gioielli - dragulji ¿Ifmolalon VRŠR DRRGUURRNR z vami od leta 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine ujujuu.malalan.com HHNašBI športnik 2008||| Jutri, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici Škofu Evgenu Ravignaniju podelili nagrado zlatega svetega Justa Fš oprimorska podjetja odpuščajo delavce odpuščaj Primorski SREDA, 17. DECEMBRA 2008 Št. 299 (19.389) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Ivan Zerjal Letošnja nagrada zlatega svetega Justa je šla človeku, kateremu večina Tržačanov priznava neutrudno prizadevanje za dialog ob spoštovanju vseh kulturnih, narodnostnih in verskih komponent tržaškega mesta. Tržaški škof Evgen Ravi-gnani, kateremu se v tem času izteka čas pastoralnega delovanja v Trstu (z dopolnitvijo 75. leta starosti je moral papežu ponuditi odstop), je bil tudi v tem nadaljevalec linije, ki jo je začrtal njegov predhodnik, pokojni škof Lovrenc Bellomi. To vemo najbolj povedati prav Slovenci, saj je na vseh pomembnejših slovesnostih, na katerih smo bili prisotni, dosledno spregovoril tudi v našem jeziku. Tako je bilo tudi na nedavnem odprtju novih avtocestnih odsekov pri Padričah in Frankovcu, kjer so bile edine slovenske besede prav tiste, ki jih je izrekel škof, ki je s tem, kot smo takrat zapisali, rešil čast mesta. In tako je bilo tudi včeraj v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer je škof v slovenščini izrekel priznanje novinarjem slovenskih medijev, ki spremljajo delovanje krajevne Cerkve. Kronisti iz Furlanije-Julij-ske krajine s(m)o tako prestižno nagrado izročili osebnosti, ki se trudi biti pastir vseh in si prizadeva posredovati sporočilo upanja, ljubezni, dialoga in solidarnosti. S tem daje res velik - čeprav osamljen - pozitiven zgled in vliva upanje vsem tistim, ki z zaskrbljenostjo ugotavljamo hudo poslabšanje družbenega in političnega ozračja v naših krajih. italija - Korupcija Osumljeni podjetniki in politiki PESCARA, POTENZA -Dan po volitvah je v Abrucih izbruhnila velika afera, istočasno pa se je podobno zgodilo v Bazilikati. Župan Pescare in deželni tajnik Demokratske stranke D'Alfonso je v hišnem priporu, med 40 osumljenimi v preiskavi o prirejenih zakupih in koncesijah pa so občinski funkcionarji, podjetniki in predsednik letalske družbe AirOne Toto. V preiskavo o zakupih za črpanje nafte v Bazilikati pa sta vpletena upravitelj naftne družbe Total Levha in poslanec DS Margiotta. Na 13. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,90 € ljubljana - Pismo predsednika Državnega zbora predsedniku poslanske zbornice Gantar Finiju o krčenju sredstev za našo skupnost Poziv, naj Italija spoštuje zaščitni zakon in mednarodne obveze deželni svet - Priporočilo desne sredine Dežela se bo zavzela za zaščito »slovanskih govoric« v Benečiji TRST - Dežela FJK se bo zavzela za zaščito »slovanskih govoric« v Benečiji. K temu jo obvezuje stališče desne sredine, ki ga je včeraj obravnaval deželni parlament. Leva sredina je zaman pozivala koalicijo, naj umakne sporni dokument in naj disput o jezikovnih problemih prepusti stroki. Odbornik Molinaro je bil zelo previden. V imenu vlade je sicer osvojil stališče koalicije, a ga hkrati označil za netočnega. Na 3. strani LJUBLJANA - Predsednik slovenskega Državnega zbora dr.Pavel Gantar je v pismu predsedniku poslanske zbornice Gianfrancu Finiju izrazil zaskrbljenost zaradi krčenja državnih prispevkov slovenski narodni skupnosti v Italiji. Gantar je ob tem spomnil na številne pozive slovenskih organizacij, ki doslej niso bili upoštevani, dejavnosti manjšinskih ustanov pa bi ob napovedanih krčenjih bile bistveno prizadete. Predsednik slovenskega parlamenta je pri tem svojega italijanskega kolego spomnil na zaščitni zakon in mednarodne obveznosti italijanske države, kar zadeva zaščito Slovencev v Italiji. Na 2. strani Zaradi hrvaškega zakona o golfu nove težave med Slovenijo in Hrvaško Na 2. strani Valduga predlaga skupno vizijo za reševanje krize Na 4. strani Za socialno ogrožene Goričane boni za nakup hrane Na 14. strani Nov greznični sistem v sovodenjski občini Na 15. strani Na Vrhu pevski poklon ^ • v» v Simonu Gregorčiču Na 17. strani Presenetite prijatelja ali sorodnika s posebnim darilom! a NAROČNINE 2009 Podarite mu naročnino na Primorski dnevnik! Vse informacije dobite na tel. št. 040 7786331 za Trst in 0481 533382 za Gorico. , Primorski dnevnik \ * SjpirukTio uc rirlrtttö f eua!. 2 Sreda, 17. decembra 2008 ALPE-JADRAN ljubljana - Predsednik Državnega zbora opozoril na težave Slovencev v Italiji Pavel Gantar naslovil pismo Gianfrancu Finiju Predsednik slovenskega parlamenta spomnil na zaščini zakon in mednarodne obveznosti Italije LJUBLJANA - Predsednik Državnega zbora Slovenije Pavel Gantar je v ponedeljek na predsednika italijanske poslanske zbornice Gianfranca Finija naslovil pismo glede položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zapisal je, da v Sloveniji s pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljamo razpravo in ravnanja ob sprejemu finančnega zakona, ki predvideva krčenje prispevkov za slovensko manjšino. Kot so sporočili iz državnega zbora, je Gantar v pismu italijanskemu kolegu Finiju navedel, da v Sloveniji s pozornostjo in zaskrbljenostjo spremljamo razpravo in ravnanja ob sprejemu finančnega zakona za obdobje 20092011, v katerem je, kljub številnim pozivom Slovenije in slovenske manjšine v Italiji, predvideno krčenje finančnih prispevkov za delovanje organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji. Predsednik DZ Gantar je predsednika italijanske poslanske zbornice spomnil na leta 2001 sprejeti zaščitni zakon za Slovence v Italiji in mednarodne obveznosti Italije, ki med drugim izhajajo iz Osimskih sporazumov in konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. Gantar je izpostavil avtonomnost italijanskih poslank in poslancev pri spreje- slovenija - Stališče strankinega vodstva SLS skrbi usoda naše skupnosti Dr. Pavel Gantar manju zakonov. Obenem je Finija še pozval, naj pri ponovni razpravi o finančnem zakonu v italijanski poslanski zbornici stori vse, kar je v njegovi moči, za ponoven razmislek o ukrepih. Ti bodo v primeru sprejetja po Gantarjevem prepričanju ogrozili obstoj številnih manjšinskih ustanov ter tako pod vprašaj postavili ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti ter njeno vlogo in pomen za čezmejno povezovanje, so včeraj še sporočili iz Državnega zbora. (STA) LJUBLJANA - V Slovenski ljudski stranki (SLS) so izrazili pričakovanje, da se bodo slovenske oblasti odločno zavzemale za preprečitev poslabšanja položaja slovenske manjšine v Italiji, ki ji med drugim grozi ob sprejetju finančnega zakona, ki predvideva krčenje prispevkov za slovensko manjšino. Obenem so izrazili zaskrbljenost zaradi nedavnega incidenta v slovenski šoli v Trstu. V SLS so spomnili - kot poroča STA - da kljub številnim pozivom Slovenije in slovenske manjšine v Italiji predlog finančnega zakona za obdobje med letom 2009 in 2011 še vedno predvideva krčenje finančnih sredstev za slovensko manjšino. Zmanjšanje sredstev bi izjemno poslabšalo razmere sloven- ske manjšine. Obenem so izrazili veliko zaskrbljenost nad nedavnim vdorom italijanskih karabinjerjev v slovensko osnovno šolo Frana Saleškega Finžgarja v tržaškem predmestju Barkovlje, ki naj bi bil po njihovih besedah nezaslišan in neopravičljiv. Ob tem so še poudarili, da ima slovenska manjšina tudi po veljavni italijanski zakonodaji pravico uporabljati narodne simbole, kakršen je slovenska trobojnica, ki je bila uporabljena ob otvoritvi jedilnice v osnovni šoli. V SLS so še poudarili, da se zavzemajo za pozitivno reciprociteto, kar pomeni, da zahtevajo enako visoke standarde, ki se jih Slovenija drži pri zaščiti italijanske manjšine tudi pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji. / sežana Domačina v • pogrešajo od ponedeljka SEŽANA - V ponedeljek zjutraj se je z avtomobilom ford fiesta neznano kam odpeljal 55-letni Martin Milharčič iz Sežane (na sliki). Vest prihaja iz tamkajšnje policijske postaje. Njegov avto je temno rdeč z registracijo KP76-01P, sam pa je visok 190 cm. Ob odhodu je imel zelene hlače, črno majico in tem-nozeleno bundo. Kdor ima informacije o njegovem izginotju, naj obvesti slovensko policijo. ljubljana Hajka na Vajgla zaradi izjav o izbrisanih LJUBLJANA - V poslanski skupini Zares so včerajšnji poziv poslanskih skupin SDS in SNS predsedniku parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Ivu Vajglu, naj odstopi, označili za neutemeljen, z njim pa naj bi si opozicijski poslanci »na znan način in z znanimi temami« nabirali politične točke. Poslanski skupini SDS in SNS sta Vajgla pozvali k odstopu, ker naj bi 10. decembra v Beogradu na sestanku s predsednikom odbora srbske skupščine za zunanjo politiko Dragoljubom Mi-čunovicem izjavil, da se bo začela uveljavljati odločba ustavnega sodišča v zvezi z vprašanjem statusa manjšin in izbrisanih oseb, ki bodo dobili dokumente in povračilo škode. Njegova izjava naj bi bila po navedbah SDS in SNS sporna zaradi razhajanja z referendumsko odločitvijo iz leta 2004, prav tako pa so v obeh poslanskih skupinah opozorili, da Vajgl kot predsednik OZP brez pooblastila DZ ne bi smeli podajati izjav ali stališč, ki zavezujejo Slovenijo. V poslanski skupini Zares so medtem poudarili, da je bil Vajgl v Beogradu kot predsednik OZP prisoten kot udeleženec konference na temo Srbija, socialni dialog v regijah in regije v dialogu. Obisk srbske prestolnice zunaj okvirov uradnega potrjenega obiska oz. mednarodne dejavnosti DZ pa je izkoristil še za neuradne pogovore s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank. Obenem so v PS Zares še pojasnili, da je Vajgl v pogovoru z Mičunovicem povedal zgolj to, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem t.i. izbrisanih, ter da so v koalicijski pogodbi zapisale, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti. V zvezi z odškodninami pa je zgolj ponovil že večkrat izraženo pravno mnenje. Poudarili so tudi, da predstavnika srbske tiskovne agencije Tanjug na omenjenem srečanju sploh ni bilo, iz česar po njihovem izvirajo tudi nekatere netočne navedbe izjav. V PS Zares so še predlagali, da se v primeru, če kdo meni, da je bila udeležba Vajgla na konferenci v Beogradu v nasprotju s poslovnikom in pravilnikom, o tem opravi razprava v okviru kolegija predsednika državnega zbora, ki je za to edini pristojen. Hkrati pa so izrazili polno podporo Vajglu pri nadaljnjem opravljanju funkcije predsednika OZP. (STA) ljubljana - Ob slovenski blokadi pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo Odnose med Slovenijo in Hrvaško dodatno otežil zakon o igriščih za golf LJUBLJANA - Odnose med Zagrebom in Ljubljano, ki so obremenjeni zaradi slovenske blokade pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, je še dodatno otežil zakon o igriščih za golf, ki ga je v ponedeljek sprejel hrvaški sabor. Nanj so se v torek kritično odzvali na MZZ in v strankah. Hrvaška bo sicer tema sredinega sestanka predsednikov parlamentarnih strank.Sestanek predsednikov parlamentarnih strank in poslancev narodnih skupnosti, sicer namenjen finančni krizi, je predsednik vlade Borut Pahor sklical, ker se želi pred petkovo pristopno konferenco za Hrvaško v Bruslju uskladiti s prvaki vseh parlamentarnih strank, morebitni dogovor pa morata nato potrditi tudi vlada in parlament. Ker ocenjuje, da je Hrvaška v pristopnih pogajanjih z EU predložila dokumente, ki prejudicirajo mejo med državama, je vlada pripravila predlog, s podpisom katerega bi se Hrvaška zavezala, da v prihodnosti ne bo uporabljala dokumentacije, ki bi kakorkoli prejudicirala mejo. Predlog sedaj usklajuje francosko predsedstvo EU, v njem pa naj bi Hrvaška pristala tudi na to, da se ta dokumentacija ne uporablja v sodnih in vseh drugih postopkih. Hrvaška predloga še vedno ni podprla, saj vztraja, da v svojih pogajalskih dokumentih ne prejudicira meje. Glede na torkove izjave nekaterih predsednikov strank v DZ, se na sredinem sestanku obeta podpora predlogu Pahor-jeve vlade glede poteka pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Predsednik SDS Janez Janša je tako v torek napovedal, da bo v sredo podprl predlog vlade. Meni namreč, da je vlada predlagala kompromis, ki zadovolji interese Slovenije, še vedno pa dvomi, da bo nanj pristala Hrvaška in da bo imel podporo v EU. Predsednica LDS Katarina Kresal je poudarila, da v LDS podpirajo čimprejšnji vstop Hrvaške v EU, da pa mora Slovenija v tem procesu zaščititi svoje interese. Zato bodo na sredinem sestanku podprli politiko vlade glede tega vprašanja. »Slovenija seveda ne more dopustiti, da je stranski efekt pristopnih pogajanj Hrvaške z EU tudi določitev meje s Hrvaško in mora zavarovati svoje interese,« je poudarila. Vladni predlog podpirajo tudi v SLS. »Podpiramo jasno držo Slovenije, da se iz vseh dokumentov, ki so posredovani v Bruselj, črtajo vsi tisti dokumenti, ki kakorkoli prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško,« je poudaril vodja PS SLS Jakob Presečnik. Ob pritisku, ki ga prinaša hitro bli- Pogled na del hrvaške istrske obale od Umaga do Savudrije žajoča se petkova medvladna konferenca v Bruslju, na kateri bodo članice unije odločale, katera poglavja v pristopnih pogajanjih bo Hrvaška odprla in katera zaprla, je odnose med Slovenijo in Hrvaško obremenil še zakon o zemljiščih za igrišča za golf, ki ga je v ponedeljek po hitrem postopku sprejel hrvaški sabor. Zakon bi namreč lahko posegal tudi na zemljišča v lasti slovenskih državljanov. Na slabe določbe zakona so že pred dnevi opozarjali tako na Hrvaškem kot v Sloveniji. Sporni zakon namreč omogoča državi ali lokalni in regionalni upravi, da lahko na zahtevo vlagateljev - lastnikov večinskega dela zemljišč za golf igrišča - po tržni ceni in brez javnega razpisa prodajo do 30 odstotkov zemljišča, potrebnega za ureditev igrišča. Poleg tega lahko vlagatelj razlasti tudi do 20 odstotkov od celotnega območja igrišča za golf. To pomeni, da ima lahko vlagatelj, ki si želi izgraditi igrišče za golf, zgolj 50 odstotkov celotne površine v svoji lasti, medtem ko lahko preostalih 50 odstotkov pridobi brez javnega razpisa in s postopkom razlastitve. Sabor je v ponedeljek sprejel tudi predlog zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva spremembo namena kmetijskih zemljišč v igrišča za golf brez doplačila. Na zunanjem ministrstvu so v odzivu sporočili, da zbirajo podatke o morebitnih posledicah zakona. Kot so povedali za multimedijski center RTV Slovenija, »v primeru Slovenije vidimo problem, če bi prišlo do eklatantne kršitve spoštovanja načela nedotakljivosti zasebne lastnine slovenskih državljanov, ki so lastniki zemljišč na Hrvaškem«. Na MZZ so še povedali, da se omenjeni zakon, če ga bodo izvajali v nasprotju z načeli EU, ne zdi sporen le za Slovenijo, temveč tudi za državljane drugih držav, ki so lastniki zemljišč na Hrvaškem. Na vprašanje MMC, ali je ministrstvo že razmišljalo, kako bi lahko ukrepalo, če se bo to zgodilo, so na MZZ odgovorili, da imajo dogovorjen forum znotraj EU, »to je pristopni proces Hrvaške, kjer se bo na problem opozorilo«. Na sporni hrvaški zakon so se kritično odzvali tudi v večini parlamentarnih strank in njegovo sprejetje v saboru označili kot ponesrečeno potezo Hrvaške v času, ko državi poskušata rešiti medsebojna odprta vprašanja. Po mnenju poslanske skupine SLS je zakon notranja zadeva Hrvaške, vendar pa vladi predlagajo, da od Hrvaške doseže zamrznitev izvajanja tega zakona. V Zares so mnenja, da bi se Hrvaška morala držati dogovora, da ne sprejme ničesar, kar bi ote- žilo reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško. Predsednica LDS Katarina Kresal je dejala, da je »najprej potrebno pogledati, ali ta odločitev posega na sporna zemljišča za Slovenijo«, potem pa v LDS pričakujejo, »da bo vlada zelo pozorno spremljala« in ko bo ugotovila, »da je možno, da so to tudi sporna zemljišča«, da bo »ustrezno reagirala«. Kot je povedal vodja PS DeSUS Franc Žnidaršič, bodo vsakršni hrvaški zakoni, če so v neskladju z ustavo ali dogovorom v EU, doživeli konsekvence. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da, kolikor ve, gre za ukrep, ki »ni izrecno naperjen samo proti slovenskim lastnikom, ampak tudi proti slovenskim lastnikom«. »Če gre tukaj za parcele, ki so na ozemlju, kjer mi mislimo, da je naše, Hrvaška pa, da je njihovo, se pravi na ozemlju, kjer je potrebno še doseči rešitev in dogovor, potem je prav, da slovenska diplomacija reagira in na to opozori,« je dejal Janša. Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je izrazil upanje, da bo Slovenija v petek blokirala pot Hrvaške v EU. »Hrvati so v ponedeljek sprejeli zakon, ki nacionalizira slovensko lastnino in po vzoru komunistov po drugi svetovni vojni ter fašistov in nacistov v času druge svetovne vojne razlasti lastnike. To se v moderni Evropi še ni zgodilo in se ne sme dogajati,« je dejal Jelinčič (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 17. decembra 2008 3 deželni svet - Tondova uprava osvojila stališče desne sredine Priporočilo Rimu, da zakonsko zaščiti »slovanska narečja« v videmski pokrajini Leva sredina: Politiki vladajoče koalicije si prisvajajo pristojnosti, ki nikakor niso njihove TRST - Deželna uprava Furlani-je-Julijske krajine se bo aktivirala pri rimski vladi in pri državnem parlamentu za spremembo državnega zaščitnega zakona za jezikovne manjšine (številka 482). V spremenjeni različici (noveli) tega zakona naj bi priznavali in ovrednotili kulturne identitete in jezikovne posebnosti Rezije ter Nadiških in Terskih dolin. Vladajoča desna sredina je, čeprav v omiljeni in v nekoliko megleni obliki, vsilila deželni vladi svoje politično stališče. Da Rezijani in prebivalci Nadiških in Terskih dolin niso Slovenci, temveč Slovani, kar posledično pomeni, da jih je treba z zakonom ločiti od slovenske manjšine. To naj vsekakor naredijo v Rimu. Čedajski deželni svetnik Roberto Novelli, glavni pobudnik te popolnoma odvečne razprave, je v začetku o potrebi po priznavanju rezijanščine, nadiščine in govorice "po nasen" predložil stališče, o katerem bi se moral opredeliti deželni svet. Namesto takšnega politično obvezujočega dokumenta se je desna sredina odločila za dosti bolj ohlapno priporočilo, ki ga je odbor osvojil brez glasovanja. Novelli se je za to odločil, da bi se izognil presenečenjem v večini (stranka UDC ga je večkrat posvarila, naj ne preveč napenja vrvi) in tudi, da ne bi ustvaril prevelikih težav upravi v odnosu do slovenske manjšine in do Slovenije. Z druge strani je moral No- velli podpreti zakonski predlog furlanskega senatorja Ferruccia Sara (zavzema se za spremembo zakona 482) in si v vidiku spomladanskih upravnih volitev dodatno prikupiti »italijansko na-strojene« Benečane. Novelli je seveda večkrat poudaril, da nima nič proti Slovencem, a da le zagovarja hotenja tistih »slavofonov«, ki se ne čutijo Slovence in zato zahtevajo posebno zakonsko zaščito. Dežela je Slovence in Furlane že zakonsko zaščitila, sedaj so na vrsti tisti, ki govorijo nadiščino, rezijanščino in "po nasen". Če Dežela tega ne more narediti, naj to naredijo v Rimu. Piero Colussi (Italija vrednot-Občanska lista) je poudaril, da je No-vellijeva zahteva neumestna, ker Dežela v sklopu zakona za Slovence že priznava posebne značilnosti Rezije in Benečije. Z jezikovnimi problemi naj se ukvarjajo strokovnjaki, stališče desne sredine je izrazito politične narave. Pazimo, da po tej poti ne bomo skalili odnosov s slovensko manjšino in s Slovenijo, je opozoril Colussi. Podobna stališča je zagovarjal Igor Gabrovec (Slovenska skupnost-DS), ki je v slovenščini in italijanščini obnovil zgodovino Beneških Slovencev in posebnost njihovih narečij, ki so slovenska. Jezikoslovci o tem ne dvomijo, pač pa dvomijo nekateri politiki, med katerimi prednjači senator Saro. Deželni svetniki desne sredine so se včeraj predstavili kot glasniki Benečanov, ki nočejo biti obravnavani kot Slovenci Ko se politika vmešava v stroko postane neverodostojna, zato je Novel-lijevo stališče brez vsakršne verodostojnosti, saj ima odkrite politične namene. Po tej poti bomo jutri zaščitili ne samo tržaščino, temveč tudi narečja, ki jih govorijo na Krasu oziroma skoraj v vsaki naši vasi. deželni svet - Previdne ocene odbornika Molinara »Novellijevo stališče vsebuje kar nekaj omembe vrednih netočnosti« TRST - Odbornik FJK za kulturo, šolstvo in jezikovne manjšine Roberto Molinaro (na sliki) je sicer osvojil stališče desne sredine o »jezikovnih različicah« v Benečiji, v isti sapi pa je dodal, da slednje vsebuje kar nekaj omembe vrednih netočnosti. Kot izhodišče je navedel podatek, da v Evropski uniji živi 450 milijonov ljudi, od katerih jih približno 50 milijonov govori jezike, ki so različni od jezikov večinskih narodov. Molinaro je spomnil, da je Pokrajina Videm med prvimi, če že ne prva, zemljepisno začrtala slovensko jezikovno ozemlje, v katerega je vključila vso Benečijo. Paritetni odbor za slovensko manjšino bi moral po njegovem spoštovati željo Občine Čedad, da se jo izloči iz seznama občin zaščitnega zakona za Slovence. Dežela po Molinarovem mnenju dosledno izvaja svojo manjšinsko zakonodajo. V skladu s tem je letos namenila 100 tisoč evrov za ovrednotenje rezijanščine in nadiščine, a v okviru zakona za Slovence. Zaščita jezikovnih manjšin vsekakor po odbornikovem prepričanju sodi v ustavne pristojnosti države in torej rimskega parlamenta. Tako je razmišljal tudi Igor Kocijančič (Mavrična levica), po katerem politika ne more spreminjati jezikovne in narodne stvarnosti. Ko je to poskušala narediti, se je končalo tragično, je poudaril zastopnik levice, ki je dejal, da je že Benito Mussolini govoril o navzočnosti slovenskih narečij na Videm-skem. Nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga je sicer skušal Rezi-jane vzporejati z Rusi. Noben jezikoslovec mu takrat ni verjel, pač pa so mu žal verjeli nekateri politiki. Z Novellijem sta potegnila Franco Baritussio (Ljudstvo svobode) in Ugo De Mattia (Liga), ki sta govorila v nemščini oziroma v furlanščini. Bivši trbiški župan je rekel, da bi morala Dežela prisluhniti tudi tistim, ki se nimajo za Slovence, medtem ko je De Mat-tia zadevo povezal s federalizmom in s hotenji ljudi. Stefano Pustetto (Mavrična levica) je stališča desne sredine označil za tipično politična stališča. Podobno je stvar ocenil Alessandro Tesini (Demokratska stranka), ki je soočenje o tem umetno ustvarjenem vprašanju označil za veliko izgubo časa. Bivši odbornik Roberto An-tonaz je prepričan, da bi morali po tej poti tudi zaščiti »narečja znotraj posameznih narečij«. Illyjeva uprava je odobrila zakon za Furlane in za Slovence, v sklopu katerega sta že izrecno omenjeni posebnosti Rezije in Nadiških dolin. Zelo kritičen do senatorja Sara in do vseh, ki razmišljajo kot on, je bil demokrat Mauro Travanut. Lepo in prav je, ko načelno debatiramo o jezikovnih razlikah in podobno, ko skušamo tem zadevam dati politične razsežnosti pa postaja vsa stvar nadležna in včasih celo nevarna. Novel-liju je Travanut (zaman) predlagal naj umakne svoje stališče, deželni svet, kot je predlagal Kocijančič, pa naj raje priredi strokovni posvet o pisani jezikovni stvarnosti FJK. Kocijančičev predlog je skupščina z glasovi desne sredine zavrnila. Roberto Asquini (mešana skupina) je vztrajal, da Benečani res niso Slovenci, temveč »slavofoni«, ki jih je treba kot take zaščititi. Piero Camber (Ljudstvo svobode) je rekel, »da se ne smemo obnašati kot morilci manjšinskih govoric in moramo zaradi tega upoštevati želje prebivalcev Rezije, Na-diških in Terskih dolin.« Roberto Sasco (UDC) je sicer v glavnem podprl Novellijeva stališča, desno sredino pa je pozval k previdnosti. Dežela se mora kar se da izogniti fron-talnemu spopadu s slovensko manjšino, ki bi pomenil tudi spor s Slovenijo. Ko obravnava Slovence, naj ima FJK stalno pred seboj položaj Italijanov v Istri, zato manjšinskih vprašanj ne gre izkoriščati v politične namene. Sandor Tence Politično stališče, odvečna razprava Včerajšnja razprava v deželnem svetu je bila popolnoma odveč in posledično je odvečno tudi priporočilo, ki ga je desna sredina predlagala upravi. To je seveda naša ocena, koalicija, ki vodi FJK pa očitno ni tega mnenja. Vsi vemo, da Benečani imajo za seboj zgodovino, ki je različna od zgodovine Slovencev na Tržaškem in Goriškem, vsi tudi dobro vemo, da se njihova narečja med seboj razlikujejo in da so različna od slovenskega knjižnega jezika. To je dobro vedel zakonodajalec, ki je v deželni zakon za Slovence vključil te različnosti in jim namenil tudi posebno finančno poglavj'e. Včerajšnja razprava je bila izrazito politično obarvana, kar v desni sredini tudi niso kdove-kako skrivali. Senator Ferruccio Saro bo sedaj lahko v Rimu glasneje zahteval zakonsko zaščito »slovanskih« govoric in jutri, kdo ve, še zakonsko ločitev Benečanov od slovenske manjšine. tolmin Zaradi velikih količin snega opozarjajo na nevarnost plazov rekorderji gorah Tolminski gorski reševalci v številu zahtevnih akcij v TOLMIN - Čeprav se je število akcij slovenskih gorskih reševalcev letos zmanjšalo, tolminski gorski reševalci še pred zaključkom leta beležijo rekordno število akcij. Na pomoč so letos prihiteli že 61 krat, lani v celem letu 55 krat. Člani tolminske postaje Gorske reševalne službe so v zadnjih letih poznani predvsem po izredno visokem številu reševalnih akcij, kar jih uvršča v sam vrh neslavne statistike. Letos so 50 krat sodelovali v reševalnih, 11 krat pa v iskalnih akcijah. V 27 primerih je bil v reševalno akcijo vključen zdravnik, v 23 pa so potrebovali posredovanje helikopterja. V akcijah so reševali ali iskali 62 ljudi, od tega je bilo 18 nepoškodovanih, 5 lažje in 19 težje poškodovanih ljudi, 2 lažje in 9 težje obolelim. Za 7 ljudi ni bilo več pomoči, 2 pa še vedno pogrešajo. Ostaja jim tudi ena nedokončana akcija, saj so iskalno akcijo pogrešanega Andreja Seljaka iz Gor nad Idrijo, ki je po prometni nesreči poškodovan zapustil vozilo in izginil neznano kam, zaradi slabega vremena prekinili. Postaja GRS Tomin šteje 61 članov, od tega je 35 aktivnih reševalcev, imajo enega častnega in 7 zaslužnih članov, enega pripravnika, sedem aktivnih inštruktorjev, zdravnika letalca in tri letalce - reševalce ter tri pripravnike letalce, od kateri je eden zdravnik in dva vodnika reševalnih psov. V prihodnjem letu pa se jim bo pridružilo še enajst novih pripravnikov. Tolminska postaja GRS ima organizirane tudi ekipe reševalcev v Kobaridu, Podbrdu,Idriji, Cerknem, v Ajdovščini in Novi Gorici. Letos so slovenski gorski reševalci opravili 286 akcij, za 26 ljudi ni bilo več pomoči, 21 pa jih pogrešajo, kar je veliko manj kot v letu 2007, ko je bilo 43 mrtvih in 24 pogrešanih. Kot že rečeno je po številu akcij z 61 timi na prvem mestu postaja GRS Tolmin, sledi Bohinj z 43 akcijami, na tretjem mestu pa je postaja GRS Mojstrana z 24 timi akcijami. V reševalnih akcijah je letos sodelovalo 2105 gorskih reševalcev, ki so pomagali 285 osebam. V zadnjih dneh so v slovenskem visokogorju zapadle velike količine snega, zato gorski reševalci opozarjajo na veliko nevarnost snežnih plazov in odsvetujejo obisk gora. Carmen Leban 4 Torek, 16. decembra 2008 GOSPODARSTVO RECESIJA - Komentar deželnega predsednika industrijcev Valduge o analizi Confindustrie Nujni primer ni FJK, nujnost se imenuje Italija Študijski center Confindustrije napoveduje dve črni leti z izgubo 600 tisoč delovnih mest TRST - »Ni emergence Furlanija-Julijska krajina, emergenca je Italija,« je v komentarju o težkem gospodarskem trenutku zapisal predsednik deželne Confindustrie FJK Adalberto Valduga. Valduga se tudi strinja z analizo resnosti krize, na katero opozarjajo deželna sindikalna tajništva Cgil, Cisl in UIL, še posebno tam, kjer govorijo »o tistem, kar nas čaka prihodnje mesece na področju zaposlenosti«. Toda ta situacija po Valdugovi oceni ni specifična za našo deželo. Predsednik deželnih indu-strijcev tudi meni, da je »nerealistično misliti, da lahko Dežela ali pokrajine rešijo probleme same. Gotovo lahko dajo pomemben prispevek s tem, da dajo na voljo vire, pa čeprav omejene, s katerimi razpolagajo, vendar žal ne morejo vplivati na izrazito odločujoč način.« Tisto, kar Valdugo preseneča, pa je »popolna odsotnost takojšnjega ukrepanja, in to bi bilo resnično odločujoče, na ravni tovarn, da bi jim pomagali k večji učinkovitosti in konkurenčnosti«. To bi morali po Valdugo-vem mnenju doseči »s konkretnim konsenzom podjetij in sindikatov glede ciljev, ki jih želimo doseči«. Da ima Valduga prav, ko govori o problemu Italije, je včeraj potrdila analiza študijskega centra Confindustrie, iz katere izhaja, da imamo pred seboj dve leti recesije. V nekaj več kot enem letu bo Italija izgubila 600 tisoč delovnih mest, v letu 2009 pa se bo stopnja brezposelnosti ponovno povzpela čez osem odstotkov, stopnja zaposlenosti pa se bo prvič po letu 1994 znižala, za 1,4 odstotka. Največ delovnih mest bo prihodnje leto izgubila industrija (-1,8%), kriza pa tokrat ne bo prizanesla niti storitvenemu sektorju (-1,4%). Kljub znižanju inflacijske stopnje na 1,7 odstotka, kar je pol manj glede na letošnjo, se bo široka poraba prihodnje leto zmanjšala za 1,4 odstotka. Gospodarska rast bo negativna tako letos kot prihodnje leto, saj se bo letos znižala za 0,5 odstotka, prihodnje leto pa za kar 1,8 odstotka. Prvi znaki preusmeritve negativnega trenda lahko pričakujemo šele proti koncu leta 2009 in v letu 2010, ko naj bi bila gospodarska rast 0,7-od-stotna. Kljub temu črnemu scenariju, pa študijski urad Confindustrie zagotavlja, da so temelji gospodarstva »fantastični«. Obrestne stopnje so nizke in bodo najbrž še padale, nižajo se tudi cene surovin in energentov in tudi evro je nekoliko manj močan. Pogoji za go- PRISTANIŠČA V Kopru ni težav s skladiščenjem avtomobilov KOPER - Medtem ko nekatera evropska pristanišča poročajo o prezasedenosti svojih skladiščnih zmogljivosti za avtomobile, katerih prodaja se je v času od izbruha finančne krize krepko zmanjšala po vsem svetu, v Luki Koper zaenkrat obvladujejo razmere. S sodelovanjem agentov in špediterjev namreč uspevajo srednjeročno načrtovati svoje delo in se prilagajati prihodom tovora. V koprskem pristanišču načrtujejo, da bodo do konca leta dosegli načrtovani pretovor 15,3 milijona ton blaga. Finančna injekcija za Reko REKA - Svetovna banka je upravi družbe Luka Rijeka, ki upravlja reško pristanišče, odobrila 84 milijonov evrov posojila za projekt Rijeka Gateway II za modernizacijo pristaniških objektov strateškega pomena. S tem naj bi izboljšali konkurenčnost in zagotovili večjo pretočnost pristanišča. Razširiti nameravajo terminal za pretovarjanje kontejnerjev in zgraditi nov terminal za natovarjanje in raztovar-janje novejših kontejnerskih ladij. Obvestilo o uvedbi dopolnilne blagajne na enem od vhodov v turinsko tovarno Fiata ansa spodarski zagon torej obstajajo, tisto, česar primanjkuje, je predvsem zaupanje. Pri Confindustrii so prepričani, da je treba ukrepati za odpravo negotovosti, ki prevladuje med podjetji in družinami, saj bomo v nasprotnem primeru imeli daljšo in globljo krizo, ki ji bo leta 2010 sledila stagnacija. Ta učinek pa je za Confindustrio mogoč samo z mednarodno usklajeno ekonomsko politiko. Tudi guverner Banke Italije Mario Draghi je prepričan, da je treba ukrepati, saj je globalna finančna kriza v kritični fazi in so zato potrebni dodatni ukrepi fiskalne, monetarne in normativne narave. Močna upočasnitev globalne rasti bo imela po njegovi oceni učinke na kreditni sistem, to pa bo še poslabšalo razmere v bančnem sektorju. Potreben je dogovorjen odgovor vlad, centralnih bank, regulatornih oblasti in zasebnega sektorja, ki bo zagotovil stabilnost, je prepričan Draghi, za katerega pa ostaja kar nekaj pasti. Inflacijska pričakovanja hitro upadajo in ponekod se že pojavlja nevarnost deflacije, ki bo skupaj z nevarnostjo padca obrestnih stopenj pod ničlo najtežji test učinkovitosti monetarne politike. Poleg tega je temeljnega pomena zagotoviti ohranitev kreditnih tokov v realno gospodarstvo, medtem ko je naloga vlad, da z davčnimi spodbudami preprečijo paralizo široke porabe. ŽELEZNICA - Odsek Trst-Divača Italija je imenovala člane medvladne komisije TRST - Inženirja Mario Vivaldi in Daniele Maltese bosta predstavljala italijansko ministrstvo za infrastrukture in transport v medvladni komisiji za gradnjo čezmejnega odseka hitre železnice Trst-Divača. Imenovanje je bilo izvedeno z odlokom predsednika vlade z datumom 17. novembra, v uradnem listu pa je bilo objavljeno 15. decembra. Vivaldi bo predsednik italijanske delegacije v mešani komisiji, Maltese pa bo njen član. Imenovanje članov medvladne komisije je naslednji korak po sprejetju pisma o nameri, ki sta ga 28. februarja 2006 v Trstu podpisala italijanski in slovenski transportni minister za zgraditev železniške povezave na petem evropskem koridorju. Kot je predvideno v pismu o nameri, sestavljajo medvladno komisijo predstavniki ministrstev za transport, za finance, za okolje in za notranje zadeve, Dežela FJK in občine. Deželo FJK bosta v komisiji zastopala deželni odbornik za infrastrukture Riccardo Riccardi in vodja deželne direkcije za infrastrukture Dario Danese. V Sloveniji nove cene naftnih derivatov LJUBLJANA - Od torka sta v Sloveniji rahlo cenejša 98-oktanski bencin in kurilno olje, cena 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva pa je ostala nespremenjena. Cena za liter 95-oktanskega bencina je še naprej 0,827 evra, za liter dizla 0,914 evra, medtem ko se je 98-oktanski bencin pocenil za 0,001 evra na 0,849 evra, kurilno olje pa za 0,020 evra na 0,563 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Pocenitev bi bila še višja, če vlada ne bi zvišala trošarin za pogonska goriva. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala za 2,552 centa, za pogonsko plinsko olje pa za 5,393 centa. TRST - Sklep pristaniškega odbora Lesno pristanišče za 15 let v roke GCT TRST - Tržaški pristaniški odbor je na včerajšnjem zasedanju odobril koncesijsko oddajo upravljanja lesnega pristanišča za dobo 15 let družbi General Cargo Terminal (GCT). V imenu deželne uprave FJK se je zasedanja udeležil odbornik za infrastrukture in transport Riccardo Riccardi, ki je v imenu deželnega odbora izrazil zadovoljstvo za predajo koncesije družbi GCT, ki po njegovih besedah »predstavlja spojitev dveh navez, ki sta si bili še do nedavnega navzkriž, po potrpežljivem posredovanju Dežele pa sta se uspeli sporazumeti«. »To ocenjujem za zelo pomemben rezultat, morda celo temeljnega pomena za Trst in tudi za gospodarski razvoj celotne Furlanije-Julijske krajine. Dežela se namreč ne more v celoti uveljaviti v mednarodnem okolju, če ni podprta s pristaniškim sistemom, ki deluje v sozvočju svojih različnih sestavnih delov (Trst, Tržič in Porto No-garo) in če ni skladja tudi znotraj teh delov,« je izjavil Riccardi. Deželni odbornik za infrastrukture je tudi poudaril, da morajo po njegovem mnenju upravitelji tržaškega pristanišča, pristojne institucije, podjetniške organizacije in lokalni sindikati »iskati skupno vizijo pristanišča, si izmenjati stališča in poglede, kar je v interesu mesta in tudi dežele«. Ob tem je dodal, da je deželna uprava Furlanije-Julijske krajine že velikokrat zagotovila, da bo v primeru takega soglasja še bolj podpirala tržaško pristanišče. Lesno pristanišče bo torej za naslednjih petnajst let v rokah družbe General Cargo Terminal, katere lastništvo je v rokah družb Pacorini in Ocean s 45 odstotki, prav toliko pa ima Agentimar, naveza 23 pomorskih agentov, ki je bila na začetku koinku-renčna z navezo Pacorini-Ocean-Luka Koper. Kot je znano, so se Koprčani po vnetju polemike v Trstu umaknili iz tega posla. EVRO 1,3690 $ +1,33 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 16. decembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 16.12. 15.12. ameriški dolar japonski jen 1,3690 123,20 9 3729 1,3510 122,42 9,2544 kitajski juan ruski rubel 37,8234 74510 37,5615 7,4502 UC1I IJKCI M LJI \a britanski funt 0,8936 11 044 0,8994 10865 JVCUJKU M Ulici norveška krona 9,5150 26371 9,322 26 157 LOKO M Ul 1 o švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,5814 15,6466 268,38 4,0555 1,5789 15,6466 266,74 3,9949 UUIIJM ¿.1UL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,6832 2,0374 1,6555 2,0246 CIVjLIaljM UUIC1I bolgarski lev rArni IA\/ 1,9558 3,9465 1,9558 3,9400 IUI 1 lUl oN ICV slovaška krona liiY*\\/CK i ifac 30,180 3,4528 30,161 3,4528 IILUVjM IILao latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7086 3,2705 0,7092 3,2481 Ul Cl£.IIJjp.l 1 TCl 1 islandska krona ti lira 290,00 2 1448 290,00 21172 LUl jNg lila hrvaška kuna 7,1865 7,1781 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 16. decembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,88375 1,8475 2,1675 2,3675 LIBOR (EUR) 2,905 3,2025 3,30125 3,39688 LIBOR (CHF) 0,40833 0,79333 0,96 1,24167 EURIBOR (EUR) 2,915 3,204 3,298 3,395 ZLATO (999,99 %%) za kg 19.661,49 € +463,38 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 16. decembra 2008 LETALIŠČA Beneška Save v tekmi za prevzem letališča v Bruslju BENETKE - Holding Save Spa, ki upravlja beneško letališče Marco Polo, bi utegnil prevzeti pomemben delež družbi BSCA, ki je večinski lastnik bruseljskega letališča Charleroi. Novico so včeraj objavili belgijski mediji v zvezi s privatizacijo omenjene letališke družbe. Poleg italijansko-belgijske naveze, ki jo vodi beneška Save, se za prevzem BSCA zanimata še kitajska družba Hainan in belgijska Belgium sky shops. Kot kaže, je italijansko-belgijska naveza v tekmi za prevzem zajamčila boljše tehnične in tudi finančne pogoje. Valonska deželna vlada bo o partnerju za upravljanje letališča Charleroi odločala v petek, kot poročajo tamkajšnji mediji, pa je najverjetnejši izid ta, da bo naveza, ki jo vodi Save, v prvi fazi prevzela 27,65-odstotni lastniški delež javne družbe Sowaer, ki ima kontrolni delež v BSCA. S tem bi si zagotovila pravico do odkupa nadaljnjega 21,24-odstotnega deleža (skupaj torej skoraj 49%), če bo medtem izvedla obljubljene naložbe. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,08 IMTTIDCI IDDDA Q W +1,47 +116 KRKA 1 1 IKA KOPER 53,59 22,50 +0,54 -2,43 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 165,41 242,39 -1,93 -3,32 TELEKOM SLOVENIJE 138,50 -1,63 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 48,00 AERODROM LJUBLJANA 28,75 DELO PRODAJA 27,50 ctni -0,68 -2,14 -1,43 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 Q1 _") C3 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll imntcct 10,48 -3,14 KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIUBI IANA 42,80 11,11 400,00 400,00 +1,95 -3,22 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 268,88 170 00 -0,56 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 98,90 15,13 -1,10 +0,80 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 16. decembra 2008 +1,°8 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,211 5,82 12 70 -4,04 -0,26 +4,53 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 5,00 1 52 +0,20 +1 33 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 4,155 0,89 +4,01 -0,22 EDISON ENEL ENI 4,275 1807 +0,29 +1,01 FIAT FINMECCANICA 5,155 1018 +1,88 -0,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 19,70 2,20 +0,66 +4,14 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,28 1800 +4,71 +0,22 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,79 3,95 -0,72 -1 80 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,85 1 245 -1,88 +0,57 PIRELLI e C PRYSMAN 0,266 8,39 +4,31 +4 16 rRl SMAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 12,29 3,72 -3,23 -3 13 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 4,99 1 060 +1,42 +1 44 TENARIS TERNA 7,595 2 1825 +0,46 -2,57 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,6855 1180 -1,01 +2,97 UNICREDIT 1,57 +3,09 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 44,13 $ +1,22 IZBRANI BORZNI INDEKSI 16. decembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.892,04 900,08 -1,04 -0,74 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.732,22 1.010,93 +3,44 -0,34 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.667,19 -0,29 DCICA 1 J, DCtAjldU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 245,45 2.249,92 -0,17 -0,09 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 7.804,48 2.314,05 -0,45 -1,31 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 8.924,14 1.589,89 +4,20 +5,41 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 913,61 891,24 4.729,91 4.309,08 4.309,08 +5,14 +0,66 +1,61 +0,74 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 3.251,66 1.737,56 +2,07 +2,161 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 838,1 2.450,36 +0,26 +1 78 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.568,02 1.782,09 15.130,21 1.975,01 9.976,97 -1,111 +0,413 +0,553 +0,541 +1,47 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 17. decembra 2008 5 OGLEDALO Bo prihodnost otrok zelena? Ace Mermolja Wf Med elementi, ki so povzročili sedanjo gospodarsko krizo, je nedvomno maščevanje narave nad človekom. Bistvena za oceno pojava sta dva simptoma. Prvi je v tem, da se opazno znižujejo naravne rezerve nafte, plina in kamnitih surovin. V zaključni fazi so rezerve dveh virov, ki poganjata svet: nafta in jedrska energija, saj tudi ta ni iz niča in potrebuje naravno surovino, ki jo primerno predelajo. Prav tako pomembne za naše življenje se izkazujejo klimatske spremembe. Teh ne zanika več nihče. Temperatura morja je zrasla, topijo se ledeniki, spreminjajo se letni časi. Zvišana toplota morja povzroča npr. orkane z nesluteno silo, ki pustošijo območja, ki so pač orkanska. Samo v ZDA so zadnji orkani povzročili skoraj toliko škode, kot znašajo kiklopski državni posegi v korist bank in avtomobilske industrije. Ciklonsko klimo lahko opažamo tudi mi. V prejšnjih tednih so južni vetrovi povzročili na obali od Gradeža do Benetk velike valove in izjemno visoko vodo. V Benetkah so izmerili rekordne "aque alte", v Gra-dežu je pesek zasul ceste ob obali. Letos poleti so pri nas neverini zahtevali smrtne žrtve in razbili večje število jadrnic in drugih manjših bark. Cena bencina se je poleti zvišala na na evro in pol za sodček nafte. Bil je to znak za razsežnost gospodarske krize, kot je znak nenaden padec omenjene cene. Na ceno nafte so najprej vplivala špekulativna, vendar še kar realistična predvidevanja o njeni bodoči ceni, ko bo postala redka dobrina. Cena je padla, ko se je industrializiran svet znašel v viharju finančno-gospodarske krize. Izvor pa je vendarle "naraven". Med osrednjimi programskimi prioritetami na novo izvoljenega predsednika ZDA Obame srečamo, prav nič slučajno, investicije v alternativne energetske vire. Evropska unija se pripravlja na pomembne programe za nižanje strupenih plinov, ki onesnažujejo atmosfero. Celo Kitajska se je odločila, da bo vlagala denar in "možgane" v alternativne in čistejše energetske vire. Arabski šeiki iščejo nove priložnosti za investicije v zavesti, da se bo skušal industrializirani svet osvobajati naftnega suženjstva. Sprožil se je proces, ki se prikazuje kot resnično tretje industrijsko obdobje, skratka, obdobje zelene energije. Moja generacija bo videla začetek procesa, verjetno tudi prve rezultate. Več dvomim. Zaključuje pa se epopeja, ki jo je mojstrsko ubesedil Hemingway. V znameniti povesti Starec in morje se stari ribič spopade z ogromno ribo mečarico. Bitka za življenje ali smrt se zaključi tako, da starec ukroti veliko ribo in jo utrujeno zaveže ob barko. Narava pa ne popusti. Morski psi požrejo ribo, ki je zavezana ob starčevi barki na karibskem morju. Skratka, boj med človekom in naravo ni enakovreden. Človek se heroično bori za preživetje z naravo, vendar podleže. V bistvu je bil Hemingway mojster antropocentrične vizije sveta. Moderni človek je pozneje boj z naravo dobil. Postal je agresiven ter naravo izrabil in ranil. Danes je spoznal temeljno napako: z naravo se ne smeš boriti, naravo moraš ljubiti in spoštovati. Ljubezen in spoštovanje narave sta izziv tretjega tisočletja. Lahko je o tem pisati, težje pa si je zamišljati svet, ki bo drugačen in prijaznejši do narave. Eno so namreč predstave, druga realna izkustva nečesa, ki prihaja. Moderna doba je v praksi, v delu, v sami kulturi in umetnosti ustvarila podobo življenja, kjer se vrtijo stroji, kjer ljudje vedno boljše živijo, kjer nabirajo materialne dobrine in se iz varčnih kmetov spreminjajo v potrošniške meščane. Vse ideologije prejšnjega stoletja, od kapitalizma do nacionalizmov in komunizma, so imele skupen imenovalec: rast, neprekinjeno rast, ki jo poganjajo stroji. Stroje pa hranijo premog, nafta, elektrika in končno jedrska energija. Drugačne civilizacije si sploh nismo mogli zamišljati. Kjer se niso vrteli stroji, je ljudi mle-la revščina z lakoto in boleznimi. Svet, ki je bil agresiven do narave, je dobro živel. Svet, ki s stroji narave ni ukrotil, je umiral od lakote in ostal brez vsega kot starec na morju. Omenjeni prispodobi smo prilagodili naše družbeno in osebno življenje. Sama umetnost je v določenem trenutku pela himne svetu strojev. Pomislimo le na futurizem in njemu sorodna umetniška gibanja. Res je, da smo pred nedavnim doživeli usoden prehod iz mehanske v kibernetsko industrijo: razliko med železnim pisalnim strojem in računalnikom. Elektrika pa ni ublažila učinkov do narave, nasprotno. Človek je pričel izdelovati večje avtomobile, stanovanja so postala toplejša s plinsko kurjavo, elektronski stroji za pomivanje blaga in posode prav tako požirajo vodo, pralne praške in seveda energijo. Kibernetika ni zaustavila lakote po zemeljski energiji in ni bila prijaznejša do svoje obdarovalke. Svet se je pričel hitreje obračati, postajal je bolj lačen novih in novih dobrin, starim potrošnikom so se pridružili novi: indijski, kitajski, brazilski in drugi. Povsod so se odprli novi požiralniki. Zato se je bolezen iz prehlada spremenila v rak. Danes smo na tej prelomni črti. Osebno si ne domišljam, da bo tretji prehod, to je prehod v čisto industrijo, enostaven in netravmatičen. Marsičemu se bomo morali odreči. Greši, kdor misli, da bo iskanje čiste energije samo nov posel. Spremembe nas bodo silile k novim navadam, k novim stilom življenja, k drugačnemu razmišljanju in predvsem k drugačni politiki. Mislim celo, da bo narava močnejša od kapitala. Ponavljam, lahko je pisati in zavzemati stališča. Težje pa se je stvarem odpovedovati, predvsem, če smo nanje navajeni. Mislim posebno na tiste sloje, ki so v industrijskih državah dobro živeli, teh pa ni malo. Zase mislim, da bi bil bolj vesel, ko bi doživel spremembe le delno. Mene, kot ostale, ki se niso zapisali askezi, še vedno privlačuje bogata ponudba potrošniške družbe. Pričnimo pri enostavnih stvareh. Iz lastne izkušnje vem, da se ni lahko odrekati tobaku, alkoholnim pijačam in določeni hrani. Seveda je odrekanje fikcija, saj za zdravo življenje niso nujni ne cigareta, ne steklenica dobrega vina in niti preobilna prehrana. Odrekanje pa ima posledice, ki gredo preko same prehrane in seže v stil življenja, v navade in celo v osamelost. To je dejstvo, ki ga izkusiš pri minimalnih stvareh. Kam naj gremo za praznike, če ne pijemo in jemo? Vse se zaključi ob bogato obloženi mizi. Tu smo le na najenostavnejši stopnji potrošnje. Od hrane se po poti nujnega lahko napotimo k pretirani uporabi vode, k obsesiv-nemu umivanju, v odklanjanje telesnih vonjav in v zatekanje k parfumom, ki se lesketajo na privlačnih policah. Mi trosimo ogromno dragocene vode. Kmečki dedje bi se nad tem zgražali, saj so se za vodo borili kot levi. Stare vaške ženice so z isto vodo skuhale pašto, umile posodo in zalile gredico solate. Lahko še nadaljujemo s primeri našega vsakdana, kjer ni vse nujno, a se zdi neobhodno potrebno. Avtomobili so nadomestili čevlje, saj se z njimi zapeljemo do soseda ali prodajalne, ki je oddaljena nekaj sto metrov od nas. Počitnice širom sveta so postale pravica. Želimo si vedno večje hiše, lepše obleke itd. Ne želim moralizirati, saj vemo, da če ne uporabljamo oziroma trošimo, ne živimo. Istočasno pa vemo, da teh porabniških ritmov ne bomo zdržali, če ne želimo gospodarske in ekološke pogube. Sedanja kriza je torej kriza odvečnega, je kriza ustvarjanja vir-tualnih dobrin, kapitalov in bogastva. Njeno lice pa ni razgalil le pok gradbenega balona v ZDA, ampak je stari vlak zapiskal konec poti, ko je naftni sodček dosegel skoraj 150 dolarjev! Mislili smo, da gre za navadno borzno špekulacijo, pa je šlo za znak iz narave same. Prevelika poraba je napihovala cene bolj kot špekulanti. Če smo kolikor toliko realisti, se bo kapitalizem srečal s svojimi protislovji na globalni ravni, kar je novost. Še večja novost pa je ta, da se bo sama produkcija najrazličnejših proizvodov srečala s svojo naravno in ne le zgodovinsko ali gospodarsko-politično limito. Ta meja je zapisana v naravi. Če bo človek hotel preživeti, se zanj pričenja nov izziv: epo-halen prehod od stroja, ki ga poganja "zemeljska" energija, k proizvodnemu in bivanjskemu svetu, ki se napaja od trajnostnih energetskih virov in s čisto energijo. Prehod ne bo lahek. Če bo uspel, bo ta svet izrazito drugačen, tudi politično. Težko si zamislimo, da bo novo obdobje dobro, če bo ohranilo stara socialna protislovja, revščino in bolezni, ki jih prinaša pomanjkanje. Čistejši in do narave prijaznejši svet ne bo mogel zdržati sedanjih socialnih razlik, ki so med ostalim krive za težko "vzdržno" dejstvo, kot je npr. pretirana demografska rast v tretjem in četrtem svetu. PISMA UREDNIŠTVU Nova polarizacija Od otroštva dalje vem, da smo znotraj tukajšnjih skupnosti različno družbeno usmerjeni. Javno prihaja le do polarizacije, čeprav je v stvarnem življenju nešteto odtenkov. Kot v vseh človeških skupnostih pač. Zadeva se zaplete, ko se različno usmerjenost preoblikuje v šablonsko opredeljevanje nekega vedenja ali zavzemanja. Opredeljevanje je vedno omejevanje. Tako se spomnim na štempiharje in magna-monti, na nacionaliste in internacionaliste, na ba-bičevce in vidalijevce, na titovce in kominformiste, na bele in rdeče, na »gurejnce« in »dulejnce«, na brezbožneže in božnjakarje, na slavokomuniste in neofašiste in tako dalje in tako naprej Same po sebi so skoraj po pravilu nevtralne oznake (z izjemo zadnje), ki pa postanejo žaljivke, ko jih kdo spretno spremeni v halo efekt in jih z veliko dozo samovšečnosti uporablja ob kavki, tik pred sejo ali po njej, ko je 'primerno' nekoga diskvalificirati, pa čeprav brez argumentov. Tako, zaradi šablone, češ »mi smo figo«, oni drugi/a pa je ... karkoli že. Novejše opredeljevanje, posebno v povezavi z zakonoma 482/1999 in 38/2001, se nanaša znotraj narodne skupnosti na tiste ljudi, ki se zavzemajo za doslednost, zahtevnost in jasnost, saj se taktiziranje in ponujanje megle ne izkazuje za uspešno, zaradi njiju izgubljamo vrednoto, ki se ji pravi dostojanstvo. Za »tiste« se sedaj pojavlja opredelitev »trdojajčniki«. Ha, zelo zadeto: sarkazem s kančkom spolnosti pravzaprav genitalnosti dobro vžge! A zadevo je potrebno uravnovesiti, sicer bi ostali zgolj štempiharji, nacionalisti, beli itd. po zgornjem spisku. Nova, uravnovešena in zato zdrava polarizacija nastane, če uvedemo tudi izraz »ši-rokodančniki«: Dogajanja nakazujejo, da bomo kar nekaj časa imeli možnost izbire na ravni anatomije. Izbira je seveda prosta. Aldo Rupel Pepel na glavo Zaprepadeni zaradi konzulovih izjav Člani skupine Mladi za mlade se ponovno oglašamo v zvezi s polemikami, ki so sledile rezu traku na barkovljanski osnovni šoli. V preteklem sporočilu za javnost smo sicer zapisali, da se neposredno v polemike ne nameravamo spuščati, mimo nekaterih izjav, ki so se pojavile v sredstvih množičnega obveščanja, pa enostavno ne moremo. Naravnost zaprepaščeni smo, ko v medijih prebiramo izvajanje konzula naše matične države g. Božidarja Humarja, ki bi se moral ob vsakem koraku zavzemati za dobrobit naše skupnosti in ji stati ob strani, v tem primeru pa se je javno postavil proti ravnateljici Fiorelli Benčič-Serio in to potem, ko je ta doživela napad s strani italijanske desnice in jo v italijanskih medijih javno okaral, češ da se ni držala protokolarnih pravil. Po našem mnenju bi moral gospod Humar ravnati drugače, in sicer tržaško javnost seznaniti z dejstvom, da je na dvojezičnih območjih države, katere državljan in diplomatski predstavnik je, nekaj povsem običajnega, da italijanska in madžarska narodna skupnost poleg z dvojezičnimi napisi svojo prisotnost izkazujeta tudi z narodnimi simboli. Tako bi lastno državo v tujini promoviral preko standar-tov na področju varstva narodnih manjšin, s katerimi se Slovenija lahko upravičeno pohvali pred celotno evropsko javnostjo. Žal pa moramo spotoma zaznati še neko drugo dejstvo, in sicer da tudi tokrat naša politika ni zmogla usklajenega nastopanja. Kaj naj rečemo o resoluciji, ki sta jo podpisala dva slovenska predstavnika v občinskem svetu, v kateri se skuša mi-nimizirati in opravičevati delovanje ravnateljice Ben-čičeve, a se ji vseeno pripisuje krivda oz. nepazljivost? Najbolje je, da komentarje obdržimo zase. Z druge strani pa seveda z največjo naklonjenostjo podpiramo potezo deželnih svetnikov Gabrovca in Kocjančiča, ki sta na predsednika Tonda naslovila vprašanje, kako se izvaja deželni zakon iz Spoštovani, v zvezi z afero, ki je nastala ob otvoritvi men-ze v barkovljanski osnovni šoli, bi rad izrazil svoje mnenje v zvezi z izjavami, ki so jih nekateri ugledni ljudje izrazili ob dogodku. Zdelo se mi je namreč pretresljivo, da sta tako slovenski konzul v Trstu kot koordinator urada za slovenske sole na Deželnemu šolskemu uradu za Furlanijo Julijsko krajino ožigosala ravnanje ravnateljice gospe Benčičeve kot nesprejemljivo in neumestno. Ker sem prepričan, da ima italijanska manjšina v Istri iste pravice, kot bi jih morali imeti mi tržaški Slovenci, mislim, da bi se morali naši vodilni možje obrniti, kvečjemu, do varuha človekovih pravic v Bruslju, ne pa posipati si pepel na glavo in recitirati »mea culpa«. Druga svetovna vojna se je končala leta 1945, padel je berlinski zid, Evropa nima več meja, samo v Trstu obstaja mentaliteta nekaterih, ki je še vedno obdana z bodečo žico. ...in na žalost bo to trajalo še dolgo časa! Poljsak Igor leta 2001, ki predvideva uporabo zastav skupnosti na območjih, kjer te živijo. Zadnjič smo zapisali, da so po našem mnenju dogodki na barkovljanski osnovni šoli jasno pokazali, kakšno je resnično stanje duha v tržaški javni sferi, tokrat pa moramo dodati še, da lahko ob takih prilikah zaznamo tudi stanje duha v naši skupnosti, ki je po našem žal še vedno nezrela oz. nezmožna odločnega, trdnega in predvsem enotnega nastopanja, za katerega se zavzemamo Mladi za mlade. Ravnateljici Fiorelli Benčič-Serio pa naj gre seveda vsa naša podpora, solidarnost in naklonjenost. Mladi za mlade Ločeno zbiranje odpadkov v Dolini Lansko leto se je začelo 1. julija na ozemlju Občine Dolina ločeno zbiranje odpadkov na domu. Nabiralnike (kante) treh različnih barv posebej polnimo s papirjem-lepenko, steklom-plastiko-pločevinkami in z neločljivimi odpadki namenjenimi sežigu. Naš dnevnik je obširno in hvalevredno poročal o pobudi. Gospa županja jo je predstavila kot revolucionarno. Odpadke namenjene sežigu odvaža poverjeno podjetje, medtem ko ostale odvažajo občinski ekološki operaterji. Stanujem v dvostanovanjski hiši pri Domju, v kateri živita dve družini. Vsaka družina prejema svoj račun za plačilo službe odvažanja odpadkov. Pri nas so dnevi odvoza sledeči: torek in petek odpadki za sežig, ob četrtkih izmenično papir-lepenka in steklo-plastika-pločevinke. Vse lepo in prav, ko je na dan odvoza vreme lepo in ni medtedenskih praznikov. V četrtek, 11. t.m. je bil na vrsti odvoz ste-kla-plastike-pločevink (rumena kanta). Zjutraj je lilo kot iz škafa, zato ni bilo odvoza. Naslednja dva dni sem postavil kanti (eno za vsako družino, ki sta si med drugim v sorodstvu) na cesto, tik ob vhod na dvorišče, a odvoza spet ni bilo. Kanti sta bili polni do vrha. Preračunal sem, da bi naslednji odvoz stekla-plastike-pločevink moral po koledarju biti dne 25. decembra a se vprašam, kdo bo za Božič delal. Potemtakem bi morali potrpeti do 8. januarja prihodnje leto in obdržati skoraj mesec dni tovrstne odpadke na domu! Nekaj podobnega se bo zgodilo s papirjem-lepenko, ko služba prvi dan v letu ne bo delovala. Naš dnevnik, ki rad pohvali občinsko upravo na nov način zbiranja odpadkov, bi lahko kdaj pa kdaj poizvedoval (vsaj pri svojih naročnikih, ki jih je tu kar nekaj), kako služba deluje. Občasno uprava res objavlja v njem sporočila s spremenjenimi datumi odvoza odpadkov, a tokrat ni bilo tako, kot tudi ne prve dni marca, ko je pihala zelo močna burja (morda pa sem jaz spregledal tako obvestilce). Če res ni mogoče na dan, ki je za to določen, naj bo poskrbljeno že naslednjega dne! Kot zgleda, ima težave z zagotovitvijo službe le Občina, ne pa podjetje, ki odvaža neločljive odpadke v upepeljevalnik. Le-to se je namreč ustrezno pripravilo, da njegovi delavci kljubujejo tudi najbolj neugodnim vremenskim razmeram; saj če ne dela, ne zasluži. Javna ustanova pa tega problema nima. Za konec nekaj ugotovitev. 1. Vožnja z avtomobilom do prvih zabojnikov v tržaški občini traja le dobro minuto, zato bi lahko tja vozili svojo nesnago, vsaj dokler se ne bo slednja uprava začela pritoževati naši upravi zaradi domnevne dostave velikih količin odpadkov v njene zabojnike. 2. Račun za odvoz smeti v naši občini, za dvočlansko družino v stanovanjski enoti s površino 100 kvadratnih metrov, znaša 14 evrov mesečno, v nemški prestolnici Berlin pa komaj 6,80 evrov mesečno (slednji podatek je iz ene zadnjih oddaj niza »Report« po tretji mreži RAI). Plačujemo drago in neučinkovito službo. 3. Nova služba je začela delovati uradno 1. julija lani, toda v različnih vaseh so datumi različni, a še vedno plačujemo po stari ceni. Pričakoval bi, da bi za obdobje s starim načinom odvoza (pri nas do oktobra) plačali po starem, za november in december pa po novem. To bi nam omogočilo, da bi prevedli morebitni prihranek, sicer samo za dva meseca, v primerjavi s prejšnjim načinom odvoza odpadkov. 4. Uvedba novega obračuna bi lahko koristila tudi zdajšnji občinski upravi večini, saj bodo prihodnje leto občinske volitve in bi, ob dokaznem manjšem strošku za občane, imela veliko možnosti za ponovno izvolitev. Kaže pa, da bomo za nov način obračunavanja morali čakati leto 2010 in do takrat bi se lahko marsikaj spremenilo. 5. Za konec bi želel, da bi ustanova redno poskrbela tudi za čiščenje cest v vseh vaseh (ne samo v večjih) vsaj dvakrat letno in ne le enkrat vsakih pet let v zahvalo za prejete glasove na volitvah. Igor Ciak 1 4 Sreda, 17. decembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it OBČINSKI SVET - Ocena tržaškega svetnika Rovisove liste zgled za občinske svetnike« Pohvale svetniku Slovenske skupnosti za njegov umirjen poseg v razpravi o incidentu na barkovljanski šoli Besede, ki jih je izrekel občinski svetnik Igor Švab med razpravo v mestni skupščini o incidentu s tribarvnim trak-cem ob odprtju menze osnovne šole Franca Šaleškega Finžgarja v Barkovljah, predstavljajo »enega od politično najbolj pomembnih trenutkov sedanjega mandata tržaškega občinskega sveta.« Tako je v svojem tiskovnem sporočilu zapisal občinski svetnik Rovisove liste Emiliano Edera. »Občinski svetnik Demokratske stranke in Šlovenske skupnosti je s svojo značilno umirjenostjo posredoval sporočilo izjemnega dometa. Ključnega pomena so v njegovem posegu bile besede, s katerimi je Švab podal definicijo samega sebe. Najprej je podčrtal svoj ponos, da pripada slovenski skupnosti in da živi v tem večetničnem, večkulturnem in večverskem mestu, ki ga smatra za svoje mesto; takoj zatem pa je poudaril svoje največje spoštovanje do soobčanov italijanskega jezika in do italijanske republike,« je zapisal svetnik Rovisove liste. »Mislim, da bi bila dolžnost vseh nas zgledovati se po Igorju. Danes, sedaj, hit et nunc, je nastopil čas združitve, ne pa delitve; sedaj je čas, da v tem mestu obnovimo strpnost, potem ko ga je zgodovina ranila v njegovo intimo. Štrpnost pa gre graditi na novem konceptu someščanstva. Padec mej lahko le pripomore k temu procesu,« je ocenil Edera, in nadaljeval: »V mojih žilah se -zahvaljujoč se mojim nonotom - pretaka slovenska, istranska, avstrijska in furlanska kri, in vedno sem trpel zaradi delitev, ki so ranile to mesto. Danes se zahvaljujem kolegom slovenskim svetnikom Ukmarju, Furlaniču in predvsem Švabu. Njegove besede predstavljajo enega od najbolj pomembnih trenutkov te mandatne dobe občinskega sveta,« je ocenil Edera. Švetnik Šlovenske skupnosti Igor Švab je v svojem posegu na seji 11. decembra najprej obžaloval, da ni bil povabljen na odprtje menze barkovljanske osnovne šole. Zatem je izrazil prepričanje, da profesorica Benčičeva, ki jo sam dobro pozna, ni hotela nikogar žaliti ali izzivati, kot je tudi sama javno priznala. Zato je Švab pričakoval, da bo občinska skupščina obravnavala zadevo s tisto vedrino in umirjenostjo, s katero je obravnavala številne druge primere. Prav tako je pričakoval, da bi incident lahko zaključili z branjem pisma, ki ga je ravnateljica pisala županu in odborniku Bandelliju, ali pa bi zahtevali njeno prisotnost v občinski dvorani za vedro razpravo. Ni pa pričakoval zahtev po disciplinskih ukrepih proti njej; tudi zato ne, ker je sploh vprašljivo, ali je skupščina pristojna za kaj takega. »Ne skrivam ponosa, da se čutim Šlovenca in sem ponosen pripadnosti slovenski skupnosti. Prav tako sem ponosen, da živim v tem večetničnem, več-kulturnem in večverskem mestu, v katerem sem se rodil, sem študiral, kjer delam in kjer del svojega prostega časa posvečam politiki. Zato ga smatram tudi za moje mesto. Vedno sem spoštoval someščane italijanskega jezika; prav tako sem vedno spoštoval simbole italijanske republike, in to gotovo mnogo bolj kot kak predstavnik vsedržavne vlade. To spoštovanje sem vedno dokazoval tudi v občinski dvorani, ki predstavlja najvišjo mestno institucijo. Zaradi česar ne sprejemam izrazov kot so rasizem, domoljubje in nacionalizem za označevanje legitimnega ponosa pripadnosti nekemu narodu ob spoštovanju drugih, enakovrednih narodov; tega ne gre enačiti s prepričanjem o prevladi lastnega naroda nad drugimi, manj pomembnimi,« je v razpravi o polemiki ob odprtju menze v barkovljanski šoli poudaril svetnik Šlovenske skupnosti Igor Švab. M.K. Svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab (prvi z desne) med razpravo o incidentu na barkovljanski šoli na občinski seji 11. decembra kroma tržaški občinski svet - Občinski svetnik DS Stefano Ukmar »Sem Italijan slovenskega jezika in Slovenec z italijanskim državljanstvom« Občinski svetnik Demokratske stranke Štefano Ukmar je izdal tiskovno sporočilo o razpravi o barkovljanski šoli v tržaškem občinskem svetu. V njem je zapisal, da je »vprašanje narodnosti, še zlasti manjšin, v celotni Evropi še nerešeno. Od Baskov pa do Makedonije. Flamci in Valonci celo razjedajo celovitost Belgije. V Bosni in Hercegovini se je skupina ljudi odločila za tožbo proti lastni državi na vrhovnem evropskem sodišču. Gre za približno 8000 ljudi, ki bi radi bili le državljani BiH, ampak njihova ustava jim tega ne omogoča, ker se moraš tam etnično opredeliti, drugače te družba dobesedno odklanja. To je prava tragedija in ovira za razvoj. Naša ustava, ki izhaja iz odpor-ništva, pa dopušča vsakomur svobod- no izbiro. Šmo lahko le državljani. Osebno sem Italijan slovenskega jezika in istočasno Šlovenec z italijanskim državljanstvom. Ta dva pojma sta med seboj komplementarna in me ne bremenita. Ampak naj bo jasno: izbira je osebna, je moja in samo moja in naj mi nihče ničesar ne vsiljuje. To pravico nam jamči naša ustava. Štatut istrske regije priznava tamkajšnji italijanski narodni skupnosti, ob hrvaški in regijski zastavi, izobešanje tudi italijanske zastave. Šaj niste gluhi, govorimo o narodni skupnosti. Poglejmo zakon št. 27 iz leta 2001, kajti takrat je našo deželo vodila desna-sredina. Ta omogoča raznim skupnostim, poleg italijanske, deželne in evropske zastave, izobešanje tudi manjšinske zastave. Šlovenci te zastave še nimamo; ampak nedvomno so naše barve: rdeča, bela in plava. Ni res, torej, da ne smemo razkazovati slovenskega traka, če je poleg tega prisotna tudi italijanska trobojni-ca. To nesprejemljivo napako oporekamo ravnateljici barkovljanske šole: odsotnost italijanske trobojnice na uradni slovesnosti tržaške občine, ne pa prisotnost slovenske. Zgrešila je, ampak v dobri veri in ker se je že opravičila, naj se s tem zadeva dokončno zaključi.« »Resolucija Demokratske stranke je slonela na ustavi ter na veljavni zakonodaji in kar sem povedal v občinskem svetu je stališče Demokratske stranke v Trstu,« je še zapisal Štefano Ukmar. GRANBASSI »Sin svojega fašist« »Mario Granbassi je bil ugleden novinar. Bil je sin svojega časa, ko je biti Italijan pomenilo biti fašist, kot je to veljalo za 90 odstotkov ljudi. Če je to bila njegova krivda, bi morali torej Guglielmu Marconiju odvzeti nobelovo nagrado. Njegovemu sinu pa povem, da bi bila ponosna, ko bi bila tudi jaz njegova hčerka.