in odšel. Strica pa seveda zato niso marali, ker je bil Slovenec. Na stara leta je bil komendator v Reberci. Tam je zbolel, dobil pljučnico, in po 64. letu nenadoma umrl.
Tudi oče je potem, ko se je vrnil domov, delal v glavnem isto kot stari oče. Njegovo prvo delo je bilo prevažanje oglja.
Oglarili pa so po gozdovih v Karavankah skoraj samo Italijani. Bili so jako pridni in varčni in so se nekateri pozneje tudi stalno naselili. O tem pričajo imena hiš, kakor Perč ali Peruč v okolici Železne Kaple. V osemdesetih letih, ko je zaradi uporabe koksa pri pridobivanju železa industrija v Huttenbergu ponehala in ko lesno oglje ni bilo več potrebno, so se delavci selili drugam, v glavnem y Donayitz. Domačini so še nekoliko kuhalb oglje, ampak *v veliko manjših količinah in kupčija ni bila več taka kot prej. Tudi mojega očeta je ta Velika gospodarska sprememba prizadela. Ponehal je njegov zaslužek pri vožnjah za graščino, bolj se je moral nasloniti na to, kar mu je lahko dala njegova mala domačija. Prodal je konja in kupil kravo, ki je odtlej bila njegova vprežna živina. Seveda doma ni bilo dovolj pridelka in je zato l)P<hl kot dninar k večjim kmetom ali pa v planino kot drvar. Večidel je delal v.graščinskih gozdovih in sekal bukovje za oglarske kope, kolikor je to bilo še potrebno.	(N^tfaljevcnje pn7?oJnj:'č)

S. V. Januarja letos ste bili z Avstrijsko soiidamostno brigado v Nikaragvi. Kaj vas je vzdignilo tako nepričakovano, da ste se odpraviti v to dežeio, ki je očitno ceio v nekakšnem vojnem stanju?
J. M. Troje: dvoumno, ponajveč-krat škodoželjno negativno poročanje o njej v ORF-u in avstrijskem bulvarskem tisku, na Koroškem v zanikrnem negativnem „Našem" tedniku ob nadstrankarski demonstraciji za ohranitev dvojezičnega šolstva, dalje sla po doživetju revolucije ljubezni za rojstvo novega človeka, potem ko sva z ženo prebrala nekaj pomembnih knjig o križevem potu te dežele pod diktatorjem Anastazij em Somozom ,iz nemške založbe P. Hammer Verlag v Wupper-talu, zlasti Psalme in Evangelij kmetov v Solentinamu meniha in pesnika Ernesta Cardenala, zdaj ministra za kulturo v vladi sandinistov, in nenazadnje misel, da bi morala meso postati beseda o solidarnosti koroških Slovencev z osvobojeno Nikaragvo, torej s tistimi v daljnem svetu, ki jim surovi imperializem ..svobodnega, krščanskega" zahoda še huje streže po življenju kakor nam velenemški ..nadčlovek". In čisto na dnu moje zavesti je tlelo še tiho upanje, da bom morebiti iz politične prakse zmagovitih sandinistov lahko izluščil kako uporabno spodbudo za močno stereotipni narodnopolitični boj naših predstavniških organizacij.
S V. Pa nadaljujva kar z vašim tretjim motivom: kako je bilo s tisto besedo o solidarnosti z Nikaragvo, ki ste o njej želeli, da bi meso postala? Kolikšno vsoto ste zanesli ministru Cardenalu kot darilo koroških Slovencev oz. pomoč v sili?
.PREDAL SEM 83.000 ŠIL POTREBNIH JE SE 17 000
J. M. Odmev na moj poziv v vašem listu in Kladivu, podpisan od ZSO, DPK in DSPA je bil izredno razveseljiv. Če pomislimo, da smo imeli za nabiralno akcijo na voljo samo nekaj nad 14 dni — in to sredi božičnih praznikov, je 63.000 šilingov pomembna vsota. K tej pride še 20.000 šilingov za potrebe zdravstva, ki jih je primaknil iz socialnega fonda Koroške deželne vlade („pomoč v posebnih stiskah") deželni svetnik Rudolf Gallob. Njemu in vsem slovenskim rojakom in ustanovam naj se — po naročilu Ernesta Cardenala — na tem mestu prisrčno zahvalim za razumevanje in spontano pomoč. Da pa kar tule zaključiva to vprašanje darila, naj povem, da bo Ministrstvo zia kulturo s podporo koroških Slovencev, če zberemo še 17.000 šilingov, moglo Izdati kar tri knjige ljudskega pesništva, tudi indijanskega (miskitskega). In v teh knjigah bo zabeleženo, da so izšle s finančno pomočjo koroških Slovencev v Avstriji. Zlato naj prav tako na tem mestu prosim še tiste naše rojake, ki se iz kakršnihkoli vzrokov niso uvrstili v prvo skupino darovalcev — njihov seznam bo objavljen te dni v marčni številki Kladiva —, da po svojih močeh darujejo: BLZ 39100, kontna števil. 33688, Zveza-Bank, Paulitsch-gasse 5-7, Celovec (Komite za Nikaragvo), da zberemo še tistih 17.000 šilingov.
S. V Bi iahko kratko orisali zgodovino te dežeie, da bi se naši bralci spoznali, odkod Somoza in odkod Sandino?
J. M. Svet Indijancev-Kičejev ima knjigo razodetja Popol Vuh in v tej knjigi je napisano, da je bil najprej mirujoči kozmos. Nobenega piša ni bilo, nobenega glasu. Noč negibna. Vodovj.e pa je bilo ožarjeno z lučjo. Obličje zemlje še ni bilo odgrnjeno, vse je bilo samo blago morje. In v njem so bili Cakoi, stvarnik, Bitot, oblikovalec, Tepev, zmagovalec in Gukumaoa, zelenorepa kača. In v tej je bila veiika modrost... In Tepev in Gukumaca sta se pogovarjala in sklenila, da bi se moral z lučjo prikazati človek. In sta sklenita stvarstvo: rast dreves in ovijavk in človeka ... Nikaragva je svet Tolte-kov in Aztekov, pa tudi Majev iz severne Gvatemate, plemen z visoko razvito gradbeno umetnostjo in pisavo v podobah. S Krištofom Kolumbom (1502) je prišla nesreča v ta svat sozvočij čioveka z naravo: Spanci — konkvistadori — so pokrista-njevaii in kiali. Leta 1552 piše Barto-lomeo de ias Oasas: ,,Vse to pustošenje je trajalo 14 let. Zdaj jih je morda (Indijancev) v celi deželi samo še štiri ali pat tisoč ... Spanci morijo dan na dan .. . Bila pa je to prej ena najbolj obljudenih dežei sveta. .Le
Miskiti na vzhodu ob Atlantiku se jim ne dajo do kraja dotoiči. Kraj 17. stoletja Anglija razglasi ta del dežele za svoi protektorat. Pozimi 1811/12 je po celi deželi ljudska vstaja proti španskim oblastem, deset let pozneje se Nikaragva otrese Špancev in 1838. leta se osamosvoji. Ameriški predsednik James Monroe pa je že i. 1823 izjavil ..Ameriko Američanom!" in odsihmal se dežela otepa ameriškega imperializma. S plantažami kavovcev uničijo male kmete, izigravajo konservativno in liberalno stranko in „varujejo interese ameriških državljanov" — kakor to počne dandanes tudi predsednik R. Reagan v skrbi za svoje koncerne. Zgodovinska črta konkvistadorov je neprekinjena —- ameriški Wiiliam Walker, zdravnik iz Atlante, se npr. sam okliče za predsednika Nikaragve in uvede spet suženjstvo, vojaške intervencije ZDA se vlečejo od 1911.
žig, ki je prikazoval kmeta, kako z mačeto odreka glavo jenkijskemu vojaku. To je bila prva gverila, prvi partizanski boj na ameriškem kontinentu. Trajal ie šest let. Na Novega leta dan 1933 se je vkrcal zadnji kontingent ameriške mornarice v pristanišču Corinto za vrnitev v ZDA. Sandino je zmagal in kakor je bil že na začetku svojega boja obljubil — njegova vojska je oddala orožje. Le 100 mož osebne straže si je izbral, ta mu je bila garantirana, in se hotel z njimi odpraviti v pragozd ob reki Coco, da bi tam organizirala kmetijsko in rudarsko zadrugo med kmeti. In zdaj o ..generalu" Anastaziju Scmozu Garciju: rojen je bil v bližini Sandinove rojstne hiše, obiskoval je trgovsko šolo v Bostonu, Massachussets, in bil kuhan in pečen pri ameriškem ambasadorju v Nikaragvi. Po neki bitki na strani konservativne vlade se je — kot pod-
je lahko razlastil vse Nemce v Nikaragvi in pograbil njihove plantaže kave.
