ni in CUL (UUHl w umeiC PRATIKA Članom in poverjenikom Vodnikove družbe. Za leto 1927. je izdala Vodnikova družba štiri knjige, ki jih prejmejo člani po poverjenikih. Te knjige so: Vodnikova pratika za leto 1928. France Bevk, Hiša v strugi. Zofka Kvedrova, Vladka in Mitka. Dr. Iv. Lah, Vodniki in preroki. Vsak član prejme knjige pri poverjeniku, pri katerem se je vpisal. Člani, ki so se vpisali naravnost pri družbi, prejmejo knjige pri njej v Ljubljani, po pošti pa le tedaj, če so ji poslali poleg Članarine v znesku 20 Din še 7 Din za poštnino in zavojnino. Vse stroške za pošiljanje denarja in prejem knjig morajo po družbenih pravilih člani povrniti poverjenikom. Hkrati z razdelitvijo knjig se začne vpisovanje za leto 1928. Članarina za leto 1928. znaša za Jugoslavijo 20 Din, za sosedne države 34 Din in za Ameriko 1 dolar. Člani se nabirajo z nabiralnimi polami in nabiralnimi knjižicami, ki so priložene vsaki pošiljki knjig. Nabrani denar naj se pošilja po priloženih položnicah z nabiralnimi polami vred sproti Vodnikovi družbi v Ljubljani. Nabiranje naj se vrši čim hitreje, zaključiti pa se mora (po družbenih pravilih) konec meseca marca. Ostanek denarja z nabiralnimi polami vred naj se pošlje do dne 10. aprila 1928. v Ljubljano. Na naročila brez denarja in na naročila, dospela po 10. aprilu 1928., se družba ne bo mogla več ozirati. V knjigarnah veljajo posamezne družbene knjige: Vodnikova pratika za leto 1928 12 Din, v platno vezana knjiga 20 Din France Bevk, Hiša v strugi 12 „ „ „ „ „ 20 „ Zofka Kvedrova, Vladka in Mitka. 12 „ „ „ „ „ 20 „ Dr. Iv. Lah, Vodniki in preroki . . 12 „ „ „ „ „ 20 „ V Ljubljani, meseca septembra 1927. Vodnikova družba. VODNIKOVO PRATIKO JE UREDIL PAVEL KARLIN i Dobra gospodinja, ki pozna zdrava načela štedenja s časom, denarjem in perilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG TERPENTINOTO MILO m Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev YTYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYTYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYTYYYYYYYYVYYYVYY Telefon št. 2016. Ustanovljena 1. 1889. Poštni ček št. 10.533. Mestna hranilnica ljubljanska (Gradska štedionica) v Ljubljani, Prešernova nlica sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Prav zaradi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron Mnogo zaslužiti, delati in pridobivati moremo edinole s povsem zdravimi rokami in nogami. Ako se naših udov lotijo vztrajne bolečine ter nas začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno se izkaže v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim že skozi 30 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom, Fellerjevim blago dišečim «Elsafluidom»! Zelo koristen je pri revmatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu, krepi in osvežuje mišičevje in živce, prinaša pa tudi zdravo spanje in novo moč za delo. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in večjega dejstvovanja kakor francosko žganje in je najboljši kosmetikum te vrste. Šest dvojnih ali dve veliki specialni steklenici 62 Din, 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice za 102 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. F e 11 e r, Stubica Donja št. 726, Hrvatska. Drogerija „Adrija“ LJUBLJANA Selenbuigova ulica 1 * Fotomaiiufaktiira. Parfumerija. Droge, kemikalije, toaletne in fotografske potrebščine, bolniško-oskrbna sredstva. — Kemikalije za kmetovalce, za izdelovanje usnja in za druge obrte. — Barve za živila in barvanje oblek. Umetniški grafični zavod DELNIŠKA TISKARNA, d. d. BAKROTISK POSEBNI ODDELEK ZA IZDELAVO OSNUTKOV, RISB ZA REKLAMO. OPREMO TISKOVIN, ILUSTRIRANJE KNJIG itd. SODELUJEJO PRVOVRSTNI S1R0K0VNJAKI IN UMETNIKI 4 V LJUBLJANI Miklošičeva cesta 16 IZVRŠUJE VSAKOVRSTNE TISKOVINE, ČASOPISE, KNJIGE, REVIJE, BARV0-TISKE, VREDNOSTNE PAPIRJE, SLIKE itd. BRZOJAVI: DELTISK TELEFON št. 132 Vsakovrstne čevlje, sandale, usnjate taške, tržne torbice itd. naj lepše oblike, naj trpežnejše kvalitete nudi najceneje RAZPOŠIL JALNA KONKURENCI JA MARTIN JANČIGAJ Ljubljana, Zg. Šiška. Zahtevajte ilastrovani cenik! Pošilja se dnevno po poštnem povzetju. 1* Vse, kar potrebujete za sebe, za svojo rodbino, za svoje prijatelje, najboljše aparate za britje, nože, škarje za striženje las, doze za cigarete, denarnice, listnice, instrumente za sviranje, kuhinjske, hišne in odelne predmete ter najrazličnejša darila kupite brez vsakega rizika, ker se vam neodgovarja.joče takoj zamenja. Poglejte si enkrat bogato ilustrirani sijajni katalog, katerega dobite brezplačno pri svetovni pošiljalni tvrdki H. S u 11 n e r, Ljubljana št. 627. Zadostuje, da pošljete samo Vaš točni naslov. Znake starosti na obrazu in plešasto glavo boste preprečili najenostavneje in najudobneje s pomočjo dveh pre- izkušenih, zanesljivih in skozi dolga leta priljubljenih preparatov: 1.) Fellerjeva prava kavkaška Elsa-pomada za obraz in kožo, ki čuva mladost in lepoto ter najmočneje deluje zoper pege, sojedice, nečisto polt, rdeče in hrapave roke. Z redno masažo se odpravijo tudi gube z obraza. 2.) Fellerjeva močna pomada za lase odstranjuje prhljaj, preprečuje izpadanje las in prerano osivelost, krhke lase napravi mehke in voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus dva lončka od ene vrste ali po en lonček od obeh vrst Elsa-pomad obenem z za-vojnino in poštnino za 38 Din, vendar samo proti v naprej poslanem denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja. Naročila naj se naslovijo na lekarnarja Eugena V. Fellerja, Stubica Do-nja št. 726, Hrvatska. „Riba“ veletrgovina z ribami vseh vrst, divjačino in perutnino Ljubljana, Gradišče št. 7 Brzojavni naslov: Itiba Ljubljana Telefon interurb. 2584 Naknp divjačine. Zaloga vseli konz. rib. Specijalna trgovina lotom at eri j ala JANKO POGAČNIK Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4. Primešaj krmi Mastin! Skoro petdeset let se že uporablja to sredstvo za krmljenje živine in se odlikuje v tem, da ne vpliva samo po svoji edino pravi sestavi na odebelitev in omastitev, ampak deluje tudi jako ugodno na prebavne organe tistih živali, ki si po vprav prestalih boleznih ne morejo opomoči in bi sicer zapadle propasti in poginu. Poleg tega je Mastin edino varnostno sredstvo zoper vse bolezni, ki tako pogosto uničujejo živali in na ta način onesrečujejo in pogubljajo kmetovalce. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti in zanesljivega uspeha Mast in a pa so tudi brezštevilna zahvalna pisma, ki prihajajo vsa leta obstoja Masti n a dan za dnem. Cena: 5 škatel 46 Din, poštnine prosto. Vsa nadaljnja navodila in pojasnila Vam daje brezplačno Lekarna Trnk«czy, Ljubljana št. ‘2960 zraven rotovža. Klišeje vseh vrst, črtne in avto-tipije, izdeluje po predloženih risbah, peresnih risbah ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah po naročilu solidno in v kar najkrajšem času JUGOGRAFIKA tiskovna in založna družba z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra nasip 23. Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! Naposled se boste odločili vendarle za Elsa-mila. Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se šest vrst Elsa-mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenjakovo milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko ali šampon milo. Za poizkušnjo pet kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanem denarju. Po povzetju 10 Din več (za poštnino). Naroča se pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju v Stubici Donjoj št. 726, Hrvatska. FRAN IGLIC krojaški atel e Ljubljana, Kolodvorska ulica 28 IL il AH l|0^e kupiti modno in I\ 111 P I niannfakturno blago solidno in dobro, naj pride v staroznano trgovino //^//^// Pod velbom“ Češkuii & Zajc Ljubljana, Stari trg 3. Halo! Ako kupite Halo! obuvalo, ne zamudite prilike, da obiščete trgovino s čevlji „ppi sir. Florijanu11 NEŽKA PERKO Ljubljana, Florijanska ulica štev. 11. ko se sklicujete ua ta oglas, dobite 5°/0 popusta. Ali so pljučne bolezni ozdravljive? S tem važnim vprašanjem se ba-vijo vsi ua nailuhi, na pljučni iu vratni tuberkulozi trpeči je tični. uni ki trne ua pljučnih ka-tarih, zastarelem kasliu ali dolgo trajni hripavosti in je bilo dosedanje zdravlienje pri njih bre/.-uspešno. Vsi taki bolniki (i’be od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, ki |o ]e spisal dr. GUTTMAN, bivši šef zdravnik ,,F nsenkuraustalt' a. z naslovom Sind Lungenleidtn heilbar? Ali so pljučne bolezni ozdravljive? Da omogočimo vsakemu takemu bolniku, spoznati svojo bolezen, smo se odločili v interesu splošnega blagra, odpo slati to knjigo na zahtevo popolnoma zaston in poštnine prosto Napisati je na dopisnico svoj natančen naslov in jo odposlati na naslov Puhlmann S Co., Berlin 499, MOggilstrasse 25-25a Volneno, svileno Fino belo blago za različno perilo svetovno- Medni kamgarn, in perilno blago znane češke tvrdke „Schroll“. ševijoti in doubl za ženske. in perjej osnaženo in kemično očiščeno. za mošlie- Blago samo iz prvovrstnih tovarn. — Velika izbira. — Ugodne in solidne cene. Za obilni obisk se priporoča: R. MIKLAUC — pri Škofu — LJUBLJANA u Lingerjeva ulica. — Pred Škofijo (V lastnih prostorih.) Ustanovno leto 1869. ED. ŠKOPEK, urar, Ljubljana, ]>rej F. Rudholzer f^p* Mestni trg 8 Priporočam najcenejši nakup raznih švicarskih ur, zlatnine, srebrnine in naočal. Poročne prstane, ženito-vanska in birmanska darila. Popravila izvršujem točno in solidno. Staro zlato in srebro kupujem po najvišjih cenah. Glavno zastopstvo svetovnoznanih „Union“ ur. Priporočam osebni nakup. Založeno 1859. JUpmoL Lastni interes vsakega bolnika, ki želi, da ozdra- vi od asfme, pljučnih in sličnih bolezni, zahteva, da si nabavi popolnoma brezplačno in franko poučno brošuro s slikami in da izrabi ponudbo obče-znane tvrdke Puhlmann & Co., Berlin 499, Miiggel-strasse 25—25 a, ki obstoji že mnogo let. Pazite na oglas v oglasnem delu. Znižane cene in največje skladišče dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na obroke. Ceniki franko „Tribuna“ B. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta 4. Za krojače! Za krojače! Izšla je nova, velika KNJIGA KROJASTVA za samouke v prikrojevanju. Vsakemu krojaču nenbhodno potrebna, ker vsebuje vse, kar mu je treba vedeti. Dobi se pri A. KUNC, LJUBLJANA GOSPOSKA ULICA 7. NAGROBNI SPOMENIKI, grobnice, mavzoleji, marmornate plošče vseh barv za oprave in strojarje, luksuzni izdelki in dekoracije, kipi in portreti po fotografiji, cerkvena in vsaka - - - stavbna dela ter živo apno - - - pri kamnoseški industriji ALOJZIJ VODNIK, Ljubljana Ustanovljena leta 1860 v Litini, Strilarieva ulica 5 se priporočata slavnemu občinstvu pri nakupu blaga za obleke. * Naj večja izbera svilenih šerp in rnt, perja, puha in žime. Popolne opreme za neveste. * Postrežb a solidna. Nizke cene. SREČKE državne razredne loterije kupujte pri Zadružni hranilnici v Ljubljani Sv. Petra cesta IS). ★ Med srečkami, kupljenimi pri njej, je vedno mnogo dobitkov. Mnogo denarja lahko zaslužite, ako se poleg svojega poklica bavite z godbo. Godbeniki se povsod iščejo in dobro plačujejo. K tem Vam je predvsem potrebno dobro glasbilo ter Vam lahko priporočamo, da ga naročite neposredno iz tovarniškega skladišča tvrdke Meinel & Herold, tovarne glasbil v Mariboru št. 31./A. Ta tvrdka ne dela z agenti itd., temveč prodaja svoje proizvode neposredno kupcem, vsled česar so njene cene tako izredno nizke. Kdor si torej namerava kupiti kako glasbilo, temu zamoremo le svetovati, da si pred nakupom nabavi glavni cenik te tvrdke, katerega dobi vsak na zahtevo brezplačno. Kdor hoče kupiti po skrajno nizkih cenah prvovrstne godbene instrumente, naj se zaupno obrne na staro, svetovnoznano tvrdko Wolf & Comp., Klingenthal Sa. Nr. 460. Ta tvrdka si prizadeva prav posebno, da postreza odjemalce izredne-zadovoljivo. Na tisoče zahvalnic to najbolje izpričuje. Pri vsakem obedu naj bodo na mizi testenine: Angleško, češko, švicarsko in nemško sukno za moške in damske obleke kakor vse drugo manufakturno blago v veliki izbiri in po konkurenčnih cenah dobite samo v manufakturni trgovini LJUBLJANSKI OBLAČILNI BAZAR družba z o. z. --- LJUBLJANA, MESTNI TRG 6. -- chichtov način pranja Namakaj z „Žensko hvalo", peri z »Jelenjim milom"! To ne pokvari perila ter ga popolnoma očisti. „SCHICHTOVO TERPENTINOVO MILO“ VO D NI KOVA c P R AT IK A 1928 0 boi / 2 l/ (h r k IZDALA IN ZALOŽILA VODNIKOVA DRDŽBA V LJUBLJANI OVITEK IN BESEDILO VODNIKOVE PRATIKE NATISNILA DELNIŠKA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI (PREDSTAVNIK MIROSLAV AMBROŽIČ) J OSNUTEK ZA OVITEK INŽ. ARH. D. SERAJNIKA (DELNIŠKA TISKARNA) / ORAČ NA OVITKU PO SLIKI PROF. JANKA RAVNIKA RODOVNIK KRALJEVSKEGA DOMA. Njeg. Vel. kralj Aleksander I., rojen dne 17. (4.) decembra 1888. na Cetinju. Zasedel je prestol dne 17. (4.) avgusta 1921. Njeno Vel. kraljica Marija, rojena dne 9. januarja (27. decembra) 1899. v Goti, poročena v Beogradu dne 8. junija 1922. Njeg. Visoč. prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. septembra (24. avgusta) 1923. v Beogradu. t Nj. kralj. Visočanstvo kraljevič Jurij, rojen dne 8. septembra (27. avgusta) 1887. na Cetinju. Njeno kralj. Visočanstvo kneginja Jelena, rojena dne 4. novembra (23. oktobra) 1884. na Reki. Poročila se je z Njeg. Visoč. knezom Ivanom Konstan-tinovičem dne 3. septembra (21. avgusta) 1911. v Peterhofu. Njeg. Visoč. knez Arsenije K ar ag jorg jevič, stric Njeg. Vel. kralja, rojen dne 16. (3.) aprila 1859. v Temišvaru. Njeg. Visoč. knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. (15.) aprila 1893. v Petrogradu. Njeno Visoč.kneginja Olga, hči grškega kneza Nikole, rojena 29. (16.)maja 1903. v Tatoju. Poročena 22. (9.) oktobra 1923. v Beogradu. HT' SSSs. Domnevno vreme leta 1928. po stoletnem koledarju. Merkurjeva leta so ponavadi bolj suha in topla kakor mrzla. Pomlad ne obeta kaj prida. Poletje je zelo deževno. Kmetovalec dobro pospravi seno in žito, vendar se ne sme prenagliti. Jesen je sprva deževna in mrzla, pozneje pa suha. Jasni jeseni sledi nepričakovano zgodaj zima, ki prinese do februarja velike množine snega. Potem postane vreme milejše. Dozdevno vreme v posameznih mesecih. Januar. Ta mesec se prične z mrazom, ki traja do 30. Nato 31. vetrovno in južno. Februar. 1. in 2. oblačno in južno. Od 2. do 6. sneg, nato hud mraz do konca meseca. Marec. Od 1. do 6. mraz. Od 7. do 9. vlažno, od 13. do 15. dež, od 18. do 20. zamrzlo, 22. topel dez, 26. pa se zjasni in postane prijetno toplo. 31. se zopet ohladi. April. Do 14. mrzlo in suho. 16. in 17. tako mraz, da pomrznejo rožmarin in nageljni na vrtovih. Od 25. do konca meseca toplo, le 28. grom, blisk in dež. Maj. Od 1. do 6. lepo in toplo. Nato tri dni veter. Potem zopet do 18. prijazno in suho, da zaradi suše trpe vse rastline. 28. in 29. topel in ploden dez, konec lep. Junij. Od 1. do 8. lepo. 9. in 10. stanoviten dež, nato megleno do 13. Potem zopet lepo vreme do konca meseca. Julij. Od 1. do 4. huda vročina. Od 5. do 19. deževno vreme, potem lepo do konca. Avgust. 1. in 2. velika vročina. Od 3. do 19. stanovitno deževno vreme. 29. lepo, potem spremenljivo do konca. September. Od 1. do 4. lepo, potem grom in močni nalivi. Nato zopet ugodno vreme do 20. Poslej dež in nestanovitno do 30. Oktober. Do 13. neprijazen dež, 14. pusto, 15. dež, 19. lepo, potem do 24. dež. Nato zopet lepo. Od 29. do 31. hladno in megleno. November. Od 1. do 4. lepo in prijazno. 5. in 6. vihar, nato tri dni silen dež. Do 16. lepo, toda zjutraj megla. Od 17. do 25. pusto in mrzlo, potem do konca deževno. December. 1. lepo, nato do 15. burjasto in vetrovno. Od 16. do 20. mrzlo. Od 21. do 29. megleno in sneg, nato hud mraz. / Prestopno leto 1928 ima 366 dni, začne se z nedeljo in se konča s ponedeljkom. Astronomski letni časi. Pomlad se prične dne 20. marca ob 21. uri 45 min. Poletje se prične dne 21. junija ob 17. uri 7 min. Jesen se prične dne 23. septembra ob 8. uri 6 min. Zima se prične dne 22. decembra ob 3. uri 4 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči po srednjeevropskem času. Godorinsko število. Zlato število..............................10 Epakta ali lunino kazalo . . . VIII Solnčni krog................................5 Rimsko število.............................11 Nedeljska črka..............................A G Značaj leta ali prazn. število . . 18 Letni vladar.............................Merkur Nebesna znamenja. Pomlad: Jesen: oven T tH tehtnica st bik škorpijon n M dvojčka n jEf strelec t Poletje: Zima: rak O ftJE kozel * Sl lev Sl .A vodnar H devica tip ribi X Premakljivi prazniki. Sedemdesetnica 5. febr. Binkošti 27. maja. Pepelnica 22. febr. Sv. Trojica 3. junija. Velika noč 8. aprila. Telovo 7. junija. Križevo 14., 15., 16. maja. Srce Jezusovo 15. junija. Vnebohod 17. maja. Prva adv. nedelja 2. dec. Od božiča do pepelnice je 59 dni. Predpust traja 47 dni. Post se začne 22. febr. in konča 7. aprila, traja torej 46 dni. Državni prazniki. Vidov dan 28. junija. Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev 1. decembra. Rojstni dan kralja Aleksandra 17. decembra. Znaki za mesečne spremene. Mlaj................@ Ščip ali polna luna . ^ Prvi krajec • • • ) Zadnji krajec . . (£ Mrki solnca in lune 1.1928. Solnce mrkne trikrat, luna dvakrat. V srednji Evropi bomo videli samo solnčni mrk dne 12. nov. 1.) Popolni solnčni mrk dne 19. maja: pričetek mrka ob 12. uri 25 min., konec ob 16. uri 23 min. Videli ga bodo v najjužnejših pokrajinah Južne Amerike, Južni Afriki, na Madagaskarju in po južnih delih Atlantskega oceana. 2.) Popolni mesečni mrk dne 3. junija: začetek ob 11. uri 18 min, konec ob 15. uri 2 min. Opazili ga bodo v zahodnih krajinah Južne in Severne Amerike, na Tihem oceanu, v Avstraliji in v vzhodnih delih Azije. 3.) Delni solnčni mrk dne 17. junija: pričetek ob 21. uri 2 min., konec ob 21. uri 52 min. Videli ga bodo v severni azijski in evropski Rusiji. 4.) Delni solnčni mrk dne 12. novembra: začetek ob 8. uri 33 min., konec ob 13. uri 3 min. Mrk bomo videli v Evropi, razen v Španiji, v zahodni polovici Azije, v severovzhodnih pokrajinah Afrika, na Sredozemskem morju in na severnem Indijskem oceanu. 5.) Popolni lunin mrk dne 27. novembra: začne se ob 8. uri 24 min. in konča ob 11. uri 39 min. Mrk bo viden v zahodnih in severnih delih Evrope, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki, na Tihem oceanu, v Avstraliji in v vzhodnih delih Azije. Vremenski ključ po zvezdoslovcu J. W. H e r s c h e 1 u. Pomeni, kadar se spremeni mesec: ob uri polet! pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo sneg ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12 do 14. mnogo dežja sneg in dež od 14. do 10. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela: poletje in zimo. Za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa za zimo. 1» lAHVAP 1 N Novo leto. Obrezov. Gospodovo 2 P Ime Jezus 3 T Genovefa; Slavimir 4 S Tit; Angela 5 Č Telesfor; Grozdana 6 P 3 kralji ali razgl. G.; Darinka 7 S Valentin, šk.; Svetoslav 8 N 1. po razgl. G.; Sv. Družina 9 P Julijan 10 T Pavel I., p.; Dobroslav 11 S Higin, p. m.; Božidar, op. 12 Č Arkadi j, m.; Blago je 13 P Veronika; Zorislava 14 S Feliks (Srečko); Neda 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 N P T S Č P S N P T S Č p s 29 30 31 N P T 2. po razgl. G.; Maver; Radoslav Marcel, p. Anton, pušč.; Ratislav Sv. Petra stol v Rimu; Vera Kanut, kr.; Hranimir Fabijan in Sebastijan; Živojin Agna (Neža), d. m.; Janja 3. po razgl. G.; Vinko Zaroka M. D. Timotej, šk.; Milislava Izpr. Pavla: Kosava Polikarp, šk.; Vsevlad Ivan Zlatoust; Sava; Dušana Julijan, šk.; Dragomil 4. po razgl. G.; Fran Šaleški, šk. Martina, d. Peter Nolaški, sp.; Divna Ščip dne 7. ob 7h 8'. Zadnji krajec dne 14. ob 22h 14'. 0 Mlaj dne 22. ob 21h 19'. j| Prvi krajec dne 29. ob 20h 26'. ★ Dan je dolg od 8h 25' do 9h 26'. Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 21. ob 7b 57'. 1. Zarja na novega leta slabo vreme obeta. 2. Če je Makarij jasen, bo september krasen, če se pa kislo drži, se tudi september mrači. 22. Če na Vinka solnce sveti, bo dosti rujnega vinca v kleti. 25. Če sveti Pavel na vetru prijezdi, se za njim rad dež ugnezdi. Za nov’ let’ ne vem, prineslo kaj bo — ga mislim pregledat’, ob leti povedat’, kak’ dobro je b’lo. Valentin Vodnik, 4.1.1834. * dr. Josip Vošnjak (f 21. X. 1911.). 8.1.1819. f Valentin Vodnik (* 3. II. 1758.). 9.1.1856. * Anton Aškerc (f 10. VI. 1912.). 12.1. 1927. f poslanik dr. Otokar Ry-bar (* 12. IX. 1865.). 15.1.1732. * Feliks Dev, oče Damascen (t 7. nov. 1786.). 19.1.1876. * Dragotin Kette (f 26. IV. 1899.). 21.1.1921. fLuka Svetec (*8. X. 1826.). 26.1.1797. *Matija Čop (f 6. VII. 1835.). 26.1.1927. f jezikoslovec Fran Wies-thaler. Beležke. mm VEUM& MBPMP 1 S Ignacij (Igo, Ognjesl.); Budimil 2 Č Svečnica; Ljubomira 3 P Blaž, šk.; Bojmir 4 S Andrej (Hrabroslav); Daroslav 5 N ?0nica: Agata 6 P Doroteja; Amand 7 T Romuald, op.; Malina S Ivan od Mata; Zvezdodrag 9 C Apolonija; Ciril Aleks. 10 P Sholastika, d.; Vojmil 11 S Deziderij; Adolf, šk. 12 N. 60nica; Evlalija; Zvonimir 13 P Katarina 14 T Valentin (Zdravko); Cvetna 15 S Favstin; Ljuboslava 16 C Julijana; Strahomir 17 P Konstancija; Vesela 18 S Simeon; Dobrana 19 N 50niea; Konrad 20 P Elevterij, šk. 21 T Pust; Irena 22 S Pepelnica; Stol sv. Petra v A. 23 C Peter Dam j., šk.; Čudomil 24 P Prestopni dan 25 S Matija (Bogdan), ap.; Divka 26 N 1. postna; Valpurga 27 P Aleksander; Baldomir, šk. 28 T Leander 29 S t kv.; Roman, op. Ščip dne 5. ob 21h 11'. Zadnji krajec dne 13. ob 20h 5' Mlaj dne 21. ob 10h 41'. ^ Prvi krajec dne 28. ob 4h 21'. Dan je dolg od 9b 28' do 10h 58'. Dan zraste za 1 uro 50 minut. Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 22» 20'. 2. Če je svečnica krasna, bo vigred kasna, če pa na ta dan sneži, pomlad več daleč ni. 25. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. Če koncem svečana burja pometa, se dobra letina obeta. Le kdor občutil sam je kdaj gorje, trpin mu, brat njegov, v srce se smili; in v kočali, ne v palačah, še vsekdar človekoljubi so se porodili. Anton ASkerc. 7. II. 1800. * tiskar J. Blaznik (f23. VI. 17.11. 1831. * Matija Valjavec-Kračma- i 1872.). nov (f 15. III. 1897.). ' 8. II. 1849. fFrance Prešeren (*3. XII. 19. II. 1847. * pesnik Josip Cimperman 1800.). (f 5. V. 1893.). 14. II. 1892. f Fran Cegnar (* 8. XII. 20.11.1858. “ skladatelj \iktor Parma 1826.). (t 25. XII. 1924.). J USE e »K M4MC CŽV/AK ®5Č|rK® MAPAT *—■ Albin (Belko), šk.; Belin t kv.; Simplicij, p.; Milena t kv.; Kunigunda N p T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č p s N P T S Č p s 2. postna: Kazimir Evzebij; Danica Fridolin; Zvezda Tomaž Akvinski, c. uč. Ivan od Boga, sp.; Bodin Frančiška Rim.; Danimir 40 mučencev; Stana 3. postna; Heraklij Gregor L, p.; Božana Rozina, vd.; Teodora, muč. Matilda; Desimir Longin, m.; Velislav Hi la rij, m.; L juhi slava Jedert, dev.; Patrik, šk. 4. postna (sredpostna); Slavol jub Josip, ženin Dev. Mar.; Zlata Evgenij; Aleksandra, muč. Benedikt, op. Oktavi jan; Lea Oton; Viktorin Gabrijel; jaroslav 5. tiha; Oznanj. Dev. Mar. Emanuel, muč.; Dizma; Srdan Rupert; Ivan Damaščan Ivan Kapistran, sp. Ciril, šk.; Branivoj Dev. Mar. 7 žalosti Modest, šk. Krški; Mojmir Ščip dne 6. ob 12h 27'. Zadnji krajec dne 14. ob 16h 20'. 0 Mlaj dne 21. ob 21h 29'. f Prvi krajec dne 28. ob 12h 54'. ★ Dan je dolg od llh 2' do 12h 48'. Dan zraste za 1 uro 46 minut. Noč in dan sta enako dolga. Sobice stopi v znamenje ovna dne 20. ob 21h 45'. Začetek pomladi. ★ 10. Če mučence mrazi, zmrzuje še 40 noči. 19. Jožefovo — solnčen svit, nam bo leto v dobrobit. 27. Če na Ruperta dež pada, kašča pridelkov strada. Trpljenja morje krije vse prostore, v bregovih tesnih je veselja reka; oh, koliko trpljenja vžiti more, a malo radosti srce človeško. Josip Stritar. 4. III. 1844. * Josip Jurčič (f 3. V. 1881.). 4. III. 1879. * pesnik Josip Murn-Ale-ksandrov (f 18. YI. 1901.). 6. III. 1836. *J.Stritar (+25. XI. 1925.). 18. III. 1904. * pesnik Srečko Kosovel (f 27. V. 1926.). 11. III.. 1921. f dr. Ivan Oražen (* 8. II. 1869.). 22. III. 1805. * skladatelj Jurij Mihevc. 25. III. 1754. * Jurij Vega (f sept. 1802.). 24. III. 1855. * fizik Jožef Štefan (f 7.1. 1893.). 26. III. 1838. * dr. Janez Mencinger (f 12. IV. 1912.). 50. III. 1888. f pisatelj dr. Valentin Zarnik (* 14. I. 1857.). M-mm AM/L AfJfMJI 1 N 6. cvetna; Hugon, šk. 2 P Frančišek Pavl.; Gojmir Ščip dne 5. ob 4h 38'. 3 4 T S Rihard, šk. Izidor, šk.; Dušica Zadnji krajec dn 13. ob 9h 9'. 5 Č t Vel. č.; Vincencij @ Mlaj dne 20. ob 6h 25'. 6 P t Vel. p.; Sikst, p. 7 S t Vel. s.; Herman; Radivoj J Prvi krajec dne 26. ob 22h 42'. 8 N Velika noč; Albert, šk. ★ 9 P Vel. poned.; Ljuban 10 T Ezekijel, pr. Dan je dolg od 12h 51' do 14h 28'. 11 S Lev I., p.; Rada Dan zraste za 1 uro 37 minut. 12 Č Julij I., p.; Ljubomir 13 p Hermenegild, m.; Milutina Solnce stopi v znamenje bika 14 s Tiburcij; Justin dne 20. ob 9h 7'. 15 N 1. povel. (bela); Helena, kr. ★ 16 P Turibij; Božislava 17 T Rudolf, m. Če je april deževen, 18 S Apolonij, m.; Gradislava Kmet ne bo reven. 19 Č Lev IX., p.; Krescencija 24. Kadar Jurij vrane skrije v žito, 20 p Sulpicij; Dragislav je leto zmirom plodovito. 21 s Anzelm, šk.; Dragomira Če se aprila vreme smeje, se bo še kesalo pozneje. N 22 2. povel.; Soter in Kajetan 23 P Vojteh, m.; (Adalbert) ★ 24 T Jurij, m.; 25 S Marko, ev.; Tugomir Otroci odpuščajo lahko in z vsem svojim bitjem., 26 Č Klet in Marcelin Mi veliki ne znamo odpuščati — ne pozabljamo., 27 P Peregrin, duh.; Peter K. Zofka Kvcder-Demetrovičeva. 28 S Pavel Kriški; Slavica 29 N 3. povel.; Peter, m. 30 P Katarina Sienska, d.; Samorad 6. IV. 1834. * mecen Josip Gorup pl.Sla-vinjski (f 25. IV. 1912.). 9. IV. 1854. * Pavlina Pajkova (f 1901.). 11. IV. 1744. * Jurij Japelj (f 11. X.1807.). 12. IV. 1912. f dr. Janez Mencinger (* 26. III. 1838.). 13. IV. 1855. * slikar Jurij Šubic (f 8.IX. 1890.). 17. IV. 1926. f skladatelj Anton Foerster (* 20. XII. 1837.). 21. IV. 1872. f Ljudevit Gaj (* 8. VII. 1809.). 22. IV. 1878. * pisateljica Zofka Kveder- Demetroviceva (f 21. XI. 1926.). Beležke. 1 T Filip in Jakob, ml. ap. 2 S Atanazij, šk.; Živana 3 C Najdenje sv. križa 4 P Florijan; Cvetko 5 S Pij V., p. 6 N 4 povel.; Ivan Ev. pr. lat. vr. 7 P Stanislav, šk. m. 8 T Prikazen sv. Mihaela 9 S Gregor Nac., šk. 10 C Izidor; Antonin, šk. 11 p Mamert, šk.; Ljerka 12 s Pankracij, m. 13 N ?. povel.: Servacij, šk. 14 P Bonifacij, šk. j % 15 T Zofija J 16 S Ivan Nepomuk. muč. | o 17 č Kristusov Vnebohod: Paskal, sp. 18 p Erik, kralj; Mladica 19 s Celestin, p.; Vitoslava 20 N 6. povel.; Bernardin 21 P Srečko (Feliks), sp. 22 T Emil (Milan); Boža 23 S Deziderij, šk. 24 c Mar. Dev., pom. kr.; Cveta 25 P Urban I., p. 26 s Filip N.; Dragica 27 N Binkošti (Duhovo) 28 P Bink. poned.: Avguštin, šk. 29 T Maksim; Dana 30 S t kv.; Ferdinand, kr.; Milica 31 Č Angela, d. Ščip dne 4. ob 21h 12'. Zadnji krajec dne 12. ob 21h 50' ^ Mlaj dne 19. ob 14h 14'. ) Prvi krajec dne 26. ob 10h 12'. Dan je dolg od 14h 31' do 15h 46'. Dan zraste za 1 uro 15 minut. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 8h 53'. Če je majnika mokro, je dobro za kruli in za seno. 25. Če na Urbana solnce sije, jesen polne sode nalije. Dež ob vnebohodu bo košnjo slabo obsodil. Brez koristi je, če se človek upira, življenje gre dalje svojo pot in se ne da izpremeniti. Ivan Cankar. 4. V. 1927. f Jakob Aljaž (* 6. VII. 1845.). 7. V. 1792. * pisatelj Janez Cigler (t 11. IV. 1867.). 10. V. 1876. * Ivan Cankar (f 11. XII. 1918.). 25. V. 1859. * pesnik Josip Pagliaruzzi-Krilan (f 1. III. 1885.). 28. V. 1641. * I. V. Valvazor (f 19. IX. 1693.). 29. V. 1850. * J. Trdina (f 14. VII. 1905.). L* Beležke. m rtsm /m/ UM,V/ 1 P t kv.; Fortunat: Radovan 2 S t kv.; Erazem; \'elimir 3 N i. pobink.; Sv. Trojica 4 P Kvirin; Frančišek Kar. 5 T Bonifacij, šk. m. 6 S Norbert; Milutin 7 c Telovo; Robert; Lukrecija 8 p Medard, šk. 9 s Primož in Felicijan, m. 10 N 2. pobink.; Marjeta, kr. 11 P Barnaba, ap. 12 T Ivan Fakund, sp. 13 S Anton Padovanski, sp. 14 č Bazilij, čr. uč. 15 p Vid in tovariši, muč.; Srce Jez 16 s Jošt; Beno 17 N 3. pobink.; Adolf, šk. 18 P Gervazij; Feliks in Fortunat 19 T Julijana; Volkosava 20 S Silverij, p.; Milava 21 Č Alojzij (Slavko), sp.; Vekoslav 22 p Ahaci j. m.; Pavlin; Miloš 23 s Agripina; Gostimir 24 N 4. pobink.; Ivan Krstnik 25 P Prosper; Viljem, op. 26 T Vigilij; Ivan in Pavel 27 S Ladislav; Hema, vd. 28 C Vidov dan; Zorana 29 p Peter in Pavel, ap. 30 s Spomin sv. Pavla Ščip dn 3. ob 15h 14'. Zadnji krajec dne 11. ob 6h 51'. ^ Mlaj dne 17. ob 21» 42'. ) Prvi krajec dne 24. ob 23b 47'. Dan je doig od 15h 48' do 16h 5'. Dan zraste do 21. za 19 minut in se potem skrči do 30. za 4 minute. Najdaljši dan in najkrajša noč. Solnce stopi v znamenje raka dne 21. ob 17h 7'. Začetek poletja. 8. Če se sv. Medard kislo drži, do konca meseca ni solnčnih dni. 24. Če o kresu dežuje, orehom škoduje. 29. Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se srčno pase, v korenini mir mori. Simon Jenko. L 8. VI. 1508. * Primož Trubar (f 29. VI. 1586.). 12. VI. 1828. *LujizaPesjakova(t31.III, 1898.). 15. VI. 1867. * slikar Ivan Grohar (f 19. IV. 1911.). 18. VI. 1901. f Josip Murn-Aleksandrov (* 4. III. 1879.). 20. VI. 1872. f Blaž Potočnik C* 31. I. 1799.). 30. VI. 1810. * pesnik Stanko Vraz (t 24. V. 1851.). Beležke. (\y' -V/v*' fVLU H/mi 1 N 5. pobink.; Teobald, pušč. 2 P Obisk. Mar. Dev. 3 T Heligodar; Nada 4 S Urh, šk.; Berta, dev. 5 C Ciril in Metod, šk., slov. ap. 6 P Izaija, pr.; Bogomila 7 S Viligoj, šk. 8 N 6. pobink.; Elizabeta, kr. (Špela) 9 P Anatolija, d.; Nikolaj in tov., m. 10 T Amalija, d.; Ljubica 11 S Pij I., p.; Olga 12 Č Mohor in Fortunat 13 P Marjeta, d. m.; Dragan 14 S Bonaventura 15 N 7. pobink.; Vladimir, kr. 16 P Dev. Mar. Karmelska; Bogdan 17 T Aleš, sp. 18 S Miroslav (Friderik) 19 C Vinko Pavlanski; Avrelija 20 P Elija, pr.; Margareta, dev. 21 S Prakseda; Danijel, pr.; Zora 22 N 8. pobink.: Marija Magdalena 23 P Apolinarij, šk. 24 T Kristina, dev. 25 S Jakob (Radoslav) 26 C Ana, mati Mar. Dev.; Jana 27 P Pantaleon, m.; Dušan 28 S Viktor (Zmagoslav) 29 N 9. pobink.; Marta, d. 30 P Abdon in Senen, m. 31 T Ignacij (Ognjeslav) Ščip dne 5. ob 3h 49'. Zadnji krajec dne 10. ob 13h 16'. ^ Mlaj dne 17. ob 5h 56'. ^ Prvi krajec dne 24. ob 15u 38'. ★ Dan je dolg od 16b 3' do 15h 5'. Dan se skrči za 58 minut. Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 4h 5'. Začetek pasjih dni. ★ 2. Če je na obiskovanje deževalo, bo ves mesec še tako ostalo. 20. Pusta in vlažna Marjeta Nič dobrega ne obeta. 22. Dež na dan Marije Magdalene, orehe, lešnike, seno zadene. 25. Če Jakob žejo trpi, zima nič prida ni. Narodi poginejo le, ako se iztrebijo s silo, drugače pa nikoli ne, ako se le količkaj zavedajo. Fran Trdina. nograjska (f 1. VI. 1854.). 11. VIL 1858. * igralec Ignacij Borštnik (t 23. IX. 1919.). 14. VII. 1789. *Fran Metelko. 14. VII. 1795. f dramatik Anton Linhart (* 11. XII. 1756.). (Petelin). 24. VIL 1842. * pisatelj Jakob Alešovec (f 17. X. 1901.). 28. VIL 1897. f pisatelj Janko Kersnik (* 4. XI. 1852.). KCLCVCZ ttiggar mm MfJCT 1 S Vezi Petra, ap. AjD Ščip dne 1. ob 16h 31'. 2 Č Porciunkula; Alfonz; Bojan 3 4 P S Najdenje sv. Štefana Dominik (Nedeljko) Zadnji krajec dne 8. ob 18h 24'. 5 N 10. pobink.; Mar. Dev. Snežnica Mlaj dne 15. ob 14h 49' 6 P Spremen jen je Gosp.; Vlastiea Prvi krajec dne 25. ob 9h 21'. 7 T Kajetan, sp.; Donat Ščip dne 31. ob 3h 34'. 8 S Cirijak in tov. m. 9 Č Roman, m. 10 P Lovrenc, m.; Juriča W\ 11 S Suzana, d. m.; Tiburcij Dan je dolg od 15h 2' do 13h 28'. 12 N 11. pobink.: Klara, d. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. 13 P Kasijan in Hi polit, m. Sobice stopi v znamenje device 14 T Evzebij, sp.; Dobrina dne 23. ob 10h 54'. 15 S Vnebovz. Mar. Dev. (Vel. gosp.) 16 č Rok, sp. Konec pasjih dni. 17 p Hiacint; Julijana; Radivoj ★ 18 s Helena (Jelena); Branislava 10. in 24. Če je na Lovrenca in Jerneja lepo, N 12. pobink.; Ludovik T., šk. 19 bo v jeseni tudi tako. 20 P Štefan, kr. 15. Na Veliki šmaren jasno vreme: 21 T Ivana Fr. Šantalska grozdja bo obilno breme. 22 S Timotej, m. 24. Če sveti Jernej že zrelo grozdje najde, 23 Č Filip (Zdenko) bodo blagoslova polne brajde. 24 p Jernej, ap.; Bori voj 25 s Ludovik, kr. ★ 26 N 13. pobink.; Cefirin I.. p. Lepa cvetica si, materina ljubezen! Kadar je 27 P Josip Kalasan, sp. srce prazno in pusto, je duša potrta in od bla- 28 T Avguštin gih čutov zapuščena, tedaj se zateče vselej k 29 S Obglav. Ivana Krst. tebi, vzorna ljubezen! 30 Č Roža Limanska, d.; Milka Dr. Ivan Tavčar. 31 p Rajko, sp. (Rajmund) 6. VIII. 1871. f pesnik Miroslav Vilhar (* 7. IX. 1818.). 6. VIII. 1905. f slikar Anton Ažbe (* 30. V. 1862.). 10. VIII. 1827. * dr. Lovro Toman (15. VIII. 1870.). 11. VIII. 1844. f J. Kopitar (* 21. VIII. 1780.). 31. VIII. 1589. f Jurij Dalmatin (* okt. 1547.). 15. VIII. 1893. f pesnik Fran Gestrin (* 1. XII. 1865.). 28. VIII. 1851. * pisatelj Ivan Tavčar (f 19. II. 1923.). 30. VIII. 1867. f Peter Hicinger (*29. VI. 1812.). Beležke. 1 S Egidij (Ilij, Tilen), op. 2 N 14. pobi n k.; Štefan, kr. 3 P Evfemija in tov., m.; Serafina 4 T Rozalija 5 S Lovrencij Just., šk. 6 C Caharija, pr. 7 P Bronislava, m.; Regina 8 S Rojstvo Mar. Dev. (Mala gosp.) 9 N 15. pobink.; Peter KI., sp. 10 P Nikolaj Toledski, sp. 11 T Prot. in Hijacint 12 S Ime Mar.; Macedonij, šk. 13 C Virgilij, m.; Franc Kald. 14 p Povišanje sv. Križa 15 s Nikomed, m. 16 N 16. pobink.; Ljudmila, vd. 17 P Lambert, šk. 18 T Tomo V.; Zofija, m. 19 S t kv.; Januvarij, m. 20 C Evstahij, m.; Morana 21 p t kv.; Matej, ap. in ev. 22 s t kv.; Mavrici j, m. 23 N 17. pobink.; Tekla, d. m. 24 P Rupert; Mar. Dev., rešen. ujet. 25 T Kleofa; Uroš 26 S Ciprijan in Justina 27 C Kozma in Damjan 28 P Venčeslav, kr. 29 s Mihael arhangel; Stojan 30 N 18. pobink.; Hieronim (Jerko) Zadnji krajec dne 6. ob 23h 35'. ^ Mlaj dne 14. ob 2h 21'. ^ Prvi krajec dne 22. ob 5h 58'. Ščip dne 29. ob 15h 45'. Dan je dolg od 15h 25' do llh 45'. Dan se skrči za 1 uro 40 minut. Dan in noč sta enako dolga. Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 8h 6'. Pričetek jeseni. 1. Če je Tilen slabe volje, ves mesec ne bo bolje. 8. Device Marije rojstnega dne lastavice odlete. 21. Sveti Matej se v bodočnost ozira: za štiri tedne vreme izbira. Bratje, opominam vas: Kar je krivo, izravnite, kar je dobro, dovršite, predno pride noč i mraz! Fran Levstik. 2. IX. 1819. * Matej Cigale (f 20. IV. 1889.) 4. IX. 1834. * pisatelj Fran Erjavec (f 12. I. 1887.). 9. IX. 1792. * slikar Matevž Langus (f 20. X. 1855.). 12. IX. 1798. * I. Vesel-Koseski (f 26.111. 1884.). 15. IX. 1923. f jezikoslovec Maks Ple-teršnik. 19. IX. 1927. f pisatelj Fr. Maselj-Pod-limbarski (* 25. XI.* 1852.). 24. IX. 1862. f Anton Martin Slomšek (* 26. XI. 1800.). 28. IX. 1851. * Fran Levstik (f 16. XI. 1887.). Beležke. r cmm «... L/mm m CKTC6M 1 P Remigij, šk. Zadnji krajec dne 6. ob 6h 6'. 2 T Angeli varuhi; Miran 3 4 S Č Kandid, m.; Vitomir Frančišek Serafinski 0 Mlaj dne 13. ob 16h 56'. 5 P Placid in tov., m. Prvi krajec dne 21. ob 22h 6'. 6 S Brunon, sp. Ščip dne 28. ob 25h 45'. 7 N 19. pobink.; Marija kr. rož. v. 8 P Brigita, vd. ★ 9 T Dionizij; Svetina 10 S Frančišek Borgia, sp. Dan je dolg od llh 42' do 9U 59'. 11 Č Nikazij, šk. Dan se skrči za 1 uro 45 minut. 12 p Maksimilijan, šk. m. Solnce stopi v znamenje škorpijona 13 s Edvard (Slavoljub), kr.; dne 23. ob I6h 55'. 14 N 20. pobink.; Kalist, p. m. 15 P Terezija, d. 16 T Gal, o.; Gerard, m. 16. Topel, veder sveti Gal 17 S Jadviga, kr.; Mira suho bo poletje dal. 18 Č Luka, ev. 21. Če z dežnikom Urša pride, 19 p Peter Alkantarski, sp. zima vlagi ne uide. 20 s Felicijan; Ivan Kanci j, sp. Kadar drevje pozno listje «leče, huda zima bliža se preteče. 21. pobink.; Uršula, d. 21 N 22 P Kordula, d. m. ★ 23 T Severin: Klotilda; Živka 24 S Rafael, arhangel Če tukaj želiš ubežati nesreči 25 Č Krizant in Darija in srečo srčno zaželjeno doseči, 26 p Amand; Evarist, p. m. glej, delati treba in se potiti, v nedolžnost, preprostost se prejšnjo vrniti. 27 s Frumencij, šk. Simon Gregorčič. 28 N 22. pobink.; Simon in Juda; Mila 29 P Narcis; Ida 30 T Klavdij; Vladika 31 S Volbenk, šk.; Srečko 1. X. 1814. *Fr. vitez Močnik (f 30. XI. 1892.). 5. X. 1840. * skladatelj Fran Gerbič (+29. III. 1917.). 8. X. 1917. f Janez E. Krek (* 25. XII. 1865.). 11. X. 1851. * zgodovinar S. Rutar (+ 3. V. 1905.). 15. X. 1844. *Simon Gregorčič (+24.XI. 1906.). 18. X. 1869. f Simon Jenko (* 27. X. 1835.). 24. X. 1658. * znamen. zdravnik Marko Grbec (f 9. III. 1718.). 26. X. 1850. * slikar Janez Šubic (f25.IV. 1889.). Beležke. / 1 č God vseh svetnikov Zadnji krajec dne 4. ob 15h 6'. 2 p Spomin vernih duš; Just 3 s Hubert; Viktor in, šk.; Bogomil @ Mlaj dne 12. ob 10h 35. 4 N 23. pobink.; Zahvalna: Karel B. 5 P Caharija; Savina ^ Prvi krajec dne 20. ob 14h 36'. 6 T Lenart (Lenko), o.; Ratislav Ščip dne 27. ob 10h 6'. 7 S Engelbert; Zdenka 8 Č Bogomir, šk. ★ 9 P Božidar (Teodor) m. ! 10 S Andrej Avelin, sp. Dan je dolg od 9h 57' do 8h 41'. Dan se skrči za 1 uro 17 minut. N 24. pobink.; Martin, šk. 11 Solnce stopi v znamenje strelca 12 P Martin (Davorin) p. m. 13 T Stanislav Kostka dne 22. ob 14h 1'. 14 S Jozafat, šk. m.; Borislava 15 Č Leopold (Levko), kr. 16 P Otmar, o.; Ivan Trogirski 1. Deževni, mračni Vsi sveti: 17 S Gregorij čudodelnik čakajo nas snežni zameti. 18 N 25. pobink.; Odon, op. 11. Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit. 19 P Elizabeta, kr.; jelisava 20 T Feliks (Srečko) Val. 30. Če na Andreja sneži, sneg sto dni obleži. 21 S Darovanje Mar. Dev. 22 Č Cecilija, d. m. ★ 23 p Klemen, p. m., Felieita, m. 24 s Ivan Kriški, sp. Govori, kar ti srce da na jezik, in s tem ne moreš govoriti krivo! 25 N 26. pobink.; Katarina, d. m. Josip JurčiS. 26 P Konrad; Silvester, op. 27 T Virgil, šk. 28 S Sosten, m.; Leli ja 29 Č Saturnin, m. 30 p Andrej (Hrabroslav), ap. 7. XI. 1899. f dr. Janko Pajk (*19. XII. 1837.). 8. XI. 1817. * Davorin Trstenjak (f2.II. 1890.). 13. XI. 1813. * A. Einspieler (f 16. I. 1888.). 19. XI. 1808. * Janez Bleiweis-Trsteniški (f 29. XI. 1881.). 19. XI. 1897. * pesnik France Zbašnik (f 15. VI. 1918.). 20. XI. 1815. * slavist Fran Miklosich (f 7. III. 1891.). 23. XI. 1747. * baron Žiga Zois (f 9. V. 1837.). 23. XI. 1835. * skladatelj Davorin Jenko (f 25. XI. 1914.). n 1 S Narodno ujedinjenje; Eligij 2 N 1. adv.; Bibiana, m. 3 P Fran Ksaverij, sp.; Drago 4 T Barbara (Bara), d. m. 5 S Saba, op.; Stojana 6 C Miklavž (Nikolaj), šk. 7 p Ambrož, šk. 8 s Brezm. sp. Mar. Dev. 9 N 2. adv.; Peter Fourier, šk. 10 P Judit; Melliijad 11 T Damaz, p. 12 S Maksencij; Aleksander, m. 13 C Lucija, d. m. 14 p Spiridion (Dušan), op. 15 s Kristina, d.; Cvetana 16 N 3. adv. Evzebij, šk. 17 P Lazar, šk.; Kraljev roj. dan 18 T Gracijan, šk. 19 S fkv.; Nemezij, m. 20 Č Liberat, m. 21 P f kv.; Tomaž, ap. 22 S t kv.; Demetrij, m. 23 N 4. adv.; Viktorija (Zmagosl.) 24 P t Adam in Eva; sv. večer 25 T Božič; Rojstvo Gospodovo 26 S Štefan, m.; Zlatka 27 C Ivan Evangelist, ap. 28 P Nedolžni otročiči; Zorica 29 S Tomaž, šk. m. 30 N 1. ned. po bož.; David, kr. 31 P Silvester, p. Zadnji krajec dne 4. ob 5h 32', Mlaj dne 12. ob 6h 6'. Prvi krajec dne 20. ob 4h 43'. Ščip dne 26. ob 20h 55'. Dan je dolg od 8h 39' do 8h 25'. Dan se skrči do 21. za 19 minut in potem zraste do 31. za 5 minut. Najkrajši dan in najdaljša noč. Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 3h 4' Začetek zime. 24. Če v božiču led visi raz veje, se Velika noč vsa v cvetju smeje. Zelen božič — bela Velika noč. Če Silvester piha in kiha, na dan novega leta pa se solnce prijazno nasmiha: se slaba trgatev obeta. Rožice cveto 'vesele le ob času let’ne mlade; leto pošlje piš in strele, lepo cvetje jim odpade. Francž Prešeren. mirni 5. XII. 1850. * pisatelj dr. Fran Detela (t II. VII. 1926.). 19. XII. 1828. * slovničar Anton Janežič (t 18. IX. 1869.). 20. XII. 1861. * slikarica Ivana Kobilca (t 4. XII. 1926.). 20. XII. 1914. f igralec Anton Verovšek (* 1.1866.). 24. XII. 1855. * zgodovinar dr. Fran Kos (t 14. III. 1924.). 25. XII. 1569. f Sebastijan Krelj (* leta 1558.). 26. XII. 1825. * slikar Janez Wolf (f 12. XII. 1884.). Beležke. PoŠInC pristojbin©, veljavne od dne 1. junija 1925. Pisemske pošiljke. Vrsta pošiljk V tuzemstvu pristojbine redne slučajne V inozemstvu* pristojbine redne slučajne Pisma. Teža je omejena na 2 kg, razsežnost pa no sme presegati v nobeni smeri 45 om. Pisma v obliki zvitka so dovoljena v razmerju 10X75 cm. Dopisnice, izdane po poštni upravi ali zasebniku, morajo biti iz trdega papirja. Dolžina 15—10 cm, širina 105—7 cm. Tiskovine. Največja teža 2 kg, razsežnost 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Proste in nezložene v obliki dopisnice 12 X 18 om. Se pošiljajo odprte. Pristojbina za «knjižne oglase» ln «cenike (kataloge)» je znižana na 5 p za vsak posamezni izvod do 100 g. Če je izvod težji, se plača za vsakih nadal njih 100 g ali za del te teže še po 5 p. Noben izvod ne sme presegati 500 g. Ta pristojbina se plačuje neglede nato, ali ima vsak izvod bvoi posebni naslov ali pagre več izvodov pod enim naslovom. Velikost teh pošiljk: 45X45 cm ali 10X75 cm Pristojbine se plačujejo in zaračunava o, kakor za časnike in časopise, v gotovini. Za dovoljenje, da se smejo razpošiljati kniižni oglasi in ceniki po znižanih pristojbinah, je potrebna kolkovana prošnja iia poštno ravnateljstvo Naslovna stran oglasov in cenikov z znižano pristojbino mora imeti na levi zgornji strani opombo: «Kn ižni oglas», na desni strani pa: «Pristo,bina plačana v gotovini*. Po vsaki odpravi mor« pošiljatel naj kes n e je do 3 dne naslednjega meseca poslati poštnemu ravnateljstvu izvirno priznanico (II delj Tiskovine za slepce (izboklo tiskane). Največja teža 3 kg. Napis, ime založnika in druge označbe, ki se ne smatrajo za pismeno sporočilo, smejo biti pisane ali tiskane z navadnimi črkami. Takisto tudi označba na napisni strani (»Tiskovina za slepce») in naslov. Se pošiljajo odprte. do 20 g 100 par „ 40 „ 150 „ „ 60 „ 200 „ „ 80 „ 250 „ itd. za vsakih 20 g 50 par več. navadne 50 par z odgov. 100 „ do 50 g 25 par „ 100,, 50 „ „ 150 „ 75 „ „ 200 „ 100 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. do 1000 g 25 par „ 20 '0 „ 50 „ „ 3000 „ ; 5 „ Pl «!OW O £h ož > d) +> : -d * © d 'c o cu^ d > M 3 'S 'S" , ° N —. Sh d O _Q d O “ '3 S * c -3 5 « C* > >o H £ >CD to O to cž : d O, d - > o o £ Hn w S N d .2 g S 2 t "o S a-.2"«.2 £ W (5 do 20 g 300 par „ 40 „ 450 „ „ 60 „ 600 „ „ 80 „ 750 „ itd., za vsakih 20 g 150 par več. navadne 150 par z odgov. 300 „ do 50 g 50 par „ 1. 0„ 100 „ 150,, 150 „ „ 200,, 200 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. do 1000 g 50 par „ 2000,, 100 „ „ 3000 „ 150 „ d S 5' SO \c ' d ;S O4 o 'V d o Su O O a< d •oS A oj >55 3 o d «.s N -M O t-. to to ! £ tn S d ‘5 covocovoF cd oi - o & O O Oi d d d O d >o d + Za tiskovine v republiko češkoslovaško velja pristojbenik za tuzemstvo. Vrsta pošiljk pristojbine redne slučajne pristojbine redne slučajne Vzorci brez vrednosti. Največja teža 500 g. Razsežnost 30 X 20 X 10 cm, v obliki zvitka 15 X 15 cm. Zaviti morajo biti tako, da se vsebina lahko pregleda. do 100 g 50 par „ ]50 „ 75 „ „ ‘200,, 100 „ „ 250,, 125 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Poslovni papirji. Največja teža 2 kg. Razsežnost v ploščatem ovitku 45 X 45 cm, v obliki zvitka 10 X 75 cm. Za poslovne papirje se smatrajo spisi in listine, ki so docela ali deloma pisane ali risane z roko in nimajo značaja osebnih dopisov, n. pr. pravdni spisi, tovorni listi, nakladnice, računi, poslovni papirji zavarovalnic, rokopisne partiture, delavske knjižice itd. Se pošiljajo odprti. do 200 g 100 par „ 250,, 125 „ „ 300,, 150 „ „ 350,, 175 „ „ 400,, 200 „ itd., za vsakih 50 g 25 par več. Mešane pošiljke. Tiskovine (razen tiskovin za slepce), vzorci in poslovni papirji od istega pošiljatelja na istega naslovnika se lahko skupaj zavijajo in odpošiljajo. Največja teža 2 kg. Vzorec v tako mešani pošiljki ne sme biti težji od 500 g. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. X OS Ph Ph do 100 g 100 par ,, 150 ,, 150 „ „ 200,, 200 „ „ 250,, 250 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več Razsežnost: 45X20X10 V zvitku: 45X15. do 300 g 300 par „ 350„ 350 „ „ 400., 400 „ „ 450,, 450 „ itd., za vsakih 50 g 50 par več. kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje. £• . S g 2 ' ® a =■ - Sfl ' (So ten rti. 13 la IS c 5 = CC » M® «3 _ a = p. © 'S as ^ S a znesek do 25 Din .... 100 par it ti 11 it 50 ,, .... 150 yy », „ i, „ 100 „ .... 200 „ » » „ „ 300 „ .... 300 „ fi a it a 500 » .... 400 n » „ ,, ,, 1000 „ .... 500 „ Slučajne pristojbine: / do 50 Din................. 50 par Izplačnina J „ 1000 ....................100 „ { „ 5000 .................. 200 „ Ekspresnina................................. 3 Din Poizvednica................................. 3 „ Izplačilno potrdilo [ Pn I)re(^aj^ .... 3 „ l po „ .... 6 a Preklic nakaznice, izprememba naslova: (Za tako zahtevo se plača pristojbina za priporočeno pismo, eventualno tudi še za brzojavko.) Opomba: I z p 1 a 5 n i n o je treba plačati samo za navadne nakaznice, ki gredo v kraj, kjer pošta izplačuje na domu. Izplačnine proste so nakaznice, ki so naslovljene poste restanto ali na vojake, in nakaznice, ki so prenakazane na poštno hranilnico. Za ekspresne nakaznice se ne plača nobene izplačnine. Pošte, ki izplačujejo na domu, morajo po posebnem slu dostavljati tudi^ ekspresne nakazniške zneske, flruge pošte pa samo obvestilo. Ekspresne nakaznice dostavlja, oziroma obvešča sel samo med uradnimi urami. Ce se izvirna nakaznica izgubi, uniči ali pri prejemniku, oziroma (vrnjena nakaznica) pri pošiljatelju poškoduje, se plača za napravo izplačilnega pooblastila (dvojnika nakaznice) razen pristojbin za prošnjo (v kolkih) še 4 Din v poštnih znamkah. Iste pristojbine se plačajo tudi za podaljšanje roka za izplačilo privatnih nakaznic. Za pošiljanje za naslovnikom ali za vračanje nakaznic se ne zaračunava nobena pristojbina. P r e d a 1 n i n a za nakaznice znaša v krajih, kjer se izplačujejo zneski na domu, 15 Din na mesec. Brzojavne do 1000 Din. Pristojbine: a) nakaznina kakor pri navadnih nakaznicah (izplačnine ni nobene); b) brzojavna pristojbina; c) ekspresnina 3 Din, tudi tedaj, če gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte. Opomba: Brzojavna nakaznica se lahko pošlje tudi v kraj, kjer ni pošte, oziroma brzojava. Ce v naslovnem kraju ni brzojava, ampak samo pošta, pošlje zadnji brzojavni urad brzojavno nakaznico pošti kot ekspresno priporočeno pismo. Ce pa gre brzojavna nakaznica v kraj, kjer ni pošte, se ne dostavi, oziroma ne obvesti po posebnem slu, ampak tako, kakor vse druge poštne pošiljke. Pristojbine se plačajo pri predaji. Vrednostna pisma (lettres de valeur) za inozemstvo. Promet z vrednostnimi pismi je dovoljen za sedaj z Albanijo, Avstrijo. Belgijo. Brazilijo, Bolgarijo, s Češkoslovaško, z Egiptom, s Francijo, s svobodnim mestom Gdansk, z Grčijo, Italijo, Madžarsko, Nemči jo, s Poljsko, z Rumunijo, s Švedsko, Švico. Turčijo, z Veliko Britanijo, Estonijo, s Finsko, Holandsko, z Islandom, Japonsko, Letonijo, Litvo, Luksemburgom, Marokom, Norveško, s Palestino, Portugalsko, Saro, Sirijo-Libanom, Španijo, Tunisom in z belgijskim Kongom. Teža 2 kg, vrednost 3000 Din. Pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže in vrednostna pristojbina 5 Din. Opomba : Pošiljatelj mora izpolniti pri predaji brezplačni obrazec «Jam* stvo pošiljatelja., v katerem izjavlja, da v pismu ni večjo vrednosti od 3000 Din, in da jamči za vse posledice napačne vrednostne napovedi. — Vrednost je treba označiti razen v dinarski veljavi tudi v frankih in centimih po relaciji (sedaj Vrednostna (denarna) pisma za tuzemstvo. Pristojbina težna vrednostna do- stavnina ob- vestnina do g par do Din par 20 40 60 80 itd., kih 50 ps 400 450 500 550 ta vsa-20 g ir več. 100 500 1000 5000 potem p vsakih 10 ali del te nosti š 100 p 100 200 500 1000 a za 00 Din vred-e po ar. Ce je naslovljeno pismo w v kraj, kjer je pošta in do-stavlja pošta vrednostna S pisma na dom. ° 50 par l-S .2 >§ Oh C S-3 cc K * r? O > Ekspresnina 3 Din. Pristojbina za pokaz 50 par, če je pismo obremenjeno z odkupnino. Povratnica ob predaji 3 Din, po predaji 6 Din. Poizvednica 3 Din. Za preklic pisma, za izpremembo naslova in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za brzojavko. Opombe: Teža 2 kg, vrednost neomejena. Sprejemajo se samo zaprta pisma. Ekspresno denarno pismo se dostavlja po posebnem slu le tedaj, če naslovna pošta poštne nakaznice izplačuje na domu, sicer se dostavi samo obvestilo. Ekspresno denarno pismo z označeno vrednostjo preko 250 Din se nikdar ne dostavi po posebnem slu, ampak se samo obvesti. Prejemnik obvestila o taki pošiljki pa sme zahtevati, da se mu obveščeno pismo dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) in če plača dostavnino. — Ekspresno se denarna pisma dostavljajo ali obveščajo samo od 6. do 21. ure če je pa pismo odkupno, samo med uradnimi urami. — Za ekspresno denarno pismo se ne plača niti dostavnina niti ob-vestnina. Pri odkupnih denarnih pismih odbije naslovna pošta od izterjane odkupnine nakaznino za dotični znesek, ceno nakazniške golice in, če treba, tudi izplačnino, ako se odkupna nakaznica izplača na domu. Ce se pošlje vrednostno pismo drugam ali pa vrne sprejemni pošti, se zaračuni samo dostavnina ali obvestnina. Za denarne pošiljke (pošiljke z denarjem ali vrednostnimi papirji), ki so zavite v obliki paketa in katerih vrednost ne presega 5000 Din, je težna in vrednostna pristojbina ista kakor pri paketih; če je pa vrednost večja od 5000 Din, se plača za vsakih 1000 Din ali del tega zneska še po 1 Din. Za denarna pisma, naslovljena poste restante ali na vojake, se ne plača dostavnina, ampak samo obvestnina. Paketi za tuzemstvo. Pristojbine težna vrednostna do- stavnina ob- vestnina nakaznina izplačnina do kg Din do Din par za odkupnino par za odkupnino par 1 5 10 15 oO Za loče obsežnt ket ali zahtev opre.< se plai kratna pristc 6 10 20 30 40 nko(t. j. .ši pa-aket.ki a večjo most) ■a dva-težna jbina. 100 500 1000 5000 potem j vsakih 10 ali del te nosti š 100 p 100 200 500 1000 >a za 00 Din vred-e po ar. Če je naslovljen paket v kraj, kjer je pošta in če pošta dostavlja 2 pakete na dom. 50 par S C M _0> OJ n -i -m ci iZ >33 C ^ O £>> o £ d a, do 25 Din 50 „ „ 100 „ » 300 „ 500 „ „ 1000 „ „ 2000 „ >> 3000 u „ 4000 „ » 5000 „ 100 150 200 300 400 500 600 700 900 1200 do 50 Din „ 1000 „ „ 5000 „ 50 100 200 .Ekspresnina 6 Din. — Povratnica ob predaji 3 3 Din. — Za preklic paketa, za izpremembo naslt stojbina za priporočeno pismo in eventualno tudi za 0 P O Naj večja teža 20 kg, Za pakete, ki so naslovljeni poste restante ali na vojake, se plača vedno samo obvestnina. Za vse druge pakete, tudi za tiste, ki so naslovljeni na imetnike predalov, se mora plačati dostavnina, oziroma obvestnina. Za ekspresni paket se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Paketi se ekspresno dostavljajo samo v krajih, kjer je pošta. Ekspresne odkupne pakete dostavljajo po posebnem slu samo pošte, ki nakazmške zneske izplačujejo na domu, druge jih samo obveščajo.. Ekspresni paketi, katerih teža presega 5 kg, se nikdar ne dostavijo po posebnem slu, ampak se samo obveščajo. Prejemnik obvestila o takem paketu pa sme zahtevati, da se mu paket dostavi pri naslednjem rednem obhodu, če se take pošiljke sploh dostavljajo na dom (v ljubljanskem področju pošte Ljubljana I, Maribor I in Celje) in če plača do-stavnino. — Ekspresno se dostavlja, oziroma obvešča samo med 6. in 21. uro, ekspresne pakete z odkupnino pa dostavlja poseben sel le med uradnimi urami. Za paket z odkupnino se plača ob predaji tudi še nakaznina za odkupni znesek in, če treba, tudi izplačnina, ako sprejemna Paketi za inozemstvo. V katere države in do katere teže se pošiljajo paketi v inozemstvo in kakšne so pristojbine, se lahko poizve na vsaki pošti. Vsaka pošiljka mora biti frankirana že pri predaji. Izvozne pošiljke se lahko predajajo na vseh poštah. V krajih, kjer so carinarnice, skrbo za ocarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že ocarinjene in plombirane pošiljke. Kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne pakete ondotne pošte in jih odpravljajo na najbližjo pošto, kjer je carinarnica. — Za izvoz poštnopaketnih pošiljk se zahteva zavarovanje valute za tisto blago, ki presega vrednost 1000 Din in ki se pošilja v poštnih paketih v inozemstvo. Ako se pošiljajo v paketih manjše količine živil, je treba za oproščenje od zavarovanja valute posebnega dovoljenja od generalnega inšpektorata carine. Predpisano potrdilo, oziroma dovoljenje si morajo preskrbeti pošiljatelji sami. Zavoj izvoznih paketov naj bo iz močne lepenke, zavite v platno (če mogoče voščeno), ali pa iz močnih lesenih ali pločevinastih zabojev. Naslov naj bo napisan na pošiljki sami, a ne s svinčnikom. Vrednost mora biti označena v frankih z besedami in številkami. Stvar pošiljatelja je, da poizve, ali je uvoz predmetov v naslovno državo dovoljen ali ne. Pošiljatelj mora na spremnici označiti, kaj naj se s paketom zgodi, ako bi se naslovniku ne mogel izročiti. Izkaznica o istovetnosti (identiteti) je veljavna tri leta in stane 10 Din. Din. — Povratnica po predaji 6 Din. — Poizvednica >va in za znižanje ali črtanje odkupnine se plača pri-brzojavko. MBA: vrednost neomejena. pošta paketa (naslovna pošta odkupne nakaznice) izplačuje nakaznice na domu. Tudi te pristojbine se nalepljajo v znamkah na spremnico. Pristojbina za pokaz se pri odkupnih paketih ne plačuje, a od izterjane odkupnine se nikakršne pristojbine ne odbijajo. P r e d a 1 n i n a za pakete znaša v krajih, kjer se paketi dostavljajo, po 15 Din na mesec. Obvestilo o nedostavljivem paketu se izroči zaprto pošiljatelju, ki plača zanj 50 par. L e ž n i n a za pakete znaša 100 par za vsak dan, za katerega se ležnina zaračunava. Za pošiljanje paketov za naslovnikom in za vračanje paketov se zaračunava težna pristojbina, vrednostna pristojbina (če je vrednost označena) in dostavnina, oziroma obvestnina. Glede paketov z denarjem in vrednostnimi papirji glej opombo k pregledu pristojbin za vrednostna pisma. Odkupni zneski preko 1000 do 5000 Din se izplačujejo na domu samo v ožjem (krajevnem) dostavnem okraju pošte. v Čekovne položnice. Pristojbine: 1.) za zasebna sporočila na drugi strani (hrbtu) položnice 50 par; 2.) za prejemno potrdilo, ki ga plačnik davka zahteva, 50 ali pa 100 par, kakor pač želi, da dobi to potrdilo po dopisnici ali v pismu. Za čekovne nakaznice plača naslovnik izplačnino, če gredo v kraj, kjer jih pošta dostavlja na dom. Zaklenjene torbe. Prejemniki, ki ne stanujejo v kraju, kjer je pošta, lahko zahtevajo, da se jim navadne pisemske pošiljke in obvestila o drugih pošiljkah pošiljajo po lastnem slu ali po obstoječi poštni zvezi v zaklenjeni torbi, od katere se en ključ hrani na pošti. Torbo si mora prejemnik sam nabaviti. Pošta jo odpira in zapira. Za opravljanje tega dela se plača po 10 Din na mesec. v Časniki in časopisi. Za vsak izvod časnikov in časopisov, ki jih oddajajo na pošto časopisna upravni št v a, se plača od vsakih 100 g ali del te teže po 5 par, Se ima vsak izvod svoj posebni naslov, če je pa naslov skupen, pa po 2 pari; za časopisne priloge, ki so dovoljene do 30 g (za posamezno prilogo), se plača po 2 Din za vsakih 100 kosov oziroma za del tega števila. Za vse časopise, dnevnike in nednevnike je uvedeno plačevanje poštnih pristojbin v gotovini. Časniki in časopisi, ki jih pošiljajo zasebniki, se morajo frankirati kot tiskovine po pristojbeniku za tiskovine. Časopisi za inozemstvo se morajo frankirati s frankov-nimi znamkami po pristojbeniku za tiskovine. Za časnike in časopise, ki gredo v Alžir, Argentinijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Francijo in kolonije, Grčijo, Letonijo, Luksemburg, Madžarsko, Maroko, Nemčijo, Paragvaj, Poljsko, Portugalsko in kolonije, Rumunijo, Rusijo, Saro, Sirijo-Liban, Španijo, Tunis in Urugvaj znaša pristojbina 25 par za vsakih 50 g ali del te teže. Kolki za listine. 1.) Listine o jamstvu in kavcijah 0-1 % polistinjenega zneska. 2.) Zadolžnice in pobotnice 0-5 % polistinjenega zneska. 3.) Odstopnice 2 % polistinjenega zneska. 4.) Pogodbe.......................................2 Din. 5.) Oporoke.......................................3 „ 6.) Izpričevala..................................20 „ Mojstrsko izpričevalo........................60 „ Pomočniško izpričevalo........................5 „ Izpričevalo osnovnih šol...............5 „ Izpričevalo srednjih šol . . . 5 in 10 „ Maturitetno izpričevalo......................30 „ 7.) Računi trgovcev in obrtnikov: a) do 100 Din................................10 par, b) preko 100 Din.............................20 „ 8.) Lepaki ......................................10 „ 9.) Menice, tuzemske, se ne smejo kolkovati, temveč se morajo kupiti znesku primerne golice. 10.) Zastavne listine denarnih zavodov se morajo kolkovati. Ad 9.) in 10.): Kupnina za menične golice, oziroma kolek za zastavne listine znaša: preko 125.000 Din do 150.000 Din „ 150.000 „ „ 175.000 „ do 300 Din . . . Din 0-60 'eko 800 Din 600 „ . . . „ 1-20 600 „ 1.200 „ . . „ 2— 1.200 „ „ 2.000 „ . . „ 4— 2.000 „ 3.200 „ . . 6-20 3.200 „ „ 5.000 „ . . „ 9-80 5.000 „ 6.800 „ . . . „ 13-20 6.800 „ „ 10.400 „ . . „ 19— 10.400 „ „ 14.000 „ . . . „ 25— 14.000 „ „ 20.000 „ . . . „ 34— „ 20.000 „ „ 26.000 „ . . . „ 43— „ 26.000 „ „ 32.000 „ . . „ 52— „ 32.000 „ „ 38.000 „ . . . „ 61— 38.000 „ „ 44.000 „ . . „ 70— 44.000 „ „ 50.000 „ . . „ 79— „ 50.000 „ „ 60.000 „ . . . „ 94— 60.000 „ „ 70.000 „ . . „ 109— „ 70.000 „ „ 80.000 „ . . . „ 124— „ 80.000 „ „ 90.000 „ . . „ 139— „ 90.000 „ „ 100.000 „ . . . „ 154— „ 100.000 „ „ 125.000 „ . . . „ 192— „ 175.000 „ „ 200.000 „ „ 200.000 „ „ 250.000 „ „ 250.000 „ „ 300.000 „ „ 300.000 „ „ 350.000 „ „ 350.000 „ „ 400.000 „ „ 400.000 „ „ 500.000 „ preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. Znesek izpod 1000 Din se jemlje za polnih 1000 Din. Din 230-— „ 268— „ 306— „ 382— „ 458— „ 534— „ 610— „ 760— Koledar za leta 1801 do 1980, S tem koledarjem se more določiti, katerega dne v tednu se je izvršil ali se izvrši katerikoli dogodek iz let 1801. do 1980. A. LETNICE B. MESECI s u rt — ■C ••2 2 ee E S. a c o •H, K B U ► rt £ l Cu 1 0 s c £> i * O a E l •c 1801 1829 1857 1885 1925 1953 4 0 0 3 5 1 3 6 2 4 0 0 2 30 58 86 26 54 5 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 3 31 59 87 27 55 6 2 2 5 0 3 5 1 4 6 2 4 4 32 60 88 28 56 0 3 4 u 2 5 0 3 6 1 4 6 5 33 61 89 1901 29 57 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 6 34 62 90 2 30 58 3 6 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 7 35 63 91 3 31 55' 4 0 0 3 5 1 3 6 2 4 0 2 8 36 64 92 4 32 60 5 1 2 5 0 3 5 1 4 6 2 4 9 37 65 93 5 33 61 0 3 3 6 1 4 6 2 6 0 3 5 10 88 66 94 6 34 62 1 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 ti 11 39 67 95 7 35 63 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 12 40 68 96 8 36 64 3 6 0 3 5 1 3 6 2 4 0 2 13 41 69 97 9 37 65 5 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 14 42 70 98 10 38 66 6 2 2 5 0 3 5 1 4 6 2 4 15 43 71 99 11 39 67 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 5 16 44 72 12 40 68 l 4 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 17 45 73 13 41 69 3 6 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 18 46 74 14 42 70 4 0 0 3 5 1 3 6 2 4 0 2 19 47 75 15 43 71 5 1 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 20 48 76 16 44 72 6 2 3 6 1 4 6 2 5 0 3 5 21 49 77 1900 17 45 73 1 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 6 22 50 78 18 46 74 2 5 5 1 3 6 1 4 0 2 5 0 23 51 79 19 47 75 3 6 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 24 52 80 20 48 76 4 0 1 4 6 2 4 0 3 5 1 3 25 53 81 21 49 77 6 2 2 5 0 3 5 1 4 6 2 4 26 54 82 22 50 78 0 3 3 6 1 4 6 2 5 0 3 5 27 55 83 23 51 79 1 4 4 0 2 5 0 3 6 1 4 6 1828 1856 1884 1924 1952 1980 2 5 6 2 4 0 2 5 1 3 6 1 C. TEDNI 1 8 15 22 29 36 nedelja 2 9 16 23 30 37 ponedeljek 3 10 17 24 31 torek 4 11 18 25 32 sreda 5 12 19 26 33 četrtek 6 13 20 27 34 petek 7 14 21 28 35 sobota Pojasnilo. Vprašanje: Prešeren je umrl 10. februarja 1849. Kateri dan v tednu? — Odgovor: V soboto. Rešitev: V razpredelnici A poiščeš letnico 1849. in greš na desno v razpredelnico B do februarja, kjer dobiš številko 4. Tej prišteješ številko mesečnega dneva, v našem primeru 10. Vsota 14 v razpredelnici C ti pokaže soboto. V. Vodnik je preminul 8. januarja 1819. 5-f8 = 13, torej petek. Ivan Cankar se je rodil 10. maja 1876. 1 +10 = 11, v sredo. ★ ★ ★ OD VODNIKA DO DANES. (OB 180LETNICI «LJUBLJANSKIH NOVIC».) I. L.: Letos so se spomnili slovenski listi 1301et-nice Vodnikovih ^Ljubljanskih Novic». To je bil prvi slovenski časopis, kar pomeni za našo tedanjo dobo velik napredek. Dandanes, ko imamo listov in novin že skoraj preveč, si moremo komaj predstavljati težave, ki jih je imel urednik Vodnik pri izdajanju lista, pa tudi ogromno važnost, ki jo je imel ta prvi list za naše tedanje razmere. Le škoda, da se Slovenci tega niso zavedali in je moral Vodnik po treh letih svojega truda in dela koncem leta 1800. naznaniti, da «v pri-hodnim lejtu ne bodo krajnske novice več vun dajane.> In tako smo ostali Slovenci brez slovenskega lista do leta 1843., ko je začel dr. Janez Blei-weis izdajati svoje «Novicex Kako pa je bilo pred tem? Dandanes si življenja brez listov sploh predstavljati ne moremo. Saj je pri nas skoraj prav vsaka kmečka hiša naročena na kak list, kar je prav, ker živimo v času demokracije, ko vsi državljani sodelujejo pri javnih zadevah. Včasih ni bilo tako. Vladal je cesar s svojimi plemiči in ministri in kmet pri državnih stvareh ni imel besede. Ker ni bilo šol, tudi večinoma ljudje citati niso znali. Pa tudi gospoda še takrat ni imela časopisov. Le o kakšnem prav važnem dogodku so iz- hajali navadno ilustrirani letaki, ki se jih je tudi pri nas nekaj ohranilo, na primer še iz leta 1578., ko so Turki napadli in uničili Metliko. Pozneje so Benečani in Genovezi, ki so mnogo jadrali po morju, tiskali nekaka poročila o važnejših dogodkih. V večjih nemških mestih, kjer je bil že precej razvit tiskarski obrt, so izhajali stalni letaki, ki so oznanjali nenavadne dogodivščine, tako na primer od leta 1590. v Frankfurtu, od leta 1619. v Lipskem, od leta 1606. v Londonu. Iz tega so se razvili tedniki, ki jih nahajamo od leta 1609. v Štrasburgu, od leta 1660. v Lipskem šestkrat na teden pod naslovom cLeipziger Zeitung». Leta 1702. dobi London svoj prvi dnevnik (cThe Daily Courant>), v Parizu začne izhajati leta 1681. prvi list «La Gazette» in šele leta 1777. prvi dnevnik. Ko pa je leta 1789. izbruhnila francoska revolucija, je izhajalo takoj nad tisoč različnih listov. Medtem se je časopisje razvilo tudi v slovanskih deželah, posebno v Rusiji za časa carice Katarine. Čehi so dobili leta 1789. svoje prve «Novice». Naraščajoča trgovina in promet, pa tudi .večje zanimanje za domače in tuje državne razmere, je pospešilo razvoj časopisja v drugi polovici 18. stoletja povsod in tudi Ljubljana je leta 1778. dobila svoj stalni list cLaibacher Zei- LUBLANSKE N O V I Z E JANN. FRIDR. EGERGA r Profenza 17 97» Nro. i. * * # * * * T * * * Je Kafha savrplat Se terga kej n(t ? Mo] fofed kaj dgla ? Sim barat shg lit. • • • # * * * ' * Al vunmofti jtnajo Po fvfjti kej vezh? \1 drujga kej snajo, hrufhke fam’ pezh? tung», v nemškem jeziku. A vse to ni imelo pomena za naš slovenski narod, kar je Vodnik dobro razumel in se zato odločil, da začne izdajati slovenski list «Ljubljanske No,vice». Založnika je našel v Jan. Frideriku Egerju v Ljubljani. Prva številka je izšla dne 4. januarja leta 1797. v Egerjevi tiskarni na Poljanah hiš. št. 3. Izhajale so poldrugo leto dvakrat na teden, ob sredah in sobotah, potem pa samo enkrat na teden. Prva stran «Ljubljanskih Novic> nosi Vodnikove .verze, ki so nekak program: Je kaša zavrela, se trga kaj nit? Kaj sosed moj dela, sem barat že sit. Al’ umnost imajo po svetu kaj več, al’ druz’ga kaj znajo ko hruške sam’ peč! Od tega Novice ljubljanske pov’do, za nov’ let potice še take ni b’lo. «Novice» so prišle ravno v zelo važno dobo, ko so začele francoske čete pod vodstvom mladega Napoleona pretresati zastarelo Evropo. Že leto pred tem (1796) so bili ,važni vojni dogodki v Italiji, leta 1797. v marcu pa so stali Francozi že na Soči in potem prodirali preko naših krajev proti Gradcu, kjer je morala Avstrija prositi za mir. Vse to je prišlo zelo nenadno in Vodnik je imel dosti dela, da je pojasnjeval ljudem, kaj se godi pri nas in drugod po svetu. Poleg teh, rekli bi, političnih novic, ki pa so bile pod strogim nadzorstvom, je Vodnik v «Novicah» prinašal poučne spise, posebno ,važno je «Povedanje od slovenskega jezika», kjer razlaga, da smo Slovenci Slovani in podaja na kratko našo zgodovino. Najbolj zanimivo pa je, če pogledamo, kako je Vodnik poročal o raznih iznajdbah, ki so se takrat hitro množile. Danes, ko živimo v dobi elektrike, telegrafa, telefona, radia, zrakoplovstva itd., ne bo brez zanimivosti pogledati nazaj, ' kako je takrat — pred 130. leti — naš narodni učitelj poročal o novih iznajdbah, kako je sodil o njih in kako je skušal te nove dogodke pojasniti v domačem jeziku svojim čitateljem. Iz tega bomo tudi spoznali, kako smo v teh 130. letih napredovali in kako se je iz takratnih prvotnih začetkov razvila naša današnja moderna tehnika in kultura. Tako čitamo n. pr. leta 1797. v št. 93. o vožnji po zraku: Morebit so moji bravci že kaj slišali od vožne po lufti ali po zraki, vender tiga še niso vedeli, kar je te dni eden ,v Parizi sturil, de se je na eni brambi na tla doli iz visokiga brez škode spustil. On je tako sturil: je naredil en velik okoliš ali kuglo iz žide, ta je narazen razpeta, znotraj prazna; v nji j je zakuril; luft postane skuz to tanek, okoliš s tankim luftam napolnen hiti na kvišku; kakor smrekov les v vodi na verhi plava, tako namreč tudi tanši luft grede na višavo inu zgoraj svoje glihe luft išče. Na ta okoliš je gospod Garnerin v Parizi pervezal svojo narejeno brambo iz žide narazen razpeto inu na. šev pol votlo, kakor ena skleda; v to brambo je stopil inu se je pustil v zrak na kvišku uzdignit; kader pride 200 sežnov visoko, prereže veruvce, na katerih je bramba zuper padec pervezana; pusti okoliš naprej v zrak ali luft iti, on pa na svoji brambi stoječ na tla doli pade brez vsiga poškodovanja. -■ Je vender res, porečete, de so vse sorte norci na sveti; jes pa pravim, de iz enlga takiga znaj-denja se zna z čašam dosti prida za človeštvo perdobiti. Sledno pervo znajdeaje se Judem smešno dozdeva, kader je le za kratek čas ludem pokazano; ali kader se pokaže, de za-more kej prida pernesti, takrat šele zijajo inu pravijo: Kdo bi bil rekel, de bo iz tiga praz-niga meha kaj moke. Leta 1799. Vodnik spet poroča ,v «Novicah> o nekih tedanjih letalskih poskusih: Osemnajsto stoletje, v katirim živimo, inu zdaj k koncu gre, se hoče v zadnih letah nar-viši povzdigniti v umetnostih inu novih znaj-denjih. Preden tih 18 sto let po izveličarjovim rojstvi pretečejo, bodo vender znajdeli umnost, se po zraki ali lufti voziti inu te luftne kroge po volji strumati. Eden na Dunaji, kir za zdaj neče imena povedati, je to znajdel, kako se viža struma, ali kermi po lufti. Svoje znajdenje je popisal inu dal hraniti v bukviše visokih šol na Dunaji; zato de bi njemu čast ostala za perviga znajdevca spoznan biti, ako bi en drugi tim časi ravno to vižo znajdel. On bo še nekaj časa skušne delal, preden bo svoje znajdenje na dan dal. En sam človek bo po lufti več centov teže vozil, kamer bo hotel, inu bo desetkrat pred inu hitriši kakor po tleh (Nov. 1799., št. 10.) Tu torej slišimo že celo prerokovanje o bodočnosti, kajti največja težava pri balonu je bila ta, da ga Je vodil veter — ne pa človek. Zanimivo je, kako Vodnik veruje v napredek tehnike in po svoje preprosto izraža upanje, da bo človeštvo iznašlo še marsikaj, o čemer se sodobnikom niti ne sanja. Kako so naši predniki brali n. pr. poročilo ,v «Novicah»: «Deželak Garnerin se je pelal v luft z enim serčnim dekletam 1460 sežnov visoko v enim luftnim krogi, nazaj se je perpelal štiri mile daleč od Pariza. Zdaj misli na več dni v luft iti.» Danes, ko letamo okoli sveta, ko dan na dan doživljamo nove uspehe in imamo že stalno vožnjo med velikimi mesti, vidimo, koliko časa je rabil človek, da je obvladal zrak. In nehote se nam stavi vprašanje: kako bo čez sto let? Vodnikov Garnerin se je peljal s svojim «srčnim dekletoma 1460 sežnjev visoko, letos pa sta letalca Gray in Hawthorn v Saint Louisu dosegla višino 12.300 metrov, kar je skoraj petkrat tako visoko kakor naš Triglav. Nazaj se je pripeljal štiri milje daleč od Pariza — mi pa smo doživeli, da se je Lindbergh v 33 urah pripeljal iz New-Yorka v Pariz in za njim se je tekom par tednov posrečilo Chamberlainu in Lewinu, da sta preletela ocean. Prav tako veliko zanimanje je bilo ob Vodnikovih časih za telegrafiranje. Se.veda še ne v današnjem smislu besede. Šlo je za to, kako bi se dalo s svetlimi znaki dajati znamenja v daljavo. Znano je, da smo v turških časih pri nas po gorah prižigali grmade. V 17. stoletju imamo več poskusov, da so se namesto ognje,v uporabljali posebni ognjeni znaki. Francoz Klaudij Chappe (izg. Šap) je skupno s svojima bratoma Abrahamom in Ignacijem sestavil natančen optičen telegraf, ki ga je z obširno razlago leta 1792. predložil narodnemu konventu in ta je odobril njegov načrt. Leta 1793. je bil vpeljan ta optičen telegraf med Parizom in Lilleom, nato jih je v kratkem času sledilo še več, ker so to zahtevali burni vojni časi. Te vrste «telegraf» se je uporabljal potem skoraj 50 let, dokler ga ni nadomestil današnji telegraf. Seveda je bil ta brzojav odvisen od vremenskih razmer in je mogel služiti samo ob lepem vremenu. Izumitelj Chappe je bil na ta svoj izum zelo ponosen in je pričakoval od njega velikih uspehov. Ker so mu drugi očitali, da ni on prvi prišel na to misel in da iznajdba ni tako velikega pomena, se je leta 1805. usmrtil. O podobnem izumu poroča tudi Vodnik, ki to svojim bralcem takole razlaga: M a d r i t v Španiji 29. Listovgnoja. Doktor Francesco Salva je eniga daleč pisarja z elek-tro.vim ognam znajdel. To je ena naredba, z katero se od daleč pisanje vidi inu bere, tedej se zna, postavim, na Lubelu pisat inu na Šmarni gori brati; v Lublani na gradu nej spet eden ravno to piše, se bo v Ravnik nad Verhniko vidilo, tam nej piše hitro eden, se vidi v Nanos, iz Nanosa na debeli hrib nad Terstam, od tam v Terstu. — če bi tedaj v Cel o vci eden pisal timu, ki je na Lubelu inu ta hitro naprej inu tako tudi vsi ti drugi; bi se v nekaterih minutah lahko v Terst vedit dalo, kaj se v Celovci godi; inu tudi iz Tersta nazaj. Na vsakimu tih krajov pak je treba hišo, perpravo, naredbo inu ludi postavit, kateri za to branje inu pisanje skerbe inu nič ne zamude. Kako se to nareja, je še ena skrivnost mej taistim, kateri so to znajdili; vender en koliko zastopimo, de, kei se ogenj deleč vidi, se znajo z njim na deleč znamina delat, katere po svoji mnogiterosti čerke pomenijo; za katere znamina so pisarji pop red med sabo zastopleni, de vedo kaj za en puštob se skuz to ali ono znamine meni. Te reči so drage, inu le krajli premorejo kej takiga gor postavit; kdo ve, al ne bodo morebit brihtni ludje to umetnost tako deleč gnali, de bo le malo muje inu denarjov velala. Meni se mogoče zdi. (Nov. 1797., št. 10.) Res so ljudje to umetnost tako daleč gnali, da danes le malo muje in denarjev ,velja. Sicer takrat stvar ni bila tako enostavna, kot jo Vodnik svojim bralcem predstavlja — bili so to začetki že pravega telegrafa — saj je prav takrat italijanski grof Aleksander Volta (katerega stoletnico smrti letos praznujemo), iznašel galvansko elektriko in svoje poskuse kazal samemu Napoleonu, ki se je zanimal zanje. Glas o tem je segel gotovo tudi v uredništvo «Novic». Volta je bil profesor fizike v Comu in se je mnogo bavil z električnimi poskusi, tako da so mu rekli ckomski čarovnika. Ze leta 1776. je sestavil elektrofor, pozneje pa vodikovo lamlo in električno pištolo za prižiganje gorljivih plinov. Leta 1779. je postal profesor fizike v Padovi, kjer se je proslavil z razlago pojavov, ki jih je bil odkril dr. Galvani. Pozneje je sestavil svoj znani Voltov člen in je z novo iznajdbo potoval po tedanjih evropskih državah. V tej dobi je bila torej že znana galvanska elektrika in na tej podlagi so se začeli no,vi poizkusi tudi v brzo-javljanju. Leta 1809. je Sommering sestavil že elektrokemičen telegraf, ki pa še ni mogel delovati na veliko daljavo. Šele leta 1833. sta Weber in Gemss v Gottlingah izgotovila elek-tromagnetičen telegraf, ki je segal od enega zavoda do drugega v daljavi 9000 čevljev. Steinheil je izpopolnil to iznajdbo toliko, da je leta 1837. izpeljal prvi daljši brzojav na Bogenhausen v daljavi 30.500 čevljev. Medtem so pa že stekle prve železnice (prav letos smo slavili stoletnico njihovih prvih začetkov) in brzojav je postajal pri novem hitrejšem prometu čim dalje večje važnosti. Wheafston in Cooke sta izpopolnila dotedanje poskuse in speljala leta 1840. ob greatwesterski železnici telegraf na 62 km dolgi progi. Medtem je Morse izumil svoj sprejemni aparat, ki je prišel po letu 1844. .v splošno porabo. Do danes se je seveda še znatno izpopolnil. Do leta 1844. je služil te vrste brzojav v Ameriki tudi za javen privaten promet, pri nas je stopil v službo javnosti po letu 1847. Danes sega telegram že v zadnjo vas in veže vse dele sveta. Tako napredujemo. Stari Grki so rekli, da je vojna mati vseh reči, t. j. da se vse na svetu rodi iz boja. To nam potrjuje vsakdanje življenje, pa tudi zgodovina. Spomnimo se samo na svetovno vojno, kako je bil v stiski in borbi izumljiv človeški duh in kako je boj za zmago in obstoj pospeševal razvoj tehnike. Tudi za časa Vodnikovih «Novic> so bili taki viharni časi in, kdor se spomni, kakšnega pomena je bil v svetovni vojni telefon, se ne bo čudil, če so tudi Napoleonovi oficirji premišljali, kako bi se dalo «na daleč goyoriti». Tudi o tem je izvedel naš urednik «Novic» in poroča leta 1800. na str. 44. sledeče: En morski oficir v Parizi je iznešel izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč oče. Glas izrečene govorice preleti v eni minuti 10 angleških mil. Ali je ta izum takrat že prišel do veljave, nam ni znano. Goto.vo je, da so skušali tudi na tem polju napredovati, kajti dotlej so služili za telefon le klicarji, ki so od griča do griča klicali in ponavljali poročila in ukaze. Da bi bil mogel v tem času kdo «besede tako daleč glasiti, kakor daleč oče>, o tem upravičeno dvomimo, kajti to smo dosegli šele v novejšem času z našim modernim telefonom in z radijem. Najbrže je bil to izum le na papirju, kajti sicer bi bil ta cmorski oficir v Parizi» sporočil svetu tudi svoje cenjeno ime. Vidimo pa iz tega, da so se že takrat zanimali tudi za «telefom, ki pa je bil še težja iznajdba nego telegraf in se je razvil šele za njim. Leta 1849. je sestavil Meneči v Habani svoj akustičen telefon, ki ga je izpopolnil na Nemškem Reis leta 1860. Pravi izumitelj današnjega telefona je A. G. Bell, ki je ravno pred 50 leti, t. j. leta 1877., prijavil v Bostonu svoj aparat za patent. Bell je bil Anglež, živel je v Canadi in postal docent fiziologije ,v Bostonu. Bil je specialist za vratne bolezni in se je bavil s fiziko le v svojih laboratorijih. Sestavil je aparat, ki se je izkazal jako uporaben in telefon se je zadnjih 50 let razvil s tako naglico, da danes res lahko govorimo tako daleč, kakor daleč hočemo. Brez telefona si že našega modernega življenja misliti ne moremo. Njemu je sledil najprej brezžični telefon, danes pa obvlada svet radio. Kako vsestranski je bil naš prvi novinar, kaže n. pr. sledeča novica: V Meklenburgi na Prajzovskem je gospod Behrens znajdel eno perpravo za ponočne tatove odverniti. Kjerkol hoče tat v hišo predreti, al skuz okno, vrata al zid, bode vselej odgnan zato, ker je perprava tako narejena, de ona zdajci pozgoni, luč peržge, hišo razsvetli inu, če kdo hoče, eno pušo sproži. To je bila v tistih nevarnih časih gotovo važna iznajdba in, kakor se vidi, precej popolna. Tudi v tem oziru smo do danes napredovali, ne le glede blagajn, ki so dandanes gotovo trdnejše in bolj zavarovane pred ognjem in tatovi, nego pred 130. leti, ampak tudi glede naprav proti tatovom. Ravno letos smo imeli v Ljubljani posebno iznajdbo gospoda V. Kukca, ki je sestavil aparate za varstvo blagajn proti tatovom, tako da se zdi, da bo poslej vsak vlom nemogoč. Izkušnja, ža-libog, uči, da tudi ves napredek zadnjih let na tem polju ni varoval blagajn pred drznimi vlomilci, o katerih čitamo dan na dan. Najboljše sredstvo je pač, če aparat «eno pušo sproži» in zadene. Tako imamo v Vodnikovih «Ljubljanskih Novicah» mnogo zanimivega, kar priča o Vodnikovi pozornosti za svetovne dogodke in iznajdbe, ter kaže njegov novinarski talent, s katerim je skušal svoje čitatelje seznaniti z najvažnejšimi pojavi svoje dobe. Tako leži v njegovih «No,vicah> zakopane mnogo naše kulturne zgodovine. In na nas bodo čez 100 let gledali morebiti prav tako in primerjali svoj napredek z našim današnjim življenjem. P. K.: ČRTE IZ DROBNE KULTURNE KRONIKE. Vsega prinese v dolgem teku svojih dni eno leto: veselih spominov, jubilejev, težkih izgub in ločitev, spodbudnih praznovanj in trdih presenečenj. Zdaj se iz tisočletnega in stoletnega brzenja časa kot blesteč utrinek odtrga svetlo ime in ponos na delo iz davnih let, zdaj se spet narod-gospodar s hvaležnim priznanjem spominja še živečega moža-orača in sejavca, ki je globoko zastavil plug in zdrava, plodna semena raztrosil, zdaj se sredi zamotane sočasnosti zakloni v onostransko večnost tvorec iz domače grude, ki se je v duhovnem darovanju samega sebe kot mavrica razbočil med oblake praznih marenj in sebičnih nagnenj svoje dobe. In kronika beleži... Tisoč sto let je minilo, odkar se je grškemu očetu v Solunu rodil sin Konstantin, naš veliki narodni apostol sv. Ciril, ki je z bratom Metodom izvršil za Slovane tako ogromno delo, da sega še živo do nas preko vseh stoletij in nam kaže pot iz preteklosti ,v bodočnost. Ne bomo se mudili ob svetnikovem življenjepisu, saj ga pri nas vsi poznamo. In vsakdo ve, da je sv. Ciril izumil najstarejšo slovansko abecedo, glagolico, in da sta z bratom prevedla v staroslovenski jezik molitve in evangelije. In če danes pravično zahtevamo od Rima uvedbo narodnega, oziroma staroslovenskega bogoslužja v naše cerkve, se borimo samo za delo in oporoko velikega Cirila, ki se, presijan od duha prave ljubezni, resnice in pravice, v borbi za naš jezik ni ,vdal svojim preganjalcem. Naj navedemo tu staro legendo, ki pripoveduje, kako je neustrašeni naš apostol zagovarjal slovansko bogoslužje: Ko je prišel Ciril s svojimi učenci od slovanskega kneza Koclja v Benetke, so se proti njemu