_ fcorl«" delav-tl|ud«rk-»re entitled to alt thev produce. K'litrre % i^'oad'« una uatt«r, i>««*. 0. IWU7 at - In ,»o»t off!"« »« Ct'leii S' > lit umlr- i In- Afi <>f Cnugr«,, of vuroli Srd. IN7V. office: 587 80. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se' PAZITK! na eievilko v oklepafu. ki ae nahaja poleg vašega na«lova, prilepili-nega tpodaj ali na ovitku. Ako)eiie-Vilka teda| vam (7/1 • prihodnjo ate-^ vilko naeetfa liala pote* o« naročnina. Prosimo ponev« te |o tako). iv. (No.) 71. CJhic am* II!.. 19. januarja. (January), 1909. ». Konda & Glas Svobod, Co.| M m|m „ nesramni ldžniki. tokrat smo že pribili laži, ki jih prinaša "Glas Svobodo" I in onem. To storimo tudi danes. "Glas Svobode" laie M V. Konda, da ni nikjer družbe, ki "Proietarca" in da se eni oglašajo po delnicah "Jugosl. tisk. " naj se jim vrnejo uplačila. JE PA NESRAMNA LAŽI družba v resnici ekzistira, ve vsakdo v Chicagi *n zunaj. Kdor vrjeti, se lahko prepriča pri državnem tajniku v Spring-Dl., kjer je družba inkorporirana. SONDA TOREJ VEDOMA LAŽE! fadalje plača družba vsakomur, kdor dokaže, da je kdo iz-delničarjev zahteval nakup delnice nazaj $25.00, ktero svoto Frank Mladič, Saloonar na Centre Ave., Chicago, 111. Kdor misli torej, da je "Glas Svobode" v pravem, naj kar pos-dobiti rečeno svoto. "Glas Svobode" se podtika tudi nad cirkularjem in pravi, da a obljubujeno, da je denar na delnicah varno naložen, ko ima-dolg. fako stojimo z dolgom in sploh z našim poslowanjem, je naša f in ne "Glas Svobode"! Uradniki Jugosl. tisk. družbe imajo bonde in so zato odgovorni, ticer je pa gubitek Kondu vedno le tedaj na jeziku, če ne gre sr v njegov žakelj. & je Konda beračil pri društvih za njegovo osebo, ker je imel liknjo — takrat ni bil noben cent proč vržen, ampak darovan narodno "mučeništvo", ktero je naglumi! Konda s svojo pohlep- r)o in nevednostjo, da je tiskal brošuro. - JDr. Slavija je takrat dalo $50 — in to je bilo vse prav. Konda je že dovolj naprosjačil in vse se je zgubilo v njegovi l&sitni bisagi brez dna. "Jugosl. tisk. družba" s svojim širšim interesiranim podjetjem rcekakor bolj opravičena beračiti, kot pa Konda, ki je edini vlast-in predsednik — Mayer pa tajnik — "Glas Svobode & Co." Proletarčevi imajo seje, na kterih se vedno poroča, kako se i podjetje; ergo imajo zapisnik in redno poslovanje. Lastnik "Gl. Svobode" je pa le ena oseba v podobi M. V. Kon-ki ne dela druzega, kot špekulira na zdražbe in laži. V cirkularju se ni prav nič lagalo, če se je povedalo, kako raz-re stoje. Konda bi seveda lagal, kakor je on sploh navajen. Nam [a ni treba, ker smo za vse sami odgovorni. Konda lahko zavija kakor hoče; laži ne bodo vlekle. Sicer pa povemo Kondu e* * *t za vselej: od Jugosl. tiskovne ožbe hands off! JUGOSLOV. DEL TISK. DRUŽBA V CHICAGU, ILL. « j — Ko smo pisali v našem listu o potresu na Talijtnskem, smo povedali, da je sicilijansko ljudstvo bedno, siromašno in pobožno, da prenaša grozne muke v žveplenih rudnikih. Marsikdo je mislil, ko je cital o-menjeno notico, da smo pretiravali. V dokaz resnice navajamo danes odstavek iz Brockhausove-ga leksikona—meščansko sodbo o razmerah na Siciliji. Odstavek se glasi približno takole: "Nemarna vlada in uprava v zvezi z hirarhijo sta nalašč z zane uiarjanjem ljudskega poduka pro vzročile, da je ljudstvo neumno in bedno, da je zanemarjeno družabno življenje, kar je v največjem nasprotstvu z naravnim bogastvom otoka — "bisera Sredozemskega morja". Plemstvo Sicili je šteje 127 knezov, 78 vojvodov. 