S. V. Bi povedali še kaj o ozadju atentata ki mu je A. Somoza podlegel — menda 1. 1956?
J. M. Da, tega leta je bilo. Mladi nikaragovski pesnik Rigob.erto Lopez Perez je zgubil celo družino: Somoza je bil ukazal, naj zgine s finke (kavne plantaže), ker sam potrebuje zemljo, a družina se j,e upirala. Tedaj je dal postreliti vse, ie sin Rigo-berto jim je ušel. A ko je slišal, da se bo nekega večera Somozova gospoda spet zabavala na banketu v nekem hotelu, se je že nekaj dni prej ponudil hotelirju za natakarja in imel srečo. Med večerjo je stopil k Scmozovi mizi, pokleknil pred diktatorja in dejal: „Kaj bi še radi,
j Podoba današnje i Nikaragve
{ Intervju Slovenskega vestnika z Jankom Messnerjem
! Srednjeameriško državo Nikaragvo je obiskal z januarskim turnusom avstrijske brigade tudi pred-^ sednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Janko Messner. Svoje osebne vtise in spoznanja poit sreduje s tem razgovorom našim bralcem tu in onstran meje.
leta do diktatorja Anastazija Somoza, ki mu sestavijo ..Nacionalno gardo" za varstvo ameriškega imperializma v Srednji Ameriki. ZDA — to je rop, je uničevanje nikaragovske zgodovine.
S V. Pa ljudski junak Sandino?
J. M. Augusto Cesar Sandino se je rodil 18. maja 1895 v vasici Niquino-homo v okraju Masaya kot nezakonski sin male kmetice Margarite Cal-deron, ki je delala na plantažah kave premožnega mestica Don Gregoria, Augustovega očeta. Bile so tedaj tam fevdalno-patrlarhalične razmere: kmetje so za svoje delo na veleposestvih dobivali predjem. Če je kateri zbolel ali kako drugače ni mogel vnaprejšnjega plačila „dolposlu-žiti", je moral v zapor. Prav to se je pripetilo tudi Sandinovi materi. Njen „ljubi" jo je dal zapreti in devetletni pobej Augusto Cesar je šel kajpada z njo vred za rešetke, da ni umrl od lakote. V zaporu je videl, kako mu je umrla mama za posledicami splava. In je začel razmišljevati o pravici na svetu ... Z dvajsetimi leti je zapustil očetovo hišo, deial na ha-ciendah (velikih posestvih) in plantažah kot ključavničar, se ukvarjal s trgovino pšenice, odšel v Honduras, kjer je cvetela trgovina z bananami, moral od tam zbežati zaradi neke ljubezenske, štorije, se dal zaposliti v Gvatemali pri United Fruit Com-pany, šel še više v Mehiko in delai za South Pennsyivania Oii Co. in postat v državi Veracruz ceio šef prodaje bencina na debelo. Tam je ostal do 1926, ko mu je eden njegovih tovarišev na delovnem mestu dejal: „Vi, Nikaragovci, domovino najraje zabarantate!" Ta beseda ga je vzdignila, da se je vrnil v Nikaragvo, na severu dežele politično poučeval delavce v ameriškem rudniku San Albino in oktobra istega leta že imel svojo četo zvestih domoljubov, jim kupti s prihranki nekaj starih pušk in že začel narodnoosvobodilni boj, prepričan, da mora postati vojna, ki jo je vodita liberalna stranka na atlantski obaid proti korumpirani viadi, tudi vojna proti inozemskim intervencijam. Vojaki so
ŠESTLETNA SANDINISTlCNA REVOLUCIJA
ga okiicali za svojega generala, saj je bil v vsaki bitki zmeraj pri prednji straži, tam vzdignil rdečo in črno zastavo, kar je pomenilo: Svobodo narodu za ceno našega življenja („Paitria libre o morir" je tudi napis na kordobi, nikaragovskem denarju!) Na dokumente in pozive ljudstvu pa je ta ..strašanski bandit" pritisnil
oficir — sam oklical za generala, kmalu po Sandinovi zmagi in smrti pa odstavil predsednika države — svojega neodločnega strica. Dr. Juana Bautiista Sacasa — in se sam naredil za predsednika dežele. Rosse-velt je dejal o njem: „Vemo, da je Somoza kurba, vendar je naša kur-ba." In glej, ko je Sandino 21. februarja 1934 po večerji s predsednikom Sacasom zapustil njegovo palačo v spremstvu svojih generalov Estrada in Umanzor, so jim vojaki Somozove Nacionalne garde napravili zasedo in jih zahrbtno ustrelili.
Somoza je trdii. da mu je dal za to dejanje svoj ..blagoslov" ameriški ambasador Bliss Lane. In jie pobil še 300 Sandinovih vojakov. A kaj? Če so mislili, da se ideja narodne osvoboditve in osamosvojitve da pobiti z rafali iz mitraljezov, so se zmotili, narobe: s streli na tega goreče ljubljenega domoljuba Sandina so samo seme potožili v nikaragovsko zemijo.
S. V Kakšna pa je bila Somozova poiitika za časa Hitlerja?
J. M. Kljub svojim simpatijam za nemške naciste in italijanske fašiste se je diktator v drugi svetovni vojni postavil na stran ZDA, pač zato, da
gospod general:" Pri teh besedah pa mu je užgal cel magacin strelov iz pištole pod varnostni telovnik. Bil je takoj mrtev.
S V In kaj se je zgodilo s pesnikom?
J. M. Seveda so ga mučili in ubili, razmesarili in truplo onečastili. So-mozovo nasledstvo prevzame njegov sin Luis, poveljstvo nad Nacionalno gardo pa drugi sin Anastazio Somoza Debayie. Čez nekaj časa pa le-
ta veti zastrupiti brata in naredi sebe za predsednika.
S V In ta Somoza Dcbayle je potem juiija 1979 po zmagi FSLN z ie-taiom zbežai v ameriški Miami?
J. M. Da, ta, kakor pred nekaj leti perzijski šah z očetovo in bratovo rakvijo — in z bolnim sinom. Ta je umrl za rakarn, njega pa so ustrelili argentinski gverilci v Paragvaju. Tako je vzel hudič cel ta prekleti rod v moški liniji zaradi katertega je Nikaragva žrtvovala 50.000 ljudi in katerega Žolnirji (Reagan jih imenuje „paladine svobode"!), tako imenovani kontrasi. še zdaj vdirajo iz Hondurasa v nikaragovske vasi v go-

Minister za kulturo Ernesto Cardenal in Janko Messner po predaji denarne podpore, ki smo jo zbrali koroški Stovenci za razvoj te mlade srednjeameriške dežeie.
Kuba
rovju in morijo otroke in ženske, d& bi omajali vlado in gospodarstvo sandinistov.
S. V. Kako je bilo z ustanovitvijo FSLN?
J. M. Leta 1961 ustanovita (v glaV' nem) Carlos Fonseca Amador in TO' mas orge Martinez „Frent,e SandP nista de Liberaoion Nacional' (FSLN), Sandinistično fronto narodne osvoboditve. Fonseca pade v boj**? Borge pa je zdaj v vladi notranji mi' mister. V tej narodnoosvobodilni or' ganizaciji so se oblikovali trije raZ' iični strateškopoktični pogledi in jo tako slabih: eni so biid za „podaij' šano" ljudsko vojno v gorah, kjef naj z najmanjšimi zgubami v zase' dah uničujejo Nacionalno gardo i" pridobivajo kmete za splošno vstajo? ko bo čas; druga smer — imenovano proletarci — se je zavzemala za ta' kojšnje vojaške akcije na prometni* osiščih, v mestnih okrajih, kjer jo bila beda naj hujša, da hi političn* ugled ofenzivne FSLN med ijud' stvom močno porasel, tretja skupi' na pa se je ob cincanju in prereka' nju prvih dveh vrgla — brez vod' stva — v boj (rekah so jim ..terce' riati") in tako povzročila, da so se ^ začetku 1. 1979 zlile vse tri skupin^ v politično enoto. Neodvisno od veli' kosti posameznih smeri, je bila z3' stopana vsaka s tremi komandant*' Politično so se zedinili na troje: pR' ralizem, blokovska neuvrščenost ***
1979: ZEDINJENJE OSVOBODIL NIH SIL POD NAČELI:
PLURALIZEM, BLOKOVSKA NEUVRŠČENOST, IN MEŠANO GOSPODARSTVO
mešano gospodarstvo. Dr. Sergio R**' minez, sedanji podpredsednik vlad^ je pridobil še ..skupino dvanajsti!* (opozicijski pisateiji, duhovniki, tf govci in intelektualci, med njimi od*' sedanja ministra brata Emesto K Fernando Cardenal), ki se je I. 19" oblikovala v eksilu v Costa Rici.
