G LAH Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 39. Chicago, 111. 23- oktobra 1903. Leto II Boi HUMI d ružfl bili lili trK°vskim Vpl'vott1- Anglt- i bodo prestavljeni v rezervo., g; bo. ved prodajalo ponarejenih in; J j ja pogledu je po Afriki, Rusija srna- Prevstrojenje privatni" industrije'pokvarjenih jestvin v osobni dobi-! tra Kitajsko za svojo in nemški ce- v sodelavsko ali kooperativno bo po- ček, ko bo ljudstvo oproščeno se- Ameriske vesti. razredi in soeija listiena stranka v Ameriki. . Spisal Agrarčan. II. Se en drng nasledek razrednega bojevanja in socijalne revolucije 19. Stoletja je bil ta, da je bilo vedno potrebno izdaviti nove postave v prid zasebnikov ali pa v prid privatnih trgovskih in industrijalnih podjetij. Pod sodelavno ali kooperativno obliko vladanja, pa je večina večkrat odrekla svoje dovoljenje, bodisi, ker ni imela v stvari ni-kakega intresea ali pa tudi zato, ker hi morebiti nova postava kratila, njihove pravice. Da se odstrani ta ovira, se je začelo obračati .na politične stranke. Denar se je {»onujal in denar se je jemal. Ravno tako, kakor je Judež Iškarjot prodal svojega gosi»odarja za trideset srebrnikov, bas tako je tudi postalo samo-vladno glasovanje kooperativno-amcrikaiiskega državljanstva kup-Ijiva roba 11a jiolitičnem trgu. Dolar je postal vsegamogočen in s pomočjo njega je prišlo mnogo mož do visokih uradov. t'asniki so opetovano razkrili sramoto naroda, ker pa so oni večinoma v rokah kapitalistov, niso nikdar svarili ljudstvo, naj reši svojo čast. Navzdol, vedno bolj navzdol je šlo v tem ozi-ru in ]K»lagoma so se ljudje tako navadili na prostitucijo kooperativnega samovladauja in na omadeževan je duha — kateri je leta tyy(\ klil v pradedih — da volijo — drugače patriotični državljani — za to ali oiiodvcb starih političnih strank* katere ste bile do leta 1 sar konečno, se željno ozira na bogato trgovsko ]x>lje v Južni Ameriki. Xadejoc se mogočih zaprek v svojem dirjanju j>o dobrih svetovnih trgovih, pripravlja naša vlada veliko brodovje. gradi °b raznih morskih bregovih velikanska skladišča za kurjavo na vojnih la-dijah m je izdala celo zakou o novi vojni sili. še en korak naprej in imeli bodemo pravi pravcati imperi-jalizem in konec t>o vsakemu prostemu gibanju. Ko'se to godi. izdelujejo irustja-ni z njihovimi velikanskimi zbolj-šanimi stroji neprenehoma ogromno množino vsakovrstnih izdelkov, kateri se nabirajo v skladiščih, kakor se je to godilo pod Clevetan-dom. Finančni jtoloini na Wall Strcct-11 in izjave posameznih kapitalistov kažejo, da se bližajo hudi časi, da je na ()oti kriza v republikanski stranki, da bodo pokale banke, da bo nastopilo pomanjkanje dela in s tem stradanje ljudstva. Ko se to zgodi, smemo se nadejati, da bo začelo amerikansko ljudstvo misliti na duh iz leta 1776.. in da se I10 prepričalo, da ie izjava ncoJ-1'isuosti glavni zakon v človeški družbi, neziraje se na drupe postave, katere izdavajo podktmljcnci vsakega državnega zbora. Vsakega Amerikana naj bode dolžnost, delovati po svoji moči na to, da se čim prej ugonobi republikansko in lemokrasko strankarstvo, katero služi vselej edino-le kapitalizmu. V teku svojega obstanka — v 40. letih — niste ti dve stranki ničesar še storile za ljudstvo, niste mu pridobile enakopravnosti, svobode in sreče — in pred nas stopi naloga in dolžnost, osnovati novo vlado, utemeljeno na načelih, kateri ^"^^ trmvtt-al! srečo^t»^tag^?cleii«f -Vitp- Veliko delavcev ubitih. ,Pittsburg, Pa., 21. okt. »lajalo titan j. zaprek in težkoč, kakor danje kapitalistične zasebne vlade, prehod svobodnega uvažanja ih iz- | potem bo ponehala korupcija, |>onc-; važanja (svobodno trgovstvo) vihalo pijančevanje, samopašnost bo Wabash mostu, ki pelje čez reko protektivno ali zavarovano trgov- dala slovo, prenehala IkmIo žflogjn- [ .Monoijgahela se je pretrgal srčnost vo. Osvohodenjc črncev je klaldf nmogo več težkoč, kakor bi prav- rije in druge napake sedrnjega boje I po njujorških ulicah; posamezni oddelki so nastopali celo v privatnih : hišah s svojimi nauki, a spreobrnili so vzlic temu jako malo ljudi. Kri-Na barska vojska ima povsem jako sla-■bi .uspeli. V sredo je prišlo prf lužbi božji do morale potem preskrbeti nove knjige, v katere s«( ne bodo več vkftjiževati računi prisotnih oseb, kakor sedaj, temveč'bo na mesto teh privatnih podjetnikov stopilo amerikansko ljudstvo.! i To vse! Uslužbenci teh zavodov bodo opravljali svojo delo naprej, kakor dosihdob, del ljudstva pa. kateri ,tiči v potrebi . :v "ni, se l>o z vs>m potrebnim preskrliet. dokler se ne izvrši preosnova splošne sodelavske narodne oprave. Razžaljena se čuti inteligenca a-merikauskega ljudstva, ako kdo trdi, da ni zmožna voditi niti .svojih lastnih razmer. V premnogih Slučajih pa je dokazano, da je stvar v istini taka. Vojni oddelek s svojimi raznimi strokami, v katerih ;5e izdeluje streljivo. obleka, hrana iffl., in vodstvo cele armade — to vse pač kaže, kaj je mogoče storiti jjia si lelavski podlagi. Ko se ho delalo le za pot ne pa za dobiček in tujce in ne .za potrato, je razvidno, d treba potem manj dela v svrhr dostiti vsem potrebam ljud Ker 1n> imelo dalje, ljudstvo vsi gatstvo v rokah, se mu neV] stavile nobene zapreke na jKitu predka, če 1» šlo morebiti za ur novih iznajdb. Največje namreč "abeceda" in številke do 10, s katerimi nam je 1 tavljati siva in izginile IkkIo farške farba-1 težnik in padel na neki čoln v ka- Poslusalc. so večinoma khcahjkaterem »c je nahajalo več delavcev. l«»r "sk1>ar • PolJuf • ,td-Devet oseb je bilo ubitih in pet ne- P°s,al 1,01,0,1 111 "klical varno Vinjenih. Zvcdoki izjavljajo, da je bil samotežuik preobložen. Požar, iznajc 11 vanja med družabnimi razredi. Nastopilo pa bo nebeško kraljestvo na zemlji — kraljestvo, za katero so ljudje molili dosedaj vsako leto 364 dni, proti katerim pa so 365H dan glasovali, Pri volitvah pa je treba na vsak način nastopiti vselej neustrašeno, ter voliti za socijalističuo stranko. tyr edino v tej je moč osrečiti vse in vsacega. Obrambna sredstva proti klerikalizmii. Leta 1887. je papež Leon XIII. sprejel Leona Taxila v posebni av-dijenci, ga srčno hvalil zaradi njegove delavnosti in mu povedal, da je bral vse Taxilove spise 111 da jih brani v svoji knjižnici. L. 1895. je izdal Leon Taxil blazno in nesramno knjigo "Le Diable rt la Revolution". Taxil je to knjigo posvetil papežu Leonu XIII. in papež je to posvetilo sprejel. Ti izrazi papeževe naklonjenosti za Taxila so bili odločilni za ves katoliiki svet. Duhovniki so si pač rekli: Ce