ft. 239 MhhiiiiiaviiMMltatinntinUiatt V Trstu, v mcMJo S. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. Latitik XLIX IrV*ia. izvremS po»đeiJek. vsak dm zjutraj. Uredništvo! ulica sv. Frančiška " s škega St 20» 1. dstropje. Dopisi aa| se pošiljalo uredništvu. Nefrankiraaa rl sra se »rt ———», lUKopisi se ne vraCajo. — Odgovorni urednik: Prof. F +iskarna Edinost. — Tisk tiskara« Edinost. Naročnina znaša zi n ^ 'sta L 32.— In ce!o*eto L Za lue&ccno o Ur vet — Telefon uredništva in - -t^'rt. ^1-57- EDINOST taunesne Številke v Trstu in okolici po 30 — Oglasi m rstanajo v HrokosU ese kolona (72 nun.) — Oglasi trgovcev ta obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanice te vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno oprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, t nadstropje. — Telefon uredništva in sprave 11-57. Kje je hudobna volja I! V svoji petkovi številki očita «11 Popolo di Trieste» jugo slovenskim državljanom Italije — te grdobe hoteli pisati na račun italijanskega naroda in italijanskega imena. Popolo» očita Slovanom Julijske Krajine, Ja svojega sovražnega vedenja napram svojim italijanskim sodeželanom niso hoteli spremeniti niti potem, ko je «Neme-za zgodovine zrušila položaj, od katerega so vse pričakovali«. — Tržaški list prevrača lu zgodovinsko resnico. V prvo ni naše ljudstvo nikdar sovražilo italijanskega naroda. marveč je le odbijalo sovraštvo na-cijonalno razpaljenih italijanskih strank. V drugo pa je lc Jalno sprejelo tisti novi po ložaj. ki ga je — kakor se izraža «Popolo» ustvarila ^Nemeza zgodovine». Ravno to ootajuje «Populo» z grešno trdovratno-stjo. In v tem je res hudobna volja in tudi nehvaležnost italijanskega nacijonalizma. Seveda niso Slovani Julijske Krajine, spre-jemši novi položaj, mislili na to, da bi se v novem svojem državljanstvu odrekli pravice do svojega narodnega obstanka in življenja! Tudi od svoje nove države zahtevajo priznanje te pravice: pogoje za samosvoje življenje in kulturni razvoj v skladu s svejo narodno svojstvenostjo in dostojan-stvoin? Pred vsem pa svojo šolo — to neogibno podlago obstanku in napredku vsakega naroda. Hinc illiae lacrimae! Tu je vir jeze gospodov pri «Popolu». Nam očitajo neiskrenost. V resnici pa je najhujša neiskrenost na njihovi strani, ko na eni strani kričijo, da so v Italiji vsi — torej tudi drugorodci — enaki pred zakonom, na drugi strani pa se huduje, ker zahlevarno za-se istotako ur°:eno šolo. kakor io zakon K hj^nskanL drS^Janom: šolo v materinem jez&u!yKj&1>*?ekli na pr. gospodje, če bi mi — \sk[ftujoč se na svoje polmili jonsko število v Julijski Krajini — hoteli, naj se tudi v šole v Furlaniji uvede naš jezik?! «Popolo» posveča precejšen del svojih izvajanj neljubim dogodkom med učitelj-stvom tik pred začetkom šolskega leta. Hotel pa bi izzvati domnevo kakor da ro-govilijo samo slovanski učitelji. To pa ni res. Razburjenje je bilo tudi med italijanskim učiteljstvom. To ve najbolje ravno gospod šolski skrbnik sam. Dejstvo je, da je prišlo med italijanskim učiteljstvom do neljubih incidentov še poprej, nego smo mi začeli objavljati tozadevne notice. Razum- atmosfero zagrajajo poti do pomirjenja in sprave med obema plemenoma v tej deželi. Na zaključku naj opozorimo gospode pri «Popolu» na besede, ki jih je te dni izgovoril o slovesni priliki odličen sin enega najkulturnejših evropskih narodov. V Prago je došla deputacija občinskega zastopa prestolnice danske države, Kopenhagena. Ijivo je to razburjenje. Pomislite le! V sre- Na slovesnem sprejemu v mestni hiši je na do ima začeti šolski pouk. Dan poprej, v pozdrav praškega primatorja dra Baxa od-torek, pa nima učitelj še nič. v rokah, da govoril župan kopenhagenski dr. Ernest Kaper, med drugim: «Mi pripadamo narodu, ki obožuje svobodo, narodu, ki neprestano obrača svoj pogled v inozemstvo in ki v največji meri občuti pomembnost dobrega prijateljskega razmerja do vseh drugih narodov. Živahno je naše razumevanje, da razmere — ako naj civilizacija napreduje in kultura v pravem pomenu besede prodre v človeštvo bili mi tako vneti in zvesti pristaši svobode ne narodu, potrebna pa ni kapitalizmu, tiska, bi z veliko večjo pravico pozvali ampak mu je celo škodljiva. In ta okolij. prefekta, naj z železno roko zagrabi nost mora prej ali slej odločiti. Kakor hitro liste, ki s svojimi napadi na mirne slovan-Jbi se izkazalo, da je fašizem slab čuvar ske državljane zastrupljajo atmosfero in interesov velikega kapitala, se mora udati. nič ne ve, kaj je z njim in kam spada! Tako je bilo v neštetih slučajih sirom dežele. Najodločneje pa moranjo zavrniti očitanje kakor da bi mi tirali kako osebno gonjo proti šolskemu skrbniku comm. Reina. Graja naša je naperjena proti sistemu! Veliko uslugo nam je napravil «Popolo» s svojo izjavo, češ, da je «Edinost» vendarle izvršila rahel «čin spoznanja«, Sto je . „ _ namreč zabeležila, da je govor gospoda! morajo biti take, da zadolri vsak narod in šolskega skrbnika ob zaključku itafijan-! vsaka narodnost možnost za razvoj vseh skega tečaja v Vidmu zadovoljil naše uči- i svojih dolnh lastnosti, toliko v duševnem, teljstvo. Ecco, gospodje, da je res tako, kolikor materijalnem pogledu. Mi se na-kakor smo rekli* gori: da namreč dobro- de jamo in verujemo, da je vihar, ki je prišel v obliki svetovne vojne nad vse dežele, v vse narode zasejal spoznanje, da se civilizirano življenje ne sme voditi po formuli «jaz ali ti», marveč «jaz in ti!» Mislim namreč s tem, da noben narod, kakor tudi noben posameznik, ne more sam zadoščati sebi. Vsi potrebujemo drug drugega in se moremo učiti drug od drugega!