Ko je po potresu v Managvi Rt 1972 vtaknii Somoza mednarodn finančno pomoč v svoje pri vata. banke in svoja podjetja in je dj* usmrtiti opozicijskega časopisne^, založnika Pedra Chamorro (ta je n* ustanovil 1974 „Union Democratic^ de Liberacion), se je zganilo tudi *** dustrijsko meščanstvo in kmaiu s. bili vsi sloji v dežeii nasršeni P'*P Somozovemu klanu in jabolko spR^ ne ljudske vstaje je hitro dozorevam FSLN je vlamljala v Somozove ba** ke jemala talce z njegovih bankeR in izsilila izpustitev svojih tova* šev iz ječ, dokler nii končno 22. a gusta 1978 komando Rigoberto LoPK Perez zasedel Nacionalno P**Ro _ dva ducata najbistrejših mladih 8^ rilcev (med njuni dvajsetletna D<* Maria Teliez in Eden Pastora (da**^ žalostna odpadniška figura) razora^ straže pri stranskih vhodih, juriSa . prvo nadstropje in ujame ceR*^ Somozov ,.parlament" kot talce, poslopju sta razen tega dve minls* stvi, okrog 2000 ljudi, uradnikov strank, ki se s komandom povcžeJ In Somoza mora v vseh radijskih Pc stajah dežele prebrati njihovo vo ,,Smrt somoizmu", izpustiti ** p politične jetnike in plačati miM $ dolarjev. Nato se sme komando^ talci vred odpeljati v omnibusi!* ^ letališče... In špalir vzklikajo prebivalcev Managve je kljub ****., burjeni Nacionalni garda dokaz ležne domovine in napoved hl**R zarje svobode.
(Se nadaljuje)
R A D ! O
TELEViZtJA
TV -
_________ A V $ T R ! J A 1
PETEK, 8. 3.: 9.00 Poročila —
9.05	Za predšolske otroke —
9.50	Ruščina — 10.00 šolska
10.50	Detektiv z majhnimi napakami ** 1155 Mestna stanovalca— 12.05 Predaš' — 15.05 Poročila — 16.50 Za predšolske otroke— 14.55 tvlim čas v sliki— 17.05 ^inocchio — 17.50 Risanka (serija) — 17.55
'O-tmkom za lahko noč — 18 C0 Slike iz Avstrije — i8.3Q Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.M čas v stiki _ 20.15 Trnjevi ptičj_ 1 45 Modna revija — 21.50 „Rdeča !uč —
Prosim govorite' _ 22 50 Šport — 0.00 Pojočih.
SOBOTA, y. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An-'9!eščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina ** 10.35 Njegov najbotjši prijatetj — 12.05 our fixe z Wotfgangom Krausom — 13.05 oročita — 13.10 „Rdeča!uč — prosim govorite" — 14 10 Grofica Marica — 15.55 Ja-^ob in Etizabeta — 16.00 Hato Spencer! — 6-SOviki — 16.55 Mirt; čag v stiki — 17.05 Portna abeceda — 17.30 Zgodbe o detfinu IT* 12.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Dva rat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ^sti Heinz Conrads — 19.00 Avstrija danes
1 novostmi iz Južne Tirotske— 19.30 čas v
^ '*<' in šport — 20.15 tgre, šate in promi-^snca pri Joachimu Fuchsbergerju — 22.05 "Šport — 23.05 Sotid Gotd — 23.45 Poročita.
"EDEMA. 10.!.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Port — 13.00 Orientacija — 15.00 Adam in ^e]yne — 16.30 Mati kadi — 17.00 Risanka merijo) — 17 15 Atice v čudežni dežeti — 40 Hetmi — 17.45 Ktub seniorjev — 18.30 '*- 19.00 Stike iz Avstrije— 19.25 Govori 'Wi!!iba!dRod!er— 19.30 Čas v stiki in Port — 20.15 pivjc! raca — 22.45 Nočni stu-
23.50	Poročita.
^ONE&EUEK. 11.	9.00 Poročila — 9.05
3 Predšotske otroke — 9.30 Prosim k mizi 10 00 šotska TV — 10.30 Adam in Evetyne
12.00	!z partamenta — 13.00 Poročita — 31 Predšotska vzgoja — 16.55 Mini čas v — 17.05 Viki — 17.30 George — 17.55 '[okom za tahko noč — 18.00 Stike iz Av-
13.30	Mi — 19.00 Avstrija danes — 30 čas v s[jki — 20.15 Ponedeijski šport 21.03 Kuharski mojstri — 21.15 Ceste San 'ancisca — 22.05 Tropski gozd — 22.50 Poočita.
TOREK, u.!.: 9.00 Poročila — 9.05 Za Predšolske otroke — 9.50 Angleščina — -00 Shakespeare: Hamtet — 10.15 šotska ^ — 10.30 Avstrija — 12.00 Takrat — 12.05 onedetjski šport — 13.00 Poročita — 16.30 sM .Predšotske otroke — 16.55 Mini čas v
17.05	NitsHotgersson— 17.30 Od-
daja z miško — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.C0 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki —
20.15	inozemski magazin — 21.15 Bogastvo in revščina — 22.00 Sodobni knjižni magazin — 22.50 Zrcatne stike — 23.05 Poročita.
SREDA, 15. 5.:9.00 Poročita —9.05 Oddaja z miško — 9.30 Francoščina — 10.00 šotska TV — 10.30 Grofica Marica — 12.15 inozemski magazin — 13.C5 Poročita — 16.30 Čarobni kamen — 16.55 Mini čas v stiki —
17.05	Pinocchio — 17.30 Na pomoč, mi postajamo odrasii — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Stike iz Avstrije — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirotske — 19.30 čas v stiki — 20.15Vtadar otoka — 22.20 Avstrija — 23.50 Poročita.
ČETRTEK, 14. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 Za predšotske otroke — 9.30 Dežeta in ijudje — 10.00 Šotska TV — 10.30 Kronika Anne Magdatene Bach — 12.00 Očetje ktamote —
12.15	Ktub seniorjev — 13.00 Poročita —
16.30	Za predšotske otroke — 16.55 Mini čas v stiki — 17.05 Nits Hotgersson — 17.30 Perrine — 17.55 Otrokom za tahko noč —
18.00	Stike iz Avstrije — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Hato tetevizija — 21.50 Gotjufivi videz — 0.10 Poročita.
		A V S T R ) J A 2
S		PETEK, 8. 5.: 16.30 Mojzes — '	17.16 Računatniška družina —
18.00 Panoptikum — 18.30 Sve-
tedu — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki — 20.15 Avtomobiii made in Austria — 21.15 čas v stiki in Potitika v petek — 22.05 Mostovi Toko-Ria — 23.45 Avsvrijske dragocenosti— 23.50 Poroči!a.
SOBOTA, 9. 5,: 14.00 športni popotdan —
16.00	tz partamenta — 17.00 Ljuba družina — 17.45 Kdo me hoče? — 18.00 Tedenski pregted — 18.25 Nogomet — 19.00 Traiter —
19.30	Čas v stiki — 19.55 Novo v znanosti —
20.15	Trnjeve ptice — 21.50 Takrat — 21.55 Poročita — 22.00 Župnik Josef Toriser odgovarja — 22.05 črni krog — 23.55 Poročita.
NEDELJA,10.S.:9.00LudwigvanBettho-ven:sonatašt. 4op. 7ves-duru — 9.35 Takrat — 9.40 Handeisovo vstajenje — 11.15 ORF stereo koncert — 12.40 Avstrijci v eksitu — 13.00 športni popotdan — 17.00 „Predvigred na Nižjem Avstrijskem" — 17.05 Pop magazin — 18.30 Brez nagobčnika — 19.45 Primer za tjudskega odvetnika? —
20.15	Trnjeve ptice — 22.35 Poročita — 22.40
SLOVENSKE ODDAJE AVSTRiJSKEGA RADiA vsak dan od 18.10 do 19.00
^ S. 3.: Gag, ki živi: glasba in beseda (nove knjige).
9- 3.: Duhovni nagovor (prof. ^°že Ropitz iz Celovca), voščila (Danica Urschitz).
^ 10- 3.: Marčna hit-parada v Že-
'ezni Kapli.
** 11- 3.: „šota za življenje" (nepo-STedna oddaja iz zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Žentjako-v Rožu).