paj>cž vse to verjame, kar piše Taxil, če papež vse to smatra kot čisto in golo resnico, |x)tcm ni nobenega dvoma več. In duhovniki so mogli vso Taxilovo izinišljoti po tembolj verjeti, ker so najuglednejši cerkveni pisatelji prav takfe-reči pisali, kakor Taxil. korupcije popolnoma enake. Tega leta je potisnila republikanska stranka demokratsko stranko na stran, ker se"jc slednja izkazala kot nesposobno hraniteljico tginnjoče-ga srednjega stanu. Republikanska stranka je u|x>rabljat» ugodnosti, katere ji je ponujal^ tedanja industrijalna kriza, ter vaela pluto kracijo pod svoje krila, ohtiiihivši ji zastopanje njenih interesov far jim je omogočilo izvažati jih tudi v tuje dežele, kjer se jih smeli tako-rek-oč brez dobička iznebiti. Vsled tega so se ogromna skladišča, na-polnjena z blagom vsake vrste, za ča vrnilo k staremu industrijalnemu tekmovanju, tudi ne Ik> odstranilo železnice, rboljšane stroje, dclohra-nujoče iznajdbe, parnega in elek-triaifiiQUMi^^ABwbo ohranilo Bfck>šii" n temelj novemu npravn čelu. da nas sili neizogibna" postaviti na mesto privatne kap"1 stične industrije. 0110 industrijo, katera je na podlagi sodelavstva celega ljudstva in sicer v prospeh in enaki užitek vsih članov amerikan skega naroda. I11 to. kar nas zamo-re dovesti do tega enakega uživanja je ravno socijalizcm. katerega imenuje podkupljeno kapitalistično časopisje anarhija in o katerem trosi to časopisje zaničevanja vredno laž, da hoče socijalizcm razdeliti imetje, ! »opat i nov med revne. Risniark — princ kapitalistične stranke — je bil prvi, ki je izustil to gorostasno laž. Kooperativno ali »odelavsko in-lustrijo hočejo socijalisti ustanoviti in \sak, kdor odobrava sodelav ■iko industrijo na mesto privatne, je socijalist. Imajoč ta cilj pred očmi, je stopila socijalistična stranka na liolitično polje in bo takoj po pridobitvi vladne oblasti razveljavila vse republikanske in demokratske postave. vsled katerih so postali kapitalisti lastniki vseqa, kar je potrebno za življenje, svohodo in srečo — in katerim je bila radi tetja dana oblast vlade, oblast čez šole, čez pošto in čez volitve. Ker pa ne prinaša dežela nič. ako ni obdelovana, zato Ivi zahtevata socijalistična stranka vse sredstva, bodo morali vedno več izdavati svo-j potrebna v pridobitev in ratdeljenje je ga zlata, kar jih bo slednjič pri-j izdelkov in pridelkov, katere 1k> prisililo k štedenju Amerikanski tru- znala kot splošno imetje vsega tjud-sii pa njA> tu v kratkqčasenje. mar-i stva. Oddelki se bodo osnovali v več oni hočejo imeti zlato za svoje izvršitev raznih poljedelskih in in-izdelke, zatorej ni čuda, da iščejo ditstrtjalnih strok, ter bodo na ta oni novih trgov v Afriki, v Južni način pravično razdelili delo med Ameriki in na Kitajskem. Te de- posameznike. To se bo zgodilo žele dobivajo sedaj od Zjedinjenih držav več zlata, kakor pa pa v raca-V imenovane tuje dežele pa oziraje se na zmožnost m starost. Do osemnajstega leta bo moral vsa kteri obiskovati šole in oni. kateri v dobiček posameznikov, ampak v 'vi ris! vsih Ijildl. Novodobno pre-skrbljevanje vsakega poslopja v mestih z vodo .razsvitljavo ip parilo kurjavo — to nam kaže dobroto socijalizma. Koliko cenejši iu lx>lj-se vse to vrši sedaj in kako se je vršili* v starokopitarskih časih! 1'ikI socijalizmom ne bo revščine, ne pobojev za obstanek, ne ropanja, m- kuHipcijf, i»c Kwljutaiija it z veseljem svojo dolžnost glede ^ncRa, ne bo poci ričnih ustanov, kjiTvfWS^ipJWiWPnlicija. vojaštvo itd. Tov^i' je nemogoče doseči drugih vladnih oblikah. Edini socijalizcm zamore provzročiti to srečno dobo in to pomeni: sodelavko ali kooperativno vlado kot edino sredstvo v osrečenje vsega prebivalstva ua zemlji. Izpolnjevanje lahkih narodnih dolžnosti, bo osi-guralo vsakemu vse potrebščine. Socijalizcm ne jemlje eni stranki, da bi dajal drugi; tudi nikomur ne krati osobnih pravic in tako tudi 110 brani nikomur izpolnjevati svojega verskiga prepričanja. Socijalizcm pa ne dovoli jiolieneinu vzeti, kar ne potrebuje. Ako bo kdo zahteval na dan ^4 obedov, nihče mu ne bo tega branil in dobil jih bo, če lx> zahtevala to njegova potreba, Ako bi pa nameraval uporabljati -'i obedov v svrho, da bi prisilil druge k delu svoj dobiček, ali v stradanje drugih, ali celo, da izvršijo drugi kak zločin, potem, narovno. ne bo nič z ljegovo zahtevo. Zlato in srebro bodeta pod socijalizmom brez veljave. Potrebova-• se bo le. če bo hotel kdo iti v druge, tuje kraje, kjer še vedno vlada zlato in ž njim anarhija. Ako l*> vsak delal na 'lan le pol ure več. različnih fčardmnTov. natlskotov, škofov, prelatov, profesorjev liogo-slovlja in drugih cerkv<;iiih«ime:iit-nikov, ki so se vsi z navdušenjem izrekali za Taxilove izmišljotine. Med tistimi, ki je porel za Taxila, je bil tudi ranjki kardinal Missia. Prav Missia ie provzročil, da so bili neki Taxilovi spisi prevedeni tudi na slovenski jezik in Missia je z radostjo pritrdil misli m j v-stanovi slovenski "Pelikan", časiv-pis za sistematično-taxiIovanje. Le razkritje Taxilovcga švindla je vzrok, da slovenski "Pelikan" ni bit ustanovljen. Dve izjavi moramo pa vendar pribiti, da se spojma cela stvar: t. opozoriti moramo na korespondenco rimskega kardinal-vikarija kar^ dinata Parocchija in papeževega tajnika z Diano Vaughan in na pro-tiframasonski kongres v Tridentu leta Pri tem je treba vpoJtevati, da Diana Vaughan sploh nikdar živela ni, da je živeta samo v fantaziji Taxilovi. Kardinal Parocchi je fine lf>. decembra 1895 pisal tej Diani Vaughan — ki nikdar živela ni — da ji pošilja [m papeževem naročilu |>o-sehni papežev blagoslov, da se bo srečnega čutil, če pride v Rim in da čita z gorečim zanimanjem njene spomine in da je njeno spreobr-nenjc jeden najkrasnejših trinmfov milosti božje. • Dne 26. maja tfk)6 je papežev tajnik R. Verzichi pisat tej Diani Vaughan, da jej po papeževem naročilu naznanja, da je papež z velikim zanimanjem čital njene spise (to je: Taxilova sleparska zma-šila). Dne tt. julija t8 pa je Diani pisal papežev tajnik monsignor \rincenco Sardi in jo v papeževem imenu poživljal, naj nadaljuje svoja razkritja. Kako so se morali Taxil in njegovi pajdaši smejati, ko so čitali I.ogansport, I ud., 21. okt. — V Oalvestonu, Ind., je uničit strašen polar več i^vslopij v trgovskim delu-mesta. Škodo je ceni površno nad $ioo,om. /ažigalse še niso zasačili. Iz delavskih krogov. Ddhut, Texas, nv. okt. — Iz Shermana se poroča, da jrtaniošnja zvezna sodnija ostro /apivlHa pravkar štrajkujočim uslužbencem l'a-cifi? ekspresne družbe, izražati kake grožnje proti drugim usIužIhmi-cem družbe. St. Louis, Mo., jo. okt. — Pred-dnik zveze železniških uslužbencev jc zapretil s splošnim štrajkom v Texasu, ako se ne lxi ugodilo nekaterim zahtevam delavcev iu ako se bo tiste, ki vstrajajo še v službi, sililo odpravljati tudi rolni, ki spala v okrožje štrajkarjev. Velik polom. Baltimore, Ji.'okt. — Wlik krah, kojemu so sledili šp drugi j>olomi, je bil včeraj tukai napovwlan Maryland Trust Co. je bankrotirala. Tej je sledila I'nion. Trust Co. t >l>eh družb skupaj znašajo pasiva $10,600.000. 