« To je povedala občinska svetnica Nacionalnega zavezništva Angela Brandi na tiskovni konferenci, na kateri so včeraj načelniki svetniških skupin desne sredine oz. njihovi zastopniki predstavili razloge za poimenovanje stopnišča pri Trgu Rosmini po Gran-bassiju. »Temu navsezadnje nasprotuje le peščica ljudi (it. quattro gat-ti), kot so Moni Ovadia, Fulvio Ca-merini, Margherita Hack in Claudio Magris, pa tudi Avstrijec komunist (Gerhard Hoffmann op. p.), ki je prišel v Trst razlagat, da se je boril za demokracijo,« je dodala Brandijeva. Predstavnikov Ševerne lige ni bilo, glavno besedo pa sta v bistvu imela podžupan Paris Lippi in občinski odbornik za kulturo Massimo Greco. Na srečanju so vsekakor bolj kot razloge za poimenovanje stopnišča vsi poveličevali dejstvo, da se je Granbassi boril proti komunizmu. Lippi sicer ni vedel, da je bil Gran-bassi v Španiji, pristojna komisija pa je vsekakor ocenila njegovo novinarsko udejstvovanje. Kar pa zadeva omenjeno »peščico ljudi«, je dodal, naj slednja pove okoliškim županom, da je treba umakniti poimenovanje šol po Titu (!), kot tudi vse rdeče zvezde s spomenikov. To je podprl predsednik Lege naziona-le Paolo Sardos Albertini in napovedal tudi ustrezno zbiranje podpisov. Zakonodaja danes pravi, da je 10. februar dan spomina na mrtve v foj-bah, je dejal. Spomeniki, plošče in poimenovanja, ki se nanašajo na obdobje med 1. majem in 12. junijem leta 1945, so torej po Albertinijevem mnenju protizakoniti. Predsednik Lege nazionale bo zato na podlagi zbranih podpisov pozval javne uprave, da jih odstranijo. A.G. TRŽAŠKA OBČINA - Resolucija slovenskih svetnikov Švaba, Furlaniča in Ukmarja Obsodba žaljivih napisov Občinski odbornik Paolo Rovis osvojil resolucijo v imenu mestne uprave - Omenjena kalitev mednarodnih odnosov s sosedi Žaljive napise, ki so se pojavili zadnje mesece na javni in zasebni lastnini na Tržaškem, gre čimprej odstraniti, župan jih mora prijaviti policijskim oblastem, taka dejanja pa gre tudi obsoditi, saj lahko skalijo dobre človeške in politične odnose. Nadalje gre vključiti v proračun postavko za kritje stroškov za odstranitev žaljivih napisov. Tako je pozivala resolucija slovenskih tržaških občinskih svetnikov Igorja Švaba (Slovenska skupnost), Iztoka Furlaniča (Stranka komunistične prenove) in Stefana Ukmarja (Demokratska stranka), o kateri je v ponedeljek razpravljala mestna skupščina. Povod zanjo so bili številni protislovenski napisi neznanih mazačev po vzhodnem in zahodnem Krasu in v drugih predelih tržaške občine. Dokument je predstavil svetnik Slovenske skupnosti Švab. Uvodoma je spomnil, da je o zadevi že novembra razpravljala pristojna občinska komisija, in to na zelo umirjen način. K prvotnemu besedilu so bili predloženi neka- teri minimalni popravki, ki so jih slovenski svetniki sprejeli. Resolucija je tako ožigosala številne žaljive napise proti državnim predstavnikom in posameznim občanom. Ti in podobni drugi žaljivi napisi podžigajo h kršitvi državnih zakonov in k sovraštvu ter žalijo temeljne vrednote italijanske repu- blike. Mnogi se nanašajo na mednarodne odnose, ki zadevajo tako državo članico Evropske unije kot pridruženo članico. Ti odnosi so bili zakoličeni z mednarodnimi normami, napisi pa bi znali skaziti dobe odnose z bližnjimi državami. Namig na napise desničarskih mazačev o Istri in Dalmaciji, ki naj bi bili »terra italianissima«, je bil očiten. Taki napisi so se pred nekaj meseci pojavili na Napoleonski cesti (na sliki foto Kroma)pa tudi na številnih smerokazih in na nekaterih poslopjih v samem mestnem središču. V resoluciji je bilo nadalje omenjeno, da je župan - poleg tega, da vodi občinsko upravo - tudi odgovoren za javni red in se mora zato zavzemati za spoštovanje zakonov in javne varnosti. Po Švabovi predstavitvi resolucije je - zaradi opravičene odsotnosti župana Roberta Dipiazze - v imenu občinskega odbora posegel odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis. Bil je zelo kratek: dejal je le, da mestna uprava »osvaja« resolucijo. S tem je odpadla širša razprava o dokumentu. Resolucija vsekakor obvezuje župana, da takoj prijavi žaljive napise na občinskih poslopjih zaradi nastale škode. Dipiazza je pred nekaj meseci že izdal odredbo proti mazačem: kogar bodo zalotili, bo moral plačati globo v višini 7 tisoč evrov. M.K. / TRST Sreda, 17. decembra 2008 7 združenje kronistov fjk - Včeraj podelili nagrado škofu Evgenu Ravignaniju Zlati sveti Just človeku, ki si je prizadeval za dialog Nagrada je v svoji več kot štiridesetletni zgodovini prvič prišla v roke visokemu predstavniku Katoliške cerkve Dialog, sožitje, sprava, ljubezen: te besede so bile večkrat izrečene včeraj opoldne v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer so že dvainštiridesetič podelili nagrado zlatega svetega Justa. Zlati kipec, delo Tristana Albertija, je tokrat šel v roke človeku, ki si je po splošnem prepričanju veliko prizadeval, da bi omenjene besede postale resničnost in ki je po besedah enega od govornikov »ponovno zedinil Trst«. Šel je v roke tržaškemu škofu msgr. Evgenu Ravignaniju, kateremu so se - kot prvemu predstavniku Katoliške cerkve v zgodovini nagrade - člani Združenja kronistov Furlanije-Julijske krajine odločili letos podeliti prestižno nagrado, ki se od leta 1967 podeljuje osebnostim, ki so počastile ime Trsta v svetu. Škofa Ravignanija je v dvorani pričakalo številno občinstvo, od predstavnikov krajevnih, državnih in vojaških oblasti in verskih dostojanstvenikov pa do številnih novinarjev, ki so prišli tja bodisi službeno bodisi da bi počastili uglednega nagrajenca. Po uvodnem pozdravu predsednika občinskega sveta Sergia Pacorja, ki je nagrado označil kot pričevanje enotnega čutenja ljubezni in bližine do škofa, je spregovoril župan Roberto Dipiazza, za katerega je letošnja izbira tržaških kronistov odločitev, ki najde svojo potrditev v zgodovini Trsta, pri čemer je župan izrecno poudaril škofova prizadevanja za spravo in sožitje. Zato je Trst znal rasti in premoščati pregrade tudi po zaslugi škofa Ravignanija, čigar glas bo vedno prijateljski glas, ki ga Trst ne bo nikoli nehal poslušati. Preko nagrade zlatega svetega Justa želijo njeni pobudniki posredovati sporočilo Trstu, naj gleda v prihodnost in naj je odprt za dialog, je dejal častni predsednik združenja kronistov Giorgio Cesare. Treba je gledati naprej v Evropo, ki se združuje in bo imela prihodnost le, če bo spoštovala dialog ter vse svoje narodne in verske komponente. Pobudo je tudi letos podprla Fundacija CRTrieste, katere podpredsednik Renzo Piccini je izrazil veselje nad podelitvijo nagrade škofu Ravignaniju za vse kar je naredil, kar dela in kar bo še naredil za Trst. Posegel je tudi deželni predsednik združenja kronistov Giuseppe Cordioli, ki je opozoril na težave, ki jih kronisti doživljajo pri opravljanju svojega dela, na položaj prekernih novinarjev in na dejstvo, da delovna pogodba že štiri leta ni bila obnovljena. Njegov poseg je bil edini, ki je doživel polglasno negodovanje nekaterih bolj v ozadju prisotnih gospa. Ivan Žerjal Po splošnem mnenju si je škof Ravignani nagrado zaslužil zaradi prizadevanja za dialog in sožitje med različnimi komponentami Trsta kroma zlati sveti just - Besede škofa Ravignanija Trst naj ne pozabi na humanistične in krščanske korenine lastne kulture Ob prizadevanju za ponoven prevzem svoje zgodovinske vloge, za dosego blagostanja in za koriščenje možnosti, ki jih nudita znanstveni in tehnološki napredek, naj Trst ne pozabi na humanistične in krščanske korenine lastne kulture in naj ne razprši tega neprecenljivega zaklada. To je v svojem nagovoru na včerajšnji podelitvi zlatega svetega Justa med drugim dejal tržaški škof Evgen Ra-vignani. Škof, ki se je uvodoma zahvalil - tudi v slovenskem jeziku - predstavnikom sedme sile za pozorno spremljanje prisotnosti in posegov Cerkve, pri čemer ceni strokovnost in poštenost pri informiranju bralcev, je v svojem posegu po prejetju nagrade poudaril cilje, ki si jih je zadal ob ponovnem prihodu v Trst - kjer je živel in bil posvečen v duhovnika - 2. februarja 1997 po štirinajstletnem ško-fovanju v Vittoriu Venetu, pri čemer je želel nadaljevati pastoralno linijo svojih predhodnikov Antona Santina in Lovrenca Bellomija. Prvi cilj je bilo jasno in močno pričevanje vere, ki pa je lahko verodostojno le v skupnosti ljubezni. Dalje soočenje Cerkve s težavami in pričakovanji mesta, spoznavanje novih in starih oblik revščine in občutljivost za dialog s tu razširjeno kulturo: »Raje sem videl, da bi bile moje besede vabilo k ustvarjanju novih življenjskih razmer, k spodbujanju pobud, ki bi podpirale spoznavanje in razumevanje med meščani različnega jezika in običajev, k ohranjanju in odpiranju dialoga z vsemi. In vedno tako, da sem sejal zaupanje in spodbujal upanje.« Med glavnimi pastoralnimi cilji je bilo tudi spodbujanje ekumenskega dialoga tako z drugimi krščanskimi skupnostmi kot z judovsko in islamsko skupnostjo. Tu je škof medverski dialog povezal z dialogom med kulturami, ki jih je v Trstu več, za to mesto pa je dialog med kulturami - pri tem se je navezal na besede pokojnega papeža Janeza Pavla II. -odgovornost in poslanstvo. Prav tako si je prizadeval za spravo med italijansko in slovensko komponento mesta (in Cerkve), pri čemer ni od nikogar zahteval, naj pozabi na prestano trpljenje, ampak je pozival k ohranjanju spomina ob očiščenju slednjega vsakega čustva, ki bi utegnilo opravičevati zaprtosti in delitve. Bolj kot škofu bi nagrada zlatega svetega Justa morala iti Cerkvi za njeno delovanje, je na koncu dejal msgr. Ravi-gnani, pri čemer je spomnil na aktualnost dveh stališč v zaključnem dokumentu drugega tržaškega škofijskega zborovanja. Prvo je poziv mestu, naj se sooči s položajem oseb, ki živijo v stiski in pomanjkanju in za katere je treba ustvariti storitveno mrežo in spodbujati solidarnost, prav tako pa naj sprejme priseljence, ki so zapustili svojo zemljo in tu iščejo dom in delo. Drugo pa je poziv, naj se z zaupanjem gleda na mlade, saj so prav oni prihodnost Trsta, pri čemer jim je treba nuditi primerno kulturno in poklicno izobrazbo, živ socialni čut in resno pripravljenost za prevzem odgovornosti za dobro skupnosti. (iž) 100 tisoč evrov za malega Federica V Furlaniji-Julijski krajini so za zdravljenje malega Federica (oče je po rodu iz Križa, kjer živita njegov dedek in babica) zbrali že 100 tisoč evrov. To je res neverjetna vsota, upravičeno menijo v odboru "Federicovi prijatelji'; ki je samo ne nedavni bakladi v Villi Vicentini, kjer živi Federico, zbral 5.386 evrov. Deček, ki boleha za zelo redko boleznijo, mora nujno na zdravljenje. V to plemenito humanitarno akcijo se je vključila tudi kriška vaška skupnost, med prvimi, ki se je odzvala vabilu za pomoč Federicu, pa je bilo športno društvo Vesna. V kratkem nov tečaj za pokuševalce vina Po uspehu, ki ga je v prejšnji sezoni doživel tečaj za pokuševalce vina v priredbi ONAV - tržaška sekcija vsedržavnega združenja pokuševal-cev vina - se ponuja nov tečaj. Organizatorji ga nameravajo prirediti na začetku prihodnjega leta in sicer od 28. januarja dalje. Tečaj predvideva 18 teoretsko-praktičnih lekcij, v katerih so podane osnove enologije in tehnike degustacije. Slušatelji bodo spoznali načine pridelovanja vina, vinske sorte in zadevno zakonodajo. Na koncu bodo morali tečajniki opraviti zaključni izpit, s katerim bodo pridobili diplomo strokovnjaka-degustatorja. Diploma je uradno priznana od ministrstva za kmetijstvo in gospodarstvo ter daje možnost udeležbe na uradnih ocenjevanjih vin. Tržaška sekcija združenja ONAV je bila ustanovljena leta 2000 in je članica vsedržavnega združenja, ki je nastalo v Astiju leta 1951. Za seboj ima pestro dejavnost in se uspešno razvija. Vanjo so včlanjeni Slovenci in Italijani, ki se redno srečujejo na društvenem sedežu v športno-kul-turnem centru v Lonjerju. Vsak mesec združenje priredi predavanje, predstavitev kakega vinogradnika ali vinorodnega okoliša. Večeri se zaključijo z vodeno degustacijo. Zelo priljubljeni so tudi obiski vinskih kleti in organizirani ogledi najvažnejših vinskih sejmov in prireditev. Združenje si prizadeva, da bi valoriziralo domače proizvajalce iz Tržaške pokrajine, želi pa predstavljati tudi vinarje iz sosednjih pokrajin, tudi iz Slovenije. Tržaška sekcija O.N.A.V. ima tudi spletno stran »www.onav.it«, na kateri lahko dobite vse potrebne informacije, tudi kar zadeva novi tečaj. Na voljo sta tudi telefonski številki 3334219540 in 340-6294863. Vpisovanja bodo potekala na sedežu v Lonjerju danes, 7. januarja in 14. januarja, od 18. do 19. ure. kinodvorana excelsior - Lastnik družba Generali upraviteljem kinodvorane noče obnoviti najemninske pogodbe »Naj upanje umre zadnje ...« Kinodvorana Excelsior je svoja vrata odprla v Ul. Muratti na začetku Drevoreda XX septembra v začetku 20. stoletja - Zbrali 5 tisoč podpisov proti zaprtju Bodo ljubitelji umetniškega filma izgubili svojo priljubljeno kinodvorano? kroma Capitol, Alcione, sedaj pa še Excelsior ... Kaže, da bomo od februarja še ob eno zgodovinsko kinodvora-no. Znameniti kinodvorani Excelsior, ki je svoja vrata odprla v Ul. Muratti na začetku Drevoreda XX septembra tam nekje v začetku 20. stoletja, so namreč šteti dnevi. Pa ne zaradi bankrota ali vse skromnejšega obiska ljubiteljev italijanskih in tujih umetniških filmov t.i. »d'essai'« na velikem platnu, pač pa zato, ker so upravitelji v najemu, lastniki - družba zavarovalnice Generali - pa jim nočejo obnoviti najemninske pogodbe, ki je zapadla pred letom dni. »Še vedno čakamo, da zazvoni telefon in se končno oglasi kdo od družbe Generali. Telefon pa je že nekaj mesecev tiho,« nam je zaupala gospa Evelyn Dewalt, predstavnica družbe Era, ki že 24 let upravlja kinodvorano Excelsior. Z njo smo se v zadnjih nekaj tednih slišali skorajda vsak dan, situacija pa se nikakor ni spremenila. »Zavlačujejo, stvar pa postaja skrajno neokusna.« Upravitelji pa niso ostali križem rok in pred mesecem dni so začeli pri blagajni zbirati podpise za rešitev tega mestnega bisera. »Ljudje so besni, spodbujajo nas, naj ukrenemo in glasneje reagiramo. Imajo nas zelo radi in težko sprejemajo možnost, da nas ne bi bilo več, da bi Trst izgubil še zadnjega izmed domačih in pristnih filmskih hramov. Doslej smo zbrali kakih pet tisoč podpisov, kar res ni malo, ljudje pa še vedno prihajajo v kino in nam izkazujejo solidarnost in podporo.« Predstavnikom družbe Generali so upravitelji kinodvorane celo ponudili stvarno alternativo, se pravi konkretno preureditev kinodvorane; družba Generali bi tako upravljala spodnje prostore, kjer sta danes »sinja« dvorana in blagajna, medtem ko bi kinu Excelsior ostala velika dvorana v prvem nadstropju. O tej možnosti pa se lastništvo še ni izrazilo ... »Družba Generali ima svoj sedež v Milanu, tam pa jim ni mar za našo usodo. Oni so podjetniki in seveda ciljajo na čim višji zaslužek in na razvoj.« Po neuradnih vesteh smo izvedeli, da bodo na tem mestu odprli nov trgovski center, kakor da jih ne bi bilo v mestu dovolj, v najslabšem primeru pa novo bančno podružnico. Svoje zadnje dejanje se bo v kinodvorani Excelsior odigralo sredi januarja, ko bo zgodovinsko poslopje gostilo že tradicionalno, vsakoletno filmsko prireditev Trieste Film Festival. S tem dogodkom pa bo za enkrat padel zastor nad kinodvorano. »Naj upanje umre zadnje,« se je od nas poslovila gospa Dewald. Ko bo končno telefon zabrnel, bomo izvedeli ali bomo odslej morali na ogled filma v mestne multi-dvorane, ki neizbežno favorizirajo veliko distribucijo ameriških velikanov, ali pa v »domačo dnevno sobo« in se prepustili kakovostni sedmi umetnosti. Sara Sternad 8 Sreda, 17. decembra 2008 TRST / dsi - V sodelovanju s škofijsko komisijo za pastoralo in družino Predbožični večer tokrat posvečen odrešitvi in upanju Na temo Rešeni v upanju je predaval mariborski pomožni škof msgr. Peter Štrumpf V Peterlinovi dvorani je tokrat spregovoril msgr. Peter Štrumpf kroma Pred božičnimi prazniki je Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju s škofijsko komisijo za pastoralo zakoncev in družin povabilo v svojo sredo mariborskega pomožnega škofa msgr. Petra Štrumpfa. Večer je namreč sodil tudi v okvir pobud škofijske komisije, ki letos pripravlja niz srečanj po zgledu tistih, ki so jih že priredili pred dvema letoma in so žele veliko uspeha, sta v Peterlinovi dvorani podčrtala člana komisije Tatjana Oletič in Marijan Kravos. Svojemu razmišljanju je škof Štrumpf po zgledu okrožnice papeža Benedikta XVI. dal naslov Rešeni v upanju. Jasno in privlačno izvajanje, diapozitivi in vpletanje primerov iz vsakdanjega življenja ter iz zgodovine Cerkve je srečanje še posebno obogatilo. Upanje ni nekaj zgolj krščanskega, temveč splošno človeškega, človek je namreč tudi bitje, ki hrepeni, je uvodoma poudaril Štrumpf. Sveto pismo pa razodeva, da upanje ni samo psihološko stanje človeka, ampak je sad vere, ki mora v današnji družbi puhlih vrednot pokazati smisel. Za upanje so odločilni štiri momenti, je poudaril Štrumpf in jih v nadaljevanju srečanja tudi analiziral. Na prvem mestu je dojemanje časa. Mladi se danes težko soočajo s sedanjostjo in prihodnostjo, živijo dan za dnem, želja ne uresničujejo in minevanje časa jim ne prinaša zo- renja: zato, ker nihče ne misli, da bo sedanji čas minil in da je njegova odgovornost do prihodnosti v tem, da uresniči, kar načrtuje. Drugi moment pri grajenju upanja je izkušnja ljubezni. Čustva so naša povezava z drugimi ljudmi in tudi z idejami, čeprav se danes zelo širi porabništvo čustev. Problem tiči v pojmovanju ljubezni, ki izgublja prvenstveno obliko darovanja. Izkušnja Boga je tretji moment. Bog je temelj upanja, edino njegova ljubezen daje možnost, da vzdržimo v nepopolnem svetu in ne izgubimo polet upanja, njegova ljubezen je jamstvo večnega življenja, je dejal Štrumpf. Svetost, torej zgled svetnikov, pa je tista sila, ki spreminja svet. Zadnji moment upanja je kultura krhkosti, ki uči sprejeti nepopolnosti in vidi v tem posebno moč. Ob tem je Štrumpf postavil še nekaj količkov, ki utrjujejo upanje. Šola upanja je molitev, saj je prava molitev dogajanje notranjega čiščenja. Trpljenje, pred katerim danes le bežimo in se z njim ne soočimo, mora postati učna ura upanja. Med temeljnimi prvinami človečnosti je namreč na prvem mestu ljubezen do bližnjega. Za kraj učenja in urjenja upanja je Štrumpf posredoval misel na poslednjo sodbo, delati je treba za čas prehoda v večno življenje. Pot do cilja pa kaže tudi zvezda upanja, božja mati Marija. (tj) TURIZEM - Niz srečanj italijansko-ameriškega kulturnega inštituta Spoštovati tuje kraje in ljudi Okrogla miza na temo antropologije potovanj - Vsak turist se lahko odloči za potovanje, ki spoštuje krajevno prebivalstvo Srečanje na temo Antropologija potovanj je pred dnevi privabilo veliko poslušalcev, ki so v prostorih Italijansko-ameriškega kulturnega inštituta v Trstu prisluhnili strokovnjakom s področja antropologije, potovalnega novinarstva in etnografije. Posegi so bili ovrednoteni s pričevanji »izkušenih potnikov«, ki so se opredelili za trajnostni turizem. Ob koncu je iranska pisateljica Ariane Bag-hai spregovorila o svoji novi knjigi, ki zaobjema tri dramske pripovedi, od katerih je zadnja posvečena prav Trstu. Posvet sodi v niz dvajsetih srečanj, ki jih je v letu 2008 priredil italijansko-ameriški inštitut iz Ulice Roma. Na zadnjem letošnjem srečanju je besedo najprej prevzel profesor jezikov in tuje književnosti na tržaški univerzi Gian-paolo Dabbene, ki je orisal koncepcijo religije Indijancev v Severni Ameriki. Izhajal je iz teze, da pri vseh plemenih Indijancev ne najdemo besede, ki bi v celoti uokvirjala pomen, ki ga zahodni oziroma katoliški svet pripisuje religiji. Antropologi in etnografi morajo pri tem upoštevati, je nadaljeval profesor, da se Amerika razprostira na dveh celinah, kjer živi na tisoče etničnih skupin, s samostojno izoblikovanim pojmovanjem nadnaravnega. Vsem različicam pa je skupno, da je vsaka religija povezana s kultom različnih duhov. Medtem ko plemena Dakota, Sioux in Cheyenne častijo kraj Black Hills, kjer počivajo duše prednikov, pleme Shos-honi časti upodobitve na skalah v kraju Wind River kot hiše duhov. Rojstvo dvojčkov pa je od nekdaj pritegnilo pozornost kjerkoli po svetu: tako pri indijanskem plemenu Tuscarora, ki razlaga nastanek človeštva z bojem med dobrim in hudobnim dvojčkom, kot mit o Romulu in Remu, ki sta ustanovila Rim, je zaključil Debbene. Potovalna novinarka Chiara Me-riani je trenutno stanje potovalnega novinarstva označila za slabo. Na področju turizma je preživetje novinarskih redakcij, tako tiskanih medijev kot radijskih ali televizijskih, pogosto odvisno od sponzorjev. Ekonomski faktor je torej ključen in zato neposredno ali posredno vpliva na vsebino medijskih izdelkov. Reportaže so tako večkrat le fiktivni konstrukti realnosti, ki jih turistični operaterji in multinacionalke posredujejo javnosti preko medijskih prispevkov, ki so le neke vrste ad hoc pripravljene razglednice. Večina potnikov se zadovolji s prejetimi informacijami in prezira dejstvo, da bo le slabih 10% cene potovanja ostalo v obiskani državi (oziroma le 1% lokalnemu prebivalstvu!), ostalo pa si bodo razdelile letalske družbe (60%) in multinacionalke (30%). Zaradi tega se je smiselno ozavestiti in se odločiti za potovanja, ki spoštujejo trajnostni turi-zem,je poudarila Merianijeva. Sledilo je pričevanje arhitekta Maurizia Predassa, ki se je že v mladih letih odločil za potovanja v skladu z načeli kulturnega in naravnega turizma. Antonio Luigi Palmisano, profesor Antropologije na Univerzi v Trstu (sicer tudi koordinator srečanja), je v svojem posegu poudaril pomen vzpostavitve stika z lokalnimi prebivalci, ki nas lahko vpeljejo v realno življenje obiskanega kraja: na ta način se lahko izognemo okrnjenemu utrinku kraja, ki nam ga vsilijo akterji, ki razpolagajo z ekonomsko močjo na področju turizma. Besedo je na koncu prevzela iranska antropologinja in pisateljica Ariane Baghai, ki živi v Trstu od leta 1997. Na novo izdana knjiga »Etnodrammi. Tre incursioni nella drammaturgia et-nografica« bo uradno predstavljena danes ob 18.30 v sejni dvorani Železniške postaje. Prva dramska pripoved je namenjena Etiopiji, druga Afganistanu, tretja pa Trstu. Jasmina Strekelj Za govorniško mizo so se zvrstili številni govorniki kroma FERNETIČI - Pred božičnimi in novoletnimi prazniki Policisti so si voščili Tržaška in koprska policija dobro sodelujeta, toliko bolj po padcu meje Tržaški in koprski policisti so si kot običajno segli v roke pred prazniki. Tržaški kvestor Francesco Zonno in direktor PU Koper Božidar Štemberger (od desne proti levi na sliki Kroma) sta si na Fernetičih izmenjala darili in potrdila, da je medsebojno sodelovanje plodno. Prisotni so bili tudi tržaški prefekt Giovanni Balsamo in okoliški župani. Družabnost se je nadaljevala na policijski postaji na Opčinah. Pressburger danes v Mieli V gledališču Miela bodo danes predstavili knjigo Nel regno oscuro, ki jo je napisal Giorgio Pressburger. Gre za prvi del trilogije, ki je pravkar izšel pri založbi Bom-piani; v njem je Pressburger prehodil dvajseto stoletje in skozi življenjske zgodbe najrazličnejših osebnosti, spregovoril o idealih, diktaturah, grozodejstvih, ki so zaznamovale prejšnje stoletje. Ob avtorju bosta o knjigi spregovorila Elvio Guagnini in ANdrea Za-nettovich, nekaj odlomkov pa bo prebral Alessandro Mizzi. Klavirski recital Arenskij, Borodin, Rahmaninov in drugi skladatelji bodo protagonisti klavirskega recitala, ki bo nocoj na sporedu na konservatoriju Tartini. Ob 20.30 bosta za klavir sedla Laura Tringale in Paolo Bi-doli. Po 16 letih bodo ponovno odprli muzej Marsikdo najbrž ne ve, da je v Ulici Imbriani mestni muzej krajevne zgodovine (Civico museo di Storia Patria). Danes ob 17. uri ga bodo po šestnajstih letih ponovno odprli javnosti (tudi po zaslugi mecenov Fulvie in Fulvia Costantinidesa, ki sta prispevala k njegovi obnovi). Dva koncerta v Bregu Občina Dolina organizira danes ob 20.30 v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu, božični koncert Mednarodne Akademije iz Križa pod vodstvom opernega pevca in profesorja petja Aleksandra Švaba, ki v Ljubljani in v Križu pri Trstu vodi izpopolnjevalni tečaj opernega petja. V četrtek bo ob 20.30, v župnijski cerkvi v Dolini, koncert vokalne skupine »Gospel Choir FJK«. Otroška urica V teh predprazničnih dneh, ko vsi mrzlično hitimo po nakupih in ko si raznovrstne prireditve sledijo kot po tekočem traku, nam v knjižnici ponujajo možnost, da se za trenutek umirimo in skupaj z najmlajšimi prisluhnemo božični pravljici. Jutri bo namreč v čitalnici Narodne in študijske knjižnice ob 16.30 pravljična urica, ki bo pričarala božično razpoloženje. Alenka Hrovatin bo otrokom s pomočjo knjižnih ilustracij razkrila zgodbico finske pisateljice Pirko Vainio Angelček brez perutničk. Otroci bodo potem izdelali obeske za božično drevesce, ki se bodo navezovali na vsebino pravljice. Mladim obiskovalcem bo na razpolago tudi bogata bera knjig z božično in zimsko tematiko, ki so v tem prazničnem mesecu razstavljene na lepo okrašenih knjižnih policah, njihovi spremljevalci pa bodo lahko prav tako segli po primernem čti-vu za odrasle. Tudi recital slovenske in italijanske literature V kavarni San Marco se nadaljujejo literarna in glasbena srečanja iz niza La parola alla scrittura. Igralka Ariella Reggio bo v petek ob 18. uri predstavila izbor poezij ameriške avtorice Emily Dickinson, na klavir jo bo spremljal Silvio Donati. V soboto (ob isti uri) bo na sporedu recital o odnosu moški-žen-ske, ki ga bosta podala igralca Slovenskega stalnega gledališča Nikla Petruška Panizon in Romeo Gre-benšek. Na sporedu bodo Kosovel, Kocbek, Minatti, Paravidino in drugi avtorji, na harmoniko ju bo spremljal Igor Zubin. Niz se bo zaključil v nedlejo ob 18. uri s koncertom klasične glasbe v izvedbi tržaškega kvarteta Weber String Quartet. / TRST Sreda, 17. decembra 2008 9 škedenj - Nabirka za Fundacijo Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin OŠ Grbec - Stepančič za revne in bolne otroke Na šoli so zbrali denar, ki so ga izročili predstavnikom fundacije Včeraj celodnevna stavka in demonstracije mladih zdravnikov, ki opravljajo univerzitetno specializacijo Mladi zdravniki, ki opravljajo univerzitetno specializacijo, so imeli včeraj enodnevno državno stavko. Roke so prekrižali, ker je pokojninski sklad INPS sklenil povečati odstotek denarja (od 16% na 25%), ki ga morajo zanj odšteti od mesečne plače. INPS namreč ne upošteva, da tako imenovani »spe-cializzandi« vlagajo tudi v drugi obvezni sklad zdravnikov in zobozdravnikov ENPAM. Mladi zdravniki naj bi bili - ob že tako skromni plači - po novem ob 160 evrov na mesec, vrniti pa bi morali tudi preko tri tisoč evrov za prejšnja leta. Osrednja demonstracija protestnikov je bila v Rimu. Udeležila se je je tudi delegacija tržaških zdravnikov, ki so se dan prej, se pravi v ponedeljek, srečali z vodstvom deželnega INPS in na zdravniški zbornici v Trstu tudi predstavili javnosti vsebino protesta. Na ministrstvu za delo je bilo zdravnikom zagotovljeno, da bo vlada z odlokom povišanje zamrznila, dokler ne bo natančneje preučila zadeve. V deželah, kjer so že začeli pobirati povečano vsoto, pa naj bi univerzitetnikom ta denar povrnili. Protestniki so ministru za delo Sacconiju dali čas do petka, da izda obljubljeni odlok, v nasprotnem primeru se bo mobilizacija nadaljevala prihodnji teden. Treba je vedeti, da »specializzandi« niso zanemarljiv člen zdravstvenega sistema. V Trstu jih je kar štiristo in v določenih oddelkih predstavljajo levji delež delovne sile. Sporazum za varnost pri delu na gradbiščih Občina Trst, delodajalske organizacije in sindikati so včeraj na županstvu sklenili pomemben dogovor za varnost pri delu na gradbiščih, ki bo v prihodnosti omogočal številne kontrole v tržaški občini. Nadzor bo izvajal poseben teritorialni paritetni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki omenjenih subjektov. Sporazum so podpisali občinski odbornik Franco Bandelli, državno združenje gradbenikov Ance, združenji obrtnikov Confartigianato in CNA ter sindikati Cgil, Cisl in Uil. Otroci, njihovi starši in vzgojiteljice so rade volje pomagali manj srečnim otrokom kroma Božični čas, je čas, ko se spomnimo tudi na tiste, ki niso tako srečni kot mi. Učiteljstvo OŠ Grbec -M.G.Stepančič ter vzgojiteljice OV iz Škednja in od Sv. Ane se je odločilo, da ob božiču priredi dobrodelno na-birko za Fundacijo Luchetta Ota D'Angelo Hrovatin. Predstavnik Fundacije Gianni Scarpa je v četrtek, 11. decembra, otrokom, učiteljem in predstavnikom staršev predstavil namen in delovanje Fundacije, ki je nastala leta 1998 po tragični smrti tržaških novinarjev, 28. januarja 1994 v Mostarju ob eksploziji granate. Delovanje Fundacije temelji na prostovoljnem delu članov in prispevkih posameznikov. Od leta 1998 do danes je gostila družine in pomagala pri zdravljenju nad petstotih otrokom iz 27 držav, na primer iz bivše Jugoslavije, Romunije, Venezuele, Mongolije in Iraka. Bolne otroke ne zdravijo samo v tržaški otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo, ampak tudi v drugih italijanskih mestih. Fundacija sodeluje tudi z ustanovo Karitas. Ustanovitelji so nad delovanjem Fundacije izredno navdušeni, saj s svojim neutrudnim in vztrajnim delom pomagajo revnim družinam in bolnim otrokom. Zbrani denar so otroci izročili predstavnikom Fundacije na boži-čnici v petek, 12. decembra. jubilej novinarskega kolege Saša Rudolf danes slavi sedemdeset let Kdo bi si mislil, da si je naprtil že sedmi križ. Mladeniško postaven, vsestransko odprto razgledan, živahnega nastopa, dobrohotno hudomušno pikri svetovljan Saša Rudolf slavi okroglih sedemdeset. Dolga, razvejano bogata in plodna življenjska pot. Kratke hlače je začel trgati v klopeh ljubljanske osnovne šole in jih raztrgal v tržaških. Potem si je nataknil dolge hlače, ki jih nosi še danes, in je z zvrhano mero odločnosti, poln idej in načrtov zasedel klop v nižji srednji, nato pa na realni gimnaziji oziroma na znanstvenem liceju France Prešeren, kot mu pravijo danes, kjer se je tudi preizkušal v pisateljevanju in pesništvu v Literarnih vajah, nakar je še bežno povohal univerzo. V tedaj razburljivih in večkrat ideološko napetih študentskih letih se je znašel v Radijskem odru pod režisersko taktirko prof. Peterlina. Mučila in gnala pa ga je časnikarska žilica. Naslanjajoč se na izkustva literarnih dosežkov iz dijaških let se je lotil nelahkega poklica. Začel je pisati za Mladiko, Novi list, Družino, Primorski dnevnik in druge izseljeniške publikacije, poleg tega pa urejal še očetov tednik Demokracija. V tistem času je bil tudi politično angažiran v Slovenski demokratski zvezi in potem v Slovenski skupnosti. Izvoljen je bil v tržaški pokrajinski svet in so mu poverili odborniško funkcijo. Stopil je v zakonski stan, a v hotenju preseganja utesnjenosti zamejskega prostora se je, po zaposlitvi v redakciji RAI Radia Trst A, pretežno posvetil športnemu časnikarstvu in poklicna pot ga je peljala v svet svetovnih športnih dogajanj širom petih zemeljskih celin. Poročal je s svetovnih in evropskih prvenstev, z letnih in zimskih olimpijskih iger: iz Munchna - tiste so bile najbolj presunljive Saševe reportaže - Montreala, Moskve, Innsbrucka, Los Angelesa, Sarajeva, iz Španije, Mehike in Argentine in od drugod. Ta izkustva in doživljaji so mu potem dali snov za objavljeni knjigi Olimpijski ogenj in dim in Mundial, v katerih je opisal ne le športne dogodke in dosežke, ampak tudi obiskane kraje in ljudi, v Argentini tudi zdomsko stvarnost. Svoje dopisniško potepanje je slavljenec, ne brez kančka skritega obžalovanja, zaključil kot glavni in odgovorni urednik redakcije Radia Trst A in kot tisti, ki je na ekranu prvi najavil začetek slovenskih televizijskih oddaj. pesek - V nedeljo koncert v priredbi SKD Krasno polje Črnska glasba skupine Aeternum Moški vokalni kvintet iz Prekmurja v župnijski cerkvi izvajal pesmi iz klasične zakladnice gospel in spiritual Slovensko kulturno društvo Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v nedeljo, 14. decembra, v sodelovanju z Občino Dolina priredilo v župnijski cerkvi na Pesku koncert v pričakovanju na božične in novoletne praznike. Nastopili so člani moškega vokalnega kvinteta Aeternum iz Čren-šovcev v Prekmurju, ki od leta 2004 veliko nastopajo v Prekmurju in drugje po Sloveniji, tokrat pa so se prvič predstavili na italijanski strani meje. Ključni motiv za nastanek skupine je bila želja po ustvarjalnosti in silno navdušenje nad a cappella petjem. Mladi glasbeniki so se najprej lotili slovenskih ljudskih ter črnskih duhovnih pesmi. Kasneje so program dopolnili še z dalmatinskimi pesmimi, tem pa so dodali slovenske in tuje pop/jazz skladbe. V nedeljo so se predstavili z izborom glasbenih odlomkov črnske duhovne glasbe. Tako so lahko prisotni prisluhnili pesmim iz klasične zakladnice gospel in spiritual, kot so npr. Go tell it on the mountain, Were you there ali Amen, kot tudi drugim znanim melodijam, kot sta npr. Happy day in Jingle bells. Nastop kvinteta Aeternum je v nedeljo ustvaril posebno prijetno glasbeno vzdušje, ki je zadovoljilo tako poslušalce kot izvajalce. (Za) Zdaj pa, upokojen, brezskrbno in športno veselo uživa svojo tretjo mladost. Še na mnoga leta, Saša! Lojze Abram Koncert vokalnega kvinteta Aeternum kroma Božični sejem v Nabrežini Tudi v nabrežinskem Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden so pripravili tradicionalni božični sejem, ki bo od danes do sobote (med 16. in 20. uro) in bo nudil mladim in starejšim obiskovalcem izredno bogat spored. Po odprtju, ki bo danes ob 16. uri, bo ob 18. uri uradno odprtje in predstavitev razstav ob glasbenem utrinku DPZ Kraški slavček (vodi M. Ferlan). Občudovali bomo lahko ilustracije »Potovanje« Dunje Jogan, »Šahovnice in šahovske figure« iz zbirke Dušana Kalca in božične motive na izdelkih gojenk goriške šole klekljanja. Istočasno bo potekalo nagrajevanje šahovskega turnirja za otroke. Jutrišnji popoldan bo posvečen otrokom, saj bo na vrsti božični pozdrav nabrežinskega vrtca in osnovne šole Virgila Ščeka, nato pa ura pravljic, ko bo ob 17.30 lutkovna skupina TIPITAPI liceja A. M. Slomška priredila predstavo Poročno potovanje. Tudi petek bo mladostno obarvan, saj je ob 16. uri na programu predstavitev Grudnovega koledarja 2009 v sodelovanju s srednjo šolo Iga Grudna. Stene dvorane pa bodo okrašene z ilustracijami, ki so jih dijaki izdelali v okviru projekta Slikarji Krasa pod vodstvom mentoric Nadje Doljak in Ani Tretjak. V soboto se bo božični sejem zaključil s pravljično urico Angel miru in božično delavnico, ki ju bodo vodili animatorji mladinskega društvenega krožka. Istočasno bodo predstavili novo knjigo Lučke Pe-terlin Od Miklavža do Božiča, ki obsega dve otroški igrici, eno za miklavžev, drugo pa za božični čas. Opremljena je tudi z zgoščenko v izvedbi Radijskega odra. Vsak dan med 16. in 20. uro bodo obiskovalce vabili še bogat srečelov z izvirnimi nagradami in razstavne stojnice z uporabnimi in dekorativnimi izdelki iz suhega cvetja, blaga, svile in keramike, pa še nakit, vezenine, božični okraski, voščilnice, slike in vse, kar si v božičnem času oko in srce poželi. (Z. P.) Film Alice's Restaurant V prostorih kluba Cappella Underground se danes nadaljuje niz Prepovedano prepovedati: ob 20. uri bodo predvajali film Alice's Restaurant (ZDA, 1969). Vstop prost. 10 Sreda, 17. decembra 2008 TRST / Včeraj danes Danes, SREDA, 17. decembra 2008 LAZAR Sonce vzide ob 7.40 zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.42 - Luna vzide ob 22.24 in zatone ob 11.07. Jutri, ČETRTEK, 18. decembra 2008 GRACIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,6 stopinje C, zračni tlak 1015,2 mb pada, veter 31 km na uro vzhodnik, vlaga 71-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. decembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (040 302800), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (040 631785). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - Dvorana je rezervirana. ARISTON - 16.30, 20.00 »Vichy Cristina Barcelona«; 18.15, 21.30 »Deep Water«. CINECITY - 16.30, 17.40, 18.30, 20.00, 21.30, 22.00 »Ultimatum alla terra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; 16.00, 20.25 »Saw V«; 22.10 »Torno a vivere da solo«; 16.00, 18.00, 20.00 »Bold 3D* - Un eroe a quattro zampe«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Twilight«; 16.30, 19.50, 22.15 »Nessuna verita«; 17.50, 22.00 »Changeling«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »The Millionaire«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.45, 21.00 »La felicita porta fortuna -Happy Go Lucky«. FELLINI - 18.45, 22.15 »Giu al Nord«; 17.00, 20.30 »Si puo' fare«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 20.15 »Mamma mia!