zbrali škofje, duhovniki in menihi, kakor vrani proti sokolu, in povzdigovali trijezično krivoverstvo (t. j. vero, da se sme brati maša le v treh jezikih, v hebrejskem, grškem in latinskem, ker je bil baje samo v teh jezikih napis na Kristovem križu), rekoč: «Človek, povej nam, kako da si ti napisal knjige v slovanskih črkah, ki jih prej ni iznašel nihče, niti apostoli, niti rimski papež, niti sv. Gregor, niti Hieronim, niti Avguštin? Mi pa poznamo samo tri jezike, ,v katerih je dovoljeno slaviti Bogab In Ciril jim je odgovoril, da poleg Hebrejcev, Grkov in Latincev tudi drugi narodi časte Boga v svojem jeziku, in sicer: Armenci, Perzi, Abasgi, Ilirci (Gružini), Lugdi, Goti, Avari, Tirzi, Kazari, Arabci, Egipčani (Kopti), Sirci in drugi. In potem jim je velel: «Ali ne dežuje od Boga na vse enako? Ali ne sveti solnce na vse? Ali ne dihamo zraka vsi enako? Kako da se ne sramujete, da cenite le tri jezike, vsem drugim jezikom in plemenom pa ukazujete, da naj bodo slepi in gluhi. Povejte mi, ali mar menite, da je Bog nezmožen in da ne bi mogel tega dati, ali pa mislite, da je tako nevoščljiv, da bi ne hotel dati. Mi pa poznamo mnogo narodov, ki imajo knjige in slave Boga vsak v svojem jeziku...» S temi in še mnogimi drugimi ugovori, pravi legenda, jih je osramotil in zapustil... In še danes je od davnih tisoč in sto let vsa živa in močna njegova beseda ... Sto let je poteklo od rojstva štirih naših mož, ki so sredi prejšnjega stoletja pogumno zastavili svoja spodbudna peresa in dotlej nezavedne široke plasti našega v habsburške spone uklenjenega naroda v govorih klicali k narodni samozavesti. Luka Svetec-Pod-gorski (roj. 8. okt. 1826.) je budil rojake v mladih letih predvsem kot pisatelj in jezikoslovec, pozneje pa se je kot politik vneto potegoval za slovensko enakopravnost. V isti dobi je dr. Lovro Toman (roj. 10. avg. 1827.), mož prerano umrle pisateljice Josipine Turno-grajske, prepeval v glasih domorodnih in zagovarjal pravice našega jezika in naroda. — Tržaškim rojakom je kot javni delavec posvetil svoje spretne sile pesnik in najboljši prevajalec svojega časa Franc Cegnar (roj. 8. dec. 1826.). — V plodni Štajerski pa je v dobi taborov deloval za teptani narod župnik Božidar Raič (roj. 9. febr. 1827.), goreč zagovornik staroslovanskega bogoslužja. * Pred štiridesetimi leti (13. jan. 1887.) je legel v grob znameniti naš prirodoslovec, potopisec in pripovednik Fran Erjavec. Več njegovih povesti («Mravlja», «Kako se je Slinarju z Golovca po svetu godilo, «Huzarji na Po-lici» itd.) bo večno živelo med nami. — Dne 17. oktobra 1926. je poteklo 25 let, odkar ni več med živimi časnikar in ljudski pisatelj Jakob A 1 e š o v e c, ki se je priljubil med narodom s knjigama «Ljubljanske slike» in «Kako sem se jaz likal», s povestmi «Vrto-mirov prstan> in «Jama nad Dobrušo» ter z lažnivim, zbadljivim in šaljivim listom «Bren-celj». — Spomnili smo se tudi dvajsetletnice smrti (24,nov. 1906.) našega narodnega pevca, goriškega slavca Simona Gregorčiča, pesnika-svečenika duhovne lepote in iskrenosti, pesnika-preroka. * Smrtna senca je zasenčila oči mnogim našim kulturnim delavcem, borcem za umetnost, za ljudsko prosvetljenje, za narodovo kulturo ... Dne 4. decembra 1926. je umrla v Ljubljani Ivana Kobilce v a, največja slovenska slikarica, ki jo je tuji svet vpošteval in poznal, doma pa je zanjo zaradi prirojene ji nenavadne skromnosti in tihe nesebičnosti razen tovarišev, upodabljajočih umetnikov, vedel le malokdo. Bila je iz ugledne ljubljanske meščanske družine. Ker je že zgodaj pokazala veliko nadarjenost za umetnost barve in črte, so jo starši poslali v svet, da se je tam, ob slavnih vzorih, pri znamenitih mojstrih, mogla popolnoma izobraziti. Študirala je najprej nia Dunaju, nato v Monakovem. Kesneje se je preselila za dalj časa v Pariz, potem je potovala po Italiji (Florenca) in Bosni in se končno za osem let (skoro do izbruha svetovne vojne) nastanila ,v Berlinu. Vsa njena slikarska dela so odraz umetničine izredne ljubeznivosti in iskrenih, nevsiljivih, nežnih čuvstev. Slikarica je upodabljala predvsem žanrske slike, portrete in v zadnjem času zlasti tihožitja (cvetlice). Povsod, kjer je razstavila svoje podobe — in to pretežno v tujini — je njena tiha poezija barv zbudila pozornost in dosegla priznanje. In še drugih ni več telesno živih med nami. Dne 17. oktobra 1926. je sklenil pozemsko življenje upokojeni gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič, dolgoletni prvomestnik naše narodne šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Zavedni mož je to tako koristno organizacijo z vztrajnim delom zgledno razširil in jo dvignil na vpoštevano častno mesto. — DDe 11. januarja 1927. pa smo izgubili vnetega pobornika za Slovenstvo in dobrotnika naših Primorcev, poslanika drja. Otokarja R y -,b a f a, ki je v težkih prvih mesecih naše svobode zlasti plodno sodeloval pri ureditvi mej naše mlade države. — Za vedno se je poslovil od solzne svoje rodne zemljice dne 29. aprila 1927. tudi znani koroški narodnjak-mučenec župnik Ante Gabron, ljubljenec svojih zasužnjenih rojakov, ki je vse življenje posvetil njih prebujanju, prosvetljevanju in bodreči tolažbi. Kmalu za njim, dne 4. maja 1927., je odšel truden a še vedno delaven na oni svet glasbenik in planinec Jakob Aljaž, župnik na Dovjem pod Triglavom. Doma je bil iz Zavrha pri Smledniku, študiral je v Ljubljani in na Dunaju ter nato kapla-noval po več krajih ljubljanske škofije. Mnogo zaslug si je pridobil na pevskovzgojnem polju kot zbiratelj in skladatelj z znano pesmarico (I. del leta 1886.) in s svojimi moškimi in mešanimi zbori. Zlasti pa se je proslavil z delom za naše planinstvo: postavil je Aljažev stolp vrh Triglava (1.1895.), Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava, Triglavski dom na Kredarici, Aljaževo malo kočo v Vratih, Triglavsko kapelo na Kredarici in Dom v Vratih. Izpeljal, oziroma popravil je tudi več planinskih potov. Aljaž je bil skromen poštenjak, mož izredno blagega in dobrega srca. Njegov značaj je bil cist in osvežujoč kot gorski studenci, topel in svetal kot solnce v naših planinah... * Minulo leto nam je prineslo tudi več pomembnih rojstnih obletnic. V mesecu aprilu je ugledal Abrahama letošnji rektor naše visoke šole, vodja slavističnega seminarja, univerzitetni profesor dr. Rajko Nahtigal, odlični znanstvenik na polju slovanskega jezikoslovja in stare cerkvene slovenščine, ki je napisal mnogo priznanih jezikoslovnih razprav. — Petdeset let je dosegel tudi podpredsednik Vodnikove družbe, vodja ljubljanske študijske knjižnice dr. Janko Š1 e -b i n g e r, slovenski bibliograf in slovstveni zgodovinar, ki poleg znanstvenega dela sodeluje še kot izkušen, nenadomestljiv svetovalec pri mnogih slovenskih kulturnih društvih. — Redek jubilej zlate maše pa je skromno, kot je to njegova navada, slavil upokojeni župnik in pisatelj-zgodovinar Ivan Vrhovnik-Staroslav, vnet prosvetni delavec in vzor odličnega, nesebičnega svečenika. — V šesto desetletje svoje zemeljske poti je stopil še slikar IvanVavpotič, mojster sočnih barv in gracioznih linij, portretist, krajinar in ilustrator. * Dne 27. oktobra 1926. je proslavila spomin desetletnice prosvetnega dela Tiskovna zadruga v Ljubljani, naša največja in naj-agilnejša založba leposlovnih in poučnih knjig. Sredi vojne vihre, ko je po razpustu Slovenske Matice pri nas skoro prenehalo vse literarno delovanje, se je ustanovila ta zadruga, ki je prevzela v svoje založništvo naš najstarejši in najuglednejši mesečnik «Ljubljan-ski Zvon» in izdala v kratkih desetih letih 163 knjig in brošur v skoro 400.000 izvodih. Poleg zgledno urejenega založništva je osnovala zadruga tudi svojo knjigarno, ki je bogato založena z vsemi slovenskimi, pa tudi drugojezičnimi knjigami in revijami. Veliko zaslug si je pridobila končno Tiskovna zadruga tudi na polju ljudskega knjižništva s tem, da je pomagala snovati nove knjižnice. Že dvakrat je darovala nad 2000 knjig raznim društvom, v proslavo svoje desetletnice pa je spet brezplačno naklonila Zvezama kulturnih društev v Ljubljani in Mariboru knjige za 20 novih ljudskih knjižnic. • Izredno važen in čestit jubilej bo proslavil naš narod letos v januarju. Preteklo bo petdeset let, odkar so rojenice položile iz trnja in dehtečih cvetic naših travnikov spleten pesniški venec v zibel na j večjemu slovenskemu poetu po Prešernu, Otonu Zupančiču. Ta naš znameniti mož je Belokranjec, iz Vinice je doma. Gimnazijo je posečal v Novem mestu in v Ljubljani, nato je na Dunaju študiral modroslovje (zgodovino in zemljepis). Zdaj je dramaturg slovenskega narodnega gledališča in predsednik raznih slovstvenih in kulturnih društev, tako Društva slovenskih književnikov, ljubljanske sekcije mednarodnega literarnega udru-ženja (P. E. N.-klub), Francoskega instituta itd. Izdal je doslej pesniške knjige: «Čaša opoj-nosti», «Čez plan», «Samogovori», «Mlada pota> in «V zarje Vidovem; mladinske zbirke: «Pisa-nice», «Sto ugank» in «Ciciban» ter tragedijo «Veronika Deseniška». Zelo mnogo je prevedel iz francoščine (Maupassant, France, Rostand) in angleščine (Shakespeare, Dickens, Shaw i. dr.). Naj letos ob petdesetletnici tega velikega pesnika vsak, ki bo bral te skromne vrstice, vzame v roko vsaj katero njegovih knjig, da se bo prelila vanj v vsej svoji blesteči moči ponosna poetova pesem, da bo strmeč prisluhnil čudoviti govorici njegovih verzov in se iz moreče sodobnosti zatekel v duhovno kraljestvo najvišjega oblikovalca naše besede, naše zavesti in zaupanja, svečenika lepote in življenja naše sočne domače zemlje, iz katere je zamišljen rastel v umetnika, v kraljestvo klicarja naših src ... * In še beleži kronika — in še: Šli so ti in še drugi strma in položna pota. Pota smrti in rojstev, snovanja in presnavljanja, rasti in propadanja, pota nad in pričakovanj, spominov in ugibanj,' smehljajev in začudenih oči... Dipl. ing. Ant. Ditrich: ELEKTRIČNI TOK V GOSPODINJSTVU. Letos poteče šestdeset let, odkar se je začel električni tok praktično uveljavljati. V zadnjih desetletjih pa je zavzela uporaba električnega toka v praktičnem življenju nepričakovan razvoj, vsled česar je dolžnost vsakogar, da se pouči, kako more to odlično gospodarsko dobrino uspešno uporabljati v gospodinjstvu. Preden preidemo k uporabi električnega toka, je vsekakor zelo koristno, da spregovorimo nekaj besed o električnem toku sploh. Prvo .vprašanje, ki nam ga bo stavil lajik, bo sigurno sledeče: «Kaj je električni tok?» Na to vprašanje ne moremo na žalost direktno odgovoriti; dovoljeno naj nam bo, da ga malo okrenemo, potem nam bo odgovor lažji. Vprašanje naj se torej glasi: «Kako se ponaša električni tok?» Odgovor: ^Električni tok se ponaša v glavnem kakor brezutežna, breztelesna teko-čina.> Najbolje torej doženemo lastnosti in učinke električnega toka, ako ga primerjamo z vodo. Kakor se pretaka voda ,v ceveh vodovoda, tako se pretaka v žicah električnega omrežja električni tok. Pri vodovodu imamo črpalko, ki sesa vodo iz vodnjaka ali studenca in jo pritiska v cevi. Te cevi so napeljane v hiše k pipam, kjer konzument odjema vodo. Črpalko pri električni napravi predstavlja dinamostroj ali generator, ki proizvaja električni tok in ga pritiska v omrežje. Na konce vej električne napeljave v hiši pritrdi konzument električne konzumne aparate. Prispodoba električne naprave z vodovodom bi bila popolnejša, ako bi se vsa voda, ki odteka iz pip, zopet prestregla in se po posebnem cevovodu zopet upotila nazaj k črpalki, kjer bi jo črpalka vnovič pritisnila v cevi. Električni tok kroži namreč od dinamostroja h konzumentu in nazaj k dinamostroju. Pri vodovodu žene pritisk ,vodo po ceveh; električen tok pa ima tudi svoj pritisk, ki se imenuje v elektrotehniki napetost; ta se meri v voltih. Množina vode, ki se pretaka po ceveh, se meri v kubičnih metrih na sekundo, električni tok v žicah pa v amper jih. Električni tok priteče torej po žicah iz elektrarne h konzumnemu aparatu, n. pr. žarnici, in se vrača potem nazaj ,v elektrarno. Električni tok se smatra v pravnem in trgovskem zmislu za blago, vsled tega nam ga elektrarna odtehta in prodaja. Elektrarnar ima pri priključku stanovanja na mrežo najčešče svoje- vrstno tehtnico — elektroštevec, za prodajno enoto pa mu služi električni kilogram, t. j. ena kilovatna ura (okrajšano KWh). Eno kilovatno uro zabeleži števec, ako se uporablja en kilovat eno uro, ali pol kilovata dve uri, ali dva kilovata pol ure itd. Kilovatne ure dobiš torej kot produkt: števila kilovatov krat čas v urah. Mnogokrat je en kilovat za posamezne primere prevelika merilna enota, potem se uporablja za merjenje en hektovat, t. j. deseti del kilovata ali en vat, t. j. tisoči del kilovata, ravnotako kakor je en gram tisoči del enega kilograma. Ako gori navadna žarnica za 25 sveč približno 35 ur, uporabi eno kilovatno uro. V prvem razvoju elektrotehnike se je uporabljal električni tok zgolj za razsvetljavo. Pri nas se tudi še dandanes uporablja v gospodinjstvu v pretežni večini le za luč, medtem ko se v drugih deželah z močno razvito elektrifikacijo uporablja v najrazličnejše svrhe. Šele po iznajdbi električne žarnice nam je bila podana možnost, da naša stanovanja razsvetlimo čisto, jasno in ognja varno. V novejšem času se je povspela žarnica do nepričakovane popolnosti z ozirom na ekonomičnost. Sedaj se že mnogo uporabljajo s plinom polnjene žarnice, ki porabijo za eno svečo nekaj nad pol vata do izpod enega vata (manjše več, večje manj). Pri razsvetljavi naših domov potom električnega toka se moramo držati sledeče smernice: Razsvetljava bodi obilna, povzročati pa ne sme niti najmanjšega bleščanja. Na žalost še mnogi ne znajo razporediti žarnic tako, da bi razsvetljava le malo odgovarjala navedeni smernici. Da se temu zlu odpomore, se je v poslednjih letih ustanovila svetlobna tehnika, ki uči, kako se mora skrbeti za dobro razsvetljavo, da bo med drugim odgovarjala tudi higieni očesa. Direktni žarki luči ne smejo nikdar zadeti našega očesa. Uporaba golih prozornih žarnic je torej neprimerna. Take žarnice se morajo obdati s primernimi opremami ali pa mora biti hruška žarnice iz opal-nega stekla ali matirana. Prozorne žarnice se med drugim lahko uporabljajo za namizne svetiljke, kjer je žarnica v lestenčevi opremi popolnoma skrita in je bleščanje s tem preprečeno. Razsvetljava pa mora biti tudi obilna! Kako neprijetno se počuti človek, ako vstopi v temen, slabo razsvetljen prostor. To dejstvo imejmo vedno pred očmi, ko razporejamo žarnice v stanovanjih. Gotovo bo vsak brez pridržka priznal, da napravlja dobro in pravilno razsvetljen dom na stanovalce vrlo prijeten vtis in na ta način pospešuje veselje do doma in dela. Prinašamo nekaj načrtov primernih svetilnih predmetov (slika 1). Svetilni objekt pod a je primeren za stopnjišča (prozorna žarnica 40 vatov), pod b in c za kuhinje. V sobah Slika 1. namesti nad mizo objekt pod c (žarnica pol-matirana 60 vatov). Za spalnico je zelo okusen objekt pod d, ki dovoljuje tudi dobro splošno razsvetljavo (spodaj prozorna žarnica 75 vatov, zgoraj tri matirane po 25 vatov). Za kopalnico se priporoča vodotesen svetilni objekt pod e (matirana žarnica 25 vatov), za pralnico pa objekt pod f (polmatirana žarnica 40 vatov). Jakosti navedenih žarnic veljajo za povprečne razmere. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo svetlobnotehničnih vprašanj podrobneje obravnavati. Razen električne žarnice se je pri nas tudi že dokaj udomačil električni likalnik. Likanje z električnim likalnikom je veliko bolj ugodno in zdravo kakor likanje z ogljem ali plinom. Oglje kakor tudi plin povzročata glavobol in zaradi tega močno utrujenost likarice. Pri oglju se mora likanje mnogokrat prekiniti, kar je združeno z izgubo na času. Električni likalnik pa se hitro segreje in ostane vedno toliko vroč, da se lahko lika skoro brez pre-stanka. Tudi moreš regulirati stopnjo njegove toplote. Ako postane železo prevroče, se eno- stavno izvleče vtikalo. Ker pa je slična regulacija toplote odvisna od pazlijvosti likarice, se je v novejšem času likalnik opremil z avtomatičnim ravnalcem toplote, ki samolastno prekine dovod električnega toka, ako presega temperatura gladilne ploskve recimo 220° C. Znano je namreč, da potrebuješ za dobro likanje približno 180 do 220° C, in sicer je to odvisno od kakovosti perila (debelo, lahko, mokro, suho). Pri navadnem likalniku se lahko pripeti, da se zažge perilo zaradi nepazljivosti likarice, ker naraste temperatura gladilne ploskve nad 500° C. Pri avtomatičnem likalniku pa je to nemogoče, ker temperatura nikdar ne preseže 220° C; v najslabšem primeru bi se perilo le zasmodilo. Umevno je tudi, da z avtomatičnim ravnalcem dosežeš večjo štedljivost v porabi električnega toka. Sestave likalnikov so najrazličnejše, toda ne vedno brezhibne, posebno ako se upošteva njihov toplotni učinek. Likalnik mora predvsem oddajati toploto gladilni strani; toplota, ki jo dobiva gornji del, je za likanje izgubljena. Iz slike 2 vidiš, da se nahaja neposredno nad gladilnim komadom kurilni element, nad tem v svrho izolacije plast azbesta, potem pa pride obtežilni komad. Med tem komadom in pokrovom likalnika pa je zračna izolacija, ki ,v glavnem preprečuje, da ne naraste temperatura pokrova nad 70° C. Gladilni del likalnika mora biti za likalnike v gospodinjstvu tenek, potem ne potrebuješ mnogo toplote, da ga se-greješ, kar je brezdvomno zelo ekonomično. Obratno imajo krojaški likalniki debel gladilni del, ki predstavlja nekako toplotni akumulator, ker se ti likalniki izmenično rabijo in morajo ostati ves dan vroči. Povprečna teža gospodinjskih likalnikov znaša tri kilograme, poraba pa 450 vatov. Ako je torej likalnik priključen nepretrgoma eno uro, potem porabi 450 vatov krat eno uro, torej 450 vatnih ur. Pri ceni toka po 5'— Din za kilovatno uro stane enourno likanje (045 X 55) 2'25 Din. Likalniki z avtomatičnim ravnalcem pa vzamejo 600 vatov, njihova uporaba na toku pa je vseeno manjša, kakor zgoraj navedeno, ker zelo ekonomično delujejo. Slika 2. Na podlagi statističnih podatkov se je ugotovilo, da se porabi pri razumni rabi likalnika le približno 20 vatnih ur na osebo in dan, ,v letu torej 7-2 KWh (20 X 360 dni) t. j. le 86'— Din letno (7'2 X 5'— Din). Likalnik ima pri vtikalu pripravo, ki omogoča, da ga lahko postavimo po vsaki likalni dobi navpično ter se s tem izognemo osmojenju perila. Kurilni element v likalniku obstoji navadno iz zelo tenkih žic, ki so ovite na ploščo mika-nita. Po gotovem času se ta element prežge in se mora nadomestiti z novim. Koristno je, opozoriti popravljalca, da razvrsti žice tako, da bo gladilna ploskev vedno enakomerno vroča. Priostreni konec likalnika se namreč hitreje shladi nego ostali del, zato se morajo tenke žice razvrstiti na koncu bolj gosto nego drugod. Nabavna cena likalnika s stojalom (teža 3 kg) znaša sedaj 220— Din, s stojalom in avtomatičnim ravnalcem pa 345'— Din. Poleg likalnika se je pričel širiti pri nas tudi sesalec za prah. Ako je imela gospodinja kdaj priliko videti sesalec za prah v praktičnem delu, potem si ga je gotovo zaželela za svoj dom. Ta aparat brez vsakega napora popolnoma očisti naša stanovanja. Prihrani nam mnogo časa in truda, ker nam ni treba vlačiti težkih žimnic in preprog na prosto; vse to očistiš lahko v sobi. Koliko prahu in nesnage morajo gospodinje vdihavati, ako čistijo s tolkačem in cunjami! Požiranje prahu je zelo nezdravo, radi tega se mora smatrati sesalec za prah kot higienično napravo prvega reda. V današnjih časih, ko nima vsaka gospodinja služkinje, ne pomeni njegova nabava razkošja; gospodinji namreč prihrani mnogo nepotrebnega dela in truda, ohrani ji zdravje in ne poškoduje oprave kakor iztepanje taiste s tol- Slika 3. kačem. Odstrani prah tudi iz najbolj skritih razpok! V to svrho ima vsakovrstne komade, ki se nataknejo na konec sesalne cevi; na ta način se more sesanje prahu prilagoditi čiščenju preprog, zaves, sten, poda itd. Njegova raba je zelo enostavna, kar nam kaže slika 3. Nadalje more ta aparat služiti za hitrejše prezračevanje sob in za dovajanje svežega zraka, torej povsem nadomešča ventilator. Sesalec rabi za pogon le približno 150 vatov, zaradi tega ga lahko priključimo na obstoječo stanovanjsko napeljavo potom .vtikala. V eni uri nepretrganega dela rabi 150 vatnih ur, t. j. 75 para. Tudi njegova nabavna cena ni previsoka (okrog 2000'— Din), ako upoštevamo, da nam prihrani čas, ohrani zdravje in ne poškoduje oprave. Pri nakupu tega aparata pa moraš previdno postopati, izbrati moraš le take konstrukcije, ki so priznano dobre in izkazujejo solidnost in trpežnost. Na žalost so v prometu aparati, ki bi razočarali naše gospodinje, ako bi jih dobile v roko. Slika 4. Tudi motorček za pogon šivalnega stroja si odpira polagoma pot v naše domove. Kakor se razvidi iz slike 4, se more ta motorček priključiti k vsakemu šivalnemu stroju. Na tleh se nahaja napuščalec za motor; z njim se motor zažene ter se regulirajo njegovi zavrtljaji s tem, da se več ali manj pritiska na stopalo napuščalca. Na ta način dosežeš poljubno hitrost šivalnega stroja. Poraba tega motorčka znaša le okoli 40 vatov, porabi torej toliko kakor 32svečna žarnica. Nabavna cena tega motorčka z regulacijskim napuščalom znaša 1140 Din. Ako teče ta motorček deset ur na dan, porabi le okoli pol kilovatne ure, torej za 2%50 Din električnega toka. Kuhalni lonec in kuhalni aparati se vobče še niso mogli udomačiti v našem gospodinjstvu, ker so današnje cene za električni tok previsoke. V deželah z zelo razvito elektrifikacijo (Norveška, Švedska, Švica, Amerika) pa je uporaba električnega toka za kuho in ogrevanje vseobča. Ker je segrevanje vode v kuhalnem loncu zelo hitro, enostavno, udobno in ognjevarno, se uporablja kuhalni lonec pri nas takrat, kadar je hitro segrevanje vode potrebno in ni ognja v štedilniku. To je neprecenljive vrednosti v primeru bolezni ponoči! Zato ne bi smel električni kuhalni lonec nedostajati v nobenem gospodinjstvu. Pri loncih se nahajajo kurilni elementi na dnu in na obodu ali pa samo na dnu posode. Izgube toplote pri teh aparatih so zelo minimalne, ker se toplota proizvaja neposredno tam, kjer jo potrebuješ. Posebna vrsta kuhalnih loncev so čajne in kavine ročke (glej sliko 5), s katerimi lahko pripraviš čaj ali kavo v nekaj minutah. Najbolj pripraven glede velikosti je pollitrski lonec, ki stane Slika 5. 130 Din in rabi 400 vatov, enlitrski lonec pa stane 165 Din in rabi 550 vatov. Pollitrska čajna ročka stane 200 Din (poraba 400 vatov). Praznega lonca ne smeš priključiti toku. Poleg lonca so tudi električno kurjene kozice zelo pripravne, ako se hoče hitro nekaj speči ali spražiti. Nadalje je zelo koristen zavreval-nik, ako hočeš vodo kar v kozarcu na hitro segreti. Zavrevalnik vtopimo direktno v tekočino; pri tem se ne izgubi nič na proizvajani toploti. Njegova nabavna cena znaša 100 Din, porabi pa 150 vatov. Ker je zelo močno razširjeno mnenje, da je kuhanje in gretje z elekričnim tokom v vsakem primeru predrago, naj navedemo nekaj tozadevnih številk: Za segrevanje enega litra vode od 10° na 100° C se potrebuje 012 KWh, to je 60 par (1 KWh po 5 Din). Da skuhamo trdo šest jajc, porabimo 0'05 KWh, to je 25 par. Ena ura likanja stane T80 Din (poraba znaša 0-36KWh). Za pečenje 0‘6kg krompirja se računa 0-15 KWh, to je 75 par. Iz teh številk vidiš, do moreš od primera do primera že pri tej visoki ceni za kilovatno uro uporabljati električni tok za kuhanje in gretje, kjer gre v prvi vrsti za čim hitrejšo izvršitev dela. Na vsak način moramo omeniti poleg navedenih aparatov tudi ogrevalno blazino (slika 6), ki je zlasti razširjena po bolnicah, kjer jo zelo uspešno uporabljajo pri lečenju revmatizma, žolčnih kamnov in pri vseh drugih boleznih, ki potrebujejo močno lokalno segretje telesa. Tudi pri lečenju doma bi mnogo koristila. Normalna velikost blazine znaša 38 X 34 cm, njena poraba okoli 60 vatov (nabavna cena 180 Din). Ako je blazina priključena deset ur, potem porabi 600 vatnih ur, to je za 3 Din Slika 6. električnega toka, kar je minimalno. Temperatura blazine ne sme v nobenem primeru presegati 70° C, zaradi tega imamo toplotni rav-nalec, ki odklopi blazino, ako je navedena temperatura dosežena. Nadalje je predvidena regulacija temperature v treh ali ,več stopnjah. V gornjih vrsticah smo navedli nekaj električnih konzumnih aparatov, ki bi se lahko prav uspešno uporabljali v našem gospodinjstvu. Na žalost se ni pri nas še prav nič propagirala uporaba teh aparatov od strani elektrarn, kar bi bilo v korist ne samo elektrarnam, ampak v pr.vi vrsti širšim slojem prebivalstva. Težnja eletrarn, ki gre ponajveč samo za tem smotrom, da priključi čim več žarnic na omrežje, se nam zdi v toliko zgrešena, ker ne računa v zadostni meri z drugimi konzumnimi aparati, ki pridejo pri izrabi električnega toka v poštev. Čim večja uporaba raznovrstnih konzumnih aparatov ,v gospodinjstvu bi na eni strani nudila elektrarnam možnost čim večje oddaje toka, na drugi strani pa bi bilo omogočeno finančno šibkejšim slojem, da bi se okoristili s temi res higieničnimi in praktičnimi aparati, ker bi elektrarne lahko oddajale tok z ozirom na večji konzum po nižjem tarifu. Alojzij Potočnik: OBRTNIŠTVO V PREJŠNJIH DOBAH. Na krajih, kjer so stala po naših deželah že za časa Rimljanov utrjena mesta, ki so bila večinoma pokončana ob preseljevanju narodov, so si naši pradedi sezidali nova bivališča. Tako se je Ljubljana dvignila na mestu nekdanje Emone, Vrhnika na mestu Nauporta, Celje na kraju rimske Celeje itd. Za pričetek in razmah mest v srednjem veku sta bila predvsem merodajna trgovina in promet. Vsa takratna mesta so nastala na krajih, kjer so bila sejmišča in tržišča sploh, kjer se je gibal velik promet. Pa tudi kraji, kjer se je stekalo več rek ali dolin, prehodi preko rek in močvirij, ob brodovih in mostovih, so bili posebno pripravni za trgovanje. Na takih mestih so zgodaj sezidali cerkve, kamor je prihajalo ljudstvo od blizu in daleč k službi božji. Cerkveni shodi so privabljali trgovce in obrtnike, da so prinašali svoje blago na prodaj ter se tudi kaj radi sami naselili blizu cerkve, kjer je bilo vedno dovolj prilike za kupčijo. Na podoben način so nastala tržišča tudi v bližini mogočnih gradov posebno zato, ker je ščitil graščak življenje in premoženje trgovcev in obrtnikov. Skrbel je tudi za mir in red na sejmišču ter kaznoval one, ki so sleparili pri blagu in meri. Močan zid je varoval grad in naselbino pred sovražniki. V tako zavarovane kraje so se naselili trgovci in obrtniki; naselbina je dobila tržno pravico in vedno več ljudi je prišlo iz okolice na kupčijo. Take naselbine so imenovali trge, iz katerih so pozneje nastala mesta, njih prebivalci so se zvali meščani. Meščanom so prištevali vse one stanovalce, ki so bili podrejeni oblasti mestnega sodnika. Proti koncu srednjega veka se je položaj kmetskega ljudstva silno poslabšal, zato je bil pritisk v mesto zelo živahen, ker so mesta nudila .večjo varnost pred turškimi napadi. Tako je bil hud naval v Ljubljano leta 1478., ker je dal cesar Friderik III. Ljubljančanom pravico, da smejo sprejemati v mesto tudi z dežele pribegle ljudi. Nihče pa ni mogel zahtevati, da bi te pribežence mestjani izročali zunanjim oblastvom. Kdor je prestopil mestna vrata, je bil prost, zato se je takrat uveljavil rek: «Prost je, kdor diha mestni zrak.» Seveda so od vsakega na novo došlega zahtevali, da je bival nekaj časa v mestu; potem je šele mogel postati meščan in bil deležen vseh meščanskih pravic. Največji vir blagostanja in razmaha za meščane je bila pravica kupčevanja in prodajanja, ki so jo izključno le-ti uživali že v 14. in 15. stoletju. S trgovino pa je bila tesno združena obrt. Prvotno je družina vse, kar je potrebovala, izdelala sama doma, kakor: sukno, platno, obleko, orodje in potrebno pohištvo. Posestniki velikih zemljišč, škofi, samostani in grajska gospoda so imeli na svojih posestvih prav spretne obrtnike. To delo so na gradovih večinoma opravljali podložniki, ki so morali oskrbeti svojo gospodo z vsemi potrebščinami. Obrtnost je že kaj stara. Že stari Slovani so se pečali z njo; ena zadruga ali naselbina je vedno izdelovala iste izdelke, katere je bil izvrševal njen praded in za njim vsi potomci. Zato so bili v enem selu sami kovači, v drugem le kolarji, zopet drugod sami lončarji itd. Svoje izdelke so prvotno med seboj zamenjavali, pozneje pa tudi na sejmih prodajali. Še dandanes naletimo po raznih krajih na udomačene obrti, pa tudi zgodovinski viri nam pričajo o tem. Znano je, da so bivali suknarji okoli Škofje Loke, Celja, Mozirja in Gorenjega gradu. Izpričano je tudi, da so že v 15. stoletju v Ribniški dolini izdelovali «suho robox Leta 1492. je do,volil cesar Friderik Kočevcem in Ribničanom, da smejo izvažati živino, platno in «razne lesene predmete, kakršne sami doma izdelujejo,> na Hrvaško in druge sosedne dežele. Železna obrt je bila razširjena po onih krajih, kjer so vlivali železo, tako v okolici Radovljice, Kamne gorice, na Jesenicah, v Bohinju, Železnikih, pa tudi okoli Kamnika. Vsa domača obrt je bila navadno postransko kmetovo opravilo. Lotil se ga je le takrat, kadar je počivalo kmetsko delo in če ni imel z živinorejo preveč posla. Pri tej obrti ni imel posebnih pomočnikov, pomagali so mu njegovi domačini, kakor: žena, hčere in sinovi, ki so zopet iste obrti učili svoje naslednike. Hud udarec domači obrti pa so zadale razne zadruge ali cehi po mestih, ki so imele izključno pravico do rokodelstva. Obrtniki so postali poseben stan s svojimi pravicami. Kmetski človek ni smel več prosto prinašati svojih izdelkov v mesto na prodaj, ako ni bil član zadruge, in tako je domača obrt propadala. Res, da so se v nekaterih krajih združili tudi taki kmetski obrtniki in osnovali svojo lastno zadrugo ter so dali potrditi svoje obrtne pravice od deželnega kneza, ,vendar niso mogli uspešno tekmovati z mestnimi zadrugami. Ni čudo, da se je večina obrtnikov naselila v mesta, saj je bilo tu dosti imenitnih in premožnih ljudi, ki so dajali pridnemu obrtniku dovolj zaslužka. V mestu so bili redni mestni sejmi, katere so obiskovali okoličani od blizu in daleč. Mestni obrtniki so hodili s trgovci po kupčiji tudi izven dežele ter so smeli svoje izdelke povsod prosto prodajati. Odkar so se mestni obrtniki združili v zadruge ali cehe, se je obrtniški stan začel lepo razvijati. Rokodelske zadruge so imele v začetku le verske namene in so bile podobne cerkvenim bratovščinam, ki so skrbele za pc-vzdigo službe božje; ustanavljale so svoje kapele, oltarje in praznovale svojega patrona. Take bratovščine so imeli v manjših krajih vsi obrtniki prvotno skupno, pozneje, ko so se rokodelci vedno bolj množili, so se te bratovščine ločile po posameznih strokah. Tako so iz cerkvenih društev nastale strokovne organizacije, ki so imele važne obrtne, trgo.vske in tudi politične pravice in so popolnoma združile vse vrste rokodelstva, zato tudi nihče ni smel izvrševati obrti, če ni bil član kake zadruge. Tak preustroj iz cerkvene bratovščine v zadrugo z vsemi obrtnimi pravicami zasledimo v listini iz leta 1399. Ljubljanski krojači so imeli v onem času pri cerkvi sv. Nikolaja — ki pa takrat še ni bila stolna cerkev — bratovščino sv. Rešnjega telesa in so oskrbovali svoj oltar. Vojvoda Viljem pa je podelil tej bratovščini dne 16. novembra 1399. leta važno pravico, da smejo v Ljubljani izključno le člani te bratovščine izvrševati krojaško obrt. Enake pravice so imeli tudi krznarji in strogo je bilo prepovedano tujim krznarjem izvrševati krznarska dela in nakupovati kožuhovino v Ljubljani. Noben tujec ni smel brez posredovanja zapriseženega krznarskega me-šetarja kupiti kožuhovine; izjema je bila le pri nakupu polhovine, pa še te je moral kupiti najmanj sto kož skupaj. Cehovstvo se je zelo dvignilo y petnajstem stoletju, kar je mnogo pripomoglo k razvoju mest; saj vemo, da je bilo največ me- ščanov rokodelcev. Oglejmo si organizacijo take zadruge. Zadruge so imele dvojni namen, in sicer: varovati svojo izključno pravico do obrti proti «nepoštenim rokodelcem» ali «šušmarjem>, h katerim so prištevali vse rokodelce po kmetih in one, ki niso bili vpisani v zadrugi, in pa nuditi pomoč svojim članom. Zato so zadruge imele svoje premoženje, zemljišča, gozde, mline itd. Izvesek strojarske cehe. (Iz ljubljanskega muzeja.) Dom .vsake zadruge je bil kraj, kjer so shranjevali svojo zadružno skrinjo, v kateri so ležale razne listine, kakor zadružne pravice in svoboščine ter vsa učna pisma pomočnikov. Pomočnik, ki se je izučil svoje obrti, ni prejel učnega pisma, ampak samo prepis te važne listine, ki je bil potrjen z zadružnim pečatom. S tem prepisom je odšel po svetu. Kdor je tak prepis izgubil, je imel mnogo sitnosti in ne-prilik, preden je dobil drugega, kajti dokazati je moral, da ga je izgubil po nesreči in ne zaradi brezbrižnosti. Zgodilo se je tudi, da je pomočnik prodal svojo listino na potovanju ali mu jo je kdo ukradel in z njo sleparil po svetu, dasi se rokodelstva nikdar ni izučil. Taki goljufi so često slovesu poštenih pomočnikov zelo škodovali. Vsaka zadruga je imela svojega svetnika-patrona in pod njegovim varstvom je izvrševala svoja opravila. Na praznik zadružnega patrona so se morali vsi člani udeležiti slovesne maše. Zelo svečano pa so nastopali pri procesiji sv. Rešnjega telesa, katere so se morali udeležiti razen mojstrov tudi vse vdove mojstrov ter vsi pomočniki in vajenci. Po procesiji so navadno razpravljali o važnih stvareh obrtniškega stanu in volili novega načelnika ali «očeta» in njegovega namestnika. Novo- Popotna skrinja gorenjskega rokodelca. (Iz ljubljanskega muzeja.) izvoljena «očeta> sta imela v oskrbi zadrugo in njeno zadružno skrinjo, ki je bila zaprta z dvema različnima ključema. Važno opravilo pri takem zborovanju je bilo ^udi sprejemanje novih mojstrov. Za sprejem v ljubljansko zadrugo so zahtevali, da je bil prosilec zakonski otrok, da je hodil tri do šest let po svetu v svrho svoje nadaljnje izobrazbe in da je bival najmanj eno leto v Ljubljani. Vsak na novo sprejeti mojster je moral dokazati, da je delal pri «poštenem» mojstru, prirediti je moral tudi mojstrsko južino in izdelati mojstrsko delo, s katerim je dokazal, da je zmožen svoje obrti. Plačati je moral tudi precejšnjo pristojbino v zadružno skladnico. Število mojstrov je bilo omejeno, zato je moral marsikdo dolgo čakati, da je bilo mesto izpraznjeno. Tako je zlasti pri nekaterih obrtih pomočnik včasih dokaj pozno dosegel samostojnost. Razen «poštenih> mojstrov in njih vdov so bili člani zadrug tudi vsi pomočniki in vajenci onih mojstrov, ki so bili včlanjeni v zadrugi. Pomočnik, ki je iskal dela, se je zglasil najprej pri «očetu», kjer je imela zadruga navadno svoj stan («jerperge>, Herberge). «Oče» ga ni vodil sam po mestu, ampak poslal ga je k najmlajšemu mojstru in ta se je napotil z njim od mojstra do mojstra iskat dela, dokler ga ni dobil. To opravilo so pozneje prepustili najstarejšemu pomočniku v kraju. Kadar ni našel dela takoj, tedaj so ga morali vsi mojstri zaporedoma nekaj dni hraniti in mu dajati stanovanje. Če se mu tudi v tem času ni posrečilo najti zaslužka, je moral dalje po svetu s trebuhom za kruhom. Tako potovanje pomočnikov je imelo dvojen namen. Prvič se je pomočnik izobrazil v svojem rokodelstvu, spoznaval je šege in navade drugih mest, drugič je pa tako potovanje kar najbolj pospeševalo in družilo vse rokodelske stanove. Potujoči pomočnik je smel zahajati v vse delavnice, kjer je opazoval razne izume in umetnosti in se tako vračal z bogatejšimi izkušnjami v domovino. Še nekaj o vajencih! Tudi vajenec si do leta 1548. ni mogel izbrati rokodelstva po lastni volji. Pri nekaterih obrtih so zahtevali, da je bil vajenec zakonski otrok, pri drugih zopet, da je imel potrebno predizobrazbo. Mojster tudi ni smel sprejeti toliko učencev, kolikor jih je hotel, kajti število je bilo omejeno. Vsak vajenec je moral pri vstopu v uk in po treh letih učenja plačati primerno vsoto v zadružno skrinjo. Po končani učni dobi je moral kot novi pomočnik skrbeti za južino, kakor nekdaj njegov mojster. Današnje urejeno rokodelstvo in obrtništvo je že davno izpodrinilo skromno domačo obrt, ki je cvetela v starejši dobi. Zadružništvo je posebno v današnjih časih močna opora vsemu obrtništvu. Ono ga varuje kvarnega .vpliva ne-zmiselne konkurence, pospešuje napredek v obrti, zagotavlja svojim članom pošten zaslužek in jim ščiti njih pravice. Pridnemu, vestnemu in za napredek vnetemu obrtniku pa pripomore do gmotnega blagostanja; zato ostane še vedno resničen stari pregovor: «Ro-kodelstvo je gotovo jelstvo.