To 12. 3.: Mladinska oddaja: Leto mladine (Franc Krištof).
Sr 13. 3.: Atpe-Jadran: Zvočno pismo iz Ljubljane.
Če 14. 3.: Rož-Podjuna-Zila: Radijski sodelavci poročajo.
Pe 15. 3.: Koroški tiki: Ivan Grafenauer (dr. R. Vospernik). Slovensko pravorečje (J. Messner).
ZAHVALA
Vsem, ki so našo drago mamo, babico, sestro, teto in taščo
Heleno Kuhar-Jelko
spremi!) na njeni zadnji poti, se prisrčno zahvatjujemo.
Posebna zahvaia ve!ja za mašo-zadušnico, k) sta jo daro-va!a domači župnik Poidi Zunder in boroveijski kapian Jozej Markec; Zvezi siovenskih organizacij, Zvezi siovenskih partizanov, Zvezi siovenskih žena ter vsem govornikom na žaini seji in ob grobu; vsem sosedom in števitnim deiega-cijam borčevskih organizacij z Jesenic, Kranja, Jezerske-Sa, Ljubijane, Mežice, Prevaij, Črne, Raven in Maribora; državni sekretarki Johanni Dohnai, repubiiškemu sekretarju za narodno obrambo SR Siovenije Martinu Koširju, ge-"erainemu konzuiatu SFRJ v Ceiovcu ter vsem drugim da-rovaicem vencev in cvetja; vsem pevkam in pevcem za Petje na žaini seji in pri pogrebu. Prav tako iskrena hvaia *a vse izraze sožaija.
2e)ezna Kapia, v marcu 1985.
Peter Kuhar, Miha Kuhar, Zofka Dovjak, Breda Župane otroci, v imenu vseh sorodnikov
Takrat — 22.45 Dinastija - Denverski ktan —
23.30	Sedem dni športa — 23.50 Poročita.
PONEDELJEK, 11.	17.05 Vetike puščave
—	18.C0 Ljudje in živati — 18.30 Trd ampak prisrčen — 19.15 Takrat — 19.30 čas v stiki
—	20.15 Dotga pot v Atice Springs — 21.00 Novo v kinu — 21.08 Kuharski mojstri —
21.15	čas v stiki — 21.45 Šiting — 22.05 Kronika Anne Magdatene Bach — 23.35 Poročita.
TOREK, 12.	17.00 šotska TV — 17.30
Orientacija — 18.00 Očartjiva Jeannie —
18.30	Trd ampak prisrčen — 19.15 Takrat —
19.30	Čas v stiki — 20.15 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.15 Čas v stiki — 21.45 Ktub 2
SREDA, H. 5.: 17.00 Naša šota — 17.30 Dežeta in tjudje — 18.00 Poticijska direkcija 1 — 18.30 Trd vendar prisrčen — 19.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki — 20.15 Peti tetni čas — 21.15 čas v stiki — 21.45 Kutturni žur-nat — 22.30 Ljubeči ženi — 0.35 Poročita.
ČETRTEK, 14.	17.15 Zadržanje živati —
18.00	TV kuhinja — 18.30 Trd vendar prisrčen — 19.15 Takrat — 19.30 Čas v stiki —
20.15	Madžarska v dobi gospodarskih reform— 21.15 Čas v stiki— 21.50 Ktub 2 in poročita.
LJUBLJANA
PETEK, 8. 5.: 8.45 TV v šoli — 12.50 Poročila — 17.35 Po-ročita — 17.40 Cvettični trg — 17.55 Grizti Adams, ameriška nanizanka —
18.25	Obzornik tjubtjanskega območja — 18.40 Ženska v zrcatutikovne umetnosti — 19.20 Cikcak — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pričevanja o Edvardu Kar-detju: Učitetj tvan — 20.50 Ne prezrite —
21.05	Mike Hamer, ameriška nanizanka —
21.50	Dnevnik — 22.00 Spotoma, madžarski fitm.
SOBOTA, 9. 3.: 8.C0 Poročita — 8.C5 čarobna vrtavka — 8.25 Naredim obtak — 8.40 Otroška TV: Pisana oddaja — 9.10 Miti in tegende: Zgodbe o mezopotamskih bogovih — 9.25 Periskop — 9.55 Naša pesem — Maribor 84: Consortium musieum — 10.25 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic, kanadska potjudnoznanstvena serija — 10.55 Pričevanja o Edvardu Kardetju — 11.35 Poročita — 15.20 Poročita — 15.25 Votčjak Kavik, ameriški fitm — 17.00 Košarka - CZ : Partizan, prenos — 18.30 Boj za obstanek: Jesenski rogovi, angieška dokumentarna serija — 18.55 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Križišče Cassan-dra, ameriški fitm — 22.05 Zrcato tedna —
22.25	Ati me še ijubite? - madžarske operete — 23.15 Poročita.
NEDELJA, 10.3.: 8.25 Poročita — 8.30 Živ žav — Risanke, Smrkci — 9.20 Grizti Adams, ponovitev ameriške nanizanke — 9.50 Živ-tjenje Verdija, ponovitev itatijanske na-datjevanke — 11.10 „Sa ovčara i kabta-ra . . tjudska gtasba — 11.40 625, oddaja zastikzgtedatci — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročita — 14.50 Pop čira in pop Spira, nadatjevanka — 15.55 Visok pritisk, zabavnogtasbena oddaja TV Koper —
16.50	Brat ati kako nehati, ponovitev dokumentarne oddaje — 17.30 Poročita — 17.35 Major in smrkija, ameriški fiim — 18.10 TV kavarna— 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.50 Vreme — 20.00 Geniji ati geni-jatci: Osebne težave — 21.00 Športni pre-gied — 21.30 Beseda da besedo — 22.00 Poročita.
PONEDELJEK, 11.	8.45 TV v šoii — 12.30
Poročita — 17.35 Poročita — 17.40 Sneženi mož, angieški risani fitm — 18.10 Marija Lucija, portret akademski siikarke Marije Lucije Stupica — 18.20 Mačja uspavanka —
18.25	Podravski obzornik — 18.45 Podium — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj —
19.26	Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Rezbarka, ameriška nada-ijevanka — 20.55 Aktuaino — 21.35 Mednar rodni batetnigaia koncert — 22.25 Dnevnik.
TOREK, 12.	8.55 TV v šoii — 12.30 Poro-
čita — 16.15 šoiska TV: Zgodovina: Vstaja
—	17.35 Poročita — 17.40 Naša pesem Maribor 84: Mešani zbor ŽPD France Prešeren iz Ceija — 18.10 Miti in tegende: Zgodbe o mezopotamskih kratjih, — 18.25 Pomurski obzornik — 18.40 Cesta - zavetje nemirnih ijudi, dokumentarni fiim — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Pogiej me, nezvesta, dokumentarna drama
—	20.45 integraii — 22.00 Dnevnik.
SREDA, 1S. S.: 8 45 Test — 9.00 TV v šoii — 12.30Poročita — 17.35 Poročita — 17.40 Kio-buček in Ktobučica, Lutkovno giedaiišče Maribor — 18.00 Jurček, predstava SNG Maribor — 18.25 Posavski obzornik — 18 40 Ra-čunainištvo, angieška izobraževatna serija
—	19 05 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna —
19.30	Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Mednarodna obzorja — 20.50 Fiim tedna: Seks-misija, poijskifiim — 22.55 Dnevnik.
Moti jih politična širina ZSO na Koroškem
Xo sem TTOvem/zra meseca JoM V roM prvo stevi/M Po^TMorTMce sem je oJMito poveJano M vese/. PreJ-VSem Sem M Vese/ TMpOVcJ;.' „/Jočem /raMzati nove smernice za našo narobno po/itiM".
7'aMj pa sem se vpraša/, ^je in oJ MJ to/iM Jenarja? Zitevi/M izJane Po^TMorTMCe stane najmanj 90.000 ši-/ingov. MeJtem vemo, Ja jo tisM Mohorjeva tiskarna in ^zTMnczra N5A5 — To je Mo razbrati iz razgovora, ^i sem ga ime/ j preJseJni-Mm NSAT-a Jr. Gri/eezn.