130 markijev in še mnogo drugih osiromašenih grofov, ki žive na ra Čun drugih. Število katoliških duhovnikov, ki vladajo na otoku, me nihov in nun pa znaša 50 tisoč, da si ima otok komaj tri milijone prebivalcev. Od tisoč prebivalcev ni znalo leta 1804 še 90*2 ne pisati in čitati. Od leta 1860, odkar je italijanska vlada prevzela otok, se razmere niso skoraj nič obrnile na boljše, ker se ni omejila vlada duhovnikom, ki skrbe, da se ljudstvo ohrani v duševni temi. Odločno lahko izpovemo, da le boljši krogi. vladajoči razumejo pisati in či tati, da je delavno, ljudstvo le navadni tovorni osel brez znanja in duhovitosti." O taki žalostni sliki je komentar nepotreben. Kjer so se ljudje ponižali na živalski nivo. tain ne moremo pričakovati pojmov o člo veškem dostojanstvu. Torej se naj nihče ne čudi, ako, so ropi in limon sedaj po potresu na dnevnem redu v Siciliji. ROKAVARJI NA DELU. [Mesece smo pustili rokavarje v iicagn na miru, doc i m so roka-rji po rokovnjaško nastopali, isnili so rokovnjače. ožje sorod-ke rokavarjev in obmetavali vse t>latom, ki so se trudili, da se ro-vnjaštvo in rokavarstvo iztrebi-iz slovenskega naroda v Aine-ki. * 1 - Vse slovenske politične struje v neriki imajo svoje rokovnjače, idi ki špekulirajo na neumnost ugih ljudi in ki s spretnim zavi-ajem resnice v javnosti zagova-*jo take, ki so zaslužili, da se i izroči sodišču, ker so v svoji litični ali gospodarski organiza-li poneverili denar, ki je hil last panizacije. torej vseh. Mi se ne igamo za rokovnjače druzih po-ičnih stmj. doeim je pa naša lžnost, da razkrijemo rokavarja rokovnjače, ki smelo trdijo, da svobodomisleci in socialisti. Na* i načelo je: Pometimo najprvo ed svojim pragom. Do zdaj smo molčali, le mimo-ede smo včasih omenili rokava-ker se nam je bolj važno do-evalo vporabiti prostor v listu druge bolj važne stvari, kot pa polemiko z rokavarji. Ali skuš-i zadnjih tednov nas uči, da ne iemo molčali v prihodnje, da ne temo prijemati rokavarjev, ki »jo svoje zatočišče v "Glas Svode" z glaee-rokavicami, ako no-no, da rokavarska duševna kune okuži slovenskega naroda v aeriki. Dandanes se piše in govori mno-o rimski duševni kugi. Ali ta ITS je v primeri z rokavarsko ievno kugo nič! &orje narodu, ako se v narodu lliri rokavarsko načelo: "Golf tj, kolikor moreš, potem pa rno lagaj, da to dotični lumpi, to prišli goljufiji na sled." Na-J. ki je sprejel taks načela, je abljen in nima prihodnosti. Tak narod se upropasti samega sebe. ker si je porezal korenike za življenje. Resnica. Rokovnjači, ki pišejo v "Glas Svobode", pravijo, da J. D. T. D. sleparska. Dobro! Zakaj ti rokovnjači ne povejo odprto, da so odberniki J. D. T. D., kterih imena so natisnena v "Proletarcu ". navadni sleparji in goljufi. Natisnite imena in za vsakim imenom zapišite, da je slepar in goljuf. Naredite to, prosimo vas rokovnjače okolo "Glas Svobode"! Konda sedi v upravništvu "Gl. Sv." in vleče svojo plačo. Zadeli ste v črno, kar se tiče plače gospodje . . . . kakšni gospodje t Zakaj ta gospoda ne pove, da je predsednik "Glas Svobode Co." Vionda, ne Konda. tajnik družbe pa Kondatov tast g. Majer. Mi neverno, ali je Konda pri inkorpora-ciji nalašč spremenil svoje ime. ali je pa je tiskovna pomota. Konda že ve, če je tiskovna pomota ali ni. V "Glas Svobode" so povedali, da je Konda upravitelj lista. Zakaj ne povedo, kdo je tudi urednik? Ali rokovnjači okoli "Glas svobode" radi tega zamolče ime u-rednika, ker se boje, da bi nekega dne prišel po njega šintar s tru-gottf e e ♦ Rokovnjači okoli "Glas Svobode" povejte, kdo je urednik l»ta in nikar ne pišite, kdo je upravitelj. e e * Klobučar je vse oddal, kar je imel. Podpišemo z obema rokama. Air resnica je, da Klobučar ni oddal, kar ni imel. — Zgovorni Viljem, nemški cesar je zadnje tedne malo manj govoril, ker mu je nemški narod povedal odprto, da je sit njegovih nepotrebnih govoranc. Ali kar se je Vilče naučil, to Viljem zna. Zdaj je prečital politično razpravo, ktero je napisal nek višji častnik in povedal, da je istega mnenja. Govoriti ne sme, je pa cital. Ali njegov najmlajši sinček je dokazal, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Mladi princ Oskar je komaj 20 let star. Ali že je občutil potrebo, da je na banketu rektorjev