> Stanko Trček: LETALO IN LETALSTVO. V času, ko je Italija stopila v svetovno borbo, sva s teto marsikdaj gledala tam izpod Žalostne gore za letali, ki so plula visoko nad polhov-grajskimi hribi proti fronti. Teta je neverjetno zmajevala z glavo, ko sem ji pokazoval daljne, komaj vidne točke, češ, ni mogoče, da bi to bilo človeško delo. Ničesar si tedaj nisem bolj želel kot postati letalec ter spoznati skrivnostnega ptiča, po katerem je človeški rod tako dolgo zaman hrepenel. Vse pretekle dobe je človek iskal načinov, da bi se dvignil v zrakovje. Kakšni so bili poizkusi, o katerih nam pripovedujejo stare pravljice, ne vemo. Vemo le, da šobili brezuspešni.Prva zanesljiva poročila imamo iz 18. stoletja o angleškem frančiškanu Baconu (izgovori Bejkn), ki je zgradil dvoje kril, katere je gibal z zamotano sestavljenim kolesjem. Njegova priprava ni nikdar letela, ker je bila pretežka. Bolje se je 100 let kesneje obneslo neko letalo Italijana Danteja. Mož se je spustil raz streho visoke hiše, pa mu je že po nekaj trenutkih odpovedalo eno krilo; padel je na tla ter si pri tem zlomil nogo. Pred 500 leti živeči sloviti italijanski umetnik in inženjer Leonardo da Vinci (izgovori da Vinči) je zapustil cel kup načrtov o zračnih plovilih, dasi sam nikdar ni poizkusil uresničiti svojih, mestoma docela modernih misli. Vsa ta prizadevanja niso mogla imeti uspeha. Srednjeveški človek je pač s čisto drugimi očmi gledal na svet in prirodo kot mi. Tedanja znanost, če jo smemo tako imenovati, je bila uprav fantastična in največji učenjaki so imeli o najnavad-nejših pojavih često slabše pojme kot danes najpreprostejši človek. Namesto da bi se bili lotili letanja z računi in opazovanjem, so na slepo posnemali ptiče. V prvi polovici prošlega stoletja nam je v Franciji, Angliji in Nemčiji zaznamovati številne poizkuse, ki že kažejo pravilno smer. Odločilni preokret se je izvršil nekako pred 50 leti. Spoznali so, da moč človeka niti z daleka ne zadošča, da bi samega sebe dvignil v zrak, najmanj pa na tak način kot ptič, to se pravi, da bi mahal s krili. Načeli so tedaj vprašanje s čisto druge plati. Vsakdo ve, da ptič leti tudi, če se ne poganja s krili; zlasti ptice roparice so v tem čudovite vešča-kinje. Slično so začeli letati prvi resnični letalci, spuščajoč se raž visoke točke. Najbolj znan izmed njih je nemški inženjer Liliental, ki je napravil čez 1000 letov, a ga je leta 1896. vrgel veter iz višine 15 metrov ob tla, pri čemer se je ubil. Dragocene izkušnje, katere si je pridobil tekom let, je zapustil v mnogih spisih. Iz njih so črpali znanje njegovi učenci, katerim se je končno posrečilo, uresničiti učiteljeve načrte. V tistih letih je Nemec Daimler izumil bencinski motor; s tem je bila odstranjena zadnja zapreka človeškega leta: pomanjkanje lahkega, a obenem jakega pogonskega stroja. Že leta 1890. je Francoz Ader zgradil aeroplan, s katerim je preletel razdaljo 300 m v višini enega metra od tal. Dve leti se je mož boril s hudim nasprotnikom: denarjem, ki bi ga bil potreboval za izpopolnitev izuma; ker ga nikjer ni mogel dobiti, je opustil nadaljnje poizkuse. Medtem sta v Severni Ameriki prav na tihem delala dva moža, ki sta zaslovela po vsem svetu. Bila sta to sinova protestantskega župnika, brata Wright (izgovori Rajt). V duhu Lilientala sta tekom let ustvarila primerno letalo-zmaja (tako pravimo aeroplanu), na katerega sta pritrdila na,vaden avtomobilski motor z 20 konjskimi silami. S tem aparatom se jima je posrečil prvi, jedva nekaj trenutkov trajajoči let. Toda hitro sta napredovala in že prihodnje leto (1905) sta se malone celo uro vzdržala v zraku. Nekoliko kesneje (1906 in 1907) so začeli letati tudi Francozi, med drugimi poznani Santos-Dumont (izgovori Dimon), Voisin (Voazen), Farman in Bleriot (Blerio). Tedanja letala so imela že vse bistvene dele današnjih, vendar so bila še prav nezanesljiva. Zlasti motorji so bili šibki. Zato je bilo letanje jako nevarno, kar dokazujejo številne smrtne žrtve. Po prvih uspehih so v vseh evropskih državah letalci kar rasli iz tal, skoraj dnevno so se pojavljali novi, vedno popolnejši vzorci letal. Izpočetka so izdelovali le aeroplane, a leta 1910. je uspel tudi hidroplan (vodno letalo). Kakor je drugače svetovna vojna življenje zavrla za desetletja, letalstvu je neizmerno koristila, kajti vedno večjim zahtevam vojaških uprav so tvorničarji zračjih plovil morali ustreči. Marsikak dvom in nejasnost sta bila v tistih letih razpršena. Po vojni se je ves svet posvetil predvsem izpopolnitvi trgovskega, miroljubnim svrham služečega letala. Iskanje in prve težave so za nami — sodobniki gledamo nastajanje novega rodu: človeka-ptiča. Kako more letalo leteti? Kaj je tisto, ki drži tako ogromno težo v zraku? Vemo, da je zrak tvarina, da se pretaka kot voda (vetrovi!), zatorej v njem naletimo na iste sile kot v tekočinah. Struječi zrak (veter) se upira .vsakemu predmetu, ki mu je na poti, in to s tem večjo silo, čim hitrejši je veter; upira se pa z enako jakostjo tudi v predmet, ki se v njem pomika! To otroci prav dobro vedo, pa si kaj radi napravijo papirnatega zmaja, katerega ob vetrovnem vremenu spuščajo .visoko v zrak, če pa vetra ni, vlečejo igračo v naglem diru, za seboj. Vpliv zračnega upora na krilo letala je dvojen: z večjim delom svoje sile ga izriva naravnost navzgor, ga «dviga>, z manjšim pa ga odriva naravnost nazaj, ovirajoč letalo v gibanju naprej. Upor nam torej deloma koristi, deloma škoduje. Krilo mora biti nekoliko nagnjeno, da ga more zrak zadevati poševno od spodnje strani. S primernim oblikovanjem krila skušajo koristni, «dvigajoči» upor čim bolj povečati, a kvarnega čim bolj zmanjšati. Poslednje dosežejo s tem, da vsem delom letala dajo obliko ribe ali vretenca. Tako obdelano telo zrak gladko reže. Potreben veter izzove letalo samo s pomočjo motorja, ki žene lesen ali kovinski vijak z dvema ali štirimi kreljutmi. Zračni vijak se zajeda v ozračje popolnoma tako kot navaden vijak v les ali železo; ker se vrti z neznansko naglico (1000 do 1800 obratov v eni minuti), vleče letalo z veliko brzino za seboj. Hitrost plovila je tolikšna, da v tem pogledu prekaša še tako močan veter. V eni uri more preleteti 100 do 250 km, dosegli so pa že 450 km, vendar pa ne sme prekoračiti gotove meje, ker se sicer zrak ne bi upiral v krilo z zadostno silo in bi letalo padlo na zemljo. Nikakor namreč ne smemo misliti, da je aero-plan lahek, nasprotno, prav težak je. Srednje veliki tehtajo do 3000 kg, potniški in vojaški velikani pa do 18.000 kg. Čim više smo, tem redkejši je zrak. Zategadelj se letalo more povzpeti le do omejene višine. Vobče velja, da težka plovila dosežejo manjše višine kot lahka. Sedanja letala vozijo v plasteh med 2000 in 8000 m. Poglavitni vzrok, da ne morejo še ,više, tiči v motorju, ki v redkem zraku ne dobi dovolj kisika, in v vijaku, ki bi se moral prehitro vrteti, da bi letalo vlekel z dovoljno silo. Poleg vsega tudi človek v plasteh preko 4000 m le mukoma živi, preko 6000 m si pa sme upati samo s posebnimi dihalnimi pripravami. Omenjeno bodi, da so z letalom dosegli največjo višino 12.000 m. Bodoči rodovi bodo vsekakor morali rešiti vprašanje leta nad 10.000 m, kjer se brzina vožnje zaradi redkega zraka podvoji in potroji. Slika na naslednji strani nam v obrisu pred-očuje bistvene dele letala: krila, trup, ploskve vodilke ter stojalo s kolesjem. Krila so zgrajena iz močnih podolžnih nosilcev in prečnih «reber», ki mu dajejo nalahno ukrivljeno obliko. Kot material za ogrodje se rabi na poseben način izsušena jelkovina, bre-zovina in drug les ali pa jeklo in trdi aluminij. Ogrodje je bodisi prevlečeno s platnom, bodisi obito s ploščami lesenega furnirja ali aluminija. Platno poličijo z negorljivim ličilom, furnir in aluminij pa docela zgladijo, da bi trenje med površino in zrakom bilo čim manjše. Dvigajočo silo zraka izrabimo popolnoma le, če so izmere stranic medsebojno v gotovem razmerju. Navadno je krilo osem- do desetkrat tako dolgo kot globoko, a pet- do petnajstkrat tako globoko kot visoko. Tloris je skoro vedno četverokoten, kraje pa zaokrožimo, s čimer preprečimo tvorbo obstranskih vrtincev, ki kvarno vplivajo na brzino in ravnovesje aparata. Vretenčasti trup je zgrajen podobno kot krila. V njem je nameščen motor, posoda za bencin, posadka in potniki, instrumenti za plovbo in drugo. Rep trupa nosi ploskve vodilke: dušilke in krmila. Naloga nepremičnih clusilk je, povrniti letalo v pravilno lego, če ga je kak zunanji vpliv vrgel iz nje. Ploskve du-šilke (pravimo jim tudi stabilizatorji) poleg tega duše premočno nihanje letala okolu težišča. One plovilo avtomatično ravnovesijo. Na enak način delujejo tudi ploskve-krmilke, so pa premične in jih pilot prestavlja po svoji volji ter s tem spreminja smer leta. Znano je, da se more letalo gibati navzgor in navzdol, v levo in desno ter nagniti na levi ali desni bok. Zategadelj je opremljeno z višinskim, smernim in prečnim krmilom ali krilci. Od Aeroplan se ne more dvigniti naravnost s tal kakor ptič, temveč se mora najprej 50 do 100 m zaleteti, da dobi zadostno brzino; slično tudi pristane. Zalet mu omogoči stojalo, ki nosi en ali več parov koles, obešenih v vzmeteh ali gumijastih vrveh. Sunek ob zemljo pri pristanku je namreč tako močan, da bi se stojalo strlo, če ne bi kolesje bilo prožno. Rep počiva na nekakem močnem polenu, tako zvani ostrogi, ki pri vožnji drsi po tleh. Najvažnejši, ampak tudi najobčutljiveši sestavni del letala je motor. Njegov ustroj in TLORIS I MOTOR- vTn levo KRILCE -RAZPETOST KRILA- RAZMAk KRIL, V DROG VRV GLOBINA KRJLA 'DESNO KRILCE >sedisca..........J m POGLED OD SPREDAJ VIŠINA URHA SMERNA DUS11KA SMERNO kRMUO VIŠIN SkA DUSILRA VIŠINSKO KRMILO ~ krmil vodijo jeklene vrvi h krmilnemu drogu v sedišču vodnika. Krmilni drog moremo premikati naprej in nazaj, v levo in desno. V prvem primeru povesimo, oziroma dvignemo višinsko krmilo ter drsimo navzdol, odnosno navzgor, v drugem pa prestavimo krilca in s tem nagnemo letalo v levo, oziroma v desno. Smerno krmilo ravnamo z nogami s pomočjo vodoravnega vzvoda, ki se vrti okrog navpične osi. Krilce je prav za prav premičen del krila. Ce ga dvignemo, zadeva obnje zrak in potisne dotično krilo navzdol, če ga povesimo, se krilo dvigne. Da se letalo v primeru potrebe kar najhitreje nagne, sta krilci medsebojno tako zvezani, da se dvigne levo, če se desno povesi, in nasprotno. TRUP D£>OG TT T\J A D I Q STOJALO delovanje sta slična stroju na avtomobilu in tedaj dovolj poznana. Bencin mu doteka iz obsežne posode, vdelane v trup, ali pa, če so dosti visoka, v krila. Zaloga bencina je navadno preračunjena za štiri do pet ur. Potreba večje varnosti ter večje pogonske sile je dovedla do gradnje letal z dvema, tremi in več motorji. Večmotornik more seveda več nositi kot običajen aeroplan. Je tudi varnejši, ker more let nadaljevati, čeprav mu eden ali drugi stroj odpove. Razen tega so popravila možna med vožnjo. Razporejeni so motorji večinoma tako, da se nahajajo ob straneh glavnega trupa v posebnih, kratkih «čolničkih» ter ženejo vsak svoj vijak. Včasih so centralizirani v glavnem trupu, odkoder vrte en sam velik vijak. V ostalem bodi povedano, da je načinov te razporedbe nebroj. Še bolj kot po številu strojev se letala razlikujejo po številu kril. Imamo eno-, dvo- in večkrilnike. Slednji so jako redki, ker so primeroma težki in zaradi velikega kvarnega upora počasni. Krila enokrilnikov so podprta ob trup ali ob stojalo, ona dvokrilnikov so med seboj zvezana z drogovi in jeklenimi vrvmi ter ne potrebujejo drugih opor. Dro-govje in vrvje zaradi upora občutno manjša brzino aparata, zbog česar so po vojni začeli graditi tako zvana «nepodprta; letala. Njili krila iz kovine so nenavadno debela in ogrodje samo tako čvrsto, da ne potrebuje zunanje opore. V notranjosti takih visokih kril je prostor za bencinske zaloge, robo in motorje. Zamišljena so celo krila, v katerih bodo oddelki za potnike. Nosilna moč letal je kaj različna. Od malega športnega enosedežnika gre nepretrgana vrsta do velikanov, ki vozijo po 25 do 30 ljudi. Na sliki vidimo tak potniški aeroplan v prerezu. Notranjost je podobna železniškemu vozu ter nudi vse udobnosti. Ob morju in .velikih rekah so v rabi vodna letala ali hidroplani, ki so aeroplanom čisto podobni, le kolesa so nadomeščena s «plovki», votlimi, čolnatimi telesi. Pogostoma je trup kratkomalo predelan v velik čoln. Za promet na vodi in na kopnem so usposobljene ccdvo-živke», opremljene s čolnom in kolesi, ki se med vožnjo ter pri pristanku na vodo potegnejo v notranjost trupa-čolna. Po vojni so se letalski krogi v Nemčiji znova oprijeli letanja brez motorja ali jadrenja, ki je bilo od časa, ko je vzletelo prvo motorno letalo, malone pozabljeno. Jadrenje je mogoče le pod pogojem, da ali let ni vodoraven, ali .veter ne vleče vodoravno, ali da ne veje enakomerno. Zemeljske prepreke, kakor so gozdovi in gričevje, odklonijo zračne struje navzgor. V takih navpičnih zračnih tokovih je mogoče letanje brez motorja, vendar je prostorno omejeno in praktično nepomembno. Najpopolnejše bi bilo jadranje v sunkovitem vetru. Ob vsakem naraščanju vetra bi se jadrenjak (letalo brez motorja) dvignil, ob popuščanju pa padel. Na ta način bi mogli preleteti razmeroma velike razdalje. Do danes letanje na pravkar opisani način še ni uspelo. Jadrenje se je po vsem svetu silno razširilo ne le kot šport, ampak predvsem kot sredstvo za spoznavanje razmer in sil ,v zrakovju. Človek je na najlepšem potu k popolnemu ptiču, kajti le-ta tudi ne dela drugega kot spretno izrablja zračne tokove. Saj si že videl plavati kragulja z negibnimi krili v velikih krogih v višave? Na dotičnem mestu veje veter, sicer ptič ne bi mogel leteti, ne da bi udarjal s krili. Jadre-njake gradimo po istih načelih kakor motorna letala. So pa seveda zelo lahki in občutljivi za poškodbe. Večji del so brez koles, ker jim je brzina pri pristajanju jako majhna. Namesto koles imajo vdelano smučko ali pa močno žogo. Končno bodi omenjena še ena zanimiva vrsta letala, tako zvani helikopter ali vijakar. Namesto kril ima enega, pa tudi več .velikih vijakov na navpični osi, ki pripravo dvignejo naravnost v zrak. Baš v poslednjem času se o vijakar-jih mnogo govori, ker so nekateri konstrukterji zapadnih držav dosegli razmeroma po-voljne začetne uspehe. Slaba stran heliokopterja je ta, da v primeru poškodbe motorja pade na zemljo. Navzlic temu se tehniki z njim marljivo pečajo. Vodstvo letala je dokaj zamotano in težavno, predvsem zaradi tega, ker je treba krmariti večinoma z dvema ali celo z vsemi krmili hkratu. Razen krmarenja mora vodnik paziti na nebroj drugih stvari. V prvi vrsti nadzira delo motorja in porabo bencina s pomočjo raznih instrumentov. Gleda na višino in brzinomer, zanima se za vreme in zemljo pod seboj ter obilico drugega. Množica instrumentov postane uprav moreča v velikanih-večmotornikih, kjer ima vsak stroj svojo zbirko. Težko je razumeti, da more en sam človek vse pregledati in takoj opaziti vsako nenavadnost. Letanje danes ni več nevarno, vsaj ne v toliki meri kakor laični svet to misli. Razen še ne popolnoma zanesljivega pogonskega stroja, je sodobno letalo tako čvrsto, da material prav redkokdaj zakrivi nesrečo. V ogromni večini gredo le-te na rovaš človeške nepazljivosti, ne- znanja in drznosti. Zastoj motorja daje naj-češče povod nesrečnim pristankom, čeprav more letalo tudi s čisto ustavljenim motorjem varno zdrseti k zemlji. Letalec se mora v primeru kvara takoj spustiti ne glede na to, dali je za to primeren prostor na razpolago ali ne. V tem pa ravno tiči ,vsa nevarnost proslulih «poškodb motorja». Statistike zadnjih let dokazujejo, da se število nesreč zelo krči in da letalo ni kdo ve kaj bolj nevarno kakor avto ali železnica. Današnji rod se je že precej otresel strahu pred zračnimi plovili. Dokaz temu so številne, križem vsega sveta razpre-žene letalske proge. Zlasti v poslednjih dveh letih imamo zaznamovati otvoritev mnogih velikih prekomorskih in prekooceanskih linij izredne važnosti. Velike evropske države in Severna Amerika imajo dokaj gosto zrakoplovno omrežje, po katerem se dnevno prevozi na stotine oseb in na tisoče kilogramov robe. Povprečni človek si zaenkrat še ne more privoščiti hitrega in prijetnega potovanja po zraku, ker je še predrago, vendar se cene že močno približujejo onim I. razreda brzovlakov. Letos se je že tudi ,v naši državi otvoril redni promet po zraku med Zagrebom in Beogradom. Tekom prihodnjih let nameravajo vsa pomembnejša mesta domovine zvezati z zrako-plovnimi linijami. Mi, ki smo otroci predvojne dobe, ne moremo zrakoplovbe pravično oceniti, zlasti ker smo bili in smo še priče njenih žrtev polnih začetkov. Prepričani pa bodimo, da bo za kulturo in zbližanje človeštva odločilnega pomena. Prof. M. Prezelj: MATI V NARAVI. Milijoni in milijoni let so šli preko naše zemlje v večnost od onega časa, ko se je na njej pojavila prva živa stanica, ko se je na njej porodilo prvo živo bitje. Kdaj in kje ter pod kakšnimi okoliščinami je .vzklila prva klica življenja, nam je in bo ostalo tajnost, z gotovostjo moremo trditi le to, kar nam jasno izpričuje znanstveno ugotovljeno dejstvo: iz prve stauice se je tekom eonov let zemeljske zgodovine razvilo mogočno kraljestvo sedaj živečega živalstva in rastlinstva. Vse, kar oživlja mrtvo prirodo, od mikrosko-pično majhne bakterije tja do mogočnega hrasta, od prostemu očesu nevidnih praživalic do najpopolnejšega umotvora stvarstva, do človeka, vse to ima svoj začetek v onem majhnem živem bitju, ki je prvo stopilo na pozor-nico življenja. Čudežni so tisti zakoni, po katerih krožijo svetovna telesa po večnem in brezmejnem vsemirju, nedoumljiva nam je tajnost solnčne energije in njenega mnogo-stranskega vpliva na vse, kar spada v naš solnčni sistem, čudežno nedoumljivo in nepojmljivo je življenje, njega bistvo in njega smoter. Kaj je življenje? Največji misleci nam niso in ne morejo dati izčrpnega odgovora, ki bi nam zadovoljivo odgovoril na to vprašanje vseh vprašanj, na vprašanje, ki si ga stavi vsakdo, odgovoril pa nanj še ni nihče. Ignora-mus et ignorabimus, ne vemo in nikdar ne bomo vedeli, to je končni refren slehernega poizkusa, dati odgovor na vprašanje o bistvu življenja. Bistva življenja ne poznamo, poznamo le njegove pojave, v katerih se očituje in izmed katerih sta najvažnejša: razmnoževanje in razvoj do vedno višje in višje popolnosti. Čudež je vsaka kretnja živega bitja, čudežna je njegova občutljivost napram raznim vplivom okolice, čudež je oni pojav, ki ga kratko imenujemo asimilacijo ali prilikovanje hrane, in čudež je rast organizma tega ali onega živega bitja. Da pa se živo bitje, ko je doseglo višek svojega razvoja, žrtvuje in živi v svojih potomcih ter ostane kljub umrljivosti v svojih naslednikih neumrljivo, to je oni čudež razmnoževanja, ki je obvaroval pogina prvo živo bitje od časa njegovega postanka prav do današnjih dni ter ga bo ohranil do nedogled-nega trenutka, ko bo ugasnila življenska sila v zadnjem živem bitju našega planeta. Za onega, ki so mu poznani najosnovnejši pojmi iz poglavja o stanici, njenem sestavu in v njej se vršečih pojavih, je jasno, da živo bitje ne živi le od svojega rojstva do smrti, da živi plazma, ona snov nedoumljivih tajen, ki je bistvena sestavina njegovih sta-nic, že od onega dneva ustvarjenja, ko se je v toplih vodah arhajske dobe začelo gibati prvo živo bitje, se delilo in razmnoževalo in se pod najrazličnejšimi prilikami, ki so vladale na* zemlji v vseh naslednjih dobah njene zgodovine, razvijale in izpopolnjevale v vedno dovršenejše živalske in rastlinske forme. Plazma prve žive stanice še živi in bo živela, dokler ne ugasne luč življenja ,v poslednjem organizmu. Neminljiva vmesna forma neumrljivega prabitja sem jaz, si ti in vse, kar imenujemo živo, je daljni šimpanzova samica z mladičem v zapadnoafriškem pragozdu. potomec prve plazme, ki je izvor vsega življenja na zemlji. Orjaške sile so preobražale površino celin, izpreminjale so oceanom obale in menjavale rekam bregove, prestavljale so nebotična pogorja in široke doline — življenje pa se je na zemlji razvijalo in izpopolnjevalo nemoteno dalje od arhajske dobe zemeljske zgodovine do danes ter se bo izpopolnjevalo v vedno popolneje dovršene oblike. Pojdi v prosto prirodo, ko so vzcvetele livade in poljane, ko so oživeli gozdovi in se zbudili iz zimskega spanja velikani nebotičnih planin, in odpri srce prelestni krasoti, ki odseva iz poslednje bilke, ter se zamisli v božansko skrivnost, ki odseva iz smotrene organizacije, izražene prav tako v najenostavnejši algi kot v vitki in visoki smreki, prav tako v revnem in počasnem črvičku ali polžku kot v brzonogi srni ali sploh kaki drugi živali! Odkod vse to? Odkod pestre cvetlice, odkod hrasti, smreke, jelke in vsa drevesa in grmovje obširnih gozdov, odkod ptice pevke, ki prepevajo in žgole v solnčni dan, odkod pestra in pisana armada žuželk ter drugih živali? Odkod vse to? Ti veš: ta rastlina uspeva na peščeni zemlji, ona ljubi ilovnata tla, nekatere rastline se bohotno razvijejo na prisojnih mestih, nekatere ljubijo močvirnata tla. Vse to ti je znano o življenju živali in rastlin, vsaka živalica, vsaka rastlinica ti pripoveduje o sreči nad svojo eksistenco in o boju, ki ga bije za biti in ne biti. Nezlomljiva je sila življenja, z njo je ono prodrlo preko vseh zaprek, ki so mu jih stavile v bran brezdanje vode brezmejnih oceanov, nepregledne pustinje, in prodrlo je preko nevarnosti ledenih planjav in kamenitih pogorij. Na vse mogoče načine se skuša obdržati pri življenju sleherno živo bitje in občudovanja je vredna njegova brezmejna skrb za ohranitev svojega rodu. Skrb za ohranitev lastnega življenja in skrb za bodočnost lastnega rodu je ona čudodelna vzmet, ki daje življenju pogon in zalet od časa njegovega nastanka do današnjih dni in ki ga bo gnala in vodila od zmage do zmage nad mrtvo prirodo v milijonletjih, ki jih krije bodočnost. Majhno in neznatno je pšenično seme, sila pa, ki tiči v njem, je večja in zmagovitejša od sile vulkanov, hudournikov in vseh strojev, ki jih je izumil človeški razum. Saj v njem je življenje, življenje, ki že kljubuje tisočletjem in tisočletjem in ki ga ne bodo mogle zlepa uničiti katastrofe, ki še bodo prišle nad obličje našega planeta. Ali te ne navdaja z globokim občudovanjem in s pieteto, polno vere in spoštovanja do življenja, ona brezmejna, od učenjakov proučevana in od pesnikov opevana večno lepa in večno zagonetna skrb živalice do svojega rodu? Kaj so najgloblje znanstvene razprave, kaj največje mojstrovine slavnih kiparjev in slikarjev, in kaj so najsmelejše tehnične in industrijske zgradbe in naprave v primeri s čudežem, ki izžareva iz skrbi sleherne živali za svoje potomstvo, pa naj bo ta žival majhna in nežna kot je mušica ali močna in velika kot kralj živali, mogočni lev? Najpreprostejše živo bitje nam predstavlja enostaniena a m e b a. Ne moremo je smatrati ne za živai ne za rastlino, ona je osnovna oblika živali in rastlin. Njen sestav je enostaven; kepica plazma, v kateri se nahaja jedro, to je vse, iz česar sestoji. Razmnožuje se s tem, da se razcepi v dve polovici. Ohranitev življenja skozi veke in veke dolge zemeljske zgodovine, skrb za potomstvo, jamstvo za razširjenje in procvitanje življenja skozi eone let v bodočnosti, glej, to je ono, kar bi po domače kratko imenovali: mati v naravi. Mati je nositeljica življenja, mati je posredovalka med preteklostjo in bodočnostjo, ona je porokinja za nadaljnje zmagovanje življenja nad smrtjo. Ali moremo še govoriti o smrti, če poznamo razvojno zgodovino živalstva in rastlinstva, če poznamo ustroj in razvoj rastlinske in živalske stanice, ki je v bistvu popolnoma enaka oni, ki je bila prva nositeljica življenja na zemlji? Nikakor ne. Saj vemo, da prehaja življenje od prednika na potomca, med katerima tvori nerazrušljivo zvezo mati kot posredovalka med preteklostjo in bodočnostjo rodu. Velezanimivo je ono poglavje biologije, nauka o življenju, ki nosi naslov: Skrb za potomstvo. Po vsej pravici lahko ta naslov zamenjamo z naslovom: Mati ,v naravi, saj je skrb za potomstvo utelešena v materi i živali i rastlin. Ne čudi se, če pravim: v materi živali in rastlin, kajti tudi pri rastlinah moremo govoriti o materi, ker tudi te skrbe za svoj rod. Predaleč bi zašel, če bi se hotel spuščati v razpravo o načinu, kako in s kakšnimi sred- stvi skrbe posamezne rastlinske vrste za razmnoževanje in ohranitev lastnega rodu, le par primerov naj bo navedenih in ti bodo zadostovali, da bomo odslej videli tudi v rastlinah izraženo vse ono, kar kratko imenujemo mati. Vejica cvetoče leske. Mačice sestoje iz nežnih cvetov. V njih prašnikih se tvori cvetni prah, ki ga veter prenaša na rdeče nitke, ki mole iz popkov, v katerih je zavarovana plodnica. Lesko poznaš predobro, da bi ti jo bilo treba še natančneje opisovati. Kamor greš, povsod jo vidiš, leska je za naše kraje eden najbolj značilnih grmov. Kdo je ne bi poznal, saj z nje trgamo lešnike, kojih jedrca so sladek prigrizek mladim in starim. Vsako spomlad jo vidiš ozeleneti in vsako poletje nabiraš plodove, ki jih je napravila, nisi je pa še videl cveteti. Da cveto zvonček, teloh in trobentica, da se spomladi odenejo jablana, črešnja, hruška s snežnobelo odejo, stkano iz duhtečega cvetja, to ti je razumljivo samo ob sebi, da bi pa tudi leska kdaj cvetela, o tem ne veš ničesar. In vendar! Si se že vprašal kdaj, čemu one nežne mačice, one ljubke oznanjevalke s hrepenenjem pričakovane spomladi, ki jih trgaš z leskinih vejic že koncem svečana, ko še breg in dol pokriva debela snežna odeja? Njih pomena se ne zavedaš, nagonsko pa slutiš v njih nekaj, kar oznanja prenovljenje in vstajenje življenja. Mačice so skupine majhnih cvetov, ki so brez kričečih in vabečih barv, in kojih naloga je tvoriti cvetni prah ali pelod. Ko mačica dozori, pa zapiha skozi grm rahel veter-ček, ki prinaša v deželo pomlad, se zazibljejo na leski stotine teh nežnih tvorb in iz njih se usujejo rumeni oblački, sestoječi iz milijard drobnih cvetnih praškov. Pomlad je tu, leska praši! Leto za letom doživljamo ta dogodek, ki je poln lepote in poln globokih skrivnosti zmagujočega življenja. Leska praši... Zakaj in čemu? Veter razpiha mačice in odnaša iz njih cvetni prah. Ali ima kak pomen ta pri-rodni pojav, ki je tako enostaven, da ga pač opazujemo leto za letom, a dalje o njem ne razmišljamo? Opazuj prirodo s predsodkov prostim razumom in divil se boš smotrenosti, ki je izražena v vseh njenih delih in v vsakem njenem pojavu. Milijarde cvetnih praškov se stvorijo v vsaki mačici, da vsaj tisoči del te ogromne armade izpolni velevažno nalogo, ki mu je dana od narave. Istočasno, ko začnejo prašiti mačice, se na vrhu mnogih popkov, ki so raztreseno porazdeljeni po vejah, pokaže šopek tenkih rdečih nitk. To so brazde, ki vodijo do plodnice, ki je skrita in zavarovana sredi popka, in koje naloga je stvoriti seme in v njem klico življenja, torej novo rastlino. Kdaj Jazbečevka, sluteč nevarnost, zapušča z mladiči svoj brlog. se izvrši ta velepomembni dogodek, od katerega zavisi usoda celega rodu te rastline? Ko pade cvetni prašek, ki je majhen, da ga komaj opaziš s prostim očesom, na brazdo, je izvršeno oprašenje in s tem je izpolnjen najvažnejši pogoj za oni dogodek, ki je večji od vseh čudežev, ki si jih more izmisliti človeška fantazija, namreč oplojenje, spočetje novega življenja. V plodnici se začne razvijati in rasti klica nove j-astline, istočasno pa se okoli nje nabira hranivo in stvori trdna skorja, da jo varuje pred raznimi škodljivimi vplivi do onega dne, ko zopet pride prelestna pomlad in pokliče življenje k vstajenju. Na sličen način kot leska skrbi za nastanek semena in obstanek rodu še mnogo drugih rastlin, tako bor, smreka, jelka, jelša, trave, Skratka vse one rastline, pri katerih veter posreduje prenašanje cvetnega prahu iz prašnih cvetov na pestične. Vetrocvetne rastline jih imenuje botanik v nasprotju z žužkocvetnimi, kjer se vrši prenašanje cvetnega prahu iz cveta v cvet po žuželkah. Najrazličnejša so sredstva in pota, po katerih skušajo žužkocvetne rastline privabiti nase žuželke, da potem te hočeš nočeš prevzamejo vlogo posredovalca med cvetom in cvetom. Nekatere vabijo žuželke s pestrimi kričečimi barvami venčnih listov, druge z raznimi hlapljivimi snovmi, ki razširjajo prijeten vonj daleč naokrog, nekatere uporabljajo obe sredstvi, barve in dišeče snovi, da dosežejo zaželjeni cilj, brez katerega je izključeno oprašenje in potemtakem nastanek semena, s katerim se rastlinski rod reši preko neugodnih razmer, razmnožuje in razširja. Pestrost cvetnih barv, parfumi najrazličnejših nijans, ki izhlapevajo iz cvetov, najraznovrst-nejša sredstva za varstvo in razširjanje semen v čim oddaljenejše kraje, kaj je vse to kot ona brezmejna tajinstvena skrb, ki dela čudeže iz vekov v veke, skrb, ki je razvila življenje iz skromnega enostaničnega prabitja v bitja, kojih organizem sestoji iz milijard do skrajne dovršenosti in popolnosti med seboj organiziranih stanic, kaj je vse to, če ne viden izraz tega, kar imenujemo mati? Mati! Kratka je beseda, globok je pojm, ki ga vsebuje, ki ga izraža. Vse, kar vemo in znamo o zakonih, ki vladajo ,v vsemirju, vse kar čutimo ob pogledu na nebesni firmament, posejan z milijoni svetlikajočih se lučic, vse lepote in krasote, ki odsevajo z vrhov veličastnih gorskih velikanov in najslajši akordi naj-dovršenejših simfonij zdaleka ne dosezajo onega, kar izražamo z besedo mati. Še mnogo očitneje kot v rastlinstvu se izraža misterij matere v živalstvu. Ko bi te mogel postaviti pred mikroskop in ti z njim razkazati delitev in razmnoževanje onih majhnih bitij, ki žive povsod, kamor stopiš, v nepreglednih trumah in ki jih v zoologiji, nauku o živalih, imenujemo protozoa ali praži vali! Ko bi te mogel popeljati k morju in ti tam razkazati vsaj nekatere najvažnejše zastopnike raznih me-hovcev ter na par primerih razložiti njih boj za obstanek in njih skrb za potomstvo! Oči se ti ne bi mogle napasti prelestne lepote in razum ne bi mogel doumeti vseh neštetih pojavov, ki so izraz najvišje sile na svetu, skrbi za obstanek rodu v bodočnosti. Poznan ti je razvoj neštetih žuželk, rjavega hrošča, čebele, čmrlja, mravlje, sviloprejke in drugih, neštetokrat si že videl valiti ptičke in vsakdajen ti je prizor razmerja raznih sesalcev do svojih mladičev. Če se nisi zavedal do zdaj, vedi odslej: različne so živali po obliki in velikosti organizma, različen je način njih prehrane in razmnoževanja, skupna pa je v njih sila, ki jih ne pusti izumreti, ampak jih žene k vedno višji in višji popolnosti, sila, s katero so preživeli milijone let in bodo živeli v nedogledno bodočnost, sila, ki je vsebovana in zbrana v tem, kar izražamo z besedico: mati. Levinja nese mladica na varen prostor. Anton Debeljak: PO SINJI ADRIJI. Bahač iz plodnega Banata je poveličeval svoj kraj. Sobesednik, pristaniški postopač iz Splita, pa vtakne prst v slano vodo in vzklikne: clmadem spoj s čitavom svetom !> In res, morje nas veže z vesoljno zemljo. Težko državi brez takih stikov. Predvojna Srbija je bridko čutila gospodarsko podložnost, ker ni imela izhoda na morje. Naša kraljevina, dasi tolikanj prikrajšana v svojih narodnih zahtevah, premore vendar 550 km obrežja v zračni črti; po vseh zavojicah znaša obala malone 1564 km, a z otoškimi obodi vred skoro 5172 km. Redko katera obala je tako členovita ko naša: posedujemo namreč 363 luk, zalivov, zatonov, uval, drag in dražic. Večjih otokov štejemo 61, da manjših ostrovov in čeri niti ne omenjam. Hočeš li z mano, blagi čitalec, na izlet po modrem Jadranu? Evo, jekleni konj te je privedel na Sušak. V hotelu cKontinentalu» shraniva prtljago, da se malce razgledava. Tamle na vzhodu vidiš moderne stavbe in kopališča, kamor prispe do 5000 letoviščarjev na leto. Na zapadu pa se razprostira poslovno središče, trgovska stran jugoslovenskega Liverpoola: sedež paroplovnih društev, glaso-vite tvornice papirja, kož, mila, sveč. Mimo gimnazije odrineva na goro Trsat po Kruži-čevih stopnicah, ki jih baje še nihče ni prav preštel. Kolikokrat sem samosrajčnik z domačimi prepeval pri luščenju boba tisto romarsko: Oh, pojmo ga iskat tja gor na svet’ Trsat... Ali pa ga bova našla, namreč dom Majke božje lavretanske? Ne, hišico so odnesli italo-filslci krilatci v Loreto pri Jakinu v Italiji. Tudi konj sv. Martina, ves od suhega zlata, težak na stote, je odpeketal iz cerkvene kripte bog ve kam. Pač pa bova .videla frankopanske grobnice in muzej, videla divno morje, o katerem je zapel Dragotin Kette: Oj Adrija, kako naj te objame, kako naj te poljubi pogled moj, ti si ko deva, ki si venec sname na dan poročni z dražestnoj rokoj! Uzrla bova spodaj Hrvatsko čitaonico, večni trn v peti «tolomašem>, za njo pa onkraj vodne državne meje reški magistrat, kjer je ognjevito grmel proti Madžarom zadnji hrvaški patricij, odvetnik Barčic, čigar sin je izdihnil v dvoboju z najboljšim prijateljem: radi ža- litve Franja Josipa ga je moral tovariš kot častnik izzvati. Na levi pod «Pečinami» pa stoje razpali dvori našega prvega pesnika fu-turista J. Poliča Kamova, ki je z bogatega viastelina zdrknil na siromašnega bohema ter osamljen preminul v daljni Španiji. V uradu «Jadranske plovidbe» si dobil na uradniško legitimacijo znižano vozovnico in se vkrcal na Drvenem gatu (pomolu). Med prelestnim lesketanjem in bleščanjem morske gladine je bliskoma minila ura in evo nas na K r k u, največjem našem otoku s 24.000 prebivalci na 410 četvornih kilometrih. Glej na 85 m visoki pečini O m i š a 1 j, ,ves v oljkovem gaju in s prikupnim kopališčem, kamor se prihaja hladit nad 200 petičnikov v pasjih dneh. Žene se nosijo v črnem, baje žalujejo za knezi Frankopani, možje pa pošiljajo iz Amerike prihranke, da se je uvedla električna luč in vodovod. Z viška se odpira čaroben vidik na Kvarner, na desni se preliva Planinski Konao ali Gorsko Tijesno, ki so mu Benečani rekali Morlaški kanal. Morlaki (črni Vlahi) so bili romunski pribežniki in so se najdlje držali baš v Poljicih na Krku. Profesor Jakob Zupan, potujoč po hrvaških zemljah v želji, da bi se Slovenci približali Hrvatom, je leta 1825. priobčil poljiški pater noster in ave Marija. Čujmo odlomek očenaša: ...neka se sveta nomelu te,v, neka venire kraljestvo to, neka fje volja ta... nun lessaj in ne na-pasta nego ne osloboda de rev! Še ti razumeš napol to romunščino, jeli? Ko so dalmatinske ljudovlade prišle pod Benetke, je cmorlalo označeval kmeta v nasprotju z meščanom. Danes se vsakdo brani tega naziva in ga odriva sosedu na vzhod. Zaničljiv je nekoliko; boduli, t. j. otočani, ;velijo: Bog te sačuva’ od spliske sile, omiške nevire, poliškog dara i vlaškoga smrada! Pol ure, pa smo v Njivicah pred novim hotelom; eden pa nedozidan lačno zeva v zrak po znatnih vsotah žvenka in cvenka. Kopališče je ugodno, še bolj pa v bližnji M a 1 i n s k i. Spričo sijajnega položaja jo čaka blesteča bodočnost. Vremenske razmere so boljše nego ,v kateremkoli laškem lečilišču, oziroma letovišču ob Adriji. Predlani jo je posetilo blizu 1000 gostov. Mimo samostana v Glavotoku pri-plujemo v mestece K r k, bogato starih spomenikov. Tu je sedež oblastev za ves otok. Po hotelih (Jugoslavija, Krk), gostiščih in zasebnih stanovanjih se more razmestiti nad 100 kopališčnikov. Telo si boš pral v romantičnem zalivu, dušo pa morda pri biskupu Srebrniču. Ako se ti ruši zobna ograja, se obrni na Slovenca drja. Broveta, sokolskega starosto. Naših ožjih rojakov živi tu še več, a na oddih prihajajo semkaj po večini Nemci. Otok Krk. Malinska. Domačini bi rajši videli slovenski živelj, da se povzdigne slovanski značaj otoški prestolnici, kjer so Italijani imeli svojo trdnjavo. Ti so nazivali ta kraj Veglia (reci: veja, t. j. Stari grad), a hrvaški naziv poteka iz grškega Ku-rikum ali Kuritika. Benečani so v krivem mnenju, da «veja» pomeni bedenje, za grb izbrali čuječega ptiča čuka. Zategadelj sosedni Cresani posmešno pravijo meščanom čuci, čuki. Ako še nimajo svoje himne, naj si vzamejo našo poskočnico: Čuk sedi na Veji... Krčani pa dajejo šilo za ognjilo Cresanom z zbadljivko «puličari», ker imajo ti v grbu pu-liča (osla). Čisto hrvaški Cres je po krivici pripadel Italiji. Ponekod govorijo po starinsko, n. pr. Martin z barda palži dalbal, čo po-dalbal, sam požardal (Martin z brda je polže dolbel, kar je izdolbel, je sam požrl). Za 20 minut pritisne parnik v krasni za-nožini ob mladem mestu Aleksandro-v e m. Stari Punat se je prekrstil na ime našega vladarja. V snažni vili Luciji, najboljšem pensionu v neposrednji bližini novega kopališča, je poverjenik Vodnikove družbe, g. Nikola Žic, pogostil že na stotine Slovencev. Dokaj zgodovinskih znamenitosti najdeš tu kakor sploh po vsem ostrovu, kraj je kakor nalašč v sredini za poldnevne izlete na vse vetrove. Omembo zasluži « Krški Bled», otoček Košljun s samostanom, slikami, grobnicami frankopanskimi. Smem li vplesti sonet o tem biseru? Čuj, koliko vekov je že, Neptun, odkar zagnal si zanko v ta zaliv pa z njo zadrgnil snopec očarljiv hrast ja in pinij — dražestni Košljun? To biser Aleksandrovske je lokve, krasnejših ne rodi bolezen školjk. Dragulj v prelesnem vencu trt in oljk: obroč so mu prepletle bujne smokve. Zatok: nebeško čudo v zori zlati, rubin, opal in višnjevi safir, spreminjasti smaragd — obet in up. Črez dan kovin zavlada lesk možati, potem pod noč, ko boža ga zefir, mu mroče Solnce daje vroč poljub. Med nadaljnjo vožnjo se oziraš na brdovito, beraško Staro Baško. Prebivalstvo hodi s trebuhom za kruhom. Odondod je moral biti Vicko Potrebuješ, ki je na dnini prvič okušal s slanino zabeljeno puro (polento) in vprašal, kaj neki zajtrkuje kralj. «Eto tako, svaki dan začinjene pure,» mu odgovorijo. «Dobro mu je,> vzdihne Potrebuješ, «a da sem jaz kralj, zmeraj bi jedel loj, spal na bombaku in pil vino: zjutraj brez vode, opoldne celo, zvečer pa kakor ga je Bog dal:;. Ko so leta 1915. jeli po Dalmaciji kopati boksit (bauxit), najbolj razširjeno in najvažnejšo sirovino našega primoria, so Starobaščani upali na boljše čase, a njih rudniki se niso obnesli. Drugod, v Drnišu in še nekih najdiščih, % Otok Krk. Kopališče v Aleksandrovem. se cenijo zaloge boksita na 20 milijonov ton. Dober boksit mora .vsebovati 50 odstotkov aluminija, dalmatinski ga često vsebuje do 70 odstotkov. Neznatno količino te rude predeluje državna tvornica v Mostah tik Ljubljane. Na južnem koncu Krka leži za tujski promet slovita (Nova) Baška. Hoteli «Velebit/., « Volariča, «K Slovencu» i. dr. so predlani sprejeli 1896 poletnikov. V Jurinem Dvoru si oglej nagrobno ploščo kralja Zvonimira z najstarejšim staroslovenskim napisom (Baščanska ploča iz leta 1100). Prodnata obala za kopanje meri domala 2 km. Proti jugu naletimo na biser našega Jadrana, otok Rab, osmi po velikosti (93 km2 kakor Mljet). Pogozditev je vodil slovenski logar, ki so mu postavili pločo. Glede na zgodovinske spomine se morejo z Rabom primerjati zgolj Benetke. Angleži, Nemci, Čehi in domačini so objavili cele knjige o njegovih krasotah. Kmetijstvo je na nizki stopnji: orjejo še z lesenim oralom. Ovčarstvo je bilo SiVoje dni jako raz- vito, tako da so bravarji (pastirji) uživali posebne pravice. Strižnje so bile pravcate slovesnosti, ki jih opeva Juraj Barakovič iz Zadra v pesnitvi «Draga rapska pastiricam. Sedaj so pozabljene tako kakor viteške igre «obdulje» ali pogrebni običaji z najetimi žalovalkami (narikuše). Opravičeno poje Barakovič: Rabe, mnoge časti u tminah ti stoje I nima oblasti tko ti slavu poje. Rab ima tri krasna kopališča in več hotelov za 1500 gostov. Naprej gredoč se namerimo na otok Pag, četrti po obsegu (287 km2 in do 8000 duš). Z obrežja naju pozdravlja gostilnica Grand Hotel, ki navzlic bobnečemu naslovu nima kdo ve kaj sob. Dobrodušno stanovništvo prideluje vino in glasoviti paški sir, nazvan jugosloven-ski parmezan. Vredno si je ogledati soline. Na solncu se s hlapenjem vode dobiva sol na dveh državnih poljanah, ki zavzemata 1,172.000 m2 površine, medtem ko slična naprava v Pelješcu pokriva le 450.000 m2. Najbolj slano je sicer Mrtvo morje, vendar se sorazmerno največ soli proizvaja v Sredozenmih morjih, kamor spada i Jadransko. Od vseskupne svetovne proizvodnje — nad 100 milijonov ton na leto — prihaja večina kuhinjske soli pač iz slanih vod na celini ter iz rudnikov. Mimogrede omenjeno: Ako Slovan ponudi došlecu sol, mu s tem izkazuje spoštovanje, pri Anglosaksonih bi bilo to razžaljenje. Dobro jutro, moj Ahasver! Kako si se naspal na parniku? Glej, pozdravlja nas Prek o, tam preko pa se beli Zader. Odkar so ga naši diplomati prepustili Mussolinijevim, so se vsa oblastva preselila semkaj. Stojimo le malo časa, v nekaj minutah smo v B i o -gradu na moru, kjer se zadržimo dalje. Naš parnik namreč ob suši pretaka v velikanski kotel na obali pitno vodo, pripeljano iz Splita brezplačno, kajti Jadranska plovidba prejema za to in za pošto 1,000.000 dinarjev podpore na leto, a v dvoglavi monarhiji so paroplovci dobivali 23,500.000 kron! Vidiš, do 50 žensk se rivsa in ravsa, katera bo prestregla večji curek vode iz razpokane cevi. Zbogom, bela prestolnica nekdanjih hrvat-skih kraljev! Okoli poldne se bomo prerili skozi romantični zavojiti preliv v pristan Šibenik. Tri srednjeveške trdnjave na griču, tri priče o burni preteklosti prikupljivega mesta. Ze z ladje uzreš kip domačega pisca N. Tomasea, črez leta boš utegnil kje videti tudi soho Sime Matavulja, ki je naštel tu nad 30 cerkva. Oglejva si v naglici vsaj slovito stolnico, ki jo je po večini gradil domačin Juraj Matijevič, kesneje prozvan Orsini, ter bivšo «lužo» ali posvetovalnico iz srede 16. stoletja v čistem renesanskem slogu. Na kratek obed smukneva v «Krko», «Kosovo>, «Šibenik» «Orjuno» ali drugam, naj naša ladja naklada karbid, les, premog, vino, boksit. Za kopel v ljubki «Jadrijb pa vendar ni časa, še manj za izlet v Šubičevac, Mandalino ali k slapovom Otok Krk. Baška. Krke. Železniške zveze gredo v Zagreb, Bosno ponosno, Split, kamor pa jo midva rajši mahneva po gibkem in zibkem elementu. S palube opazujeva razvaline po vrheh, goličave, pa tudi pošumljene predele. Na odprto morje jo režemo. Parnik se «valja», se guga. Kaj za to, saj sva po zdravnikovem nasvetu jako poceni kosila, če bi bilo treba žrtvovati pomorskim božanstvom. Meni doslej še ni bilo zlo, dasi je nekoč okoli mene vse brusilo in bruhalo, celo kapetan. Mimo rtiča Ploče tavamo — majave postave — ob kame-nitem predelu, ki