Noga s/ je PoJmorn/ca iz/zra/a za Tarčo? Vse Mže, M 30 To v prvi vrsti Z$0 zza Korošcem in njeni jnnMio-zzariz. TreM pa je ma/o pozzfaTaTž Ta Ji Jrage, Ja /jaJje zre /zi taMj zapazi/i pravega ozaJ;a — waj TaM ;e zz)avz7 čfazz zzreJrzzT^ega oJMra PoJzMorzzžce v „žz'vaMž" JzT^zzTzp' T yreJw;Mofcž JovezM^e gzzzzzzazz/e/
ZaM) 30 3Ž/50T Tarčo zz^zra/z' prav Z50 zzr zz;ezze fzzzzMžozzar^e? Na To vpra3azz)e )e faMo oJgovorzTz. AfoTz' ;zA očžvzJzzo Je;az7$M z!aJ3TrazzMr$M po/zTžM Z50, Ja;e v svop^z vr^Ta/z pro^Tor v$ezw zaveMzzzz MrozMz?z vcz!Cfzz! zrz p/z zze /očzz;e (*^oT To že veJzzo Je/a)o Jrzzgž) po žJejzzopo/zT/č-Z7z/z p/aTe/z. č^ezzz/TaT TaM po/zTž^e )e, Ja veJzzo zzzazz) f/zzJz zra^eJa /zzzpMj-^zzrz paro/azzz proTz' zzah' orgaz!z'zacž;z' zzz Ja veJzzo več poTazrzezzzž^ov žzz or-gazzžzacz; a^Tžvzzo yoJe/zz)e prz MepžTvž zzz zzgra)evazz)zz a^ezp^e ezzoTzzo^Tž zzreJ ^oroi/zzzzzz ^/ovezrcz, ^z )e za zza$ vje v Tez?! zzaroJzzopo/zTzčzzezzr TrezzzzTM ie M^o pozzrezzrMa.
Pravž o/zraz 30 zzeMTerz, ^z 3e zJrzz-žzz;e;o 0^0/z PoJzzzorzzžce poMza/ž v orgazzzzzrazzz a^czp pz3zzza Zva/cev v NZ, Z;o 30 po zzreJzzo zz3pe3zzz Jezzrozz-3Traczp, Zzz /o ;e orgazzzzzra/ „ZzozzzzTe za oZzrazzzM Jvo;ezžčrze 30/e" /zz3Teržčzzo 3varz'/ž prej /evo zzevarzzo3T)o zzzoTra) 3/overz3^e zzaroJzze 3Mpzro3Tz, žzz 3 Tezzz zzzočzzo zza/ž/ž voJe zza zzz/žzz zzezzz3^ž/z zzacžozza/Ž3Tov, fPO-)evcev, NažJerjev žzz Jrzzgž/z. /zz 3eveJa zzž Mo Tre/za Jo/go ča/zaTŽ, Ta/zo; 3e )e 3 To MTeržjo 30/žJaržzžra/ ve/ž^ NažJerjev prz;aTe/), 3azzz 3f/reJa/zTer ^TržTz/, ^z ;e prav Ta-/zo 3varž/ prej /evo zzevarzzo3T;o žzz prej Tezzz, Ja je N5N5 zzzezzJa že v ce-/oTž oJvŽ3ezz oJ Z^O žzz zzzračzzž/z /e-vž/z 3Ž/.
Zo/z/zo za zzvoJ. Na Tezzz zzze3Tzz Pž ra J 3ezzzazzž/ /zra/ce o/ze/z 03reJzzjž/z 3/ovezz3^ž/z TeJzzž^ov 3 poprav/zozzz, ^z 3ezzz ga po3reJova/ PoJzzzorzzžcž. Popravek 3e g/a3Ž.'
V članku „za nadstrankarsko obleko je Podmornica našla rdeče madeže!" na strani 9, štev. 2, januar 1985, Podmornica, pišete:
Že v uvodu pišete: ..Odborniki in predvsem predsednik ZSO, dipi. inž. Feiiks Wieser, bi moraii izvrševati to nadstrankarsko poiitiko. Prav bi biio, če bi nadstrankarstvo tudi osebno cenili in se ne zavzeii za kakšno stranko, ker si pač pričakujejo od teh kakšne osebne prednosti. Vsaj od odbornikov in od predsednika bi si iah-ko to pričakovaii. V resnici pa nekateri ie raje skrivno pijejo vino, čeprav že ieta pridigajo ubogo vodo!"
Ta trditev je nepravdna.
Deiovanje g. dipi. inž. WIESERJA je biio vedno nadstrankarsko in pri tem ni bii deiežen nikakršnih osebnih koristi s strani katerekoii stranke.
Daije v besediiu pišete:
„Prvo stanovanje je dobii Wieser od družbe za stanovanje in naseija „NEUE HEIMAT". Ta pogodba je
bita podpisana 13. septembra i. 1976. Najemnina za 50,4 m- je znašala 800 šiiingov pius stroški za kurjavo in eiektrični tok."
Ta trditevje neresnična.
Dejstvo je, da je najemniško razmerje trajalo od 1.7. 1976 do 30. 4. 1981. V tem času je njegov deiež pri mesečni najemnini znašat poprečno S 2.058,29. Ob začetku najemniškega razmerja je biio treba piačati ne-obrestovan prispevek k stroškom gradnjevvišiniS 31.559.—.
Nadalje pišete:
„Štiri ieta navrh, 1. decembra 1980, je Wieser podpisai novo pogodbo. Tokrat je biio stanovanje 98,0 m- veliko. Najemnina je znašaia 3178,97 šiiingov." Tudi ta trditev je neresnična.
Stvarno je biio treba ob začetku najemniškega razmerja piačati neobre-stovan prispevek k financiranju v višini S 147.000.—. Za dobo 40 mesecev je njegov deiež najemnine znašat S 5.582,07 na mesec.
Nadaije se besedilo giasi:
„Wieser prav gotovo ne šteje med omenjene revne osebe."
Tudi ta trditev je neresnična.
G. dipi. inž. Feiiks WIESER je bil do leta 1982 tajnik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem, in je kot edini vzdrževalec družine prejemal čisti mesečni dohodek v višini 6.547 šiiingov, od ieta 1980 pa S 12.324.—. Skrbeti mora za ženo in dva miado-ietna otroka.
G. dipi. inž. Feiiks WIESER v teh najetih prostorih ne stanuje več, trenutno živi v stanovanju za S 6.300.— na mesec; temu se pridružuje neobre-stovan prispevek k stroškom gradnje v višini S 300.000.—.
Daije pišete:
„Saj sem pred poi ietom brai v Vestniku neki Wieserjev uvodnik (štev. 15, str. 1), ki je bii zapisan pred zadnjimi dežeinozborskimi voiitvami, v katerem Wieser več aii manj jasno propagira za sociaiistično stranko."
Tudi ta trditev je nepravilna.
Čianek (Slovenski vestnik, št. 15, str. 1) se nanaša na voiitve v deiav-sko zbornico, ki so biie pred tem. Treba je izhajati iz tega, da se v okviru tega čianka na noben način ne zavzema za Sociaiistično stranko Avstrije.
Prosim za objavo tega popravka v predpisani obiiki in roku, tako v slovenskem kot v nemškem jeziku, in sicer v taki obiiki, da bo imei Vaš natis enako objavno vrednost kot objava, na katero se odgovor nanaša.
*
Z50 je že o/? žzžJ% prtze šteM&e, v Mterž je Mg ZMpžsgMg neresnice, Je oJMrnžibž Z30 Jo/wejo žzp/eče-no sejnino potzeMe KreJnžs&ž oJ/?or ne rezgovor. Do lege nž pržs/o, &er je AnJž VcM razgovor arogantno oj-zb/onž/ žn v Jragž števž/^ž ponovno zapisa/ isto neresn/co.
V interesu čžzn večje aMžjs/:e enotnosti zneJ vsemi ZzorosGM S/ovenct Tern potom ponovno, Tokrat javno va-Mno VovM, Gri/ca in Pipa na pogovor. Pra/ce 5V in NT, /J se morajo MaJati z mnogo Z?o/j MnMetn/m! pro/Jem/ v Mrist naroJne sMpnosti Mmo oP prvi pri/i^i o/zvesti/i o pri-prav/jenosti KreJniMv PoJmornice, <bi naj /zi menja Ma „neoJvisna". Dpamo pa Ja ne taM ^ot A/eine Zei-tang.
Feiiks Wieser
ČETRTEK. )*.&.: 8.45 Test —?.00 TV violi
—	12.30 Poročila — 16.15 šolska TV: Zgodo-vina - Vstaja — 17.55 Poročila — 17.40 ]. Ribičič: Nana, Mala opica - Viharna noč —
17.50	Portret Josipa Ribičiča — 18.15 Muca maca — 18.25 Celjski obzornik — 18 40 Od novne do kruha, dokumentarna oddaja -Kratek fitm — 19.10 Risanka — 19.20 Cik cak
—	19.24 TV In radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 19.59 Propagandna oddaja — 20.05 Tednik — 21.05 Propagandna oddaja — 21.10 Moliere, 1. del francoske nadaljevanke — 22.10 Planico 50 - kronika — 22 30 Dnevnik.