svojim.osivelim učiteljem čital razpravo o patrotičnih in verskih dolžnostih. Mi bi iz srca privoščili temu "plemenitemu" frkolinu, da bi ga bil koncem čitanja kteri izmed njegovih učiteljev stresel za ušesa. Potomec napol Kaligule in Nerota bi vsaj vedel potem, da se učitelje spoštuje, ne pa brije norce iz njih. je, da so se časi spremenili. Če so v prejšni dobi katoliški duhovniki našli stara okostja v zemlji, tedaj so taka okostja v svetišču raz stavili kot relikvije svetih mučeni kov iu jih niso pošiljali na mizo znanstvene akademije. Pač je sumljivo, da sta skoraj v istem času, ko je papež devico orleansko proglasil za svetnico, razkrila dva duhovnika okostje bitja, ki priča jasno kot beli dan, da je vsak čudež nemogoč, da so povesti t) čudežih le prazne pravljice. Kaj bo neki Rim odločil o teh dveh duhovnikih? Ali jih bo preklel in izobčil iz cerkve? Kaj bodo neki rekli rimski učenjaki, ki se bodo morali zdaj sprijazniti z dejstvom, da je svet že 170 tisoč let star, da je lepo dobo pred "stvarjenjem sveta" živelo bitje, ki je tvorilo prehod med opico iti človekom. Seve neumnim ljudem, ki verja mejo še v čudeže in strahove, bodo lahko pripovedovali, da je to okostje Bitma, satana, s kterim so duhovniki svojedobno vlekli ljudi za nos. Ali radovedni smo, kako se bodo jezuitje, učeujaki edino zveličavne cerkve izmuzali iz te zanjkef Rim jim je dovolil milostno, da smejo priznati nauk o razvoju le za živali, za stvarje-nje človeka pa ostane še naprej sveto pismo v veljavi. Ako pa zdaj jezuitje priznajo tudi za človeka nauk o razvoju, potem bodo šli raj, Adam, Eva in podedovani greh rakom žvižgat in žabam gost. Edinozveličavna cerkev je zdaj res v hudi stiski. — Številke ne lažejo, se glasi star pregovor. Saj res ne lažejo, Ko pričajo, kako se vlada svet dandanes. V Nemčiji je pred kratkem zagledala beli dan knjižica, ki »e peča z finančno reformo v nemški državi. Iz te knjižice posnamemo, da znaša ves javni dolg Nemčije 260,339 milijard mark. Ena milijarda je 1000 milijonov. Za ta dolg je treba plačati na leto eno milijardo obresti, kar zna ša zopet 16 mark na leto na vsakega prebivalca v Nemčiji. To so posledice privatno kapitalističnega gospodarstva. Zemeljski zakladi in zaslužek nemškega ljudstva romajo v žepe posameznih podjetnikov, mesto da bi se obrnili v splošno dobro. Vlada si sposodi za državo denar, delavno ljudstvo mora pa plačevati obresti. Tako se vrši v vseh kapitalističnih državah. zet pa tudi toliko vreden ni, da bi se radi njega izdelovali zakoni. Mi mislimo in smo prepričani, da v drž. Wisconsin potrebujejo krvavo zakonov za varstvo delav cev, za oskrbo onemoglih delavcev, vdov in sirot, ue pa zakonov glede noše korzeta. Za zakone v socialnem oziru, pa viskonziški postavodajalci nimajo časa. ■O- — Ko se bo ameriško brodovje s potovanja okoli sveta zopet vrnilo v domačo luko, bo ta izlet stal okroglih 200 milijonov dolarjev. Navdušenci za ta izlet trdijo, da bodo ahieriški pomorski ča stniki s tem potovanjem okoli sveta toliko pridobili na skušnjah, da se bo ameriško brodovje lahko merilo z vsakim drugim brodov-jem. Mogoče je to resnica. Ali ameriško ljudstvo še ni nikdar nobene svoje skušnje plačalo tako visoko kot to, kteri bodo sledile zahteve za pomnožitev mornarnice. Vlada nima denarja za brezposelne, pač pa za militarizem, dasi vemo, da naši republiki ne preti od nobene strani kakšna vojna. — Huda je roka Gospodova na služabnikih svojih. Pastor Robert Kemp je v Chicagi na zatožni klopi. Očitajo mu, da je preveč ljubil dečke, ki so hodili peti na kor. Pastor Carmiehael je -pa v Co-lumbusu, Mich, umoril svojega ko lega Brown in ga in ga sežgal v cerkveni peci. Ker se je bal. da pride v roko pravici, si je prere-zal vrat. Dne 11. jan. t. 1. se je sešlo več "bratov v gospodu", ker n^ih tovariši zadnji čas množe hudodelsko kroniko, da bi dokazali. *d a so njih