« Po tej formuli prosvetljenega Danca naj se tudi v Italiji uredi manjšinski problem! hotna beseda miri in blaži, ali — kakor pravi naš slovenski pregovor —, da lepa beseda lepo mesto najde! Sama očitanja, napadi in sumničenja pa le razburjajo in grenijo duhove. S to ugotovitvijo je «Po-po!o» obsodil sebe in vse svoje meftode napram opravičenim in zakonitim stremljenjem naše narodne manjšine. Glasnik teh zakonitih stremljenj so naša glasila v Julijski Krajini. Ravno zato pa zavračamo Prid odločitvijo liberalcev Pri zadnjih državnozborskih volitvah jej Liberalci niso imeli nikoli pol. stranke bila mogoča tako velika zmaga vladne liste! po vzoru velikih strank, niti tedaj ne, ko so v velikem delu zato, ker so imeli fašisti na *—15 -1--3----J---—--—~ svoji strani liberalce .Res je, da jeMussolini «žrtvoval» tretjino poslanskih sedežev večine liberalcem ter se je moral marsikateri razočarani fašistovski pristaš umakniti liberalnemu «vsiljencu», toda zato pa je šla vladna stranka v volilni boj že vnaprej gotova svoje zmage. Mussolini si je prizadeval, pridobiti zase ugledne može iz liberalnih krogov, kar se mu je tudi deloma posrečilo. Ti ugledni možje so bili fašistom potrebni zaradi volitev samih, bili pa so potrebni fašistovski vladni upravi še posebej, ker so to možje starejši, izvežbani v politiki in v raznih upravnih strokah. Do sedaj so torej liberalci zvesto pomagali fašistovski stranki, ker so jih vezali z njo skupni interesi zlasti ob nastopu novega režima. Znano je, kako je Mussolini ukrotil prejšnji parlament s svojimi ostrimi izpadi, ko so bile njegove besede ne samo ostra kritika parlamentarcev in grožnja proti neubogljivim, ampak naperjene naravnost proti parlamentu kot politični ustanovi sploh. Bili smo priča, kako klaverno so se te- zatorej se ne more točno vedeti, danje parlamentarne stranke uklonile ' volilcev imajo za seboj. Mussoliniju in se mu skoraj vse udale. Med temi strankami smo videli tudi liberalce. Že tedaj sb torej italijanski liberalci zatajili svoja liberalna načela, ne samo iz strahu, ampak ker so smatrali fašizem za rešitev meščanstva pred ljudskih strank. Mussolini je samodržeč. To smo zlasti videli tedaj, ko je spodil popolare iz vlade. imeli vlado v rokah desetletja zaporedoma. Liberalci so imeli kader politikov in državnikov. Okoli tega kadra se je zbirala družba starejših intelektualcev in ob času volitev se je improviziral volilni aparat, ki je imel nalogo organizirati volitve v parlament. V dolgih desetletjih liberalne vlade so tupatam nastajale struje v liberalni stranki, toda nikakor rJso te struje mogle stalno ovirati delovanje parlamenta. Ko so socialisti izvedli organizacijo svoje stranke, tedaj so tudi druge stranke spoznale važnost organizacije množic. Tako se je razvila popolarska stranka, druga velika ljudska stranka. Danes imamo v Italiji samo tri stranke, ki so organizirane po socialističnem vzorcu: socialistična (in njeni drobci), popolarska m fašistovska. Po številu članov in po moči je brez-dvomno fašistovska stranka danes najmočnejša v Italiji. Medtem ko se je fašizem organiziral v stranko in sprejemal pomoč liberalcev, so liberalci ostali pri stari strankarski metodi. V parlament so prišli le s fašistovsko in vladno pomočjo, koliko Gotovo pa je, da predstavljajo liberalci zgornjo plast italijanskega meščanstva, da so zlasti predstavniki italijanskega kapitalizma in konservatizma. V zadnjem času se je tudi v njih vrstah zbudil stari ponos grozečo poplavo 1 in vstajajo med njimi možje, ki nočejo več tlačaniti Mussoliniju, ampak zahtevajo enakopravno mesto ob strani fašizma. O- _____________#j__^ paža se torej nekakšen upor, neko kljubo- Od samega začetka' je Mussolini zahteval' vanje, ki ni prišlo do pravega in določenega od vseh «sodelovalcev» in «sotrudnikov» ! izraza. To se utegne zgoditi na zborovanju slepo pokorščino. In ker so popolari samo j liberalne stranke v Livornu. nekoliko pokazali da hočejo biti še vedno Mussolini zasleduje v tem boju taktiko, samostojna stranka, tedaj so padli v nemi- ki jo je uporabil proti popo^arom. To pri- lost, dasiravno niso bili še v opoziciji. Mussolini si je mogel privoščiti popolare znavajo javno fašistovska glasila, ki ljuto Sklep liberalcev bo zadnji opomin Musso-liniju. Mm line Mli ? Livornu LIVORNO, 4. Danes je bil otvorjen kongres liberalne stranke. Predsednik Borgi-no je po pozdravnem govoru omenil zapreke, ki so ovirale razmah liberalne stranke, ki naj bi ji kongres pripomogel do edinosti in sloge; dalje je rekel, da more raznovrstne struje privesti do skupne zmage le zaupanje v ustavo, ki edina jamči civilno in politično svobodo. Načela, ki so v nji sankcijonirana, so in morajo ostati nedotakljiva, in vse delovanje liberalizma stremi za tem, da se ta načela lojalno in trajno spoštujejo. Ko je govornik omenil vzroke, vsled katerih liberalci zahtevajo, da sme le vojska biti oborožena, so pričeli kongresisti viharno vzklikati kralju in vojski. Borgino je nato omenil potrebo, da se vzpostavi svoboda tiska, da bo tako omogočeno nadzorovanje vlad, ki morajo biti v resnici predsta-viteljice prave in iskrene volje ljudstva. Govoreč o dogodkih, ki so v zadnjem času tako presunili italijansko javnost, je Borgini poudaril potrebo, da bi bilo enkrat za vselej konec vseh nasilij, bodisi od te ali one strani; zavlada naj nad vsemi državljani brez izjeme zakon, ki je edino sredstvo, ki more privesti do tako željno pričakovanega pomirjenja; liberalna stranka mora pokazati, kako se da to doseči. Končno je govornik dejal, da bo liberalna stranka neomahljiv in iskren sodnik v sedanjem političnem položaju. Govornik je zaključil svoj govor s pozdravom na bivše bojevnike, ki naj izpopolnijo zgodovinsko delo risorgimenta ter jih bodril naj za blagor domovine potlačijo vsa medsebojna nasprotja. Po govoru predsednika stranke je sledilo imenovanje podpredsednika in kvestorjev. Nato je govoril novoimenovani podpredsednik, ki je izrazil željo, da bi kongres zaznamoval važno etapo v napredku stranke. Govorili so še nekateri drugi kongresisti, nato je kongres, na predlog predsednika, soglasno odobril brzojavko, ki je bila odposlana kralju. V brzojavki izražajo kongresisti svojo udanost kralju, povdarjajoč, da še nikoli ni bilo ljudstvo tako tesno strnjeno kakor sedaj okrog Savojske dinastije, dobro vedoč, da ima v njej najtrdnejšo oporo za svoje pravice, Mussolini odpotoval v Lodi MILAN. 