1'oskns. dobiti |X»soji-la $2,000,000, se je izjalovil. Vsi večji bankirji so se združili, da preprečijo splošno paniko. Akcije dvanajstih družb^ padajo rapidno kakor je potrebno za pridelovanje | (a pri„,anja> da papež in prvi ccr-dotnačili potrebščin, bo daN) to že jj.venj dostojanstveniki verjamejo dovolj zlata onim, kateri si bodo mjjj,nvc bedaste in pstudne izmišljo-hoteli o}?Ie*lati barbarične dežele. t-ne kjer obstoje še monarhije. ' _ ---------- Ni se bati, da bi kdo pod soci- Pozor čika&ki sodrujrit jalizmom odrekel svojo dolžnost j Kllll) 8jOT> Bocijulistov v Chlcagi proti narodu, od svojega 18. do 45. jma SVojo prihodnjo wjo* v hwbdjo leta svoje starosti Narava zahteva. da delamo vsi, proti naravnim pa je. delati tako. kakor ne 25. okt. ob 3. uri popold. v dromni Bodruga Phil. BaRta 535 Blue Island Ave. je filijalka bankrotirane '"Interna-tlonal Hank and Trust Company of America" ustavila svoje plačevanje. Seattle, Wash.. 21, okt. — Tukajšnja filijalka "International Hank and Trust Co." je bankrotirala.' Meksika. . Iiistiu, Tex., ji. okt. — Po ]hv-ročilih iz Mazatlana, Meks., je razsajal pred par dnevi tam grozen vihar. Šestnajst oseb je |x«iiesre-čilo. V pristanišču se je potopil danski parnik "Clara" in 14 mornarjev s kapitanom vred se je utopilo. Elijas Drugi. Svoječasno smo pisali o nekem novodobnem sleparju, imenom Dovvie, ki uči že nekaj let blizo Chicage novo vero. V raztrganih hlačah, kakor i večinoma vsi kranjski farji, je prišel iz Evrope, a med tem ko so naši popi nasleparili, v času -svojega "svetega" delovanja med nami, le povprečno vsak kakih $100,000 — morebiti tudi več, kajti k' cerkev sama na sebi stane baje mnogokrat $50,000. da celo $80,000 — si je zgoraj imenovani lopov, na-sleparil tekom 15. let nad 20 milijonov dolarjev, Danes imenuje svoje že eno precej veliko mesto z raznimi tovarnami in trgovinami, katere pa so, seveda, vse njegove. Bedakom. ki ga poslušajo, se predstavlja za nekakega sina božjega. Strašil je svoječasno nmogo ljudi po Chicagi, dokler se ga ni iztiralo iz mesta. Svojim vernim jurčevi-čem trdi, da se doseže z molitvijo "vse" in odpravi vsako Ik>1czcii. Bedaki pa tudi potem še niso izpre-gledati, ko je sleparju obolela hčerka, kateri ni mogel nikakor poma-gati z molitvijo, marveč je moral pozvati na |w>nv>č nekega čikaškega j zdravnika, kateri pa je tudi, kakor i nalašč, zahteval za ozdravljenje | mastno plačilo, $15,000. Taki so ti verski humbugarji! Nedavno je prišel premeteni slepar -r- ki more biti drugače od ta "blazne vrste maslarjev"'— na idejo, da je poklican v spreobrnitev celega sveta, to je, da more vse njemu služiti in njegovega Imga moliti. Zbral je okoli sebe nad 'iobo svrjih vernikov, s katerimi se jc odpeljal od tu na križarsko vojsko v New York, kjer se nahaja sedaj že ne-k ;i j dni. V -redo so s c njegova od nasprotnikom, da so-sužnji '"whis-key-steklenice" iii "smrdljive živali". Na to je še rekel, da so njujor-; ški .propovedniki "nesramni psi" ("macn dogs"). Poročevalci in u-redniki so bili označeni za "otroke satana" itd. Kratko in malo Nju-jorčani se zabavajo izvrstno — it's a great show 1 Razgled po svetu. IZ BALKANA. Saloniki, 21. okt. --- H Umi paša je brzojavil. da se pred nekaj dnevi padli insurgentski vodja imenuje Petrov, ne pa Boris Sarafov, kakor se je prvotno mislilo. PO najnovejšših poročilih je Bolgarska razorožila 10,000 in Turška jo.ooo rezervistov. Baje vlada sedaj med obema državama dobro I uornzumljenjc. L'por še ni udušen kljub tozadevnim mirovnim poročilom turške vlade. Perzija. Upndou. 21. okt. — I/. Odese str poroča, da je bilo pri potresu v Tur-sigu, Perziji, ubitih 250 oseb. Trinajst vasi jc bilo razdjanih in 500a ljudi je brez strehe, Vzhtdnn Azija. PctrngraJ. 21. okt. — V diplo-nntiških krogih se zatrjuje, da je cesarski namestnik admiral Aleksi-jev zahteval še nadaljnih 50.000 vojske, ker 11111 jc baje zauka-f>rr-v *Mh£iF«-rtim*-ženo silo varovati turške interese na daljnem vzhodu. Pogajanja med Rusijo in Japonsko so se zopet pretrgala. Vse kaže na to, da stojimo pred krvavimi dogodki, Tudi med Rus^co In Zjed. državami je zavladala skrajna napetost radi nekega pristanišča v Koreji. Pozor rojaki! V zalogi imamo pesem: •'Kranjska peklenska komedija0. Zložil NANPE FAH.1HŽKRI. To živo barvanji' peklonakih muk prokosi vse, kar je pisal slavni italijanski pesnik Dante Alh>ghieri v svoji neprecenljivi pesmi "La Di-vimi Con ledin". Pesem "Kr. peki. kom", je zloiil Sbivenee, da seznani tako svojo rojake z onim, kar čuka njihove oriii |hmInk (o) 1111 tem svetu. Komad 8 poštnino vred, velja 60. zn Ameriko in Evrojio. Vabilo na domuči "plesni venček" v solxito dne 31. oktobra, v salonskih prostorih 617 Soj Center Ave. Za zabavo in toSno dobro jiostrežbo vsestransko preskrbljeno. Prosti prigrizek. Začetek ob JN. uri. zvečer. Igrala izborna godba. * V nmogoHtevilei; obisk se ulju-lno priporoča rojakom in drugim brntoin Hlovaiiom Moliar Mladic, in8tllik POZOR! ROJAKI! POZOR! l*ri Horvatu bo grn zh čast na k«f(lji&u. Kdor napravi nnjvef kegljev v devetih lučajih, dobi krasni zlati znak. Zaključek kegljanju v soboto zvečer dne 7. novembra. Istotam in islejfa dne se vrši domača. "plesna zabava" I ob 7. uri zvečer. Točilo se In> izlior- 110 pivo in razne druge pyače. j Prigrizek prost. V mnogobrojen obisk se rojakom vljudno priporoča Jolni Horvat W. 18th Str. blizo 1 ■ •'Glas Svobode". Prvi Rvoltodomisclui lint zu slovenski narod v A mori ki. Iadajatelju in urednika: I ART IN T. KONDA FRANK M. MEDICA "CMas Svobodo" izide vsaki peek rh vetya 73 Airtcr'ho: Ža celo let*----$1.50 za pol leta----- 75c ZA KVHOPO; »a cel* leto - - - kron 10 za pol leta - - - kron 3 Posamezni list po 5 centov. »Glas Svobode" [The voic'k of Libektvj is tli* only union labor paper in America: edited & published every Friday in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA. "Entered July 2, 11RK1, at Chicago, III., as second-class matter, turner Act of Congress of March II. Sultscription $1.50 pur your. Advertisements on agreement. Naslev m dopise in pošiljatve je afedeči: "GLAS SVOBODE" 5H3 Throop St. Pilsen Sta. Chicago, III. DOPISI. Pueblski Allr pride pred sodnijo. Piše 11am svobodoljubni rojak z te 8. okt. iz Pueble, Colo.: Ni ! ;t nikomur klicati v spomin, da • imeli tukaj slov. časnik ime-t "Mir". Dokler je bil še •" v posvetnih rokah, imeli smo lir med sabo in list jc napre-a kakor hitro jc prišel v roke ut zatiralcu, svetemu Cirilu, MČela prava gonja z vsem :etn. Prva skrb mu je bila, ■ri vsaki drugi stvari tudi denar. Izdal je delnice po 1 že takrat se je reklo, da jc tu 00 kapitala. Morebiti! toda svoto pustiti "Miru'', to bi alo preveč za našega Cirila *>vn globoko bi sago — smuk Ko jc Cirilikus sprevidel, •cto največji zalupanp ne ">siti več skupaj novce, je lil. da more "Mir" pro- 1 • ; V un ir' jc rcsza ve^no- bi !