so ga zbog tega Lahi krstili za «Sassonijo», proti otoku Š o 11 i, kjer gorenjski dušebrižnik Habad uživa izvrsten med od rožmarina. Njegove duhovne ovčice so večinoma ženske, moški se ubijajo za vsakdanji kruh onstran «velike luže». Tam zadaj štrli bujni otočič Nečujan, kjer je najstarji hrvatski pesnik Marulič letoval, iščoč utehe od posvetnih skrbi. Zapira luko Maslinico, ki jo proslavlja Petar Hektorovič v svoji pesnitvi «Ri-banje». Tukajšnje uvale in zajedi obilujejo najrazličnejših rib. Ajme meni! ni li to Trogir? Najznačilnejši kotiček stare Dalmacije. Muzej stavbarstva, uspavano mestece, ki si želi svojega Ro-denbacha. Ponaša se s celo vrsto cerkvic, oso-bito s proslulo stolnico, pri kateri je domorodec Radovan izoblikoval čudovit portal (leta 1240.). Meščani govore čakavsko narečje, zamenjavajoč šumevce in sičnike: mačka je lovila paša (psa). Slično se čuje v neki slovenski fari: občinska pišarna. Sosedni štokavci se jim včasi rogajo v pesni Ceta od Trogir a. Sastala se ceta od Trogira sami’ dvanes’ tragetira (brodarjev). Ca šam ja, ca ši ti, ca je Ika, ca je Mika, ca je tete Jele šin! ... Ovo šu sve pašani junači. Na njiman šu crne gače, nije take skladne brače, kamižole i bragire, iz grada se oni dile' da če plino zapliniti, da če Solin osvojiti... Na svojem pohodu so postali lačni. Ujamejo janjca in ga peko. Tedajci se pojavijo Turki od Solina. Kako pa potem? Junaški so se držali. Mohamedani pograbijo pečenko, Trogi-rani vlečejo za raženj. Ta jim je ostal v roki, oprali so ga in napravili juho. Oni so se «postovali ka’ judi, a Turci grižu mešo ka’ paši». Ako želiš, te odtod popelje po kopnem Idrijčan Prelovec z avtom skozi krasno Kašle-lansko nabrežino mimo sedmih naselbin. V srednji je letoval predlani kraljevič Peter. Obiskal ga je v septembru tudi kralj Aleksander s kraljico. Med množico je neki Nemec prosil Njegovo Veličanstvo, da bi ga smel fotografirati. Ko se je to zgodilo, je fotograf ves rdeč od zadovoljščine začel vihteti klobuk in vpiti kot iz uma: «Hoch der Konig! Živio kralj !» Po Kaštelanskem obrežju uspeva mandelj, trta, smokva, maslina (oljka). Leta 1896. je bila v Splitu razstava olja. Sodeloval je italijanski strokovnjak profesor Mingioli, naš zastopnik in odposlanik tržaške trgovske zbornice. Dvajset vzorcev olja, deset domačih in deset inozemskih (francoskih in italijanskih), so pokušali razsodniki in prisodili nagrado trem, edino italijanskim! Mimo Solina, svetovno znamenitih razvalin nekdanje Salone, se podi vlak pod Klisom, ki odpira burji pot na sinjo gladino. Na levi stoji nalik lobanji gorica golica Su-tikva (sv. Tekla), sosedka cerkvici sv. Dujma. O postanku te hiše Gospodove je pravil pater Trivulcij: Ko so nosili svetnikove kosti iz Solina v Split, so sedli tu v hlad na odpočitek, ker je bila velika pripeka, in med dijakoni nekdo zavpije: «Daj, sv. Dujme, vode, da se napijemo!», in pri tej priči privre vodica bi-strica uprav ondi, kjer je zdaj cerkvica... «Bedak, zakaj ni prosil vina!» se jezno oglasi v kotu med poslušalci vinski bratec ... Lukamatija je med pripovestjo prisopel v Split, trgovsko in prosvetno središče celokupne Dalmacije. Ako prispeš po mokrem v pristan mimo Sustjepanske vojaške opazovalnice z Ljubljančanom J. na čelu, se mesto amfiteatralno razpreda pred teboj v neštetih lučkah: kakor božične jaselce. Znočilo se je namreč. Ako gleštaš veliko cvenka, lahko prenočiš v odličnem hotelu «Bellevue», ki ga vodi koroški Slovenec B. Ceneje projdeš ,v štajerskem «Klampferju», a v sosednem «Jadranu» ti bo postiljala kranjska Micika. Ali ti diši fina turška? Hajdi z mano v Narodno kavarno, kjer ravnateljuje naš rojak iz Rogaške Slatine. A poprej stopiva na izborno kapljico po 8 Din z Visa, «k Janešu» Zupančiču iz Trebnjega ali v delikatesno trgovino tik Žveplenega kopališča h Krivicu, poročenemu z Vrhni-čanko. Tu dobiš sladke v u g a v e z otoka Brača ali korčulanskega grka. Drugič poj-deva k sosednemu «Dobremu Prijatelju», kjer sta pleskarja Židan in Ogrin na zid napisala ter upodobila napitnico En starček je živel». Drugo jutro kreneva na sijajno cementirano obalo, posajeno s palmami. Tu se še zasledijo ostanki Dioklecijanove palače, ki v njenem obzidju stanuje danes nad 3000 ljudi. Tod kakor po novejšem delu mesta srečuješ obilo starinskih liamenov, grbov, napisov. Ponos pa je Splitu bivši mavzolej, sedaj stolnica z veličastnim zvonikom. Slikovit, edinstven je razgled z brda Marjana, kamor drže razkošne poti med opojnim cvetjem in južnim rastjem: tja na brdoviti sivi sever, na vranjiško luko, na široko modro morje, posuto z otoki: Oj Marjane, samotna planino, pored Spijeta, pored živa grada ... Sva priroda od zemlje do neba bajna, čarna, vilinska i rajska i ponosna sa krasote svoje u toj divnoj spljetskoj okolici... Tako jo je zakrožil Luka Botič leta 1861., ko Marjan še ni bil toli gosto posumi jen kot danes, ko tu še ni bilo kraljeve «vidilice», ne vremenoslovske postaje, ne prirodoslovskega muzeja in živalskega vrtiča. Pred nama se širi južno pristanišče. Ali veš, da je na vsej zemlji najbolj obloženo? Na vsak linearni meter splitske obale pade na leto 1077 ton, medtem ko je svetovno poprečje 600 ton (Trst 485, Reka 321). Ker je luka v državi isto kar duri pri hiši, se pozornost obrača na povečanje. Nekoliko obrežja je uredil že Marmont, graditelj cest po Dalmaciji. Ni čudo, če je avstrijski cesar, dobivši nazaj Ilirijo, z obžalovanjem vzkliknil: «Škoda, ker niso Francozi ostali del j časa tub Tovorni promet kani jo odvrniti v severno (solinsko) pristanišče. Pri tem gre Don Frane Bulič (po sliki prof. Kopača v Splitu, 192G). v glavnem za cement in tupino (lapor). Kot izhodišče za prekomorsko selitev stoji Split v Evropi takoj za Cherbourgom in Hamburgom. Rimski bog Januš ima dvojno obličje: z enim zre v preteklost, z drugim strmi v bodočnost. Splitski Januš pa sta dva veljaka: Bulič in Čulič. Don Bulič buli v prošlost, odkopava in hrani starine, osnavlja muzej; čulič čuli (napenja ušesa) v prihodnost, kot ravnatelj «Putnika>x simbolizira moderni živahni Split stremeč po gospodarskem razvoju. Za svojih 33.000 Stanovnikov ima mesto pač preveliko gledališče, največje v Jugoslaviji. Tu deluje v prvi vrsti kot reditelj ali režiser naš znanec R. Pregare, avtor prvega slovenskega filma z gorenjskimi motivi. Delo je sprejela neka berlinska družba. Tudi dvoje glumcev in drugega osebja je prišlo iz ljubljanskega gledališča. Srednje šole so dobro zastopane. Evo obrtne šole, kjer poučuje znani kipar Peruzzi. Ravnatelj ženske gimnazije g. Mangjer upravlja obenem lepo Gradsko biblioteko. Med njegovimi profesorji naj omenim slikarja Kopača z Gorenjske; plodoviti pokrajinar je nedavno razstavil tudi dosti portretov: župana Tartaglio, monsinjora Frana Buliča, drja. Leontiča, argentinskega konzula Rossanija, hčer ministra drja. Grisogona, edinko drja. Lavša, ki je ravnatelj v podružnici Ljubljanske kreditne banke, itd. Razen zasebnega uradništva: Cvikelj, Fabian, Hribar, Kolenc, Mijot, Misija, Petrič, Pirc, Podgoršek, živi tukaj še precej državnih činovnikov: osebni tajnik velikega župana Kosi in njegov ime-njak Košir, Krhin, Mišon, Oraš, Petrovič pri «Putniku», Suhač i. dr. Med obrtniki mi je znan prijazni trgovec J. Špan na Jelačičevi cesti, poverjenik Vodnikove družbe; urar Kveder, brat pokojne pisateljice; krojača Silič in Troha, tesar Cech, črevljar Kolenc. Služinčadi iz naših krajev seveda ne manjka. Štetje leta 1921. izkazuje 283 Slovencev, v tem so obsežene vsekakor naše redovnice, a več deseteric kranjskih Janezov pa menda ne. Posebno statistiko nudijo tujci, ki jih je bilo predlani 34.796. Nekatere privabi mik zgodovinskih znamenitosti, druge skrb za zdravje, blagodejno kopanje v toplem morju na Bačvicah ali drugod. Glavna doba za poset sta pomlad in jesen... Spet so se jadra bela od južnih sap napela, bi bil človek dejal s Prešernom pred sto leti. A danes je teka «Petka» zatulila in odrinili smo naprej proti jugu. Ogniti se moramo otoku Braču, ki je drugi naš po razsežnosti (meri 388’5 km2 ter šteje 23.000 prebivalcev). Goro-vit, a vendar prikladen za kopanje. V Bolu je znana vinarska zadruga, ki izvaža dobro kapljico, v Selcih pa sluje prastaro klesarstvo. Po večini selišč nedostaja vode, zadovoljiti se morajo z lokvami, katerih ena se kliče Dunaj. Ta pogostni nedostatek dalmatinskih predelov nam osvetli sledeča zgodba iz beneških časov: Šel je knez Marko Sinovčič v Benetke dožu na poklon. Dož ga je spremil po mestu, kažoč velikansko bogastvo palač in cerkva, ter se pobahal, češ: «Povej ti meni sedaj, kdo more vse to preceniti? Je li Bog komu dal toliko blaga ko Benetkam ?» Na to mu veli knez: Laglje preceniš imo-vite Benetke nego trojni dež v letu.» «Kateri dež?» «Jurjevski, kri-ževski in duhovski. Ti prinašajo več blaga, nego ga je v Benetkah.:> — Bračani veljajo tam doli za nekake Ribničane ali Lemberžane. Dosti šaljivih in žaljivih po-vestic kroži na njih račun. Obnoviti hočemo ono, ki razlaga, kako so šli v Benetke po pamet, ker ondi je ka-li nakopičena modrost ih um-vsega sveta. S trabakulo (dvo-jadrnico) priveslajo pred dožev dvorec. «Po kaj ste prišli?» jih vpraša nekdo. 'Da poiščemo srečo, da kupimo pameti za naš otok.» Lokavi Benečan jim za drag denar proda v sodu miš in priporoči, naj za ves svet nikar ne gledajo vanj, dokler ne bodo doma... Na obali je vse zbrano: župnik, župan, narod, brodo.vi. Zvonovi pritrkujejo, topovi grme. «Podeštat» otvori sod, ujetnica pa smuk! na piano, se preplaši, splava po vodi na bližnji školj. Načelnik ukaže prinesti konope, vrvi, verige, opasati otoček in ga pritegniti k Braču. Na stotine možakov se napenja. A vsa pre-pasila so popokala, ljudje popadali po tleh, si odrli roke in noge, školj Smrdulja pa še danes stoji na starem mestu in se noče premakniti. Na celini nas spremlja plodovita Podstrana, o kateri je kmet Martin Vuleta spesnil dolgo hvalnico, ki se pričenja: 0 Podstrano, misto od Poljica, na te gleda Brač i okolica 1 sva redom naokolo sela i Kaštela, majka im vesela! U tebi su polja i rudine, crno vino, brate, do istine ... Ljudstvo se med ostalim odlikuje po strpiji-vosti napram drugim veram. «S,vak svoj zakon hvali,> pravijo, ali pa: «Da je Bogu mrzak koji zakon, on bi ga iskorenija.» Spotoma se ustavima na Hvaru, ki so mu Lahi dejali Lesina, kar je staroslovenska beseda za gozd. Otok, že dolgo zvan «Jadranska Madeira» zbog milega podnebja, ima stalnejšo temperaturo nego Cannes, Krf, Malaga, Kairo. Bogat je klasičnih stavb in slik. Nekatere umetnine je oškodoval zob časa, popravlja jih naš slikar Sternen. Stan in hrano dajeta «Grand Palace» in :Hotel Kovači®, v Starem gradu pa «Elizabeta». S posebnim parnikom bi mogel iz Splita na cjadranski Gibraltar^, namreč V i s, in na B i š e v o v «višnjevo jamo», ki nič ne zaostaja za Caprisko pri Neaplu. Slavo te modre špilje je posebno razglasil slikar Ran-sonnet z Dunaja (+ 1926). Lepi borovci krasijo našo prihodnjo postojanko Korčulo. Slikovito mesto hrani dokaj zgodovinsko in umetniško pomembnih spominov. A ko utegneš, skoči v Hotel de la Ville na čašico izbornega dingača. Morda ti ga bo nalila brhka Štajerka. A da bi hodil gledat lepe kopališke naprave, je prekesno, ker 'Petka» že trobi na odhod proti Vratniku ali Gruž. «Krivi Boki», močno slični vhodu v Boko Kotorsko. Tu vidiš otok Mljet, o čigar prebivalcih se raznaša polno dogodbic. Ko je nekdo vprašal Mlječana, katere jedi so najprijetnejše, je odvrnil: «Jednom krmak zatjera jegulju kroz pšenicu pod smokvu zimicu,» to se pravi, da je najbolja hrana svinjsko meso, jegulja, kruh in jesenska figa. Tam Šipan in Lopud, kjer živi naš slikar Marčič — in v Gružu smo. Tukaj je izhodišče za bosansko ozkotirno železnico, tu razne vile in pensioni, v hotelu «Petki» n. pr. stanuje slavni dramatik Vojnovič, tu pomorska vojna akademija, kjer uka- zuje Ljubljančan Mladič in med drugimi poučuje profesor Vajda, poverjenik Vodnikovcev, in grafik Poljanec, predsednik dubrovniškega Vidovičevega kluba. Tretjina gojencev je iz Slovenije, največ iz ljubljanske realke. Z veseljem smo se pozdravili večletni znanci. V nekaj minutah dospemo mimo čarobnega razgledišča z električno železnico — edinim tramvajem v Dalmaciji — na Pile, vhod v stari Dubrovnik, ki je opasan z debelim ozidjem. V idealno krasni pokrajini kipi' pod hribom Srdjem iz morskih pečin mesto iz 7. stoletja. Tisoč let se je vzdržalo kot gosposka neodvisna trgovska republika. Tu je jugoslovansko slovstvo doseglo v 17. stoletju nenavaden razmah, zato pravijo Dubrovniku jugoslovanske Atene. O visoki prosvetni stopnji svedočijo številne monumentalne zgradbe: Knežev (sedaj kraljev) dvor, Divona (carinama), cerkev sv. Vlaha, frančiškanska in dominikanska, Onofrijev studenec itd. Med novejšimi umotvori bodi naveden Rendičev kip Ivanu Gunduliču ter Me-štrovičev spomenik kralju Petru Osvobodilcu. Umetniških slik ne bom našteval. V zatišju proti burji se razvija tod bohotna subtropska vegetacija: palme, ciprese, opuncije, agave. V dneh, ko debel led pokriva Blejsko jezero, se nihajo po vrtovih rumene pomaranče in cvete bujni rožmarin ob potih. Zato so hoteli Imperial, Odak (gospa iz Ptuja), De la Ville, Gradac itd. venomer odprti za potnike, ki jih prihaja okrog 24.000 na leto. Občina sama šteje nad 15.000 prebivalcev. Ko se javiš v občinskem uradu, te vpiše z gosjim peresom No-vomeščan Zega, ako imaš posla pri velikem županu, ti da navodilo naš rojak Dur-java, veterinar Rabič iz Radovljice pa je pravkar umrl. Potrebuješ odvetnika? Evo ti dr. Malnerič iz Črnomlja. Pri «Putniku 5» posluje naš Kopriva. Novo gimnazijo pomagata dodelovati inženjerja Dolenc in Sitar. Na pošti se seznaniš z Jamnikom iz Škofljice, v Dubrovniški banki z blejskim Repetom. Vabila na slovenske sestanke tiska Štrukelj v Hrvatski tiskari. Na čelu Orjune koraka orjaški Treven iz Idrije, na ženski učiteljski šoli pa širi prosveto gdčna. Kramaričeva, medtem v Dečjem zakloništu naše usmiljenke negujejo siročad. Stanujem pod istim krovom kot bačvar Vrtačnik, naročnik «Jutra». S tem pa še ni izčrpan seznam ožjih rojakov: dr. Vargazon, dr. Pečnik, dr. Rozina, Klemenčič, Ženko, Jerovšek itd. itd. Kot zaključek naj prepišem naslednje kitice, zložene na dan Sv. Blaža, dubrovniškega zavetnika, ko se prirejajo večdnevne slovesnosti: Na Vlahovo, na tretji dan svečana, ko plane solnce, vstane mnoštva šum in nepregledna vrsta kmetskih trum se zgrinja v mesto s prapori svečana. Kaj tresk iz pušk, zvonjava neugnana, kaj znači grom topov in godbe hrum in dim dušeč, odmev glušeč od šum in kaj zvečer svečava razigrana? Dubrovnik. Dubrovnik, Spomin svobode stare, slave svete, spomin naporov, borb in dragih žrtev — vse to je veličastni praznik ta. Gotovo slutijo te vaške čete: vsak narod je obsojen, narod mrtev, če zgodovine svoje ne pozna! Urednikove škarje mi že nekaj časa škrtajo za ušesom, zato se sam popeljem v Kotor in še naprej do zadnje naše točke. Venec otokov sem že zapustil z Lokrumom, mnogokrat opevanim biserom tik Dubrovnika. Na splošno naj dodam, da je ju-goslovenska obala od Sušaka do Ulcinja za slehernega turista zanimivejša od katerekoli druge na vsem svetu. Na vsej dolgi črti ne opaziš utrudljive enoličnosti, ki je svojska drugim obrežjem. Goli Kras se menjava z nežnimi gozdovi, listovci in iglovci, peščene nabrežine z velikanskimi zajedmi in navzlic vroči solnčni pripeki ostanejo snežni vrhovi Dinarskih Alp i poleti beli. V neznatnih presledkih se čredijo na samem morskem bregu sela in mesta, primerna za kopanje in letovanje. Za spremljevalca si vzemi Geričev Vodič kroz Gornje Primorje, Ku-glijevo Severno, Srednjo ali Južno Dalmacijo. Nasvete dajejo Putnički Uredi na Sušaku, v Splitu, Šibeniku, Dubrovniku, Korčuli in menda v Ljubljani. P. V. Brežnik: REKORDI. Ni je skoraj danes številke dnevnika, v kateri se ni bi pisalo o rekordih, in težko boste našli prvošolca, ki vam točno ne bi vedel za eden ali drugi rekord, za katerega se prav posebno zanima. Vendar je v splošnem občinstvo še precej na nejasnem o bistvu in pomenu rekordov v raznih športnih panogah in zato se hočemo v tem članku z njimi nekoliko natančneje baviti. Rekord je angleška beseda, športni izraz, in pomeni višek (Hochstleistung), ki ga je dosegel športnik pri izvajanju svojega športa. Iz angleščine je prešla ta beseda v vse jezike in se danes skoraj izključno rabi za svetovna prvenstva (francosko: record mondial, nemško: Weltmeisterschaft), medtem ko se za državna, deželna, narodna, mestna in druga prvenstva navadno rabijo izrazi: cliampionnat, Meister-schaft, prvenstvo. Imetnik rekorda se imenuje angleško recordman (množina: recordmen), imetnik šampionata pa šampion (francosko ali angleško: Champion). Rekordi pa ne obstojajo samo v športu in obratno pri vseh športih ni rekordov. Tako na primer smo čitali nekolikokrat v listih o plesnem rekordu: nekdo je preplesal 24 ali še več ur, ne da bi se bil ustavil; ali pa o rekordu neprestanega igranja na klavir. Takih in enakih bedastih rekordov je dosti, gotovo pa so to, če že nič drugega, rekordi človeške neumnosti. Športi, ki so igre, nimajo rekordov ,v pravem pomenu besede: rekord nogometa ali rekord tenisa ne obstoja. Pač pa je lahko eno moštvo prvenstveno moštvo v nogometu, kakor so bili n. pr. Urugvajci pri olimpijskih igrah leta 1924. v Parizu, ali je pa eden igralec tenisa najboljši na svetu, kot n. pr. Francoz Borotra, ki je ,v mednarodnih turnirjih slednjič premagal vse tekmece in dobil tako pravo na naziv svetovnega prvaka (Champion du monde, Welt-meister). S tem pa ni dosegel nobenega rekorda, ker pri igri rekord sploh ni mogoč. Rekordi so nastali šele s športom v zadnjih desetletjih, prej jih niso poznali. Celo stari Grki, ki so zelo gojili telesno kulturo, torej šport v gotovi izmeri, niso poznali rekordov. Edini cilj njih športnega tekmovanja je bil, nasprotnika poraziti, ga ,v boksanju ali rokoborbi premagati, hitreje teči, dalj skočiti, vreči diskus in kopje dalj kakor nasprotnik; kako daleč je posameznik skočil, tekel ali vrgel, jim je bilo vseeno. Zaradi tega tudi manjkajo poročila o grških rekordih; ne vemo, kako daleč so vrgli kopje ali disk, kako daleč, oziroma kako visoko so skočili, kake daljave so pretekli v gotovih časih. Šport brez rekorda se nam zdi, da ne dosega svojega namena, vendar je obstojal v tej obliki v stari Grčiji. Športni rekordi se delijo v dve vrsti: a) v rekorde, ki jih doseže človeško telo samo, brez kakega stroja, b) v rekorde, ki jih človek doseže s pomočjo stroja. Prvi kakor drugi rekordi imajo svoje meje, preko katerih ne bo nikoli mogoče priti. Sicer vse te meje še niso dosežene, vendar pa smo, predvsem kar se- tiče rekordov brez strojev, prišli skoraj do skrajnega viška, preko katerega ne bo več mogoče priti. Vzemimo na primer hrbtno plavanje na 100 metrov. Do junija 1927. je imel v tem športu svetovni rekord Havajec Kealoha s časom 1:11*4 (to je: 1 minuta, 11 sekund in 4 desetinke sekunde). V omenjenem mesecu pa je izboljšal v New-Yorku Američan Fissler ta rekord na 1:10 6. Isti mesec je potolkel Johnny Weissmuller v Michiganu svoj lastni svetovni rekord plavanja na daljavo 300 metrov in ga je izboljšal od 3:35’2 na 3:336, medtem ko je švedski plavač Arne Borg prekosil svetovni rekord v prsnem plavanju na 400 yardov (1 yard = 0‘914m), s tem, da je preplaval to razdaljo v 4:25'6. Te številke navajam samo kot primer. Ni izključeno, da bodo v času, ko pridejo čitateljem tega članka pred oči, že pre-košene za nekaj sekund, toda rekordi bodo padali samo še kratek čas. Športnik' že danes kljub telesni moči in izvrstnemu treningu z veliko težavo doseže svetovni rekord. Kot rečeno, ima vsak rekord svoje meje. Če je danes svetovni rekord hrbtnega plavanja na 100 metrov 1 minuta 114 sekunde, ga bo pač morda mogoče spraviti navzdol še za nekaj sekund, a pri tem bo potem za vedno ostalo, kajti samo ob sebi umljivo je, da se nikoli ne bo rodil človek, ki bo preplaval na hrbtu 100 metrov v 50 ali manj sekundah. Če je res, da človeški rod telesno polagoma, a nevzdržno propada, potem bodo naši pozni potomci lahko z zavistjo gledali na naše svetovne rekorde — dosegli jih ne bodo nikoli. Nastane vprašanje, ali je stremljenje in treniranje za rekorde za športnike škodljivo. Ameriški zdravniki so izvršili zelo natančno preiskavo, da bi rešili vprašanje, ali športniki v resnici umro primeroma mladi. V obče je prevladalo mnenje, da stremljenje po rekordih prej izčrpa notranje organe športnika in da vestno izvajanje športa povzroča predčasno oslabljenje rezervnih moči. V resnici pa temu ni tako. Preiskave so dognale, da športniki primeroma dalj časa žive ko drugi ljudje. Preiskave so se izvršile predvsem na rekordnih zmagovalcih prejšnjih desetletij. Pri tem so vpoštevali vse športne panoge, nogomet, veslanje, petoboj, rokoborbo, boksanje, basebal itd. Ugotovili so število še živečih športnikov; od umrlih pa so ugotovili starost in vzrok smrti. Ta preiskava je obsegala vso Ameriko. Posebno so se ozirali na srčne bolezni. V Ameriki se namreč splošno opaža naraščanje srčnih bolezni, zbog česar se je predvsem gledalo na to, če je bilo vzrok smrti «sportno srce», to je zaradi športnih naporov povečano srce. Preiskali so na primer grupo 808 športnikov, ki so odnesli zmage v času od 1855. do 1905. Od teh jih je umrlo samo 46 od 100 (namesto Lacoste in Borotra. 100 od 100) onega števila, ki bi moralo umreti po splošnih ameriških tabelah o umrljivosti. Posebno malo jih je umrlo na bolezni srca. Sicer se opaža tudi pri ameriških športnikih v višji starosti naraščanje smrtnih primerov zaradi srčnih bolezni, vendar ne v večji meri kakor pri nesportnikih iste starosti. Važno pa je za športnike, da se pravočasnp spomnijo, da ne morejo ostati vedno mladi. Po 40. letu se sme izvajati šport samo še zmerno. Toda to umirjenje se mora izvršiti, preden je telo zaradi športa trpelo škodo, kolikor težko je to sicer za zmage navajenega športnika. Največkrat trpe po teh ameriških številkah športniki na boleznih pljuč. V ostalem pa zavisi seveda življenska doba športnika od tega, kako živi izven svojega športa. Zmerno in pametno urejeno življenje je tudi tukaj glavna zahteva v svrho dosege zdrave starosti. Samo na sebi bo športnik nekoliko dalje časa živel kakor ne-sportnik. Vendar pa to ni v nobeni zvezi z izvajanjem športa, ampak že v naprej z boljšim telesnim razpoloženjem, ki poda ponajveč šele zmožnost, da se dotični lahko bavi s športom. Mogoče je, da resna športna vzgoja podaljša življenje; dokazano pa to ni. V informacijo še nekaj številk in podatkov, ki se tičejo športnih rekordov, postavljenih brez strojev. Znano je, da so pri pariških olimpijskih igrah ves svet presenetili Finci s svojimi izbornimi tekači, ki so da-leko prekosili tekmovalce vseh ostalih narodov in postavili več novih svetovnih rekordov. Predvsem je dosegel svetovno slavo finski tekač Nurmi, čigar ime danes nobenemu športniku ni neznano. Leta 1926. sta potolkla Wide in dr. Pel-tzer Nurmijev rekord teka na 2000 metrov. A že naslednje leto je izboljšal Nurmi Widejev rekord od 5:26 na 5:246. Rekord teka na pol milje (804-6 m) ima zaenkrat Nemec dr. Pel-tzer z 1:51-6. Toda tudi on mora priznati, da je sreča opoteča: pri tekmah v Berlinu junija 1927. sta tekla s Francozom Martinom na 800 metrov. Zmagal je Martin v 1:511 in je pustil Peltzerja 12 metrov za seboj. O vzrokih čudovitih športnih uspehov svojih rojakov pravi Finec Salminen sledeče: «Mi nimamo športnih učiteljev in tudi ne enotne metode treniranja. Temeljni vzrok naših uspe- hov vidim v našem narodnem značaju in v našem temperamentu. Mi smo mrzli, sami zase. Če smo odkrili kakšnega dobrega atleta, to pač vemo, pa ne govorimo dosti. In tudi časopisi mu ne mešajo možganov in ne pišejo, da bo ves svet premagal in da more samo on zmagati. Sam naj se vzgaja. Kmečki sinovi smo po večini, malo imamo prilike za skupni trening, preveč razkropljeni smo. Vsak si išče sam svoj slog in svojo metodo; vsak atlet naj postane osebnost, razvita iz njegove morale in njegovega značaja. Mi ne poznamo zabav. Podnebje je pri nas telesnemu športu ugodno, hud je mraz in kratko je poletje. V vsaki vasi je ena sama cesta, in tam skačejo naši dečki in tekajo za stavo. Smučanje v dolgi zimi nam utrdi noge, nam goji voljo, nam miri živce. In dobre živce moraš imeti, če hočeš biti dober atlet. Kakor sem rekel, naši atleti so na kmetih doma; petkrat na leto pridejo v mesta na tekme, to zadostuje. Malo jemo mesa, veliko rib, veliko zelenjave, veliko mleka in sirovega masla in črn kruh. Pri Američanih je vse to obratno. Vsaka dežela si išče svojo metodo. Mi imamo svojo, za nas je dobra.» Rekli smo že, da oni športi, ki so igre, nimajo rekordov. Enako tudi nima rekordov telovadba, čeprav je športom zelo sorodna. Uspehi telovadca se štejejo na podlagi splošno priznanih pravil po točkah, kar je vsakemu znano iz tekem naših telovadnih društev. Tudi na olimpijskih igrah se tekmuje v telovadbi in naš rojak Leon Štukelj, član «Sokola»' \\ Novem mestu, je na pariški olimpijadi 1.1924. premagal vse nasprotnike in tako postal «champion des champions du monde> (prvak prvakov sveta) ter proslavil ime svojega malega naroda po vsem svetu. Preidimo pa k rekordom, ki jih človek doseže s pomočjo strojev. To so predvsem rekordi, doseženi z motornim kolesom, z motornim čolnom, z avtomobilom in raznimi vrstami letal. Najprej kot primer nekaj številk: Septembra 1926. je na reki Seini pri Parizu dr. Etchegoin postavil z motornim čolnom «Sadi 111» svetovni rekord hitrosti na morsko miljo (1852 metrov) s poprečnostjo 92 km 24 m na uro in največjo doseženo hitrostjo 101 km 944 m. Svetovni rekord v avtomobilu je dosegel 29. marca 1927. angleški major Seagrave s 327 km na uro. Prejšnji re'kord je imel Campbell z 281 km. Svetovni rekord hitrosti v vodnem letalu (hidroplanu ali hidroavionu, to je letalu, opremljenem s plavalci) je bila leta 3923. poprečna hitrost 285 km 500 m na uro. Postavil ga je Američan Bittenhouse. Leta 1925. ga je pa «popravil» njegov rojak Doolittle za skoraj 100 km: na daljavo 350 km je letel s poprečno hitrostjo 374 km 210 m in na daljavo 100 km s povprečno hitrostjo 377 km 829 m. To so podatki iz mednarodne dirke za Jacques Schneiderjev pokal. Ta dirka se vrši vsako leto. Pri poskusih za dirko leta 1927. je ameriški poročnik Cuddihy dosegel hitrost 411 km 900 m na uro. Pričakovati je torej, da se bo o priliki te dirke svetovni rekord hitrosti vodnih letal znova dvignil. Višinski rekord z letalom ima zaenkrat Francoz Callizo z 12.442 metri, ni pa dvoma, da bo ta rekord, kot vsi rekordi v letalstvu, leto za letom potisnjen nazaj. V letalstvu meje rekordov zaenkrat sploh še ni mogoče predvideti. Rekord poleta na daljavo brez pristanka je od začetka letalstva, od prvih «rekordov» na dva, tri in več kilometrov, narastel leta 1926. na 4375 km, ki sta jih preletela Francoza brata Arrachart 27 ./28. junija 1926. iz Pariza v Bas-soro ob Perzijskem zalivu. Dolgo se pa nista veselila svoje zmage. Leteli so drugi in potisnili rekord daleč naprej. Omenim samo zadnja dva: slavni Lindbergh, ki je letel brez pre-stanka iz New-Yorka v Pariz 20./21. maja 1927. in preletel 5836 km (ali po računu ameriškega geodeškega urada 5808 km 500 m).* Štirinajst dni pozneje sta pa Linberghu iztrgala rekord njegova ameriška rojaka Chamberlain in Le-,vin, ki sta 4. jimija 1927. letela iz New-Yorka v bližino Eislebna v Nemčiji in tako preletela brez prestanka 6200 km (ali po računu ameriškega geodeškega urada 6283 km). Če gre z letalskimi rekordi tako naprej, bomo kmalu dosegli hitrost in višino, o kateri se nam pred nekaj leti še niti sanjalo ni. Francoski konstrukter letal Breguet je mnenja, da bomo že čez nekaj let leteli s hitrostjo 1000 km na uro, pozneje morda celo z 2000 km in dosegli višino 20 in 30 km nad zemljo. Mnenja je, da bo ravno v teh višinah mogoče tako naglo leteti. Breguet se neumorno bavi z rešitvijo tega vprašanja in konstruira letalo, s katerim bo mogoče to uresničiti. Toda ostanimo zaenkrat na zemlji in vprašajmo se, ali je mogoče rekord hitrosti v avtomobilu 327 km na uro, ki jo je dosegel Seagrave, prekoračiti. Seagrave sam, ki je najbolj upravičen odgovoriti na to vprašanje, je na dan, ko je dosegel ta rekord, izjavil: «350 km na uro je absolutna meja hitrosti, s katero more voziti avtomobil, ne da bi zapustil tla.s Zakaj? se bodo ,vprašali čitatelji. Zakaj ne bi mogel avto na dovolj širokem, dobro zgrajenem dirkališču voziti s 400 ali 500 km na uro, kot aeroplani? Vzrok, da ni mogoče prekositi z avtomobilom hitrostnega rekorda 350 km, ni mehaničen, kot bi si človek mislil, temveč psihičen. Od sedaj naprej zavisi ta rekord ravno toliko od konstitucije človeških možgan kot od odpora pnevmatike. * Tu mimogrede pripomnim, da Lindbergh ni bil prvi, ki je priletel iz Severne Amerike preko Atlantskega oceana na letalu v Evropo, kot je to splošno razširjeno mnenje. Prva sta ta rekord postavila angleška letalca Alcock in Brown, ki sta na dvokrovniku odletela iz Nove Fundlandije 14. junija 1919. in priletela po 16 urah 12 minutah na Irsko, tik velike radio-postaje Clifden. Isto leto 1919. je ameriško vodno letalo N.-C.-4. letelo iz New-Yorka v Lisbono, a ne brez prestanka: ustavilo se je prvič na novi Fundlandiji in drugič na Azorskem otočju. Razen tega so Zeppelini (vodljivi zrakoplovi) že ponovno preleteli Atlantski ocean. Lindbergh in Bleriot. Ker je zadeva načelne važnosti za absolutno mejo rekordov, postavljenih s pomočjo strojev, jo hočemo natančneje preštudirati. Oglejmo si najprej Seagravov stroj: Konstruiral ga je francoski inženjer Louis Coatelen za angleško avtomobilno tvrdko Sun-beam. Na ogromni jekleni podstavek je pritrdil dva motorja po 500 konjskih sil, prvega spredaj, drugega zadaj. Tvrdka Dunlop je napravila za ta voz posebne pnevmatike. Ko je bil gotov, je slavni dirkač Seagrave, ki je dobil nalog, pilotirati ta lOOOkonjski stroj, začel iskati primerno drkališče. Za ta voz in pol je bilo treba najti ravno progo najmanj 30 km, da bi mogel voziti s polnim plinom, kajti pri hitrosti 300 km na uro je mogoče voziti le v premi črti. Še tako raztegnjen lok je izključen. Cesta za tako dirko mora biti najmanj 80 m široka in brez dreves in jarkov ob strani; zakaj, bomo takoj spoznali. Ker nobena cesta v Evropi ne odgovarja tem pogojem, je Seagrave takoj mislil na peščene obali ob morju. V Evropi se nahaja taka obala v Belgiji pri Mariakerke. Na njej so se vršile že pred svetovno vojno avtomobilne dirke za dosego hitrostnih rekordov. Toda ta obala je lahno valovita in na njej ni mcgoče voziti s hitrostjo 300 km. Zato se je Seagrave odpravil v Ameriko, v Florido, da preizkusi svoj pošastni ,voz na slavni obali Daytona beach, na kateri Američani že dolgo goje šport te vrste. Pri tako veliki hitrosti je glavna stvar boj proti zraku. Tehniki so mnenja, da je od 1000 konjskih sil, ki jih pokriva ogromna smotka iz jeklene pločevine, treba najmanj 950 za premaganje zračnega odpora. To se pravi, da bi ostalih 50 konjskih sil zadosto- valo, da se v brezzračnem prostoru, na primer na kaki ravnini na luni, doseže rekord, ki je bil postavljen na daytonski obali. Pri- hitrosti nad 300 km nastane za vozom depresija, to je močno razredčen zrak. Zaradi te depresije se vrši silno sesanje zraka, ki skuša dvigniti zadnji del voza. Zaradi tega začenjajo zadnja kolesa drseti v stran, na desno ali na levo. Posledica je, da pride voz iz preme smeri, v kateri dirka. Odklon 10 ali 15 stopinj pa že zadostuje, da silni veter, ki ga povzroča dirka, zagrabi voz od strani in ga prevrne. Teoretično vozač pri taki hitrosti niti ne more s krmilom popravljati stranskega odklona, čas je za to prekratek: preden premakne krmilo, se je voz že prevrnil. Koliko časa je treba, da povelje, ki izide iz možgan, doseže ročne mišice in jih premakne? Ameriški psihologi so mnenja, da pri tako treniranem človeku, kot je Seagrave, ta čas znaša štiri desetinke sekunde. V štirih desetinkah sekunde pa «Mystery», kakor je krstil Seagrave svoj stroj, pri hitrosti 328 km na uro predirka>36 m 40 cm. To pa že več kot preveč zadostuje, da avto krene iz smeri in se prevrne. V trenutku torej, ko vozač opazi, da je iz preme smeri, in hoče krmilo obrniti, da krene nazaj, je že prepozno: katastrofa je tu, preden povelje njegovih možgan doseže roke in krmilo! Pri še večji hitrosti se naravno ta nevarnost še poveča, kajti reakcija živcev in mišic se ne da povečati. Zato je Seagrave mnenja, da ni mogoče voziti z avtomobilom več kot 350 km na uro. Mehanična hitrost se da pač povečati, ne da se pa povečati hitrost psihične reakcije. Druga omejuje prvo. V istini čisto nepričakovana meja rekorda rekordov! NOVA 1-EMDA "ŠOSTON W jYOBK VKO MOJSn Pot ameriškega letalca Charlesa Lindbergha preko Atlantskega oceana. Prof. Julij Nardin: PERPETUUM MOBILE. «Gospod, pa vendar ga bom napravil. Mora se posrečiti. O mnogih stvareh so trdili, da niso možne, a so jih končno le iznašli. Zaupam bolj svojemu čutu kakor vašim dokazom. Nadejam se, da vam pokažem perpetuum mobile že v tem mesecu.» (Dobro, če je tako, potem na delo.» Šel je. Bliski iz njegovih oči so pričali o navdušenju in globokem uverjenju. Hotel sem ga odvrniti od brezplodnega dela in ga usmeriti na pot, kjer bi lahko uspešno uporabljal svoje mlade moči. Ni se mi posrečilo. Misel na perpetuum mobile ga je popolnoma zamamila. Slep je bil za vse dokaze. To me je užalostilo. Taval sem po mestu, da bi se razvedril, a melanholija mi je polnila srce tembolj, čim gostejša je postajala megla. Zamislil sem se v čase svoje mladosti in spoznal, da sam nisem bil nič boljši od tega mladeniča. Besedo «nemogoče» sem smatral za plod duševne lenobe ali neumnosti. Razni prizori so se mi vrstili pred dušnimi očmi in me začeli ogrevati. Južno solnce, živahen temperament črnošolca, resne geste njegovega poslušalca, vse sem videl kakor pred tridesetimi leti. Zdelo se mi je celo, da slišim študenta, kako zagovarja idejo perpetuum mobila. Kdor mu je ugovarjal, je bil ambulanten fonograf, nesposoben, da sam kaj ustvari. (krčevitim enakovredne napade). To je n. pr. zmedenost, v kateri izvršujejo bolniki najrazličnejša dejanja: se razgaljajo, kradejo, uhajajo od doma, se klatijo okrog ali potujejo — ali pa razburjenja, v katerih vrše razne nasilnosti. Tudi tako zvana dipsomanija ali «pija-nost na kvatre> se od mnogih priznanih učenjakov razlaga kot epileptični ekvivalent. Zelo zanimiva so taka v zamračenju izvršena, včasih zelo dolga potovanja, med katerimi bolniki vrše razna dejanja, za katera nimajo pozneje nobenega spomina; njih obnašanje pa dostikrat ne budi pozornosti in ne vzbuja suma nezavednih, bolezenskih dejanj. Omenim naj le na kratko, da kažejo bolniki večkrat zelo izraženo razdražljivost in naglojez-nost. Pri pogostih napadih in dolgotrajnejših boleznih zlasti ne pogrešamo znakov slaboumnosti, ki je včasih le malo naznačena, včasih pa dobro razvita. Duševno obzorje se vedno bolj zožuje, zanimanje za svet se izgublja, sebičnost vedno bolj prevladuje. Mišljenje je otežkočeno, govorica počasna, dolgovezna, frazasta, vedno in vedno ponavljajoča eno in isto. Pri zmedenosti, ki često nastaja ob napadih in po njih in traja lahko dalj časa, se pojavljajo včasih prevare čutil in blodnje. Nekateri bolniki kažejo stupurezno stanje, so povsem nedostopni, včasih se pojavi tudi tako zvani «raptus», hipna impulzivnost, v kateri so zelo nevarni in lahko izvrše razna zlodejstva, poboje in umore. Važno je, da se po možnosti prepreči obolenje na božjasti. Četudi vzrok bolezni še ni znan, vendar vemo, da jo pospešuje obreme-njenje po živčno bolnih in po božjastnih starših, zlasti po alkoholizmu (pijanci imajo zelo pogosto božjastne in bebaste otroke) in po sifilidi. Skrbeti je torej, da po zdravih starših dobimo zdrav zarod, zato naj bi tudi božjast-niki ne sklepali zakonov. — Epileptiki naj se vzdržujejo telesnih in duševnih naporov, zlasti pa se morajo popolnoma vzdržati vsake opojne pijače, ker tudi najmanjše količine alkohola povzročajo pri njih napade. Varovati se morajo tudi čaja, kave in tobaka. Vršiti ne morejo del, ki bi značila zanje nevarnost pri nenadnem napadu. Zenske ne smejo kuhati pri odprtih ognjiščih, ker se je že večkrat pripetilo, da so padle na ogenj in si pridobile zelo nevarne, celo smrtne opekline; ne smejo prati ob rekah, da jih ne vrže v vodo, kjer bi utonile. Možki ne morejo opravljati del na lestvah, strehah itd., torej ne biti zidarji, krovci itd. Vse božjast-nike, ki kažejo duševne motnje, bodisi začasne, bodisi trajne, je treba oskrbovati v umobolnicah; s tem se tudi preprečijo razne nezgode in zločini (požigi, poboji, uboji itd.). Poleg tega se ondi odvračajo razne škodljivosti in bolniki se lečijo z zdravili, ki povzročajo, da se mnogim stanje zdatno izboljša, nekateri celo povsem ozdravijo, česar bi iz,ven zavoda skoro gotovo ne dosegli. Važno je, da se preprečijo poškodbe in ranitve pri napadih, v kolikor je to ravno mogoče. Pri napadu naj se bolniku podtakne vzglavnik, suknja ali kaj sličnega pod glavo, odstranijo iz njegovega obližja predmeti, na katerih bi se mogel raniti — opusti pa naj se držanje ali ruvanje, zlasti ono tako navadno, a povsem brezpomembno izvijanje palcev. Ker včasih nastopi božjast zaradi ranitev ali poškodb lobanje, ko drobci kosti uderejo v možgane, se je v takih primerih z operacijo doseglo ozdravljenje. — V ostalih primerih pa je tudi treba skrbeti čimprej za primerno leče-nje, s tem se mora pričeti zgodaj, da se bolezen, če je le mogoče, zatre že v kali; nikakor se ne sme čakati, da doseže svoj višek. Čim prej se prične z zdravljenjem, tem več je upanja, da se doseže dober uspeh ter da se za-branijo razvitek in komplikacije, telesna in duševna propast. — Bolezen nikakor ni tako brezupna, kakor se to pogostoma sodi. In ako se tudi ne doseže ozdravljenje, doseže se večinoma vsaj izboljšanje. Zdravljenja se seveda najbolje izvajajo v bolnicah, a tudi praktični zdravnik jih lahko izvaja pri bolnikih na domu, kar se bo godilo pač v ,vseh lažjih primerih. Za božjastnike je priporočljivo, da se vzdržujejo preobile mesne hrane in preslanih jedi (posebna kuhinja je pač le v večjih bolnicah izvedljiva). Potrebna jim je popolna vzdržnost. To je predpogoj vsakemu uspešnemu zdravljenju. Najbolj razširjeno je že od nekdaj zdravljenje z bromovimi preparati; manj v rabi je ono z opijem. Zadnja leta pred vojno se je pričel uporabljati luminal; o njem moram iz svoje izkušnje reči, da se mu imamo zahvaliti za zelo izdatna izboljšanja, v nekaterih primerih za popolna ozdravljenja. Istotako moram najnovejše lečenje s ksifalomlečnimi injekcijami potrditi kot zelo uspešno. Zal, sta obe ti zdravili zelo dragi; rabiti pa se ju mora v dosego uspeha dolgo, po več mesecev. Vsa ta zdravljenja vodi, urejuje in nadzoruje zdravnik, kateremu mora bolnik in njegovo sorodstvo zaupati in se njegovim odredbam pokoriti. I. Bajželj: SOKOLSKI DOM NA TABORU. Sokolska misel, ki sta ji dala temelj leta 1862. dr. Tyrš in Fiigner v Pragi, si je prav kmalu utrla pot na naš slovanski jug, in sicer na slovensko ozemlje. Njen razvoj je bil iz-početka počasen, potem pa vedno silnejši in ko je leta 1914. zavihrala preko Evrope vojna vihra, je bilo slovensko Sokolstvo že močna organizacija na trdni podlagi. V vojnih letih je zastalo vse sokolsko delo, zato pa se je s tem večjo silo pojavilo takoj po prevratu. Takrat je oživela tudi že davno prej zaželjena misel združitve vseh sokolskih organizacij v naši državi. Prvi sokolski sabor v Novem Sadu je na Vidov dan 1.1919. glasno