4. Ob 13.30 je odpotoval ministrski predsednik Mussolini v spremstvu prefekta mesta Milana, Pericolija, kabinetnega načelnika Paoluccija de Calboli Barone in tajnika comm. Chiavolinija iz Milana v Lodi, da prisostvuje svečanostim pri odkritju spominske ološče. LODI, 4. Prišedši v Lodi, kjer je otvoril spominsko ploščo na zmago, je Mussolini držal govor županom iz okolice v mestni posvetovalnici. Na trgu se je zbrala ogromna množica ter navdušeno pozdravljala predsednika. Mussolini se je zahvalil ljudstvu za sprejem v daljšem govoru, ki je žel burno odobravanje. Pred trgovinskimi pogajanji med Italijo in Nemčijo RIM, 4. V gospodarskih in trgovskih krogih z vso pažnjo zasledujejo potek trgovinskih pogajanj med Francijo in Nemčijo v Parizu. «Sacro egoismo» ne da miru tem krogom, ker se bojijo, da ne bi Francija v kaki ugodnosti s strani Nemčije prehitela Italijo. Vendar pa ni ljubosumnost v Rimu napadajo m pitajo z zanicljmmi prumki ^ veHka ka£Qr na v L(mdoi{ ker ,-u t 7 - i?, prHTrT !'bera1*0. «frienosklero- se gospodarski interesi Italije ne križajo liberalne struje na svoji stram. Znano je,; ticno« stranko, Mussolini si tore, pnza- tak* / francoskimi kakor ra'vno angieš4 cer pa je tudi v Londonu nervoznost ne- zaradi njih razcepljenosti in pa ker je imel' in primerami liberalno «arteriosklero-liberalne struje na svoji strani. Znano je kako mojstrsko je tedaj načelnik fašizm: razbil celotnost popolarske stranke, ki j< delila usodo nekdanje socialistične stran- mentarce za »brezpogojno* sodelovanje.! - d t- ™ ' —r, , ' - - - - f & t ^ ^ m jfc$erimoin vršijo zopet pogajanja. Med kako mojstrsko je tedaj načelnik fašizma' deva razbiti tudi liberalno skupino na več 5 ka|-or ravno angleški, razbil celotnost popolarske stranke, ki je! struj in pridobiti zlasti liberalne parla I ^er pa je tudi v Londonu nervoznost ne- ncnHn npL-rlanip snr-Jalicfifrip .cfran- mmtar^P 7.i> « Orvrlolniri nirt _ / O • ke, da si se ni tako zmrvila kakor ta poslednja. Po Matteottijevem umoru se je stališče Beseda «brezpogojno» pa je seveda raz-dražila mnoge liberalce, ki napovedujejo, da bo v Livornu liberalna stranka stavila vladne stranke precej izpremenilo. Pred-j svoje pogoje. vsem je svet videl, da ima tudi fašizem. V vsakem drugem trenutku bi se mogel svo jo Ahilovo peto, drugič pa se je izvršila Mussolini požvižgati na vse, kar liberalci točna diferencija parlamentarnih skupin, počnejo, toda danes je položaj fašistovske Šele od Matteottijevega umora je mogoče govoriti o kompaktni in aktivni opoziciji ki danes nekaj šteje v politični cijo Italije. V tem času so se začeli pojavljati za fašizem vznemirljivi pojavi pri liberalcih. stranke in vlade same takšen, da ne kaže povečati krog nasprotnikov in sovražni-konstela- kov. Kljub vsemu grmenju, kljub vsem grožnjam je torej fašistom precej na tem ležeče, da privedejo zopet uporne liberalce v vladni tabor. Prav mogoče pa je, da do Splošen odpor proti vladni stranki, ki se je ■ aivi fašizem v Livornu <3>čuten poraz. Ne pojavil po omenjenem zločinu, je zadel tudi; smemo pozabiti, da je prostozidarska loža liberalce. Saj so oni pomagali fašizmu in mogočna, fašisti pa so vse napravili, da se nnsur. tnrPi r\<*\ /vtdntrn™^; v^u jj ^merjjo. v ozadju preže temne sile, ki nosijo torej del odgovornosti na vseh poli tičnih dogodkih. Razume se pa, da so liberalni prvaki že takoj po umoru odločno odklanjali katerokoli indirektno odgovornost za počenjanje takozvane fašistovske «čeke» ter začeli očitno grajati fašistovske metoda v raznih svojih glasilih. Pri tem pa je treba omeniti, da so tudi liberalci razdeljeni v dve struji. Ena struja z Giolittijem na čelu je bila zato, da liberalna stranka ohrani svojo samostojnost in je odločno zavračala kakršnokoli stopi-tev s fašizmom, druga struja je manj avto-nomistična in iz te struje se je fašistom posrečilo dobiti za vobko listo ugledno čteviln liberalnih IranHidatrtv ne marajo dopustiti, da bi fašizem zrastel črez glavo vsem. So neki gospodje, ki pravijo: do tu in ne dalje. In ti gospodje nekaj zmorejo. Fašizem je torej prisiljen upoštevati voljo drugih. Resnica je, da Mussolini le s težavo prenaša katerokoli nadzorstvo in se skuša otresti tega obroča. Zopet pa je res, da je mogel fašizem zmagati le s pomočjo in z odobravanjem predstavnikov kapitalizma, ki so videli v fašizmu rešitev obstoječega reda. Zato je tudi moč vladne stranke omejena, zakaj upoštevati mora interese kapitala, ki si ne da iztrgati svoje v Vr/Mfn vlarlainrjti tem se vršijo priprave za trgovinska pogajanja med Italijo in Nemčijo, ki se bodo pričela decembra meseca. Mednarodni kongres za soc. politiko v Pragi Kongresni predsednik Albert Thomas, podpredsednik senator Loria PRAGA, 4. Mednarodni kongres za socijalno politiko je v današnji seji zaključil diskusijo o osemurnem delavniku ter pričel proučevati vprašanje tovarniških svetov. Jutri bo kongres razpravljal o Štrajkih. Kongresu prisostvuje 510 delegatov, ki zastopajo 26 narodov. Razun teh je prisotnih nad 500 čehoslovaških kongresistov. Italijanska delegacija obsega 25 članov, med katerimi se nahajajo tudi senator Loria, on. Cabrini in Cingolani. Za kongresnega predsednika je bil izvoljen Albert Thomas, za podpredsednika senator Loria. MAROŠKO BOJIŠČE PARIZ, 4. List «Journal » dobiva iz Madrida: General Primo De Rivera se povrne iz Maroka v Madrid, da pojasni kralju in kabinetnim kolegom položaj v španski coni Maroka. De Rivera namerava povabiti Abd E1 Krima k pogajanjem s Španci. Predlogi pogajanjem bi tvoril protektorat nad interesno cono. Vladna krizo na GrSkem Grupacija parlamentarnih skupin ATENE, 4. Kakor znano je v sredo So-fouliseva vlada podala ostavko; demisijska lista je bila prečitana v zbornici, ki je prU ćela zasedati v sredo. Značilno je, da je Sofoulis podal ostavko ob 11. liri, med tem ko se je imela sestati zbornica ob 19. uri. Sofoulis je izjavil, da je odstopil, da d d možnost, da se sestavi koalicijska vlada, ki jo želi Kafandaris. Nastaja vprašanje, ali je sploh mogoča taka kombinacija. Parlamentarne skupine se delijo tako-le: na levici je zveza radikalnih republikancev, ki ji načeluje Papa-nastasiou; ta skupina šteje 150 poslancev. Na desnici so zmerni republikanci, venize-listi, to je Kafandarisova skupina, ki ima 102 poslanca; dalje skupina Michalakop; f losa s 40 člani; ravno toliko šteje Kondy-lisova skupina; Donatas razpolaga z 9 poslanci. Desnico tvori torej 191 poslancev Neodvisnih zemljoradnikov je 9. Papanastasioujevo vlado, ki je padla meseca julija, sta podpirala Michalakopulos in Gonatas. Toda v juliju sta ta dva odrekla pomoč in Papanastasiou je moral podati ostavko. Danes je položaj podoben. Ako se Kafandarisu ne posreči pridobiti za koalicijsko vlado Papanastasioujevih republikancev ostane koncentracija ista kakor pod Sofoulisom. Ako pa bo Sofoulis zopet poklican, da sestavi vlado, ne bo mogel tega storiti brez opore Michalakopulosa in Gonatasa, Zakaj se je odpovedal Hussein? LONDON, 4. K včerajšnji brzojavki agencije Reuter, da se je Hussein kralj države Hedžas