> ! ' 111- ' tistim bedakom, i< .11 se Lin. . i . J fni ,,<0 casa VOf>>' za nos, m kaj žrtvoval ( ?) za Brt to mu Se ,ia ,n,sel ,ne P"*-Toda - "Nobena "»var n, tako skrita, t,i nc lab. t nkrat Pravi . ^eifsynr «. ' tudi tukai ImmIo priMc'marsikateri »mmivosti na Rdan, kajti pravta Je neki rojak, delničar 'Mira" «f*J. •*> »d^Vo v roke sodniji. . Preslcpljcnci, zaka. ' se pustite farbati od take šmirkihfe, kakor je grovski Ciril. Pomislite, koliko tiiočev .smo ie zložili za cerkev, fcrtera pa se danes ni izplačana vzlic temu, da stane le J5 t»K>č. Kam so prešli ogromni drugi tisočaki ?! jaz jih gotovo nisem vtaknil v žep, to delo je moral storiti kdo drugi. In od Cirila sc Še danes ne sliši druze-ga, kakor: dajte in dajte. Slovenski možje, koliko časa bodete trpeli se takega izkoriščevalca med sabo? Ali ni že čas do izjave, da so že premrzla pueblska tla zanj in da naj se preseli v gorkejšo Califor-nijo, kjer bo vredni na mestnik po-štenjakoviča Jerama? Rojaki pre-niislit^ja^lelujte v svojo korist. imamo zahvaliti predvsom naši uzonii farščini, ki ima smisel za revnega trpinu toliko, kolikor svinja za repo na njivi, na katero je zašla. Ta prekleta Črna garda se ne zadovoljuje samo s tem, da sama izsesava narod do kosti, marveč ga še z raznimi poneumnjenimi nauki po-Silja tudi v kapitalistične človeške klavnice s pobožnim zagotovilom, Ir ho na drugem svetu užival nebe veselje, če bo na zemlji zvesto V.žil svojega lopovskega gospodarja in če treba to tudi ob plači ki nudi komaj toliko življenja, da sc duša telesa drži.—Rojakis vzdra-mite se, berite dobre časnike in stopajte v lokalne unije, le tako vam j c mogoče doseči tisto nebeško za-dov'oljnost, katero se nam oznanja zc stoletja; kajti, čim več nas je v lokalnih delavskih organizacijah — katere so v zvezi s svetovno tlel. organizacijo — tim prej dosežemo trenutek, ko se bodo tudi delavcem pripoznale njihove stare iz narave izvirajoče pravice. Ali ni početje, katero sc pravkar dogaja v Lcad-villu pravi pravcati zasmeli delavstva. 7. našim denarjem nfts hočejo strahovati, z našimi žulji ubiti in to naj radovoljno prenašamo še dljel Slepce je, kdor ne vidi nasilnega postopanja proti delavstvu, glnh je, kdor ne sliši glas svojih že prebujenih tovarišev-sotrpinov. M. Svqgcr. Leadville, Colo. 0. oktobra TukajČnji trgovci so zložili skupaj $ii,ooo, s katero svoto nameravajo — s podkupljevanjem seve-di _ v kali udušiti sleherno delavsko gibanje. Iz tega je razvidno, da nimamo delavci v istini od nikjer pričakovati kake pomoči in smo popolnoma navezani sami nase^ Proti delavstvu se družijo farji, razni sve-tohlinski hinavci, veliki kapitalisti in zdaj ze meščani — večji in manj-trgovci. čudno, da te za vse-stvarjajoče delavce pogubonosne politike ne vidi naš rojak. Delavci Vsih narodnosti stopajo v razne or-dje, katere imajo namen po-iz sužnosti delavski stan, Slovenci * po večini kažejo še i mlačne svojim interesom, bt-nikakor vsi za v en kos, trpljenja polna leta j Klevelandskim farbarjem. Pueblo, Colo. 6. oktobra. "Klevelandska oslarija" ali papirnata domovina sicer ne zasluži, da bi se je spofmiijal pošten človek, toda po naključbi mi je prišla v roke (jo. št. in tu najdem eno onih sleparij, ki provzroČujejo pravo gorje med slovenskim ljudstvom. Krže nai si bo v svesti, da je najpredrz-nejši lopov v poneumnenju dušnih revežev, a da. zanje pri tem pri zavednih možeh, ki imajo res srce za narod, najhujše zaničevanje, ni mi treba posebej povdarjati. Kot garje vega psa bi se ga moral sleherni človek ogibati. Pfuj ubijalec svojega naroda! N. D." piše: Pred dvajsetimi leti je prinesel v Notre Dame, Indiana, izhajajoči katoliški list sliv Maria sledečo zgodbo, ki sc ne da drugače razložiti, nego da je bila dotična oseba obsedena od hiidoh-uejra duha itd. , Tako klevelandski maziljeni slepar resnice! Med drugim pristavlja še, da je on — menda kot dol-gouhati osel — popolnoma prepričan o resničnosti te "sleparije", llcnc, Maslarl Tudi Pueblčani ti v tem pritrujujemo, kajti mi 6aini imamo m«d sabo hudobnega duha, katerega pa nam 11c bo izganjal kak maziljeni slepar, marveč mu bodemo sami pokazali pot iz Pueble. O tem smeš hiti tudi ti prepričan, kakor smo mi, glede, na tebe, prepričani, dd ima sploh vsaka slovenska naselbina v Ameriki svojega večjega ali manjšega hudobnega duha v podobi peklenskega farja, ki zatira Kristove nauke v srcih ljudstva, Da, da, klevelandski hudobni duh, farbat si res prišel, ali tvoje farbanje se ne bo nobenega prijelo, ker si svoji farbi preveč vode primešal. časi so minuli, ko je »vet verjel v take lumparije I Bolna še-ma piše tudi, kako se je misijoaar kregal s hudobnim duhom, predenj ga je izgnal iz deklice. Norec. aJi bereš "Zapiske kranjskega kaplana" v "Gl. Sv."