hudodelski tovariši zašli v zanjke satana, v ktere se lahko vsaki človek vjame. Na tem zborovanju se je mnogo čvekalo o krš čanski psihologiji in o čeznatornih močeh, ki ni imelo druzega namena kot ljudem zopet nasuti peska v oči. — Gospod pokazuje povsod svo jo močno roko. Zdaj je dovolil, da se je v Švici zrušila cerkev in da je približno 40*vernikov zgubilo svoje življenje, ko so uprav hva lili njegovo neskončno usmilje-nost. Kaj pravijo neki verniki o tem junaškem činu svojega boga? Ali smatrajo to božjo brutalnost za samobsebi umevno! Kdo neki ubija svoje prijatelje! . Ali misli ta duševno nezmožni bog, da je še vedno preveč norcev na svetu, da sme včasih dovoliti, da se jih par stotin pobije? Verniki, razmišljajte o tem! — V Franciji so našli staro oko stje, kterega je pariški paleontolog ftoule proglasil za okost,ie bitja, ki je tvorilo prehod od opice do človeka. To okostje je staro 170 tisoč let. Nadalje se poroča, da sta to okostje razkrila dva katoliška duhovnika Bougssoni in Bsrdon. To še povečava zanimanje za rszkritje, ker nam dokazu* — V znanem morišču, premoko-gu v Zeigleni, 111., ki je last znanega Leitera, kterega kapitalistični listi čsate kot človekoljuba, se je zopet pripetila raztrelba, ki je zahtevala 25 žrtev. Leiter je priznan v vsi državi za najodločnejšega izkoriščevalca. Delavske razmere in varnostne na prave v njegovem premokopu so v zelo žalostnem stanu. Enkrat se je moral radi tega že zagovarjati pred sodiščem, ali vso afero so potlačili kmalu. Saj vemo, da nosijo kapitalisti v današnji družbi pravico v žepu. Raztrelba se je završila pod takimi okolščinami, kot zadnja nez, goda v Pennsylvaniji. Jamo Leitera je tudi strokovnjaški izvedenec pregledal nekaj dni pred nezgodo in jo proglasil za varno. Šti ri dni kasneje so pa plini vbili 24 premogorjev. Ali bodo zdaj prijeli Leitera? Zgodilo se mu bo toliko kot izvedencu. Kdor ljudi izkorišča in provzroča bedo, temu se ni treba bati v naši republiki, da bi se mu skrivil le las na glavi. Tako je, pa nič drugače, ker delavci spe in ne varujejo svojih koristij. — Da imamo dobre čase potrjuje dogodek, ki se je dovršil v New Yorku, v mestu, v kterem živi največ milijonarjev. Policija je prijela človeka, ki je na ulici pobiral premog in jedel. Mož je vsled lakote prišel ob pamet. Zdravniki so dognali, da že več dni ni zavžil nobene hrane, časniki pa poročajo, da je avstrijski premogar, ki je prišel iz Penn sylvanije in ne razume angleški. Kdo ve, če ni kak Slovenec ali Hrvat. Saj vemo, kdo je v Ameriki Avstrijec. Nam se ne gre, ktc remu narodu pripada vbogi siromak. Nam se gre za to. da doka-ženjo, da je hudodelska laž, če kdo piše ali govori o dobrih časih, dokler ljudje pobirajo premog na u-lici in ga jedo. — V naši republiki doživljamo res čudne sodbe. V San Franciscu je sodnik obsodil Jurija Grona na osem let ječe, ker je v Oaklandu ukradel o-sem centov v neki prodajalni. Naobratno je pa dobil J. Dal-zell Brown le letoinpol ječe, ki ie bankrotiral "California Safe Deposit' and Trust Co." in oropal hranitelje te banke za 9 milijonov dolarjev. Kdor cente krade dobi osem let ječe. Kdor oropa za 9 milijonov dolarjev, dotični pa dobi letoinpol zapora. Siromak za vsak ukra den cent eno leto, bogatin pa dobi Leto (Vol.) IV. za vsak ukraden milijon le dva meseca' zapora. Klob uk doli pred takimi sodbami, ker odpirajo ljudstvu oči. Komaj je došla vest o raz- strelbi v premokopu v Zeigleru, 111. v javnost, že se poroča o nezgodi v Lick Branch premogo-kopu W. Va. Po konzervativnih poročilih je razstrelba ubila 60— 80 jjremogarjev. Človeka obletava zona, ko čita kako ameriški kapitalizem vbija ljudi. Toliko nezgod v premoko-pih se ne dogodi na vsem sveti* kot ti republiki. Saj tudi ne najdemo v rudarstvu nikjer tako škandaloznih razmer kot v ti deželi. Nadzorsivo rudnikov "in premokopov je navaden švindel. Dozdeva se