odpovedal prestolu, doda-jejo tukajšnji listi najrazličnejše pripombe. Splošno prevladuje mnenje, da je Hussein odložil krono le na pritisk vahalitov (prebivalcev Avalije), ki so pod poveljstvom emira Ibn Sand-a vdrli v Meko, slavno muslimansko božjo pot. Meko je branil Husseinov starejši sin Ali; drugi Hussei-nov sin Flisol je emir v deželi Irak, tretji sin Abdalah je pa glavar Prekojordanske-ga. Kralj Hussein je bil zaveznik Anglije med vojno. MEŠČANSKA VOJNA NA KITAJSKEM SHANGHAI, 4. V Sung Kjangu, dve milji jugozapadno od Shanghaija so se pričeli srditi boji. Čete pokrajine Tu Kiou in Kjang Su so prešle v ofenzivo. Na fronti Liuh Hwang Tu vlada mir. Mandžurske čete zasedle Tchih Fong MUKDEN, 4. Poročilo Kjang Tso Lina pravi, da 30 mandžurske čete zasedle Tchih Fong in da prodirajo proti Jeholu, ki so ga že izpraznile čete Toh Lia. Poročilo dostavlja, da so zrakoplovci prizadeli velike izgube sovražniku z bombardiranjem vojaških barak in vlakov, ki so prevažali čete pri Shan Hai Kwanu. Štiri-milijonsko posojilo Kitajske PEKING, 4. Tkjang Tso Lin je brzojavil tujim diplomatom v Pekingu, da bo zaplenil vse dohodke pomorskih carin Mandžurije v slučaju, da razpiše vlada v Pekingu posojilo v znesku 4 milijonov dolarjev, za katero naj bi jamčili dohodki, ki so bili prej določeni za odškodnino Nemčiji vsled ustaje bokserjev. V svojem obvestilu nadaljuje Tkjang Tso Lin: Upravičena je domneva, da hoče vlada v Pekingu razpisati navedeno posojilo, da si oridobi sredstev v svrho nadaljevanja sedanje vojne. Turki obstrelili angleški zrakoplov LONDON, 4. Iz Carigrada brzojavljajo: Tekom spopada so turške čete pri Ama-diji v vilajetu Mossul zadele angleški zrakoplov, ki je moral pristati v turški bojni črti. Pilota, ki sta bila v zrakoplovu sta bila ujeta. Morilec Hafteotiija z&alal na Frcncofto Njegov tovariš aretiran v Marseilleu P/\RIZ, 4, Agencija Havas dobi. a iz Marseillea: Pred enim mesecem je opozoril italijanski generalni konzul v Marseilleu oblasti javne varnosti, da je Panseri Filip-do, ki je obtožen umora socialističnega poslanca Matteottija, zbežal iz Italije v Marseille s svojim tovarišem Augustom Malacrio. Kljub skrbnemu iskanju policija ni dosedaj še izsledila Panzerija, pač pa je bil danes aretiran Malacria s svojo ljubico Antonijo Dogerio. Malacria je prispel pred 20 dnevi iz Nizze in se je naselil v ulici Poids de la Farine pod napačnim imenom Giorgio Norberg. Uradni podatki o zadnjem ljudskem itetlu Uradni list kraljevine Italije «Gazzctta Ufficiale» od 29. septembra t. 1. je objavil seznam podatkov o zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo, kakor znano, koncem 1. 1921. Tabele s podatki so zbrane v posebni prilogi k uradnemu listu in obsegajo 112 strani četrtinske oblike. Za stare pokrajine so podatki razvrščeni po občinah, okrožjih in pokrajinah. Pri vsaki občini je navedeno dvojno število prebivalstva, in sicer število prebivalcev, ki imajo v posameznih občinah postavno bivališče, in število prebivalcev, ki so dne 1. decembra 1921. v resnici bivali v dotični občini. Podatki za nove pokrajine pa so razvrščeni do prejšnjih deželah in okrajih. Pri posameznih občinah je dodana v oklepaja tudi slovensko ime, to pa samo na Goriškem, Tržaškem in Notranjskem, torej v slovenskem defa naše dežele. Pri istrskih obćmah tega ni. Ker pravi pripomba uradnega Ksta, da se je dodalo slovansko ime v oklepaju I« za ozemlje, kjer prebirajo drugorodci, bi to pomenilo, da za '•Gafzzetto Ufficiale* in za sestavljalce statistike v Istri sploh ne obstojajo Slovani. Naj le z enega vidika zavzamemo proti takemu postopanju naše načelno stališče, i. s. iz vidika znanstvene točnosti in vestnosti. S tega vidika je taka nedoslednost uradnega lista in statističnega urada nedopustna. Vsa kraljevina šteje po zadnjem ljudskem štetju 39,943.528 (38,710.567) duš. Prvo število obsega vse prebivalce, ki so imeli svoje postavno bivališče v Italiji, medtem ko obsega število v oklepaju prebivalce, ki so bili ob času ljudskega štetja v resnici doma (v svojem običajnem bivališču). Ta pripomba velja tudi glede posameznih občin naše dežele, o katerih posnemljemo v naslednjem podrobne uradne podatke po okrajih. L Trst 239.627 (238.655) II. Sežana: 1.) Avber 2.) Brje 3.) Brestovica 4.) Kcbja glava 5.) Kopriva 6.) Komen 7.) Lokev 8.) Dutovlje 9 ) Gabrovica 10.) Gorjansko 11.) Mavhinje 12.) Nabrežina 13.) Naklo 14.) Pliskovica 15.) Povir 16.) Vel. Repen 17.) Rodik 18.) Štanjel 19.) Št jak 20.) Šempolaj 21.) Škrbina 22.) Skopo 23.) Sela 24.) Sežana 25.) Zgonik 26.) Slivno 27.) Štorje 28.) Temnica 29.) Tomaj 30.) Vel. Dol 31.) Vojščica . 529 463 676 520 397 2424 1369 1100 541 870 773 1831 2607 761 1207 991 507 1075 769 502 578 579 404 1682 1522 338 793 1477 1498 4 382 444 (488) (439) (666) (466) (362) (2299) (1230) (957) (421) (787) (741) (1863) (2487) (718) (1182) (937) (440) (1081) (797) (481) (554) (485) (343) (1655) (1458) (342) (768) (1089) (1365) (357) (514) DNEVNE VESTI Skupaj sežanski okraj 29.609 (27.802) III, Tržič (samo slovenske občine): 1.) Doberdob 502 (516) 2.) Devin 650 (658) Skupaj tržiški okraj 1152 (1174) IV. Gradiška (samo slov. občine): 1.) Biljana 1325 (1299) 2.) Kožbana 1278 (1256) 3.) Dolenje , ' 1429 (1435) Skupaj gradiški okraj V. Idrija: 1.) Čekovnik 2.) Dole 3.) Godovič 4.) Idrija 5.) Spodnja Idrija 6.) Črni vrh 7.) Vojsko 4032 (3990) 322 1480 624 5427 3040 2667 792 (304) (1333) (564) (5592) (2925) (2627) (740) Skupaj idrijski okraj 14352 V. Postojna; 1.) Gornje Vreme 2.) Dolenja vas 3.) Janeževo brdo 4.) Ilirska Bistrica 5.) Britof 6.) Bukovje 7.) Budanje 8.) Celje 9.) Koša na 10) Hrenovicfe 11.) Erzelj 12.) Famlje 13.) Knežak 14.) Goče 15.) Jablanica 16.) Laze 17.) Lože 18.) Kilovče 19.) Planina 20.) Podkraj 21.) Podraga 22.) Postojna 23.) Prem 24.) Ratečevo 25.) Zagorje 26.) Slap 27.) Šmihel 28.) Št. Peter 29.1 Št. Vid 30.) Sinadole 31.) Senožeče 32.) Slavina 33.) Smerje 34.) Šturije 35.) Trnovo 36.) Vrhpolje 37.) Vipava 38.) Vrabče 39.) Ustje 40.) Col (14085) brdo 360 (332) 431 (423) 104 (119) 886 (872) 386 (367) 637 (598) 1050 (996) 252 (232) 2044 (1769) 2507 (2463) 288 (309) 293 (291) 3006 (2773) 469 (459) 2431 * (2306) 164 (159) 429 (444) 299 (283) 767 (746) 965 (983) 494 (502) 4521 (4532) 474 (412) 175 (174) 1032 (946) 543 (536) 2308 (2131) 3105 (3105) 1476 (1381) 144 (136) 933 (916) 2016 (1906) 357 (327) 1361 (1304) 3709 (3676) 884 (863) 1425 (1355) 848 (823) 386 (376) * 958 (1004) Glavne določbe novega tiskovnega zakona Čim bolj se približujemo otvoritvi jesenskega zasedanja zbornice in senata, tem bolj prihaja vlada sa dan z določbami novega tiskovnega zakona, ki bo tvoril predmet razprave na eni izmed prvih sej poslanske zbornice. Načrt za novi tiskovni zakon sta izdelala pravosodni minister on. Oviglao in minister za notranje zadeve on. Federzom. Eno izmed najvažnejših določb novega zakona bo vseboval Člen, ki jemlje prefektom, t. j. izvršilnemu obratu, moč, da razpolaga po svoji volji z. usodo časopisa, ter jo daje zopet sodnijski oblasti v smislu al-bertinskega edikta, ki je bil v veljavi do Mat-teottijevega umora. Da so posamezni prefekti v resnici samovoljno odločevali o usod* listov, je pač -dovoij jasno pokazala kratka doba, odkar so v veljavi znane omejitve tiskovne svobode. Posvetovalne komisije, katerim sta bila dodeljena en sodnik in en član kakega časnikarskega udruženja, niso imele na prefekte skoro nikakega vpliva. Sicer pa je večina časnikarskih udruženj zavrnila vabila prefektu, naj imenujejo v komisijo enega člana. Novi sistem se je torej popolnoma ponesrečiL Radi tega bo novi tiskovni zakon zopet podredil časnikarstvo sodnijskim oblastvom, ki morejo edino nepristransko soditi, ker niso pri stvari sama prizadeta. Na ta način se ne bo več dogodilo, da bi kak prefekt ali podprefekt zaplenil list, ker je pisal proti njemu. Proti sedanjim omejitvam tiskovne svobode so nastopili cek> fašistovski listi. Tako je pred kratkim pisal rimski list «Nuovo Paese», da se opozicijski tisk ne da -uničiti z strogimi ukazi. Izvrstno organiziranemu opozicijskemu tisku je treba postaviti nasproti le dobro organiziran fašistovski tisk — je zaključil omenjeni list. V novem zakonu bodo tiskovni prestopki natančneje določeni kakor v albertinskem edik-tu. Ministra, ki sta sestavljala zakonski načrt nista pozabila, da je treba vsakemu umotvoru pritisniti znak časa. Današnji časi so časi hudih gospodarskih in finančnih kriz; državne blagajne so prazne, Trdosrčni finančni minister se bo zadovoljno nasmehnil, ko bo izvedel, da predvideva zakonski načrt precej visoke denarne kazni za tiskovne prestopke. Ostale bodo dosedanje določbe glede odgovornega urednika, ki mora biti ali ravnatelj lista ali lastnik ali pa eden izmed glavnih političnih urednikov. Tej določbi ne ugovarjajo niti opozicijski krogi, ker priznavajo, da mora biti odgovorna za list oseba, ki pri listu tudi odloča. Vladni listi pravijo, da bo novi tiskovni zakon ustrezal vsem zahtevam modernega časnikarstva češ da sta gospoda ministra, ki jima je bila poverjena sestava zakonskega načrta, upoštevala tudi tiskovne zakone, ki so v veljavi v drugih demokratskih državah, kakor n. pr, v Angliji. Ali bo novi tiskovni zakon pa odgovarjal vsem modernim zahtevam, bo pač pokazalo izvajanje zakona in pa tudi pravilnik k zakonu. —- Kako bi se to vlemalo ?! Z ozirom na zadnji govor g. šolskega skrbnika v Vidmu, spričo kategoričnih izjav v obrambo šolske politike g. kom. Reina, ki jih je objavil pretekli teden «Popolo di Trieste«, bi ne smelo biti mogoče. Pa vendar nam poročajo, da je bilo celo res. Zaupnik političnega društva «Edmost» v Devinu je imel nekaj vzorcev za prijavo k pouku materinščine v dodatnih urah. Tamkajšnji poveljnik karabiner-jev je to izvohal, šel k njemu in mu vzorce zaplenil. Potem so ti papirji «rajžah» v lrzič m potem se ne ve več, kje m kako so koilčall. Poveljnik pa je po svojem povratku iz lrziča zopet «obiskal» našega zaupnika in mu zagrozil da <*a bo ovadil radi protidržavne propagande oblastvom, ako še poskusi agitirati za dodatne ure. Ker se nam zdi, da je g. kom. Reina vedel, kaj govori, ko je dajal «Popolo di Tneste* one popravke in pojasnila, skoraj ne moremo verjeti. Zato bomo stvar preiskali m potem natančneje poročali. Skrbeli bomo tudi, da bo poveljaftk pristojne orožnšške podaje poučen, kaj sme in kaj ne sme, kaj je proti državi m kaj je proti zakonu. Za danes naj ga le mimogrede opozorimo, da je bilo njegovo lastno postopanje naperjeno proti veljavnim zakonom in torej tudi proti državi, nasproti Članka v Mm lista44 od 3. t. m. pod naslovom »Dvoboj Witfan-Ekar» se omejujem na sledečo stvarno ugotovitev. V članku jc med drugim rečeno, da sem se sedaj znova o*iro spri z Ekarjem; da so namreč tržaški vodrtetp raznesli vest, da je Ekar član laških fašistov (sic); da je on v zadnji številki hsta «Orjuna» priobčil odgovor na obdolženca in da je očitno ves odgovor naperjen, med drugimi, proti meni. Jaz pa sem od gosp. Antona Ekarja prejel 26. pret. m. omenjeno številko «Orjune» od 22. pret- m. in pismo, v katerem g. Anton Ekar obširneje izvaja, kar je objavil v «Chrjimi», potem pa dobesedno nadaljuje: «Gospod doktor. Vi, ki ste visoko nad takim načinom boja, recite odkrito, ali nimam prav, da z vso brezobzirnostjo nastopim proti spočetm-kom in izvrševalcem te gonje proti meni, ki se je pričela kmalu po volitvah v očrtai zvezi z mojimi dopisi v ljubljanskih Ustih? «Mali list» poroča svojim bravcem o dvoboju, za katerega, kakor se vidi, prav tista dva nič ne znata, ki se glasom lista med seboj dvobojujeta. Čuden dvoboj in Icp liSt? Dr. Josip Wilian. Skupaj nekdanji postojnski okraj 44917 (43329) VI. Trbiž: 1.) Žabnica , 897 (903) 2.) Naborjet > 631 (636) 3.) Poatabelj 707 (7021 4.) Lipalja ves 322 (343) 5.) Trbiž 4068 (4003) 6.) Ukve 896 (771) 7.) Bela Peč 896 (866) Skupaj trbiški okraj 8419 (8324) (Nadaljnje podatke priobčimo v prihodnjih številkah). Predstava Taflfeae „Goteatr4 prepovedana ! . Danes bi se imela vršiti na Kontovelu predstava Tučičeve drame «Golgota», ki jo je nameraval vprizotiti Dramatični klub naših vir sokošolcev. Kakor se nam naznanja, pa je kve-stura v zadnjem hipu predstavo prepovedala, tako da se mora prenesti na nedoločen čas. Podčrtali smo besede j ■«!