? Tu se je godilo ravna obratno. Far je vdahnil v nedolžno žrtev hudobnega duha v jxidobt izdiranja trna in to brez sklede, v katero naj bi se izbruhnilo hudobca. Misijonar je baje vprašal tudi hudobnega duha koliko duhovnikov se pogubi, na kar naj bi mu odgovoril ta, da ne prav veliko. Hm, to ni jjosebno tolažilno za poštenjakoviča Kržeta in njegovo bando okoli "far-barije". Vobče pa pridemo kmalu do tega, da bodo maziljeni-"frdir-bani" lutnpi sami odkrivali svoje nečistoti, Hudobije in sleparije. Brali smo tudi neki mali dopis, baje nekega Pueblčana, o prijaznem sprejemu in o velikem vspehu med nami zastopnika "N. D." Ha ha, ha. ta je pa dobra, Krže! Toliko smeha še nismo kmalu užili v Pue-bli, celo najzmernejsi možje so izjavili: "Prekleti far, kaj se vse ne zmisli". Resnica pa je, da tu imela od Maslarja sem poslana reva, imenom Pucel, kaj jesti, dokler je skakala od hiše do hiše za tetko domovino, kajti vrata so se ji. po- vredno, da se zabeleži. Dva dni pozneje sem bil že javno obrckovAn. Altar celo jfe zlorabljal v svoje na mene. Sicer me ni imenoma imenoval, toda besede so bile sestavljene tako, da je moral tikoj vedeti vsak, kam pes taco molu I^agal je tudi, da sem jaz neko ženo — vdovo poleg svojega še živega moža — izgovarjal, naj ne kolekta za slo ensko cerkcv. Prekleto me malo zanimajo vaše humbugarije, sicer pa se o tej stvari še natančneje pomenimo, ako bo treba. Farški ro-govilež je šel še dlje, Zabičaval je družinskim gospodarjem (boarding basom), da ne smejo imeti nikogar na hrani, ki bi nc prispeval za cerkev: onega, ki bi zahteval v petkih in 11a kvaterne tedne meso, morajo zapoditi iz hiše in z vodo politi one, ki bi ne hoteli k maši itd. To je pravo pravcato tiranstvo. Terori-T'rancev pa vsaj v Ameriki ne maramo. Rojaki, to vse jc gola resnica in naj služi onim v .navodilo, ki so morebiti namenjeni v So. Chicago. Namesto Kristovega imamo med salio hudičevega namestnika. To vse! Srčni pozdrav vsim zavednim rojakov širom Amerike. Frank Klobučar. KDOR želi potovati v Btaro domo vino ali od tam v Ameriko, naj si' zaupno obrne na"ULAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, III. Postre-žen l»o vsak rejnk kar najbolje. Glavna zveza / najlioljšiini prekomor skimi črtami.-- Živel "Gl. Sv.", živeli zavedni rojaki, podporniki njegovi. I Prijatelj "Gl. Sv." Opomb, ured.: Lopovščina, ki'tiči v švindlariji "Obsedena",*je brezmejna, a nikakor ji ne moremo dfugim potom priti v okom kakor s tem, da se zavedni rojaki vendar enkrat odločijo vračati tako pone-umnjeno berilo, ali ga pa vsaj o kom nc dati v roke, da ostai vsaj ti čisti farških sleparij. Istina jc, da dokler bodo taki nesramneži gladili svoje trebuhe med nami, ni-mam6 pravice do obstanka. Krže je navaden stekel pes, ki grize vse naokrog prijatelja, in sovražnika, a prišel bo čas, ko mu l>o njegov, danes morebiti še najbolj zvesti, pristaš z zaničevanjem pljunil v obraz. Žalostna nam majka, dokler boš rodila take sinovc-bclccpopc! So. Chicago, III. 13. oktobra. Overjeni sem, g. ured. da mi ne bodete odrekli nekoliko prostora v našem, za pravico in resnico se bo-rečemu, listu "Gfc Sv." Spominjam se dobr6 še, kaj vse so pisarili pitsburški rojaki o, sedaj našem, "č." g. Kranjcu. Takrat sem v istini mislil, da jc stvdr nekoliko pretirana, toda danes sem popolnoma o nasprotnem podučen. Sc-le nekaj mcsccev je mož v So. Chicagi in že ie zasejal med nas tako sovraštvo, kakoršnega še nismo poznali pred njegovim prihodom. Mnogi, prej najboljši prijatelji, zdaj najhujši sovražniki — to je dosegel on, ki se imenuje Kristusov namestnik. Pač mi ni treba dostaviti, da je Krist učit ljubezen, ne pa sovraštvo, kakor delajo današnje dni oni, kateri ga imajo vedno na jeziku, v srcu pa ne. Pred petimi- tedni je prišel k meni čitati "Glas Svobode". Postregel sem mu z vsim prav dobro, kar mora tudi sam priznati, če ima še količkaj poštenja v sebi. Na mizi sem imel raz ven "Gl. Sv." tudi "Chicago Socialist". Oba lista je skrbno pre-glcdal in deloma prečital, na to pa ri*kel. da "Gl. Sv." sicer visoko čisla, samo, da piše malo preveč čez i'uhovnike-farje. Odvrnil sem mu, da mnogi njih še več zaslužijo, kakor. da se jih samo razkrinka pred svetom. Tudi glede socijalistične ideje jc izjavil, da jc prav dobra in da nima on sam prav nič proti nji, !>rcd ohiatno; vsled česar, da sva lahko vseeno dobra prijatelja. "Ta je možki, g. Kranjc", sem mu pritrdil. — Tako in enako sva se še precej časa razgovarjala. Pred odhodom pa ie še izrazil skrb glede morebitnih napadov v listu "til. Sv." Splošno jc znano namreč, da se Kranjc silno boji pošlatanja jircd svetom. Ko, pomiril sem ga, rekoč: "G. Kranjc, dokler bodete o-stali Vi v dostojnih mejah in opustili vsako zdražbo med svetom, ni se Vam treba ničesar bati: skrbel bom sam, da ne pridete v list." Na to sva sc razšla, nc da bi me vprašal za kak denar, kateri mu je vendar, priznano, bolj pri srcu, kakor vse duše kranjskih Janezev skupaj. Seveda, s Kranjcem sva stara prijatelja. Se kot dijak je eno noč pri meni prenočeval. Takrat mi je praviT.da stoji 11a razpotju.da ne ve, ali naj hi se pustil posvetiti v "dušnega pastirja", ali naj si izbere kak drug stan. Povedal mi je tudi marsikatere zanimivosti o Stricovem dekletu na Blue Island-u. kar pa naj za je vsako prvi' nudeljo v m«*secu v "unltn dvorani', nu St ClairSt. Društveni zdravnik je dr. Kehrvs. Kdor hoče pristopiti k rtrnštvu naj w zgliifi pri Jacob Kočevar ju 8b Diemer stn-et. ali I m, ,,ri Lous Recher'Ju St Clair St. Bratje agitirajte v prid druš tvn! ODBOR. OBV EST1LOI Podpisani b! osojam naznanjati p. n. nliehiBtvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka Jak. Martinoiča v Sumit, III. Moje načelo je in l»de vselej sprejemati rojake najuljndnejše, vsled č#Bar 11- Eam, da se l>odt* tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or jnojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zngotavljnm, da l>odo vsak čas postre2«mi točno z izvrstnimi Hinodkniui. svežo pivo, raznimi likeiji, "Portvini", Trinerjevim vitii'in itd. Za /iil-nvn novodobno kegljišče. Kojaki znanci, jjri-juteij obiskujt*- me v prostih urah, vzivali bodete vHaj cisti zrak. Na /dar! o o FRANK KOENIti, * • , V Chicagi sedi v prostorni dvorani odlična družba — družba železniških akcijonarjev. Veselo se napiva predsedniku družbe, ki jc s svojim modrim in bistroumnim gospodarstvom izprešal iz železniških uslužbencev in občinstva mastne di-videndc akcijdnarjem, ne zmeneč RAZNO. Izseljevanje v Ameriko. ()d i. januvarja t. 1. do danes odpeljalo sc je iz ljubljanskega južnega kolodvora 13,484 Hrvatov in 5121 Slovencev. Ljudsko praznoverje. Kakor naš slovenski tako je tudi hrvatski kmet po' večini še zelo praznoveren. Nedavno je prišla v vas Vero h kmetu ^jubcMnini Lipovcu ciganka Sultana Nikolič iz Robote. Kmet je ciganko dobro pogostil, ker jc bilo ravno cerkveno žegnanje.' V zahvalo jc prerokovala kmetu, da bo hudič odnesel njegovega desetletnega sina Dušana, Takoj pa ga je potolažila, da nevarnost ni še tako huda, ker je ona s hudičem v zvezi in se ji lw že posrečilo, hudiču Dušana iztrgati. Kmet se je globoko oddahnil ter dal ciganici vse, kar je. zahtevala, samo da mu reši ljubljenega sinčka. Na ta način mu je ciganka izvabila 1100 K. Ko Lipovac ni imel več denarja. šla je zvita Sultana v Tcnje. kjer je na isti način owharila kmetico Ljubo Marič. Tam pa so ciganko prijeli in