«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Come Dio comanda«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.15, 22.15 »Passengers - Mistero ad alta quota«. KOPER - KO LOSE J - 17.00, 19.10, 21.20 »Dan, ko bo obstala Zemlja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Madagaskar 2«; 17.40, 19.40, 21.40 »Preberi in zaž-gi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.15, 22.15 »Nessuna verita«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Saw V«; 18.15 »Qualcuno con cui correre«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Twilight«. SUPER - Film prepovedan mladim pod. 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Ultimatum alla terra«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »Come Dio comanda«; Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10, 22.10 »Saw V«; Dvorana 4: 17.30 »Twighlight«; 20.30 »Rac-conto di Natale«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »La felicita porta fortuna - Happy Go Lucky«. 81 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave Neže Milič Iz oči.... Predstavila jo bo Jasna Merku. Z glasbo bosta dogodek popestrila Tina Renar in Aljoša Saksida. Odprtje razstave bo danes, 17. decembra, ob 18. uri. TFS STU LEDI - ENA PTIČKA PRILETELA vabi na večer otroške ustvarjalnosti (s podporo tržaške pokrajine in ZSKD) danes, 17. decembra, ob 18.30 v centru Anton Ukmar -Miro pri Domju. Sodelujejo: OPZ F. Venturini, OFS OŠ Fran Milčinski s Katinare, harmonikaša Marko Ma-nin in Erik Kofol in OFS Stu ledi. Vljudno vabljeni. MEDNARODNA AKADEMIJA ZA SO-LOPETJE KRIŽ v sodelovanju z Združenjem za Križ, vabi v četrtek, 18. decembra, ob 20.30 v dom Albert Sirk na »Koncert opernih arij« v izvedbi udeležencev Mednarodne akademije pod mentorstvom maestra Aleksandra Švaba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA V SODELOVANJU Z SKGZ, SKD VALENTIN VODNIK IN ZSKD vabi na predstavitev Jadranskega koledarja v petek, 19. decembra, ob 18.30 uri v Kulturni dom SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prisotna bo avtorica Vesna Guštin Grilanc. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kvartet Nomos. UČENCI OŠ FRANA MILČINSKEGA IN NSŠ SV. CIRILA IN METODA vabijo na božični koncert, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Trojice na Katinari. Sodeluje pevki zbor Tončka Čok. BOŽIČNE MELODIJE ŽE ODMEVAJO Trebenska godba jih igra... prisluhni jim tudi ti, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v ljudskem domu v Trebčah! Ob naši spremljavi bo pela prof. Martina Feri. DECEMBRA V ZGONIKU v znamenju solidarnosti, gledališča, glasbe, športa in enogastronomske ponudbe. Občina Zgonik prireja v decembru v sodelovanju s krajevnimi društvi: v soboto, 20. decembra, »Jaz in one, skratka me: Ženske« (Premiera), v Škc v Zgoniku, ob 20.30, nastopa Miranda Caharija, režija Mario Uršič; v nedeljo, 21. decembra, »Tekmovanje v Orientee-ringu, pred ŠKC v Zgoniku, ob 10.30 prvi štart (zbirališče od 9.30); v soboto, 27. decembra, »FVG Gospel Choir«, v župnijski cerkvi v Zgoniku, ob 18. uri; v soboto, 27. decembra, »Delavnica okusov«, v vinoteki v Zgoniku, ob 19.30. Vstop prost. Pobudo sta omogočili Dežela F-JK in Pokrajina Trst. SKD VESNA - GLASBENI USTVARJALCI vabijo na božičnico v soboto, 20. decembra, ob 18. uri, v Kulturni dom Albert Sirk v Križu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na »Tradicionalni koncert ob zaključku leta« v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri, v nabrežinski občinski telovadnici. Gost večera ansambel Ano ur'co al'pej dvej. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD Valentin Vodnik prireja v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30 v dvorani Valentina Vodnik v Dolini praznični nastop gojencev glasbene šole in pihalnega orkestra Breg. Toplo vabljeni. DRUŠTVO MARIJA KOGOJA, MARIJIN DOM IN SVETOIVANSKA ŽUPNIJSKA SKUPNOST vabijo na celovečerni koncert Slovenskega okteta, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 20.30, v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu. Koncert omogočata Slovenska prosveta in ZKB. SKD PRIMOREC vabi na ogled slikarske in fotografske razstave Marinelle Terbon »Zgodbe, ki so mi jih (jalcrija Vljudno vas vabimo na odprtje razstave Štefana Turka 'imae, DANES, 17. DECEMBRA OB 18. URI ■ Umetnika in razstavo bo predstavila Nives Marvin • V Tržaški knjigarni Trst, Ul. sv. Frančiška 20 Jagodo in Robertota je osrečilo rojstvo Katarine Z njima se veselimo in deklici želimo vse najboljše družine Škerk in Pernarčič Malemu Maju trikratni zdravo! Viliju Bečaju, ženi Ticijani in tudi bratcu Aleksu čestitamo vsi pri Zarji Gaji Daleč tja v prihodnost se življenja cesta vije, naj med potovanjem nate ves čas sonce sije. Dragi LuciatlO za tvoj 60. rojstni dan te besede naše sprejmi in naša prisrčna voščila prejmi, Marica, Sabrina, Christian, Paolo in priljubljeni vnukinji Veronica in Micaela Čestitke vedno pripovedovali nonoti« ob sobotah in nedeljah, od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure. Razstava bo odprta do 28. decembra. RAZSTAVA starega kraškega pohištva restavriranega na tečaju, ki ga je organiziralo društvo Noe', bo odprta do 31. decembra v Škerkovi hiši v Šempolaju s sledečim urnikom: ob sobotah od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 9.30 do 12. in od 14. do 16. ure. Info.: 349-8419497. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z USCI vabi na niz koncertov v sklopu revije Nativitas: Škedenj, Cerkev sv. Lovrenca. 6. januarja 2009, ob 18. uri, nastopajo MePz Jacobus Gallus, MePz Rdeča zvezda, Oktet Odmevi, OPZ iz Zgonika; Nabrežina, Cerkev sv. Roka, 11. januarja, ob 16. uri, nastopajo MePZ Igo Gruden, DPZ Kraški slavček, glasbeni utrinek s harmonikaši; Milje, Stolnica, 11. januarja 2009 ob 15.30, nastopa MeMPZ Trst z glasbenimi utrinki. MICHELLE, danes slaviš tvoj 9. rojstni dan! Bodi vedno srečna in naj bodo tvoja otroška leta še naprej vesela. To so želje mame, none in vseh, ki te imajo radi. Danes v Trnovci se veselimo, ker z našo MICHELLE 9. rojstni dan slavimo! Lepo te bomo objeli, veliko zdravja in sreče zaželeli. To ti želi tvoja bižnona iz Gropade. MICHELLE! Naj otroštvo tvoje bo veselo, brez muk šola in popoldansko delo! Leta srečna bodo naj in zdrava, tvoj pot pa varna, gladka, prava! Vse najboljše ti želijo teta, stric, Sonja, Marko, Erika in Robi. MICHELLE! Naj ti iskrice v očeh žarijo, šola, ples in igra naj ti Založba Mladika vabi danes, ob 18. uri v razstavno dvorano NŠK v Narodnem domu v Trstu (ul. Filzi 14) na predstavitev knjige Eveline Umek PO SLEDEH FATE NORGANE. MARICA NADUŠEK BARTOL 1867-1940. Sodelujejo: Milica Kravos, Dušan Jelinčič, Christina Biber in avtorica. s podporo: PROVINCI t^J TRŽAŠKA IVINCIA DI TRIESTE POKRAJINA TFS STU LEDI vabi na večer otroške ustvarjalnosti ^na ptička priletela danes, 17. decembra, ob 18.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju SODELUJEJO: • OPZ F. Venturini • OFS OŠ Fran Milčinski s Katinare • harmonikaša Marko Manin in Erik Kofol • OFS Stu ledi bodo v dopolnilo! Vse najboljše za tvoj rojstni dan ti Josette in Marisol želijo. Danjelu se je pridružil bratec DENIS. Povečani družini Čuk čestitamo in želimo vse najboljše. Družini Pečar in Sodomaco. Bodočega mesarja smo dobili, saj SERGEJ se je rodil. Vso srečo, zdravje in veselje želimo malemu očku Igorju, mamici Ludmili in sestrici Katerini. Magda, Stojan, Alenka, Alek in posebno pa še Janja in Mateja. S Izleti ZIMOVANJE na Pohorju prireja Slovenski dijaški dom S. Kosovel Trst, od 2. do 6. januarja 2009, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Za informacije pokličite na tel. 040573141, e-mail: info@sddsk.org. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE COŠ A. BUB-NIČA prirejajo božičnico, ki bo v župnijski dvorani »Sala Roma« v Miljah v petek, 19. decembra, ob 15. uri. Toplo vabljeni! UČENCI IN UČITELJI COŠ P. TOMA-ŽIČA iz Trebč obveščamo vaščane, da bo tradicionalno božično kole-dovanje potekalo v ponedeljek, 22. decembra, v popoldanskih urah in torek, 23. decembra, v jutranjih urah. ZDRUŽENJE STARŠEV O.Š. FRAN MILČINSKI S KATINARE tudi letos organizira silvestersko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori. Zimovanje bo potekalo od 30. decembra do 4. januarja, namenjeno pa je vsem družinam, ki imajo otroke (od vrtca do višje). Organizirali bomo smučarski tečaj, nočne sprehode, ogled razsvetljenega slapa Peričnika v zimski preobleki. 1. januarja je predviden poskus sankanja s pasjo vprego (sleddog). Možno je še drsanje, krpljanje in nočni spust s sanmi. Če bo snega dovolj, bodo otroci s skupnimi močmi gradili snežene gradove in igloo-je. Za vse dodatne informacije in prijavo lahko pokličete od 24. decembra na 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali na e-mail: franmilcinski@gmail.com. LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja informativni dan za dijake tretjih razredov nižjih srednjih šol ter njihove starše in sicer v petek, 16. januarja 2009, od 18. do 20. ure. H Mali oglasi DEKLE z večletno delavno izkušnjo z otroki išče delo kot otroška varuška v jutranjih urah. Klicati na tel. št.: 347-3052843. PRODAM železne cevi, od metra do 5 metrov dolžine, razne debelosti. Tel. št.: 040-280910. PRODAM VESPO px 150, staro 25 let (l. 1983), edini gospodar, v odličnem stanju, prevoženih 23.000 km, vedno v garaži. Cena 2.100 evrov. Tel. 040-576116. PRODAM mikro vozilo znamke tas-so, motor diesel, 500 cc, moč 4 kw, avtomatski menjalnik. Informacije nudimo na št. 347-9165408 ali 3405691216. Z VELIKO IZKUŠNJAMI ter vesela do dela z bolnimi in ostarelimi osebami, gospa išče delo. Tel.: 3296055490. ZEMLJIŠČE veliko približno 500m, dajem v najem za 300,00 evrov mesečno. Direkten vhod z Državne ceste 14 za Bazovico. Primerno za camping ali za depozit raznih materialov. Tel. 040-576116. Id Osmice OSMICA PRI PIŠČANCIH. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci 5. Vabljeni. Tel.: 040229270. OSMICA je odprta pri farmi Kraljič, Prebeneg 99. Tel. 335-6322701. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. V MEDJIVASI št. 10 sta odprli osmi-co Mavrica in Sidonja. Tel. 040208987. Vabljeni! Loterija 16. decembra 2008 Bari 62 48 18 43 44 Cagliari 71 7 60 43 30 Firence 48 35 76 60 71 Genova 38 32 14 6 82 Milan 90 84 18 62 76 Neapelj 20 86 23 80 81 Palermo 85 41 8 38 23 Rim 17 89 23 8 2 Turin 80 84 48 44 13 Benetke 69 41 74 24 72 Nazionale 39 8 56 44 53 Super Enalotto Št. 151 17 20 48 62 85 90 jolly 69 Nagradni sklad 4.021.203,75 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.594.565,43 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 24 dobitnikov s 5 točkami 25.132,53 € 3.964 dobitnikov s 4 točkami 152,16 € 83.896 dobitnikov s 3 točkami 14,37 € Superstar 39 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 12 dobitnikov s 4 točkami 15.216,00 € 310 dobitnikov s 3 točkami 1.437,00 € 4.905 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 29.033 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 61.076 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / Q BOŽIČNI SEJEM 2008 od 17. do 20. decembra 16.00 - 20.00 v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini Razstava »Slikarji Krasa« dijakov NSŠ Igo Gruden iz Nabrežine Danes, 17. decembra 16.30 ~ Šahovski turnir 18.00 ~ DPZ Kraški slavček, vodi Mirko Ferlan Nagrajevanje udeležencev šahovskega turnirja Jutri, 18. decembra v v 17.00 ~ Božični pozdrav nabrežinskega vrtca in OS Virgil Sček 17.30 ~ Pravljica POROČNO POTOVANJE, lutkovna skupina Tipitapi Liceja A. M. Slomšek Petek, 19. decembra v 16.00 ~ Božični pozdrav NSŠ Igo Gruden in predstavitev KOLEDARJA 2009 Sobota, 20. decembra 17.00 ~ Predstavitev knjige Od Miklavža do božiča Lučke Susič 17.30 ~ Božična delavnica, vodijo animatoiji Mladinskega krožka VSAK DAN SREČOLOV Z IZVIRNIMI NAGRADAMI V sobi Sergija Radoviča ~ deluje vsak dan ŠAHOVSKI KOTIČEK ~ razstava ŠAHOVNICE IN ŠAHOVSKE FIGURE iz zbirke Dušana Kalca ~ razstava ilustracij POTOVANJE Dunje Jogan ~ KLEKLJANI BOŽIČNI MOTIVI, Scuola Corsi Merletti iz Gorice Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na srečanje z gosti Doma za starejše osebe v Miljah ob koncertu Zbora Upokojencev iz Brega (dir. Edvin Križmančič) ter harmonikaša Marka Manina, danes, 17. decembra, ob 16.uri v Domu za starejše osebe v Miljah, ul. Ubaldini 5. KŠD ROJANSKI KRPAN vabi na pred-praznični večer s pesnikom Miroslavom Košuto danes, 17. decembra, ob 20.30, v prijetnem okolju domačije Ferfoglia (Ul. Moreri 117). SKD VIGRED, ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKEGA VRTCA ŠEMPOLAJ vabijo v Štalco v Šempolaju na Prodajno-razstavni božični sejem knjig, ročnih del, koledarjev, lectarjevih izdelkov ter na razstavo panjskih končnic od danes, 17. do nedelje, 21. decembra, od 15.30 do 18.30; v nedeljo, 21. decembra, od 10. do 12. ter od 15. do 17. ure. Na razpolago je tudi Jadranski koledar. NASELJE V CENTRU - Toplo vabimo vso prebivalstvo Občine Devin Na-brežina na Božični sejem, ki se bo odvijal danes, 17. decembra, v Vzgojnem Zaposlitvenem Središču v Naselju Sv. Mavra, 124 v Sesljanu. Središče bo odprto od 10. do 18. ure. Pričakujemo Vas! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na tovariško srečanje ob zaključku leta, ki bo danes, 17. decembra, ob 19. uri v ljudskem domu G. Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). TK GALERIJA vas vljudno vabi na odprtje razstave Štefana Turka »Portae Aureae« danes, 17. decembra, ob 18. uri. Umetnika bo predstavila kriti-čarka Nives Marvin. ZALOŽBA MLADIKA vabi danes, 17. decembra, ob 18. uri v razstavno dvorano Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu (Ul. Filzi 14), na predstavitev knjige Eveline Umek »Po sledeh fate Morgane. Marica Nadlišek Bartol 1967-1940«. Sodelujejo: Milica Kravos, Dušan Jelinčič, Kristina Biber in avtorica. KROŽEK ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA VIRGIL ŠČEK vabi v četrtek, 18. decembra, v Vilfanovo dvorano v Ul. Gallina 5 v Trstu na razgovor ob izidu knjige Erike Jazbar in Miloša Čo-tarja »Mirko Špacapan - politična biografija 1977-2007. Sodelovali bodo avtorja, urednik zbirke Ivo Jevnikar in predsednik Krožka Virgil Šček Rafko Dolhar. Začetek ob 20. uri. KRUT vabi na sproščen kulinarično-kulturni popoldne »Rada dobro jem in kuham malo« s kuharico Emilijo Pavlič v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8. Info.: 040-360072. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja urica letošnjega niza bo na sporedu v četrtek, 18. decembra, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Angelček brez perutničk bo pripovedovala Alenka Hrovatin. Toplo vabljeni! O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina bo zaključila uspešno delovno leto z večerjo, ki bo v četrtek, 18 decembra, v restavraciji Hotela Greif Maria Theresia v Barkovljah. Vabljeni vsi člani, njihove družine in prijatelji. Za prijave in informacije kličite na št. 333-4219540. ODBORNIŠTVO ZA MLADINSKE POLITIKE OBČINA DOLINA organizira v četrtek, 18.decembra, ob 20. uri na Županstvu 2. sejo usklajevalne skupine mladih v Občini Dolina, ki je nastala v sklopu projekta Pokrajine Trst »Pokrajinski forum mladih«. Vsi predstavniki mladinskih organizacij, predstavniki kulturnih, športnih in rekreativnih društev, ki delujejo na prostoru Občine Dolina in ki so stari od 14 do 29 let, ter vsi mladi enake starosti, ki so jim pri srcu politike za mlade, so vabljeni, da se udeležijo sestanka. Za katerokoli pojasnilo obrnite se na občinski Urad za Kulturo in Šole, na tel. št. 040-8329.281-213-282. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na ogled diapozitiv Biserke Cesar »Uganda - Moj afriški biser« v četrtek, 18. decembra, ob 19.30, na Štadjonu 1. Maj. Toplo vabljeni. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU vabi svoje člane, sodelavce, podpornike in prijatelje v četrtek, 18. decembra, ob 16. uri v dom šolskih sester pri sv. Ivanu (Ul. delle Docce 34), k duhovni pripravi na Božične praznike. Ob 16. uri bo sv. maša, ki jo bo ob tej priložnosti daroval škof Evgen Ravignani. Po maši bo v dvorani družabno srečanje in priložnost za izmenjavo božičnih voščil. TEPEŽNICA IN »ŽIVI TOREJ« Učenke in učenci COŠ Frana Venturinija -Boršt, Boljunec, Pesek se bodo podali v četrtek, 18. decembra, v jutranjih in popoldanskih urah po Boljuncu, Borštu in Zabrežcu, v Gročani pa bodo otroci obiskali družine po ustaljeni navadi. S pesmijo bodo voščili domačinom ob božičnih praznikih in jim izročili voščilnice, ki so jih oblikovali med poukom. OBČINA ZGONIK, vrtec v Gabrovcu ter OŠ L. Kokoravec-Gorazd iz Sale-ža in 1. Maj 1945 iz Zgonika vabijo v petek, 19. decembra, ob 17.30, v osnovno šolo v Zgoniku na predpraz-nično srečanje »V pričakovanju Božiča in novega leta«. Od 17. ure dalje bo odprt »Knjižni sejem«. OTROCI OTROŠKEGA VRTCA ANTON FAKIN vljudno vabijo sovaščane, prijatelje in znance na Božični sejem, ki bo v domu A. Bubniča v Repnu, v petek, 19. decembra, od 16. do 19. ure. PD SLOVENEC vabi v petek, 19. decembra, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na srečanje z enologom Fran-com Cernicem. TRST SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OŠ ŠEMPOLAJ vabijo na Božičnico 2008 »Na Placu« v petek, 19. decembra, ob 18. uri. Nastopajo: otroci vrtca, učenci osnovne šole Stanko Gruden, Plesna skupina Vigred, Otroška pevska skupina Vigred, Mladinska glasbena skupina Vigred, Mladinska plesna skupina AŠKD Kremenjak, ansambel Mladi Kraški Muzikanti. Posebna gosta: Božiček in Dedek Mraz (pripeljala se bosta s kočijo). Topel čaj in kuhano vino!!! SKLAD SERGIJ TONČIČ sporoča, da bo podelitev štipendij za akademsko četo 2008/09 v petek, 19. decembra, ob 18. uri v študijski knjižnici, ul. sv. Frančiška 20. SPDT vabi člane na Društveni večer, ki bo v petek, 19. decembra, ob 20. uri v K.R. Domu Briščki. Udeležence izletov in ostalih dejavnosti prosimo, da nam posredujejo čimprej slikovni material, ki bi utegnil biti zanimiv za vse, na naslov »info@spdt.org« ali naj pokličejo na tel. št. 338-5953515, odgovarja Katja Starec. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v petek, 19. decembra, ob 16.30, v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo: »Pravilna prehrana in okusnost božičnih tradicionalnih dobrot«. Predaval bo predsednik združenja Marino Vocci. Vabljeni so vsi. BOŽIČNI SEJEM PRI SKD IGO GRUDEN bo potekal od 17. decembra dalje z urnikom 16.00-20.00 in naslednjim programom: danes, 17. decembra, ob 16. uri otvoritev sejma, ob 18. uri nastop Dpz Kraški slavček. Sledi predstavitev razstav in nagrajevanje udeležencev šahovskega turnirja. V četrtek, 18. decembra, ob 17. uri božična voščila otrok nabrežinskega vrtca in O.š. V. Šček. Ob 17.30 nastop lutkovne skupine Tipitapi Liceja A.M. Slomšek s pravljico Poročno potovanje. V petek, 19. decembra božični pozdrav dijakov S.š. I.Gruden in predstavitev Grudnovega koledarja. V soboto 20. decembra ob 17. uri pravljica Angel miru in predstavitev knjige »Od Miklavža do božiča« Lučke Peterlin Susič, ob 17.30 božična delavnica z mladinskim krožkom SKD I. Gruden. KD FRAN VENTURINI vabi na društveno božičnico, ki bo v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v prostorih centra A. Ukmar - Miro pri Domju. KD POMLAD organizira delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij« v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v prostorih društva Brdina na Opčinah. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št. 3474437922. OBČINA REPENTABOR s prispevkom Pokrajine Trst prireja v soboto, 20. decembra, »Božični koncert«, ki bo v cerkvi na Tabru ob 16. uri. Nastopil bo Trio Sanvitale-Minin-Formentin. Po koncertu bo pred občino ob 17. uri tradicionalna »Božičnica«, pri kateri bodo sodelovale vse krajevne organizacije, vrtec Antona Fakina in OŠ Alojza Gradnika. Vabljeni! SK BRDINA tudi letos organizira zi-movanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Vse informacije dobite na tel. št.: 347-5292058 (Brdina). SKD TABOR vabi na zaključni večer ob 40-letnici društva s predstavitvijo publikacije, DVD-ja in razstave o društvenem delovanju v soboto, 20. decembra, ob 20. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah. Sledi družabnost z glasbo v živo, animacijo in presenečenji. Veselimo se srečanja z vami. Veselimo se srečanja z vami. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju v soboto, 20. in v nedeljo, 21. decembra, ob 15. uri na »Skupaj prisluhnimo pravljici...«. V soboto nam bo Nicole Starc pripovedovala pravljico »Nekega zimskega dne«, v nedeljo pa Alenka Hrovatin »Angelček brez perutničk«. SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v soorganizaciji z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni Festival«, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 16. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z občino Dolina in župnijsko skupnostjo Ricmanje vabijo na koncert MePZ Senožeče in MePZ F. Venturi-ni v nedeljo, 21. decembra, ob 17. uri v župnijski cerkvi Sv. Jožefa v Ricma-njih. Vljudno vabljeni! KULTURNA DRUŠTVA Slovan Padriče in Skala Gropada priredita božičnico, ki bo v nedeljo, 21. decembra, ob 18. uri v cerkvici sv. Cirila in Metoda na Padričah. Sodelujejo: otroški pevski zbor A. Slomšek in MePZ Skala Slovan. Vabljeni! OBČINA DOLINA v sodelovanju z vaškimi skupnostmi iz Prebenega, So-cerba, Ospa, Mačkolj, Kaštelca in Doline in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, organizira v nedeljo, 21. decembra, 2. pohod brez meja »Te skupne stezice«. Zbirališče bo v Pre-benegu v parku ob 9.30. Toplo vabljeni! SKD VIGRED vabi v torek, 23. decembra, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju, na »Koncert Srečno«. Sodelujejo: Mladinska glasbena skupina Vigred, Trio Veseljaki, Ansambel Mladi kraški muzikanti, duo Martina Feri in Aljo-ša Saksida, Zoran Lupinc, Skupina Domači Veseljaki. Skupaj bomo nazdravili letu 2009. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO okraja 1.1 (Devin Na-brežina, Zgonik in Repen) s financiranjem Pokrajine Trst prirejajo za praznik Befane v torek, 6. januarja, kosilo z glasbo, plesom in tombolo v restavraciji »Križman« v Repnu. Udeleženci morajo biti stari vsaj 65 let in živeti v občinah Devin Nabrežina, Zgonik in Repen. Na razpolago je 95 mest, vpisovanje pa bo potekalo do 24. decembra na Uradu za socialno skrbstvo v Naselju Sv. Mavra 124. Tel.: 040-2017389. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da se bo zbor v sredo, 24. decembra, ob 9. uri na Miljskem pokopališču poslovil s pesmijo od tovariša Giorgia Marzi-ja, pokrajinskega predsednika VZPI. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje v četrtek, 25. decembra na »Božično kosilo« in v sredo, 31. decembra na »Silvestrovanje«. Rezervacije na sedežu ali po tel. 040-422731 ali 3476902820. KROŽEK KRUT vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v nedeljo, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu »S. Kosovel«, ul. Gin-nastica 72, Trst. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka Krut, ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo danes, 17. decembra, zaprta. Urnik med božičnimi prazniki bo naslednji: ponedeljek, 22. decembra 16.00-18.30; sreda 24.decembra zaprto; ponedeljek 29.decembra 16.0018.30; sreda 31.decembra 9.00-11.30. SKD BARKOVLJE (ul. Bonafata 6) prireja Silvestrovanje z glasbo v živo večerjo in družabnimi igrami. Informacije nudimo na št. 040-411635 ali 040415797. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO razpisuje 22. natečaj za študijske nagrade iz sklada »Mihael Flajban« namenjene univerzitetnim študentom naše dežele, ki so obiskovali slovenske šole. Glavna nagrada znaša 1.500 evrov in je namenjena zaslužnemu akademiku prvega letnika. Ta nagrada je ponovljiva za ves potek rednega študija, če bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Poleg glavne nagrade so predvidene podpore tudi za naslednje letnike. Prošnjo za nagrado, naslovljeno na Slovensko dobrodelno društvo - ul. Mazzini, 46 - Trst, je treba predložiti do 31. decembra. Prošnji naj bo priložen curriculum, potrdilo o vpisu na univerzo (za kasnejše letnike tudi potrdilo o predvidenih in opravljenih izpitih) ter potrdilo ISEE. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ul. Mazzini 46, prvo nadstropje, tel. 040-631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. TEČAJ V BAZENU: Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 9. januarja 2009, in se bo odvijal v jutranjih urah na Opčinah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. SK DEVIN prireja tečaje smučanja v Sreda, 17. decembra 2008 kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo pod vodstvom društvenih učiteljev. Na razpolago je petdnevni tečaj od 10. oz. 11. januarja 2009 dalje. Možen je najem smučarske opreme in avtobusni prevoz po ugodni družinski ceni. Informacije info@skdevin.it ali tel. 348-1334086 (Erika). ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo do sobote, 10. januarja 2009, urad zaprt. Info na tel. št. 3284559414 »mailto:info@melanie-klein.org«. SK BRDINA organizira smučarske tečaje za otroke od 4. leta dalje. Tečaji se bodo odvijali ob nedeljah v Forni di Sopra. Začetek tečajev 11. januarja. Za interesente je predviden tudi avtobusni prevoz. Za podrobnejše informacije in vpis tel. 340-1653533 (Valentina). Prispevki V spomin na drago Vero Košuta darujeta sinova Luciana in Ljubo 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na Dina Zobina darujeta Sergio in Nadja 20,00 evrov za MoPZ F. Venturini. Ob smrti moža in očeta Dušana Puri-ča daruje žena Lojzka z otrokoma 70,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Dušana Puri-ča daruje Sofija Milič (Col 15) 10,00 evrov, Renata z družino (Repen 137) 20,00 evrov, družina Škabar-Gomizelj (Repen 32) 20,00 evrov, Purič Giordano z družino 20,00 evrov, družina Škabar (Repen 135) 15,00 evrov, Mau-rizio Vidali z družino (Repen 175) 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Jelke Guštin daruje Zofija Milič (Col 15) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Dušana Puri-ča in Jelke Guštin daruje Alojz Milič (Repen 49) 20,00 evrov za repentabr-sko cerkev. Namesto cvetja na grob Pavle Grilanc, Dušana Puriča in Jelke Guštin daruje družina Škabr (Repen 9) 30,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Mirota Tavčarja daruje Lidija Guštin (Col 65) 15,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Marijo Carli- Milkovič darujeta družini Žerjal in Leban 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Angelo Križmančič darujeta Dina in Fabio 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Popravek: V spomin na Zorkota Peta-rosa daruje Karlo (Nendetov) z družino 30,00 evrov za balinarsko sekcijo Zarja. V spomin na Mira Tavčarja daruje družina Cergol 50,00 evrov za zbor Fantje izpod grmade. Namesto cvetja na grob Mira Tavčarja darujeta družini Zidarič in Rebula iz Šempolaja 60,00 evrov za zbor fantje izpod grmade. V spomin na Angelo Križmančič daruje Zora Ražem 20,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici. V spomin na dobro in skrbno mamo Angelo Križmančič darujeta sestri 50,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici. V spomin na Angelo Križmančič daruje Zora Ražem 20,00 evrov za otroški zbor Slomšek. Krožek OB pletenju in še kaj daruje 200,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na dragega tovariša Giorgia Marzija darujeta Claudia in Miro 50,00 evrov za TPPZ P Tomažič. V spomin na Aleksandra Grgiča darujeta Milka in Lojze Žagar 20,00 evrov za KD Slovan. ZAHVALA Ganjeni ob tolikem sočustvovanju ob smrti našega Aleksandra Gregorija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v teh težkih trenutkih v oporo. Posebna zahvala naj gre pevskemu zboru Slovan-Skala. Svojci Padriče, 17. decembra 2008 1 2 Sreda, 17. decembra 2008 KULTURA / trst - V atriju Kulturnega doma Likovni »ekvilibrizem« Benečanke Luise Tomasetig Lik ekvilibrista je za ustvarjalko metafora za razmišljanje o drugačnem doživljanju sveta Ekvilibristi je zgovoren naslov samostojne razstave beneške umetnice Luise Tomasetig, ki je na ogled v pritličnih prostorih Kulturnega doma v Trstu. Gre za razčlenjeni razstavni projekt novejših slikarskih in kiparskih objektov in izviren videoposeg z zvočno podlago. Lik ekvilibri-sta je metafora za razmišljanje o drugačnem doživljanju sveta, o možnosti pogleda iz drugačne perspektive, o razpetosti in vpetosti človeka v raztegnjeni življenjski prostor. Postavitev se v popolnem sozvočju rojeva v soočanju s krajem Slovenskega stalnega gledališča. Luisa Tomasetig ga je doslej doživljala v prvi osebi kot avtorica kulis in lutk, tokrat pa ga z odmaknjenim divergentnim pogledom celovito zajame. Eksponati so zbrani po sklopih. Umetničin pristop je konceptualen, saj sodi tudi slednja v niz zadnjih razstav, kjer se slike pojavljajo kot sodelujoči na simpoziju, kjer vsako razstavljeno delo dejansko izraža enega od pogledov na izbrano tematiko, vsakič v specifični navezi z duhom kraja. V ciklusu rdečih obrazov, ki si ritmično sledijo na panojih prepoznamo njihovo pomembno in odločno prisotnost. Izhodišče in obenem novost v opusu Luise Tomasetig beležimo v neobičajnih kiparskih objektih, organsko oblikovanih vazah, ki se nav- dihujejo po naravnih oblikah kamnov iz reke Na-diže. Notranjost oblikujejo gibki prstni obrisi, skrivnostni obrazi pa reliefno izstopajo. Tudi iz tehničnega vidika gre za izjemne dosežke, saj se umetnica loti eksperimentalno alhemijske mešanice različnih materialov ter še bolj izvirnih patin, s katerimi premaže v različnih rjavih odtenkih površine in vzpostavlja tonske modulacije, kar reliefnost objektov dodatno ovrednoti. Ciklus manjših slik posebej obravnava pojem napetosti vrvi ekvilibrista v odnosu s prostorom, medtem ko druga serija bolj metafizično naravnanih del povzema like obrazov kiparskih objektov v bolj intimnem razmišljanju prevladujoče monokromije. Prenasičenost vidnih sporočil današnje družbe dejansko odteguje našo pozornost in od-tujuje. Tomasetičeva nas opozarja na povsem običajne, vsakdanje, pozabljene, odrabljene predmete, ki jih srečuje na svoji poti, jim posveča pozornost in odkriva v njih neslutene svetove. Vzpostavlja z njimi slikarski dialog, ki jo popelje v fantastični svet. Njen navdih se torej rojeva neposredno v stiku s predmeti in situacijami. Dopušča, da jo le ti vodijo preko stika z njenimi rokami, kar jo privede do globokih intimnih razmi- Ustvarjalka je tokrat dala na ogled slikarske in kiparske objekte kroma šljanj, zato so njene umetniške stvaritve prežete z življenjsko silo. V prostoru pod stopniščem je umetnica namestila video poseg z zvočno podlago »Tragitto in movimento 1 - Cividale«. Sekvenca fotografskih posnetkov z izvirnimi prelivi in poudarkih na grafičnih in svetlobnih elementih slike vzpostavlja nočne poglede v gibanju po poti iz Čedada proti Trstu, kjer se vidno polje postopoma usmeri na detajl, ob katerem se dalje v gibanju razvija nova likovna pripoved. Razstava deluje enovito, postavitev s svojo organsko prostorsko strukturo postane v tem smislu dodaten umetniški poseg. Ekvilibriste Luise Tomasetig lahko doživljamo dalje kot prispodobo soočanja mikrokozmosa z makrokozmosom. Bogastvo slikarskih potez in znakovnih poudarkov dopolnjuje še raznolikost snovnih reliefnih efektov, ki prihajajo posebej do izraza v polima-teričnih reliefih. Prevladujoča dominanta toplih barvnih odtenkov in dramaturgija svetlobnih mo-dulacij označuje izrazno poetiko temperamentne beneške umetnice, drzne ekvilibristke, katere pogled iz višine nad napeto vrvjo sega daleč in globoko prevzame gledalca. Jasna Merku Umrl igralec Zlatko Šugman Umrl je slovenski igralec Zlatko Šugman, nosilec Borštnikovega prstana. Žalostno novico, ki je že zaokrožila po gledaliških krogih, prvo pa jo je objavilo spletno Delo, so potrdili v njegovem Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer se je igralec nazadnje ustalil. Šugman je umrl v 77. letu starosti davi na svojem domu v Ljublja-ni.Zlatko Šugman se je rodil 28. avgusta 1932v Gorišnici pri Ptuju. Končal je ljubljansko Akademijo za igralsko umetnost. Član Mestnega gledališča ljubljanskega je bil vse do upokojitve, poprej pa je krajša obdobja nastopal tudi na drugih odrih - v SLG Celje v letih 1958-1961, v SNG Drama Maribor v obdobju 1961-1965, potem pa 27 let v ljubljanskem mestnem teatru. Izoblikoval je skoraj nepregledno število odrskih likov v delih evropske in ameriške dramatike, posebej radi so ga zasedali v komičnih vlogah. Zaigral je tudi v mnogih domačih novitetah, njegov obraz se je vtisnil v spomin tudi marsikateremu filmskemu obiskovalcu, vse od filma Tistega lepega dne, ki ga je leta 1962 po prozi Cirila Kosmača posnel France Štiglic. Za igralstvo je poleg Borštnikovega prstana, tega je dobil leta 1986, prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado, Župančičevo nagrado. Leta 2001 je postal še dobitnik Ježkove nagrad. (STA) nova gorica - Jutri nova premiera SNG Gospa ministrica Uprizoritev Nušiceve komedije je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica bodo kot drugo premiero sezone jutri ob 20. uri uprizorili eno najpopularnejših srbskih komedij, Gospo ministrico Branislava Nušica. Predstava je nastala v ko-produkciji z Gledališčem Koper, naslovno vlogo igra prvakinja ljubljanske Drame Saša Pavček, režira pa Dušan Jovanovic. S predstavo Gospa ministrica se prava Odjuga, kot so v gledališču naslovili letošnjo sezono, šele začenja, je na novinarski