■); ■ fcipa*« ker je obveljala pri sličnih prepovedih nerazumljiva po šikani dišeča praksa, da se »lične prireditve preprečajo bai v hitni, ko so prireditelji že vse pripravili in si nakopali velike stroške zato, da pride takorekoč v hipu, &o se ima zavesa dvigniti, povelje varnostnega oblastva, s katerim se — seveda brez navedbe vsakega razloga — igra prepove. Mi moramo proti takemu sistemu odločno protestirati. Pa ne samo proti sistemu, temveč tudi proti tej prepovedi, ker je povsem neupravičena, ako pomislimo, da je bila ista igra predstavljena na najrazličnejših odrih naše dežele in ponovno tudi v Trstu samem. Upamo vsled tega, da bo kr. kvestura svoj tozadevni odlok revidirala in da bodo naši vi~ sokošoki v najkrajšem času nemoteno lahko nastopili tudi na kontovelskem odru. Prepoved totema novega vina Tukajšnje mestno županstvo sporoča; * Županstvo naznanja, da je v smislu čl. 1. in 144. zdravstvenega zakona (kr. odlok od 1. avgusta 1907, št. 636) odredilo sledeče: Prepovedano je točenje norega vina, ki je motno in Se vre. Prestopniki zapadejo kaznim, ki jih predvideva čL 114. gori omenjenega zakona. — (Prip. ur. Odlok nosi datum 27, septembra 1924., a prejeli smo ga še le včeraj.) iz mta PoL dr. „EfliosT v Trsta Podpisano tajništvo poživlja vse stari še iz spodnje okolice Trsta, katerim je bil zavrnjen vpis otrok na podlagi prijave k dodatnim aram slovenščine na ljudski šoti, naj dopošljejo iste prijave kr. šolskemu skrbništvu vTrstu potom našega orada oz. tamkajšnjih naših krajevnih zaupnikov v pondeljek in najkasneje torek. _• Tajništvo. Javna knjižnica, podružnica « Šentjakobske Čitalnice v Rocolu Po prizadevanju «Šentjakobske čitalnice« se ustanovi v Rocolu javna knjižnica, ki bo na razpolago cenjfciim čitateljem vseh slojev v tem okraju. Knjižnica razpolaga z vsakovrstnimi starimi in modernimi romani starih in modernih slovanskih in drugorodnih pisateljev, leposlovnimi, znanstvenimi in gospodarskimi knjigami in revijami ter mnogo starih in modernih del za mladino. V izdatni meri se je poskrbelo tudi za našo šoloobvezno mladino, kateri moramo posvečati še največ pažnje. Knjižnica se otvori v nedeljo 12. oktobra t. 1. v prostorih Konsumnega društva v Rocolu. Da se je zopet obudilo kulturno življenje v tem okraju, se mešamo predvsem zahvaliti našim vrlim zavednim Rocoiča-nom. ki so se, v svesti si resnega trenutka, ki ga preživlja tamošnji naš živel j, oprijeli z navdušenjem dela in z mladeniško in žilavo vztrajnostjo dosegli, da stojimo danes pred ustanovitvijo nove javne knjižnice. To je uspeh, na katerega so lahko ponosni. Naša dolžnost je, da stojimo vrlim Ro-colčanom ob strani ter jim pomagamo v njih stremljenjih bodisi materijalno kot moralno za dosego cilja, ki so si ga novi kulturni delavci začrtali. Vsled tega je dolžnost vseh darovati novoustanovljeni knjižnici vse romane, leposlovne, znanstvene, gospodarske in mladinske knjige, ki jim zaprašene plesnijo po omarah, ne da bi vedeli, kam ž njimi, dočim naše ljudstvo željno išče dobrega in poučnega čtiva. Dosegli bomo, a le potom vztrajnega in požrtvovalnega nabiranja, odnosno potom darov, da bo ta knjižnica uspevala in kljubovala vsem navalom ter kulturno, znanstveno in gospodarsko izobraževala tamošnji okraj in bližjo okolico, kakor Lonjer, Katinaro in druga sela. Vsled tega ponovno kličemo vsem, da se odzovejo našemu pozivu ter store svojo narodno dolžnost. Odbor "Šentjakobske Stalnice». JAVNA KNJIŽNICA V ROJ ANU. Vsi oni, ki se mislijo vpisati v knjižnico, naj se zglasijo dane* od 10. ure do poldne v prostorih pri ex «Maria Looga*. kjer posluje sedaj vsako nedeljo javna knjjteica pod vodstvom «Mladinske ga društva Zarja*. Razen noaifc članov ae bodo prejemali isto-tam za knjižniao prispevki v kn^gah in denarju. Najmanjši dar je dobrodošel. Knjižnica, ki je od « je ponosna na Magdalenino pomoč, tako srečna vprašal Noel Vanstone. -Upamo, da dovolj v njeni družbi — vse ji je bilo dobrodošlo, kar močna za naš zgodnji izprehod.» —i: _:____- i> i i « r spe Wragge, ko sta se zvečer ločile. Kapitana ni potrla njegova osamljenost v hiši. Namesto, da bi se čutil užaljenega, ker se ga je Magdalena premišljeno izogibala, je bil zadovoljen z rezultati: saj je na ta način ; prostovoljno izvrševala potrebno čuvajsko «Bila bom priprav! j ena,» je odgovorila. «A!i službo med gospo Wragge in istočasno zmanj-je še kaj?*. ' . . ~ . Ker ni bilo nič drugega, se je Magdalena poslovila od njega ter odšla v svojo sobo. mnenju je prišel čas, ko bi se dal Noel Vanstone pripraviti do snubitve. Odgovorila je, da ga razume in da napravi, kar ji poreče. Nato ji je kapitan predlagal, da napravijo naslednje jutro ob sedmih izprehod z gospodom Vanstone jem. Že tri dni se je kolikor mogoče izogibala ka-pi t a novi družbi in tako tudi danes. Ona, ki se je tolikokrat pritoževala o enoličnosti življenja ▼ Corabe-Raven, se je sedaj vdajala brez mrmranja, da celo z veseljem, enoličnemu delu v družbi gospe Vragge. Ona, ki je svoj čas sovražila šivanko in nit in ni 1249 i nikdar nosila s svojimi rokami narejene obleke, Njegove trudne, vodene oči so nemirno begale iz one strani v drugo. «Moja nečakinja se počuti bolje in se oblači,* je odgovoril kapitan, ki je ostro opa zoval negotovost nastopa pri svojem malem prijatelju. «Gospod Vanstonel* je nenadoma pričel, cjaz sem odkritosrčen Anglež, oprostite, če vam rečem brez ovinkov: danes niste tako odkritosrčni napram meni kakor včeraj, V vašem obličju mi je nekaj nejasnega. Vaši upraviteljici ne zaupam, gospod! Ali je opazila vaš in poskusila napolniti vašo dušo _ _ __, namen 111 posKusna napoimu vaso auso s šala njegove skrbi. Dokler sta skupaj, se mu strupom proti meni in moji nečakinji?» ni treba ničesar bati; če ni bilo njega doma, j Če bi se bil Noel Vanstone ravnal po naro-sta se po njegovi želji zaklenili in karkoli bi čilu svoje upraviteljice in bi spravil papir v utegnila gospa Wragge početi, je bil gotov, da ~— -^.