VESTNIK
tndajate)) in Katotntt: Zveza slovenskih
organizacij naKoroikem,
9020 Celovec, Gasometergasse 10. UtednMvo: 9020 Celovec, St -Reprechter-StraOe 19/IV, tel. (0 42 22) 54 0 42, teleks 42 20 86 sndk a Uprava: 9020 Celovec, Gasometerg. 10, tet (0 42 22) 32 5 50
Tisk: zaloinUka In tiskarska druiba zo.j.Dravo.Celovec-Borovlje.
OBČtNSKE VOUTVE 17. MARCA 1985 - OBČtNSKE VOUTVE 17. MARCA 1985 - OBČtNSKE VOUTVE 17. MARCA 1985 - OBČtNSKE VOLtTVE 17. MARCA 1985 - OBČtNSKE
Siovenskim kandidatom na različnih strankarskih irt samostojnih listah dajemo tudi v tej številki Slovenskega vestnika možnost, da našim bralcem predstavijo svoja načela in svoje cilje. Kandidate iz Celovca, Bilčovsa in Sel smo vsem po vrsti stavili ta vprašanja:
#	Zakaj naj bi občani, posebno še Slovenci, volili vašo listo?
$ Katere zasluge imate v zadnji dobi občinske politike?
#	Ste zadovoljni s položajem slovenščine v vaši občini, kaj boste na tem področju še skušali doseči?
$ Kako si predstavljate sodelovanje vseh zavednih Slovencev na različnih občinskih listah?
Odgovore lahko preberete v spodnjih prispevkih:
CELOVEC
Mira Šmid (GAL)
Za občinske volitve nastopa Zsle-no-aiternativna lista (GAL) prvič. V njej smo zastdpahi nemškogovoreči Korošci in koroški Slovenci. Politiko gradimo na štirih načelih: politika naj bo ekološka, demokratična in povezana z bazo. solidarna ter brez nasilja. V drugih strankah teh načel ne najdemo, pri drugih pa vlada tudi stroga strankarska disciplina. Smo za izgradnjo demokracije (za direktno sodelovanje občanov, za več pomoči s strani uprave, za odstranitev odpravnin za politike...), za izboljšanje položaja mladine, za podporo ženskam (stanovanja za matere, ki same vzgajajo otroke, obširno informacijo o pravicah žensk . ..), izdelan imamo tudi program za izgradnjo javnega prometa in za pomoč brezposelnim, za okolje itd.
SV:Kaj pomeni tvoja kandidatura na 2. mestu tiste?
M. Š. Drugo mesto ocenjujemo za izgledno mesto, pri morebitnem uspehu pri volitvah bi uveljavili znotraj liste rotacijski sistem, da ne bi nastopal v občinskem svetu samo en kandidat, temveč vedno tisti, ki je pristojen za določena vprašanja. V narodnostnih vprašanjih bo nastopal^) seveda pripadnik oz. pripadnica slovenske narodne skupnosti. 2e dejstvo, da je od prvih devetih kandidatov štiri Slovencev kaže odprt odnos GAL do koroških Slovencev; nočemo loviti glasove pri Slovencih, naša skupina hoče prakticirati demokratičnost v vprašanje slovenske narodne skupnosti. To smo
pokazali -tučli s tem, da smo kot edina volilna grupacija pisali obema slovenskima osrednjima. organizacijama, naj nam povejo svoje narodnostne zahteve . za mesto Celovec. Te smo sprejeli in tudi v bodoče bo stališče osrednjih organizacij v narodnostnem vprašanju za nas merodajno.
Smo za to, da občina podpira privatna dvojezična vrtca v Celovcu kot vse ostale javne vrtce; smo za dvojezičnost v osnovnih šolah, toda ne samo v eni šoli, temveč najmanj v treh, da se otrokom ni treba voziti predaleč; tudi Slovenski atletski klub naj podpirajo v isti višini kot ostala celovška nogometna moštva v tej ligi; glede kulture zahtevamo, naj prevzamejo slovensko kulturo v uradni kulturni program mesta Celovec; pri sodelovanju med Ljubljano in Celovcem naj Slovence vključijo v organizirani obliki, da bo manjšina res most med narodi; glede uradnega jezika j:e treba slovenščino v občini upoštevati enakopravno z nemščino, jasno je, da bomo naše vloge dajali dvojezično.
Pozdravljamo vsako sodelovanje za uveljavljanje skupnih zahtev, pri različnih akcijah smo že sodelovali tako s KPA, kot tudi z drugimi skupinami in strankarsko nevezanimi ljudmi.
Andrej Mohar ( KPA)
Razlikujemo se od vseh ostalih list v tem, da povezujemo našo kritiko posameznih razmer s kritiko social-nopartnerskega sistema v celoti. To
pomeni tudi v vprašanju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, oz. v Celovcu, da smo proti tri-strankarskemu sporazumu. Kar je v splošni politiki socialno partnerstvo, to je v narodnostni.politiki tristran-karski sporazum, oz, naciopalno partnerstvo, kot mi pravimo. V tem vidim tudi nujnost, da podprejo celovški Slovenci našo kandidaturo.
2.	V .zadnji-dobi nismo bili zastopani v celovškem občinskem svetu, zaradi tega so uspehi le skromni. Iz lasitne prakse lahko povem, da smo imeli celovški komunisti dobro sodelovanje z raznimi gibanji (in iniciativami občanov) na primer z iniciativo v Košchatovi cesti, kjer nam je — skupaj z iniciativo ,— uspelo doseči določena zboljšanjia: mestna uprava je sprejela ukrepe za pomiritev prometa, za enakopravnost mejašev v Košchatovi cesti v primerjavi s privilegiranci na Križni gori. Zavzeli smo se tudi za ekološki center Emmersdori — seveda pod pogojem, da uvedejo javno kontrolo; izrekli pa smo se tudi proti privatnem sanatoriju, saj smo za javno bolniško oskrbo državljanov.
3.	S položaja slovenščine v Celovcu nikakor nismo zadovoljni. Manjka: W javno dvojezično šolstvo v Celovcu, W enakopravno upoštevanje (tudi finančno) dvojezičnega otroškega vrtca, # enakopravno upoštevanje slovenščine v vsakdanjem življenju. To so samo minimalne zahteve celovških komunistov. Odprtih vprašanj je več kot dosti.
4.	Ta vprašanja pa hočemo skupno reševati. Skupno v smislu akcijske enotnosti vseh naprednih sil, akcijska enotnost pa pomeni, da se bomo komunisti tudi po občinskih volitvah v Celovcu trudili združevati vse sile v boju za socialno in narodno enakopravnost.
Nadaljevati torej hočemo pot sodelovanja z alternativci, socialističnimi mladinci in strankarsko nevezanimi na podlagi skupnih zahtev. Kot smo to storili v Komiteju za obrambo dvojezičnega šolstva, v antifašističnem komiteju, pri demonstraciji proti Frischenschlagerju in Haiderju, proti lovcem prestreznikom in v nekaterih drugih akcijah.
SELE
Nanti Otip ( EL)
1.	Na naši listi kandidirajo izključno zavedni Slovenci ki se udejstvujejo v slovenskih društvih v Selah. Vzrok, da nas .podpre volilec pa vidim tudi v tem, da imamo samostojno — od strank neodvisno — politiko. Obračun smo dolžni samo Selam in Selanom. Postavili smo zelo mlado listo, same ljudi, ki so povezani z vsakodnevnim življenjem v Selah, ker gledamo na perspektivno politiko.
2.	V zadnjem obdobju smo skušali delati zelo stvarno občinsko politiko. V vseh večjih projektih smo našli soglasje s partnerjem v občini. Prišlo pa je tudi do različnih mnenj (npr. pri nastavitvi snažiike, kjer smo zastopali mnenje, da je treba podpreti tisto, ki je napravila prošnjo v slovenščini). Smo za to, da se odloča neodvisno od strankarske pripadnosti. Zavzemali smo se tudi za vsestransko podporo društev, ki so bistven element vsake občine.