nam, da ti izvedenci nimajo niti pojma o rudarstvu. Delavci rizkirajo vse — svoje življenje pri produkciji premoga. Ako jih nekaj stotin ponesreči, se nihče drugi ne zmeni za nje, kot sirote in vdove, ktere so zapustili j v bedi in revščini. Javnost se je i katastrofam že tako privadila, da sprejema vesti o njih kot nekaj vsakdanjega in navadnega. Apelirati dandanes na pravico, je neumnost. Pravice v kapitalisti čni državi ne poznajo. Delavci si lahko pomagajo, ako le hočejo. Organizirati se morajo strokovno in politično. Mesto kapitalistom prodanih klečeplazeev. naj volijo delavce-socialiste v po-stavodajne zastope in morijam na čast maliku profitu bo kmalu konec. Ta nauk je že precej star, a ponavljati ga je treba še vedno, ker ga ogromna delavska večina še noče slišati danes. Listnica uredništva. Druš. Orel, št. 21., Pueblo, Co-: lo.—Tisto zadevo pošlite na Glasilo. Primankljaj v denarju je od tedaj, ko je še Klobučar blagajni-koval. Odkar vodi Jednoto novi odbor, ni nikjer nobenega priman-kljaja. Računi so v redu in ves denar na bankah. Ce bi ne bilo tako, bi bil Proletarec prvi,ki bi udaril. Glas Svobode pa le dobro preči-tajte, pa bodete takoj videli, da so notri sama zavijanja. Kdor ga površno pregleda, bi utegnil misliti, da je pri sedanjem odboru kaj v neredu. Toda temu ni tako. Le pomirite se — pri sedanjem odboru je vse v najlepšem redu. Clevelandski G____1.—Radi pomanjkanja prostora priobčimo poslano v bodoči številki. Pozdravljeni. Pošiljatelju izrezka iz angleškega časnika v Clevelandu: Hvala! Listu v podporo. John Žakelj 50ct.. John Kemž-gar 25ct., John Grabeljšek 25et., Jernej Spacapan 2">ct. — vsi v Waukegan, 111.; Math. Stiharaar Whiting, Ind., 50ct.; Jos. Žibert, Glencoe, ()., 50ct.; Martin Pirc 25ct., Iguac Žlemberger 25c., oba iz Glencoe, O.; Društvo Jutranja Zora, št. 54, Glencoe, O., $1. — Od društva Bratstvo, št. 6, Morgan, Pa.. $4.30; Frank Wegel 50et., Gi-rard. Kas.; Frank Hitti 25ct., Chi-copee, Kas.; Mat. Tušck, Glencoe, O.. 70et.. nabrano pri veseli družbi. Vesela družba pri sodrugu Jakobu Anžiček $3.50. Darovali so: Mrs. Rozi Anžiček 35ct., Josip More 50 ct. z željo, da K — ja kmalu v — g vzame. Ostali znesek so dali drugi navzoči sodrugi v jed-nak namen. Nalerano na *eji dr. Slovenski Dom št. 86 S. N. P. J. v Chieagu. 111.. $4.50. — Ameriški zakonodajalci 2e vtikajo res v vsako neumnost svoj nos. Dagget je v viskonziškem po stavodajnem zboru predložil zakon, ki prepoveduje ženskam nositi korzet. Vsak pameten človek ve, da je korzet zdravju škodljiv. Ali kor- Nujno vprašanje: | ojjtq o% »ipoiB op vJfoAOU vJBaJevi inqopud H i.^ojv^aiojj,, OOTU^OJBU HtAOUOd 9f qv PROLETAREC UST ZA I^TKRESE DKLAVSKKGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. l.attnik in izdajatelj: Jufoslovanska delavska tiskovin dražba v Ckicafo. III. Naročnina: Za Amcrico »i.50 la c«lo Itto. 75c sa pol leta. Za Evropo 12 za cclo leto. $1 za pol leta. (tylasi p0 dnoovoru. l*ri iprtm'i*bi blraliii'a j€ polu nortya nogreva stare obrabljene fraze, j ključi, Zakaj pa. ne bi G S., kate-Ce vso stvar pregledamo sedaj ri je št* zmiraj tako S. N. P. J. na-pod mikroskopom, tedaj vidimo, j klonjeu. pisal resni«-« ' da sta Konda in Klobučar še ved-J Ali ni pribita resnica, da je seno stara tajna prijatelja in da sta dajni nadzorni odbor izvoljen na hotela v tej zadevi izvesti le en izvanredni konvenciji dne 14. ma« originalen "trick". j,ja IMS., ter aktivno šele s 1. ju- Cela stvar je stala takole: lijem svoje poslovanje, ter Konda z "Glas Svobode" je vedo- tiuli odgovornost prevzel? Vse tri knjige v eni knjigi stanejo SAMO 00 i! $1.: in jo dobi ft pri V. J. Kubelka & Co., 9 ALBANY ST.. NEW YORK. N. Y. I). Dnda s svojim prijateljem potem, ko «lobi le-ta "laufpos'V Naš namen je le. da pokažemo javnosti, koliko je vreden en tak list. ki ščiti ljudi, ki so že toliko <>škodili S. N. P. J. Kdor