-j--^- *-----.t . i . t. . , ne bo Magdalena vrat odprla, dokler se on ne vrne. Ta večer je kapitan z lahkim srcem kadil svojo smodko ter srkal svoje z vodo pomešano žganje v srečni nevednosti o pasti, ki mu jo je gospa Lecount davi nastavila. Točno ob sedmih se je pojavil gospod Noel Vanstone in takoj pn njegovem vstopu je ka- žep do ugodnega trenutka, tedaj bi ga kapi-tanovo predrzno izzivanje ne našlo nepripravljenega. Toda radovednost je zmagala in prebral je list že oni večer in zjutraj vnovič. Njegova vsebina ga je tako zmedla, da ni bil več gospodar svojih namenov. Obotavljal je z odgovorom in se končno začel opravičevati z izgovarjanjem. Mlada Zora. Gorica 1924. Izdala Goriška potcu damje «Citaln?ca» v IL Bistrici lit. Matica v VI. letu Pod gorenjim naslovom, ki je obenem naslov prve pesmi v zbirki in po kateri je tudi posneta lepa naslovna slika M. Gasparija, je priredil g. France Bevk zbirko 39 narodnih pripovednih pesmi. Ker mu je Lil .prostor že v naprej odmerjen, je bil prireditelj primoran izdati iz obširnega gradiva slovenskega pripovednega pesništva le najlepše in priznati moramo, da se mu je zbirka popolnoma posrečila, kajti zastopane so v njej naše najlepše pripovedne pesmi, iz kojih so nekatere pravcati biseri. «Goriški Matici» in prireditelju zbirke g. Bevku gre zasluga, da je otel iz pozabljenja vsaj nekatere zaklade slovenske narodne epike in prepričani smo. da bo izpol: njena želja prireditelja, t. j. da bo ta okusna zbirka v znatni meri oživela slovensko narodno pripovedno pesništvo in zavest slovenskega ljudstva v Italiji. _ „ Istočasno izražamo željo, da bi «Lr. M.» nadaljevala to tako srečno započeto delo ter v prihodnjem letu morda izdala zbirko slovenske umetne pesmi ali pa morda zbirko pesmi slovenskih primorskih pesnikov ali pa vsaj enega iz teh, mogoče Alojzija Hradnika. Iz Idrije. Dopis v «Edinosti» od 13. septembra t. L, v katerem se omenja prihod kongre-sistov geologičnega kongresa v naše mesto, je naše fašiste zelo zanimal, tako da so nalepili po mestu lepake v italijanskem jeziku, na katerih so objavili nekaj odlomkov tega dopisa. Kot prvo jih je zbodlo, da smo svetovali prevajalcu proglasa, katerega je ob tej priliki izdal g. občinski komisar gen. Castelazzi, naj bi ne pačil našega «lepega jezika», s tem, da so zadnji dve besedi tega stavka debelo tiskali. Če naj bi bilo to zasmehovanje našega jezika, jim svetujemo, naj bi tudi sovražili in zasmehovali naš denar, in na ta način bi lahko v kratkem izginili italijanski trgovci in obrt- i niki iz našega'mesta. — Če so nadaljne besede dopisa, v katerem se omenja marljivost tukaj šnjega delavstva, kakor je storil v svojem proglasu g. gen. Castelazzi, neumnosti, o tem naj "sodi širša javnost. Nadalje, da jih bode beseda priseljeni fašisti, tudi ne moremo pomagati, ker jih mi razen par izjem, kateri se pa v 50.— «Šolskemu društvu*. Srčna h vala t Z vesele svatbe Podseljana g. Maksa Mikla-viča z gdč. Gruntarjevo v Kobaridu se pošilja Šolskemu društvu 224.— L (dvestoštirnndvaj-set lir). Denar hrani goriški odsek. Na svatbi g. Karola Kosovel z gdčno Olgo Zavadlal v Klancu — Zagrajec so svatje zbrali med seboj L 100.— za «Šolsko društvo*. Vrlim darovalcem iskrena hvala, novoporočencema obilo sreče v novem stanu. N. N. daruje L 15, Knežič Ljuba L 50 in Per-tot J. Lit 10.— za «Šolsko društvo*. V Rakitnem je bilo nabrano Lit 40.— za «Šolsko društvo*. Križman iz Tubelj Lit 5.—» «Šolskemu dru* štvu. Vsem velikodušnim darovalcem-srčna hvala! Borzna porotila. cgrskeltrone 0.0295 avstrijske krone.........0.0320 češkoslovaške krone........ dinarji ................«31-90 leji ............... U.75 marke..............—•— doiarji.............. 22 75 francoski franki..........120.25 švicarski franki....... • . .435.— angleški funti papirnati......10L&5 Beneč?jske (vojnoškodninskel obveznice . . 0*0310 0.0330 68.40 32.15 12.25 S&90 120.75 433.— 102.05 82.30 pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in pO zmernih cenah. 414 STARA TVRDKA je odprla centralno trgovino Piazza mmmi štev. Z (PRISCO & L1UZZI) usllKa izbira Klobukov inozemskih in dematih tovarn po zmernih ceneh s Kiebuklfantazija' • * ČEP k 2deSke (k°iesarskč) * (mornarske). . . . L 2fl naPrel 5 . H ft (angleške) »» tt »» Starodavna tovarna teliti, utež io mer GiuseppeFlorenz&C£ z zalogo in delavnice za poprave v Oio Ani. Caccla 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tchtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-_____________ . , . _ tričnega pravilnika, ki je stopil v ve- javnosti ne ndejstvujejo, res ne moremo sma- j januarjem 1924, tudi V nOVlh trati za rojene Idrijčane. —Na teh lepakih tudi; ± t ..__uj J smešijo uradnika za javno varnost, kateri je isti večer skrbel za red in mir. Tudi tega ne moremo odobravati, ker mi smo mnenja, da je bila to njegova dolžnost v vsakem slučaju, naj dela nered kdorkoli in naj bodo to tudi fašisti. Da je ležal isti večer v Rimu na mrtvaškem odru umorjeni fašistovski poslanec Casalini, kakor končuje lepak, menda vendar nismo mi krivi; nasprotno smo mi vedno obsojali vsako nasilje, naj si bo od katerekoli strani. Toliko v pojasnilo. Pretekli teden je zapustil naše mesto bivši tukajšnji davčni upravitelj g. Josip Dovetak in odšel v Jugoslavijo, kjer je imenovan za davčnega upravitelja in sicer v Logatcu. Kakor i toliko drugih slovenskih uradnikov, je bil tudi on lansko leto odpuščen iz službe, kljub temu da je bil polnopraven italijanski državljan. Bil je eden najboljših uradnikov te stroke, zmožen slovenskega, italijanskega in nemškega i jezika. Ker ni imel še dvajset službenih let, j ni bil upokojen, ampak so ga odpravili z maj- j hno odpravnino. Vsled tega je bil kot oče j velike in nepreskrbljene družine prisiljen si j iskati kruha onstran meje. G. Devetak je bil j pri našem ljudstvu zelo priljubljen, kajti ni ga ; bilo skoraj človeka, ki bi se ne bil z uspehom | abrnil do niega za svet. Svoje narodne zavesti . ni skrival nikdar in pred nikomer, dasi je radi J lega pretrpel od gotovih strani veliko pre- j ganjanja. Tako n. pr. mu je bila odvzeta že j podeljenda služba pri tukajšnji davčni izterje- valnici. , . Koliko naših ljudi mora iskati kruha v tujini, ker jim ga odrekajo v rodni zemlji!_ iz iflaiks pokrajine Tamburaško-dramatično društvo «Sovič» ▼ Postojni. Danes ob 20.30 se igra v dvorani g. Patcrnosta igra eMorilec». K obilni udeležbi vabi — Odbor. . . Iz Postojne: Godbeno društvo v Postojni opozarja mladeniče, ki imajo veselje do glasbe, da se prične oočenši z oktobrom zopet z godbeno šolo, v katero se sprejme več šoli odraslih mladeničev in vajencev, ki so spodobnega obnašanja in neomadeževane preteklosti ter jim dovolijo stariši, oziroma gospodarji, da smejo posečati godbeno šolo. Opozarja se, da ima društvo najlepši -»namen vzgaiati mladino v glasbi in k spodobnemu obnašanju in ne mogoče k popivanfu. kakor ima marsikdo predso- dek. . , Kdor ima tedaj veselje do glasbe, naj se zglasi v nedeljo, 5. oktobra po maši ob 11. uri v Ci-taln'ški sobi pri g. Kraigherju, kjer bede g. ka-pelnik z odborom sprejemal in preizkusil v posluhu priglašene mladeniče. Opozarja se, da se sprejemajo tudi že izvežbani godci v društvo, ki naj se javijo, ako so obriniki, da se jim mogoče preskrbi tudi primerno službo, ali vsaj zanima dobiti zanje primemo mesto. — Odbor. . . Pevsko društvo .Postojna« v Postoini prične zopjt z rednimi pevskimi vajami. Pozivajo se tedaj vsi br. pevci in sestre pcvke.