3.	Dejstvo je, da še nimamo dvojezičnih napisov v celotnem občin-
skem območju. Za uresničitev te točke se bo treba močneje zavzemati na najvišji zvezni ravni. Soglasno smo predlagali spremembo gotovih krajevnih imen, pa še ni bilo odgovora. Ena možnost bi bila, da občina po soglasnem sklepu na lastno odgovornost postavi dvojezične table in čaka kaj bo. Glede šol se zavzemamo za obstoj obeh šol, v Selah in v Kotu in za izboljšanje, za izgraditev šole v Selah. En razred naj bi pregradili v telovadnico. To bi koristilo šolarjem pa tudi drugim občanom za telovadbo. Ukinitev katerekoli šole bi biia nesprejemljiva, dejstvo je namreč, da bi šolarji že v avtobusu, še boi j pa v Borovljah samih, ne slišali več slovenske domače besede. Naše šole naj bi dobile isti komfort kot šole v okrajnih središčih.
4.	Dosledno smo se sedaj zavzemali v kulturi, politiki in športu za uveljavitev slovenske kulture in besede. In jasno je, da smo za sodelovanje na podlagi konsekventnih stališč, če se tudi drugi postavijo v prvi vrsti za interese Slovencev.
Dr. Zdravko Ve!ik ( SPO)
1.	Ker v Selah „Nemcev" ni, in ker smo torej v občinski hiši tako rekoč sami med seboj, kar se izraža tudi v pogovornem in razpravnem jeziku pri občinskih sejah, smatram za nepotrebno, da se vprašanje diferencira v tej obliki, kot ga postavljate. Mislim da imajo občani dokaj razloga da podprejo povsem socialistično stranko: — Naši občani se točno zavedajo, kdo nosi glavno breme dela v občini, kdo ima iniciativo pri pačrtovanju in kdo je tisti, k<i obljube in postavljene cilje tudi uresniči. — Naši občani tudi vejo, da rešuje socialistična stranka probleme iz vidika interesov vseh Selanov, ne-glede na njihovo politično pripadnost, izključno iz vidika stvarne potrebe. Pomagamo slehernemu občanu, ki je pomoči potreben, s svojim stvarnim pristopom pa imamo tudi posluh za konkretne upravičene potrebe posameznika.
2.	Naša občina je gospodarsko šibka in nima posebnih možnosti gospodarskega razvoja. Zaradi tega ji primanjkuje tudi gospodarskih sredstev in je navezana na podporo de-
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Smrtnik, Smrtnik in Kogoj uspešni
DSG Lesachtai je te dni priredil drugo Anton Obemosterer-spomin-sko sankarsko tekmo. V kraju Nie-dargail so se navsezgodaj zjutraj zbrali kar 104 tekmovalci, od teh jih je tekmovalo enajst tudi pri dvojicah, iz Koroške, iz Soinograda in Vzhodne Tirolske.
Na startu so se pojavili tudi zastopniki SSK „Obir". Regina Smrtnik je tik pred ciljem padla in se uvrstila pri ženskah še vedno na dobro tretje mesto; zato pa sta rinita v ospredje dva druga „Obirčana" — njen brat Hanzi Smrtnik, ki je zasedet odlično četrto mesto in bil ceio hitrejši od avstrijskega prvaka Rolanda Trattniga. ter Hubert Kogoj kot soiiden šestouvrščeni v splošni moški skupini!
Navadno so enosedi hitrejši od dvosedov, tokrat pa sta Trattnig-Ra-bitsch zabeležita naj hitrejši čas dneva. Pri ljudskih sankah je slavil domačin Thomas Sgaga.
Zenske: 1. Anita Bitim (Romer-quelle) 1.25.03 2. Hilde Fuchs (Union Leisach) 1.27.26. 3. Regina smrtnik (SSK) 1.29.90.
Splošna moška skupina: 1. Josef Furhapter (U. Feiniels) 1.16.00; 2. Meinh. Brandstatter (Feld am See) 1.16.25 3. Konrad Jungmann (Cotn-
pedai) 1.17.02, 4. Hanzi Smrtnik (SŠK) 1.19.15, 5. Roland Trattnig (Feld am See) 1.19.19! 6. Hubert Kogoj (SŠK) 1.19.33
Slovenski športni kiub „Obir"
vabi na
SANKAŠKO PRVENSTVO KOROŠKE
DEŽELNE SANKAŠKE ZVEZE
v nedeijo 10. 3. 1985 v Lobniku. Tekmovati bomo v 13 skupinah, startnina med 20 in 60 šii.
Prijave sprejema Fridi Osojnik, 9137 Železna Kapla, Lepena 55.
Trening bo v soboto 9. 3. 1985 med 13.00 in 15.00 uro.
Start: v nedeljo 10. 3. 1985, ob 10.00 (razdelitev startnih številk ob 9.00).
Šentjanščani najboijši v ceiovškem okraju
V petek 1. marca je bila na Sent-janških Rutah tretja tekma ASKO za okr. smučarsko prvenstvo. Po vseh treh tekmah, ki so jih skupno točkovali, je vetijaia ta razporeditev:
Otroci 1 (dekieta): 1. Dunja Jamnik, SD Šentjanž, 75 točk; 2. Margit Užnik, DSG Sele, 50 točk; 3. Katja Malle, Šentjanž, 40 točk; 4. Marija Maloveršnik, Sele, 35 točk; 5. Lucija Hafner, Šentjanž 31 točk.
Otroci 1 (fantje): 1. Daniel Užnik, Šentjanž, 65 točk; 2. Markuš Pachei-
ner, Union Klagenfurt, 65 točk; 3. Karl-Heinz Stattmann, SC Rosental, 50 točk; 4. Martin Gabriet, Šentjanž, 32 točk; 5. Robert Male, Sele, 31 točk.
Otroci II (dekiice): 1. Carmen Wo-schitz SC Rosentai, 75 točk; 2. Tamara Lapuš, SC Rosental, 75 točk; 3. Patricia Meschnig in Tatjana Malle, Šentjanž, 42 točk; 5. Andreja Gabriel, Šentjanž, 34 točk.
Otroci II (fantje): 1. Claus Pless-nig, SC Rosentai, 60 točk; 2. Daniel Durnik, SC Rosentai, 60 točk; 3. Nor-bert Schribertschnig, Union Klagen-fuurt, 46 točk; 4. Michael Tolderer, SC Rosentai, 37 točk; 5. Aleksander Mak, Sele, 33 točk.
Tekma za koroško sankaško prvenstvo na Obirskem
Zadnjo soboto smo imeli na Cim-paserjevi progi na Obirskem drugo tekmo v prvem koroškem sankaškem prvenstvu na ljudskih sankah.
Na odlično pripravljeni progi je tekmovalo veliko število sankašev iz vse Koroške. Kot že v Rettenbachu so tudi na Obirskem dominirali bratje Fortschegger iz Moiltala. V šestih skupinah so zmagali Obirčani, v treh čiani AK Obir, v treh pa člani SSK Obir.
Hezuitoti:
šotorit*: 1. Corina Hack) (DSG Lesachtai), 2. Sandra Strdb! (DSG Lesachtai). 4o)ar)t: 1. Adolf MIKIau (SSK Obir), 2. Thomas Ober-rainer (WSG Stali). Mtadtntre: 1. Claudla
B1L Č O V S
Hanzi Ogris ( SPO )
SV: Ze 15 iet si župan občine Bil-čovs. Aii iahko na kratko orišeš naj-glavnejše ddsežke v korist občanov v zadnjem mandatnem obdobju?
H. O,.: Med najvidnejše uspehe spada izgraditev nove sodobne šole, izgraditev in posodobitev gasilstva (hakup dveh novih avtomobilov ter gradnja dveh novih garaž) in izgraditev občinskih cest. Tudi priprave za izgraditev vodovoda v občini tečejo skladno z našimi načrti. Lahko pa tudi ugotovim, da smo v zadnjem mandatnem obdobju izboljšali celotno infrastrukturo v naši občini.
SV: Občina Biičovs je tudi po zakonu o narodnostnih skupinah dvojezična. Kako se to izraža v občinskem življenju?
H. O.: Moja prizadevanja gredo v to smer, da je pri nas vsak občan, neglede na jezikovno ali pa narodnostno pripadnost, enakopraven. Vsak lahko občuje z občino v svojem
materinem jeziku. Še prav posebno v dvojezični občini kot je to Bilčovš se mi zdi zelo važno, da se ustvari vzdušje sodelovanja in razumevanja nemško in slovenskogovorečih občanov. Trdno sem prepričan, da bi politična ali narodnostna polarizacija v zadnji kosekvenci škodovala vse") občanom neglede na jezikovno ali pa narodnostno pripadnost. To poudarjam tudi zaradi tega, ker vek. da taka politika, ki vključuje vse politične, kulturne, športne gospodarske in ne nazadnje tudi narodnostne faktorje v občini ne odgovarja vedno vsem željam in zahtevam posameznikov ali pa skupin.