konferenci v Novi Gorici poudaril umetniški vodja SNG Nova Gorica Primož Bebler. Po njegovih besedah je režiser našel magično formulo, s katero je časovno in prostorsko odmaknjeno dogajanje v Beogradu na prehodu iz 19. v 20. stoletje prestavil v današnji čas. Nušiceva znamenita komedija je namreč postavljena v čas padca vlade, ko preprosta in skrbna, a precej naivna žena malega politika postane gospa ministrica. Ob nenadni sreči se ji zavrti v glavi, izgubi ravnotežje in njen prestop iz vsakdanjega življenjskega toka se zasuka v kratko tragikomično epizodo. Čeprav je delo v Sloveniji znova aktualno, postavitev ni šla v smeri politične satire, je poudaril Jovanovic. Po besedah režiserja so komedijo na robu absurda, ki jo je prevedel Milan Jesih, za narečne priredbe govora posameznih figur pa je poskrbel Danijel Malalan, posodobili in modernizirali zlasti tehnično. Prav jezik, nekakšen skupek pri- morskih dialektov oziroma primorska enolončnica - kot jo je označil Jovanovic, čeprav posamezni liki govorijo zborno besedo - so na novinarski konferenci izpostavili kot posebnost predstave. Poseben ton uprizoritvi daje tudi velik ansambel, sestavljen iz igralcev novogoriškega in koprskega gledališča, medtem ko je bila naslovna vloga zaupana Pavčkovi. »Gre za igralko, ki v primorskem narečju zmore nositi take vloge,« je poudarila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan. Ob tem je izpostavila, da je Gospa ministrica po predstavah Duohtar pod mus! in Modro pišče že tretja koprodukcija novo-goriškega in koprskega gledališča. Hiši morata v povezavi s tržaško ustanovo skrbeti za močno gledališko dejavnost v primorskem prostoru, je dodala. Poleg Pavčkove igrajo Mojca Fatur, Ajda Toman, Radoš Bolčina, Miha Nemec, Gorazd Žilavec, Ana Facchini - Bebler jo je najavil kot dobitnico Severjeve nagrade, Nevenka Vrančič, Jože Hrovat, Teja Glažar, Gorazd Jakomini, Ivo Barišič, Maja Poljanec in Milan Vodopivec ter gostje Minu Kjuder, Stane Leban, Nejc Cijan, Matjaž Vidmar in Maja Medvešček. Soustvarjalci predstave so dramaturginja Diana Koloini, lektor Srečko Fišer, scenograf in asistent režiserja Jaka Ivanc, kostumografka Jelena Prokovic, avtor glasbe Drago Ivanuša in oblikovalec luči Samo Oblokar. (STA) ljubljana - Drama Presenetljiva Jančarjeva Niha ura tiha V slovenski kulturni javnosti, predvsem med ljubitelji gledališke in literarne umetnosti, je vladalo opazno pričakovanje na praizvedbo novega dramskega dela Draga Jančarja, ki je dočakalo krst v soboto (13. decembra) na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Takoj je treba povedati, da je Jančarju še enkrat uspelo presenetiti tako z vsebinskimi krogi kot s formalnega oblikovnega gledišča. Niha ura tiha tematizira obraze sodobnega zla. Zlo je pač stalen spremljevalec človekovega življenja, čeprav se v vsakem civilizacijskem obdobju kaže na različne načine, oziroma pojmovanje je drugačno, a ostaja vendarle zlo, ki je v času v svojem bistvu nespremenljivo, kot so v sholastični tradiciji in iz nje izhajajoči nespremenljivi naglavni grehi. Teh je sedem: avaritia, lux uria, acedia, gula, invidia, ira in superbia. V času, ki ga odmerja neizprosno nihalo, grehi spreminjajo svojo podobo, a ostajajo zlo. Jančar jih je s pretanjeno poglobitvijo in z močnim filozofskim zaledjem vzporedil zdajšnjim grobostim in zablodam, iz česar se izlušči pronicljivo se-ciranje naše družbe, pa naj gre za povzpetništvo, ekonomsko moč, zavist, varanje, laž, ovadbo ali umetnost. Kot da bi bili ti povedni krogi ujeti v prekletstvo časa, ki se vije od človekovega prvega samozavedanja do današnjih dni. In ko premislimo odrsko postavitev Jančarjeve literarne predloge, se nam zariše nespodbudna slika našega bivanja, ki vodi celo v revolt in drzno in kruto samospraševanje o morali. Na tej točki ne gre več za le filozofsko vprašanje, marveč za zrcaljenje, za soočanje posameznika in družbe s časom, ki ga živita. Za ujetost v diabolični čas, ki mu nihalo odmerja dinamično statičnost, kar sproža težko obvladljivo bolečino. Tako govori Niha ura tiha, če ostanem pri jasnem razbiranju njene povednosti, ne da bi se zatekal v četrto ali šesto stoletje, ko je papež Gregor Veliki tudi formalno utemeljil sedem smrtnih grehov, ali k Danteju, ki ga je tematika močno vznemirjala, ali pa k poznejšim mislecem, pisateljem in teologom. To neizmerljivo zalogo je Drago Jančar posredoval v odličnem jeziku, ki na prvi pogled razbremenjuje tematiko preveč temnih, usodnih in težkih tonov, a prav tu se kaže umetnost, saj z ironijo in ponekod celo lahkotnostjo zareže v bistvo, ki udari v gledališko dvorano z izjemno potenco. S formalnega vidika pa je Drago Jančar svoje najnovejše delo oblikoval kot nekakšno Divino Comme-dio v malem, s koncentričnimi krogi in točno opredeljenima časovnima okviroma. Gre za sedem iger v eni celoti, za sedem grehov, ki so situacijsko in tematsko seveda različni, a se združijo v končno kroglo zla. Prvi del (trije prizori-igre: avaritia, lux uria, acedia) se dogaja ob enajsti uri zvečer, ko prihajajo na dan zavestni toni človekovega početja, drugi del (štirje grehi: gula, invidia, ira, superbia) pa se dogaja ob četrti uri zjutraj, ko se sanje prelivajo v budnost, ko človek lebdi v še neopredeljenem prostoru (ne)za-vednosti. Igralci so isti, čeprav nastopajo v popolnoma drugačnih situacijah, podobah in likih, le eden je povezovalni fil rouge, z luciferskimi potezami zarisan Marijan, spremljevalec časovnega dogajanja, komentator, moralizator, zapeljivec. Skratka, kompleksna predloga na obeh ravneh, miselni in formalni, ki daje nespodbudno sliko vsakršnega prostora bivanja. Ta izjemni tloris polnokrvnih izzivov je režiser Eduard Miler ob dramaturškem branju Zanine Mir-čevske, funkcionalni sceni Marka Japlja (ki mojstrsko preigrava odrski prostor s postavljanjem ozkih doga-jalnih okvirov na eni strani, po drugi pa ga širi v zvezdnato vsemirje in s tem zariše odličen kontrapunkt med večnostjo in zemeljsko ujetostjo), kostumografiji Lea Ku-laša in Svetlane Visintin, Eduard Miler je torej to bogato zaledje stkal v predstavo, ki polnokrvno sledi Jančarjevi Ideji. Pripoved je jasna, metaforična vzporednost utemeljena in razberljiva, namen dosežen. Prelivanje prizorov ni sunkovito in v krčih, marveč logična posledica grešnega stopnjevanja, ki se razbohoti v končni prizor o funkciji umetnosti in umetnikov, v faši-stoidno bombastičnost. Milerju je uspelo pravo množico različnih leg, povednosti in situacij integrirati v celoto, ki stoji trdno in se ne razprši na enodejanke. Skratka, dvojni dosežek: sedem iger, ki stojijo same zase, a vendarle ena drama, celovita in simbiotična. Režijska zamisel je pa tudi omogočila igralcem kreacijo samosvojih, individualno oblikovanih iger, pravih gledaliških monografij. Naj opozorimo le na stvaritev Nataše Barbare Gračner v Sedmici, ko igralka pokaže velik razpon svojega talenta, ko preigrava obup, spomin, navdušenje, blaznost, deziluzijo, kar vse združi v celovito osebnost, kot da bi hotele vse te lege spodriniti ena drugo, a se vendarle združijo v ujetost acedie. Skratka, fizičen in intelektualen obup. Na podobni črti so bili tudi mnogi ostali protagonisti, z markantnimi dosežki predvsem Aleš Valič, Valter Dragan, Maša Derganc in Gregor Ba-kovič, s svojevrstnim oblikovalnim slogom pa še Zvez-dana Mlakar, Uroš Furst, Gašper Jarni, Vojko Zidar, Maja Končar, Katja Levstik, Petra Govc, Gorazd Logar in Boris Mihalj. Marij Čuk / ITALIJA Sreda, 17. decembra 2008 13 politika in sodstvo - Dve preiskavi, Demokratska stranka v težavah Izsiljevanje in podkupovanje za zemljišča, pokopališča in nafto Priporni nalogi za pooblaščenega upravitelja družbe Total in dva vidna predstavnika DS, osumljen predsednik AirOne PESCARA, POTENZA - V ponedeljek zvečer, takoj po pekočem porazu na deželnih volitvah v Abrucih, so vsedrža-vni voditelji Demokratske stranke zvračali krivdo za neuspeh na Di Pietrovo Italijo vrednot in na nizko volilno udeležbo. V nočnih urah in naslednjega dne pa sta odjeknili novici, ki sta podkrepili razširjeno nelagodje med levosredinsko usmerjenimi Italijani. Javni tožilstvi iz Pescare in Potenze preiskujeta v okviru dveh ločenih preiskav v zvezi z nepravilnimi zakupi več desetin vplivnih osebnosti. Najbolj zveneča imena so predsednik letalske družbe AirOne Carlo Toto, pooblaščeni upravitelj naftne družbe Total Lionel Levha, župan Pescare in deželni tajnik Demokratske stranke v Abrucih Luciano D'Alfonso ter poslanec iste stranke Salvatore Margiotta. Osumljeni so podkupovanja, izsiljevanja in združevanja v zločinske namene. Govorice o tem, da je župan Pescare in deželni tajnik DS Luciano D'Alfonso preiskovan, so se v Abrucih širile že pred dnevi. Župan je govorice javno zanikal. V ponedeljek zvečer se je po zaprtju volišč sestal s svojimi odborniki, ob izhodu pa so mu policisti sporočili, da mora v hišni pripor. Tožilec Varone ga je sicer zaslišal že pred časom in D'Alfonso je bil pripravljen zapustiti mesti župana in tajnika stranke. Aretirali so tudi njegovo desno roko Guida Dezia (občinskega funkcionarja, pristojnega za zakupe), med 40 preiskovanimi pa je predsednik AirOne Carlo Toto. Preiskava o nezakonitih poslih Občine Pescara se deli na dva dela. Dezio, ki naj bi svoje mesto med drugim zasedel z lažnimi izjavami ob vpisu na občinski natečaj, naj bi s privoljenjem župana zagotovil podjetniku zakup za upravljanje pokopališča. V zameno naj bi prejel denar. Župana so že januarja letos dolgo zasliševali, sam pa trdi, da ničesar ne ve. Druga veja preiskave se tiče družbe AirOne, ki naj bi si s korupcijo župana zagotovila koncesijo za uporabo območja bivše železniške postaje. Carlo Toto naj bi tri leta »dvoril« županu: le-ta naj bi se v tem času brezplačno peljal z avtom in šoferjem, z družino naj bi letel na posebnih letalih ter jedel in pil za 11.000 evrov. Poleg tega naj bi preko dveh podjetij prejel 200.000 evrov. Pooblaščenega upravitelja družbe Total Levho so aretirali v Rimu v okviru preiskave o črpanju nafte v Bazilikati. Tožilec Woodcock je dosegel nalog za hišni pripor za poslanca DS Margiotto, dovoljenje pa mora izdati poslanska zbornica: to se redkokdaj zgodi. Po domnevah tožilstva je zakupe usmerjal trikotnik po- slovnežev. Margiotta naj bi proti plačilu 200.000 evrov posredoval v rodni Bazilikati in v domeni s Totalom zagotovil zakup za črpanje nafte krajevni navezi podjetij. Slednja naj bi s Totalom sklenila tržni dogovor o nakupovanju goriva, vreden 15 milijonov evrov. Zakupe naj bi preusmerili, tako da so enostavno zamenjali kuverto s ponudbami podjetij. V telefonskem pogovoru, ki ga je objavila Ansa, glavni podjetnik naveze pravi: »Salvato, delo hočem. Ko mi dodelijo delo, ti prinesem 200.000 evrov«. Za preiskovalce je sogovornik poslanec Salvatore Margiotta. Predstavniki Demokratske stranke v deželah srednje in južne Italije so se znašli sredi viharja, ki je pred tem oplazil marsikaterega strankarskega kolego. Domneve o spletkarjenju in umazanih gospodarskih poslih v krajevnih upravah postajajo vse bolj pogoste. Pred časom se je vnela polemika okrog firenškega župana Do-menicija, že dolgo so na udaru levosre-dinski upravitelji Kampanije, v Kalabriji je mnogo deželnih svetnikov obeh strani preiskovanih. Do predčasnih deželnih volitev v Abrucih je prišlo zaradi preiskave o pod- Župan Pescare Luciano D'Alfonso (DS) Pooblaščeni upravitelj Totala Italia Lionel Levha Predsednik družbe Air One Carlo Toto kupninah, v sklopu katere se je poleti znašel v zaporu predsednik Del Turco. Njegov naslednik na čelu krajevne Demo- Poslanec DS Salvatore Margiotta kratske stranke pa je bil ravno tisti Luciano DAlfonso, ki je sedaj v hišnem pripo- politika - Demokratska stranka Veltroni: Poraz v Abrucih zahteva resno soočenje RIM - »Volitve v Abrucih nam izročajo posebno negativen rezultat, s katerim se moramo soočiti, upoštevajoč njegovo stvarno razsežnost, in ne smemo se zadovoljiti s poli-tikantskimi razlagami. Na dan sta očitno prišla globoko socialno nelagodje in kritika do določenega načina političnega udejstvovanja. Čutim potrebo, da bi Demokratska stranka postala še bolj Demokratska stranka. Vsakokrat ko se nas opri-jemlje stari način političnega delovanja, plačamo slano ceno.« Tako je povedal voditelj Demokratske stranke Walter Veltroni, ko je včeraj na skupščini poslancev svoje stranke ocenil rezultate deželnih volitev v Abrucih, na katerih je zmagal kandidat desne sredine Gianni Chiodi z 48,81% glasov, medtem ko je kandidat leve sredine Carlo Costantini obstal pri 42,67% glasov. Sama Demokratska stranka pa je v okviru svoje koalicije zabeležila pekoč poraz, saj je s 33% zdrknila na 20% glasov, medtem ko je Italija vrednot Antonia Di Pietra s 4% poskočila na 15% glasov. Mnogi kritiki bodisi zunaj kot znotraj Demokratske stranke menijo, da bi se Veltronijeva stranka morala otresti Di Pietrove, češ da v sedanji situaciji druga »pije volilno kri« prvi. O tem bo prav gotovo govor na petkovem zasedanju direkcije stranke, na katerem se udeleženci ne bodo mogli izogniti drugi temi, ki ta čas pretresa demokrate, t. i. »etičnemu vprašanju«. Walter Veltroni Tremonti in Bersani o gospodarski krizi RIM - Vlada bo preverila možnosti uporabe evropskih sredstev za reševanje gospodarske krize, še zlasti za finančno kritje socialnih blažilcev, po katerih bo treba seči v večji meri spričo dejstva, da se bo brezposelnost v prihodnjem letu povečala. Tako je včeraj povedal gospodarski minister Giulio Tremonti po skoraj dve uri trajajočem pogovoru z gospodarskim ministrom v senci pri Demokratki stranki Pierluigijem Bersanijem. Le-ta je v pogovoru izrazil prepričanje, da bi vlada morala odobriti protikrizne ukrepe v vrednosti 1 odstotka BDP, se pravi za približno 16 milijard evrov. Kaže, da se bosta Tremonti in Bersani v prihodnje še srečevala »v interesu države«. Minister skuša ustaviti Beppina Englara RIM - Minister za delo, zdravje in socialne storitve Maurizio Sacconi je včeraj posredoval deželnim upravam okrožnico, v kateri je zapisal, da je v javnih in zasebnih strukturah italijanskega zdravstvenega sistema protizakonito prekiniti umetno prehranjevanje in hidrata-cijo bolnikov v trajni komi. Okrožnica je sicer splošnega značaja, posebno pa zadeva Eluano Englaro, za katero si oče Beppino prizadeva, da bi po skoraj 17 letih nepovratne kome imela pravico umreti v skladu z nedavno razsodbo kasacijskega sodišča. V teh dneh je kazalo, da bi Beppino Englaro lahko končno uresničil svojo željo v zasebni vi-demski kliniki »La citta di Udine«, ministrova okrožnica pa bi mu lahko prekrižala načrt. Berlusconi nima pravice zavrniti sodnico Gandusovo RIM - Kasacijsko sodišče je razsodilo, da Silvio Berlusconi nima pravice zavrniti sodnico Nicoletto Gandus, ki v Milanu predseduje procesu proti njemu in proti britanskemu odvetniku Davidu Mill-su zaradi korupcije sodnikov. Berlusconi je Gandusovo skušal zavrniti, češ da je do njega sovražno razpoložena. Na njegovo zahtevo je že negativno odgovorila sama Gan-dusova, njeno stališče pa zdaj potrjuje vrhovno sodišče. Kljub temu se proces proti Berlusconiju za zdaj ne bo nadaljeval, saj je medtem začel veljati t. i. zakon Alfano, ki je za predsednike republike, vlade in obeh vej parlamenta uvedel imuniteto pred sodnim pregonom. O zakonu Alfano bi se sicer moralo izreči ustavno sodišče. organizirani kriminal - Včeraj zjutraj v Palermu Policija priprla 99 domnevnih mafijcev, ki naj bi skušali obnoviti Coso nostro PALERMO - Policija in karabinjerji so včeraj ob zori v okviru obsežne pro-timafijske operacije, ki je potekala na območju med Toscano in Sicilijo, v Palermu aretirali 99 domnevnih pripadnikov sicilijanske mafije Cosa nostra. Osumljeni naj bi načrtovali postavitev novih temeljev omenjene mafijske združbe. Kot je v sporočilu za javnost zapisala policija v Palermu, naj bi za načrtom za preureditev Cose nostre stal eden od njenih vodilnih članov Matteo Messina Denaro, ki se od aretacije Bernarda Provenzana leta 2006 poteguje za šefa sicilijanske mafije. Vodja italijanske protimafijske direkcije Pietro Grasso je prepričan, da se Cosa nostra po tej akciji ne bo več mogla postaviti na noge. "Če je Cosa nostra po operaciji Gotha leta 2006 padla na kolena, potem se po zadnji operaciji ne bo mogla pobrati," je dejal Grasso. V protimafijski policijski akciji Perseo, ki so jo preiskovalci označili za zgodovinsko, je sodelovalo 1200 policistov. fašizem - Polemika Fini: Niti Katoliška cerkev se ni uprla rasističnim zakonom RIM - »Sklicevanje na fašistično ideologijo ne zadostuje za obrazložitev sramote rasističnih zakonov. Vprašati se moramo, zakaj se je italijanska družba v glavnem prilagodila na protijudovsko zakonodajo in zakaj - razen nekaterih svetlih izjem - ni bilo zabeležiti posebnih pojavov odpora. In to niti, mi je žal povedati, s strani Katoliške cerkve.« Tako je dejal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ko je včeraj sodeloval pri odprtju simpozija, ki ga v teh dneh prireja ta veja parlamenta na temo: »1938-2008: sedemdeset let od protijudovskih in rasističnih zakonov - da ne bi pozabili«. Finijeve besede so takoj izzvale ogorčene kritike iz katoliških krogov. Profesor sodobne zgodovine na Katoliški univerzi Agostino Giovagnoli je spomnil, kako je Pij XI. »zavzel negativno stališče do rasističnih zakonov v zelo odločnih govorih, tako da se je julija 1938 zapletel v odprt spor z Mussolinijem«. Oglasili so se tudi politično angažirani katoliki. Tako je podpredsednik poslanske zbornice Maurizio Lupi, sicer predstavnik Ljudstva svobode, poudaril, da se je Cerkev vselej postavljala po robu rasistični zakonodaji. Podobno je zatrdil poslanec Demokratske stranke Enrico Farinone, po oceni katerega je zgrešeno vse metati v en koš. Le sekretar republikanske stranke (PRI) Francesco Nucara je pripomnil, da so Fi-nijeve besede »pogumne in resnicoljubne«. Sorodniki aretiranih mafijcev pred karabinjersko kasarno Carini v Palermu ansa ru. 1 4 Sreda, 17. decembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Goriška uprava želi priskočiti na pomoč revnejšim občanom. Zato je občinski odbor včeraj odobril sklep, na podlagi katerega bo 44.000 evrov iz občinske blagajne namenjenih ublažitvi socialne stiske. Levji delež denarja bo vložen v bone za nakup hrane, ki jih bodo upravičenci lahko porabili v goriških trgovinah z jestvinami in v nekaterih mesnicah, preostala sredstva pa bodo namenili ustanovam, ki se ukvarjajo s socialno problematiko. Iz občinske blagajne so nakupu bonov namenili 40.000 evrov. Vsak kuponček bo veljal 25 evrov, ta denar pa bodo morali občani nujno potrošiti za nabavo hrane in pijač (izvzete bodo alkoholne pijače). »Bonov bomo natisnili 1.600. Namenjeni so starejšim občanom, katerih družinsko ekonomsko stanje ISEE ne presega določene meje,« je povedala občinska odbornica Silvana Romano. Bone za hrano bodo začeli deliti 19. decembra, veljavni pa bodo do 28. februarja 2009. Občinski uradi jih bodo dodelili občanom, katerih ekonomsko stanje ISEE ne presega 7.500 evrov. »Boni bodo namenjeni občanom nad 65. letom starosti. Dohodek, ki ne presega 5.250 evrov letno, daje pravico do dveh kupončkov, dohodek do 7.500 evrov pa do enega,« je podčrtala Romanova in dodala, da bodo bone najprej razdelili med 761 Goričani, ki so v letošnjem letu že prosili pomoč pri uradu za socialne storitve goriške občine. Predsednik goriške zveze ASCOM Pio Traini je povedal, da bo seznam trgovin in mesnic, ki bodo sodelovale pri pobudi, pripravljen v prihodnjih dneh. »Boni naj bi praviloma bili za enkratno uporabo, po vsej verjetnosti pa bodo trgovci omogočili občanom, ki jih poznajo, da jih porabijo v več tranšah,« je povedal predstavnik zveze ASCOM za prehrambeni sektor Maurizio Mosetti. Bone bodo delili v večnamenskem centru v ulici Baiamonti od petka dalje. Okence bo odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro. »Uprava seveda ne misli, da bo s to pobudo rešila problem revščine. Menimo pa, da lahko vsaj ublažimo stisko Goričanov, ki se soočajo s težkimi situacijami. Ta prispevek gre prišteti socialnim karticam, ki jih je uvedla vlada, in socialnim ukrepom, ki jih načrtuje dežela FJK,« je povedal župan Ettore Romoli, občinski odbornik Fabio Gentile pa je pristavil, da nameravajo s pobudo tudi pospešiti potrošnjo v goriških trgovinah. Silvana Romano bumbaca Ettore Romoli bumbaca gorica - Občinski odbor odštel 44 tisoč evrov za ublažitev socialne stiske Socialno ogroženim boni za nakup hrane Bon za 25 evrov bo v trgovinah z jestvinami in mesnicah lahko porabilo 1.600 občanov Uprava je ob sredstvih za bone dodelila še 3.000 evrov kapucinskemu samostanu, ki vsak dan nudi revežem med 35 in 45 obrokov. Med njimi, je povedala Romanova, so tudi Novogoričani. Po 500 evrov je ne nazadnje občina dodelila prostovoljnima združenjema Vincenziano in San Vincenzo de Paoli. »Prostovoljci namreč pomagajo našim socialnim operaterjem in uradom pri odkrivanju realnih razsežnosti socialne stiske v mestu,« je zaključila Romanova. (Ale) gorica - Po podatkih dobrodelne ustanove Karitas Stiska narašča Število prošenj za kritje najemnin in drugih stanovanjskih stroškov naraslo za 11 odstotkov Vse več Goričanov doživlja gmotno stisko. O tem pričajo podatki goriškega Karitas, na vrata katerih je med januarjem in septembrom letos potrkalo 390 občanov. Med temi, je povedal poddirektor goriške dobrodelne ustanove Adalberto Chimera, je bilo več tujcev, in sicer 274, število italijanskih državljanov pa iz leta v leto narašča. »Do konca septembra nas je za pomoč zaprosilo 116 naših sodržavljanov. Število Goričanov v stiski narašča,« je povedal Chimera in podčrtal: »Zgovoren je podatek o prošnjah za kritje stanovanjskih stroškov, kot so najem ali računi za elektriko in vodo. Lani so predstavljale te prošnje 14 odstotkov vseh, ki smo jih obravnavali, letos pa smo dosegli 25 odstotkov.« Največ oseb se je na Karitas tudi letos obrnilo s prošnjo po oblačilih, 25 revežev pa je prejelo torbico s prehrano. Vse več občanov se iz leta v leto obrača tudi na urad za socialne storitve goriške občine. »Za kritje stanovanjskih stroškov nas je letos zaprosilo 66 Goričanov, druge vrste prispevkov pa je zaradi nizkih dohodkov prejelo 181 občanov,« je povedala funkcio-narka. Zgovoren dokaz o rastočem odstotku družin, ki se s težavo prebijejo do konca meseca, ne nazadnje nudijo podatki družbe Isogas. Po besedah predstavnikov družbe se je letos znatno povečalo število uporabnikov, ki so zaprosili, da bi lahko položnico za plin plačali v več obrokih, povišalo pa se je tudi število neporavnanih računov in posledičnih prekinitev dobave plina. (Ale) Pred vhodom v kapucinsko menzo v Gorici je vsak dan vrsta bumbaca V novi bolnišnici brez sedeža Goriškemu »sodišču za pravice bolnikov« v novi goriški bolnišnici še niso dodelili sedeža. Do določitve nove telefonske številke morajo zato ljudje pošiljati svoje pritožbe v zvezi s pomanjkljivostmi zdravstvenih storitev na naslov bolnišnice v ulici Fate-benefratelli. V pismu naj bo navedena tudi telefonska številka, zato da bodo lahko operaterji stopili z njimi v stik; na voljo je tudi naslov elektronske pošte claudiogra-zia@alice.it. Ženski okradli kupca Dve ženski, ki sta v ponedeljek v Goriških Brdih prodajali tekstil in oblačila, sta enega od stanovalcev, kateremu sta ponujali blago, tudi okradli. Moškega sta uspeli za-motiti in medtem iz torbice v hiši ukrasti približno 3.000 evrov. Policisti so kmalu zatem najprej izsledili 39-letno Hrvatico v torek pa so prijeli še njeno 56-letno »sodelavko« in sodržavljanko. (km) Sodili bodo posiljevalcema Sodili bodo 17-letnima Goričanoma, ki sta osumljena, da sta posilila sovrstnico in nasilje posnela z mobilnim telefonom; tako je včeraj sklenil sodnik za predhodno obravnavo pri tržaškem sodišču za mladoletne. Do nasilja je prišlo 13. januarja lani v Gorici, policiji pa ga je prijavilo dekle. Proces se bo začel 4. junija prihodnjega leta. CIE: železni klini in alarm Iz centra CIE v Gradišču je v ponedeljek zbežalo dvanajst priseljencev, so včeraj sporočili na prefekturi in dodali, da gre za Severnoafričane. Včeraj sta si strukturo ogledala prefektinja Marrosujeva in kve-stor Tozzi v spremstvu tehnične komisije. Iščejo namreč način, da bi preprečili bege iz centra; na vrh zidov centra nameravajo namestiti ukrivljene železne kline, podobne tistim v stadionih, in ojačiti alarmni sistem na infrardeče žarke. Drevi okrogla miza SKP SKP bo drevi ob 18. uri v deželni vinote-ki v Gradišču priredila okroglo mizo o prihodnosti družb za javne storitve v goriški pokrajini. Sodelovali bodo deželni tajnik SKP Kristian Franzil, pokrajinski tajnik CGIL Paolo Liva, občinski svetnik Foruma za Gorico Andrea Bellavite, videmski župan Furio Honsell, tržiški župan Gian-franco Pizzolitto in Matteo Gaddi iz SKP. Persepolis v Doberdobu Drevi ob 20.30 bodo v Modra's galeriji kulturnega društva Jezero v Doberdobu predvajali animirani socialno angažirani film Persepolis iranske režiserke Marjane Satrapi. gorica - Sindikat CGIL o novi bolnišnici Sodobna »posoda« s starimi problemi? ronke - Na goriškem sodišču obsodili Danieleja Cosoleja Dve leti zaporne kazni Leta 2005je dal usodni odmerek heroina 21-letni Elisabetti Dapiran - Peršolja oproščen Pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL za javni sektor je izrazilo pomisleke v zvezi z organizacijo dela v goriški bolnišnici, ki se je preselila iz ulice Vittorio Veneto v ulico Fatebe-nefratelli v Gorici. Po besedah Oriet-te Olivo je nov sedež osrednje zdravstvene ustanove na Goriškem zelo sodobno opremljen in ličen, žive barve in tehnologija pa sindikata niso zadovoljile in prepričale. »Nikakor ne nameravamo izpostavljati težav, do katerih lahko pride zaradi selitve, ponovno v ospredje pa želimo postaviti dvome, ki smo jih izrazili že pred odprtjem nove strukture,« piše odgovorna za zdravstvo pri sindikatu CGIL in nadaljuje: »Direktorica zdravstvenega podjetja je zagotovila, da s selitvijo ne bo prišlo do sprememb pri organiku in organizaciji dela, v resnici pa smo ugotovili, da so ob oddelkih medicina A in medicina B odprli še dva manjša oddelka, kardiološko-nefrološki ter ne- vrološki, ki imata vsak po 15 ležišč in za katera bo moralo skrbeti isto število uslužbencev, ki so doslej vodili medicino A in B.« Ob tem Olivova opozarja, da bo ponoči v dveh novih oddelkih prisoten samo en bolničar. »Veliko pohvalnih besed sem slišala tudi na račun novega oddelka za prvo pomoč, ki razpolaga z novimi aparaturami, čeprav dela v njem vedno isto število zdravnikov. Tehnologija je prav gotovo zelo pomembna, če želimo imeti sodobno bolnišnico, prav tako pomembno pa je tudi število zdravnikov in bolničarjev, ki v njej dela. Moj namen ni zaničevanje, bojim pa se, da imamo pred sabo sodobno posodo s starimi problemi.« Ocenila je tudi, da so bili odgovori župana Ettoreja Romolija glede prisotnosti azbesta v novi bolnišnici nejasni. »Tudi v zvezi z gradnjo nove ceste, ki bo peljala do bolnišnice, je še veliko odprtih vprašanj,« opozarja goriška sindikalistka. Na goriškem sodišču so včeraj obsodili 23-letnega Danieleja Cosoleja iz Ronk, ki je julija leta 2005 dal usodni odmerek heroina 21-letni Elisabetti Dapiran, na dve leti zaporne kazni in na 3.000 evrov globe oz. na pogojno kazen proti plačilu 80.000 evrov. 21-letnica je umrla v stanovanju mladeniča, potem ko si je skupaj z njim na prazniku Agosto ronchese kupila opojno substanco in jo zatem zaužila. Ko je Dapiranova izgubila zavest, je mladenič zaman klical na pomoč osebje službe 118. Ob prihodu reševalcev je bila Dapiranova že mrtva in ji ni bilo mogoče pomagati. Cosolo in Dapiranova, ki se je zdravila pri službi SERT in se pred tragičnim dogodkom vsaj šest mesecev ni drogirala, sta heroin kupila pri 19-letnem Giacomu Ziu, ki je bil zatem aretiran zaradi preprodaje opojnih substanc. Med včerajšnjo sodno obravnavo je bil oproščen mlad slovenski državljan Gregor Peršolja, za katerega je javni tožilec zahteval osem mesecev zaporne kazni. Sodnik je dosodil, da proti mladeniču ni bilo zbranih zadostnih dokazov. gorica - Odložitev obravnave Občina ni posredovala slovenskih protiugovorov Goriška občina ni predstavila protiugovorov v slovenščini, zato pa je včeraj mirovni sodnik Giancarlo Sgrazzutti odločil, da se bo sodna obravnava nadaljevala 25. maja 2009. Priziv mirovnemu sodniku je vložil Dimitri Tabaj iz Štan-dreža, ki je konec novembra lani v Gorici dobil globo zaradi nepravilnega parkiranja. »Ko sem na parkirnem avtomatu pritisnil gumb s slovensko zastavico, se je pojavil napis v francoščini, zato pa parkirnine nisem plačal. Mestni redarji so mi nato naložili globo, za katero sem zahteval slovensko obvestilo o prekršku, zatem pa še zapisnik v slovenščini,« pravi Tabaj in pojasnjuje, da mu je občina dostavila slovenski zapisnik z zamudo, sploh pa začetno mu ni hotela izdati obvestila o prekršku tudi v slovenščini. Zaradi tega in sploh, ker na parkirnih avtomatih ni bilo slovenskih navodil, se je odločil za priziv, ki mu ga je med drugim ironično svetoval goriški podžupan Fabio Gentile. Včeraj se je začela obravnava; ker je občina predstavila protiugovore samo v italijanščini, je Tabaj zahteval njihov prevod v slovenščino. Zaradi tega je sodnik odločil, da se bo obravnava nadaljevala 25. maja 2009. Včeraj je Tabaj, ki se je zagovarjal brez odvetniške pomoči, vložil dodatno dokumentacijo, s katero je podkrepil svoje stališče. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 17. decembra 2008 15 sovodnje - Uprava AATO izdelala plan javnih del Nov greznični sistem jih bo povezal z Gorico Dograjen bo leta 2014 - Zaprli bodo čistilne naprave v Gabrjah, Rupi in na Peči V sovodenjski občini bodo zgradili nov greznični sistem, ki bo omogočil, da bodo odplake prečiščevali v goriški čistilni napravi. Uprava AATO, ki prevzema strateške izbire in odloča o načrtih na področju ravnanja z vodo na Goriškem, je v začetku decembra odobrila spremembo plana javnih del, ki zadevajo oskrbovanje s pitno vodo in prečiščevanje odpadnih voda v goriški pokrajini. »Za sovodenjsko občino je pred kratkim odobrena varianta zelo pomembna, saj predvideva investicijo 5.725.000 evrov za prenovo grezničnega sistema,« razlaga sovodenjski občinski odbornik Slavko Tomsič in nadaljuje: »V osrednjem delu Sovodenj bomo zgradili novo greznično omrežje in ga povezali z greznicami v Rupi, Gabrjah in na Peči. Cevi bodo zatem speljali do goriške čistilne naprave, kjer bodo prečiščevali odplake iz naše občine.