^da se prve vaje. ki se bo vršila v torek, dne 7. t. m. v društvenih lokalih ob 8. uri zvečer sigurno udeleže. Obenem se vabijo mladeniči in dekleta, ki imajo veselje do petja in dober posluh, da se tudi ta večer zglase istoiam, da se jih o sposobnosti preizkusi in vpiše v zbor. Vsak je dobrodošel kdor ima veselje do glasbe, zahteva se le spodobno obnašanje in neomade- ževana preteklost. . ... Opozarjajo pa se tem potom starejši člani in članice, da se bodejo pevske vaje vršile le tedaj, ako se bodejo vsi točno in pridno udeleževali vaj. ker sicer je vsak trud zborovoditelja zaman in napredek nemogoč. Torei na resno in vztrajno delo v prid naroda! — Odbor. Iz Postojne. Bratom Kinta, dr. Gruden, Vitez Giliberti, bratom Ličan. Urbančič, Soban, Rožanc izreka Športni klub .Postojna* za sodelovanje ob priliki zadnje kolesarske poroĆM sebe 50 različnih vrst. dirke dne 21. septembra 1924. najiskrenejšo Spalne sobe z« eno osebo, zahvalo - Zdravo! OM«« sebe z usnjatim. stol.cami, 20 raz- ličnih vrsl. Pisarne, velikanska izbera. Sobane. Kubinfe popolne in posamezni deli. Pisalne mise in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in stolice. PoMStvO, posamezni kosi po tovarnlifcih cenah. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje ild. Pošiljatve na deželo z jamstvom. M. STEINER d. Z O. L Via Geppa 17 - Via Panllana 1 vogal Piazza Stazloae. Velika skladišča v prosti loki brez carine. Zobozdravniki ambulatorij D! CICERO g v privatni kliniki ▼ Postojni I Tehnični ravnatelj lak Fridmann j Vsako delo zaiamieno g Cene zmerne Sprejema od »-13 In 16—19 Velikanska izbera Čepice moške (zadnji vzorec). Čepice (usnjate) za gospe. Deiniki (najfinejše vrste) za gospe japanski, zadnji vzorci) iz pristne svile. Dežniki moški, od L 20*— naprej. Prepričana da naju bo cenj. občinstvo podpiralo, kakor je do sedaj podpiralo prodajalno Campo San Giacomo 18, ki bo nadaljevala delovanje kot podružnica, beleživa udana PRISCO ft LIUZZI PODRUŽNICA: Campo S. Giacomo 18 Direktni uvozi i Podružnic!: (562) ! o OM ing So. Petra no Krosu J JODOPARILIM ČISTI KRI Najbolji! Šivalni stroji so Hsiioljsi ntsUrUfll-, I. R. I. Hokeje iiimstvo. Lepo posestvo pri Mariboru ob železnici, obsegajoče okrog 40 oralov sveta, z enonadstropno vilo (stanovanje na razpolago) pristavo vlničarijo, žganježgalnico itd. v polnem obrat i se proda po zmerni ceni. — Pojasnila daje VorsiČ naslednik, Maribor, Slomškov trg 16. (590) POZOR! 602 Kupujem cunje od cent. 80 do L 1 Pridem tudi na dom. SKLAVNIK, Trst, Via Rigutti št. 3. ANTONIČ IGNAC = krznar s Trst, Via flrcctn ft. 16 ID., stopnice 1 Sprejema vsake vrste naročil in popravil kožuhovine. — Suknje moške in ženske, colliers, ovratniki, šerpe itd. itd. Priporoča se slovenskim gospem Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zlatarna Albert M Trst, Via Mazzini 46 (25) Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje in vezenje L 570.—, za-klopnl z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer-nejših cenah. Zaloga šivainlh strojev in potreb?čfa 21 Cerveilinl, Trst. Via 6. Coraucci n Na zahtevo se pošljejo ceniki. NA OBUOKB MT IZŠEL ie za leto 1925. 589 Moške obleke, Izdelane In po meri* dežni plašči, obuvalo, tailleurs in ženski izdelki, blago volte, vsakovrstno perilo itd. itd. KonRurenfne cene. Nnibollsi uogoli. Krojačnica I. reda Via XXX ottobre 3/1. - Tel. 39-20 Prodala na obroke, Edina uelSKa mmm (4) TRST - CORSO GARBEALDI 4 (tik kinematografa Roval) Najstarejša tvrdka * Trstu. - Ustanovljena leta 1873. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti od L 35 naprej. — Izbera mo&kega obuvata od L 45 naprej. — Velika izbera otroških čevljev in sandalov za moške, ženske kakor tudi za otroke. Prave, najnižje cene u Trstu m- Privatna klinike Dr. CICERO Telefon 15 V POSTOJNI Telefo« 15 za. vse bolezni izvzete nalezljive. ŽARKI K Kabinet za električno zdravljenje ====== Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortoin: Termosifone, svetloba, kopeli (56i> Postrežba hitre in ekonomične pomoči, v bližnjih vaseh z lastnim avtomobilom. MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. H. HosiL zgornjo 2 Bnflo. Tel. 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dem. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera ceptJnih potrebščin. InseHralte v „Edlnestri^ .»saniM! naznanja cenjenim odjemalcem, da se je preselila S svojimi bogatimi skladišči v velike prostore y Via Carducci št. 20 (Nova palača zavarovalnice As-sicurazioni Generali) STALNA RAZSTAVA. UUBUA Elaviita In rame Mm §9.008,000* Telefon: 5—18, 22—» ] PODRUŽNICA « TRSTU ! CENTRALA V LJUBLJANI Glavnica in rszme Hiiro 60.000.cnQ*— Telefon : 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih račiin.h po 4 /a % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre-stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. | Podružnice: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor MBipriKlađnejša zueza i JasosMo Blagajna je odprta od 97,-127, in od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split ::::::: % Loterijske Številke izžrebane dne 4. oktobra 1924. Bari 52 60 68 35 13 Fircaze 34 9 72 90 22 Milano 73 1 33 22 62 Napoti 39 58 17 70 71 Palermo 79 47 72 34 31 Roma 55 65 17 57 43 Torino 39 16 4 35 77 Venezia 73 14 27 21 18 DAROVI Mesto venca na grob prerano umrlemu vzornemu knjižničarju in odborniku Antonu Ra- Nepretrganl dohodi H. STEINER d. z O. z. Vin Geppa 17 - Via Paullana 1 Vogal Piazza Stazlone. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a a □ Ustanovljena leta 1905, Delniška srlavnica Lit. I5.000.000.- popolnoma vplačana. Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje. /M...4. akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje In prodaja dinarje In druge Otraija naWazita v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. « Lirah In Dtoarjlh Kr lih obratni* naJboU« po dogovoru. — Sprajoma JiiJSrU^ mm Milnico tor IM obrostujo po «'/. notto. □ n a p □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ! ° ! □ □ □ □ □ □ □ □ a—---__„„r.r.nnnnoDnoDpnoopo □□□aaaaaaaaa a aooooooo noDOOOQ°nonoaan ------—----