danes tega ne zapopade. da Konda slepari javnost s svojem sredstvom "Glas Svobode" in skuša na ta način škoditi Jednoti, — za tega ni. nobene pomoči več in je najbolje, da gre k sleparjem. S. X. P. .1 do dane* ni zatočišče slepar nadzornemu odboru in javil, da je jev in tudi ne bo. 1 v —" J----Vsak član je«lnote dobro ve, da M. V. Konda ni član S. N. P J. Klobučar prekratek v denarju, in sieer se je dognalo, tla presega svota preko 700 tolarjev. Ker je Klobuearjeva knjiga s čeki vreti jzkazevala primanjklaj. je gotovo umevno, da gl. tajnik tudi ni delal razdelnika. ker tak račun tudi ni mogel priti v javnost — ergo, se pod tisto tudi noben sedajnih nadzornikov podpisal ni: izvzemši Fr. Bernika, kterega podpis je v blagajniški knjigi Klobučarja še iz za izvanredne konvencije. ker je bil on na tistem odboru, ki je pregledal Klobuearjevo knjigo. Tisti podpisi pa ne pomenijo nič druzega, kot to, da so pregledali in da so našli take in tolike svote notri. Ni pa tam ni kakega absolu-torja. katerega je Klobučar svoj čas zahteval. Kakor gredo vse stvari na sejo. tako je šla tudi ta iznajdba tje. O tej stvari je pa naenkrat zvedel Konda, kteremu je bajda prizadeta oseba v drugačnemu tonu povedala in Konda je brž prinesel novico o graftu — in sieer v takem tonu, kot bi bil ves gl. odbor res kaj poneveril. To je bila pač velika "bilka" za tekmec;! s. N. P. J. in njegm odbor*, kajti vsa stvar je navsezadnje res izgledala, k«>t bi bil Konda tisti in da "Glas Svobode" nima niče-sar "kritizirati"! ker je zato odbor tukaj, liani Jednote ne dobe po«!pore od Konde. ee /bole ampak pridejo z nakaznicami v urad gl. tajnika S. N. P. J. zato imajo pa člani dolžnost le zasledovati delo odbora — ne pa ščuvanje od strani Jed n« »t i sovražnega lista 'G. S.' Da bo red v Jednoti je treba poznati le enega gospodarja — tistega. ki ga je postavila zadnja konvencija. "Glas Svobode' 'nima prav no-benega upliva na gl. odbor S. N. P. J. in ga tudi ne bo nikdar imel! Njegovo lajanje je podobno cucku, ki je lajal v luno. Ker torej vemo, da "Glas Svobode" išče le z«lražbe in po anarhistično napada gl. odbor S. N. P. J. samo iz nevoščljivosti, ker mu ni več prilika dana izmozgavati nje člane in si osigurati dobro korito: ker vemo, da ne dela za slogo in skupno korist niti sploh za kakšno organizacijo med Slovenci v Ameriki — je dol/4onst vseh zavednih rojakov, da smatrajo list "Glas Svobode" sovražen splošnemu napredku med Slovenci v Ameriki in naj v tem smislu \li ni pribita resnica, da je odbor, kateri pa ni sestajal s sedaj j nega nadzornega odbora, pri pre- j vzetju Jed. denarja o«l bivšega bla«r. Fr. Klobučarja, pripomnil, j da se mu zato «la pobotnica, knjige pa se morejo popre je preiskati, ter vse to zadevne račune v red spraviti. potem pa šele izjavo, glede njegovega poslovanja iz«Iati? Ali mogoče ni resnica, «la samo poeetkom in pa «lo konea dobe poslovanja nosi sedanji nadzorni odbor napram Jednoti odgovornost? Ali ni resnica, da Vi Martine vse to dobro znate, pa namenoma resni«'o. to božjo hčerko, zavijate ter hočete stem, slabo in neredno poslovanje starega odbora pokriti! Ali to se Vam ne bode posrečilo. Vi stari lisjak, poznamo se in to jako dobro. Se se Vam sline cedijo, po S. X. P. .T., katera Vam je marsikateri svitli dolarček v Vaš dolg žep prinesla, ali člani videč. Vašo za Jed. nevarno špekulacijo, so Vam dali zasluženo brco. Jako karakteristično za G. S. je tudi: ktlor pazim te «l«»lge klobas«-čita, more se neprisiljeno vprašati ■ter reči. to j«* vse dohro in l^al«* vredno, da politični časopis, jni osobito kot j«* G. S. vse javne in i dobrodelne zavode, če nekaj v ne-redu vidi, kritizira, ali brate dra-tri. meni se vsili vprašanje k«lo je j gi, meni se vsili vprašanje: kdo je! pa oni. kateri j«' to povzročil, ka-t«iri je taktično za lepo svoto Jed. . denarja prekratek? Tudi to naš junak