« Uprava AATO je pred odobritvijo načrta vzela v pretres razne možne projekte. Med drugim je preverila, ali bi lahko so-vodenjsko greznično omrežje preko Peto-velj, Zdravščin in Zagraja povezali s Šta-rancanom. »Zagrajsko občino bodo res povezali s štarancansko čistilno napravo, za Sovodnje pa so ugotovili, da se tehnično kot tudi ekonomsko bolj splača greznice speljati proti Gorici. Tamkajšnja čistilna naprava bo namreč brez večjih težav prečiščevala odpadne vode iz gospodinjstev, v katerih živi približno 2.000 ljudi,« pravi Tomsič in pojasnjuje, da bodo v okviru projekta v spodnjem delu Sovodenj zgradili na-pajališče, v katerem bosta delovali dve črpalki, ki bosta odpadne vode usmerjali proti Gorici. Prenova grezničnega omrežja bo omogočila, da bodo zaprli tri male čistil- Čistilna naprava v Rupi (desno) in njen odtok v Vipavo (levo) bumbaca ne naprave v Rupi, Gabrjah in na Peči. Zgrajene so bile pred kakimi dvajsetimi-tridesetimi leti, ko so bili okoljevarstveni predpisi precej drugačni od današnjih. V teh napravah so se zbirale odpadne vode, ki naj bi jih prečistile glivice, vendar njihovo delovanje ni bilo ravno neoporečno. Čistilno napravo na Peči bodo po navedbah Tomsiča porušili, na njenem mestu pa zgradili rezervoar, v katerega bodo odtekale odpadne vode iz Rupe in Gabrij ter iz Vrha, ko bodo tudi v tej vasi zgradili greznični sistem. S Peči bodo cevi speljane mimo obrtniške vode do napajališča v spodnjem delu Sovodenj, od tod pa do goriške čistilne naprave. Tomsič je pojasnil, da bodo tekom prihodnjega leta izdelali izvršni načrt za nov greznični sistem, gradbena dela naj bi trajala štiri leta, tako da naj bi se zaključila do leta 2014. Po besedah odbornika bo nov greznični sistem omogočil prihranek so- vodenjski občinski upravi, ki vsako leto v vzdrževanje treh čistilnih naprav v Rupi, Gabrjah in na Peči vloži med 14 in 17 tisoč evrov. Nov greznični sistem in zaprtje treh malih čistilnih naprav bosta nenazadnje koristila tudi Vipavi in njenim ribjim prebivalcem, saj se bo kakovost rečne vode nedvomno izboljšala. (dr) gorica - Banka Novoletni koncert za člane V soboto, 20. decembra, ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici nastopil Orkester slovenske vojske, ki ga sestavljajo predvsem diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani. Novoletni koncert poklanja svojim članom Zadružna banka Doberdob in So-vodnje. Od leta 1996 je Orkester slovenske vojske prerasel v ansambel, ki ga poznajo v Sloveniji ter vabijo tudi na številne koncerte in festivale po Evropi. V dvanajstih letih delovanja so zabeležili več kot 50 nastopov v enajstih evropskih državah in več kot 1.500 nastopov v Sloveniji. Izjemno uspešno je bilo tudi letošnje leto. Pod taktirko dirigenta George Pehlivaniana je orkester februarja nastopil v Slovenski filharmoniji s koncertom za obrambne ministre EU, prav tako na osrednjem dogodku ob zaključku predsedovanja Slovenije EU in stoletnici Slovenske filharmonije. Orkester je nato ob zaključku predsedovanja Slovenije EU v Parizu nastopil ob predaji poslov ministrstev za obrambo Slovenije in Francije, 22. oktobra pa je z vrhunskim nastopom dodal svoj prispevek v mozaik odličnih vtisov angleške kraljice Elizabete II. ob njenem obisku v Sloveniji. V Gorici se bo orkester predstavil pod taktirko dirigentke Andreje Šolar, z udeležbo solista-tenorista Janeza Lotriča in s skladbami Čajkovskega, Puccinija, Rossinija, Arnolda, de Cur-tisa, Straussa jr. in Viktorja Parme. Vstop bo možen samo z vabili, ki jih v mejah razpoložljivih mest delijo v podružnicah banke. gorica - Nocoj v Verdiju gledališka predstava Alexandria v režiji Franca Peroja Sanje aleksandrink V glavni vlogi bo nastopila priznana igralka Elisabetta Pozzi - Predstavo so že uspešno uprizorili v Trstu Elisabetta Pozzi je protagonistka predstave, ob njej nastopajo še Laura Bussani, Michela Mocchiutti in Marzia Postogna Aleksandrinkam, njihovim uresničenim in neuresničenim sanjam, bo posvečena gledališka predstava Alexandria, ki jo bodo uprizorili drevi ob 20.45 na odru mestnega gledališča Verdi v Gorici. Predstava je nastala v okviru projekta režiserja Franca Peroja, ki se je poglobil v problematiko ženskega izseljevanja v Egipt in razumel fascinant-no tragičnost njihovih zgodb. Številne Slovenke, Furlanke in Italijanke so se namreč na začetku prejšnjega stoletja odpravile v Egipt s trebuhom za kruhom in pogostokrat doma pustile svoje otroke, može in družine. V novi domovini so se zaposlile kot kuharice, sobarice in dojilje pri bogati buržoaziji in spoznale nov, kozmopolit svet, ki si ga pred odhodom v Aleksandrijo niso niti sanjale. Gledališko predstavo Alexandria, v kateri je glavna vloga zaupana Elisabetti Pozzi, so premierno uprizorili pred nekaj tedni v Trstu, kjer je doživela dober odziv publike in kritike, saj gre za solidno in režijsko dodelano postavitev. Z današnjo goriško ponovitvijo se zaključuje niz pobud, ki so jih v Gorici priredili v spomin na aleksandrinke. Prejšnji teden sta tako pokrajina in ZSKD priredili posvet o ženskem izseljevanju v Egipt ter v pokrajinski palači postavili na ogled fotografsko in dokumentarno razstavo. gorica - Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem na odru Kulturnega doma Gospel ogrel publiko Črnska duhovna glasba oživlja in osrečuje slehernega poslušalca, zato je tako priljubljena ne glede na sporočilo. Vrhunski gospel je v ponedeljek napolnil dvorano goriškega Kulturnega doma s čarobno in praznično atmosfero, ki so jo ustvarili prefinjeni pevci iz skupine Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem, znani pod akronimom AMICOH. Koncert je potekal v okviru niza Across the Border, ki že več let ponuja vrsto zanimivih glasbenih dogodkov. Nekateri med temi so plod sodelovanja Kulturnega doma s Folk Clubom iz Buttria, katerima se večkrat pridruži novogoriški Kulturni dom. Iz tega sodelovanja je že nastalo več mini-festivalov, med katere sodi tudi projekt Go-Gospel, ki je postregel z dvema nastopoma: v ponedeljek je v Gorici nastopila harlemska skupina, sinoči v Novi Gorici pa pevci iz Alabame. Pred začetkom goriškega koncerta sta pozdravila ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel in umetniški vodja Folk Cluba Marco Miconi, nakar sta prepustila oder newyorškim pevcem za poldrugo uro dolgi in prikupni nastop. Čeprav izhajajo iz Harlema in tam do-muje njihova baptistična cerkev, so Anthony Morgan in tovariši večji del leta na turnejah po svetu. Njihovi nastopi so zato prirejeni bolj okusom mednarodne publike kot doživetjem v harlemski cerkvi. Izkušeni odrski mački so goriški večer posebne- ga, posodobljenega, z drugimi žanri pomešanega go-spela začeli s tradicionalno »If you come to have church« ter nadaljevali s »Total Praise« in »Here and Now«. Skupini sedmih pevcev se je v naslednji skladbi, »He's sweet and now«, pridružila Mother Alice, ki je pokazala precejšnje vokalne sposobnosti. V naslednji pesmi »Emmanuel« so začeli ogrevati občinstvo, ki je koncert večkrat pospremilo s ploskanjem in plesom. Pevce je spremljala tričlanska glasbena skupina, in sicer basist, pianist in zelo razpoložena bobnarka. V večini pesmi so se v solo nastopih izkazali dobri in izkušeni vokalisti, ki so že nastopili v broadwayskih mu-zikalih in tudi spremljali zvezde z ameriške glasbene scene. Angela Workman, Tamara Sanders, Latasha Jordan so tako ob vodji skupine Anthonyju Morganu osrečili publiko Kulturnega doma z medleyem gospel napevov, s hitoma »It's time to make a change« in »View that City« ter zaključili z obveznim božičnim finalom, ki je zaobjel »Silent night«, »Go, tell it on the Mountain«, »Jesus, oh what a wonderful World« in »We wish you a merry Christmas« in »Oh happy Day«. Publiko so na koncu obdarili s samo eno dodatno skladbo, in sicer s hitom »Power of Love«. Nato je Anthony Morgan's Inspirational Choir of Harlem zapustil oder, večer pa se je nadaljeval s skupnim fotografiranjem in podpisovanjem avtogramov v preddverju Kulturnega doma. (aw) Newyorški pevci v ponedeljek na goriškem odru bumbaca 16 Torek, 16. decembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Prve posledice gospodarske krize na svetovnih trgih Severnoprimorska podjetja bodo odpustila 650 delavcev boljši NOVA GORICA Namesto osebja Iskra Avtoelektrika zaradi 35-odstotnega upada prodaje ne bo podaljšala pogodbe 250 delavcem Severnoprimorska podjetja bodo v prihodnjih treh mesecih zaradi recesije odpustila okoli 650 delavcev, kaže analiza razmer na območju. Posledice svetovne krize in recesije čuti tudi šempetrska Iskra Avtoelektrika, kjer v zadnjem četrtletju beležijo 30 do 35-odstoten upad prodaje. Tudi poslovanje v prvem četrtletju prihodnjega leta ne bo takšno, kot bi si v družbi želeli. Do konca letošnjega leta bo v Iskri delalo 250 manj zaposlenih za določen čas, tolikim namreč zaradi nastale situacije niso podaljšali pogodb. Kljub temu, da uprava zaenkrat še ne napoveduje nadaljnjega krčenja števila zaposlenih, so predvsem delavci v proizvodnji v torek z mešanimi občutki zaključevali delo. Letos zaradi recesije odhajajo na kolektivni dopust ob koncu leta en teden prej kot v minulih letih, z delom bodo ponovno začeli 5. januarja. Takoj na začetku leta pa se jim obeta nižanje variabilnega dela plač in 36-urni delavnik. Kot pojasnjuje predsednik uprave družbe Iskra Avtoelektrika Aleš Nemec, beležijo v zadnjem četrtletju upad naročil: »Skupaj beležimo 30 do 35-odstoten upad prodaje in to praktično na vseh trgih, začelo se je z ameriškim, nadaljevalo pa na evropskem trgu.« Tudi prvi kvartal leta 2009 zanesljivo ne bo takšen kot si želijo v družbi. »Potem pričakujemo, da se bo vendarle situacija na trgu stabilizirala. Že v novembru smo pripravili načrt za leto 2009, ki je sicer nekoliko optimističen, vendar vseeno želimo postaviti bolj optimistične kot pa pesimistične cilje, čeprav delamo tudi na ukrepih za slabše pogoje poslovanja,« dodaja Nemec. V zadnjih mesecih so v Iskri Avtoe-lektriki pogodbe za določen čas prekinili 150 zaposlenim, konec decembra pa pogodbe prekinejo še stotim, ravno tako pogodbenim delavcem. Z januarjem bo torej 1.750 zaposlenih, med temi jih bo še 150 za določen čas, za katere zaenkrat ni predvideno odpuščanje oziroma nepo-daljševanje pogodb. Na vprašanje, kateri profili so med tistimi, ki so izgubili delo, Nemec odgovarja: »V glavnem gre za proizvodne delavce s slabšo kvalifikacijsko izobrazbo. Zvečine so domačini, nekaj pa je bilo tudi tujcev.« Tem bi se pogodba tako ali tako iztekla, saj so jim prav zaradi situacije pogodbe doslej podaljševali le za določeno obdobje, za en mesec. Za naprej pa je odvisno od tega, kako bodo pridobivali naročila. »Delamo na tem, da bi pospešili razvoj določenih proizvodov, predvsem tam, kjer niso potrebni dolgi ho-mologacijski postopki. Tako bi pospešili proizvodnjo,« pojasnjuje enega od ukre- AJDOVŠČINA Plaz spet drsi Zgornji del plazu Slano blato nad Lokavcem pri Ajdovščini se je zaradi obilnih padavin v minulih dneh začel v petek premikati. S pobočja Ča-vna je prvič zdrsnil pred osmimi leti in sodi med plazove večjega obsega. Blato se sedaj v štirih urah premakne za dva metra. Vas ni ogrožena, drsenje pa bi lahko poškodovalo doslej že opravljena sanacijska dela. Poveljnik civilne zaščite v ajdovski občini, Igor Benko, je povedal, da je do ponovnega zdrsa prišlo zaradi obilnih padavin ta mesec; šlo naj bi v povprečju za 220 litrov na kv. meter površne. Na robu plazu se je odlomil kos materiala, gre za 30.000 kubičnih metrov, ki sedaj potuje proti vodnjakom, ki so jih uredili v sklopu sanacijskih del. Če bi vodnjake zasulo, bi izgubili funkcijo odvodnjavanja vode. Zato bodo v naslednjih dneh pripadniki civilne zaščite dežurali na plazišču in če bo treba, bodo začeli odvažati blato proč od vodnjakov. (km) Andrej Valetič (zgoraj) in Aleš Nemec, zaposlena v Iskrini proizvodnji foto k. m. pov sogovornik, ki takoj po novem letu napoveduje pogovore s sindikatom o uvedbi 36-urnega delovnika, tako kot so to storila že nekatera druga podjetja v Sloveniji. Ob tem računa na pomoč vlade, ki bi podjetju pomagala pri plačevanju prispevkov za izpadle ure. O tem bo vlada odločala v četrtek. Na vprašanje, kje se najbolj čutijo posledice krize, predsednik uprave odgovarja, da je trenutno največja težava likvidnost. Banke težko oziroma ne odobravajo kreditov ali celo njihovega podaljševanja. V družbi pa se najbolj čutijo posledice na področju prodaje, kjer država niti ne more veliko pomagati, saj družba 95 odstotkov proizvodov proda v izvozu. In kakšne so nadaljnje poteze vodstva za zmanjšane vpliva recesije? »Konec novembra smo ob sprejetju poslovnega načrta za 2009 sprejeli tudi vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja in za zmanjšanje stroškov. Gre na povečevanje prodaje, ob-vladovaje stroškov, zalog, boljšo organiziranost, vodenje, in za stroške storitev,« pojasnjuje Nemec, ki o rezultatih, s katerimi zaključujejo letošnje poslovno leto pravi: »Letošnje leto bo še sorazmerno ugodno, ker smo imeli v devetih mesecih še ugoden rezultat, ki pa se je v zadnjem četrtletju sicer poslabšal. Prihodnje leto načrtujemo še vedno pozitivno, s tem da je tu še precej neznank.« Prihodki naj bi bili v 2009 z 200 milijoni evrov na letni ravni nižji za šest odstotkov. V skupini kljub recesiji načrtujejo rast prihodkov na 270 milijonov evrov, predvsem preko uspešnega poslovanja družb v Braziliji in Iranu. V januarju se za zaposlene obeta tudi nižanje variabilnega dela plač. Za 5 odstotkov se zmanjša stimulacija variabilnega dela delavcem po kolektivni pogodbi, uprava pa je za 10 odstotkov znižala plače vsem zaposlenim po individualni pogodbi. Predsednik sveta delavcev in predstavnik izvršilnega odbora sindikata SKEI v Iskri AE, Andrej Valetič pravi, da zaposleni ta ukrep načeloma sprejemajo, saj vedo, da je treba zaradi recesije zategniti pas. Dialog z upravo ocenjuje kot pohvalen, sodelovanje z njo pa je po njegovih besedah na visoki ravni, na vprašanja dobijo zah- tevane odgovore. »Pobuda sindikata upravi je bila, da se pri nepodaljševanjih pogodb za določen čas upošteva socialni vidik. Opozorili smo tudi na primere, ko je posameznikom manjkal še kakšen mesec do tega, da bi dopolnili eno leto zaposlitve, saj jim v tem primeru pripada nadomestilo zavodu. S strani uprave so bili pripravljeni prisluhniti in to upoštevati,« pravi Valetič. Delavci pa povedo, da jih je strah prihodnosti, čeprav zaenkrat odpuščanja med zaposlenimi za nedoločen čas niso predvidena. Krize so že doživeli, pravijo, v spominu je še živa situacija iz leta 1991 po slovenski osamosvojitvi in po razpadu jugoslovanskega trga. Tokrat pa gre za globalno krizo, zato je tudi strah globlji, predvsem če sta v istem podjetju in še med pogodbenimi delavci zaposlena mož in žena. »Vzdušje med nami ni ravno rožnato, strah nas je. Napovedano nižanje plač se bo poznalo predvsem nam, delavcem. Vsak evro se pozna. Vseeno zaenkrat nekako ostajamo optimisti,« je povedala delavka iz proizvodnje. Katja Munih pogoji dela Na koordinacijskem sosvetu, ki ga je v Novi Gorici pripravila tamkajšnja upravna enota, so udeleženci opozorili predvsem na kadrovsko podhranjenost državnih organov. Vlada zaenkrat ne načrtuje dodatnega zaposlovanja, storitve pa bodo izboljšali s primernejšimi pogoji dela, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar. Koordinacijski sestanek je bil namenjen ocenjevanju preteklega dela in izmenjavi izkušenj med predstavniki lokalnih, regijskih in državnih oblasti, je povedal Lobnikar, ki je v Novi Gorici nadomeščal sprva napovedano ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs. Udeležencem sosveta, ki so kot težavo izpostavljali predvsem kadrovsko podhranjenost in težave z uvedbo novega plačnega sistema, je predstavil usmeritve vlade na področju javne uprave. Ob odpiranju zakonodajnih postopkov za pripombe in predloge državljanov, na katere bo državna uprava odgovarjala pisno, je Lobnikar izpostavil poenostavitev in digitalizacijo postopkov. Hkrati nameravajo usposobiti državljane, da bodo e-upravo in podobne postopke tudi znali uporabljati. »Želimo izboljšati kakovost storitev za uporabnike, hkrati pa izboljšati delovno okolje zaposlenih,« je Lobnikar odgovoril na opozorila o kadrovski podhranjenosti. Pri tem naj bi si pomagali tudi s prerazporeditvami, saj je npr. premalo zaposlenih na področju inšpekcijskih služb, je pojasnil. Po njegovih besedah se bo vlada s kadrovskim načrtom ukvarjala na eni od prihodnji sej. Na UE Nova Gorica se sicer s pomanjkanjem kadrov ne srečujejo, saj so od leta 2003 število zaposlenih zmanjšali za 17 na 93. V zvezi s sobotnim delom državnih organov je dejal, da bo vlada temeljito pregledala že opravljene analize, pri odločitvah pa bo sledila načelu dostopnosti storitev za državljane ob hkratnem upoštevanju racionalnosti poslovanja. Na UE Nova Gorica tako opažajo, da se število strank ob sobotah zmanjšuje. Letos je upravno enoto ob sobotah obiskalo kakih 800 strank, vseh pa je bilo 20 tisoč, je pojasnila načelnica UE Nova Gorica Bojana Kompare. Prav novogoriško upravno enoto je Lobnikar izpostavil kot primer dobre prakse, saj je po barometru kakovosti z zadnjih mest napredovala med najboljše tri upravne enote v državi. To je rezultat trdega dela, saj pri vseh postopkih iščejo poti, kako približati storitve strankam, je zagotovila Bojana Kompare. Tako so pripravili poseben vodnik, načrtujejo pa tudi predstavitev postopkov preko medijev, da bi bili ljudje z njimi bolj seznani, je še dodala. GORICA - V prihodnjem letu bodo prvič podelili priznanje Collio Cinema Kratki film za promocijo Brd Pri nagradi sodelujejo konzorcij Collio, družba Transmedia in smer Dams - Besedilo bo postalo scenarij, ta pa kratki film - Dobitniku 10.000 evrov Priznanje Collio, s katerim že pet let nagrajujejo diplomske naloge in novinarska dela o vinarstvu v Brdih, je dobilo mlajšega »bratca«. Včeraj so v goriškem Kinemaxu predstavili nagrado Collio Cinema, ki so jo konzorcij Collio, družba Transmedia in univerzitetna smer Dams napovedali že pred poletjem. Po besedah predsednika Transmedie Borisa Perica nagrada Collio Cinema povezuje dve stvarnosti, film in vino, ki jima je razvoj v svetovnem okviru pisan na kožo. Obe »umetnosti« dobita pravo razsežnost, ko se uveljavita tudi zunaj domačih meja. Korenine in povezanost z domačim okoljem sta pogoja za uspeh, požrtvovalnost in kakovost pa za prodor na globalizirano tržišče. Transmedia je v sozvočju s Kinoateljejem, združenjem Amidei, smerjo Dams in načrtovano Mediateko uresničila v Gorici filmsko središče, ki mu po besedah docenta Roya Menarinija v Italiji ni enakega. Novo sodelovanje je pozdravila tudi predsednica vinarskega konzorcija Collio Pa-trizia Felluga, ki vidi v sedmi umetnosti odlično promocijsko sredstvo. To potrjujejo filmi, kot je zadnje delo režiserja Giovannija Zi-berne »La terra nel sangue«; v Brdih posneti odlomki so zaključili včerajšnjo predstavitev nagrade. Pobudo sta podrobneje opisala podpredsednik konzorcija Marko Primožič in sam Menarini. Nagrado Collio Cinema v znesku 10.000 evrov bodo podelili besedilu za kratki film, v središču katerega bodo Brda. Transmedia bo nato v sodelovanju z deželno Film Commission tekst preoblikovala v scenarij in v kratki film, ki bo namenjen promociji briškega teritorija. Dodatne informacije bodo na voljo v prvi polovici prihodnjega leta, nagrajevanje pa bo potekalo na posebni prireditvi 12. in 13. junija. (aw) Z včerajšnje predstavitve nagrade bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 17. decembra 2008 17 VRH - Prosvetno društvo priredilo dobro obiskano proslavo Pevski poklon Gregorčiču Poleg vrhovskih otrok zapeli vokalni skupini Bodeča neža in Danica ter doberdobski zbor Hrast Zbor Bodeča neža med proslavo (levo) in otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela v pričakovanju na nastop (spodaj) bumbaca V vrhovskem centru Danica so se v ponedeljek poklonili Simonu Gregorčiču s pevskim večerom, ki ga je priredilo PD Vrh sv. Mihaela pod pokroviteljstvom ZSKP. S proslavo »Bilo je... v Gorici« so se poleg Gregorčiča spomnili Primoža Trubarja, ki je leta 1563 pridigal v Rubi-jah. Opozorili so, da je Trubarjev nauk »Stati inu obstati« še aktualen, sploh pa so poudarili, da Gregorčiča in Trubarja druži ravno velika ljubezen do slovenske besede. Povedali so tudi, da je leta 1904 iz Rubij prišel po stezici na Vrh župnik. V cerkvi se je udeležil maše; sedel je ob oltarju, pri vratih, ki so takrat gledala na cesto in jih danes ni več; bil je Simon Gregorčič, na njegov obisk so Vrhovci še danes ponosni. Kulturni program so oblikovali otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Sare in Tatjane Devetak, vokalna skupina Bodeča neža, ki jo vodi Mateja Černic, ženska vokalna skupina Danica pod vodstvom Patricije Rutar Valič in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča. Spremno besedilo je napisala Doriana Devetak, prebrala ga je Tatjana Devetak. Nastopajoče zbore sta predstavili Sara Devetak in Karen Ulian; slednja je tudi prebirala poezije skupaj s Tjašo in Mihaelo Devetak ter s Harjet in Aleksijo An-tonič. Prebrali so tudi pozdrav predsednice ZCPZ Lojzke Bratuž in se zahvalili Nerini Devetak, ki je pravi spodbujevalec društvenega delovanja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. danzata di papa«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Millionaire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Come Dio comanda«. Dvorana 3: 17.30 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »Saw V«. Dvorana 4: 17.30 »Twilight«; 20.30 »Racconto di Natale«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.00 »La felicita porta fortuna«. fi Razstave ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v četrtek, 18. decembra, ob 20.45 koncert Wiener Kammerensemble; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-494369). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: danes, 17. decembra, ob 20.45 bo izvenabon-majska gledališka predstava »Alexandria« v režiji Franca Peroja; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481-33090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Ultimatum alla Terra«. Dvorana 2: 17.40 »Bolt - Un eroe a quattro zampe«; 20.10 - 22.10 »La fi- V GALERIJI KULTURNEGA CENTRA LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava slik in risb ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova; do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. V GALERIJI ARS na goriškem Travniku je na ogled prodajna razstava v dobrodelne namene Umetniki za Karitas; do 31. decembra po urniku Katoliške knjigarne. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA v sodelovanju s krajevno skupnostjo Solkan, turističnim društvom Solkan in kulturnim društvom Sabo-tin iz Štmavra prireja 7. slovensko razstavo jaslic z mednarodno udeležbo v Frančiškovi dvorani na Sveti Gori; do 11. januarja med 10. in 18. uro. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji razstavlja slikarski ciklus Marcella Fo-golina na sedežu fundacije v ul. Car-ducci 2 v Gorici; do 15. januarja s prostim vstopom od torka do petka med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro, ob so- eksponatov aleksandrink; do 19. decembra. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju v Gorici je na pobudo Muzeja mode v sodelovanju z višjo šolo Max Fabiani iz Gorice na ogled razstava z naslovom »Un gadget per il museo - Esperienze didattiche«; do 20. januarja od torka do nedelje od 9. do 19. ure s prostim vstopom. V POSLOVNEM CENTRU HIT (Delpi-nova 7a) v Novi Gorici je na ogled razstava objektov Alessandre Lazzaris in Giorgia Valvassorija; do 30. januarja vsak dan med 10. in 19. uro. Koncerti DVS BODEČA NEŽA - VRH SV. MIHAELA IN DPZ KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine vabita na Božični koncert v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v cerkvi v Sovodnjah. Koncert bodo oblikovali OPZ KD Sovodnje, DPZ Kraški Slavček in DVS Bodeča neža. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORA prireja Božični koncert pod jelko v soboto, 20. decembra, ob 20. uri v cerkvi v Podgori. Sodelovali bodo OPZ Podgora, OPZ Štmaver in OPZ uršu-link iz Gorice, pihalni orkester Citta di Cormons bo spremljal prižig zvezde na zvoniku cerkve Sv. Justa. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 19. decembra, ob 20.15 Božično-novoletni koncert orkestra Slovenske vojske z gosti. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE organizira vsakoletni božični koncert za člane, ki spada tudi v sklop praznovanj stoletnice banke, v soboto, 20. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Nastopil bo Orkester slovenske vojske s tenoristom Janezom Lotričem. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV GORICA, ADVSG, ADO in ADMO vabijo na božični koncert z naslovom »Parole e Musica per la Vita« z glasbeno šolo Roland v četrtek, 18. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. @ Izleti SPDG prireja udeležitev na nočnem spominskem pohodu Po poteh Cankarjevega bataljona iz Pasje ravni v Dra-žgoše v noči iz sobote 10. na nedeljo 11. januarja 2009. Obvezna predhodna prijava na info@spdg.eu ali na tel. 320-1423712 (Andrej). Ü3 Obvestila botah in nedeljah med 10. in 19. uro (informacije na www.fondazionecari-go.it, tel. 0481-537111). KULTURNO ZDRUŽENJE PROLOGO prireja skupinsko kiparsko razstavo z naslovom »Ninfe. Statue per un giar-dino contemporaneo« v soboto, 20. decembra, ob 11. uri v parku goriškega županstva. PRODAJNA RAZSTAVA »STAMPAN-TICA NATALE 2008« bo odprta do sobote, 10. januarja, v prostorih knjigarne Editrice Goriziana na korzu Verdi 67 v Gorici. V DEŽELNEM AVDITORIJU v ul. Roma v Gorici je na ogled skupinska razstava državne policije; do 28. decembra, od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro in med 16. in 19. uro. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava kiparja Marca Bernota in slikarja Edoarda Pi-rusela z naslovom »Memorie di ci-vilta«; do 5. januarja 2009 med 10.30 in 18.30, ob sobotah popoldne in ob nedeljah ter praznikih zaprto. V KNJIGARNI CORRISPONDENZE na trgu sv. Antona 18 v Gorici bo do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. V MUZEJU KMEČKE KULTURE Brincelj v Števerjanu je ogled zbirke predmetov briške kmečke kulture možen po predhodnem dogovoru (tel. 3342294517). V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. V POKRAJINSKI PALAČI V GORICI je na ogled razstava starih fotografij in KNJIGA KRAJEVNA IMENA IN PRIIMKI NA DOBERDOBSKEM KRASU je na razpolago na glavnem sedežu in pri podružnicah Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. DRUŠTVO KULTURAGUA je izoblikovalo koledar za leto 2009 na temo otrok. Izkupiček prodaje bo namenjen otroškemu oddelku bolnišnice v kraju Leona v Nikaragvi; informacije na e-mailu janajarc@hotmail.com ali na tel. 347-2965932 (Jana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v nedeljo, 28. decembra, v Dijaškem domu v Novi Gorici. Poskrbljeno bo za družabno novoletno srečanje s kratkim kulturnim programom, primerno večerjo in bogato tombolo. Igral bo glasbenik Silvo. Prijave do razpoložljivim mest. Vpisujejo Saverij Rožič (0481-390688), Ana Kuzmin (tel. 0481-78061), Ivo Tomsič (tel. 0481-882024), Karla Vizintin (tel. 0481-882183) in Ema Brajnik (tel. 0481-21361). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z napravo velomatic: drevored 20. septembra - četrtek, 18. decembra, 10.00-11.00. JAVNI RAZPIS - PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR: ZSKP, KC Lojze Bratuž in ZCPZ podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom, ki delujejo v goriškem prostoru za ustvarjalne dosežke. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica, drevored 20. septembra, 85 s pripisom na ovojnico Predlog za priznanje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 9. do OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo knjižnica zaprta 24. in 31. decembra ter 5. januarja 2009. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi člane in simpatizerje na srečanje ob zaključku leta v soboto, 20. decembra, ob 15.30 v kulturnem centru v Jamljah. Ob priložnosti bodo izdali izkaznice za leto 2009 članom in antifašistom, ki bi želeli vstopiti v borčevsko organizacijo, in se pogovorili o pobudah sekcije za leto 2009. URADI ATER na korzu Italia 116 v Gorici bodo zaprti 24. decembra, 31. decembra popoldan in 2. januarja. Urad v ul. Verdi 44 v Tržiču pa bo zaprt od 22. decembra do 5. januarja, odprt bo 12. januarja 2009. V KULTURNEM DOMU V SOVOD-NJAH poteka ob sredah med 17. in 18. uro gledališka delavnica; vodita jo Maja Devetak in Anna Roversi. Srečanja so primerna za srednješolce; informacije na tel. 328-2580940 (Maja). SLOMEDIA.IT, spletni portal Slovencev v Italiji in sosednjih deželah, razpisuje za osnovnošolce natečaj »Božični utrinki naših nonotov«. Prispevke v obliki spisa, risbe, filma, intervjuja ali kar vam iznajdljivost narekuje, pošljite do 20. decembra po elektronski pošti na naslov: info@slomedia.it. Najboljši izdelki bodo nagrajeni. 0 Prireditve UČENCI IN UČITELJI osnovne šole Josip Abram iz Pevme in otroški vrtec vabijo na božičnico, ki bo v petek, 19. decembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi v Pevmi. Sodelujejo moški zbor iz Štma-vra in cerkveni pevski zbor iz Pevme. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico, ki bo v torek, 23. decembra, ob 20.30 v večnamenskem kulturnem centru v Jamljah. Nastopili bodo ženska pevska skupine Vesna iz Križa, otroški pevski zbor Kremenjak, plesni skupini Kre-menjak, jameljski otroci in mešani pevski zbor iz Gorjanskega. PRAZNIK MIRU IN PRIJATELJSTVA v Štandrežu bo v nedeljo, 21. decembra, ob 14.30 v cerkvi v Štandrežu. Sodelovali bodo župnija sv. Andreja, osnovna šola Fran Erjavec, vrtec iz Štan-dreža, osnovna šola Ivana Roba iz Vrtojbe, PD Štandrež, KD Oton Župančič, športna društva. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno boži-čnico v četrtek, 18. decembra, ob 20. uri v telovadnici na drevoredu 20. septembra v Gorici. Nastopajo skupine Gymplaya, športne in športno-ritmi-čne gimnastike, volleya, minivolleya in športnega plesa. NAŠ ŠPORTNIK 2008, zaključna prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske, bo v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. BETLEHEMSKO LUČ MIRU bodo Sol-kanci izročili sosedom iz Pevme, Štma-vra in Oslavja v soboto, 20. decembra, ob 17. uri na kmečki domačiji Grad Štmaver 1 (pri Barnabi) v Štmavru. Kulturni program bodo izoblikovali pevci cerkvenega pevskega zbora Solkan, skavti s poslanico miru, OPZ in MPZ Štmaver. Sledijo družabnost in božična ter novoletna voščila. DRUŠTVO EQUILIBRI prireja literarno-glasbeno srečanje v okviru niza »Fare voci« v oštariji Alchimista v ulici Garibaldi v Gorici v četrtek, 18. decembra, ob 20.45. Pesnik Roberto Marino Masini bo predstavil svojo novo zbirko, ob njem pa bodo sodelovali še Mauro Punteri, Jurij Paljk, Gabriella Gabrielli in Giorgio Colugnatti. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ IN MUZEJ KMEČKE KULTURE BRINCELJ vabita na nagrajevanje likovnega natečaja Kako je iz mošta nastalo vino? v ponedeljek, 22. decembra, ob 20. uri na sedežu društva na Bukovju v Števerjanu. Na sporedu nastop plesne skupine AŠKD Kremenjak in ogled slik društvenega delovanja ter zdravica novemu letu. Pogrebi 19. ure. DANES V GORICI: 10.30, Pierina Pe-treusig vd. Paulin iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 12.00, Culot Maria vd. Humar iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 11.00, Maria Schia-vo vd. Fontanot v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. 18 Sreda, 17. decembra 2008 SVET / evropski parlament - Francoski predsednik pred evropskimi poslanci kot predsedujoči EU Sarkozy: Skušal sem premakniti Evropo, a me je Evropa spremenila Njegovo šestmesečno predsedovanje poželo pohvale skorajda vseh skupin STRASBOURG - "Skušal sem premakniti Evropo, a me je Evropa spremenila," je včeraj pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu priznal predsedujoči EU, francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ko je govoril o polletnem francoskem vodenju unije in zaključkih vrha v Bruslju. Pohvalil je tudi sodelovanje z evropskimi poslanci med predsedovanjem. Kot je dejal, je bilo za francosko predsedstvo zelo lahko in prijetno sodelovati z vsemi političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, saj so vse pokazale pripravljenost na dialog. Dodal je, da je na podlagi tega, kar je doživel v minulih šestih mesecih, prepričan, da evropske poslance njihovo delo veseli. "Z Evropsko komisijo smo bili tandem," je Sarkozy pohvalil tudi sodelovanje s to institucijo. "Potem ko sem šest mesecev imel možnost spoznavati in se ukvarjati s težavami članic, sem postal bolj potrpežljiv in bolj odprtega duha in zdaj razumem, da je Evropa zagotovo najboljša ideja 20. stoletja in da jo potrebujemo bolj kot kdajkoli prej," je povedal Sar-kozy svojem v tretjem in zadnjem letošnjem nastopu pred evropskimi poslanci v vlogi predsedujočega uniji. Francoski predsednik je še dejal, da se je med predsedovanjem naučil, da je v EU lažje uresničiti velike projekte kot majhne, ker so države članice zanje pripravljene tudi nekoliko popustiti in žrtvovati svoj egoizem. "Potrebujemo močno Evropo. Ne moremo imeti močne Evrope, če ta ni enotna," je poudaril Sarkozy. V minulih šestih mesecih smo hoteli doseči, da bi bila Evropa močna in bi mislila s svojo glavo. "Naj Evropa ostane močna, je pozval francoski predsednik in dejal, da je probleme treba reševati takoj, ko se pojavijo. Kot enega glavnih dosežkov predsedstva je Sarkozy izpostavil dejstvo, da je EU ostala enotna v najpomembnejših izzivih, s katerimi se je soočila - tako glede krize v Gruziji kot tudi ob finančni krizi. Glede podnebnega svežnja pa je poudaril, da so na vrhu unije dosegli kompromis, ki so ga vsi podprli, kar zagotavlja, da ga bodo vsi spoštovali. Pozval je evropske poslance, naj v sredo kljub določenemu nezadovoljstvu podprejo pod-nebno-energetski sveženj. "Vem, da ima vsak od vas razloge za nezadovoljstvo. Vendar pa dogovor v bistvu spoštuje cilje, ki ste jih sooblikovali vi," je dejal. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Ev- ropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering sta poudarila, da se je francosko predsedstvo uspešno zoperstavilo vsem izzivom. "Naredili ste veliko delo. Hvala v imenu Evrope," je dejal. Čestitkam francoskemu predsedstvu so se pridružili tudi vodje večine političnih skupin v Evropskem parlamentu. Je bilo pa slišati več kritik glede kompromisa o podnebno-ener-getskem svežnju. Vodja skupine evropske ljudske stranke (EPP-ED) Joseph Daul se je predsedstvu zahvalil, ker je pomagalo vzpostaviti "politično Evropo". "Niste edini, ki ga je spremenilo francosko predsedovanje. Francosko predsedstvo je spremenilo tudi druge," je Sar-kozyju dejal vodja skupine socialistov (PES) Martin Schulz, ki je predsedujočega EU tudi označil za "povsod prisotnega predsednika". Velik uspeh je po besedah Schulza tudi kompromis o podnebnem svežnju. Graham Watson iz skupine liberalcev (ALDE) je menil, da je bilo francosko predsedovanje skoraj pravljica. "Izzivov ste se lotili z entuziazmom, pokazali ste moč evropske solidarnosti," je poudaril. Ob tem je svetoval Sar-kozyju, naj v Evropi ne igra več tako aktivne vloge. "Ni vam treba narediti vsega, prepustite finance Jean-Claudeu Junckerju in evro Jean-Claudeu Tric-hetu," je poudaril. "Evropo ste popeljali naprej," je v imenu Zelenih francoskemu predsedstvu priznal poslanec Daniel Cohn-Ben-dit, obenem pa mu je očital, da je "vlogo Evropske komisije zožilo na sekretariat Sveta EU,", Evropski parlament pa na "viagro za vlade". "Ni naša vloga, da delamo tisto, česar drugi nočejo," je poudaril. Kritičen je bil tudi do kompromisa o podnebnem svežnju, ki je po njegovih besedah žrtev egoizma nekaterih držav članic. Cristiana Muscardini pa je v imenu Združenja za Evropo narodov (UEN) menila, da je kompromis glede podnebnega svežnja uspeh in daje upanje za prihodnost. "Francoskega predsedstva ne bomo pozabili," je zagotovil Francis Wurtz iz Evropske združene levice - Zelene nordijske levice (GUE/NGL). Poslanec Nigel Farage je medtem v imenu skupine Neodvisnost/Demokracija (IND/DEM) vprašal Sarkozyja, kakšno EU želi. Sedaj imamo unijo, ki prezira demokracijo in ne spoštuje drugače mislečih, je menil. (STA) Nicolas Sarkozy zda - Fed se odločil za rekordno znižanje Ključna obrestna mera med 0 in 0,25% WASHINGTON - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je včeraj, po dvodnevnem zasedanju Odbora za odprti trg (FOMC) znižala ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer z enega odstotka na razpon med 0 do 0,25 odstotka. Diskontna obrestna mera se je znižala za 0,75 odstotne točke na 0,5 odstotka. Odločitev odbora je bila soglasna, obenem pa so člani odbora opozorili, da so se od zadnjega zasedanja pogoji na trgu dela poslabšali, zmanjšala se je potrošniška poraba, prav tako poslovne investicije in industrijska proizvodnja. Finančni trgi ostajajo napeti, kreditni pogoji pa slabi. Gospodarska slika se je poslabšala, vendar pa so inflacijski pritiski močno popustili. Člani odbora zaradi padanja cen energije in šibkega gospodarstva pričakujejo, da bodo inflacijski pritiski še bolj popustili. Opozorilo odbora napoveduje, da bo ameriška centralna banka Fed upo- rabila vsa razpoložljiva orodja za promocijo trajne ekonomske rasti in ohranitev cenovne stabilnosti. Gospodarski pogoji bodo nekaj časa zahtevali izjemno nizke obrestne mere. Fed se bo v prihodnje posvetil podpori delovanja finančnih trgov in stimulaciji gospodarstva z različnimi ukrepi. V naslednjih četrtletjih naj bi Fed z nakupom velike količine dolga in vrednostnih papirjev na temelju hipotek podprl hipotekarni in nepremičninski trg. Fed prav tako razmišlja o morebitnih koristih odkupovanja dolgoročnih vrednostnih papirjev finančnega ministrstva. Prvi odzivi finančnih trgov na sklep Feda so bili dobri. Vrednosti delnic na največji newyorški borzi so se v v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8924,14 točke, kar je za 359,61 točke oz. 4,20 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 81,55 točke oz. 5,41 odstotka in se ustavil pri 1589,89 točke. (STA) Prodaja avtomobilov v Evropi padla za 26 odstotkov BRUSELJ - Prodaja avtomobilov v Evropi je v novembru v primerjavi z lanskim novembrom padla za 25,8 odstotka, kar je največ v zadnjih devetih letih, je včeraj sporočilo evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA. Prodaja se je tako znižala že sedmi mesec zapored,. "Kriza močno vpliva na avtomobilsko industrijo, saj potrošniki zaradi pomanjkanja kreditov ne morejo kupovati novih vozil," pravijo v ACEA. Podatki ACEA - ki spremlja prodajo v članicah EU razen Cipra in Malte, vključene pa so še Islandija, Norveška in Švica - kažejo, da se je število novoregi-striranih vozil zmanjšalo za 25,8 odstotka na 932.537. Od začetka leta do konca novembra je bilo v Evropi tako prodanih skupno 13,79 milijona avtomobilov, kar je 7,1 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Združenje ugotavlja, da je prodaja novih vozil padla na vseh trgih razen na Finskem, Poljskem in Češkem. V pariški veleblagovnici odkrili eksploziv PARIZ - Francoska policija je včeraj v eni od pariških veleblagovnic, kjer so bo-žični-novoletni nakupi na vrhuncu, odkrila pet palic dinamita, zaradi česar so evakuirali več sto nakupovalcev in turistov. Odgovornost za dejanje je že prevzela neka afganistanska skupina. Policija je po odkritju nemudoma zaprla območje veleblagovnice Printems Haussmann, kamor so prispele posebne policijske protiteroristične enote. Te so že deaktivirale eksploziv, čeprav je francosko notranje ministrstvo sporočilo, da detonatorja niso našli. Odgovornost za dejanje je prevzela neka afganistanska skupina. Šlo naj bi za Afganistansko revolucionarno fronto. Ta je pred tem francoski tiskovni agenciji AFP poslala opozorilo, da je v veleblagovnici podstavila več bomb in zahtevala, naj Francija do konca februarja prihodnje leto umakne svoje enote iz Afganistana. Juščenko in Timošenkova sklenila koalicijski sporazum KIJEV - Stranka ukrajinskega predsednika Viktorja Juščenka Naša Ukrajina je z blokom premierke Julije Timošenko včeraj po treh mesecih napetih političnih razmer podpisala koalicijski sporazum. Strankama se je pri tem pridružil še manjši Blok Vladimirja Litvina.Zaen-krat ni znano, kako učinkovito bo delovala nova koalicija, saj je v zadnjem času odstopilo več vidnih poslancev, naklonjenih predsedniku Juščenku, ki so nasprotovali oblikovanju koalicije z blokom Julije Timošenko, med njimi predsednik Naše Ukrajine Vjačeslav Ki-rilenko. (STA) zda - Izvoljeni predsednik še naprej sestavlja svojo ekipo pred prevzemom oblasti Obama imenoval nove člane svojega kabineta Na področju energije in okolja se obeta preokret CHICAGO - Novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama je v ponedeljek predstavil nove člane svojega prihodnjega kabineta, med njimi kandidata za ministra za energijo, znanstvenika kitajskega rodu Stevena Chuja. Ponovno pa je zagotovil, da se z guvernerjem Illinoi-sa Rodom Blagojevichem ni pogovarjal o svojem senatnem sedežu. Chu je profesor fizike in molekularne biologije na univerzi Berkeley in odločen zagovornik zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v ozračje z razvojem novih virov energije. Obama je ob napovedi imenovanja sporočil, da bo njegova administracija cenila znanost in bo sprejemala odločitve na osnovi dejstev, ki zahtevajo odločno ukrepanje. Poleg 60-letnega dobitnika Nobelove nagrade za fiziko iz leta 1997 je Obama na položaj vodje zvezne Agencije za zaščito okolja (EPA) imenoval Liso Jackson, ki je podobno nalogo opravljala že na ravni zvezne države New Jersey. Če jo bodo potrdili na položaj, pa bo prva temnopolta upraviteljica EPA v zgodovini ZDA. Na položaj direktorice novega Urada za energijo Bele hiše je Obama imenoval Carol Browner, ki bo usklajevala delo večih ministrstev in agen- cij na področjih energije in okolja. Brownerjeva je bila v administraciji demokratskega predsednika ZDA Billa Clintona osem let upraviteljica EPA, sicer pa je znana kot zaupnica nekdanjega podpredsednika Ala Gorea. Na položaj Sveta za kakovost okolja Bele hiše je Obama imenoval Nancy Sutley, namestnico župana Los Angelesa za energijo in okolje. Nancy Sutley je tudi prva odkrita homoseksualka, ki jo je Obama predlagal v svojo administracijo. Obama tako s svojimi imenovanji za področji energije in okolja nakazuje, da bo spremenil dosedanjo smer ameriške politike ter namenil več denarja za raziskave in razvoj alternativnih virov energije. Po njegovih besedah morajo ZDA razviti nove vire energije in načine njihove uporabe, kajti bolj kot odvisnost od tuje nafte je nevarna dolgoročna grožnja podnebnih sprememb. Obama je zavrnil trditve administracije Georgea Busha, da ekonomski razvoj in boj proti podnebnim spremembam ne gresta skupaj in zatrdil, da bodo prav z dolgoročnimi naložbami v nove vire energije prispevali k razvoju. Chu pa je na novinarski konferenci opozoril, da bo to, kar bo svet naredil v naslednjem desetletju, imelo posledice še za naslednja stoletja. Obama se tudi tokrat ni mogel izogniti vprašanjem, povezanim z vlogo guvernerja Illinoisa Roda Blagojevicha, ki so ga pretekli teden aretirali med drugim zato, ker je skušal Obamov sedež v zveznem senatu prodati najboljšemu ponudniku. Začasna zapolnitev sedeža je v pristojnosti guvernerja, Blagojevich pa je želel pri tem zaslužiti, vendar je le sprožil svojo aretacijo po preiskavi, ki traja že tri leta. Obama je ponovil, da se z Blagojevichem ni pogovarjal o svojem senatnem sedežu, in dodal, da so njegovi odvetniki končali notranjo preiskavo. Ta je ugotovila, da z Blagojevicem niso imeli "neprimernih stikov" tudi člani njegove tranzicij-ske ekipe. Rezultatov preiskave niso objavili, ker ga je za odlog zaprosil zvezni tožilec Patrick Fitzgerald, ki sodno preganja Blagojevicha. Fitzgerald pa je prošnjo za odlog potrdil. Demokrati si želijo odstopa Blagojevicha, da bi lahko podguverner Patrick Quinn imenoval demokrata, republikanci pa si želijo izrednih volitev. Blagojevich zaenkrat še ni odstopil. Kongres Illi-noisa je proti njemu že sprožil postopek odstavitve, pred vrhovnim sodiščem države pa poteka proces, s katerim bi guvernerja razglasili za nezmožnega opravljanja svojih dolžnosti. (STA) tibet - Čeprav pogojno Peking še za pogajanja z dalajlamo PEKING - Uradni Peking je zatrdil, da je še vedno pripravljen na dialog s predstavniki tibetanskega verskega voditelja dalajlame. Toda po drugi strani Peking še vedno vztraja, da je napredek v teh pogajanjih odvisen od dalajlame. Šlo naj bi sicer za odgovor Kitajske na poziv generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki Moona minuli petek, naj obnovi pogajanja s predstavniki dalajlame. Toda Kitajska po drugi strani ni odstopila od svojih trdih stališč, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Kitajska vlada je vedno izražala iskrenost v stikih ter pogajanjih in vrata za pogovore s stranjo dalajlame so vedno odprta," je v izjavi zapisalo kitajsko zunanje ministrstvo. "Ključno pa je, ali bo dalajlama preučil in popravil svoja politična stališča, opustil svoje napačno vztrajanje pri 'neodvisnem Tibetu' in ali bo dejansko svoje besede spremenil v dejanja," so še zapisali v Pekingu. Obe strani sta imeli doslej od leta 2001 osem krogov pogajanj o tibetanskem vprašanju, vendar brez uspeha. Dalajlama si za "vsebinsko avtonomijo" Tibeta prizadeva že od leta 1959, ko je po uporu proti kitajski nadoblasti pobegnil v sosednjo Indijo, kjer živi še danes. Toda na drugi strani Kitajska trdi, da si dalajlama dejansko prizadeva za neodvisnost Tibeta, medtem ko zanjo kakršnih koli kompromisov glede statusa Tibeta ne more biti. (STA) w 1 4 Sreda, 17. decembra 2008 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it »Revolucionarna« dirka po Italiji Namesto Dolomitov odločilni Apenini in Vezuv Za Mama Bruseghina in Franca Pellizottija so, na glavo postavljene etape, zelo zahtevne Franco Pellizotti BENETKE - Marzio Bruseghin in Franco Pellizotti, tretje uvrščeni in četrto uvrščeni na letošnjem Giro d'ltalia, bosta prihodnje leto skušala izboljšati letošnjo uvrstitev. To pa bo zanju vse prej kot lahko. V prvi vrsti, ker bo konkurenca tokrat res izredna. Na startni liniji naj bi bili letošnji zmagovalec Contador, zmagovalec Toura 2008 Sastre, drugouvrščeni na Touru Evans, vsi najmočnejši italijanski kolesarji od Simo-nija do Di Luce, Rebellina in Cunega in predvsem Basso in Amstrong. Prihodnji Giro pa je prava neznanka tudi zaradi proge. Po navadi se je Giro vedno odločal na slavnih dolomitskih vrhovih, katere so morali kolesarji prevoziti v zadnjih dneh dirke. Tokrat bodo potekale le dve etapi po Dolomitih in to že v četrtem in petem dnevu dirke. Giro se bo tako po vsej verjetnosti odločal na vzponih na Apeninih in na vzponu na vulkan Vezuv. Bruseghin in Pellizotti bosta takoj na začetku skušala biti v ospredju, tudi ker bo karavana Gira v prvih dneh šla prav po njunih rojstnih krajih. Bruseghin je rojen v Coneglianu, Pellizotti pa v Bibioneju. Oba sta bila prisotna na predstavitvi v Benetkah in sta rade volje odgovorila na nekaj vprašanj. Marzio Bruseghin Kakšna se ti zdi proga prihodnjega Gira? »Proga je res nenavadna, prava revolucija. Po navadi smo startali umirjeno saj so bile prve etape bolj ravninske. Tokrat pa se bomo že v četrti etapi povzpeli na Dolomitih. Naslednji Giro bo res zahteven in potrebna bo posebna priprava.« Katera etapa ti je najbolj všeč? »Zelo je zanimiva etapa na kro-nometer na območju Cinque Terre. Dolga je kar 61 kilometrov in proga je precej razgibana.« Giro bo prišel tudi v Trst. Ali si morda kdaj kolesaril na lonjerski dirki? »Tista za trofejo ZS...ŠDI?« Je nekoliko s težavo izgovoril simpatični Bruseghin. »Seveda sem bil, saj je to zelo pomembna dirka, prava klasika pomladi. Nastopil sem dvakrat ali trikrat a nisem dosegel pomembnih uvrstitev. Dirka je prav na začetku sezone in nisem bil še v formi.« Letos si nastopil na vseh treh najpomembnejših krožnih dirkah (Giro, Tour in Vuelta), na olimpijskih igrah (bodisi na dirki proti času bodisi na cestni dirki) in na svetovnem ansa Marzio Bruseghin prvenstvu. Ali bo zate tudi prihodnja sezona tako pestra? »Prav gotovo ne. V ekipi nismo še določili dokončnega programa, a mislim, da ne bom prisoten na vseh treh krožnih dirkah.« Franco Pellizotti Kaj se ti zdi proga prihodnjega Gira? »Težka. Pravo kondicijo bo treba imeti že takoj na začetku. Nato pa bo treba formo tudi obdržati in jo celo stopnjevati. Organizatorji so postavili pasti v vsaki etapi. Stalno bo treba biti na pre- ansa Za naslednji Giro so že vse oči uprte na dvoboj med Bassom (tvoj ekipni kolega) in Amstrongom. Ali sta onadva glavna favorita? »Za oba bo Giro posebnega pomena. Oba se iz različnih razlogov vračata. Vendar mislim, da je še prezgodaj za katerokoli napoved. Na papirju je, kot zdaj kaže, mnogo favoritov.« Kateri pa so tvoji cilji za prihodnje leto? »V ekipi smo se zmenili, da bom nastopil na Giru in na Touru. Na prvem bi rad izboljšal letošnjo uvrstitev, na Touru pa bi rad bil v ospredju.« Edvin Bevk doping Museeuw obsojen na zaporno kazen BRUSELJ - Triinštiridesetle-tni Belgijec Johan Museeuw, nekdanji svetovni kolesarski prvak (1996), je dobil desetmesečno pogojno zaporno kazen zaradi dopinga. Museeuwa je zaradi prepovedanih poživil, odkritih leta 2003, obsodilo sodišče v Kortrijku, ki je kaznovalo tudi nekdanje kolesarje Joa Planckaerta, Chrisa Peersa in Maria De Clercqa.Omenjeni morajo, tako kot Museeuw, plačati še 15.000 evrov kazni. Museeuw, ki je veljal za enega najboljših kolesarjev na svetu za enodnevne dirke, je dolgo zanikal uporabo poživila EPO, lani pa je priznal uporabo dopinga. NBA - Washington je doma izgubil z moštom Indiana Pacers z 98:118, za zmagovalce pa je slovenski center Rašo Nesterovic v 17 minutah dosegel 12 točk in dva skoka. Sacramento Kings so premagali Minnesota Timberwolves s 118:103, Beno Udrih pa je v 28 minutah za zmagovalce zbral štiri točke in tri podaje. Marco Be-linelli je z 19 točkami dosegel svoj rekord v dresu moštva Golden State, ki pa je doma klonil pred Orlandom z 98:109. Andrea Bar-gnani je dosegel 10 točk proti New Jerseyu, a je njegov Toronto prav tako izgubil s 87:94. APrimorski ~ dnevnik zaradi krize Po 19 letih Subaru zapušča svet relijev TOKIO - Avtomobilske proizvajalce je gospodarska kriza resnično močno prizadela. Potem ko se je pred dnevi iz formule 1 umaknila Honda, je v ponedeljek reli cirkus zapustil japonski Suzuki. Včeraj je slovo od avto moto športa najavil še en japonski proizvajalec. Subaru, eden glavnih akterjev v reliju, se prav tako poslavlja od športnega sveta. Svetovno prvenstvu v reli-ju je s tem zgolj v 24 urah ostalo brez tretjine ekip. Ostala sta le še Citroen in Ford, ki podpirata štiri ekipe. »Leta 2009 ne bomo sodelovali v SP v reliju. V ta korak smo bili prisiljeni zaradi globalne krize, ki jo je jeseni sprožila finančna kriza v ZDA. Posebej je prizadeta avtomobilska industrija. Tudi naša družba, ki ima povsem spremenjene pogoje poslovanja. Naša sredstva v reliju niso bila tako velika, kot znašajo v formuli 1, vendar pa so imela pomemben delež v našem poslovanju, ki se dramatično krči,« je pojasnil Kjoji Takenaka, predsednik Fuji Heavy Industries (FHI), matične firme Subaruja. Subaru je bil del svetovnega prvenstva v reliju kar 19 let, v tem času pa je osvojil tri konstruktorske naslove med letoma 1995 in 1997 ter tri naslove prvaka s svojimi vozniki; prvaki so bili Britanca Colin McRae (1995) in Richard Burns (2001) ter Norvežan Petter Solberg (2003). Subaru, vozniki so s to znamko zabeležili 47 zmag v SP v reliju, je bil v prejšnji sezoni tretji med šestimi ekipami v boju za naslov kon-struktorskega prvaka v reliju. »Subarujev odhod iz SP v reliju je velika izguba, saj je bila ekipa ena izmed ikon našega športa in je dala prvake, kot sta Colin McRae in Richard Burns. Čeprav se je s to odločitvijo zaprlo pomembno poglavje v zgodovini, pa smo cilje usmerili v prihodnost,« je dejal David Richards, predsednik firme Prodrive in Aston Martin. Subaru je z britansko firmo Prodrive 19 let sodeloval v SP v reliju. nogomet Pri Reggini Pillon namesto Nevia Orlanda REGGIO CALABRIA - Nogometni prvoligaš Reggina je podpisal pogodbo s trenerjem Giu-seppejem Pillonom, ki bo na krmilu zamenjal Nevia Orlanda. Dvain-petdesetletni Pillon bo imel težko delo, saj je Reggina predzadnja v ligi (12 točk). Pillon je trener od leta 1993, nazadnje je od leta 2005 do 2007 vodil Chievo. Kazalo je že, da se bo k temu klubu vrnil prejšnji mesec, nato pa so se v Veroni odločili za Mimma Di Carla. Torino je trenerja zamenjal prejšnji teden, v tej sezoni pa je do zamenjave na trenerskem mestu prišlo še v Palermu in Bologni. B-LIGA - Izid zaostale tekme: Sassuolo - Ancona 1:0. ITALIJANSKI POKAL - Danes dve tekmi osmine finala: Fio-rentina - Torino (17.00, TV Rai-due) in Roma - Bologna (21.00, TV Raitre). NAJBOLJŠI - Aleksander Hleb je beloruski nogometaš leta. Sedemindvajsetletni igralec španske Barcelone je prestižni naziv osvojil že šestič v zadnjih sedmih se-zonah.Portsmouth, 16. decembra. PRESTOP - Francoski nogometaš Lassana Diarra je blizu prestopa iz Portsmouth v Real iz Madrida. Prestop triindvajsetletnega Diarraja, ki je igral že za angleški ekipi Chelsea in Arsenal, naj bi bil vreden 10 milijonov evrov. odbojka - Liga prvakov Blejci gredo naprej Zmaga v Franciji proti Beauvaisu odpira vrata v zgodovinsko uvrstitev slovenskega prvaka v osmino finala BEAUVAIS - Slovenski prvak ACH Volley iz Bleda je v drugi sezoni nastopanja v najmočnejši klubski evropski odbojkarski Ligi prvakov, s prvo zmago na gostovanjih sploh, praktično (ne še matematično) že po 4. krogu dosegel uvrstitev med šestnajst najboljših moštev v Evropi. V Franciji je po hudem boju z 1:3 (25:20, 23:25, 27:29, 23:25) premagal domači Beauvois, izid pa je bil enak kot med tema moštvoma pred tednom dni v Ljubljani. V igri je zdaj celo možnost, da bi pred nadaljevanjem zasedli eno izmed dveh mest najboljših drugouvrš-čenih ekip (prvo mesto v skupini E je oddano italijanskemu prvaku iz Trenta), ki bi Gorenjcem prineslo lažjega nasprotnika v osmini finala. Blejci kanadskega strokovnjaka Hoaga, ki so tudi v letošnjo sezono investirali za slovenske razmere velika sredstva, so se resnici na ljubo sinoči morali truditi še bolj, kot bi bilo potrebno. Po slabi igri v prvem setu so bili namreč boljši tekmec, v vseh preostalih treh setih so si nabrali lepo prednost (tudi do šest točk), vendar so jo po lastni krivdi zapravili in svoj položaj reševali v končnicah, vsakič pa so bili k sreči prisebnejši od gostiteljev, pokazali pa so tudi zvrhano mero požrtvovalnosti. Beauvais je prava multinacional-ka, zanj nastopajo igralci iz sedmih držav, vendar gre za odbojkarje srednje kakovosti, ki ne bi smeli toliko namu-čiti blejskega moštva in so gotovo slabši od lanskega francoskega nasprotni- ka Blejcev Parisa Volley. Na dlani pa je - to je menda pokazal tudi prvi set, da slovenski prvak igra med sezono premalo kvalitetnih tekem (domača liga je zanj slaba, srednje evropska pa le malo boljša), zato v igri zelo niha, ko je tekma pomembna kot je bila sinočnja ali ko je nasprotnik boljši od tistih, s katerimi so Blejci vajeni igrati. Vrstni red skupine E: Trentino Volley in ACH Volley 6, Beauvais Oise 2, aon hotVolleys 2. Danes še aon hotVolleys Dunaj - Trentino Volley. Preostali spored: 14.1 Dunaj - Bled, 21.1 Bled - Trentino. ODSTREL - Legenda italijanske odbojke Andrea Giani ni več trener prvoligaša Modene, ki že več let ni to, kar je včasih bil. Giani odhaja s skromnim obračunom 4 zmag in 8 porazov v A1-ligi. Njegovo mesto je prevzel selektor Slovaške Emanuele Zanini. Oba imata istega menadžerja. POKAL CHALLENGE Hitovke danes za preboj v osmino finala Odbojkarice novogoriškega Hit-a, ki jih vodi Zoran Jerončič, čaka danes eden od vrhuncev sicer naporne sezone, v kateri so zaposlene na treh frontah. V povratni tekmi šestnajstine finala Pokala Challenge bodo namreč danes v Novi Gorici gostile španski Albacete, pričetek tekme pa bo ob 18. uri. Na prvi tekmi pretekli teden v Španiji so No-vogoričanke po vodstvu z 2:0 doživele tesen poraz s 3:2, kar pomeni, da jim danes za uvrstitev v osmino finala, s čimer bi izenačile lanski dosežek v istem pokalu, zadostuje že zmaga s 3:1. V primeru, da bi se tudi današnje srečanje končalo po petih setih, bi morali odigrati dodatni, tako imenovani zlati set. V no-vogoriškem taboru so pred gostovanjem v Španiji mislili, da jih čaka »misija nemogoče«, saj je Albacete vodilni v španski ligi, v svojih vrstah pa ima tudi Američanko, Bra-zilko, zelo močno Perujko Mirtho Uribe in presenetljivo dobro Angležinjo Sandell, ki pa je na prvi tekmi nekoliko zatajila in napadala le s 17% učinkovitostjo, kar se bo danes težko ponovilo. Kljub temu so zdaj pri Hit-u prepričani, da jim preboj v osmino finala lahko uspe, v tem primeru pa bi imeli celo priložnost za napredovanje do četrtfinala, saj bi se v naslednjem krogu pomerile z madžarskim moštvom, ki so ga lani v srednjeevropski ligi premagovale. Hit je v novembru v domači in srednje evropski ligi ter v Pokalu Challenge odigral 13 tekem, izgubil le eno ter predal le še dva seta. 20 Sreda, 17. decembra 2008 ŠPORT / plavanje - Peter Mankoč, 9-kratni zaporedni evropski prvak v 25-metrskem bazenu »Najlepše je zmagati pred svojimi navijači« Po uspehu na Reki cilja še na 10. zmago prihodnje leto v Carigradu, SP v Rimu pa ga ne mika LJUBLJANA - Antwerpen, Riesa, Dublin, Lizbona, Dunaj, Trst, Helsinki, Debrecen in Reka je devet prizorišč evropskih plavalnih prvenstev v 25-metrskih bazenih, kjer je plavalec Peter Mankoč ustvaril v Evropi še nikoli videno serijo devetih zaporednih naslovov evropskega prvaka v isti disciplini. Glavni cilj leta 2009 bo 10. zaporedna zlata medalja v Carigradu. Reka je bila v nedeljo ob izteku 12. prvenstva tudi slovenska. Številni slovenski navijači in ljubitelji plavanja so do konca napolnili tribune bazena na Kantridi, za Mankoča pa so navijali praktično tudi vsi hrvaški navijači in ta se jim je oddolžil z novim evropskim rekordom na 100 m mešano, prvo znamko na Stari celini pod 52 sekundami. Kaj mu pomeni več, rekord ali deveta zaporedna zlata medalja v isti disciplini, Mankoč po tekmi ni znal povedati: »Deveto zaporedno zlato medaljo je moč osvojiti le enkrat, evropski rekord je možno plavati večkrat, ampak tudi dosežek 51,97 je nekaj posebnega.« Zadnjo medaljo je Mankoč doživel posebej emotivno in na podelitvi odpel tudi slovensko himno. »Himna pojem na vsaki podelitvi. Priznam pa, da me je zaradi vzdušja v dvorani in številnih navijačev malce stisnilo. Če taka množica navija, to gane vsakogar. Vedno pravim, da je najlepše nastopati pred svojimi navijači, prav poseben izziv pa je seveda nastopiti tudi na tekmi, kjer vsi navijajo za tekmeca. Tukaj sem imel občutek, da je cela dvorana na moji strani, na tribunah so bili moji najbližji in številni prijatelji.« Tridesetletni Ljubljančan poudarja, da bo zanj glavni cilj v letu 2009 deseta zaporedna zlata medalja na 100 metrov mešano. »Še v Carigradu si želim deseto zlato, kar bo definitivno moja zadnja zlata medalja. Seveda v tej disciplini,« je svojo večkrat dano izjavo na Reki ponovil Mankoč. Na izziv, če bo Ljubljana res dobila nov bazen in evropsko prvenstvo 2010, pa pravi: »Zelo težko me bodo na zvezi prepričali v 11. nastop.« Skorajda izključen pa je Mankočev nastop na svetovnem prvenstvu 2009 v Rimu: »Brez odmora treniram od septembra 2007 in zdaj si bom vzel tri mesece prosto. V Rim bi šel le, če bi se tam lahko boril za medaljo in se- veda če bi me selektor potreboval pri sestavljanju štafete.« Posebnost letošnje tekme je bila tudi, da je bila daleč najhitrejša v zgodovini evropskih. Italijan Christian Galenda je Mankočev stari evropski rekord s svetovnega prvenstva v Manc-hestru zgrešil vsega za 8 stotink sekunde, tretjeuvrščeni Britanec James Goddard za 15 in četrtouvrščeni Nizozemec Robin van Aggele za 17. »Tokrat je bil za zmago res potreben evropski rekord. Nekateri starejši tekmeci so odnehali s poskusi na 100 mešano, a prihajajo drugi. Res so tako blizu, da me je kar malo strah.« Samo po sebi pa se glede na dejstvo, da je Mankoč dosegel izid pod 52 sekundami, postavlja tudi vprašanje, ali je sposoben odplavati svetovni rekord. »V tem trenutku ne, a nikoli ne reci nikoli.« Prav veliko rezerv na Reki Man-koč v svojem nastopu ni imel več. »V delfinu bi lahko prišel 20 centimetrov bliže zidu, izhod iz vode pri prsnem in hrbtnem plavanju je bil precej zanesljiv, saj nisem želel tvegati z diskvalifikacijo, nato pa sem pazil le še na čim boljšo tehniko v kravlu,« je rezerve opisal Mankoč, ki bo za podrobnejše podatke moral najprej analizirati posnetek nastopa. Na koncu je bila za Mankoča pomembna le zmaga. »Po 75 metrih sem videl, da je Britanec za mano in bil prepričan, da bom prvi. Po prihodu v cilj seveda nisem pogledal časa, ampak najprej številko, ki označuje uvrstitev. Pomembno je, da pri 30 letih še lahko dosežem evropski rekord in da nisem najstarejši plavalec, ki mu je to uspelo. Francoz Esposito ga je plaval pri 31 letih in to je tudi moja želja za prihodnje leto.« (STA) JUTRI V LJUBLJANI - Slovenski junaki v nedeljo končanega evropskega plavalnega prvenstva v 25-metrskih bazenih na Reki, Matjaž Markič, Emil Tahirovič in Peter Mankoč, se bodo jutri zvečer ob 18. uri v ljubljanskem bazenu predstavili slovenski javnosti na sprinterskem plavalnem mitingu Ilirija Challenge 2008. Na promocijski manifestaciji bodo nastopili tudi britanska olim-pijca Darren Mew in James Gibson, madžarski zvezdnik Daniel Gyurta in svetovni prvak iz leta 2006 Italijan Alessandro Terrin. Najboljši slovenski plavalec Peter Mankoč se je rodil v Ljubljani 4. julija leta 1978. Visok je 192 cm, težek pa 87 kilogramov. Ima sovjo spletno stran www.mankoc.com ansa tenis Srebotnikova se muči z Ahilovo tetivo LJUBLJANA - Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik je morala prekiniti priprave na sezono 2009, saj si je poškodovala Ahilovo tetivo. Velenjčanka bo morala na daljši počitek, zaradi zdravstvenih težav pa so zaenkrat pod vprašajem tudi uvodni turnirji nove sezone. »Ze na začetku priprav na sezono 2009 v Londonu sem po nekaj dnevih treniranja ponovno začutila bolečine v levi nogi. Vnetje Ahilove tetive, ki me je mučilo praktično ves drugi del letošnje sezone, se je obnovilo in 14-dnevni počitek je bil premalo, da bi poškodbo uspešno sanirala. Nastop na prvem grand slam turnirju - OP Avstralije, je v tem trenutku žal še pod vprašajem, zagotovo pa bom primorana izpustiti uvodni turnir v Aucklandu in najverjetneje tudi turnir v Sydneyju, saj za temeljito sanacijo poškodbe nujno potrebujem daljši počitek in vsakodnevne terapije. V naslednjih dneh bom tako nadaljevala s terapijami in počitkom, končno odločitev o tem, ali bom nastopila v Melbournu, pa bom sprejela po zaključku zdravljenja. Zelo sem razočarana, saj je za menoj daleč najuspešnejša sezona v karieri,« je povedala slovenska teniška igralka leta in 20. z jakostne lestvice WTA. jadranje - Jaro Furlani zaključil nastope na RC44 Ključ do uspeha sta bila konstantnost in ekipni duh Jaro Furlani se je ekipi Ceeref pridružil že lani, letos pa je postal stalni član posadke. Na krovu jadrnice slovenskega podjetnika Igorja Laha bo jadral tudi v naslednji sezoni košarka - Deželno prvenstvo under 19 Jadran ZKB in Bor NLB odpravila skromnega tekmeca Jadran Zadružna kraška banka - Fogliano 75:27 (17:6, 40:9, 59:15) JADRAN: Malalan 12, Semolič 10, Košuta 11, Starc 6, Gantar 8, Zaccaria, Sossi 10, Regent 6, Zužek 4, Hrovatin 8, Starec. TRENERJA: Gerjevič in Oberdan. 3T: Malalan 2, Košuta in Semolič 1. Jadranovi mladinci so šesto zaporedno zmago dosegli proti še enemu izjemno skromnemu nasprotniku, ki jim ni praktično nudil nobenega odpora. Trener Gerjevič je izkoristil priložnost in namenil veliko prostora mlajšim košarkarjem in tistim, ki navadno manj igrajo. Gostje so bili telesno šibki in hkrati tehnično ter taktično dokaj povprečni. Med posamezniki so v Jadranovem taboru opozorili nase Matej Malalan, uspešen tako v obrambi kot v napadu, natančni Matej Košuta in zelo požrtvovalni Martin Zužek. Bor Nova Ljubljanska banka - Barcolana 85:72 (17:15, 38:32, 56:47) BOR: Pertot 27, Pancrazi 11, Gombač 4, Filipac 13, DAmbro-sio 11, Pescatori 3, Celin 15, Preprost 2, Formigli. TRENERJA: San-cin in Faraglia. 3T: Pertot 3, Celin in Filipac 2, DAmbrosio 1. Borova četa devetnajstletnikov je s preveliko težavo odpravila vse prej kot močnega nasprotnika, ki jim je spričo lagodnega pristopa v obrambi nasul daleč preveliko število košev. Spet je po raztresenem začetku bolj prepričljivo zaigrala druga peterka, ki je pokazala večjo zbranost in borbenost. Dobro sta igrala predvsem motivirani petnajstletnik Diego Celin in konkretni Vasil DAmbrosio. Navsezadnje gladek uspeh pa je bil sad bolj nerodnosti gostov kot pa pravih zaslug Sancinovih varovancev, ki brez poškodovanega Dev-čiča ne kažejo več svojega pravega lica. Vrstni red po 6. krogu: Jadran ZKB 10, Bor NLB in Servola-na A 6, Barcolana, Fogliano, San Vito in Servolana B 2. Martin Žužek (Jadran) kroma Sirenin jadralev Jaro Furlani je prejšnji teden zaključil nastope pokala RC44, tekmovanja v razredu monotipnih jadrnic. Na zaključni regati Gold cup na Karibskih otokih je na krovu jadrnice Cee-ref (lastnik je slovenski podjetnik Igor Lah) osvojil prvo mesto v match raceih in flo-tnih regatah: v dvobojih je bila slovenska jadrnica nepremagana, v flotnih regatah pa je bila najbolj konstantna. Tudi na končni razvrstitvi je bila Jarova ekipa na samem vrhu: »V flotnih regatah smo bili drugi le za tri točke, v match raceih pa smo bili tudi v skupni lestvici prvi,« je povedal 22-letni Jaro, ki v vrtincu svetovne jadralne elite tekmuje že drugo sezono. Lani se je jadrnica slovenskega podjetnika Laha udeležila le nekaterih preizkušnje, letos pa je bila prisotna na vseh šestih etapah. Na zadnji so kljub zahtevnim vetrovnim razmeram potrdili odlično pripravljenost in »uigranost«: »Tako James Spithill kot lastnik Lah sta bila s končnim izidom zelo zadovoljna. Naša ekipa je bila skozi celo prvenstvo najbolj konstantna. Pred vsako preizkušnjo smo dobro trenirali. Smo prava ekipa, ki je v enakem sestavu tekmovala skoraj na vseh etapah. Druge jadrnice pa so posadko večkrat zamenjale, kar se je naposled poznalo pri rezultatih,« je pojasnil Jaro, ki na krovu jadrnice skrbi za jadra. Nekatere jadrnice so nastopile le na nekaterih etapah, druge pa so tudi zaradi pereče finančne krize odpovedale zadnji nastop na karibskih otokih, tako da je na na Karibih tekmovalo le šest posadk: »Seveda je kriza vidna tudi v jadralnem svetu. Denarja je manj, pokrovitelje pa je zelo težko dobiti,« je bil jasen Jaro. V Puertu Calero je krmaril, kot predvidevajo pravila, v match raceih profesionalec James Spithill, v flotnih pa Igor Lah. »Lastnik se je letos posebno navdušil, tako da je na vseh flotnih regatah krmaril on. Zaradi njegove odsotnosti sem lani dvakrat krmaril jaz, letos pa mi to ni uspelo. Škoda ... « je priznal 22-letni Sirenin jadralec, ki bo v sklopu ekipe Cee-refa tekmoval tudi naslednje leto: »Z Lahom sva se že domenila. Potrdil me je v ekipi tudi za naslednjo sezono. Prvi nastop nas čaka prav tako v Puertu Caleru od 24. februarja do 1. marca.