in odločno razglasil geslo: ena država, en narod, eno Sokolstvo. Slovenskemu delu, ki je bil najjačji in najsposobnejši za vodstvo, je poveril vodilno mesto, Ljubljano, prestolico Slovenije, pa je izbral za sedež centralne sokolske organizacije, Jugoslo,venskega Sokolskega Saveza, ki mu je bil na čelo izvoljen prvi starosta, nepozabni, žal, prerano umrli br. dr. Ivan Oražen. Tako je postala Ljubljana središče jugo-slovenskega Sokolstva. Imela je že takrat tri sokolska društva, ki so bila močna in delavna, toda nobeno ni imelo lastne strehe. Edino najstarejše matično društvo Ljubljanski Sokol je imelo svojo telovadnico, toda ne v lastni stavbi. Težko je delo vsakega sokolskega društva, ako hoče res vršiti svojo vzvišeno nalogo, to je vzgajati članstvo in mladino v telesno in duševno krepek rod, še težje je sokolsko delo tam, kjer društvo nima lastne telovadnice in lastnega telo,vadišča. Zato je prva in največja skrb vsakega sokolskega društva, da si ustvari vse pogoje, ki mu omogočajo resno delo, da si postavi svoj dom, svojo telovadnico, hram telesne kulture. Sokolska društva v Sloveniji so to svojo nalogo dobro pojmila in mnoga četudi po številu članstva majhna društva so si zgradila svoje sokolske domove. Slovenija jih šteje danes že 37. To je sicer šele dobra četrtina, vendar stoji napram drugim pokrajinam Jugoslavije Slovenija v tem pogledu na prvem mestu. Kakor že omenjeno, je Ljubljana vzlic svoji močni sokolski organizaciji in splošno znani naprednosti zaostajala za drugimi manjšimi mesti in vasmi. Prvi je prebil led Sokol I, ki je bil ustanovljen leta 1907. ter si je izbral za svoj delokrog vzhodni del Ljubljane. Iz male peščice članov, ki so ustanovili društvo, je na-rastel Sokol I v mogočno in agilno sokolsko društvo, ki je danes v jugoslovenski sokolski organizaciji eno najmočnejših in najdelav-nejših. Od vsega početka mu stoji na čelu brat dr. Pavle Pestotnik. Težko je bilo delo Sokola I od njegovega rojstva pa do danes, toda baš težkoče in trnjeva pot so vzgojile krepke in vztrajne, v delu preizkušene Sokole, ki tudi ob najhujših časih ne kloni jo, ampak s tem večjo energijo primejo za delo, da si izvojujejo svoj končni cilj, svojo zmago. Pri svojem delu navezani edinole na šolske telovadnice, so bili pogosto pregnani celo iz teh, tako da jim često ni preostalo drugega nego skromno privatno dvorišče, kjer so gojili telesne vaje. Ali vzdržali so. Kadar je bilo telesnovzgojno delo onemogočeno, se je Sokol I s tem večjo silo .vrgel na prosvetno delo. Prevzel je celo vodilno mesto med sokolskimi društvi v ljubljanski okolici in jih prvi zbral v skupno organizacijo in ustanovil prvo slovensko sokolsko župo z imenom Ljubljana I. Vedno pogosteje pa se je javljalo vprašanje lastnega doma, ki bi bil torišče vsega sokolskega dela. Ko so po prevratu narasle sokolske čete v mogočni zbor in se je število članstva nenadno visoko dvignilo, je bila tudi potreba po domu čim dalje večja in neodložljiva. Takrat je bil trg Tabor zanemarjen travnik, kjer so rastla posamezna drevesa, preko njega pa je vodila podaljšana Vidovdanska cesta. Že večkrat se je javno razpravljalo po časopisju, za kaj naj se uporabi ta trg, da dobi končno tudi vzhodni del mesta lepše lice, zakaj Tabor je bil v obupnem stanju in sramota za mesto Ljubljano. Občina pa ni razpolagala s potrebnimi sredstvi, da spremeni to puščavo v lep, moderni park. Tedaj so obviseli pogledi vodilnih članov Sokola I na tem zapuščenem prostoru in pojavila se je misel: izpremenimo trg Tabor v telovadišče in dajmo ga mladini, da na njem uživa solnce in zrak, da si krepi svoje telesne sile. Postavimo tam dom za Sokola I, ki bo sokolsko vzgajališče v duhu naprednosti in demokratizma. Starosta dr. Pestotnik je razodel svoje načrte tedanjemu županu dr. Ivanu Tavčarju, ki niu je bila ideja simpatična. V seji dne 30. decembra 1919. je občinski odbor sklenil, da proda Sokolu I 107-5 m dolgo in 62 m široko parcelo na trgu Tabor za letno telovadišče in kot stavbišče za dom. Istočasno je občinski odbor sklenil, da se regulačni načrt v toliko izpremeni, da odpade cesta, ki vodi preko trga. Ti sklepi občinskega sveta so bili seveda sovražnikom Sokolstva trn v peti. Na vse načine so si z raznimi pritožbami prizadevali, da bi preprečili njih izvršitev. Zadeva se je zato zavlekla za skoro dve leti, vendar je končno Sokol I izšel kot zmagovalec iz boja za ped lastne grude. Ojačeni v vztrajnosti in pogumu se oprimejo Sokoli z vso energijo dela za ureditev letnega telovadišča. Telovadci sami primejo za lopate in krampe in 15. avgusta 1921. slovesno otvo-rijo lepo urejeno in ograjeno letno telovadišče z garderobami in društvenimi prostori ter z veliko tribuno za gledalce. Veselje navdaja članstvo, ko prvikrat nastopa na lastnih tleh. Tam na vzhodni strani telovadišča pa je še vedno prazen prostor, namenjen za zgradbo doma, ki naj bo ponos Sokola I. Kupna pogodba predpisuje, da mora biti ta prostor v teku štirih let zazidan, sicer pripade celotna parcela zopet mestni občini. Ni torej časa za brezdelje, zakaj klero-komunistična večina, ki vlada v mestni občini, komaj čaka, da iztrga Sokolu I trg Tabor. Težke skrbi tlačijo odbor, ki nima sredstev za novo zgradbo. Izdelujejo se gradbeni načrti, študirajo finančni programi, toda vedno se pojavljajo gmotne težkoče. Vzlic temu ne opeša vera v bodočnost. Sokol I začne z gradbo podzemeljskih prostorov po načrtu arhitekta Vurnika. Tolaži se z mislijo, da zadosti kupni pogodbi s tem, da dogradi stavbo do pritlličja, nato pa počaka ugodnejših prilik. Toda zopet prične križev pot s persekucijami od strani nasprotnikov, ki se še vedno pečajo z mislijo, da iztrgajo Sokolu Tabor. Sokol pa nadaljuje z zgradbo, ki dobiva vedno veličastnejše lice. V juniju 1924. se izvrši slavnostno vzidavanje spominskih kamnov, ki so jih prinesli Sokoli z Avale, Lovčena, Petrove Gore in Nanosa. Veselje nad tolikim uspehom podžge vnovič Sokole in njegove prijatelje k delu in dovršitvi svojega doma. Z vso gorečnostjo se zavzame za sokolski Tabor br. Josip Turk, ki kakor mravlja pridno zbira doneske za zgradbo ter v veliki meri omogoči nadaljevanje stavbe. Zgradba dobi bakreno streho, vnanjost lično fasado, stavba se polagoma dovršuje, Tabor dobiva novo lice. V jeseni leta 1926. gre delo h koncu, vse kaže da bo do pozne jeseni zgradba toliko dovršena, da bodo posamezni prostori že uporabljivi. Težko pričakujejo Sokoli dneva, da se vselijo v svoj novi hram, kjer osredotočijo svoje delo, ki je bilo doslej razcepljeno po šolskih telovadnicah. Končno se uresniči vroča želja vseh, ki jim je napredek pri srcu. Dne 27. novembra 1926. je praznoval Sokol I slovesno otvoritev velike dvorane na Taboru s slavnostno koncertno in telovadno akademijo. Prireditev je privabila toliko občinstva, da je bila velika dvorana vzlic svoji obsežnosti premajhna. Splošno priznanje, da dvorana odgovarja vsem zahtevam, je bilo veliko zadoščenje za ogromno delo in za težke skrbi vsem činiteljem, ki so imeli opraviti z zgradbo. Kakor je bila otvoritev velike dvorane veličastna, tako je bila predaja dvorane telovadnim oddelkom skromna, a zato tem bolj prisrčna. Dne 20. decembra 1926. so se zbrali vsi telovadni oddelki v dvorani. Domača godba je zaigrala nekaj komadov, na kar so izpregovorili starosta, prosvetar in načelnik tople besede, spominjajoč se preteklosti in težav, ki jih je bilo treba prestati, preden so se odprla vrata, da so mogli telovadci vkorakati v lastno, vsem zahtevam odgovarjajočo telovadnico. Taka je v kratkih obrisih vesela in žalostna zgodovina našega Tabora. In kakšen je naš dom? Sokolski dom na Taboru je impozantna stavba tako po velikosti kakor tudi po zunanjosti. Lahko trdimo, da je arhitekturno okusno dovršena in da spada med monumentalne stavbe v Ljubljani ter bo za vselej vzor arhitekturne umetnosti. Tabor je umotvor, ustvarjen po umetniškem razpoloženju arhitekta gosp. Ivana Vurnika, ki je hotel izraziti disto polnost čuvstvovanja, v katerem se na dekorativni način tipično izživlja slovanski orient,» kakor je sam dejal.* datke, ki jih zahteva kurjava. V praktičnem pogledu pa zgradba popolnoma odgovarja in je v mnogoterem oziru vzor za sokolske domove. Glavno pročelje leži ob podaljšku Škofje ulice in nima vhoda. Glavni vhod je na južni stranski fronti, zapadna stran pa meji na letno telovadišče, kamor vodi izhod iz glavne dvorane po stranskih stopnicah. Te dve strani sta arhitekturno najbolj zanimivi (balkoni, prizidek za godbo). Na severni strani je zopet vhod, ki vodi v privatna stanovanja in v društveno restavracijo. H glavnemu vhodu vodi široko masivno izdelano stopnišče, za katero so projektirane dekorativne mozaične vaze. Ko stopiš v pro- storni vestibul, vidiš pred seboj glavna vrata v veliko dvorano. Na vsaki strani vrat sta v steni vzidani veliki marmornati plošči z napisom: Sokolski Tabor svojim dobrotnikom in zaslužnim sokolskim delavcem. V vestibulu sta še dve manjši sobi, dalje prostori za garderobe in toalete. Od tu vodita tudi vhoda ,v obe stranski dvorani, dvoje stopnišč v prvo nadstropje in eno v spodnje prostore. Glavna dvorana, ki je centrum in najvažnejši del vse stavbe, je 31 m dolga, 16 m široka in 13 m visoka ter je največja v Ljubljani. Na vsaki strani je še po ena stranska dvorana, dolga 21 m in 6 m široka. Vse tri so ločene po Edina napaka, ki jo ima stavba, je ta, da je prenizka, ali pravilneje, ker so bile terenske prilike vzrok, da so se spodnji prostori morali zidati suterensko, je radi tega stavba na videz prenizka. D.vorana sama je pa skoraj previsoka, zlasti z ozirom na velike iz- * V dokaz, kako pristransko in strankarsko fanatično se pri nas ocenjujejo umetnostni umotvori, naj navedemo, da imenuje «Slovenec» zgradbo na Taboru monstrum (pokveko) arhitekture, «Dom in svete, it. 1, iz leta 1927. pa prinaša slike posameznih delov Tabora kot vzor arhitekture, vendar pri tem nima toliko objektivnosti, da bi pod slikami navedel, da predstavljajo Sokolski dom na Taboru. petih zaklopnih yratih. Ako so vrata odprta, tvorijo skupno ogromen prostor, ki nalikuje veliki cerkvi s tremi ladjami, ločenimi po stebrih. Ti prostori so opremljeni s telovadnim orodjem, in sicer tako, da v srednji veliki dvorani ni stalno pritrjenega orodja, ki se nahaja le v stranskih dvoranah. Na ta način .vdika dvorana, ako je odstranjeno orodje, nima podobe telovadnice, pač pa nalikuje lepi koncertni dvorani z odprtim odrom, ki se nahaja na sprednji ožji strani. Nad odrom je balkon za godbo, zadaj nad vhodom pa široka galerija. Na obeh podolžnih stenah je po pet lož z balkoni, ki so med seboj popolnoma ločene in je v vsako vhod iz obeh gornjih stranskih dvoran. V trikotnih lunetah nad ložami so vdelana okna, ki dobivajo luč skozi strešne svetlobne odprtine. Spodnji deli sten in stebrovja v glavni dvorani so obdani z lesenimi temnozelenimi oboji, vse ostale stene in strop so bele iz mavčnega štuka. V zgornji stranski dvorani in na galerijo prideš po dvojnih stopnicah iz vestibula. Nad vestibulom pa se nahaja še slavnostna dvorana s pendentivno kupolo. Iz te manjše dvorane je vhod na balkon nad glavnim vhodom. Dnevna razsvetljava je zadostna, ker prihaja luč skozi strešne odprtine in skozi okna iz vseh stranskih dvoran. Umetna razsvetljava je bogata in razkošna, obstoječa iz nebroj električnih luči, in sicer se nahajajo venci zidnih svetilk pod ložami in nad njimi, na stropu pa je glavni lestenec, ki ima obliko obroča, visečega na verigah, poleg tega pa so štirje stranski lestenci, ki pa tvorijo z glavnim lepo celoto. Pri polni razsvetljavi je pogled v dvorano impozanten in očarujoč. Tudi vprašanje ogrevanja in ventilacije je ugodno rešeno. V spodnjih prostorih je nameščena dvojna centralna kurjava, ki deloma ogreva prostore po radiatorjih in deloma z ventilatorjem — na električni pogon — pritiska segreti zrak v glavno dvorano. V podzemne prostore vodi posebni vhod, ki se nahaja levo od glavnega vhoda. Nad vratmi tega vhoda je vzidana bela marmornata plošča, ki nosi oporoko bodočim sokolskim pokolenjem: Borci, Sokoli! Gojite v tem hramu dela in sile bratstvo in svobodo! Prapor navdušenja, ogenj srca, plapolajta visoko! Sokolski Tabor, zgrajen v ljubezni in žrtvah, bodi živi vir večno mladega življenja, studenec lepote in vrlin za ves naš rod! Podzemni prostori so visoki in suhi, tako da popolnoma odgovarjajo vsem higienskim zahtevam in imajo enako vrednost kakor nadzemeljski. Tu je stanovanje za kurjača, centralna kurjava, ventilator, shramba za kurivo, oblačilnica za članstvo, soba za prednjaški zbor, oblačilnica za moški naraščaj in moško deco, godbena in pevska soba. Ves južni del je namenjen samo za moške. Iz teh prostorov vodijo stopnice na letno telovadišče. Iz članske oblačilnice in iz one za moški naraščaj in moško deco vodijo stopnice naravnost v dvorano in se končujejo ,v desnem in levem oglu glavne dvorane. Vsak telovadec se najprej napravi v telovadno obleko in nato odide v telovadnico, direktni vhod s ceste je za telovadce nemogoč. Iz severnega vhoda je vstop v severni del podzemnih prostorov. V tem traktu je hišnikovo stanovanje, klet, pralnica, drvarnice za stranke, oblačilnica za članice in posebna za ženski naraščaj in deco. Tudi iz teh oblačilnic vodijo stopnice neposredno v dvorano kakor na južni strani. V severnem delu so v podzemlju še čitalnica za članstvo in veliko kopališče, ki obsega 24 prh v poedinih kabinah, 6 skupnih prh in 8 kadi v kabinah. Kopališče je javno in je za ta del mesta velika dobrota, ker ni drugega javnega kopališča. Tudi iz tega dela vodijo stopnice na letno telovadišče. V pritličju severnega dela stavbe se nahajajo tri sobe za društvene namene (pisarna, soba za seje in sestanke) ter restavracijski prostori. V pr,vem nadstropju in v mansardi je po dvoje moderno urejenih stanovanj z vsem konfortom. Sokolski dom na Taboru je zgrajen po vsestranskem premišljevanju in razmotrivanju o zahtevah, katerim mora odgovarjati bodisi v društvene, bodisi v telesno,vzgojne svrhe. Z največjo pažnjo na praktično izrabo vsakega prostora in vpoštevajoč vse higienske zahteve sedanje dobe se je društvenemu vodstvu, ustva-ritelju načrtov in stavbenemu vodstvu posrečilo zgraditi stavbo, ki nosi znak dovršenosti. Seveda so pri tem gradbeni stroški vzlic vsej štedljivosti narasli na visoko vsoto, kar je za društvo težko breme, ki ga bo zmoglo le z največjo varčnostjo in vsestranskim požrtvovalnim delom. Na pomoč pa mu bo morala priskočiti tudi splošna napredna javnost, ki zna ceniti nesebično sokolsko delo, kar Sokol I tudi popolnoma zasluži za svoje kulturno, napredno in telesnovzgojno stremljenje. Jaša Gerčar: PREKO SIBIRIJE IN DALJNEGA VZHODA V DOMOVINO. (Z DOLGE POTI JUGOSLOVANSKIH PROSTOVOLJCEV.) Med avstro-ogrskimi vojnimi ujetniki, ki so prišli po velikih ruskih zmagah leta 1915. trumoma v rusko ujetništvo, je bilo poleg Nemcev in Madjarov tudi mnogo Slovanov, ki so uživali prvotno v Rusiji nekaj svobode, pozneje pa so bili pomešani med Nemce in Madjare v skupnih jetniških taboriščih širom Rusije. Četudi so bili avstro-ogrski Slovani zastrupljeni od tisočletnega nemško-madjarskega suženjstva, so začutili takoj po vstopu na ruska tla simpatije do bratskega ruskega naroda ter mu mnogi zaželeli pomagati tudi na bojnem polju. Veliki Rusiji seveda ni bilo do pomoči nekaj ti-sočev zasužnjenih prostovoljcev, ker je sama mogla postaviti na bojišče vojsko desetih milijonov. Kljub temu pa Slovani v Rusiji niso mirovali prej, da jim je ruska vlada dovolila zbirati iz ujetnikov bojne edinice. Tako so se pričeli zbirati v Kijevu sredi 1915. leta v tako zvanih družinah čeho-slovaški prostovoljci z ruskimi oficirji in podoficirji, v Odesi pa Jugoslovani v Srbskem korpusu, oziroma v korpusu Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor se je pozneje imenoval. Slovanski prostovoljci so končno proslavili svoje junaštvo na bojiščih (Jugoslovani v Dobrudži, Čehoslovaki pri Zborovu) proti centralnim državam ter s številnimi žrtvami svetu resno dokumentirali svoje odločne namene, dejansko pomagati Rusiji ter z njeno pomočjo doseči slednjič lastno svobodo. Ni mogoče slutiti, kaj bi se zgodilo, ako bi milijonska ruska vojska skupno s slovanskimi prostovoljci nadaljevala započeto gigantsko borbo proti srednjeevropskim državam. Nenadoma pa se je zrušilo silno rusko carstvo in z nesrečo Rusije so si podaljšale osrednje države še za nekaj časa svoj obstanek. Da je prišlo do revolucije in do prevrata najprej v Rusiji, je pripisovati dejstvom, da je bila tam razlika stanov največja, da so vse dotedanje ruske vlade skušale držati ljudstvo v temi, da je bila zemlja po veliki večini v rokah pomješčikov — graščakov, katerim je kmet tlačanil. Predvsem pa so krivi revolucije v Rusiji nemški agitatorji, ki so izrabili za revolucijsko agitacijo nezadovoljnost ruskega naroda s starim režimom in nedostatke živil. Velika ruska revolucija v marcu 1917 je dala slovanskim legionarjem nove upe, razkrajajoča ruska vojska pa novega sovražnika. Da se obvarujejo prostovoljske legije usode ruske vojske, so morale čimprej zapustiti Rusijo. In tako so se napotili v poletju 1917. leta jugoslovanski prostovoljci iz Odese na daljno pot v Solun, in sicer večji del preko Arhangelska, Severnega ledenega morja, Anglije, Francije in Italije, drugi, manjši del pa preko Sibirije, Port Arturja, Kitajske, Indije, po Sueškem prekopu v Sredozemsko morje. Po brezuspešnih poskusih generala Kornilova, napraviti red v Petrogradu in Kronstadtu, so se polastili v oktobru istega leta vlade boljševiki, ki so morali z Nemci skleniti sramotni mir v Brest Litovsku, ker niso imeli vojske, ki bi jo mogli poslati proti njim. Takoj po sklenjenem premirju so Nemci po- Skupina prostovoljcev Slovencev v Tomsku. slali pod pretvezo pomoči močno vojsko na Ukrajino, odkoder so pričeli izvažati vse, kar bi moglo zboljšati žalostne razmere doma. Čehoslovaški legionarji, ki so čakali še vedno na Ukrajini ter videli vse grozote, brezpravje in uničevanje narodnega imetja, so bili v januarju 1918. leta ob priliki demobilizacije ruske vojske, da se obvarujejo razvala, proglašeni za avtonomni del francoske vojske. Bojevati se proti Avstriji z ruskega ozemlja bi bilo nezmiselno in nemogoče, za to je preostajalo samo še francosko bojišče, kamor pa ni bilo lahko dospeti preko Rusije, Sibirije in Daljnega vzhoda, oziroma Amerike, ker so se vršili na ruskem ozemlju boji na vseh koncih in je bila železnica deloma zasedena po domov se vračajoči ruski vojski, deloma pa je bila razrušena. Kljub temu pa so se Čehoslovaki odpravili na daljno in nevarno pot ter se pri svojem pohodu na francosko bojišče razprostrli od Penze preko Urala do Vrhnje Udinska za Bajkalom. Poleg Čehoslovakov je ostalo v Rusiji še tudi mnogo Jugoslovanov, med drugimi tudi mnogo tako zvanih disidentov, ki so izstopili iz korpusa, nadalje mnogo ranjencev, bolnikov in veliko število še ne- 88' ------~---!---------— Pf?"!------IRSJI— organiziranih vojnih ujetnikov ter internirancev nase narodnosti. Iz vseh teh zaostankov sta se pričela po odhodu glavnih jugoslovanskih trup zbirati poleg drugih manjših odredov dva nova jugoslovanska polka, Ln sicer v mestu Čeljabinsku (na vzhodnem uralskem predgorju) «polk Srbov, Hrvatov in Slovencev majorja Blagotiča» ter «1. Jugoslovanski polk Matije Gubca» v Tomsku (vseučiliško mesto sredi Sibirije). Težke tedanje razmere v Rusiji so silile posameznika, da se organizira v večje edinice in se na ta način reši strašnega kaosa, ki je objel po revoluciji nesrečno Rusijo. Tudi Poljaki so se organizirali v svoje legije (v Novo Nikolajevsku). Samo po sebi umevno je, da prostovoljska slovanska vojska ni bila všeč novim gospodarjem Rusije, boljševikom, zlasti pa ne novemu nemškemu poslaniku v Moskvi grofu Mirbachu. Boljševiki so s svojo slabo, na hitro organizirano rdečo armado na eni strani videli v prostovoljcih popolnoma upravičen strah za svoje s komunistično revolucijo pridobljene uspehe in ogrožanje v Brest Litovsku z Nemčijo sklenjenega miru. Nemčija pa na drugi strani tudi ni mogla dopustiti, da bi se v doglednem času pojavila na francoskih bojiščih iz Rusije — njene tedanje zaveznice — nova, sveža vojska, proti kateri bi se morala pozneje vojskovati. Tendenca Nemcev je bila, spraviti kolikor mogoče hitro in mnogo nemških in avstro-ogrskih vojnih ujetnikov domov ter z njimi spopolniti svojo utrujeno in razredčeno vojsko, slovanski prostovoljci pa so tej nemški nameri delali povsod in vedno ovire ter skušali ujetnike Slovane pridobiti za svoje legije. Sovjetska vlada je bila končno na pritisk nemškega poslanika v Moskvi prisiljena, izdati povelje za razorožitev prostovoljcev. Slednjim ni pre-ostajalo drugega, kakor da napadejo prvi, ako nočejo biti napadeni sami. Na prostranstvu 7000 km se je na ta način razvilo brez števila partizanskih front, kjer se je Čeho-slovakom po treh do štirih mesecih s pomočjo kozakov in ruskih prostovoljcev posrečilo zasesti vse kraje domala do Volge preko Urala pa tja do Vladivostoka ter priti v stik zopet z vsemi prostovoljskimi polki. Ko je bila enkrat pot na Vladivostok prosta, so čakali legionarji samo še povelja, da odpotujejo naprej na vzhod, pozicije proti boljše-v,ikoni pa naj bi zasedle na novo zbrane čete začasne ruske vlade, ki je imela svoj sedež v glavnem mestu Sibirije, v Omsku, pod vodstvom admirala Kolčaka. Okoli novega leta 1919. so bili Čehoslovaki res zamenjani s kolčakovci, med tem ko so Čehoslovaki in drugi prostovoljci v zaledju vzeli nase skrb za red na železnicah ter opravljali garnizijsko službo po mestih. Ker je prišla blagovest o miru na svetovnih bojiščih tudi do prostovoljcev, so zahrepenele naenkrat vse te mase po domovini, bodisi da so hoteli videti novo, osvobojeno domovino, bodisi da so hoteli soodločevati pri ustvarjanju temeljev in pogojev življenja v njej. Zavezniki pa so imeli s prostovoljci sebične namene ter so jih kolikor mogoče dolgo zadrževali na zrevoltiranih tleh okrvavljene in poteptane slovanske Rusije, katere so se vsi bali. Prvotno so kolčakovci ali «beli» obdržali proti boljševikom vse od Čehoslovakov prevzete pozicije, spomladi 1919. leta pa so pričeli celo nastopati proti Povoljžju. Istočasno je nastopal na jugu Rusije proti boljševikom general Denikin, na severozahodu Rusije pa general Judenič. Kolčaka in Deni-kina je ločila samo še razdalja 100 km, pa bi se združili obe beli vojski omenjenih generalov. Vse je kazalo, da bo zaradi teh uspehov na ozemlju sovjetske Rusije nastal upor in da bo boljševizem v najkrajšem času uničen. Nepričakovano pa je prišlo pri mestu Buguljma (na železniški progi Samara—Ufa) do poloma. Tam se je vdal boljševikom cel polk Ukrajincev, ki so pobili vse svoje oficirje in se obrnili takoj z orožjem na kolčakovce. Slednji so se pričeli v neredu umikati proti Uralu in Sibiriji, uničujoč za seboj vasi, zaloge živil, rečno flo-tiljo itd., kar je napravilo hudo kri pri narodu, vojaki pa so prehajali trumoma k boljševikom, ker jih je zaledje slabo zalagalo s hrano, še manj z obleko. V vseh delih Sibirije so se pričeli zlasti med delavstvom nemiri in upori, katere je skušala vlada v Omsku krvavo udušiti, kar pa se ji ni Vojaška parada odreda SHS v Vladivostoku na Petrovo 1920. vedno posrečilo, ker je prebivalstvo v splošnem ni podpiralo. Julija 1919. prekoračijo boljševiki že Ural, narod beži pred njimi kakor pred divjimi Huni, z njimi beže v polnem neredu ostanki Kolčakovih polkov, vsa sibirska železnica je prenapolnjena z vlaki. Da bi zaostavili nadaljnje prodiranje boljševikov v Sibirijo, je ruska vojaška oblast prosila za pomoč naš «polk Srbov, Hrvatov in Slovencev majorja Blago-tiča» v Čeljabinsku, ki naj bi s svojim junaštvom in discipliniranostjo vzpostavil zopet red v odstopajoči ruski vojski. Tedanji poveljnik polka major Vladimir Pavkovič je imel v ta namen s svojimi oficirji posvetovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da branijo s polkom mesto Čeljabinsk, kjer je užival polk vse leto gostoljubnost prebivalstva, zlasti pa zaradi tega, ker so Rusi obljubili za ohrano mesta celo divizijo svojega vojaštva. V nesrečo našega polka pa obljubljene divizije ni bilo od nikoder. Kljub temu pa je naš polk junaško branil mesto z bataljonom ruske pehote in eskadronom kozakov. V tem boju smo izgubili 7 oficirjev in 150 vojakov ter se končno morali umakniti pred izvrstno oboroženimi boljševiki. Strašna je bila usoda težko ranjenih naših prostovoljcev, katerih ni bilo mogoče odpeljati... Nad en mesec je odstopal naš polk obenem s češkoslovaškimi legijami deloma peš, deloma z vlaki in vozovi ter se končno nastanil v Krasnojarsku ob mogočnem Jeniseju, kjer je upravljal garnizijsko službo. Kolčakovci se poslej boljševikom niso več upirali in v boljševiške roke je padalo mesto za mestom v Sibiriji. Iz Omska se je že evakuirala Kolčakova začasna vlada ter naložila v vlake tudi zlate zaklade, ki so jih imeli boljševiki pripravljene v mestu Kazanj kot vojno odškodnino za Nemce, pa so jih pri zavzetju mesta rešili češkoslovaški in jugoslovanski prostovoljci (slednji pod vodstvom majorja Blagotiča, ki je bil v tem boju ubit) ter zlato izročili novi ruski vladi v Omsku. Novoniko-lajevsk so še pravočasno izpraznili poljski legionarji, katerih se je tam zbralo okrog 30.000, iz Tomska je bil odpravljen I. jugoslovanski polk Matije Gubca na progo od Nižnje Udinska do Tu-luna, da čuva ta del proge. S prostovoljci se umika civilno prebivalstvo, zlasti imovitejši sloji in inteligenca, vsi tiri na postajah in celo proga med postajami je zasedena z neštevilnimi vlaki prosto- voljcev, beguncev, kolčakovcev, celimi vlaki demontiranih tovarniških strojev, municijo, zalogami živil in drugim materijalom. V tej strašni zmedenosti je doletela bežeče še zima, prava sibirska zima, z mrazom do 50 stopinj pod ničlo v nekaterih krajih. Na razpolago pa ni bilo niti voz niti strojev. Nepopisne težave so bile z dobavo potrebnega premoga, drv in vode za stroje, ker so delavci ustavili v rudokopih vse delo, da s tem pripomorejo boljševikom k hitrejšemu očiščenju Sibirije od neljubih inostrancev. Samo po sebi umevno, da so si prostovoljci v tej zmešnjavi — svesti si svoje moči, ki so jo čutili v discipliniranosti, orožju, zlasti pa v nagonu za samoohrano — nabavili vse potrebno za svojo rešitev. Pred boljševiki se morajo rešiti za vsako ceno. Ali v svobodo, ali pa v gotovo smrt! Ni čuda, da je marsikdo — mogoče večina — že izgubil vsako upanje na rešitev in so vztrajali le zaradi tega, da si za nekaj dni podaljšajo življenje. Položaj je sledeči: kolčakovska vojska nima v sebi nobene odporne sile več in beži v paniki pred boljševiki. Pomikanje prostovoljskih legij po sibirski železnici na vzhod se vrši zaradi prenatrpanosti proge sila počasi. Prvi so Čehoslovaki, za njimi manjše prostovoljske edinice, poslednji so Poljaki, katerih zadnje čete napada že redna boljševiška vojska, ki se ji naposled zrevolucionirani poljski polk celoten vda. Naš polk cmajorja Blagotiča» je izpraznil mesto Krasnojarsk tik pred zavzetjem po boljševikih, a ni mogel nadaljevati vožnje proti vzhodu in se je večinoma tudi predal boljševikom. Rešila se je samo konjenica s tedanjim poveljnikom polka Slovencem kapitanom Božičem in neznatno število pešcev, med njimi štirje Slovenci. Češkoslovaški oklopni vlak «Orlik». Promet na sibirski progi se seveda ni mogel vršiti v redu in v onem tempu, ki ga je zahtevala kritična situacija. Vse postaje so prenapolnjene z begunci, pohištvom, kovčegi, borba za prostore v železniških vozovih prihaja neredko do prave bitke, mnogo potnikov je videti na strehah, železniški uslužbenci so brez moči. Izpraznenje mest se vrši brez smotra in načrta, mlada gimnazijstka beži z lončkom cvetlic pod pazduho, general nosi v rokah škatlo za cilinder, iz železniških vozov se čujejo glasovi klavirja poleg živalskih glasov, iz razdalje 20 do 30 km pa grmenje topovskih strelov redne rdeče vojske, kar bega ljudstvo do neverjetnosti. V tej zmedenosti kupiš lahko celo posestvo za nekaj sto rubljev, brez greha vzameš s seboj celo knjižnico, dragocene slike, gramofone, življenske potrebščine. V prostovoljskih vlakih prosijo zatočišča generali, knezi, lepotice, pri čemer ponujajo bajno-slovne vsote denarja in usluge. Vse hoče na vzhod, odkoder prihaja baje izdatna pomoč nedavnih za- veznikov Angležev, Francozov, zlasti pa Japoncev, ki so prispeli s svojo vojsko že do Irkutska. V čiti ima poleg tega pod zaščito Japoncev svojo vlado ataman Semjonov, s katerim bi se radi združili ostanki bele vojske z namenom, da bi se iz Cite pričela pozneje s pomočjo zaveznikov nova akcija za osvoboditev Sibirije in Rusije od boljševikov. Kolčak je prispel koncem decembra leta 1919. na svojem begu s celim vlakom zlata, močno kaza-ško ohrano in oklopnimi vlaki na postajo Nižnje Udinsk, kjer se je poleg bataljona češkoslovaških udarnikov nahajal zaradi čuvanja proge tudi I. jugoslovanski polk Matije Gubca. Pričakovati je bilo napadov ravno zaradi tega zlata bodisi od strani redne sovjetske vojske, ki ni bila več daleč, bodisi od tako zvanih mestnih boljševiških tolp domačinov, ki so strašili na obeh straneh proge po vsej Sibiriji. Najmanj varno pa je bilo zlato pred izstradanimi, raztrganimi in premraženimi ostanki bele vojske, ki so bili že na jako nizki stopnji morale. Na Silvestrovo so dobili prostovoljci v Nižnje Udinsku od svojega vrhovnega poveljnika, francoskega generala Janena, ukaz, da Kolčaka razorožijo ter ga z zlatom vred prepeljejo v Irkutsk. Isti večer je sosednjem mestu Nižnje Udinsku izbruhnila revolucija in so se polastili vlade socialrevolueionarji, zaradi česar je izgubil Kolčak vsako nado ter se je brez boja vdal prostovoljcem. Iz kakšnih motivov? je bil jpozneje Kolčak izročen novemu sovjetskemu občinskemu zastopu v Irkutsku, ki ga je dal koncem januarja leta 1920. obenem z njegovim vojnim ministrom generalom Pepeljajevim ustreliti, zgodovina še ni izrekla končne sodbe. Dolgi vlak zlata in dragocenosti pa so močno zastražili združeni zavezniki (Čehoslovaki, Jugoslovani, Romuni, Francozi, Japonci, pozneje tudi boljševiki) na postaji Irkutsk kot nekako jamstvo za varen prehod preko ruskega ozemlja. Strašne dneve je preživel I. jugoslovanski polk Matije Gubca, ko so se proti koncu januarja približali Nižnje Udinsku boljševiki s svojo redno, dobro oboroženo in disciplinirano vojsko. V Nižnje Udinsku se je takrat nahajal štab polka ter I. (srbski) in II. (hrvatski) bataljon, medtem ko se je III. (slovenski) bataljon nahajal s štabom na sosednji kurilniški postaji Tulun, vzhodno Nižnje Udinska. Ker ni bilo v Nižnje Udinsku na razpolago zakurjenih strojev, s katerimi bi mogla oba bataljona in štab polka odpotovati na vzhod, so večino naših prostovoljcev s štabom in poveljnikom polka majorjem Serticem ujeli boljševiki, nekaj sto pa jih je pribežalo k III. bataljonu v Tulun. Tudi slovenskemu bataljonu je pretila enaka usoda. Na dolgi poti na vzhod je že marsikateri prostovoljec zasanjal za hip o svoji daljni, osvobojeni domovini, ko so se jim hipoma sredi pota razblinili v nič vsi upi ob grmenju topov v neposrednji bližini, ko vstajajo že otopelih dušah strašne slutnje o novem suženjstvu in temni negotovosti pri boljševikih vzpričo dejstva, da oba vlaka III. bataljona tudi nimata niti enega stroja na razpolago. Ali hočejo res Čehoslovaki vse svoje zaveznike polagoma izročiti na milost in nemilost boljševikom? Te utemeljene sumnje so prisilile slovenske prostovoljce v Tulunu, da so domala izsilili od Čehoslovakov zakurjen stroj za naš vlak, kamor se je natrpalo iz obeh vlakov nad 1000 prostovoljcev. Energičnemu in neustrašenemu nastopu našega kapitana J. R., poveljnika vlaka, se imajo zahvaliti daljni slovenski romarji, da so mogli še v zadnjem trenutku izprazniti postajo Tulun in se med zadnjimi napotiti proti vzhodu. Tvorili smo ariergardo cele odstopajoče mase poleg polka Romunov in bataljona XII. češkoslovaškega polka. Mnogo vere je moralo biti v prostovoljcih, da so vztrajali in upali doseči enkrat — Vladivostok, do kamor so imeli še nad 3000 km, kjer so čakale nanje zavezniške ladje, da jih popeljejo v domovino, ker takoj, ko smo izpraznili Tulun, smo dobili od redne rdeče vojske na sosednji postaji Njura pozdrave v obliki topovskih strelov. Naši so jim odgovarjali iz oklopnih vlakov. Nevarnost je, da pridejo boljševiki odstopajočim za hrbet, jim pretrgajo tire in onemogočijo nadaljnje umikanje. Zato stopajo prostovoljci v strelskih kolonah na obeh straneh proge, da na ta način čuvajo tire, vlake in sebe pred eventualnimi Pogled na pristanišče Hongkong. iznenadenji od katerekoli strani. Največjo pozornost obračajo na naš stroj, kamor so postavili dve strojni puški s stalno stražo, kjer se poleg ruskega nahaja tudi naš strojnik, važnejši in občutljivejši deli stroja pa so zaščiteni z debelimi železnimi ploščami. Ariergardo čuva češki oklopni vlak «Or-lik», pa tudi v celi verigi vlakov se nahaja več oklopnih vlakov s topovi, strojnimi puškami in močno stražo, da ne more biti iznenadenj od boljše-viških tolp domačinov. Med vlaki so pomešani tudi tehniški oddelki z vsem potrebnim orodjem za popravo proge, katere nihče ne popravlja ali pa jo celo nalašč kvarijo domačini in celo železničarji sami, ker hočejo na ta način pomagati prodirajočim sovjetskim četam. Kljub /temu, da uničujejo prostovoljci za seboj progo, mostove in vse železniške naprave, so jim boljševiki vedno tik za petami s konjenico, pehoto in celo z artiljerijo, s katero jih noč in dan nadlegujejo. Prepotovali so na ta način že manjše postaje Njura, Azej, Šuba v večnem strahu, da jim zaradi silnega mraza (38° pod ničlo) in pomanjkanja vode ne zamrzne stroj, ko pridejo 3. februarja proti večeru v bližino večje postaje Šeragul. Ker so bili vsi tiri na postaji zasedeni s češkoslovaškimi in romunskimi vlaki, je moral naš vlak stati 1 km zunaj pred postajo, a v stroju je pričelo primanjkovati vode. Poleg tega — noč, mraz in nejasnost položaja, zlasti pa vest, da so boljševiki že zopet tik za nami ter da nas holčejo napasti iz Sibirskega trakta (velike ceste), ki pelje severno od proge v Irkutsk. Komandant romunskih legij, major Nosek (rodom Ceh), ki je obenem komandant našega sektorja, ima nžlog, zabraniti tak napad. Ze pozno v noč smo zapazili, da Čehi in Romuni kujejo med seboj brez nas neke naklepe, in res so se kmalu nato pričeli pripravljati češki vlaki, da nadaljujejo pot. Nismo vedeli, po katerem redu pridemo «Jugoviči» na vrsto s svojim vlakom, zato smo sklenili, da gremo za zadnjim češkim vlakom, ki bo zapustil postajo, in sicer za vsako ceno, tudi z otožjem v roki. Okrog polnoči so se začuli prvi puškini streli, katerim so sledili vedno pogostejši streli iz strojnih pušk in topov. Naši prostovoljci so zasedli levo in desno stran v neposrednji bližini proge in našega vlaka, medtem pa so češki vlaki pričeli zapuščati postajo. Tir z vodočrpom je bil prazen, zato je bilo treba hitro spraviti naš stroj in vlak na izpraznjen tir, vendar so bile tračnice tako opolzke, da stroj ni mogel potegniti za seboj dolgega vlaka. Med dežjem krogel je bilo treba sklicati moštvo, ki se je na poziv hitro zbralo iz strelskih jarkov k vlaku, zastavilo silna pleča v vozove ter na ta način dotiralo stroj in vlak do vodočrpa. Prestrelka je postajala vedno ljutejša in se približevala postaji, zato je bilo treba urnih in energičnih ukrepov. Moštvo in častniki so hitro zasedli vozove, postavili pri oknih strojnice, nasadili na puške nože, ob pas in v žepe nabasali bombe. Tako oborožene nas je popeljal naš napojeni, osveženi stroj na glavni tir postaje, kamor so padale že krogle in kjer so bili že tudi ranjenci in mrtvi. Med splošno paniko se pomika naš kot trdnjava oboroženi vlak že proti izvozu iz postaje — na našo lastno odgovornost. Bili smo trdno prepričani, da moramo v danem primeru skrbeti zase sami. Krogle, ki so piskale v temni noči čez naš vlak in se zadirale v stene vozov, nas niso strašile. Brez izgub smo se izmotali iz postaje, kjer je na nitki viselo življenje tisoč slovenskih sinov. Več Čehov in Romunov prostovoljcev je za vedno ostalo na tej postaji. Drugi dan smo se ustavili zopet sredi proge pred postajo Kujtun, kjer za nas ni bilo več prostora. Proti poldnevu je pričelo v stroju zopet primanjkovati vode, zato je bilo treba nositi v vedrih in Botanični vrt v Singaporeu. kotličih za hrano sneg v tender, kar pa ni mnogo zaleglo. Po vseh naših kuhinjah so kuhali namesto kosila in čaja — sneg, ter nosili vodo v tender, kar je vsaj deloma pripomoglo, da nam velikanski Dekapot-stroj ni zamrznil sredi proge. Proti večeru so nas spustili naprej na postajo in v naše veliko začudenje tudi pred češkoslovaškimi vlaki proti postajici Kimyljtej, ki leži na samotnem kraju sredi gozdov. Nastopila je jasna, mrzla noč, moštvo spi in počiva od prečutih noči in dnevnih naporov. Širijo se vesti, da žele boljševiki skleniti z nami premirje, ker se boje, da jim ne bi prostovoljci na umiku razstrelili in pognali v zrak vseh železniških mostov in ne razbili postajnih naprav (telefonov, brzojavov, vodočrpov itd.). 7. februarja ob 11. je bilo na postaji Kujtun res podpisano premirje med odposlanci revolucijskega vojnega sveta 5. sovjetske armije in češkoslovaških legij ter v njih sestav spadajočih prostovoljskih grupacij. V 19. točkah premirja so bili navedeni pogoji, pod katerimi bodo boljševiki v bodoče pomagali prostovoljcem, da bodo lahko v redu in čim-prej zapustili ruska tla, prostovoljci pa prepuste boljševikom progo in vse železniške naprave v nepokvarjenem stanju. Po sklenjenem premirju šele se je nam in boljševikom naenkrat zazdelo čudno, da to tega premirja ni prišlo že prej in da je bilo treba za to toliko obojestranskih nepotrebnih žrtev. Mimogrede bodi omenjeno, da so morali prostovoljci v zmislu točke 5. pretrgati vsako zvezo z admiralom Kolčakom in njegovimi pripadniki. Točka 6. premirja rešuje vprašanje zlatega zaklada začasne sibirske vlade, ki prehaja po odhodu zadnjega prostovoljskega vlaka iz Irkutska v polno last Ruske Socialistične Federativne Sovjetske Republike. 