Veliki zna, ali ali premalo reklame, premalo zanimanja za Glas Svob. samo eno že znano osebo bičat, tukaj je treba po celem Jed. odboru mahnit, kato- Zdravljenje v 5 brez noža ln bolečin VARICOCELE HYDROCELE (razširjanje žil) Ckulravim vsac«ga, kdor trpi na Varicoceli, Stricturi. Dalje ozdravim nal«zljivo zastruplenje, živčne nezmožnosti, vodenico in bolezni tičočih tie možkih. ' Ta prilika je dana tistim, ki »o iz,dali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vstpi, ki so bili zdravljeni od tueatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vs|Wsno. Za nevspešno zdravljenje ni treba plačati—le za vspe&no. Ozdravim pozitivno želodtčne bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno. Zivčene onemoglosti, slabost, zguba kreposti, napor, zastruplenje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovt j.šo metodo. ... Ženske bolezni v ozadju, beli tok in druge zdravim za stalno. —Zastrupljenje in vse drug«* kožne bolezni kakor priiče, ture, garje, otekline.—Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST., CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uraduje: od S ure zjut. «lo 8. nre zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. «lo 4 ure pop. Vac. Tourc izdelovalec finih Havana cigar. Prodaja cigare na 4katlje. Naro *e iz vriu je jo točno. 1210 So. Albany Av..Cbic*(* Aka hoček dobro naravno viao p oglaai se pri J0S. BERNARD. 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHIC4 Pri njemu dobift najbolja U al i for ska in importiran* vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chicago, Ima večjo zalogo ur, verižic, p nov in drugih ga" veliko narodno zabavo se preboljeno zaus- občutno, in ne nico. Baš tukaj je videl najboljšo priliko, pokazati se velikega in skrb- živa in objave, bo veaeliea nudila tfa Veselica se vrši v Narodni dvorani, 587 So. Centre Ave. Kakor nam je razvidno iz po- 4'hero of that day", ki je razkril žnjim postopajo. vso "lumparijo' Noben prijatelj napredka, slo- mu sovrafcnesra lista!!!! To naj bo parola vseh. ki se in Samoumevno, da se je splačalo,™ pravičnosti ne podpira njo-odpreti kolone v "G. S." in "mahniti" po tem grdem odboru, ki spravlja Jednoto na "kant". Cela hore za pravico in resnico stvar je dobila zelo dramatično koristolovei v narodu bodo kmalu li'03 in nehote se je moral človek izginili iz površja, uprašati: kaj pa je vendar s tem „ .. - odborom t ali je ta odbor tudi tak kot je bil stari t Na vsak način je tako donelo, če je človek eital Gl. Svobode. — "Pa, se vse hujSe!" — "Glas Svobode" je kar jokal, da se je človeku zasmilil. Glumiti pač zna ta Konda, v tem je mojster. nega za Jed. in kričati: poglejte jih, tako je njihovo poslovanje; na vse strani se krade in meče denar Jed. pa nazaduje. Kri žajte jih, baeite jih na cesto, jaz sem pa r«'š«'nik, poglejte me, moje novine, Glas S. je to staril, naročite in priporočajte ga; vse tiskovine in druge društvene potrebe pošljite G. S., vse po na-nižjih cenah — brrr. To je Vaš namen, to je Vaša skrita želja, po kateri hrepenite, bogat program z bogatim užitkom. Pelo bo šest pevskih zborov in sodelovavli bodo trije tamburaski zbori. Na programu je tudi igrokaz: "^irotinjske žrtve". Ker kaže. da bo to zanimiv večer, pričakujemo, da se vsi sodru-gi udeleže t«4 velike veselice. V soboto torej vsi na to zabavo t Nova doba. Od vseh strani na« zagotavljajo, to je Vaš strah za Jed., katerega da je konec slabih časov, in da pri-vedno na jeziku in G. S. nosite, v haja nova doba prosperitete. Mi se srcu pa — žep. moramo pripraviti na nove dolžno- IV,.pričan S. ni, «la se t«. Vam-ne »ti J tem, da vzdržimo nase tdo V SLOVF.NSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA IN MARTIN VELIKI. I K«>r se namenoma od strani "Glas Svobode" oziroma Martin Konda v aferi F. Klobučarja, zavija. maže in na vse mogoče načine bode posrečilo, dokler bode