izročili sodišču. KntoIlSka nestrpnost v Bosni. Kakor povsod na Kranjskem, so tudi katoliški duhovniki v Hosni silno neznosljivi. Nedavno tega je umrla v Sarajevu, kakor "S. N." po roča neki slovenski rojak, neka ne-omožena ženska, ki je rodila nekemu revnemu pekovskemu pomočniku štiri otročicc. I-e-ta bi jo bil, rad poročil, a si ni mogel toliko pri-Itraniti, da bi zmogel vse one stroške, ki so spojeni s poroko. Ko je pa žena umrla, ji je hotel jn-eskr-beti vsaj dostojen pogreb. Šel je torej k župniku ter ga milo prosil, da bi vodil proti primernemu plačilu mrtvaški sprevod. Toda župnik je imel kamenito srce in je to prošnjo kratkonralo odklonil, češ, take grešnice on ne mara pokopavati. Ves razžalosten, da ni našel usmiljenega srca pri župniku, si je revež sprosil avdijenco pri nadškofu Sta-dlerju samemu. Toda tudi ta ni imel srca za ubogega pomočnika, pokazal mu je vrata rekoč, da ima o takih stvareh samo župnik odločevati, njega to nič ne briga. In ona koliko krvavih žrtfv je bilo treba, [ženska je bila pokopana brez du-da se je dobiček tako povečal. Oni hovnika; ob grobu pa je ihtel mož lahko vesele, saj so na varnem! KatollSka morala. Večkrat smo že imeli priliko, da smo ožigosali včasih naravnost škandalozne dogodke, ki se godč po raznih božjih potih. Gnusno praz-noverstvo se šopiri vsepovsodi in Za Ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dni m* samo pri Slovencu John Golob 203 BRHKIH ST. JOLIET, ILL. 3?---1- . Jfazdar rojaki I Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočum svoj lepo urejeni ''SALOON"._ Točim vedno svefe pivo in pri-»tne druge pijače. Huznovrstne fin« Hinodko na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočidča in dobro postrežbo. Za obilen (Kiset se priporoča MARTIN POTOK AH, 5(14 S. Centre Ave. Chicago, III. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, no pozabite starega prostora, John Koščičku. X_£ TJ Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim |X) okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "sidoonn" vedno sveže najfinejše pijače- "atlas beer" in vsakovrstna vinn. Unijsks Hinodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool bible). Solidna postrei-l>a zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 R. Center Ave. blizo 15». ulice Chicago, III. g. "OBAD ZAGREB" je najstarejši hrvatski "SALOON" ua zapodili strani mesta Chicago. Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, smodke in biljard na razpohigo. ALOIS PAUSE lastnik, :il4 W. Ifith St. Chicago, III. v Anton Sukle PUEBLO, Colo (K>1 S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 507 Main. s štirimi otročiči. jokal, ker niti v očigled smrti ni našel med katoliškimi duhovniki usmiljenja! O, kr- ščanska usmiljenost, kje g MATIJA EIIKLATKC, ft Papel Pij X. pg- g) jc za svojo vatikansko okolico | g'17,h ^Chicago, Iu., g pravi revolucijonar. Pri vsaki pri-1 @ <*Hni »'gv. krojač v Chicagi, liki kaže svoj trdni značaj in želez- ] ®PriP°,x^a «Jakon» v izefe - /as« priporoča rojakom v izde- a gotovih « Mi top-jno vdjo. ban m uvaja kij noverstvo prav pridno in premeteno ■ novega in stare uredbe iz časa Lco- izkorišča, da se napulnjujejo žepi ;n da odpada tudi nekaj ?a bisago. Nedavno tega sem bil v znanem takem kraju "božje gfkvenimi vratmi i prodajale razne figurice, pred->ke, razne dele človeškega telesa itd. Verniki pridno knpujep te stvari ter jih potem žrtvuj prošnjikom v svrl podkupljeni s tem dal pri Bogu kako posebno ml figurice se navadno postavijo* soho ali podobo dotičnega svetnika, ali pa se polože na oltar. Kakor hitro pa se oddaljijo pobožni romarji. že. pride cerkovnik z velikim jfrrbasom, v katerega pomeče vse pravkar stotnikom in cerkvi darovane figure. Pred cerkvijo pa proda mežnar vse one Bogu, Materi božji in raznim svetnikom in svetnicam "ofrane'^ voščene voliče. ^osliče, teliče, praseta, voščene otA>. čice, noge, roke, ušesa in kdo ve, na XIII. se morajo umikati. Vsa pisma heče sam prečitati. Tudi ča »opisov si nc pusti določati, temuč čita, kar mu ravno ugaja. Papežu Levu so brali iz pisem le tisto, kar se je vatikanski oligarhiji rdejo godco, tudi Časopise so mu izbirali, fmenik tistih, ki žele avdijence, si _ sta«* obleke, kutera 1k> izgle^ _ Kidala kakor nova. Vse po »L d zmerno nizkih cenah. Po v^em svetu slavni profXoSlins iz newyorske univerze. *'' 4 Jamči za popolno ozdravljenje vseh bolezni. On z dobrim vspehom zdravi bolezni pljuč, želodca, mehurja, erev, grla in glave; norvoznofit, nlabo pamet, zaspanost in slabo spanje; neredno bitjo In nI alios t srca: ivviuutizeni, Katar, astmo, umternieo, ku-itolj, prelilajonje, bljuvanje krvi, otekle iu bolne noge, bolezni v bokih ii. križu, izpuščaje na obrazu in telesu, krče, ulesa, eptlejmijtt, bolezni ledvic ter jeter, kile, zlato žilo, tifus, mrzlico itd. / Prof. Collins zdravi tajne bolezni možke in ženske. Ako ima kedo kako nevarno liolezeu in potrebujo izvrstnega zdravnika, naj ho obrne (»sobno ali pa pismeno k prof. Collinsu in v kratkem se um bode zahvaljid za ozdravljenje. OPOZORIT EV! Da bi profesor Collins zamogel ugoditi vsem paeijeutom, ustanovil je i/.borno urejen Ktlrtivillli zavod, ki Je Airotn Amerike znan pod imenom PROFESSOR COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE. V tem zavodu ima on zdravnlke-strokovnjake, Lleri delajo po njegovem navodilu. Tu je tudi lekarna, v kteri izdelujejo zdravila jhmI nadzorstvom samega prof. Collimut, iu sicer iz posebnih zelišč ter kore-niit, k t ere so in.portirane iz vseh at rani »veta. Ako toraj veste z a ljudi, kteri trpe za kako boleznijo, ave-tujto jim, nuj se obrnejo do prof. Collin ta. Zastarele bolezni in one z nečiste krvi ter telesne slabosti zdravi z velikim vspehom. Najboljšim spričevalom v tem oziru bo dopisi, ktere on vsak dun dpbiva od po njemu ozdravljenih pacijentov. Marija Livickv, Vllejr, Maiott Co., Mich. rc,H»lno ozdravljenje jeter. Ivan Nagv, B(.x i j j, Uc«sn>e-, Mich Trganje t glavi in neuralgia. Tlcuril. SurtMfcOWiCS, iiiiierivillev Zastarela lelodCna bolezen,. Eto ie veS dopitor od ozdravljenih ljudi, ki ie zahvaljujejo prof. dr. Cullintu: Boleien v glavi In uftesih. SpoKlovnn g. prof. Collin:— Vm zdravila kteiaate nam pri-p. i'a!l, smo dobili. Moja io-1 r g»je te'iitrpela radi bolezni v gl.iv! in i klin na J lelo dni in a:iUj jc le pu|>uluuuia uxdiav-/• na za kir ie vam lrčno zahvaljujem. Valuiaju potrelw te s postrriilc kako ate nam « dal |> »tr (jtl. 7. -eleitovanjem J mi p štihela, llox 6], Silver Lake, Minn. Bolezen ielodca ozdravljena. Uil tem bolm nad leit let na lelodcu; puakuiil tem obilo zdravnikov, tuda nol>eden r i zamogel mi pomoči. KonSno sem se obrnil k prof dr. Col-liuau in un mi je priposial zdravila, ktera so me ozdravila, tako da iem poslal zopet zdrav in moEan. !. lava mu za tol Mihael Hlavat. 