16. točka premirja pa dovoljuje našim prostovoljcem, ki niso prostovoljno ostali na ozemlju sovjetske vlade, da se lahko vrnejo nazaj v svoje edinice. In res se je vrnilo v marcu 22 naših častnikov in vojakov, ki so po hudih zaprekah, lačni in raztrgani, prišli nazaj v naše vrste, večina ostalih pa se je vrnila preko Rusije po suhem v domovino. Da je bilo premirje za nas, zlasti za jugoslovanske prostovoljce, življenskega pomena, ni treba posebej utemeljevati. Preden bi mi vsi v zgoraj opisanih razmerah prepotovali še 3000 km do Vladivostoka, bi nas lahko boljševiki vse do zadnjega uničili. Po sklenjenem premirju smo nadaljevali svoj pohod preko Daljnega vzhoda sicer dokaj mirno, vendar pa zelo počasi. Slovenski bataljon, ki se je edini izmed pomembnejših jugoslovanskih edinic rešil iz zamotanega položaja brez večjih žrtev, je izpopolnil svoje vrste z našimi prostovoljci, ki so se z begom rešili boljševiškega suženjstva, in je sestavil v Irkutsku pod poveljstvom kapitana Širclja polk s 1500 možmi in dvema vlakoma. Nanovo organizirani jugoslovanski polk je bil takoj ob prihodu v Irkutsk določen za straženje predorov ob Bajkalskem jezeru. Koncem februarja smo pustili Čehoslovake in druge zaveznike za hrbtom — pred premirjem smo bili vedno zadnji — in smo krenili z dvema dolgima vlakoma ob krasni reki Angari 60 km daleč na novo službeno mesto do postaje Kultuk na južnem koncu Bajkalskega jezera. Ob slikoviti, naši Soči podobni Angari in divje-romantičnem Bajkalskem jezeru je tedaj že gorko pomladansko solnce pričelo topiti nad 1 meter debel led, ki pokriva velikansko, podolgovato Jezero vsako leto tri do štiri mesece. Tik ob jezeru pelje tako zvana Krugobajkal-ska železnica skozi 39 večjih in manjših predorov in na 45 galerijah, ki so zelo predrzno izklesane v skalah, oziroma umetno sezidane nad jezerom. Jezero je nad 600 km dolgo, številne reke (Selenga, Barguzin) se stekajo vanj, po reki Angari pa odteka vodovje Bajka-la v mogočni Jenisej ter je na ta način Bajkalsko jezero zvezano s Severnim ledenim morjem. Na južnem koncu jezera pelje cesta iz Moskve v Kjahto in preko Urge v Peking. Mimo Kultuka pelje cesta tudi v Irkutsk in 60 verst proti jugu v burjatsko mesto Tunka, kjer žive tun-kajski kozaki, ki čuvajo državno mejo. Nadaljujemo svojo, zdi se, brezkončno pot. Na postaji Gyršelun smo pustili zadaj redno sovjetsko vojsko, s katero smo živeli po premirju domala v prijateljskih stikih in si drug drugemu pomagali. Puščali smo cele vlake s sovjetsko vojsko naprej pred našimi, kar seveda ni bilo všeč Semjo-novu v Čiti in njegovim pokroviteljem Japoncem. Na sosednji postaji Hušenga so stali že trije krasno opremljeni japonski, odnosno semjonovski oklopni vlaki. Fronte med boljševiki in Semjonovci pa ni bilo videti. Najbrž se boljševiki niso upali napasti Semjonova, dokler so ga ščitili Japonci in naravna trdnjava Jablanovski hrbet, za katerim se razprostira na vzhodni strani mesto Čita. Ogromne serpentine peljejo na omenjeni gorski hrbet, ki smo jih s pomočjo treh strojev srečno premagali in že hitimo v — niz proti Tihemu oceanu. V Čiti so nas gledali dokaj hladno, ker so nas upravičeno ali neupravičeno dolžili, da nismo pri umiku podpirali kolčakovcev, da smo puščali naprej vlake s sovjetsko vojsko, da so boljševiki ustrelili Kolčaka itd. Ker pa smo bili tudi mi zavezniki Japoncev, se nas Semjonov ni upal nadlegovati ter nas je mirno pustil čez svoje ozemlje. Na postaji Karinskaja krenemo po južni progi, ki je mnogo krajša od severne, in hitimo po njej do našega cilja Vladivostoka, od katerega smo pa še vedno preko 2000 km oddaljeni. Kraji postajajo vedno bolj pusti, peščeni, neobdelani, vasi redke in siromašne, veter prenaša oblake suhega peska. Vidi se, da smo v bližini srednjeazijskih puščav. Carska Rusija je zgradila v teh obmejnih krajih cela mesta vojašnic, ki pa so bile za časa našega prehoda zasedene z japonskim vojaštvom... Od mesta Mandžurije pa do postaje Pograničnaja smo se vozili preko 1000 km po mandžurskem ozemlju. Železnica je v teh krajih bila vsa v ruških rokah, z ruskimi napisi in ruskim uradništvom. Tudi prebivalci v mestih ob železnici so bili Rusi. Progo pa so stražili Kitajci in Japonci, ki so se med seboj jako neprijazno gledali. Zavili smo zopet navkreber po velikanskih serpentinah in dospeli na vrh Hinganskega gorovja, kjer je bilo še precej snega. Zdrveli smo po drznih serpentinah navzdol po znameniti «pentlji» mimo postaje istega imena (rusko: Petlja), kjer se obe serpentini križata v kratkem predoru. Cim bolj se bližamo glavnemu mestu Mandžurije, Harbinu, tem bolj se niža svet, ki prehaja polagoma v nepregledno ravnino s samimi žitnimi polji, kakor smo jih videli od Čeljabinska do Bajkala ali ob Povoložju in Ukrajini. Nismo se mogli načuditi vsemu temu bogastvu, ker so nas prej v šoli strašili samo s sibirskim mrazom in medvedi, sedaj pa vidimo, da je Sibirija z Mandžurijo — obljubljena dežela, ruska Kanada z ogrom- nimi zalogami žita, jajc, gostimi selišči, ki so čista, in prebivalstvom na visoki stopnji kulture. Slednje je videti zlasti v bogatem, lepem mestu Harbinu, ki ima nad 200.000 prebivalcev ter leži ob velikanski rek Sungari, po kateri plavajo mogočne ladje. Pri mestu Pograničnaja prestopimo zopet na ruska tla, in sicer v tako zvani Usurijski kraj, ki je bil politično pri prehodu jugoslovanskih legijonarjev združen v Vzhodno okrajino, kjer je bil na vladi režim socijalrevolucijonarjev, kakor za časa Keren-skega v Rusiji. Faktični gospodarji seveda pa so bili v vseh teh krajih Japonci. Ker je Vladivostok prenatrpan, stojimo že dalj časa na prijazni postaji Kiparisovo, 60 km od Tihega oceana, od katerega nas loči le še nizko gorovje. Uresničile so se nam končno naše želje, vzbudilo ponovno zatajeno hrepenenje po domovini ob pogledu na to morje, katerega hodimo gledat kakor Izraelci obljubljeno deželo. V tem morju smo videli trdno jamstvo, da nas usoda ne bo več dolgo vodila iz kraja v kraj, navadno proč od domovine, da nam prinese končno vendar mir in človeka dostojno življenje. Hitimo k Vladivostoku, od postaje Nadeždinskaja ves čas ob morju. So to krasni, nepopisno lepi kraji tja do Vladivostoka na progi 30 km. Na naši desnici morje, po katerem nas ponese ladja tja v domovino, na levici pa parki, vrtovi, vile, gradiči, bele ceste, z eno besedo — raj. Tu sem hodi na oddih prebivalstvo cele Vzhodne pokrajine, zlasti iz Vladivostoka, pa tudi iz Koreje, Japonije in Rusije. Vladivostok! Trdnjave, cela mesta vojašnic, človek strmi nad ogromno Rusijo, kateri menda ni konca. Ako se danes tod šopiri pritlikavi Japonec — nič zato! Kar smo videli in doživeli tekom dolgih let, nam priča, da je ruska sila nezlomljiva, večna. Iz železniških vozov smo se preselili v vojašnice, da počakamo ladjo, ki nas popelje v domovino. Bilo nas je zbranih nad tri tisoč Jugoslovanov, ki smo dobili skupno ime: «Odred Srbov, Hrvatov in Slovencev vVladivostoku», ki nam ga je dala naša vojna misija v Vladivostoku. Morali smo se razdeliti na dva dela, ker nas vseh ni mogla vzeti vase ena ladja. Prvi transport pod poveljstvom kapitana Božiča je odplul dne 26. julija na angleški ladji «Kildanon Castle», drugi pa dne 3. avgusta pod poveljstvom kapita-Arabsko dekle. na Širclja tudi na Ceylonski tipi. angleški ladji «Himalaja», pred 30. leti največji ladji sveta. 1350 ljudi je pomestila krajev — srbski, hrvatski in slovenski politiki so se med vojno zbrali v «Jugo-slovanski odbor*, ki je postal najvplivnejši glasnik jugoslovenske smeri. Medtem ko je srbska vlada z Nikolo Pašičem na čelu hodila tajna diplomatična pota, ko ni bilo povsem jasno, kako daleč segajo nje zahteve, je proglašal Jugoslovanski odbor ujedinjenje vseh na zaključenem ozemlju živečih Jugoslovanov v eno samo nedeljivo, demokratično državo, v kateri bi bil vsak narodni del enakopraven. Ko je ruska revolucija leta 1917. prinesla na krmilo naprednejše državnike, je Nikola Pašič spoznal, da bo treba spričo dejstva, da je zmaga antantnih držav sigurna, razširiti vladno zasnovo o novi državi in se sporazumeti z Jugoslovanskim odborom. Sporazum pa je bil mogoč zgolj na eni podlagi: da bodi država jugoslovenska, t. j. ne prejšnja Srbija, da imej vsaka pokrajina s svojim ljudstvom popolno enakopravnost in da naj se ustava jugoslo-venske monarhije ustvari sporazumno med vsemi deli ,v zmislu državne nedeljivosti ter v duhu parlamentarizma, ljudske svobode in samouprave. Po dolgih pogajanjih, ki sta jih vodila v glavnem Nikola Pašič kot predsednik srbske vlade in dr. Ante Trumbič kot predsednik Jugoslovanskega odbora, je bil dosežen sporazum. Daleč od domovine so podpisali pooblaščeni zastopniki Srbov, Hrvatov in Slovencev izjavo, ki je pomenila za naš celokupen narod, za antantne zaveznike in za sovražne centralne sile, predvsem pa za Avstro-Ogrsko, zgodovinsko važno dejstvo: Nastanek Jugoslavije. Zdaj so videli ,vsi prijatelji in nasprotniki, da smo Jugosloveni složni in da je naša volja do narodne samoodločbe že dobila svoj dokončen izraz: jedinstveno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srbija je položila v tistem trenutku veliko žrtev: odpovedala se je svojemu imenu in državni samostojnosti ter se zlila v eno državo z vsemi jugoslovenskimi deželami. Kriška deklaracija obsega kratek uvod, v katerem se poudarja zgodovinsko dejstvo, da smo Srbi, Hrvati in Slovenci en političen narod, ki mu gre ena država. Nato pa se vrsti 14 državnopravnih točk, ki določajo, kakšna bodi ureditev te nove države, nje vladavina in politična oblika. Poudarja se tudi plemenska in verska enakopravnost in odrejajo poglavitna načela nove državne ustave. Pri pogajanjih za krfsko deklaracijo je sodelovala mimo vlade tudi srbska opozicija, tako da se je lahko reklo: Pri važnem državno-pravnem činu je bil udeležen ves srbski narod, na strani Jugoslovanskega odbora pa so bili zastopani vsi Hrvatje in Slovenci. Slovence je predstavljal dr. Bogumil Vošnjak, razen njega pa so bili takrat člani Jugoslovanskega odbora dr. Gregorin in dr. N. Zupanič. Samo ob sebi se ume, da je deklaracijo odobril v polnem obsegu tudi takratni regent, današnji naš kralj Aleksander I., čigar ,veliki in slavni oče je bil tiste čase že težko bolan. Po krfski deklaraciji se je začel diploma-tičen boj z Italijo, ki je bila že ob vstopu vojne sklenila z zavezniki tako zvani londonski pakt. Z njim so se dodelili Italiji lepi kosi jugoslo-venskega ozemlja, z njim se je začela žaloigra primorskih, goriških in istrskih Slovencev. Toda to ne spada več v naše poglavje. Brez dvoma sta dunajska in krfska deklaracija dva važna mejnika v zgodovini našega osvobojenja in ujedinjenja, dva močna zaleta kvišku. Medtem ko je prvi v glavnem le podpiral trhlo zgradbo stare države, v katero smo bili uklenjeni, je drugi gradil svoboden dom, ki še danes — po desetih letih — zahteva mimo naše ljubezni tudi veliko našega dela, da bo ,v njem lepše in udobneje nam in zanamcem. Pavel Debevec: KRAMLJANJE O FILMU. Ni še dobrih trideset let, odkar imamo film, katerega pozna danes ves svet, katerega pozna danes skoro vsak otrok, katerega poznajo in uživajo danes celo ljudje daljnih dežel, ki nimajo sicer prevelikih zvez s civilizacijo. Pred tridesetimi leti, ko je začel teči v aparatu prvi poskus, plašen še in nepopoln, pač še nihče ni slutil niti verjel, v kako ogromne mere bo zrastlo to začetje, ki danes hrani in zapoveduje toliko tisoč in tisoč ljudem, jim daje zaslužka od vrtoglavih plač slavnih zvezdnikov pa do nerednih, skromnih prejemkov poedinega statista. Prvi početki, prvi poskusi nam pripovedujejo, da niso bili prvotno niti igravci niti gle-davci bogve kako razvajeni in da je običajno zadostovalo dejstvo, da se je na platnu sploh nekaj živo premikalo. Tako zapisujemo iz tiste dobe filmskega razvoja po ,večini naravne posnetke, slapove, vlake itd. Šele pozneje pričenjajo prvi poskusi, ki hočejo prenesti pripravljeno igro iz gledišča na platno. Tako vidimo iz tistih dob nekaj grotesknih pre-kucevalnih filmčkov, ki imajo danes samo še razvojno-zgodovinsko vrednost. Filmska tehnika pa se je kljub nekaterim nerodnim nezgodam ,vendarle razvijala z neverjetno naglico in prvi, res veliki uspeh zapisujemo s pojavom slavnega francoskega komika Maksa Lindra. To je bil v resnici prvi velikan, prvi borec, katerega ne more prezreti nobena filmska zgodovina. Od Lindra dalje je šlo z razvojem filma kot dramske umetnosti še hitreje. Tehnika fotografije se je skoro mahoma dvignila, osvetljevalni način z električnimi napravami pa je bolj in bolj spodrinjal dotlej še zelo priljubljene steklene ateljeje z dnevno svetlobo. In tako imamo danes že tako popolno filmsko fotografijo, da režiserju ni treba več samo z igravcem, pokrajino in dejanjem iskati potrebnega razpoloženja, temveč ga more najti in ustvariti z isto ali še večjo učinkovitostjo ravno ,v raznoličnosti fotografij-ske tehnike! Naravno je torej, da so vse te tehnične pridobitve, ki so omogočile šele sedaj popolno osvojitev vidnega človeka kot filmskega igrav-ca, zahtevale ogromne preureditve v zunanjih napravah in opremah filmskega ateljeja. Tako so se polagoma iz malih poskusnih prostorov razvile velikanske steklene dvorane in iz teh zopet celo mesto — slavno filmsko mesto Holywood. Holywood je mesto, o katerem sanjari vsak evropejski filmski igravec. To je mesto, ki tudi vsakega navadnega smrtnika navdahne s hrepenenjem in neskončnim občudovanjem. Človek, ki pričakuje, prišedši v mesto, ogromnih, pusto pobarvanih ateljejev, brezglavega yrvenja, živce trgajoče, zasopljajoče tekme in borbe za uspeh in obstanek — ne najde sprva ničesar, kar bi neposredno spominjalo na filmsko mesto. Pač pa se mu spočije oko na krasnih vilah, ki v okusni smotrenosti razložene tvorijo nepregledno omrežje nepojmljivo lepih ulic. In na prvi pogled samo mir. Čudovit mir! Vsepovsod! In šele, ko začne presenečeni obiskovalec natančneje iskati po ravnih, čistih ulicah, zapazi velike, z nevsiljivo barvo prepleskane lope, ki so podobne velikim hangarjem. To so ateljeji različnih velikih filmskih družb. Tu notri vre življenje, tu notri se gradijo in do-delujejo oni dolgi, neznansko dolgi trakovi, ki kljub vsej svoji neznatnosti kažejo vsemu svetu čudovitosti neznanih zemlja, lepote vesoljne prirode in pretresljive zgodbe človeškega življenja. Kakor čarobna palica je tak filmski trak, ki — brezpomemben v roki — pričara na platno nerazrešljive tajne človeškega življenja. V teh ateljejih ni več poezije, ni več sklenjene lepote, temveč vse samo delo, sestav- ljanje posameznih malenkosti ,v veliko zaokroženo celoto. Mnogo vrst filma razločujemo in vsaka vrsta ima svoj poseben način snemanja. Športni filmi, ki so danes kolikor toliko izgubili na vrednosti spričo velike psihološko zgrajene drame, se navijajo ponajveč na prostem. Zaradi dnevne svetlobe odpadejo draga snemanja v ateljeju, ki požro ogromne množine električnega toka. Težnjo, izdelovati filme še kolikor mogoče z dnevno svetlobo, opažamo v veliki meri zlasti pri Nemcih, ki še nimajo tako izvrstno izrabljenih vodnih sil kakor Amerikanci, pri katerih tok skoro ne pride resno v poštev. Detektivski filmi, ki so jih vrtili še nedavno z največjimi uspehi, pustolovski filmi, s katerimi je zrasel in «zaslovel> Harry Piel kot glavni reprezentant te najbolj bedaste in filmske umetnosti nevredne vrste, tudi bolj in bolj bledijo, tako da danes resno vpoštevamo samo še velikopotezno zasnovane filmske drame, lahke, tekoče veseloigre in navsezadnje tudi duhovite amerikanske groteske. Velikim, psihološkim dramam so usmerili pot predvsem Nemci, ki so poslali v gigantsko borbo svoje največje oderske velikane, kakor so Jannings, Veidt, Basserman, Kraus in mnogi drugi, in ki si jih je vse po vrsti prilastila tudi Amerika s svojo vrtoglavo plačilno zmožnostjo. Na drugi strani pa je z neomajljivo suverenostjo postavil slavni Chaplin v svet filmsko grotesko, ki dolgo, dolgo ne bo dobila tako velikega mojstra, rešiserja in igravca, kakor je Chaplin. Kako torej nastane tak film in koliko stane? Poskusil bom na kratko orisati postanek takega filma. Najprej je potrebno besedilo. Za to delo ima vsako podjetje mnogo pisateljev, ki za velik denar pišejo filmske zgodbe. Ameriški avtorji pišejo po večini izvirna besedila, ali kakor jih filmski ljudje imenujejo — knjige. Nemci so se dolgo časa zadovoljevali z dramatizacijami literarno priznanih romanov ali oderskih iger in šele ,v zadnjih letih so se odločili za originalno besedilo, ki je zaradi snovne neposrednosti za film mnogo priklad-nejše kakor dramatizacije. Tako besedilo dobi v roke potem režiser, ki razdeli ta osnutek v posamezne oddelke, v posamezne scene in podrobne posnetke. Ko je opravljeno to delo, prične režiser s proračunom, ki so pa tako različni, da je težko navesti nekako merilo, po katerem bi se moglo sklepati na nabavne stroške posameznega filma. Najdražji so seveda ameriški filmi, katerim ni za denar, ker vedo, da vsak tak film morejo preigrati po vseh svojih kino-glediščih, tudi če je slab. Če naredi ameriški režiser samo eno dejanje, bi Nemec za isti denar izdelal velik šestdejanski film. Nemci danes imenujejo filme za 100.000 mark «poceni>, videl sem pa tudi češke tvrdke, ki so za 25.000 Kč izdelale čisto dobre normalne filme, ki so se jim prav dobro izplačali. Ko je režiser gotov s proračunom, ga podjetje, ki film namerava izdelati, odobri. Režiser nato porazdeli glavne vloge, običajno na že priznane filmske zvezdnike, za komparze, statiste in druge manjše vloge pa mora skrbeti pomožni režiser. Po zadostnih posvetovanjih z igravci, arhitekti, s šefom garderobe in lasu-ljarne, po dokončanju potrebnih dekoracij se prične z navijanjem filma. Kdor bi sedaj mislil, da se prične tako snemanje, kakor predstave v gledališču, to se pravi, da se fotograf ali operater postavi pred oder in da se na dano znamenje dvigne zastor, pa igrajo ves film kar lepo do konca, ta bi se pošteno zmotil. V tem leži ravno največja tež-koča in obenem tudi največja umetnost filmskega igravca, da mora odigravati posamezne scene popolnoma brez vsake notranje zveze, da se morajo take scene po režiserjevem navodilu urediti po redu tako, da pridejo vse one, ki se odigravajo v eni in isti dobi, v eni in isti krajini, vkup na vrsto. Tako se mnogokrat zgodi, da so tudi časovno te scene med seboj brez vsake zveze, da leži med enim prizorom in sledečim dolga doba 20. let, da ima torej igravec samo toliko časa, da se preobleče in preliči, pa že mora predstavljati za 20 let starejšega človeka z vsemi drugimi zvezami in odnošaji z življenjem. Mnogokrat morajo igravci prepotovati skoro pol sveta, da pridejo na kraj, ki ga po svojih teritorijalnih posebnostih zahteva vsebina filma. Ko so potem vse te scene od najmanjše pa do največje fotografirane, jih po razvitju dobi v roko zopet režiser, ki opravi na njem naj-glavnejše in tudi najtežje delo: striženje. Omeniti moram še, da se pri navijanju raznih scen ne štedi s filmom, da se ga navije raje več, kakor premalo, da se nekatere scene pokvarijo in da jih je treba snemati znova, da se včasih za slučajnosti navijajo tudi prizori, ki že spočetka niso namenjeni za do-tični film. Ko je torej to vse gotovo, mora režiser s pomočjo Škarij urediti vse to v logično zaporedje, ki predstavlja potem filmsko dramo. V te zlepljene in pristrižene scene vstavi režiser še napise. Napisi v filmu so tako velike važnosti, da imajo tudi za to delo čisto posebne ljudi, ki znajo v posebno kratkem in zgoščenem slogu po,vedati vse ono, česar ne more pokazati živa fotografija. Poskušali so svoječasno, ustvariti filme brez naslovov, napisov, pa se niso obnesli. Taki filmi so nenaravni in jim je poznati pri-siljenost. Po vsem tem delu pride tako prirejeni negativ v kopirne stroje, ki napravijo potem poljubno število kopij za razpošiljanje po svetu. Za tak film se često porabi več tisoč metrov filma, od katerih ostane samo 2000, kvečjem do 3000 m. In že to so filmi nad navadno dolžino. Normalni filmi so dolgi 1800 m in so razdeljeni v 6 dejanj, po 300 m dejanje. Svoječasno so delili filmska dejanja po dra-matski zaokroženosti, izkazalo pa se je, da to le ovira svobodni potek filmskega dejanja in so potem raje uvedli delitev po 300 m brez ozira na potek dramskega dejanja. V poslednjih letih so poskušali razni «iz-najditelji> tudi z govorečim filmom. Spravili so s perforacijo ob robu filmskega negativa v stik tudi sprejemno gramofonsko napravo in filmski igravci so morali svoje vloge govoriti kakor v gledišču. Pri predvajanju je zopet gramofon govoril natančno ob istem času, kakor pri snemanju. Toda to neresno početje je filmu le bolj škodovalo kakor koristilo in danes nihče več ne misli resno na praktično izvedbo tega načrta. O bodočnosti filma je danes težko govoriti. Tudi o tem, je-li filmsko izražanje v današnji obliki umetnost ali ne, se križajo mnenja. Toda bodi temu tako ali tako, film je danes «sedma» sila, je vsemogoč kakor časopisje. In zato je Amerika odpravila ,vse davke in takse na filme. Pa najsibodo potem kulturni ali nekulturni! Dr. R.M.: NEKAJ O CIRILICI. Ko sta slovanska blagovestnika Ciril in Metod dobila povelje, da gresta na Veliko-moravsko oznanjevat krščansko vero, sta se pred odhodom temeljito pripravila za svojo težko nalogo. Predvsem je bilo treba preložiti na slovanski jezik nekatere najpotrebnejše obredne knjige. To pa je bilo težko delo, ker do takrat nihče ni pisal v slovanskem jeziku. Zato sta morala izumiti črkopis, ki bi bil prikladen za slovanski jezik. Vzela sta si torej za podlago grško malo abecedo (minuskulo), ji dodala še nekaj znamenj za glasove, ki jih ne pozna grški jezik, in tako je nastala glagolica. Ta je torej najstarejša slovanska abeceda. Kdaj je nastala današnja cirilica, je težko reči. Gotovo pa je, da ne dolgo po glagolici. Cirilica sloni tudi na grški pisavi, in sicer na veliki abecedi, tako zvani majuskuli. Danes pišejo vsi pravoslavni Slovani, t. j. Rusi, Bolgari in Srbi v cirilici. Prvotna okorna oblika, ki jo imajo še v cerkvenih knjigah, je postala v vsakdanji uporabi bolj gladka in lična. V cirilici so pisali nekoč celo Romuni in so imeli tudi starocerk,veni slovanski obredni jezik. Sedanji srbski pravopis pa je uredil Vuk Stefanovič Karadžič (1787 do 1864), veliki učenec in prijatelj Slovenca Jerneja Kopitarja (1780 do 1844). Glagolica, ki je precej okoren in težak črkopis, pa se ne piše več; edino obredne knjige, ki jih potrebujejo pri službi božji katoliški duhovniki na istrskih otokih in hrvaškem Primorju in po nekaterih krajih Dalmacije, so tiskane v glagolici; vendar ima ta glagolica oglato obliko, medtem ko kažejo najstarejši rokopisi okrogle črke. Cirilica Latinica Ciri lica Latinica Cirilica Latinica A a <_J^ a. A a j 3 7/ J j C c ^ o S s B 6 SSTs B b K K sr/ K k T T T t B B V v JI JI L 1 y y U u r r G g /B jb ©s6 * Lj lj $4) F f ■ZU D d M M j j M m X X <5Y~ GO H h Td Dj}d'ž H H m N n Uu C c E e %. E e f-Bib Nj nj Tih Cčjig >K >K Ž ž 0 o 0 o H H V * Č č 3 3 S>» Z z n n P p Mv % Dž dž H H I i Pp R r IIIIII ■ ■ Š š ZDAJ PA ČITAJVA: Eojbe je h npa3Ha Top6a, Hero Bpar Cbh 3a je^Hor, je^aH 3a CBe. y top6h. Oa 3Jia je3HKa MyKa Be;iHKa. /Io6ap je Bor, aji’ cy h ^bojih jaKH. He Ka3yj CBe, ihto mhcjihlii, a/iH ujto Ako je h KOJiHČa, Hama je. fcem pehn, «o6po npoMMcm. Ko Hehe 6paTa 3a 6paia, Tyl)HHa he Oa MHpa rjiaBa He 6om. 3a rocnoflapa. Ee3 crcore HeMa cjio6op,e. BEJ1M JOPfOBAH. Hanon>y na^ao rycT h cTyaeH CHer. 3a CTamiOM oa pBeTHe TproBHHe pBao je joproBaH h hhhhjio ce, Kao aa OHAe npoaefce npKocu 3hmh h aeAy. yfiora paAHHpa crojn npea ct3kjiom h }Kea>HO ynnpe ohh y pBehe, iuto ce OeaeAo h ca cHeroM HaTepaao. Bypa oko ae 3aBHja, CHe>KHe nn/iupe 3a6aAajy joj ce y Jinpe, a jih OHa crojn na raeAa. HajeAHOM OKaeBajyfcH otboph BpaTa oa TproBHHe. „rioajTO CTpynaK joproBaHa?“ ynnTa TproBKHH>y y3eBuiH ra y pyKy. „TpH AHHapa 1“ „TpH AHHapa!" bhkhc paAHHpa h nyc™ iiBefce Ha cto. Cy3a joj ce yKpaAe ncnoA Beija, jeAHa oa ohhx cy3a C3mothhx h npHTajaHHx, Koje >Kape k najie. „JaAHo Moje Aeiel“ H3jepa paAHnna. „Poahjio ch ce, KaA je joproBaH (5ho y UBeTy ... A caA hein orafcH 3ayBeK č>e3 CTpyHKa y CBojHM pyHHpaMal“ „BaMa je AeTe yMpno?“ pene TproBKHaa raHyTa. IIotom y3Me — He CTpynaK — Beh HHT3By pyKOBeT 6ena joproBaHa, HanyHH h>hm nperany HecpefcHHpH h oa<5hbuih HOBan, iuto joj npy>KH, pene: „HeKa ce He Ka>Ke, Aa caM AonycTHJia, Aa mh ce naaTH nocaeAaa nocTejbnna Bauiera AdeTa!“ Hano,,by = zunaj; rycT = gost; ciaKJio = steklo; uBao = cvetel; joproBaH = španski bezeg; npoaehe = pomlad; npKocn = kljubuje; parnima = delavka; uBehe = cvetje; HaTenara = tekmovati; OKJieBajyhu = obotavljajoč se; otboph = odpre; noimo = po čem; cTpynaK = stebelce; Betja = obrv; na.ie = žgo; jajiHO = nesrečno; othIih = oditi; 3ayBeK = za vedno; raHyTa = ganjena; noTOM = potem; UHTaB = cel, ves; Beh = temveč; pyKoaeT = peščica, šopek; HanyHH = napolni; nperana = predpasnik; npy>KH = proži, ponuja; Hena = naj; Kante = reče. Koca = lasje; Beh = že; yMopaH = truden; no-Kao = kakor; epe« rpo6.i>a = sredi pokopališča; CHHje>KaK = snežec; caxpau>eH = shranjen, pokopan; jbyT = hud; KaHAHOiie = svetiljka; cBnjeT.no = svetloba; TonaHHa = toplota; onyja = nevihta; Mor >khbot3 = mojega življenja; H3 Tyl]HHe = iz tujine; nowie.nn = ohrani; cnjen = siv. MAJ RA. O ji Job. XpaHHJioBHha. CpetfpHa je TBoja Koca, jiHue th je Beh yBeao, yMopHe cy TBoje pyKe, KaoHyjio je TBoje Meno; ko cpeA rpofijba ppKBa Maaa, KaAa Ha ay CHnje>KaK naAe, a oko ae caxpan>eHH jbyTH 6om, cjajHe HaAe. KaHAHope y upkbhuh cnna CBHjeuio h Ton;iHHy. MajKa Mojal TaKO ropH TBoje epue cbomc cHHy. Kpo3 o.nyjy Mor hchbota H3 AaJbHHe, H3 TytjHHe Hoče MeHe mhoih Moje npKBH Ayme MaTepHHe; orpnjaHe, nocBefceHe Ha TOM AOČfpOM Cppy CBOMy Bpafeajy ce c SaarocjiOBOM cpehy Hoceh’ MojeM AOMy, na ce 3aTo mojihm Eory, Aa nomTeAH c’jeAe BnacH, Aa jom Ayro y ppkbhph KaHAHope He yracn. KAKO TE VARA VID! Črna proga med belimi Beli krog se ti polji se ti vidi širša od dozdeva večji od bele proge med črnimi črnega kroga, pa polji, dasiravno sta obe sta oba enaka, enako široki. Iz 64 kvadratov — 65 kvadratov! Razreži kvadrat kakor na sliki a ter sestavi njegove dele, kakor razvidiš iz slike bi Podaljšane smeri gornjih poševnic so spodnje črt-kaste črte, ne pa izvlečene črte, kakor bi menil. Zdi se, da vodoravnice niso vzporedne, pa so le. Ali je lik b večji od lika a? Motiš se, bratec, oba sta do pike enaka. Skupina vodoravnic je videti višja od skupine navpičnic. Prepričaj se! KOTIČEK ZA MLADE BRAVCE. Marija Grošljeva: PRAVLJICA 0 GROFIČKU KROFHJKU. Sključena starka Babura Grbura je prenehala škrtati z zobmi in šklepetati s pletilkami. Napodila je črnega mačka Tacarja Muštacarja z leve rame na grbo, odložila dolgo nogavico, si s predpasnikom obrisala krmežljave oči in zagodrnjala: «Kaj bi pletla venomer! Malo dela, mnogo jela, velja za starke, tako je prav! Pustnih krofov si naredim, lepih, zlatih, rahlih, sladkih, da se bodo v ustih kar sami spustili.> Govorjeno, storjeno. Pripravila si je potrebnih sestavin in momljala: Mokce, kvasa, jajca tri, da lepo mi zakipi, sladkor, nekaj masla vmes, pa bo ravno prava zmes. Mešala in tolkla je testo z veliko leseno kuhalnico, da so ji debele potne srage kapljale od koničastega nosa naravnost v rumeno testo. Ko je bilo to godno, vse polno prosojnih mehurčkov, ga je vrezala v krofke, ki so jeli takoj vzhajati. Prvi krofek pa je postal kar na mah izvan-redno lep, napet in visok, da ga je nestrpna Babura Grbura takoj vrgla v razbeljeno mast. Zacvrčalo je in zapelo ter prijetno zadišalo po cvrtju. Testo je še bolj vzkipelo, se oblasto zobličilo in se počelo zlatiti. Porajal se je najmlajši potomček slavnega, prastarega rodu grofov Pustokrofov. Nad boki se mu je začrtal lep bel pas, vse po strogih dednih znakih in rodbinskih predpisih izza časa, ko se je rodil njegov preslavni praded Sladko I. Uspeli Debeli. Rdeča mezga v osrčju se je stisnila v levi kotiček in se stvorila v drobno srčece, ki je začelo plaho utripati: tik, tik, tok, tok. Grofek Krofek je bil gotov. Ko se je zavedel, se je zvedavo ozrl naokoli. Starka Babura Grbura je že z odprtimi usti prežala nanj. Grofek Krofek pa je bil takoj ob rojstvu fantiček od fare. «Kaj,» je dejal: Komaj rojen in ocvrt — naj me že pobere smrt. Grbavka odpira usta, pride, zine, me pohrusta. Čakaj, skvarim ti načrt, ven poskočim, če le moči, babnica naj jeze poči! Babura Grbura je odšepala k omari po krožnik. Imela pa je samo enega lesenega in ker ga od večerje ni pomila, je stopila h kot-liču, da natoči vrele vode nanj. Grofek Krofek pa je dejal «hop», se pognal iz masti, tiho skočil na štedilnikavo ploščo, s plošče na tla, na okrogli trebušček, se urno pobral, zapustil masten sled, jo ubrisal skozi odprta vrata, se zakotalil kakor žoga po stopnicah: tok, tok, tok, tok in priletel na dvorišče naravnost pred noge pernatega veljaka Petelinčka Belinčka. «Ali te imamo,» si misli Petelinček Belinček in zapoje: Kikeriki... masten krofek tu leži, putka, pridi po sladčico, vsak pojeva polovico. Jojmine, to se je grofek Krofek jadno prestrašil. Toda urno se je zavedel. «Kaj,» je dejal, «ušel sem Baburi Grburi, pa ne bi Petelinčku Belinčku?» Hop, je poskočil in jo odpihal ter se porogal: Našopirjeni grdun, zbogom, ne dobiš me v kljun! Stopical je dalje, se kotalil, skakal, prevračal kozolce in pristal kraj zlatega žitnega polja. Občudoval je skodrani modriž in plamteči mak ter si nataknil slakovo čašico za klobuček na glavo. Šalil se je s črnim murnom in poljsko miško ter ginjen poslušal ,vriskajočo škrjanč-kovo pesem. Kar ga je v hlačkah nekaj zaščegetalo. Bila je puhloglava, domišljava Gaga Vigavaga, ki je čebljala: • Čakaj, beg ti ne pomaga, moj si, snem te, giga, gaga. Jojmine, to se je grofek Krofek jadno prestrašil. Toda urno se je zavedel. «Kaj,» je dejal, «ušel sem Baburi Grburi, Petelinčku Belinčku, pa ne bi Gagi Vigavagi.> Hop, je poskočil in jo odpihal ter si zapel: Le naprej, čeprav sem bos, da me ne pogoltne gos! Vrtoglavil je dalje, splezal na grahovo .vitico, se malce pogugal, stekel za pisanim metuljčkom in srečal priliznjeno Mijavčico Hinavčico. «Po-stoj, prijateljček,> ga je nagovorila, «rada te imam, skupaj se bova igrala, šalila in kotalila,» pa je pokazala krempeljce, se pripravila na poskok in si zapredla preglasno v brke: Tale mi pa pojde v past, v gobček z njim, ej, to bo slast! Jojmine, to se je grofek Krofek jadno prestrašil. Toda urno se je zavedel. «Kaj,» je dejal, «ušel sem Baburi Grburi, Petelinčku Belinčku, Gagi Vigavagi, pa ne bi Mijavčici Hinavčici?* Hop, je poskočil in jo odpihal ter se korajžno odrezal: Mene pa že ne dobiš, nisem bedast kakor miš! Mračilo se je že, ko je dospel kraj jezera. Oprezno je stopil na široko razpete liste belih lokvanjev in stopical po njih daljs in dalje. Toda lokvanji so postajali čimdalje redkejši in njih listi ožji. Ko je prispel sredi jezera, ni mogel dalje. Ni ga motilo. Sedel je na poslednji listek in truden zaspal. — Nad gričem je vzhajal žareči mesec, da je zagorela jezerska gladina v rdečem sijaju. V grmu je pojemal sladki slavcev glas in srebrne zvezdice so okrasile večerno nebo. Iznenada pa je začela jezerska gladina nemirno .valoviti. Preplašene ribice so begale vse na okrog in drobni valčki so segali s srebrnimi rokami po lističu, hoteč ga odnesti v varno zavetje. Globoko na jezerskem dnu se je zbudil, se pačil in rentačil Spak Povodnjak. Jezno je stresal zabreklo butico in brodil z dolgimi, zelenimi kraki po vodi. Grofiček Krofiček ni slutil nevarnosti * in sladko počival. Tedaj se je oglasila tik njega dobra Babica Žabica in kvakala venomer: Rega, rega, kvak, kvak, kvak, venkaj rije Povodnjak! In če. te dobi v oblast, zmelje zlobna te pošast! Grofiček Krofiček se je prebudil. «Kaj,» je dejal, «že zopet nekdo, še v spanju nimam pokoja. In kam se naj rešim, kam naj ubežim? Mlado življenje, samo trpljenje! — Nak, Spaku Povodnjaku pa le nočem v gobec. Ušel sem Baburi Grburi, Petelinčku Belinčku, Gagi Vigavagi, Mijavčici Hinavčici, pa ne bi...» Dolga, mokra, zelena šapa hlastne po njem in Spak Povodnjak se zakrohoče: Gromska strela, volkodlak, morski som in žabji krak, majhen je, pa bo sladak! Jojmine, to se je grofek Krofek jadno prestrašil. Toda urno se je zavedel. «Hop,» je dejal, poskočil na Babico Žabico ter jo zajezdil. Lepo se je poslovil od Spaka Povodnjaka: Najudanejši poklon, trudili ste se zastonj. Jadrno sta odplula, še preden je luskinasta neroda spremenila smer. Povodnjak je jezno zatulil in se potopil v svoj vodni dom ... Jezerska gladina se je umirila, vsi valčki so pospali, le budne zvedave ribice so začudeno zrle za nenavadno dvojico. Srečno sta dospela na cilj. Grofiček Krofiček je odskočil na breg, Babica Žabica pa v valove. Tedaj je prišla po samotni gozdni poti siro-tica Bredica Bedica. Napotila se je davi z doma, ostavila bolno majčico in prosila vbogajme ves božji dan. Upehani ptički in v solnčni kopeli utrujene cvetke so že sanjale prvi pokojni sen, kar jih je rezko predramila dekličina tožba: Z mano žalujte, ljubljene ptice, jočite z mano, drobne cvetice, dobrega nisem dobila človeka, da bi mi kupil za mamico leka. Utrujena je sedla pod cvetoči grm in grenke solze so ji lcapale v prazno cajnico. Grofičku Krofičku se je storilo inače. Globoko je zavzdihnil. Prehitel je v mislih vse svoje kratko, a vendar dolgo, nevarnosti polno življenje, en bežni dan, in dejal: «Fantiček sem od fare, ,vsem sem ušel in strgal korenček, zdajle jo pa ukrenem po svojec Tiho je splezal v vršiček in glasno zaklical: Dosti mi je vseh prevar, Bredki izročim se v dar. Še preden se je Bredica ozrla, je počenil, se pognal z vrha navzdol in padel — štrbunk — naravnost pred ostrmelo deklico. To se je Bredica ustrašila. Grofiček Krofiček pa je skočil tako pogumno in drzno, da se je ves razpočil od vrha do tal. Tedaj se je zgodilo čudo. Iz srčka so mu privreli sami majceni, majceni okrogli zlati krofki. To je kobacalo in gomazelo. Bredica je od presenečenja zaploskala z ročicama, a ko je videla, da so krofki, je .veselo vzkliknila. Gnetli so se iz srčka dalje in dalje, vse okrog nje po mehkem gozdnem mahu. In iznenada niso bili več krofki, ampak sami svetli, okrogli, zlati cekinčki.. Bredica je vzklik- nila in se od samega veselja vrtela kot vrtavka okrog in okrog. Ko se ji je od sreče in plesa zavrtelo ,v glavici, je obstala in jih jela loviti. Jemala jih je v roke, jih metala v cajnico, grebla v predpasnik, basala v žepke, pa le ni zmogla vseh. Postala je na mah najbogatejša devojka vse srenje. Niso je več klicali Bredica Bedica ampak Z1 a t k a Bogatka in ker je imela zlato srčece, je to ime tudi zaslužila. UGANKE - ZVITE ZANKE. Znotraj moker, zunaj suh, uhlje imam, pa sem le gluh! • V podzemeljske gradove si dela dolge rove. Povej, kako se zove? Vstavi pred končnico «a», pa dobiš besedo novo, pri računstvu dan na dan, rabiš v šoli jo gotovo. «a» zdaj brzo z «u» zamenjaj, smisel spet se predrugači, kakovostni je pridevnik, ki lastnost nelepo znači. Mesto «u» zdaj «s» poskusi zopet nova izpremena. Če te «k njemu» ne bi nesli, bi bil revše brez imena. * Z rdečo rožo se ponašam, čeprav sneži, srpek prenašam, pa nič ne vprašam, kdaj žito zori. Obleko gizdavo kot mestni bahaček, na nogah ostroge kot drzen jahaček. Če pa pridirja po cesti konjiček, se ga preplašim kot bil bi hudiček. Srček mi pade kar v pernate hlačke, bliskovo v stran jo pobrišejo kračke. Nisem žanjica, jahač-gizdalinček. Zdaj pa ugani, jaz sem---------------- * Kraljica sem brez žezla, brez krone na glavici, a red in blagostanje je v moji državici. Gradiček moj je majcen, a zvrhan je sladkosti, gradiček moj je majcen, veselje je mladosti. Soimeuka. Zdrav človek ima dvakrat dvanajst 12 321. Ako dolgo stopaš v breg, te zdela 12 321. KRIŽANKA. 13 /» \,S lentga čaka strgan rokav paVca km Ra pralen lokav Val. Vodni k. Vodoravno: 1 slovenski pesnik 32 bog vetrov 48 glas 74 trgovsko mesto ob 5 azijska puščava 33 rastlina 49 najmanjši deli snovi Črnem morju 8 medmet 35 ime sloven. pesnika 52 nižina 75 osebni zaimek 9 del telesa 36 domača žival 55 isto kot 20 navpično 77 pomožni glagol 13 prislov načina 38 osebni zaimek 57 veznik 78 predlog 15 poljedelsko orodje 39 kratica za delniško 58 pesniška oblika 79 kratica v listinah 17 svetopisemski kraj družbo 59 kratica mesto polnega 80 nasprotno od «težek» 19 slovenska reka 40 medmet naslova 81 strupi 23 izraz pri kartah 41 ploskovna mera 60 gora na Dolenjskem 83 oče 24 medmet (isto kot 8) 42 ton 62 žensko ime 86 prozorna snov 25 kratica za dolgostno 44 čutilo (množina) 65 državna znanost 87 zgodaj mero 45 posoda 70 slovenski pesnik 89 dva samoglasnika 27 kazalni zaimek 47 stvar, ki je v zvezi 72 rimski pozdrav 90 čarovniški zagovor 28 trda snov s šivanko 91 turški praznik; navpično: 1 osebni zaimek 19 stari oče 43 podzemsko bitje 69 veznik 2 del posode 20 grška črka 46 rastlina 70 oče majniške dekla- 3 del obraza 21 moško krstno ime 50 del vratu racije 4 kratica 22 sveta gora na Balkanu 51 del pohištva 71 shramba za puščice 5 zemeljska višina 24 predlog 53 poziv ali grški slikar 73 osebni zaimek 6 član družine 26 osebni zaimek 54 turški bog 76 žena v raju 7 ton 28 igralna karta 56 del obraza 79 število 10 del voza 29 produkt žita 59 obrtnik 82 veznik 11 del sobe 30 število 61 telesna okončina 84 pijača 12 prvi človek 31 svetopisemska oseba 63 svetopisemska oseba 85 perzijski kralj 14 žuželka 34 rjasto železo 64 bog ljubezni 86 kratica v listinah (isto 15 del ograje 37 velemestno zabavišče 66 del voza (isto kot 10) kot 79 vodoravno) 16 sodni spis 39 denarna enota 67 moško krstno ime 88 reka v Sibiriji 18 orožje 41 vrtna hladilnica 86 žensko krstno ime 90 pamet. REŠITEV VODNIKOVE KRIŽANKE, PRIOBČENE V VODNIKOVI PRATIKI ZA LETO 1927. Vodoravno: 1. Vodnik, C. in, 7. oče, 8. ona, 10. en, 11. Vič, 14. da, 15. verz, 16. dno, 17. ar, 20. mir, 21. ti, 22. Anton, 24. as, 27. naš, 29. pi, 30. uk, 31. kr., 32. Klek, 35. vi, 36. kuta, 39. kolo, 40. pes, 43. rž, 45. ne, 46. pesnik, 48. ni, 49. Sora. Navpično: 1. vi, 2. ono, 3. Noe, 4. in, 5. kavarna, 9. Dev, 12. nit, 13. če, 14. ded, 18. zora, 19. sin, 20. moka, 21. ta, 23. in, 25. sir, _26. kap, 28. šiška, 31. Krka, 33. les, 34. ti, 35. Valentin, 37. čuk, 38. top, 41. os, 42. kri, 44. mesar, 45. ne, 46. pas, 47. kis. SNOV OD VSEH VETROV. Monogram, zveza začetnih črk na robcih ali katerih si bodi predmetih, sega v stari vek. Pred kratkim so našli tak imenoznak mesta Herakleje nekako iz leta 160. pred Kristom. * Najslovitejši škotski živinozdravnik, dr. James Gallovay, je maja 1926. napravil umetno protezo kravi, ki so ji morali odrezati zlomljeno nogo. Molzna liska baje imenitno bezlja s svojo leseno hoduljo. * Rdečo deteljo so do konca 17. stoletja prinesli v Evropo, kjer so jo gojili kot vrtno cvetko. Ko so po več desetletjih spoznali njeno krmilno vrednost, so jo preselili na njive. Kot lepotna rastlina pa jo je nadomestila georgina ali dalija, ki jo je botanik dr. Dahi prinesel iz Mehike. * Dosihdob so bili postavljeni spomeniki psu, reševalcu ljudi, pa tudi bojnemu konju. V najnovejši dobi jih hočejo zgraditi še pticam in ribam, ki so trpele zaradi vojne. V Plymouthu vidiš skromen spomenik prašiču, znatno večji pomnik pa ima v Liineburgu na Hanoveranskem razboriti ščetinec, ki je s svojim rilcem odkril solne rudnike. Ta solišča tvorijo največje bogastvo rečene pokrajine. * Prevrat v železni industriji napoveduje dr. Bar-klay, ki je nedavno v Manchestru predaval o posrečenih poskusih za pridobivanje nerjavečega železa. To utegne biti ena največjih iznajdb v našem stoletju. * Trgovska mornarica. Vsa tonaža trgovske mornarice na svetu znaša blizu 58 milijonov ton, od teh odpade skoro 20 milijonov na Veliko Britanijo, za njo pridejo Združene države, Japonska, Francoska, Nemčija. * Največji hotel na svetu je «Pensylvania» v New-yorku z 2200 sobami za 3000 oseb. * Železniško omrežje je znašalo leta 1924. nad 1 milijon kilometrov. S takšno vrvjo bi 30krat opasal zemljo okrog ravnika. Tretjino vseh prog imajo Združene države, in sicer v tisočih kilometrov 425; Kanada 64, Indija 60, Rusija 58, Nemčija malo manj, Francija 49, Anglija 38, Argentina 35, Brazilija 29, Mehika 25, Italija 20, Južna Afrika nad 18, Poljska malo manj, Češkoslovaška in Japonska po 13, Jugoslavija blizu 10. Proge v posameznih delih sveta merijo: Amerika 613.782km, Evropa 361.065, Azija 123.986, Afrika 60.654, Avstralija 47.017. + Najtočnejšo tehtnico je sestavil lani mehanik Kohlmann. Občutljiva je za 0-0000001 (desettisoči del) miligrama. Največja morska globina, blizu Filipinskih otokov na Malajskem, znaša 32.088 čevljev. Vrhunec sveta, Mont Everest (8820 m), bi se tu potopil okoli 3000 čevljev pod gladino (lm = 3-28 angl. čevlja). * Botanik Saccardo je izračunal, da poznamo 173.706 rastlinskih vrst, in meni, da jih utegne biti okoli 400.000 v celoti. Število 3852. To številko imajo vsi oženjeni člani Vodnikove družbe. Prepričajo se pa takole: najprej se napiše rojstna letnica, pod njo letnica poroke, potem število let, ki jih imajo danes, naposled pa leta, ki so potekla od ženitbe. Vsota teh postavk znaša 3852. Koliko besed rabimo. Po najnovejših raziskavah v Angliji potrebuje petletno dete okoli 1700 besed za svoje izražanje, trgovec 3000 do 10.000 besed, osebe s književnim okusom 12.000. Shakespeare je v svojih spisih uporabljal 24.000 besed. Glavni urednik kakega velikega lista mora znati 45.000 izrazov. To se tiče seveda Britancev. Zanimive številke. V Patagoniji, na vzhodnem robu Kordiljer, je število moških proti ženskam 40 :1. — V Ameriki napravijo 10 milijonov umetnih zob na leto. — Najmanjši ljudje bivajo na britskih Andamanskih otokih v Bengalskem zalivu; največji med njimi tehtajo 76 funtov. — Najnižja temperatura, kolikor se je opazovalo, se je ugotovila v Verhojansku (Sibirija), namreč 68° C pod ničlo. Znamenita leta. Od stvarjenja je preteklo po računu iztočno-pravoslavne cerkve 7434 let, po računu rimskokatoliške cerkve 6637, po računu hebrejskem 5687; piramide v Egiptu so stare 4326 let; azbučno pismo 3826; grške črke 3426; steklo 3226; prvi srebrni novci pri Grkih 2726; prvi rimski denar 2441; solnčna ura 2234; prve knjižnice 2229; rimski vodovod 2226; vinogradi v Evropi 2227; julijanski koledar 1972; Kristovo rojstvo 1927; svilena buba v Evropi 1376; Mohamedovo preroštvo 1343; Cirilica pri Slovanih 1165; arabske številke na zapadu 1127; puška na Kitajskem 966; delitev cerkve na rimsko in pravoslavno 872; ura na kolesa 855; magnetska igla v Evropi 756; papir za pisanje 686; steklena ogledala 640; smodnik v Evropi 631; prva peč v Londonu 624; topovi v Evropi 595; tiskarne 474; odkritje Amerike 433; prve žepne ure 426; kajenje tobaka v Evropi 391; gregorijski koledar 342; krompir v Evropi 342; mikroskop (drobnogled) 336; toplomer 321; klavir 206; strelovod 173; prvi parni stroj 158; mlatilni stroj 144; prva plinska luč 139; parnik 119; prva lokomotiva 114; šivalnica 97; fotografija 84; telefon 50; fonograf 48 let. PREDAL ZABAVNIH SAL. Vse zastonj. «Zdravo, ali mi moreš posoditi 100 dinar-jev?