Kljub temu pa ssm mnenja, da bo tudi v bodoče potrebno, poleg komunalnih problemov reševati tudi vprašanja nadaljnjega enakopravnega sodelovanja pripadnikov obeh narodnosti v občini.
Za to se bom tudi v bodoče z vsemi možnostmi zavzemal.
Miha Einspieier (EL)
Enotna lista je od leta 1979 zastopana v bilčovskem občinskem odboru. Takrat smo se odločili za samostojno kandidaturo, ker veliko Slovencev — z ozirom na zadržanje strank napram koroškim Slovencem — ni več hotelo podpirati etablira-nih strank. Odločilno pa je bilo tudi, da celo na občinski ravni niso bile več zajamčene narodnostne pravice. Nobena stranka ni upoštevala — in še zdaj noče upoštevati dvojezičnosti. In ko bi moraii namestiti dvojezične napise, ie občinska uprava odstranila enojezične, tako da ne bi bilo treba postaviti dvojezičnih. Občani so pogrešali zanesljivo oporo, glede zastopstva svojih življenjskih interesov.
EL se je v preteklih 6 letih uveljavila. Mnogo samostojnih iniciativ je bilo odobrenih tudi od ostalih frakcij (posebne uradne ure, doklada za otroški vrtiec, zaščita agrarnih zemljišč ipd.). EL pa se je zelo pogosto pridružila predlogom ostalih dveh strank. Da pa EL s svojo zahtevo po dvojezičnoih krajevnih napisih oziroma po zamenjavi „pikto-gramov" ni prodrla, je edino krivda župana ter mandatarjev ljudske
stranke (OVP) in socialistične stranke (SPO).
EL je ideološko nevezana, organizacijsko pa zavestno ne gre v take strukture, kot jih imajo večinske stranke. A kijub temu dela uspešno-Kot prva frakcija je začela z izdajanjem dvojezičnega občinskega lista. Ravno te dni je izšla 25. številka (Info-list bilčovske socialistični stranke (SPO) do sedaj niti besedice ni zapisal v slovenščini). Odločne smo se zavzemali za več podpore slovenskim in dvojezičnim kulturnim iniciativam, šele od kar smo v občinskem odboru, so javna obvestila dvojezična. Sodelavci EL so se žele močno angažirali pri ustanovitvi ..otroških ur" — neke vrste nadomestilo za otroški vrtec. EL je tudi izdala prvo obsežnejšo dokumentacije o zgodovini SPD „Bilka". Vedno srne bili in bomo odprti za odkrito sodelovanje z demokrati v etabliranih strankah. EL se bo odtočno zavzela za župana, ki je slovenskega porekla, od katerega pričakuje več odločnosti pri zastopanju interesov slovenske narodne skupnosti. V tem smislu je EL edini garant za to, da bo Bil' čovu še ohranjen Slovenec kot župan.
žele. Naša osnovna dejavnost v občini je bila usmerjena v izgraditev infrastrukture v smislu dolgoročnih, perspektivnih in naprednih rešitev. To pomeni: — asfaltiranje potov do vsake hiše, — oskrba z modernim vodovodom, v ta koncept pade tudi bodoči projekt oskrbovanja vseh hiš od Sel do Saj de s pitno vodo. V načrtu je tudi nadaljnje asfaltiranje cest, s tem pa ustvarjamo tudi pogoje za morebitne gospodarske iniciative.
3.	V glavnem smo zadovoljni s položajem slovenščine. V šolah so skoraj vsi otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku. V občini je pogovorni jezik slovenski. S čemer pa nisem zadovoljen, je vprašanje postavitve dvojezičnih tabel, ki v Selah še vedno ne stojijo, čeprav je občinski svet soglasno sprejel spremembo poimenovanja krajev in poslal zvezni vladi prošnjo, da spremeni odredbo o poimenovanju teh krajev, kar pa doslej še ni pozitivno rešeno. Upamo pa, da bomo tudi ta problem v na-
Miklou (SŠK Obif), 2. Elfriede Mascher (DSG Lesachtai). Mladinci: 1. Izidor Karničar (AK Obir), 2. Milan Hribar (SŠK Obir), š. Peter Haderlap (SŠK Obir). Ženske: 1. Inge Karničar, 2. Veronika Lučovnik, S. Angela Poderšnik (vse AK Obir). Moški splo4-na: 1. (in najboljši dneva) Robert Fortschegger, 2. Arnold Fortschegger, 5. Helmut Fortschegger (vsi MSV Stali). Starostna, moški: 1 FlorianMikiaujSŠKObir, 2. Alfred Hackl (DSG Lesachtai) , 3. Leo Relch-hold, (WSV Stali) Starostna, moški H: 1. OtoStrugger(AKObir)(AKObir), 2Erich Novotny (TVN šmarjeta). Dvojice: 1. Fort-schegger-Fortschegger, 2. Fortschegger-Fortschegger, 3. Karničar- Karničar.
Jugosiovani na Ya)urtg Kang
Prejšnji petek je odpotovala jugoslovanska himalajska odprava v glavno mesto Nepala, Katmandu. Od tam namerava preko deviške severne stene doseči tretji najvišji himalajski vrh, 8505 metrov visoki Yalung Kang.
Odpravo sestavlja 15 slovenskih alpinistov, med njimi vodja odprave Stane Belak-šrauf. Skupno s člani odprave bo plezalo le šest višinskih nosačev — šerp.
Slovenski alpinisti so si zastavili zelo visok cilj, želimo jim pri tem vso srečo.
Rezultat) šmučafškega teka „Adhova peč"
Žemke do 30 let: 1 Jožica Certov (29.36.79), Slovenji Plajberk; 2. Irena Černut (29.37.94), Loče; 3. Mimi Leben (32.00.29), Brinje.
slednji periodi rešiii v zadovoljstvu vseh.
4.	Glede sodelovanja? To se pri na^ v Selah ne postavlja. Iz južnokoro-ške perspektive je pa dejstvo to, da interesi slovenskega prebivalstva rti' so povsod dosti dobro zastopani prc' ko socialističnih list v občinah 1** imam zaradi tega razumevanje, da se postavljajo samostojne volilo^ skupnosti v katerih — ne tako ko) v Selah — nastopajo kot kandidat tudi ljudje, s socialistično usmeril** vijo oz. socialističnim ideološki"* ozadj em.
Žemke nad 30 let: 1. Branka Vratih
(39.44.30)	, Maribor; 2. Ančka Kupp"* (57.57.35), Borovlje.
Dekleta do 16 let: 1. Nina Šerugi (24.06.57), Maribor; 2. Mateja Jard'* (25.40.20), Jesenice; 3. Alenka Pros^ (25.40.49), Maribor.
Otroci do 10 let: t. Marjan Gob"' (21.46.23), Maribor; 2. Boštjan Rubij* (25.31.45),Maribor; 3. Gorazd Vošn' (28.07.83), Maribor.
Fantje do t6 let: 1. Tomaž Jesen^
(39.12.68)	, Maribor; 2.	Igor Majj"
(39.49.69)	, Maribor; 3. Milan Leh (45.38.52), Maribor.
Moški do 30 let: 1. Mirko Gob"' (34.44.37), Maribor; 2. Ludvik D"""'
(35.11.31)	, Ziijtka Bistrita, najboijši K«)
rošec — ..Vestnikova nagrado"; 3. Ja" ko Gabriel (35.21.61), Leše.	,
Moški — tekmovaki: 1. Marjan Vid' mar (32.38.07), Dolsko, 2. Primož KraH' šek (32.57.00), Ihan; 3. Boštjan Leka"
(34.18.00)	, Ihan.
Moški nad 30 iei: 1. Andrej Jah"* (33.07.07), Jesenice, 2. Rudi Rolanda
(36.06.00)	, Maribor; 3. Franc HroV (37.58.80), Gorje.
Zlate značke za petkratno udeležb so prejeli: Fani Sopotnik, Alenka ° terka, Darja Peterka, Jelka Jerina, Fr".') Konobelj-Siovenko, Andrej Milic"?' Flanzi Uršič, Jožica Potokar, Alojz hi" Stanislav Zugwitz..
V Trbižu 4. smučarsko tekrf^ vanje bratstva treh deže!
4. smučarskega tekmovanja br"' stva treh dežel se je skupno ude žilo okrog 300 tekmovalcev, med ^ terimi so se odiičnno izkazali, st" maloštevilni, vendar udarni Se" janžčani. Prvo mesto so odnesli movaici smučarskega kluba nik" iz Ilirske Bistrice, na drui!" mestu pa so že bili naši Korošci,
terim je sledil smučarski kiub b
Žana.	,,
Po tekmi je bila razglasitev rez" tatov v domu Mangart v Zabnici.