629 Bell alley, Reading I'enn. Popolno ozdravljenje |i ^.o..? — H t i vu li^-* — I iitle dri i ko? — A i vat t: lo boli? — Ali vas 1 • ia trbi?— Ali vam tree močno bi;e? — Imate beli j.'iik? — Va* b L- k si '/ — Ali vi« jkčc ko ptivčatc vod ?--Mi vam ravija v črevohV — Ali te lahko prestraiite? — Ali te čifokrat preht. »lile? — lmaie n I zl ivc boietnl? — Čutite nira/v ledjih?— Čutite po teh-iu vročino? — Čutite na \rh glave bolečine? — ht: las,oni? — V.is !h le uies.iV — Se čutite tiud e? — lin le sla t zra ? — Ali kratko ddiate? — Ali vas bole pleča? — Imate tlcb le'.? — Vat v grl p če? — 1 vas ] o jeili boll? — 1111 t • zapr je? — Tresejo se v m roke?—Ali v-t p-če T hrbtu? — Vam teči Iz uies? — Imate vrtoglav si? — S Inhko rn/dralite? — Vas Imli tnalernlca? — Ali vam ijutraj tečejo tline? — Imate tltbe kosti v krilu? — Jm.ae v grlu »eleno? — Č t|Uj vnetje? Odguvorite na navedena vpraianja ter poiiI;it< isla na niljc ozn čenl naslov. — Uradne ure: Od to. uie zjutraj do 1. ure pop.; od 1. do 5. ure pop. Ob nedeljah od 10. ure zjutraj do 1. ure poji. V tnrek in petek ud 7. do 8 uri zvečer. — Zdravila te razpo&iljajo p« ekspretu na vse kraje Zjedinjenih drlav in Kanade. — hiitc v kte cmkoli jeziku. — J'isma naslovite) Prof. Collins New York Medical Institute, 140 West 34th Street, New York City, N. Y. % V|«k bolnik, kteri hoče bill hitro oidravljen, mori, IsImII- l»G.noo tVVko Vn llLluhVi'nl^no Bol Id m ponujajo Isakovrstne električne pase, ampak v eh pasli, ni nič i> kt > | "^J"0 bnsnijo, temveč fte škodujejo, ker Jih vzdriejojo od ztlravljoi.jn, rntll tesar postane bolezen zastar« la. tko bi takfine pusl ozdravljall Ijnili, bi Jih r nstoflj ne nonnjnll. ___ V bosanskir bro znani okrajni Hagdadi, ki se je ii( konjske dirke ter dobil prve de za svojih pet konj, je bil zelo nagle jeze ter je to svojo jezo dal pre-često okusiti svoji služinčadi. Za kočija/a je imel dva brata kristijana. Ko se je nedavno nad enem teh razkaČil ter ga začel končno suvati in pretepati, priskočil je od zadej kaj še vse prav istemu prodajalcu od katerega so jih nakupili pobožni romarji. In preide ura ali dve, pa I drugi brat ter udaril pristava, z nv jih vidiš zopet stati pred božjim <1ico s tako silo po tilniku, da so mu žrtvenikom. In pride zopet mož z izkoČile oči ter se je na mestu mrtev velikim jerbasom in figurice se zgrudil. moj da toči dobro sveže pivo in drugo pijačo ? »voji gostilni!—tudi jaz enake ne pogrebni v svojem "saloon u". Jon. Yam-liar 151 E. Madison Ave. Sveže pivo, vino itd. naj točita zg. pri ja. moja! Ravno tako dobro itostn-žem tudi jaz v svojem "saloonn". le paidite in prepričajte so. _ Jacob Virk g 1058 ot. ClairStr, TfjOS. KRANJC* krojač 2 V 1807 8t. ClairStr. 1 *r Cleveland, o. prj_ v * zopet odneso na prodajalno mizo pred vratmi božjega hrama in tako tfre to naprej — in infinitum I In pravijo k temu naši duhovniki, i služabniki božji? Oni previdno oziroma to pobožno kupčijo podpirajo, saj jim to nese. Gadja f Treba bi pač bilo, da bi a prišel Kristus ter z bičem na-ist hrama božjega to malo-nekrščansko svojat. rSl. N.") 'ila dvojčke, hčerko in sinčka. ig. Mohor Mladiča, salo-tnkaj. Hndomnsneži pravijo k stem oba mlada zakonska za-i; prijatelji pa tudi, ker so t^ k . ■P (V) elegantnejie obleke itd »roča p, ti.olieinstvu svojo i irojaško obrt. Izilulujn naj- Najmanjša armada na svetu. Armada male republike San Marino (na. Laškem) ima v mirnem času samo 40 častnikov in vojakov V vojnem času pa to števijo pomnoži lahko na 950 mož. Nepoštene usmiljene sestre. V pariški kliniki kot strežnice nastavljene usmiljene sestre so od bolnikov v teku let vzele 200,000 frankov več, kot je bilo dovoljeno, ter si denar pridržale. Zopet edenl Bivšega kaplana Otona Hehnli cha iz Kostnice je obsodil sodni |.. bite^Vti t i "t^Umcijo dvor freiburski zaradi nravnostnih j B. Režabek -m. na leto dni ječe in 3 leta j izvretna jedila po 10centov, časti. t'e hočeš imeti finn slike idik fotografu K LlEBICH-u A «0 - 80 Euclid Ave. & Cleveland, O. g] Clifton St.-Cleveland, O. ne pa v Liubljani! Pri meni se dobi poštena po-streibn pijač« in preno- g —o o—0--0—o—0—0—o- |3 l P0Z0H tfLOTENCI! i J Hlovencem, Hfrw,,0D^[n ',ru' ? I gim bratom Slovan*01!1 PnP°" c r rocam bvojo lej)o nrr>s "no ! o stilno. ? c Točim vedno sveže Sh»enh. ® _ fen pivo. fino kalifornijsko ^ X vino in likerje. Najboljše n^ ^ c nijske smodke. a 0 Nadalje: Biljar in eno najbolj-o ^ šili modernih kegljišč. A Potniki dobe pri meni čedna c T prenoiilČa in dobro postrežbo. | t Za obilen poset se priporoča ^ 1 John Horvat I McMAHQN & COLLIER pogrebnika. Dobra in cena postrežba. Cob.D * S. Union Ave PUEBLO, COLO. URBAN BRO'S ?ogic 393 W. 18th. St. Chicago, III.1 CENA IN D0BKA POSTREŽBA. 1» Oregon and Tickets' to 42; -0—0—0—0 W. 18th St. I CHICAGO, ILL. 3 0 rO- n ciaca. FR. A1ARES1C. Nazdar Slovenci I Kadar se mudite v mestu, tie po- Pozor! Kaj puBtiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIM0NEK 444 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan 433. If yčevanje z naj-priprostejšimi ženščinami in da pri-' teh ni najti duševnega'razvedrila, je več kakor naravno. Toda sčasoma sem vendar začel opazovati, da ima gospa Helena na sencih že velike gube, da ni toliko sveža in da nima tistega čara, kakor dekleta in mlade žene, in v meni se je v samotnih lirah začela usiljcvati misel, da nihče vse svoje življenja ne more samo ene in iste osebe ljubiti, kakor bi nihče tie 'mogel vse svoje življenje samo fazane jesti. Taki nazori so se v meni čedalje večkrat pprajali, ker je bila že v meni dispozicija, da se izneverim gospe Heleni. Iu ko sem sc tega z'avedel, sem bil že tudi odločen, da svojo 45letno ljubico zopet vrnem kaplanu Janezu, katerega sem imel na sumu. da bi jo kaj rod sprejel, ker je bila goSpa Helena v denarnih zadevah jako ženerozna. Ni bilo treba dolgo iskati in( že sem našel IkmIočo naslednico gospe Helene. Našel sem jo v koiiztitmi kaplana Janeza, kamor sem izza časa volilne agitacije večkrat zahajal, ne morda iz kakega notranjega nagiba, neko ker sent bil v to vsled svojega političnega nastopanja prisiljen. Odkar smo duhovniki začeli obc-iMT tSUtVLl zlalt1 gradove potom BoŠiaMh rcf^ii, smo podobni človeku, Ki ih^Vj^lka za ušesa, izpustiti ga;ne *nk\ sicer mu skoči volk za vrat in ga raztrga, vedno ga pa tudi lie more držati za ušesa. Kakšen bo konec, tega pač nihče ae ve. Da duhovniki svojih obljub ne bomo držali, je ob sebi umljivo, ker jih drlati nc moremo. Za velike reforme jc treba stoleti, sicer pA je cerkev največja nasprotnica resnične socialne reforme. (J tem pač ni dvoma, da je sedanji socialni red vnebovpijoča krivica. Kako naj l>o tudi pravično, da sme človek, ki jc slučajno rojen kot milijonar, uživati sadove dela družili ljudi, neda bi sam kaj delal, mejtem ko mora drugi delati kakor živina in živeti kakor pes, da mili-juUArju njegova glavnica obresti iksc. Ali spremenilo se to nc bo, dokler ne postane politična svoboda tolika, da dobe oblast v roke tisti, ki so sedaj brezpravni. Za dosego tacih smotrov pa jc tre!