« Ekipa naj bi ostala skorajda nespremenjena: »Na nekaterih regatah sicer ne bo Spithilla in še nekaterih drugih jadralcev, ker so zaposleni pri Oraclu in imajo v enakih terminih druge regate,« je še dodal Jaro. (V.S.) danes ob 18.00 Sokolova ■ v • v • bozičnica v NabreZini V nabrežinski občinski telovadnici bo domače Športno društvo priredilo danes tradicionalno Božično akademijo, na kateri se bodo javnosti predstaivli člani odskeov kluba. Pričetek prireditev bo ob 18. uri. / ŠPORT Nedelja, 21. decembra 2008 31 NAŠ POGOVOR - Naš edini profesionalni nogometaš Alen Carli o Cosenzi in še marsičem »Lepa izkušnja, a se bom mogoče vrnil v Gradišče« Januarja nazaj k Itali San Marco? - Mladi na Jugu norijo za nogomet - Za konec pri Primorju Cosenza, jug Italije, nezaposlenost, fanatično navijanje, derbi proti Ca-tanzaru, zamejci v Kalabriji in še marsikaj smo izvedeli po včerajšnjem telefonskem klepetu z našim edinim poklicnim nogometašem, 29-letnim Alenom Carlijem, ki letos igra pri Cosenzi v 2. diviziji (nekdanja C2-liga). Alen, kako bi opisal življenje na jugu Italije? Po pravici povedano sem se kmalu prilagodil novemu okolju, čeprav se zvečer v glavnem ne sprehajam po mestu, saj bi me drugače vsi prepoznali in bi lahko prišlo do težav. Še posebno, če bi izgubili kako tekmo. Tu so namreč vsi zelo navezani na ekipo in društvo, a hitro vkipijo, če gre kaj narobe. Med tednom stalno govorijo samo o nogometu. Se ti toži po domu? Malo že, vsekakor poudarjam, da je to zame izredno lepa življenjska izkušnja, a mogoče se bom kmalu vrnil domov. Domov? Franco Bonanno, predsednik gra-diške Itale San Marco (prav tako v 2. diviziji op. ur.), pri kateri sem igral pet let, je zelo navezan name in me stalno vabi, da bi se vrnil v Gradišče. Večkrat se slišiva. V pogodbi sicer to ni napisano, ampak predsednika sta se domenila, da če v Cosenzi ne bom imel visoke mi-nutaže, se lahko kadarkoli vrnem k Ita-li. Mogoče se bo to zgodilo januarja, po božično-novoletnem premoru. Ni še stoodstotno, so pa že v teku pogovori. Mika me, da bi ostal v Cosenzi, ker bomo skoraj gotovo napredovali v 1. divizijo. Žal pa tu ne igram dosti. Prepričan sem, da bi v Gradišču igral v standardni postavi. V drugem delu prvenstva te bomo torej videli na delu v Gradišču? Ni gotovo, je pa to zelo možno. Koga in kaj najbolj pogrešaš v Cosenzi? Prav gotovo družino, punco in prijatelje. Ali so mogoče prijatelji že prišli na obisk v Cosenzo? Prišli sta prijateljici Sara in Tanja. Na programu je bil tudi obisk drugih prijateljev, ampak tisti konec tedna je bila stavka letalskih prevozov, tako da je vse odpadlo. Saro in Tanjo sem peljal na ogled Cosenze. Videli smo grajsko palačo, ki sicer razpada in še ostale zanimivosti. Nato sta si ogledali še tekmo proti Catanzaru, proti kateremu smo igrali neodločeno. Na žalost pa na Alen Carli bumbaca njej nisem igral. Pred kratkim me je obiskala tudi punca. Z rezultati pa ste v ekipi prav gotovo zadovoljni. Krog pred koncem prvega dela smo že zimski prvaki. Prav gotovo smo vsi zadovoljni. Cosenza je zelo ambiciozen in resen klub. Organizacija je dobra in dolgoročno bi radi napredovali v B-ligo. Večina mojih soigralcev je lani igrala v 1. diviziji, tako da so zelo izkušeni za našo ligo. Tudi v višji ligi bi se lahko borili za play-off. Vsekakor je tu, kot da bi že igrali v B-ligi. Ekipi sledijo tri televizijske postaje in stalno smo po televiziji. Da ne govorimo o časopisih. Deja si, da igraš malo. V petnajstih tekmah sem na igrišče stopil desetkrat. Dvakrat v prvi enajsterici. Moram pa dodati, da sem začel trenirati relativno pozno, saj sem moral na samem začetku sezone šele sanirati poškodbo. S polno paro sem začel vaditi šele septembra. Tekma oziroma deželni derbi proti drugouvrščenemu Catanzaru je bil posebno občuten. Precej napet tudi. Na ta dvoboj so tu v Cosenzi čakali devetnajst let. Med navijači obeh ekip teče precej slaba kri. Na stadionu v Cosenzi se je zbralo okrog petnajst tisoč ljudi. Navijačem Catanzara pa so gostovanje celo prepovedali. Jug Italije je prava posebnost: nezaposlenost, socialne težave in še bi lahko naštevali ... Življenje v Cosenzi je res drugačno kot pri nas. Veliko je brezposelnosti. Mladi se z veliko težavo zaposlijo. Zelo pomembna so poznanstva. Veliko je klientelizma. Prav zaradi tega se mladi navdušujejo za nogomet in vsi bi radi postali profesionalni igralci. Tudi zaradi tega na žalost ne študirajo. Z veliko težavo namreč zaključijo višješolski študij, kaj šele, da bi končali univerzo. Sam si diplomiral na tržaški fakulteti političnih ved. Koliko diplomiranih nogometašev je v svetu profesionalnega nogometa? Na žalost nas je zelo malo. Vsekakor imate nogometaši kar veliko prostega časa. Strinjam se. Lani sem v Novi Gorici obiskoval tečaj ruščine in v prostem času veliko berem. Ostali pa se v glavnem dolgočasijo in počivajo. Po pravici povedano je tudi počitek zelo pomemben za profesionalnega športnika. Zakaj si izbral študij političnih ved? Če ne bi igral nogometa, bi rad postal diplomat. Za študij diplomacije pa bi se moral preseliti v Rim. To pa ni bilo mogoče. Poznati pa bi moral tudi več jezikov. Kdaj misliš obesiti čevlje na klin? Na to nisem še pomislil. Igral bom pač še nekaj let. Kje pa bi rad zaključil svojo nogometno kariero? Blizu doma. Pri proseškem Pri-morju, pri katerem sem tudi začel kot ciciban. V nedeljo boste igrali še zadnjo tekmo v letošnjem sončnem letu. Kdaj se vrneš domov? V nedeljo zvečer bom že doma. Počitnice bom preživel v Slivnem. Kje pa boš preživel zadnji dan starega leta? Še ne vem. Večina prijateljev bo najbrž odpotovala kam v tujino. Mogoče se bom odpeljal v Ljubljano ali pa bom ostal kje na Krasu. Silvestrski večer moram še organizirati. Ali boš v Cosenzi kupil letalsko karto le za v eno smer? Mogoče (smeh). Jan Grgič NOGOMET Tudi danes in jutri brez tekem Tudi danes in jutri ne bo nogometnih tekem. Ker se vreme, predvsem v Furlaniji, ni izboljšalo, je deželna nogometna zveza preložila vsa zaostala srečanja in tekme deželnega ter državnega pokala. Od naših ekip ne bosta torej stopili na igrišče Breg, ki bi moral nocoj v Dolini gostiti Romano, in Primorje, ki bi moralo jutri v Gorici igrati proti Azzurri. Tekme bodo najbrž nadoknadili januarja. Prekinili so tudi vse nastope mladinskih deželnih in pokrajinskih selekcij. NARAŠČAJNIKI Novi trener pri Pomladi Novi trener deželnih naraščaj-nikov Pomladi je Dino Tommasi, ki je pred leti že treniral člansko ekipo Brega. Tommasi, ki je zamenjal Raj-ka Žežlja, je sinoči že vodil prvi trening. KUPOPRODAJNA BORZA - Primorec je najel še dva nogometaša. Ekipi trebenskega društva sta se pridružila bočni igralec Marco Bocuccia (l. 1980, Chiarbola) in branilec Walter Santoro (89, San Giovanni). NAVIJAŠKE SKUPINE - Cheerdance Millenium Sezona z več vrhuncev Opravili prve nastope pred Berlinom in celo Florido - V nedeljo novoletna prireditev v Repnu Ekipa Sprite Jasna Kneipp, Kristina Žerjal, Nastja Milič, Tina in Nikol Križmančič z medaljami, osvojenimi na Vrhniki HOKEJ IN LINE - V moški A1 -ligi ZKB Kwins že drevi na Pikelcu ob 21. uri Spet težka naloga Vicenza je ena boljših ekip v ligi - Fajdiga bo stisnil zobe - Tekma uro kasneje po Rai Sport Piu □ Obvestila OOZUS obvešča, da bo v nedeljo 21. decembra, v Forni di So-pra predsezonski licenčni IVSI seminar za učitelje 1, 2 in 3. Prijave sprejema ZSŠDI najkasneje do 12. ure v četrtek, 18. decembra, tel. št.: 040-635627. ŠD KONTOVEL priredi redni letni občni zbor v nedeljo, 21. decembra, ob 17.30, v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Kontovelu. GIMNASTIČNI ODSEK SZ BOR organizira tradicionalno Bo-zicno akademijo v soboto, 20.de-cembra 2008 ob 15.uri na Stadionu 1.maja (Vrdelska cesta 7). Toplo vabljeni! SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Za informacije dobite na tel. 3475292058 (Brdina). Kot smo že omenili bodo igralci moštva ZKB Kwins tekmo prihodnjega kroga A1-lige v hokeju in line odigrali že drevi. Ob 21. uri se bodo na openskem Pikelcu pomerili z Vicenzo, tekma pa bo že uro kasneje (torej ob 22.00) na sporedu tudi po satelitskem sporedu Rai Sport Piu: Po porazu proti prvaku Asiagu čaka poletovce spet eden od boljših nasprotnikov v ligi. »Tekma bo zelo težka, zato pričakujemo pomoč gledalcev. Verjamemo vase, vendar potrebujemo glasne navijače, je povedal kapetan »konjev« Samo Kokorovec. Kljub temu, da ni še v dobri formi, bo prvi strelec moštva Aleš Fajdiga na svojem mestu. Mečna mišica ga še muči, vendar brez njega preprosto ne morejo. Po enem mesecu odsotnosti zaradi poškodbe se bo vrnil tudi Fabio Corazza. V kategoriju under 15 je medtem moštvo Polet Slovenija v tekmi z goriško Fiammo iztrgal ugoden neodločen izid. Oba Poletova zadetka je dosegel obetavni Podgoršek. Poletovci danes tudi po TV kroma Na Vrhniki je preteklo soboto potekalo »Odprto prven-sto Žabice 2008,« katerega sta se udeležili tudi dve skupini Tržaškega navijaškega društva Cheeerdance millenium. Članska ženska peterka Sprites (Jasna Kneipp,Kristina Žerjal, Nastja Milič, Tina in Nikol Križmančič) ter Niki Me-riggioli in Irena Magliacane v partnerskih dvigih so se lahko prvič v letošnji sezoni pomerili v tekmovanju, ki ga je organiziralo Šolsko športno društvo Log-Dragomer iz Loga pri Brezovici. Oboji so domov odnesli zlato odličje. To so bile prve priprave na januarsko veliko mednarodno tekmovanje v Berlinu, katerega se bodo udeležili tudi člani Milleniuma, zato je bil sobotni preizkus na tujem parterju več kot pozitiven. Točke, ki so jih predstavili, so sicer »stare« (iz julijskega evropskega prvenstva), ker nove še trenirajo in bodo nekatere elemente lahko predstavili na Novoletnem Plesnem Festivalu, ki bo potekal v nedeljo, 21.decembra v prenovljeni občinski telovadnici v Repnu. Prireditev, v soorganizaciji z ZSŠDI-jem, poteka letos že sedmič, na njej pa pričakuje gro-pajsko društvo veliko gostov iz goriške okolice, Slovenije in Hrvaške. Cheerdance Millenium se bo predstavil z vsemi člani, od najmlajših Palčkov pa do Škratov. Poleg tega se je peterka Sprites v nedeljo udeležila tudi velikega Novoletnega festivala v Čakovcu na Hrvaškem pri navijaškem klubu Livi. Dekleta so ponovila isto tekmovalno koreografijo in so pred polno nabito športno dvorano navdušila prav vse! Naj povemo, da so bile zamejske navijačice sprejete kot »zvezde,« otroci so jih celo prosili za skupne slike in jih očarljivo opazovali tudi med ogrevanjem in treningom. Članska ženska peterka pa v letu 2009 načrtuje tudi največje in najvažnejše tekmovanje - Svetovno prvenstvo che-erleadinga »Cheerleading World Cup Championship,« ki bo 24.aprila 2009 v Wold Disney World Resort v Orlandu (Florida). Priprave in dokončne odločitve so šele v teku, saj so stroški za tako potovanje zelo visoki. 22 Sreda, 17. decembra 2008 PRIREDITVE / SSG - Izvenabonmajska ponudba Večer šansonov Brane Završan bo ponudil slovenski izbor belgijsko-francoskega kantavtorja Jacquesa Brela Njegovi poetični teksti govorijo o ljubezni, družbi in o po-notranjenih dimenzijah, tako v lahkotnem kot v angažiranem in čustvenem tonu. Njegove pesmi so v izvirnih različicah ali prevodih doživele nešteto priredb in interpretacij v izvedbah mednarodno priznanih pevcev. Belgijsko-francoski kantavtor, igralec in režiser Jacques Brel se je v zgodovino francoskega šansona zapisal z uspešnicami »Ne me quitte pas«, »Amsterdam« ali »Quand on n'a que l'amour«. Letos poteka trideset let od njegove smrti, čar njegove umetniške in glasbene zapuščine pa je prevzel tudi slovenskega dramskega in filmskega igralca ter režiserja Branka Završana. Že v otroških letih je poslušal njegove najbolj popularne šansone, čeprav je k avtorjevi dramatičnosti takrat pristopal čisto instinktivno in v kateri je, kot sam pravi, »tičala nekakšna privlačnost in skrivnostnost« presunljivih zgodb. Po diplomi na ljubljanski akademiji AGRFT pa se je Završan izpopolnjeval na mednarodni šoli Theatre Mime et Mouvement Jacques Lecoq v Parizu, kjer je deset let tudi živel in ustvarjal. Poglobitev v francosko okolje, obvladanje jezika in čutenja, so privedli do ponovnega stika z Brelovo umetnostjo in prav življenjske in umetniške izkušnje v francoski prestolnici so postale osnova Završanovega poklona znamenitemu šansonjerju. Predstavo je označil kot gledališko-glasbeno monodramo za pojočega igralca in tri glasbenike, ki je nastala na osnovi šestnajstih šansonov Jacquesa Brela. Premiera je potekala maja letos v okviru Festivala francosko-slovenske pomladi, v sodelovanju s Slovenskim mladinskim gledališčem in s Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani. Završan nastopa v tej predstavi ob spremljavi glasbenikov Žige Goloba (kontrabas), Uroša Ra-kovca (kitara) in Krunoslava Levačiča (bobni). V petek ob 20.30 bo predstava zaživela tudi v veliki dvorani tržaškega Kulturnega doma. V, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST SSG - Kulturni dom V petek, 19. decembra ob 20.30 / Jacques Brel, Branko Završan: »Senca tvojega psa«. Predstava izven abonmaja. V soboto, 27. decembra ob 20.30, mala dvorana / Boris Devetak, Igor Pison in Peter Verč: Radio aktivni kabaret. Predstava izven abonmaja. Gledališče Rossetti Giuseppe Manfridi: »Marlene« / v režiji Maurizia Panicija in produkciji gledališča Associazione Teatrale Pistoie-se Argot Prodizioni; igrajo Pamela Villoresi, David Sebasti, Silvia Budri in Cristina Sebastianelli ter z nastopom Orsa Marie Gurrinija. Danes, 17. decembra, ob 20.30. William Shakespeare: »Sunshine« / v režiji Giorgia Albertazzija. Igrata Sebastiano Somma in Benedicta Bocco-li. Jutri, 18. in v petek, 19. decembra ob 20.30. Dvorana Bartoli Fedor Dostojevski: »Le notti bianche« / v režiji Rosselle Falk. Nastopata Fa-bio Poggiali in Simona Mastroianni. Urnik: do petka, 19. decembra ob 21.00,v soboto, 20. decembra ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 21. decembra ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio / La Contrada C. Greep: »Adorabili amici« / igrajo Et-tore Bassi, Laura Lattuada, Alessandra Raichi in Massimiliano Vado. Režija Pa-tricka Rossija Gastaldija. Od danes, 17., do sobote, 20. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra, ob 16.30. »Ti racconto una fiaba« / v nedeljo, 21. decembra, ob 11.00 »Tuba tube tubo tubi tu«. ZGONIK Športni kulturni center V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / »Jaz in one, skratka me: ženske« (premiera) - igra Miranda Caharija, režija Mario Uršič. GORICA Kulturni dom V petek, 19. decembra, ob 20.45 / nastopa furlansko gledališče Trigeminus s komedijo »Beato fra le gonne«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine Eduardo De Filippo: »Il sindaco del rione sanità«. Režija: Carlo Giuffrè. Igrajo: Carlo Giuffrè, Piero Pepe, Aldo De Martino in Alfonso Liguori. Od danes, 17. do sobote, 20. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Marko Pokorn: »Kdo vam je pa to de- lu?«, Klub CD / igra Boris Kobal; v soboto, 20. in 27. decembra, ob 20.00. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 17. decembra, ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. Jutri, 18. decembra, ob 17.00 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. V petek, 19. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Scapinove zvijače«. V soboto, 20. decembra, ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 22. decembra ob 11.00 in 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V torek, 23. decembra ob 11.00 in 18.00 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Jutri, 18. decembra, ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V petek, 19. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V soboto, 20. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 17. decembra ob 15.30 in 19.30 / Dragica Potočnjak: »Za naše mlade dame«. Jutri, 18. in v petek, 19. decembra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V soboto, 20. decembra ob 19.30 / William Shakespeare: »Milo za drago«. V nedeljo, 21. decembra ob 19.00 / Joe Mastaeroff, John Kande, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 22. decembra ob 19.30 / Marius Ivaškevičius: »Mesto tako blizu«. Gostuje SSG Trst. V torek, 23. decembra ob 10.00 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«; ob 18.30 Sergi Belbel: »Mobilec«. V sredo, 24. decembra ob 10.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Mala scena Danes, 17. decembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Jutri, 18. in v petek, 19. decembra ob 20.00 / Celinka: »Lili -razglednice fu-turistične ljubezni«. V soboto, 20. in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00 / Caryl Churchill: »Punce in pol«. V torek, 23. decembra ob 20.00 / Mih Mazzini: »Let v Rim«. Šentjakobsko gledališče Danes, 17. ob 18.00 in jutri, 18. decembra ob 19.30 / A. Nicolaj: »Hamlet v pikantni omaki«, komedija. Režija: Janez Starina. V petek, 19. decembra ob 19.30 / J. Ha-šek: »Prigode dobrega vojaka Švejka«, komedija. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc. 19.30, v petek, 26. ob 17.00, v soboto, 27. ob 19.30, v nedeljo, 28. ob 17.00, v ponedeljek, 29., v torek, 30. in v sredo, 31. decembra ob 19.30. »Otango«, Gallusova dvorana / Plesna predstava v režiji Olivierja Tilkina v petek, 26. in v sredo, 31. decembra ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V ponedeljek, 22. decembra, ob 20.45 / Božični koncert Simfoničnega orkestra F-jk. Gledališče Verdi Giuseppe Verdi: »La Traviata« / v petek, 19. decembra, ob 20.30 in v soboto, 20. decembra, ob 17. 00. Nastopa Metropolitan Opera Company iz Seu-la. V sredo, 31. decembra ob 18.00 / koncert ob koncu leta. Na spordu bo Verdijeva, Puccinijeva, Mascagnijeva in Ponchiellijeva glasba. Nastopata: Daniela Dessl in Fabio Armiliato. Dirigent: Marco Boemi. Gledališče Rossetti »Pepelka« / nastopa državni romunski balet. V soboto, 19. ob 20.30 in v nedeljo, 21. decembra ob 16.00. Dvorana Raffaello de Banfield-Tripcovich »Tetraktys« / balet ob glasbi G. F. Handla. Danes, 17. decembra, ob 10.30 in ob 21.00; jutri, 18. in v petek, 19. decembra, ob 10.30. KRIŽ Dom A. Sirka Jutri, 18. decembra ob 20.30 / Koncert Opernih arij mednarodne akademije za solopetje Križ pod mentorstvom Aleksandra Švaba, klavirska spremljava Jan Grbec. ZGONIK Župnijska cerkev V soboto, 27. decembra ob 18.00 / FVG Gospel Choir. TRŽIČ Občinsko gledališče Jutri, 18. decembra ob 20.45 / Wiener Kammerensemble, dunajski filharmo-niki. GORICA Kulturni dom V soboto, 20. decembra, ob 20.30 / novoletni koncert Zadružne banke Doberdob in Sovodnje z Orkestrom Slovenske vojske. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V nedeljo, 21. ob 18.00 in v ponedeljek, 22. decembra ob 20.00, Gallusova dvorana / Božični koncert, Oliver Dragojevic s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter klapama Dišpet in Braciera. V soboto, 20. decembra, ob 20.00, Gallusova dvorana / koncert ob predstavitvi novega albuma Rada Šerbedžije. Franz Lehar: »Vesela vdova«, Linhartova dvorana / Opereta, izvaja SNG Opera in balet Ljubljana. Urnik: v soboto, 20. in v torek, 23. decembra ob FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00. Muzej židovske skupnosti Carlo in Vera Wagner: razstava razglednic o antisemitizmu. Na ogled do 15. januarja, in sicer ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.00 do 13.00, ob torkih pa od 16.00 do 19.00, ob sobotah zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA V galeriji ARS na Travniku je do 31. decembra na ogled skupinska prodajna razstava Umetniki za Karitas. Ogled je možen po urniku Katoliške knjigarne na Travniku v Gorici. V Kulturnem domu (mala dvorana) je na ogled razstava »Slovenske športne igre«. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava slik in risb iz cikla Potovanje amaterjev, ruskega akademskega umetnika Nikolaja Mašukova. Na ogled do 31. decembra po domeni ali ob prireditvah. Fundacija Goriške hranilnice, (Ul. Carducci, 2): do 15. januarja, bo na ogled razstava z naslovom »Marcello Fogolino a Gorizia. Ricostruzione di un capolavoro disperso«. Odprto od torka do petka od 10.00 in 13.00 ter od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 19.00, (informacije na www.fondazionecarigo.it - tel. 0481537111), vstop prost. Knjigarna Corrispondenze, (Trg sv. Antona 18): do 28. decembra na ogled razstava slik Renata Elie. "Gorica" je naslov niza razstav in prireditev ob 90-letnici vrnitve mesta k Italiji in konca prve svetovne vojne: na goriškem gradu je v dvorani deželnih stanov na ogled razstava »1918: la Vitto-ria« (1918: zmaga), v grajskih zaporih razstava o goriškem gradu v prvi svetovni vojni in v grofovi dvorani razstava o Italicu Brassu; do 31. januarja 2009 od torka do nedelje med 9.30 in 18. uro, ob ponedeljkih zaprto. V razstavnih prostorih Pokrajinskih muzejev v grajskem naselju je na ogled razstava posvečena generalu Armandu Diazu; do 8. februarja vsak dan razen ob ponedeljkih med 10. in 13. uro ter med 14. in 19. uro. Informacije nudita goriška občina (tel. 0481-383402, 0481-383407) in Info Point Turismo FVG (tel. 0481535764). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM V Patriarhovi palači v Vidmu - Nadškofijskem muzeju (Trg Patriarcato 1) bo do 8. marca 2009 na ogled razstava Kromacij Oglejski - Na križpotju ljudstev in verstev. Odprta je od torka do petka med 9. in 19. uro, ob koncu tedna in ob praznikih pa od 10. do 20. ure. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 18. januarja 2009, bo razstavljal slikar Sergio Altieri. Odprto od torka do nedelje od 9.00 do 18.00. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOZINA V Knjižnici Kozina bo do konca decembra na ogled razstava starih predmetov in umetnin iz zbirke Marije in Janeza Janežiča iz Kopra. Odprto ob urniku knjižnice. SEŽANA Kosovelov dom: na ogled je razstava umetnika Oskarja Kogoja z naslovom »Konji lipicanec«. DIVAČA V Knjižnici Divača bodo do konca leta na ogled olja in ilustracije Emi Vega. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). AJDOVŠČINA V Pilonovi Galeriji je na ogled razstava z naslovom Zmago Jeraj, slika, risba, fotografija; do 9. januarja 2009 od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprto ob sobotah, ponedeljkih in praznikih. Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Preddverje Kinogledališča: do 15. januarja 2009 bo na ogled likovna razstava »Od nas - vam«. Na razstavi se predstavlja 24 članic in članov društva Slikarjev amaterjev Tolmin. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. ■ RAZSTAVE FESTIVALA MESEC FOTOGRAFIJE 2008 Stojan Kerbler »Pregledna razstava« / Gorenjski muzej Kranj do 20.12. Tomo Brejc »Untitled« / UGM Maribor do 31.12. SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (16. 12. 2008) Vodoravno: Dakar, A. D., CopI, Arena, luteran, kantavtor, era, Orlo, P. A., avla, tajna, judo, Zs, ata, N. C., tednik, Igor, Unlta, Flo-renln, I. P., Nlkola, Jenko, Val, Ar-kan, Est; na sliki: Igor Florenln. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 17. decembra 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Krasen - Okrašen Božič 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: Carramba! Che fortuna (vodi R. Carra) 23.15 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.25 19.00 Resničnostni show: X Factor, sledi Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Nan.: Tracy e Polpetta 10.00 Dnevnik, vremenska napoved in rubrike 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Scalo 76 Cargo 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.00 Nogomet: Fiorentina - Torino 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Film: Starsky & Hutch (kom., ZDA, '04, r. T. Phillips, i. B. Stiller) 22.45 Dnevnik - Punto di vista, sledi La storia siamo noi 23.00 Dok.: La storia siamo noi 0.05 Aktualno. Magazine sul 2 - Roto-calco ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 13.05 14.00 14.50 15.15 17.00 19.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf-fe di Corradino Mineo in Italia, istruzioni per l'uso Dnevnik, sledi Rai News 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Variete: Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Deželne vesti, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.10 Nogomet: Roma - Bologna 23.15 Variete: Parla con me 0.00 Aktualno: Dnevnik, vremenska napoved Rete 4 Nan.: Chips Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nan.: My Life Nad.: Un detective in corsia Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Film: Le nevi del Kilimangiaro (dram., ZDA, '52, r. H. King, i. G. Peck) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Nogomet: Milan - Wolfsburg Film: Vieni via con me (kom., It, '04, r. C. Ventura, i. M. Melato) 17.25 18.40 18.55 19.35 20.30 23.50 Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.50 20.00 20.30 21.10 0.00 1.30 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Dnevnik Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Resničnostni šov: Amici Aktualno: Pomerigginocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Chi vuole essere milionario Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Film: Oliver Twist (dram., Fr./Vb/Češka/It, '05, r. R. Polanski, i. H. Eden) Aktualno: Matrix (vodi E. Mentana) Nočni dnevnik O Italia 1 6.00 Nan.: Prima o poi divorzio! 6.35 13.40 Risanke 9.05 Nan: Starsky e Hutch 10.10 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Risanke 18.30 23.45 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan.: Don Luca c'e 19.35 Nan.: Medici miei 20.05 Camera café ristretto, sledi Camera café 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Penelope (kom., VB/ZDA, '06, r. M. Palansky, i. C. Ricci) 23.20 Aktualno: Quello che le donne non dicono 0.35 Variete: Poker1mania speciale La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Life 10.10 Aktualno: Due minuti un libro 10.25 Nan.: Il tocco di un angelo 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik, športne vesti 13.00 Nan.: Cuore e batticuore 14.00 Film: L'aquila solitaria (biograf., ZDA, '56, r. B. Wilder, i. J. Stewart) 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 19.00 Nan.: Stargate SG-1 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Sindrome cinese (dram., ZDA, '79, r. J. Bridges, i. J. Fonda) 23.30 Nan.: Murder Call 0.25 Nan.: Two Twisted 7.00 8.35, 13.30, 16.50, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 17.10 Risanke 8.10 Storie tra le righe 9.30 Talh show: Formato famiglia 10.35 Nan.: Don Matteo 5 11.05 Nan.: Lassie 12.00 Tg Flash 12.40 Aktualno: La Provincia ti informa 13.55 Inf. odd.: ...Attualita' 14.30 Aktualno: Lavoro e solidarieta' 15.00 Klasična glasba 16.00 Dokumentarec o naravi 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.05 Qui Tolmezzo 20.10 Il Rossetti 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Pericoloso segreto 22.30 Inf. odd.: Di Roccia e di cielo 23.35 A casa del musicista Jr Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Risana nan.: Moby Dick in skrivnost dežele 9.35 Risana nan.: Pajkolina in prijatelji 10.00 Zlatko Zakladko 10.15 Nan.: Berlin, Berlin 10.40 Knjiga mene briga 11.05 Z glavo na zabavo 11.30 Dok. odd: Šimpanzji vrtec in mačja šola 12.00 Dok.: Jesenice: Detroit 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Polemika (pon.) 14.35 Dok. oddaja: Celje Josipa Pelikana 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan.: Nils Holgerson 16.05 Male sive celice 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Hum. nad.: Fina gospa 18.00 Žrebanje lota 18.10 Risanka 18.25 Nad.: Strasti 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.05 Film: Vampir z Gorjancev. i. Se-bastjan Cavazza 21.40 Kratki film: Vsak dan ni vsak dan 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.10 Omizje 0.25 Turbolenca (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otr. Infokanal 11.30 Operne arije: Marko Fink (pon.) 11.50 Impromptu (odd. o umetnosti glasbe in plesa) 12.05 Vrhunci angleške nogometne lige 13.00 Hri-bar (pon.) 14.05 Poljudoznan. nan.: Po poteh Us-huaie 14.35 50 let televizije 15.00 Črno-beli časi 15.15 Koktajl 16.30 Dok. serija: National Geographic 17.20 Mostovi-Hidak (pon.) 18.00 Slovenija danes 18.25 Kronika osrednje Slovenije 19.00 Nad.: Kmetje 20.00 Turbolenca 20.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 21.45 Dok. feljton: Vojna, fotografija, spomin 22.10 Tv priredba predstave drame SNG Lj: P. Calderon de la Barca - Življenje je sen 0.00 Slovenska jazz scena 1.05 Nad.: Deset božjih zapovedi Koper 13.45 14.20 14.50 16.30 17.00 17.30 17.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.40 21.10 22.05 22.40 23.10 0.25 Dnevni program Euronews, sledi Globus Film: Skrivališča (i. I. Bergman) Biker explorer Dok. odd.: Spoznavajmo Agrigen-to Avtomobilizem Vsedanes: Vzgoja in izobraževanje Ta prokleti konfin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik Športne vesti Dok. odd.: Italijanski gradovi Pogovorimo se o... City folk Ethnopolis - Zina Srečanje z... Artevisione Iz arhiva po vaših željah Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Tv Primorka 10.30 12.00, 23.30 Videostrani 11.30 20.00, 23.00 Dnevnik Tv Primorka, vremenska napoved 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Če me spomin ne vara 18.45 Kulturni utrinek 19.00 Športni ponedeljek (pon.) 19.55 EPP 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Odprta tema 22.00 Odbojka: Salonit - VK Chemes Hu- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Ko se stikajo kulture; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.20 Oprta knjiga; 11.00 Studio D; sledi Napo-vednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Posvetovalnica s psihologom; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30,13.30,14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan il pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-14.30 Na rešetu; 14.45 Aktualno 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Capodistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Medenina; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje pa vas čevelj žuli; 11.40 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 17.00 Novice; 17.40 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Glasba. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.00 Arsove spominčice; 13.05 Ars futura; 13.30 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.15 Intermezzo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Nočni postludij; 23.00 Jazz session. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,90 € Letna naročnina za Slovenijo 200 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 17. decembra 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež 6Vdfn nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA C TOLMEČ O 1/6 VIDEM O 10/13 O PORDENON 11/12 <'7 XJ&.S TRBIŽ O 0/5 O GRADEC 3/5 CELOVEC O 2/5 O 0/3 KRANJSKA G. o 3/5 S. GRADEC ČEDAD O 11/12 O TRŽIČ 3/6 CELJE 3/5 O MARIBOR o 4/6 PTUJ O M. SOBOTA O 4/5 GORICA O O N. GORICA fi/1-5 O KRANJ o LJUBLJANA 4/6 POSTOJNA O 3/5 KOČEVJE N. MESTO 4/6 O ZAGREB 4/6 O REKA 8/12 ^NAPOVED ZA DANES Po nižinah in ob morju bodo padavine zmerne jakosti. V hribovitem svetu bo snežilo. Zjutraj bo sprva spremenljivo oblačno nato se bo razjasnilo, čeprav bodo ponekod še možne plohe. Veter bo šibak, proti večeru bo lahko po nižinah nastala megla. Pretežno oblačno bo. V zahodnih krajih bo večinoma suho, drugod bodo občasno še manjše padavine, snežilo bo nad okoli 1200 m. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 4, na Primorskem do okoli 8, najvišje dnevne od 3 do 6, na Primorskem do 12 stopinj C. Danes bodo dotekali bolj suhi a še labilni južni tokovi. Jutri se bo ciklon pomikal proti Jadranu, tako da bodo verjetno v višinah dotekali bolj vlažni vzhodni tokovi. Nad Sredozemljem in srednjo Evropo je plitvo območje nizkega zračnega pritiska z oslabljeno fronto. Od juga doteka k nam precej vlažen in razmeroma topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.22 Dolžina dneva 8.42 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 22.24 in zatone ob 11.07 BIOPROGNOZA Danes bodo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi še obremenilen. Občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo_previdnost. <0- J PLIMOVANJE Danes: ob 2.11 najvišje 30 cm, ob 7.46 najnižje -3 cm, ob 12.24 najvišje 16 cm, ob 19.30 najnižje -38 cm. Jutri: ob 3.11 najvišje 30 cm, ob 9.17 najnižje -5 cm, ob 13.37 najvišje 5 cm, ob 20.23 najnižje -29 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................600 Piancavallo..........200 Vogel.................265 Forni di Sopra........250 Kranjska Gora........100 Zoncolan............280 Krvavec..............160 Trbiž..................310 Cerkno................95 Na Žlebeh ...........380 Rogla..................60 Mokrine..............280 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter...........200 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 160 O GRADEC 1/3 M. SOBOTA O 2/3 T (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Oblačno bo tudi z možnostjo padavin. Ob morju in po nižinah bo deževalo. Nad okrog 700 m pa bo snežilo. V Julijskih Alpah bodo padavine verjetno vztrajnejše. Po nižinah in ob morju bo pihala zmerna burja. V noči na četrtek se bodo padavine od vzhoda okrepile in nato čez dan postopno oslabele. Najmanj jih bo v zahodni Sloveniji. Po nižinah bo dež prehajal v sneg. V petek bo pretežno oblačno, v severovzhodnih krajih bodo še rahle padavine. ZDA - V državi New York V načrtu davek na pijače s sladkorjem NEMČIJA Rekordno nizko število smrtnih žrtev v prometu WIESBADEN - V Nemčiji naj bi po napovedih letos zabeležili najmanjše število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, odkar je avtomobil v začetku 20. stoletja postal razširjeno prevozno sredstvo. Državni statistični urad ocenjuje, da bo v prometnih nesrečah umrlo 4800 ljudi, kar je sedem odstotkov manj kot lani in najmanj od leta 1953, odkar vodijo statistiko. Največje število smrtnih žrtev so ceste v Nemčiji zahtevale leta 1970, ko je umrlo 21.000 ljudi. Prometne nesreče so več življenj kot letos zahtevale še v 30. letih prejšnjega stoletja. Tako je na primer leta 1938 v prometnih nesrečah umrlo 7354 ljudi, čeprav je Nemčija obsegala večje ozemlje in je bilo na cestah občutno manj avtomobilov, ki so tudi vozili občutno počasneje. Strokovnjaki upad prometnih nesreč s smrtnim izidom pripisujejo večji varnosti cest in avtomobilov, pa tudi boljši nujni medicinski oskrbi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. (STA) TELEKOMUNIKACIJE - Sony Ericsson Do leta 2013 6,5 milijarde naročnikov mobilnikov NEW YORK - V ameriški zvezni državi New York načrtujejo, da bi uvedli posebne dajatve za pijače, ki vsebujejo dodan sladkor. S tem bi napolnili tako državno blagajno kot poskrbeli za bolj zdrave življenjske navade. Navadna coca cola bi tako na primer stala približno 15 centov več kot enaka količina coca cole brez sladkorja, je poročal New York Daily News. Na drugi strani naj bi vzpodbujali uživanje bolj zdravih napitkov - od mleka, naravnih sokov do vode, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Ukrep naj bi bil le del nove davčne reforme v državi New York, ki jo namerava izvesti guverner David Paterson. Zgolj davek na pijače z dodanim sladkorjem naj bi zvezni državi prinesel dodatnih 400 milijonov dolarjev (skoraj 300 milijonov evrov) letno. Država New York se trenutno ubada z visokim deficitom v višini 15 milijard dolarjev. (STA) irska Minister Roche med talci roparjev v hotelu Marriott DUBLIN - Irski minister za evropske zadeve Dick Roche in njegovo spremstvo so bili v ponedeljek med talci, ki so jih oboroženi roparji nekaj časa zadrževali med ropom v hotelu Marriott na jugozahodu Irske. V ropu ni bilo ranjenih, prav tako ni bilo streljanja. Roparji so s še neznano vsoto denarja zbežali v avtomobilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Rop se je zgodil v ponedeljek dopoldne v prestižnem hotelu Marriott v letovišču z igriščem za golf Druids Glen južno od Dublina. Koliko denarja so iz sefa hotela odnesli trije roparji, policija ni sporočila, po poročanju dpa pa naj bi odnesli več tisoč evrov. (STA) VELIKA BRITANIJA Madonna bo Ritchieju odštela 50 milijonov funtov LONDON - Bivši mož pevke Madonne Guy Ritchie bo po ločitvi od pevke zajetno odebelil svojo denarnico, saj mu na podlagi sporazuma o ločitvi pripada kar 50 milijonov britanskih funtov. Ritchie bo večji del pripadajoče vsote dobil v obliki nepremičnin v Londonu in New Yorku ter posestva v Veliki Britaniji. Kot poroča britanski dnevnik Daily Mail, naj bi bilo samo posestvo v južnobritanskem Wiltshireu vredno preko 14 milijonov funtov. Vsebina ločitvene pogodbe je postala znana v ponedeljek zvečer in je Ritchieja nekoliko postavila na laž. Sam je pred tem namreč venomer zatrjeval, da od svoje nekdanje žene noče nobenega denarja. Madonnino imetje je ocenjeno na 300 milijonov funtov, medtem ko naj bi Ritchie pod palcem imel desetkrat manj, torej "le" 30 milijonov funtov. (STA) LJUBLJANA - Vodilni svetovni ponudnik telekomunikacijske opreme in storitev Sony Ericsson pričakuje, da bo do leta 2013 na svetu približno 6,5 milijarde naročnikov mobilne telefonije, medtem ko jih je danes 3,7 milijarde. Okoli 90 odstotkov rasti naj bi prispevali trgi v razvoju, kjer več kot polovica prebivalcev živi zunaj mest. Kot so sporočili iz slovenske podružnice Sony Ericsson, pa bo potrebno, da bi zgradili mobilna omrežja na ruralnih področjih, ki nimajo električnih omrežnih sistemov ali pa so ti nezanesljivi, rešiti vprašanje električnega napajanja. Zato so v družbi razvili nekaj rešitev, in sicer na podlagi vetrne energije, biogoriva in sončne energije. (STA)