> «Zelo mi je žal, nimam jih. pri sebi.:s> «No, in doma?» «Jaz sem vojščak nebes!» «Tako! Potem pa imaš daleč vojašnico.» Urezal se je. Zdravnik: «Vnetje traja že nekaj dni, gotovo ste povsod šušmarili?» Bolnik: cNisem. Samo pri lekarju sem bil in ga vprašal.» Zdravnik: «Pri lekarju, seveda! Kakšen nespameten nasvet pa vam je dal?» Bolnik: «Rekel mi je, naj grem takoj k vam, gospod doktor!> Zamujena opreznost. «Kdaj pa ste spoznali nevesto ?» «Nikoli! Sicer sedaj ne bi bil poročen !» Na pošti. cPismo je pretežko. Še eno znamko morate prilepiti nanj.> cKaj? Potem bo še težje.» 1 A tako! Preglednik: «Gospa, vi imate vozovnico za tretji razred, tukaj pa je prvi razred !> «Oprostite,» reče gospa, «sem mislila, da je drugi razred.» Pri zdravniku. Doktor: «Vi imate tur na hrbtu. Nikar ga ne zanemarjajte in vedno ga imejte pred očmi!> Začetnik. «Vi pač še niste dolgo v trgovini ?» «Kako to, milostiva?» «Saj še zardevate, kadar imenujete cene.> Odgovor. Ugleden zdravnik je dobil od neke tvrdke zabojček s smotkami in naslednjim pismom: «Dovoljujemo si vam poslati na svojo roko smotke in smo uverjeni, da vam bodo jako ugajale. Račun je priložen.» Lečnik je odgovoril: «Čeprav mi ni znano, ali ste bolni, vam s tem pošiljam pet zdravniških zapisov in sem prepričan, da vam bodo dobro deli. Tako sem vaš račun hvaležno poravnala Odvajalno sredstvo. «No, kako je delovalo odvajalno sredstvo ?> «Hvala, gospod doktor, dvakrat. > cKaj, samo dvakrat ?> «Da, enkrat od osmih do ene dopoldne in enkrat od dveh do sedmih popoldne.^ Razlaga. «Mama, zakaj ima nevesta vselej belo obleko ?» «Ker je bela barva veselje !» «Zakaj pa je potem ženin vedno ,v črnem ?> Golša. K nekemu znamenitemu profesorju medicine pride mož s strahovito golšo. Zdravnik preišče bolnikov vrat in pravi z glavo majaje: «Nič drugega vam ne bo preostalo kakor .. .> «Za božjo voljo, gospod profesor, kaj pa?» «... kupite si tirolsko narodno nošo.» V trgovini s krstami. «2elite, prosim, hrastovo ali kovinsko krsto?» cKatere so pa boljše?» «Dobre so ene in druge. Kovinske so trdnejše in trajajo dalj časa, toda hrastove so boli zdrave.» Pisatelj. «Jaz živim od svojega peresa.» «Kaj pišete ?> «Pisarim svojemu stricu, da mi pošilja denar. > V družbi. ^Oprostite, prosim, moje ime je Gobec.» Polkovnik Alfonz G. Žerjav: O POGOJIH IN PROŠNJAH ZA SPREJEM V NAŠE PODOFICIRSKE ŠOLE. V naši državi imamo sedaj nastopne podoficirske šole: 1.) Prvo pešadijsko podoficirsko šolo v Beogradu. 2.) Drugo pešadijsko podoficirsko šolo v Bileču. 3.) Tretjo pešadijsko podoficirsko šolo (je začasno razformirana). 4.) Četrto pešadijsko podoficirsko šolo cKraljice Marijo v Zagrebu. 5.) Artilerijsko podoficirsko šolo v Čupriji in v Mariboru. 6.) Konjeniško podoficirsko šolo v Nišu. 7.) Inženjersko podoficirsko šolo cKralja Petra Velikega Osvoboditelja* v Mariboru. 8.) Vazduhoplovno (zrakoplovno) podoficirsko šolo v Petrovaradinu. 9.) Bolničarsko podoficirsko šolo v Nišu. Šola traja dve leti. Kandidati, ki so sprejeti v podoficirsko šolo, postanejo redni gojenci, položijo zaprisego in spadajo pod vse vojaške zakone in predpise ter se jim čas, katerega prebijejo v šoli, računa v obvezni kadrski rok. Kandidati iz civilnega prebivalstva morajo za sprejem v podoficirsko šolo izpolniti te-le pogoje in prošnje z naslednjimi dokumenti predložiti komandantu dotične šole: 1.) Domovnico, s katero dokaže kandidat, da je državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2.) Samski list, da ni oženjen. 3.) Nravstveno izpričevalo, da je dobrega vedenja in ponašanja, da ni sodno obsojen ali v sodni preiskavi. 4.) Dovoljenje od očeta ali varuha, da sme vstopiti v podoficirsko šolo, potrjeno od občinskega urada in sreskega poglavarstva. 5.) Krstni list, iz katerega je razvidno, da ni mlajši od 17 in ne starejši od 21 let. Za računanje let velja celo koledarsko leto, v katerem se kandidat javi za sprejem. 6.) Če ima šolske dokumente, naj jih priloži, drugače pa mora biti dovoljno pismen. Pri vazduhoplovni podoficirski šoli se zahteva, da je izvršil najmanj osnovno šolo, kar dokaže z izpričevalom. V svojeročno spisani prošnji za sprejem v podoficirsko šolo mora izjaviti, da pristane na vse pogoje, predpisane z uredbo podoficirskih šol. Prošnjo in vse dokumente je treba kolkovati po zakonu o taksah. Prošnji kandidata,, ki je siromašnega stanja, mora priložiti občina ubožno izpričevalo o siromašnem stanju, s katerim se kandidat oprošča vseh taks. Kandidat iz kadra mora zadoščati pogojem iz člena 17., prijaviti pa se mora po členu 18. uredbe o podoficirskih šolah (Službeni vojni list iz leta 1924., št. 2, stran 47). Vsi pri zdravniškem pregledu sprejeti kandidati morajo opraviti izpit iz čitanja, pisanja in osnovnega računanja (štiri računske vrste). Sprejeti kandidati se morajo o pravem času obrniti na komandanta svojega vojnega okruga, od katerega dobe vozovnico za brezplačno vožnjo. Te brezplačne vozovnice izdajo komandanti samo onim kandidatom, katerim šola dokumentov ne vrne in ki se izkažejo, da so prošnjo odposlali na dotično šolo, ali s potrdilom, da so sprejeti v šolo, oziroma s pozivom. Oni kandidati, ki niso sprejeti, dobe od dotične šole brezplačno vozovnico za povratek domov. Vsi kandidati morajo, preden pridejo v šolo, urediti svoje rodbinske stvari, ker ostanejo po sprejemu v šolo takoj v njej in ne morejo domov. Šolski tečaj traja dve leti, čez poldrugo leto se pomaknejo gojenci v podnaredniški čin. Po končanem šolanju se porazdele po polkih kot podnared-niki, kjer služijo dalje za svojo karijero. Podoficirske šole v mornarici. Te šole so: 1.) Mašinska (strojna) podoficirska šola v Šibeniku. 2.) Brodarska podoficirska šola v Šibeniku. 3.) Pomorsko-vazduhoplovna podoficirska šola mornarice v Djenoviču. Pouk traja v mašinski in brodarski šoli dve leti, v pomorsko - vazduhoplovni podoficirski šoli pa 18 mesecev. Za sprejem v mašinsko, brodarsko in pomorsko-vazduhoplovno podoficirsko šolo mora prosilec z uradnimi dokumenti dokazati sledeče: 1.) Da je podanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (domovnica). 2.) Da ni za mašinsko in brodarsko podoficirsko šolo mlajši od 16 in ne starejši od 19 let, za pomor-sko-vazduhoplovno podoficirsko šolo pa ne mlajši od 17 in ne starejši od 21 let (krstni list). 3.) Da je z uspehom dovršil najmanj štiri razrede osnovne šole (šolsko izpričevalo). 4.) Da je dobrega vedenja in ponašanja in da ni sodno obsojen ali v sodni preiskavi (nravstveno izpričevalo). 5.) Da se je kandidat, ki želi vstopiti v mašinsko podoficirsko šolo, učil ali delal najmanj dve leti pri kakem kovinskem obrtu (n. pr. kot ključavničar, šofer, kovač, elektrotehnik, klepar ali slično), za pomorsko-vazduhoplovno podoficirsko šolo pa najmanj eno leto, za kar mora priložiti pismeno potrdilo dotičnega mojstra ali poslovodje, pri katerem se je učil, oziroma bil zaposlen. To potrdilo vidira občina ali sresko poglavarstvo. Za brodarsko podoficirsko šolo ni potreba, da bi bil kandidat zaposlen pri kakem obrtu kovinske stroke. 6.) Da priloži očetovo ali varuhovo dovoljenje, ki izjavlja, da kandidat sme vstopiti v mašinsko podoficirsko (brodarsko, pomorsko-vazduhoplovno) šolo in po izvršenem kurzu služiti v kadru morna- rice v zmislu uredbe o mašinski (brodarski, pomorsko - vazduhoplovni) podoficirski šoli trikrat toliko Sasa, kolikor ga je prebil v šoli. To potrdilo mora biti potrjeno od občine in sreskega poglavarstva. 7.) Da ni oženjen (potrdilo župnega urada). 8.) Da ima zdravniško izpričevalo aktivnega vojaškega zdravnika, da je sposoben za službo v mornarici. Svojeročno napisano prošnjo, v kateri kandidat izjavlja, da pristane na vse pogoje, ki so predpisani v uredbi mašinske (brodarske, pomorsko-vazduho-plovne) podoficirske šole. Prošnja in dokumenti morajo biti po zakonu o taksah pravilno kolkovani in pravočasno dani osebno ali priporočeno odposlani komandantu šole, v katero prosi kandidat za sprejem. Vsak kandidat mora v prošnji navesti natančen naslov (ulico, hišno številko), kraj (mesto), občino, srez in oblast. Vojaška saniietska šola v Beogradu in vojaška veterinarska šola v Zagrebu. Pogoji za sprejem gojencev v vojaško sanitetsko, odnosno veterinarsko šolo so sledeči: 1.) Da je podanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Da ni mlajši od 16 (pri veterinarski šoli 17) in ne starejši od 21 let. 3.) Da je izvršil najmanj štiri razrede gimnazije ali realke. 4.) Da je dobrega vedenja in ponašanja in da ni sodno obsojen ali v sodni preiskavi. 5.) Da ni oženjen. 6.) Očetovo ali varuhovo dovoljenje, potrjeno od občine ali sreskega poglavarstva, da sme vstopiti v vojaško sanitetsko šolo. 7.) Svojeročno napisano obvezo, v kateri se obveže, da bo po končani šoli služil v vojaški službi šest let in da pristane na vse posledice, ki so predpisane v členih 43. in 44. uredbe o vojno-sanitetski, odnosno veterinarski šoli. To obvezo podpišejo starši ali varuh in jo potrdi občinski urad in sre-sko poglavarstvo. Kandidati iz civilnega prebivalstva se javijo s svojeročno napisano prošnjo z vsemi potrebnimi dokumenti upravniku šole ali pa odpošljejo prošnjo pravočasno po pošti v priporočenem pismu z navedbo natančnega naslova, da bi se kandidat mogel pravočasno obvestiti o sprejemu, oziroma zavrnitvi. Kandidati iz kadra se javijo službenim potoni preko svoje komande upravniku šole. Sanitetska šola traja dve leti, veterinarska pa poldrugo leto. Vsako leto se pravočasno razglasi potom ako se v°č naenkrat naroči; I US lili Ud skupaj z zavojnino in poštnino stane: 9 poskusnih ali G dvojnih ali 2 spec. steklenic 62 Din 18 „ 12 „ „ 4 „ 102 _ 27 w „ 18 „ „ 6 . , 139 9 54 „ 30 „ „ 12 „ . 250 , Tu so navedene cene, ki so bile v Prej ali slej boste tudi Vi postali vneti pristaši priljubljenih Elza-preparatov. Fellerjeva Elza-pomada za obraz zoper vse izpuščaje in daje lepoto. Lonček 11 Din. Fellerjeva tanokina pomada za rast las za uspešno nego las. Lonček 11 Din. Proti kurjim očesom PZT brez bolečin in brez noža, ne da se izpostavite nevarnosti da bi si zastrupili kri Fellerjeva Elza turistov- CK_ -fiiiLfiifa zanesljivo in brez bolečin odstra-ItnKlUlctf njuje kurja očesa in žulje. Steklenica s čopičem 11 Din. Fellerjev Elza turistovski obliž. &«£ lica 4 Din 40 p, velika škatlica 6 Din 60 p. Elza posipalni prašek Šfja zlleto 7 Din 70 p. Elza-voda za usta duh. Ublaži zobobol. Steklenica 16 Din 50 p. dr. Heiderja 6 Din 60 p, aobna krema /jOUlll prdacK tuba 8 Din 80 p. Hega zobni prašek s kisikom 20 Din, ščetke za zobe 11 Din in 20 Din. Fl»n n-rini vntli za sobe, napolnjuje vsako me-IH Zel gUZllIll VUuJ sto z blagodejnim vonjem. Ste- klenica 16 Din 50 p. (Lysol 24 Din, Lysoform 27 Din 50 p), r* • *%***£različnih rožnih vonjev v originalnih F lili parremi steklenicah za 27 Din 50 p. Elza kolonjska voda Elza mrčesai prašek %&*£££ &££ mišim, ščurkom, rusom, ušem, stenicam itd. Velika škatla 17 Din 60 p. RviTir^lniro za mrcesni prašek 25 Din, mast zoper PFlAg«HIlll/C uši in zoper srbečico od 6 Din dalje, naftalin proti moljem od 2 Din dalje. Pw*4-i cfomVam večkrat preizkušena in hvaljena A FOll olCIlIl/ClIIlj izvrstna tinktura. Steklenica 17 Din 60 p. Zatirajte miši in podgane! gane, zrnca „Flox" 8 Din 80 p. Elza redilni prašek za živino Stik k vsakdanji hrani za konje, govedo, ovce, prašiče in perutnino. Karton 8 Din. (Mazilo za konje 19 Din 80 p, Creolin 12 Din). veljavi, ko je bil tiskan ta koledar. in nA^tnina se računa posebej, vendar po možnosti nizko. Da se ti stroški izkoristijo, se pri-Zjdvujniua lil puallllllcl poroča naročiti čim več naenkrat pri lekarnarju: EUGEN V. FELLER, Stubica Donja št. 726. (Hrvatska). Na vprašanje sledi takojšen odgovor, Če se priloži za poštnino 1 ali 2 dinarja. /EIs a >ld«le „ALGA“ je bila nagrajena na svetovnih razstavah, dobila je posebno priznanje za svojo vrednost, in sicer kolajne in štiri častne diplome v Londonu, Parizu, Genovi in Petrogradu „ALGA“ je bila nagrajena na svetovnih razstavah, dobila je posebno priznanje za svojo vrednost, in sicer kolajne in štiri častne diplome v Londonu, Parizu, Genovi in Petrogradu Preizkusite vsaj enkrat proti: REVMATIZMU ISHIASU ZBADANJU SKLEPNIM BOLEZNIM ZOBOBOLU Trganju v GLAVI in ZOBEH od prehlajenja OMEDLEVICI in GRIPI (španski influenci) zdravilo 99 JSL GAM pomagalo je tisočem ter mora tudi Vam. — Zdravljenje je uspešno tudi pri zastarelih primerih revmatizma. Izdeluje: Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. "89 Mesns „VD“IV“ [jJO}BJOqB"] : EJEd 05 •Dumoijsij^ 'BS qe$ns ‘.egit!' ii>ioieJoqe] :a[n|apzi •OABqajd ui Bopojaz sfuajsij BZ }j3§B.ld IU[BfBApO „VN9VW“ •pji piABpBd ‘nioqoqoz ‘nioqoABiS ‘niUZIJBUIA3J IJOid OJIABipZ 3f„V9TV“ ‘ifjjBJBlU ijojd ut nui3qBis ‘ui!}soqeis uiiujAt? ‘psou3nop3iq ‘!isouAi>ioqBis iiojd ouia-bui>{ ojBuzajaz „NI9H3N3“ •o/ogng 'iM •AOjSBU 5BA OUJOjZBJ ajIJldBZ JD} IU0|1UJ2 S IJB UlOJJIUJinAS S 3}[B}J2pod IJIJOJBU 3)!|3? •foqvz ui javori ‘vuiujfod vuvunjvjn at yvuaj tja; y\ —•08 9Z —-t* U!Q.......................(JISHH) 3[ub[bapo BZ „VNOVW“ ao^iaez qi —-oze ............................................................................... SZ —•soz “ ................................ “ “ “ “ n —-iei “ “ " “ DIU3I>)3;S 8 —-LL uia..........................niuzjjBiuADj ijojd i,VOTV“ Miuajjpjs j? PIPA Z " —-ZM.............................. “ “ “ “ “ ZI (uo)sbz n>ni3A x uj —.8^5 .......................... “ “ “ oiuai^ajs qi>i!i3A g —-8ZI UIQ • • • • OU!A-BUI)J OJBUZDP? *,NIOH3N3“ 33IU3|>13}S 3>i![3A e : nf)3ZAod iii3U)5od od jui 3}!?IS°d 3UQ '8261 •3/ogng ‘„VD7V“ fiJ0}0J0qB'j -i/vtijog n 'SZ61 °tal nz Jopajojf ii/suafs i ojuop oiuafjgod iuvj\ jmojpz ifigou njiiojvu uiasfuoiufou ud ipn£ Tudi pri najmanjšem naročilu naših zdravil Vam pošljemo darilo 1 stenski koledar za leto 1928. v barvah. Laboratorij „ALGA“, Sušak. Velika pratika 1928. Dne Pošljite mi po poštnem povzetju: 3 velike steklenice „ENERGIN“ železnato kina-vino . , . Din 128 — 6 velikih steklenic „ ; „ „ „ 248 — in 1 veliku zastonj 12 „ „ „ „ „ „ 492-- „ 2 veliki 4 steklenice „ALGA“ proti revmatizmu....................................Din 77-— 8 steklenic „ „ „ „ 131*— 14 „ i, ■> >• i 205 25 „ 320-- ________________ 10 zavitkov „MAGNA“ za odvajanje (liksir)................................Din 44-— 25 „ „ 80-- V teh cenah je vračunana poštnina, paket in zaboj. Kar želite naročiti podčrtajte s svinčnikom ali s črnilom ter zapišite razločno Vaš naslov. KRSTNO IME IN PRIIMEK: Zadnja pošta: ............. Preko 10.000 zahvalnic jamči, da je „ALGA“ dober in siguren lek. Imejte pri hiši četudi najmanjšo količino „ALGE“, ker je to zdravilo, ki Vam bode pogosto potrebno in Vam prihrani marsikatero trpko uro. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Javljam Vam, da sem prejel Vašo pošiljko ,,ALGE“ proti revmatizmu v redu. Isto sem uporabljal točno po navodilu, katero je bilo priloženo. Moj dolgoletni revmatizem v rokah in nogah, ki me Je ob spremembi vremena prisilil v postelj, ozdravil sem z Vašim dobrim lokom ,,ALGA“. Preteklo je že nekoliko mesecev, odkar so mi bolečine prenehale. Moja soproga je mnogo trpela vsled trganja v glavi in zobeh; z velikim uspehom ,,ALUE“ je jako zadovoljna, sedaj je kakor prerojena. — S tem Vam izrekam mojo zahvalo in hočem ob vsaki priliki priporočati Vaš dober lek ,,ALGA“ in kdorkoli ga preizkusi, vsi so zadovoljni. Pošljite mi še 25 steklenic, katere bom razdelil med svoje znance, mnogi bodo pa naročili naravnost pri Vas. To zahvalo morete objaviti, ker je „ALGA“ proti revmatizmu v resnici zdravilo, ki se more priporočiti. Sarajevo, dne 7. oktobra 1928. Spoštovanjem A.. PerŠic, Činovnik. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Vašo pošiljko sem prejela v popolnem redu in hitro ter Vas prosim , da mi zopet pošljete še za 6 dolarjev ,,ALGE“, ker sem se prepričala, da ni nobeno zdravilo delovalo tako dobro kakor Vaša ,,ALGA“. Trpim že nekoliko let na revmatizmu v nogah tako, da so mi sklepi otekali in pri najmanjši spremembi vremena sem morala v postelj. Bolečine sem čutila vsak dan, odkar pa uporabljam ,,ALGO“, so te prenehale. Za Vaše zdravilo se Vam najlepše zahvaljujem- 10 Meryland, A ve Millvale, PA. Amerika, 9. februarja 1927. Spoštovanjem Tam StoŠič. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Že nekaj let trpim na revmatizmu rok in nog. Preizkusil sem mnogo in mnogo zdravil in mnogo kopališč. Uspeh Je bil vedno le začasen. Najmanjša sprememba vremena je povzročila nove bolečine. Pa sem začel uporabljati Vaše zdravilo ,,ALGA“ in Vam javljam mojo zahvalo, da sem naletel na pravo zdravilo. Bolečin ne čutim več nobenih, niti pri najslabšem vremenu. Pošljite mi še 8 steklenic. Zagorje, dne 18. februarja 1927. Spoštovanjem Ivan Juchtmann. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Iz našega spodnjega mesta nas je nekaj preizkusilo zdravilo „ALGA“, nekateri proti revmatizmu, nekdo proti zbadanju in kostni bolezni, nekdo proti omedlevici, pa smo vsi z uspehom zadovoljni Ln se zahvaljujemo v prvi vrsti Vam s prošnjo, da nam pošljete še 25 steklenic, ker je to zares zdravilo, katero se izplača imeti v hiši. Puške, z. p. Krapje. Zahvaljuje se v imenu vseh Ivan Kušan. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Ne bi Vam mogla našteti, kaj sem vse preizkusila proti mojemu revmatizmu v rokah in nogah. Toda vse zaman, dokler nisem bila opozorjena na Vaše zdravilo ,,ALGA“. Pošiljatev sem prejela pa hitim, da se Vam zahvalim, ker se čutim prerojeno. Po enem mesecu, po uporabi treh steklenic „ALGE“ sem danes popolnoma zdrava. Pošljite mi še 14 steklenic. Pazin, dne 14. aprila 1927. Vedno hvaležna s spoštovanjem Marica Ivčak. P. n. Laboratorij „ALGA“, Sušak 58. Ničesar več nisem mislil poizkusiti proti mojemu revmatizmu, a ker sem že sam videl in slišal od mnogih, kateri so tukaj preizkusili Vaš lek ,,ALGA“, naročil sem tudi sam in prejel v redu. Javljam Vam, da sem Vam hvaležen, ker sem se rešil mnogih bolečin revmatizma in sklepnih bolezni. — Pošljite mi še 4 steklenice ,,ALGE“. Brezovi dol (Zagradec), dne 15. februarja 1927. Spoštovanjem Luka Soič. Naročite po dopisnici ali s pismom na naslov po poštnem povzetju: LABORATORIJ »ALGA«, SUŠAK 58. 4 steki, za Din 77’—, 8 steki, za Din 131 *—, 14 steki, za Din 205'—, 25 steki, za Din 320’—. MARIBOR F. BINDER zlatar in graver MARIBOR, Orožnova ulica št« 6. Izgotavljanje vsakovrstnega kinča. Predelavanje starega kinča v moderne fasone. Popravila točno in ceno. Vsakovrstno graviranje, monogrami in držala za pečate. MODNA TRGOVINA ANTON PAŠ MARIBOR, Slovenska ulica štev. 4. Potrebščine za krojače in šivilje. Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vse damsko, moško in otroško perilo, volnene telovnike itd. itd. IVAN KOVAČ 1C, Maribor Koroška c. 10, Tel. 433, nasproti Cirilove tiskarne, priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega steklenega in porcelanastega blaga. Steklarska delavnica. / Najnižje cene in solidna postrežba. Edina slovenska tvrdka te stroke v Ma.iboru. Tvornica perila ==- • Maks Durjava & Co., Maribor Telefon mterurban št. ‘208. ALOJZ rti H A MARIBOR, Barvarska ni. 1 in Ulica 10. oktobra 4. Krovec, stavb, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov, kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med v različnih velikostih. Popravila vseh omenjenih del točno in poceni. Drogerija ,,M I G N O N“ fotomanufaktura — parfumerija MARIBOR, Aleksandrova cesta Stev. 13. Droge, kemikalije, razn. specijalitete mila, parfumi. - Kodak, Agfa, Mimosa, Perutz, plošče, filmi, papirji in vse druge foto-potrebŠčine. — V veliki izbiri! — Vedno sveže blago! Se priporoča M. VRABIČ. CENEJE IN BOLJŠE KOT POVSOD kupite blago za moške in ženske obleke, izgotovljene obleke, platno, perilo, nogavice, odeje, preproge, perje itd. pri tvrdki I. N. ŠOŠTARIČ MARIBOR, Aleksandrova cesta 13. Vzorci in ceniki na razpolago! Priporoča se knjigarna in veletrgovina papirja VILKO WEIXL MARIBOR, Jurčičeva ulica št. 8 Knjigovezna industrija in črtalnica. Atelje za izdelovanje perila OLGA RUPNIK MARIBOR, Slovenska ulica štev. 20« se priporoča za izdelavo perila vsake vrste od najprepro-stejsega do najelegantnejšega, nadalje za ročna dela in predtiskarije v najmodernejših oblikah. Točna postrežba! Solidne cene! FRANC REICHER modni atelje MARIBOR, Tržaška oesta štev. 18 izvršuje vsakovrstne moške in ženske obleke po meri. Solidna in točna postrežba ! - - - Cene zmerne ! Slaščičarna EMAN ILICH, MARIBOR, Slovenska ulica štev. 5. Vsak dan sveže pecivo. Ob sezoni sladoled. Zaloga vsakovrstnih slaščic, čokolade, finih bonbončkov. Naročila za gostije, veselioe itd. se sprejemajo in točno izvršujejo. Naj nižje cene! Solidna postrežba! Posojilnica v Mariboru Telefon 5t 108 r• *•1 °- P- Ustanovljena 1.1883 Narodni dom Obrestuje hranilne vloge na knjižice in j' qi v tekočem računu z dnevno razpolago po O /0 na trimesečno odpoved po 87. Stanje hranilnih vlog nad 65,000.000 Din F. MIC HELITSCH Maribor, Gosposka ul. 14 M O D N A TRGOVINA IVAN KRAVOS, Maribor ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 13. — TELEFON 207. Razni kovčegi in torbice za potovanje v vseh velikostih, opreme za konje, ovratniki in nagobčniki za pse, nahrbtniki ih gamašo itd. Gonilni jermeni. Kovčegi za potnike in vzorce se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici na Slomškovem trgu štev. 6. PAVEL HERIČKO lončar in pečar MARIBOR, Tattenbachova ul. 6 izvršuje vsa naročila točno in po zmernih cenah. DRAGO ROSINA MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 26. Zaloga galanterije, drobnarije, parfumerije, vrvar skih in pletarskih izdelkov na drobuo in debelo. CONTINENTAL NAJUSPEŠNEJŠI PISALNI STROJ mr~ Nad 335.000 strojev v rabi m Samoprodaj a: Ivan Legat mehanik Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon Internrban št. 434 Nikdar prekasno, nikdar prerano ne pridete, ako naročite zanesljivo uro iz švicarske tovarne ur. Tako dobite že od 69 Din 20 pri tvrdki Suttner. Sultnerjeve ure gredo točno na sekundo. Popravila slabih ur stanejo medtem s časom mnogo več nego ura sama. Vi dobite brezplačno veliki ilustrirani sijajni katalog, ako pošljete svoj točni naslov veletrgovini ur H. Suttner, Ljubljana št. 627. Katalog te stare solidne tvrdke nudi skoro neizčrp-ljivo izbiro ur, draguljev kakor tudi praktičnih daril in potrebščin iz zlata, srebra, niklja itd. Mariborska tiskarna, Maribor Litografija ♦ knjigoveznica ♦ reklamni zavod Dnevnik „Marburger Zeitung“ Eksportna hiša „LUNA“ MARIBOIl, Aleksandrova cesta štev. 19 Na debelo! Na drobno! Največja zaloga nogavic za ženske, moške in dečke, i. s. ženske od Din 8 —, dečje od Din 5'—, moške od Din 6 — naprej. Lastna izdelovalnica decjih, ženskih in moških telovnikov, tudi po meri, od Din 50 — naprej po komadu. Vse, kar rabite za oblačilo, nudi Vam na obroke JU. ORNIK MARIBOR Koroška cesta štev. 9 PUGEL & ROSSMANN veletrgovina z vinom MARIBOR, Trg svobode št. 3. VSAKOVRSTNO MANUFAKTUR N O BLAGO UGODNO NABAVLJA FRANJO MAJER MARIBOR STOLNA ULICA št. 1 GLAVNI TRG štev. 9 CELJE Modna krojaČnica Maks Zabukovšek, Celje Cankarfeva ultca štev. 2 Velika zaloga blaga svetovnih tovarn TOVARNA PERILA KAREL PAJK V CELJU (tovarna v Gaberju) priporoča vsakovrstno moško perilo svojega izdelka od navadne do najfinejše vrste Strokovno izdelovanje Najsolidnejše cene pn7ftrf Vedno sveže praženo kavo, razno 1 ' specerijsko blago, kakor riž, kavo, olje likerje, žganje, konjak ter mast, slanino, ralevske izdelke, koruzo itd. nudi najceneje na veliko in malo Veletrgovina Anton Kolenc & drogovi Celje, Kralja Petra cesta 22 JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA CELJE, Cankarjeva ulica št. 11 v lastni hiši (nasproti pošte) USTANOVLJENA leta 1889. * Sprejema HRANILNE VLOGE vsak delavnik od 8. do 12. ure iu Jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri — Rentni davek plačuje hranilnica sama Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornji grad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj, Vransko in rezervni sklad HIPOTEKARNA POSOJILA in vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji POŠTNE POLOŽNICE NA RAZPOLAGO Generalno zastopstvo tvornice satova J glina Bellak, sinovi, La Chanx de Fonda, Švica, i samo- prodaja ur Longines za državo SHS Tvoriica zlatili, srebrenih predmeta i dragulja Veliko skladište satova / Samo na veliko * Skladište: Aleksandrova ulica Tvornica: Gaberje broj 18 Kr. poStanski čekovni ured: broj 12.497 Zahtevajte cenik fotografskih potrebščin in kamer? Navodilo ,Kako se naučim fotografirati?4 Dobi se v vsaki knjigarni. Cena 10 Din. Če rabite kamero? Če 'rabite fotografske plošče, papirje, kemikalije, pribore? Ali se Vam kali vino? Univerzalna čistila za vino, sadjevec, žganje dobite stalno le pri nasl Sredstva za pokonča vanj e mrčesa in bolezni na trti, hmelju, vrtnicah! Kirurgične potrebščine: kilne pasove, trebušne pasove, gumijaste predmete itd. Izredno izbrano parfumerijo svetovnih mark: Coty, Houbigant, Forvil, Dr. Pierre, Roger & Gallet, Hudnut, Caron, Guerlain, Piver itd. Vse to in še več dobite stalno v znani drogeriji „SANITAS“ CELJE 77 - LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Zahtevajte cenik fotografskih potrebščin in kameri Nadrobno! Veletrgovina Na debelo! Ivan Ravnikar, Celje priporoča svojo veliko zalogo špecerijskega, kolonijalnega in delikatesnega blaga, poljskih in vrtnih semen, suhih in oljnatih barv in lakov, raznih čopičev in vseh vrst mineralnih voda FRAN STRUPI -------- CELJE ------ PRIPOROČA SVOJO BOGATO ZALOGO RAZNOVRSTNE STEKLENE IN PORCELANASTE POSODE NAJNIŽJE CENE IN TOČNA POSTREŽBA Parna veležganjarna ROBERT DIEHL CELJE (Slovenija * NAJFINEJŠE žganje iz vseh vrst sadja, kakor: slivovka, brinjevec, borovničevec, tropinovec, droženka itd., najfinejši medicinalni konjak iz štajerskih vin in najfinejši likerji iz konjaka in zdravilnih rož Kamnoseška industrijska družba v Celju, Razlagova ulica št. 7 Podružnica Trbovlje Ustan. 1.1906. - Lastni kamnolomi - Telefon 67 Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvire, garnitnre za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa dela, spadajoča v kamnoseško stroko Prodaja tudi na mesečne obroke - Stalno velika zaloga spomenikov od najpreprostejše do najmodernejše oblike Zahtevajte načrte in proračune! Priporoča se HOTEL „UNION“ v palači „CELJSKI DOM11 v CELJU Elegantno opremljene tujske s be, avtosaraža, restavracija in kavarna - Točijo se prvovrstna vina in vedno sveže pivo - Izborna kuhinja in točna postrežba po solidnih cenah Senčnat vrt Telefon št. 59. Kegljišče A. M. HLAVAČ, hotelir in restavrater Zaloga pohištva: Celje, Glavni trg št. 2. FRAN VEHOVAR tovarna pohištva; Celje, Kersnikova ulica Specialna delavnica za najfinejše in umetno pohištvo kakor tudi za vsa druga mizarska dela - Postrežba točna in solidna ! Cene konkurenčne! KNJIGARNA, UMETNINE, MUZIKALI JE CELJE, KRALJA PETRA CESTA 7-9. VELETRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIMI IN RISALNIMI POTREBŠČINAMI Jos. Vranjek (ležnikarna KRALJA PETRA C. 25 I priporoča svojo bogato zalogo solnčnikov iu dežnikov po najnižjih iu konkurencnih cenah Xa debelo! X» drobno I _ Prevzema in izvr- šuje vsa pupravila in preobleke točno in solidno Zahtevajte TTTTT>Tp"P rpTTQ navadno in ter-povsod le UL U JjiJli i UO pentinovo milo Hubertus Celje od Celjske milarne, d. z o. z. v Celju, kije najboljše in najcenejše! Najboljši vir za nakupovanje je imnfaltnm ii nflna Irmina MILOŠ PŠENIČNIK t Celin, Mia Petra cesta V tej trgovini se dobiva pristno angleško in češko blag > v uaimodernejših barvah za moške in damske obleke - Trgovina ima veliko izbiro svile, raznovrstnega perila, nogavic, mkavic iu še mnogo drugih modu.h predmetov Vse po konkurenčno uizkih jjenah! Marija Brezje želodčna grenčica naj ne manjka v nobeni hiši! Na drobno se dobiva v vsaki trgovini, na veliko pa jo izdeluje F. S. LUKAS v Celju l ST AT? A mm pri orlu p ustanovljena leta 16 7 0. ima tuje in domače specialitete kakor vsakovrstna zdravila v zalogi HARM. MAG. VOJKO ARKO CELJE na vogalu Glavnega trga in Aleksandrove ulice Prva jugoslovanska tovarna tehtnic IVAN REBEK V CELJU se priporoča za naročila vsakovrstnih tehtnic, kakor: mostovnih, decimalnih, centimalnih in drugih. Ceniki brezplačno d. d. v Celju ------------------- (v lastni palači Narodni dom) Stanje hranilnih vlog nad Din 65,000.000 — Stanje glavnice in rezerv Din 8,000.000 — SPREJEMA hranilne vloge — IZVRŠUJE vse denarne, kreditne in posojilne posle — KUPUJE in PRODAJA devize in valute PODRUŽNICI: Maribor ii Šoštanj FRANJO DOLŽAN - CELJE KRALJA PETRA CESTA Kleparstvo in naprava strelovod* - Pokrivanje streh In zvonikov * Vodovodne inštalacije, naprava moderno higijenlčnih kopalnih aob, klosetov ln *dravstvenih naprav - IzvrSuj« vsa popravila tožno in solidno ter po konkurenčni ceni - Proračuni brezplačno Nakup manufaktnrnega in modnega blaga se priporoča cenjenim odjemalcem v Celju na Glavnem trgu št. 9. Za obilen obisk se priporoča ALOJZIJ DROFENIK KARL LOIBNER CELJE =------------- TRGOVINA ŠPECERIJSKEGA, DELIKATESNEGA BLAGA IN VSEH VRST SEMENA TU NAJDE VSAKDO NEKAJ! Na sto in sto različnih predmetov za vse mogoče svrhe dobite v velikem SUTTNERjevem katalogu. Koliko truda, koliko časa in nejevolje bi si prihranili, ako bi znali, za kako malo denarja si morete mnogo preskrbeti, kar Vam vsak dan neštetokrat donese koristi in veselje! Morate enkrat prelistati veliki ilustrirani krasni katalog svetovne razpošiljalne tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 627. Čudili se boste, koliko važnih stvari je tu, katere potrebujete in še ne poznate! Vsak dan prinese IV* nove čudežne izume “Pl ki imajo namen, da olajšajo tudi Vam delo in Vam polepšajo življenje. Dovolj je, da pošljete svoj točni naslov svetovni razpo-šiljalni tvrdki H. Suttner. Dobili boste takoj brezplačno veliki praktični katalog. Tu samo mali izvleček iz istega: Kaj potrebujejo gospodje! Čudežni žepni nož, nega jekla, s 7 rezili, izredno fini švicarski izdelek. Vsestransko orodje, noznane klešče s kladivom, velika množina različnega orodja združena v enem kosu. Priprava za malo žagico s potrebnim orodjem za izdelavo lepih predmetov iz lesa. Kompletna garnitura za britie z zanesij. aparatom za britje in škatlico za nože la kvalit. v eleg. škatlici. Lasni stroji in s^oji za striženje, brit'’e> ščetke za --------i—- glavo in brke, glavniki in sto reči, katere mož dnevno potrebuje. Moške obleke in. suJ™je Z --------------------najmodernejši fazoni in iz najboljšega blaga. Moške srajce, sp- hla5e’ Pe' ------------i---- rilo, nogavice, naramnice, rokavice, pasovi, gamaše itd. Čevlji iz najboljšega usnja. Ve- lika izbira za gospode, dame in otroke. Kaj veseli žene! Kuhinjska posoda, praktični izumi, kuhinjski noži, železa za likanje, čajniki, trajno posodje itd. Posodje za kuhanje iz „Silit“-jekla, noY.ost> p°' —---------2------ sodje, v ka- terem se more vse kuhati, ker mu ne morejo škoditi niti najhujše kisline, ter se ne razbije. Jedilno orodje, prekrasne —---------------s—; garniture v finih škatlicah, jako .poceni. Univerzalno dom, orodje iz enega kosa, za brušenje nožev, Škarij itd., za odpiranje konzerv, za vlečenje zamaškov, za rezanje stekla, žice itd. Moderne fine škarje za onduliranje las, predmeti, ogledala, kasete itd. Damski dežni plašči, vo1: -------------------------------- nem jumperi v različnih barvah, moderno izdelani, nogavice, robci, preproge, garniture za mize in postelje, odeje, zidne tapete itd. Za otroke volnene obleke, ------------- igrače v vel. izbiri. Muzikalni instrumenti v ogromni izbiri po najnižjih cenah, --------------------------najboljše harmonike za roke m usta, gosli s škatlo, citre, mandoline, okarine itd. Novost! Gramofoni in plošče po brezkonkurenčnih cenah. Brez __________ rizika! Kar ne odgovarja, se zamen-a ali se denar povrne. Zahtevajte takoj katalog od svetovnoznane tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana št. 627. NARODNA TISK ARNA V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA ŠT. 5 Telefon št. 2304 Izdeluje vsakovrstne tiskovine v vsaki množini, in sicer: vizitke, kuverte, cenike, račune, memo-rande, okrožnice, lepake, letake, osmrtnice, hranilne in zadružne knjižice kakor tudi vse uradne in bančne tiskovine Izvršitev tiskovin točna in po najnižjih cenah PREGANJAJTE BOLEZNI! ZATO NAROČITE SLEDEČE KNJIGE: DR. JOS. TIČAR : BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. NAVODILA ZA SPOZNANJE IN ZDRAVLJENJE TIFUSA, GRIŽE, DAVICE, ŠKRLATINKE, RDEČICE, NORIC, KOZ, MALARIJE, OTRPNEGA KRČA, SMRKAVOSTI, SLINA VOSTI, DUŠLJIVEGA KAŠLJA, MUMPSA, INFLUENCE, ŠENA, ZASTRUPITVE KRVI, TRAHOMA ITD. - S SLIKAMI. - CENA 18 DIN. DR. BOGDAN DERČ : DOJENČEK. NAVODILA ZA NEGOVANJE IN PREHRANO DOJENČKOV. - CENA 6 DIN. DR. JOS. KERN: PRVA POMOČ PRI BOLNI ŽIVINI. ★ ★ ★ KNJIGE NAROČITE V KNJIGARNI TISKOVNE ZADRUGE V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 54 (NASPROTI OLAVNE POŠTE). CE ŽELITE BITI LEPI? obraz in nego kože „Elza“. Če se hočete veseliti Vašega dobrega in negovanega obraza, Vaših rok in Vaših las, opazujoč, kako postajajo vedno lepši, kor:Tudi1,'mika' Felleijevo kavkaško pomado za Ohrani Vam mladost in lepoto, gube se izgubijo s kože in obraza, blagodejno vpliva na polt, ki postane elastična in žametasta. Čudili se boste kako hitro se odstranjujejo pege, mozolji, rdeča in razpokana mesta. Fellerjeva močna »Elza** pomada za rast las, (Tanokina pomada) zabranjuje izpadanje las, prerano osivelost, krhke lase, dela mehke, zadržuje tvorenje prhaja in pospešuje rast las. Za poskus 2 lončka od ene ali po en lonček od vsake Elza-pomade z zavojnino in pošt- —------------ nino vred 38 Din, če se denar pošlje vnaprej. Fellerjeva mila zdravja in lepote z znamko „Elza“ poplemenitijo kvaliteto, vse- ------------------------------ 2----------—---------------—-------- bujej o medicinske dele, “ najboljšega delovanja, vpijajo se v kožo ter jo oplemenjujejo. — Poskusite enkrat Elza-milo z lilijinim mlekom..............Din 8*— Elza-milo z rumenjakom .... ............. „ 7*50 Elza-milo z glicerinom.................... „ 7*50 SO Elza-milo z boraksom.................Din 7*25 Elza-milo s katranom ............... ,, 6*— Elza-milo za britje ................. ,, 7*25 pa ne boste nikdar več vzeli drugega mila. Za poskus 5 kosov Elza-mila z zavojnino in poštnino vred 52 Din. KAKO OSTANEMO SVEŽI IN ZDRAVI? Kar so že naši dedi in roditelji z uspehom uporabljali, tako delamo tudi mi in uporabljamo že 30 let preizkušeni in FpIlAriAV KItji-Flllifi** ^ sigurno ublaži bolečine, jači in krepi telo. priljubljeni CIlGIjCV Malha" 1 lUlU j Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din, specijalna steklenica 26 Din v lekarnah in odgovarjajočih trgovinah. Fellerjeve Elza-kroglice, lovanjem, krepi želodec in ne draži črevesa ter pospešuje počasno čiščenje. En omot, vsebujoč 6 škatel, 10 Din. Odpirajoča želodčna sol 5*50 Din, čaj za čiščenje krvi 6 60 Din, ricinovo olje 5 Din ali 17 60 Din, prašek za prebavo 8'80Din. F179 riKiA aIia pravo, dobrega okusa! Krepi vsake? , I1UJC Ulj C) posebno slabotne žene in otroke. On pospešuje zvišanje teže in daje dober izgled. Velika steklenica stane 22 Din. FIt« lfin».7AlA7nA vi n n za slabokrvne in bledo-niza Kina-ZeieZnO Vino li6ne, slabotne in okrepčila potrebne osebe. Steklenica 16'50 Din. Železni liker (Hegaferin), železni albuminat 19'80 Din, rumova esenca za 5'30 Din ali 1980 Din. Elza švedske kapljice f^sri“iei° p«>>avo, pomnožijo apetit. Ralcarti (življenska esenca) 5 Din. Seehoferjev balsam Ddibctm 8 80 Din, kapljice za krč, kolera-kapljice po 11 Din, različne kapljice, kot Hoffmannove, melisove, cimetove, po 5 30 Din in 19'80 Din. FItji 7i)(rnrcli cnl* Proli kagliu »n prsnim bo-EilZct Zd.gUlMll aOK lečinam, 1 steki. 13*20 Din, zavojnina in poštnina posebej. Apneno železni sirup 2s2SS-»l)i“ šek proti kašlju 6‘60, Hega-sladkor proti kašlju 8*80 Din. Elza-sladkor za gliste « odrasle. 1 vrečica z 10 sladkorčki 11 Din. steklenica stane 13’20 Din. Elza-mentolni črtnik; trenie 8 (em ertnikom proti glavobolu, migreni, Kos stane 10 Din. deluje v kratkem času tudi proti vbodi ja ju žuželk. Elza-kapljice za zobe Elza-voda za oči j^Di, Najmočnejše francosko žganje, hitro ublažijo bolečine. Steki. 770 Din. Elza-voda za oči £gUnvid- st,!klenica 8tane znam- - — - ka original Radicum, predvojna kakovost, velika steklenica 1980 Din, mazilo proti ozeblinam 11 Din, mazilo za rane 11 Din, cvet zoper golšo 11 Din. Tu so navedene cene, ki so bile veljavne, ko je bil tiskan ta koledar. 7airnininA 111 nn^nina se računata posebej, in to po možnosti nizko. Da se ti stroški izkoristijo, se £jdVU|lliIlcl lil jJUsllUlIa priporoča naročiti čim več ooenem pri lekarnarju: EUGEN V. FELLER, Stubica Donja štev. 726, Hrvatska. Razglednice POZOR., TRGOVCI! potrebuje vsak kraj. Po najnovejšem načinu in po jako nizki ceni jih lepo izdeluje DELNIŠKA TISKARNA, D. D. V LJUBLJANI Miklošičeva cesta štev. 16 (blizu sodne palače). LITOGRAFIJA ČEMAZAR & DRUG izdeluje moderne etikete in plakate ® delnice in bančne papirje, zemljevide, načrte, H S elegantne fakture in trgovska pisma, kakor 2. N tudi vsa druga litografska dela po konku- £. S renčnili cenah. — Proizvodi se po lepoti Iz- § •K redno odlikujejo. Zaloga etiket za zvezke in ■5 vsakovrstnih etiket za vino, rum, koujak, gj H malinovec itd. Zahtevajte vzorce in cenike! ,,, Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Ban