« stoletij. Nebroj listov svetovne zgodovine, s krvjo popisanih listov, je treba obrniti, predno sc pride do prvega pojava, ki obeta novo dobo. Velika francoska revolucija, ki je zapisala ' na svojo zastavo svobodo, enakost > in bratstvo, je ta prvi pojav. Za te . ideje je šlo tisoče in tisoče ljudi V smrt, a kaj je bil vspeh? Pol sto-I letja po tej revoluciji so se nekatere I absolutistične monarhije spremeni-I le v ustavne monarhij" To je ves I uspeli velike francoske revolucije, I kajti socialnih razmer ni pretnenila I čisto nič. , Da, ko bi ljudstvo imelo kaj raz-I sodnosti in kaj razuma, potem bi I bilo drugače; ko bi se stradajoče, I zatirano in izkoriščano ljudstvo za-■ vedlo, da smo mi duhovniki tista . mogočna sila, ki je k tlom drži. i ker ne damo, da bi prišlo ljudstvo . samo do oblasti, nego hočemo, da * imamo oblast tni, njihovi jerobi. potem bi >e tudi preosnova socialnega ' reda ne dala več zadrževati. Toda - ljudstvo je nerazsodno in nerazum-I no in zato bodo duhovniki — volka še dolg«) za tisesa držali. Velika izliera ženskih vrh-nih vohu nili Bttkonj, ornih ali barvanih. kmi no občilih, prej f a. tO te- 1 deri samo.............. Preproge, prej Sio.no, zdajt komad sttuto............ Hlafiice za dečke, prej 25o, zdaj samo.............. Spodnja obleka za dečke i ii&OO jardov najnovejšega suknja, sama volna, bo prodaja poVBod jard po S l. j pri ti aH samo............ Kina svila vbo barve, prej j .')0c, bi teden samo........' K riiRim čepice za gospodični m prej 50c, zdaj samo........ Visoke nogavico za dame, i snmo .......i.......• Bisernih gumlwv dvedvu-najstini ................. 1 jard široke bele konteninei (Muslin) prej 8c zdaj.....^ 2 vretencu (-'Oti jardov) črne rudeču itd. niti za razno uporabo, samo............ Otročje črne ''ribbed11 nogavice vredne I5c, alajsamo.. Gospodične! Box ('alf čižini vbo velikosti, ta teden samo Hlače (do kolon ) za dečke od 1-15 lot, saina volnu, vredno 50, 75 in «80, zdaj 9f samo ................... Ženske, orno satinaste b|k>. nje jopico (petticoats), najnovejši uzorci, prej $ 1. 50, zdaj samo...... ..... Vezil,a prava ceiia 10c jard.r zdaj ....................1 Fini, perkal cena lOc, zdaj n t jard po.................« 15 dviinajstin daniBkib belih in drugih jopic(WuisUprej *[ po$ 1.25, ta teden bhhio ... Mo/ka B|Kxlnjn obleka za nj jesen...................4» Mali'ix'ki za kavo, jamči--nr ni. Posebnost. Samo....." Flanelasti ovratki za ženske bo razprodajajo jx>........ g 508 VV. lKtli Str., — Chicago, III. Zastopništvo za Job. Trinenevo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino in Kakijo. Nizke cen«; zujamčeua, hftra Iu poštena postrežba. Volneno obleke za deoke, najnovejši uzorci, prava cena «8, ta teden j nc samo.................. Ženski moderei rnzličnih oblik, prej »Oo, $1.00 in L 50, zdaj Bamo.........29fi Ure budilko jjo.........JJj Velika zalogu kašmirovjh iu drugih oblek prej od $ 2. 50 -$3.00, zdaj ix)...........9BC Zanesljivi trgovci z oblekami 365 »G7 Blue Island Ave. cor. Utli St. LBERT Blu* Island Tolika zaloga vsakovrstne jesenske in zimske moške obleke po navadnih cenah M0ŠKK-0BLKKK različne mode in vrste po$I0, $12 in $15. HQ3KB SUKNJE IZ KERSEY HELM IN OXFORD BLAGA, PO S7.50 S10 312 IS SIS. Obleke in površniki za dečke in otrake po $2.50, $J.50 in $5.00 OPOMBA: , Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št. 23 ZI a t k o Kerhin, JOSFI'H TltJNEB S PRAV K KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI. Vsak jKiiuhdjek sveže klobase (jetoruice).* Na zahtevo pošiljam tudi i»vcn mesta. Pteite slovanske. ERVf* liElilKTKHEl) Josef Homolka Ne vprašamo Va&, da li vwrujste nnsini iioBsdam: vse kar priporočamo je. da ixmkusite in sami spoznate, du je 57» So. Centre Ave. CHICAGO, ILLINOIS Trine rje vo grenko zdravilno vino (Triner's American EllxP-ui Bitter NVIne) FRANK BERNIK UOSTILNICAR NA: w 9178 Harbor Ave. & 0002 Strand Vino je jiajbolj zdrava pijača. Zelišča so naj boljše zdravniške sestavine. Tako tukailnjim, kakor tudi Bko-zi ali v Oumliu iiotujočim rojakom priporočam svoj veliki "SALOON1. Lope Bol>e za prenočišče; jxmtrez-ba točna iu cena. Do mene najde vsak lahko sam. S KOLODVORU ŠTIRI "BLOKE" naravnost navzdol IN PRI M UNIJE. " Anton Sehweiger, 1002 S. 1 at h St. OMAHA, NE. AMKRINKI 0DVFTN1K IN IZ TIKJALKC. iuo napravi kri bogu t o, rudečo in gorko. dopelje popolno čisto do najuiunjših delov telesr. jih zalag, redi. dela zdrave, in človek jmstane močan na telesu iti duhu. Zastopnik pri vsihsodnijah. Iztir-ja plače in dolgove. Uredujo: dopoldneod 9.do 10. ure in zvečer od N. do i), un1 W9 \V. I fit 11 St. tV 166 W. 10th St. Telefon 1714 Lhmimih C|,i]u koiiKtabler in * okrajni notar. Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nebojte se potem bolezni ker napravilo vas bo močne, vaše icne in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. Hiša na prodaj! Hiša s trgovino v Rudulfovem (Nevomesto). priprav <> tndi za k i varno, 2 shrambi. lOOOgld. najem šoine na lelo, se proda za 15,000 g M. Stavbni prostor/ji »ilouli hotel, skoraj 1 »nij ali 45 licktnrov t"> kvadratmotrof. na prod.j za IOOO xld. Za vprašati pri A. WEISS Novome^c. Ljubljana* k:: cesta št. J9, K re r]-ko Austria. Pojasnilu > > a kadar hočete »dpreti sal««n fwW ali s« zmeniti za pivo. Luhko govorita z nami v slovenskem jeziku, n naše izborno pir* je po evtopsko kuhano, tako, du bodete vselej delali dsbrs kupčijo. Kadar nimate easii priti osebno do nas. pišite ali telefonirajte nam, na kar bodet« dobili hitri odgovor, imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležauo pivo (Ijti^er Iker) v steklenicah. Ne dovoli nolwiieuiu businossmaiiu, da bi (i usililkako nevre