S. N. P. .1. v svoji sredini zdravo misleče in napredne člane imela. Vaše vzor gospodarstvo, na katerima namigujete, gotovo nebi rešilo Slovencev v Ameriki, pač pa bi Vam svetoval, da si »'nkrat oglodajte Jed. urad, kjer bi lah-k«> marsikaj dobrega videli, ter mogoč«' se š«> naučili s primero starega poslovanja. Da bi pa hotel, na vse priobče-ne klobasa rije v G. S. odgovarjati se mi ne vidi vredno; celo afero, tikajoeo se bivšega blagajnika V. K. ktero je G. S. hotel izkoristiti za sebe in vdariti po njemu nelju« popolnem zdravlju in moči. Oni, ki so slabi, morajo uživati Triner-jovo, zdravilno, grenko vino, «la čimprej dobe telesno tnoe in živahnost. To vino vam v prvi vrsti li-re«li probavljanjo s tem, da vam da normalen apetit. Prebavljalni organi postanejo krepkejši in z lahkoto predelajo vsako jo«i. to je, izkoristijo vse one dele jedi. kteri napraljajo bogato kri in odpravljajo ono dele, ki so nepotrebni ali škodljivi, l/vrstno zdravilo jo v vs«»h boleznih, ki s«» pričenjajo / nerodnostjo ž«dodea in erev, slabo krvjo, nervo/nostjo in erev, slabo krvjo, nervo/nostjo in ne- V lekar- POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegijiščen Svete pivo v sodčkih in buteljkah in * Inner. I»H» bJ2 S. Ash-•azlozil v celoti \sim oKrajnnn ^ Med tem ko je delal "Glas Svo- laže, ter z vsemi umazanimi sred-bode" spektakel na vae kriplje in »tvi ki pripomočki hoče zunanja hujakal člane Jednote naprani od. društ. S N I',!, poniliti do prepriča land avo.j Chieago. 111. T"' - Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejiej modi in poravljam stare po najnižjih cenah. Cenjenim rojakom v Chieagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St CHICAGO, ILL. G.Vokoun 559 W. 18 St Chlcaro. Popravlja del nike in pipe po primernih ce viah. John Klol 631 Blue Island CHICAGO. S prej" ma t ud pravila. NOVA SLOVENSKA GOSTU pri FRANC CECH Rojakom v Chieagi naznanjal sem zopet odprl svoj novi sal« kterem t«»čim vedno sveže pivo. 0 RDEČE STARO VINO......40 RMENO VINO............. 55« Posoda pr«>Bta. Tp cone veil jemalcem o«l 50 galonov naprH kot 50 galonov sr ne po*i!ja. 1 *iljam proti pre«lplačilu ali po C po vsi Ameriki Priporočam se rojakom tn«ll t moje lepo urejemr gostilne f. pijačami in r. veilno pripravljen stim prigrizkom. Za dobro in točno postrefche tudi za pristnost vina jamčim. JOSIP ZALOKA 899 Edlsoi Road N. E„ CIim DOPISI Franklin, Kas. ^ priloženo Vam pošiljam celoletno naročnino in tudi nekaj v pod-,r(, li>tu. k' i' i1' •••lini Proletaroe est svojim načelom, edino on se za naša delavska prava. Kar ge delavskega položaja tiče, je tipkaj pri ua* najslabše ker se vedno doxadjajo razstrelbe. dedna je bila ti. novembra projsnega leta, ko sta dva »amorea zažigala mine. Rezultat je bil: jeden mrtev, drugi je ostal hudo poškodovan pri življenju. Di - ' .!«' sledila potem dne 7. ^decembra. Med prvo in drugo smo napravili' samo tri silite. Pri drugi razstrelili sta |>a ostala oba mrtva. Mila sta Francoza. Tretja razstrelba je bila 21. decembra, ko sta zažigala mine rojak Martin Zlakar in pa Poljak John Zaplas ka. Oba sta se srečno rešila, ker gta ušla prej na varno kot jih je mogel doseči ogerij. Vsega tega je kriv požrešni kapitalizem. kteri gleda 1«'. kako hode izkoristil delavca, no gleda pa na njegovo varnost. V tem kraju je rov presuh. Nabere se prahu od premoga, potem se pa vname. Močijo pa nič ne, ker gledaje le na to, da spravijo kar največ premoga ven. Tako je in tako bode tudi ostalo, dokler se ne bomo mi proletarci otresli kapitalističnih spon. Delav ei rojaki hi morali vsi citati edino le Proletareu.ker to je list.kteri se bori za nas. Zato mu pa gre tudi slaba—prav kakor nam delavcem. Naša dolžnost je, da ga podpiramo pa svojih močeh. Jaz se tukaj precej trudim, ampak ne najdem pravih tal. Kni pravijo: imam dnige liste, drugi zopet« nema denarja, tretji pa smisla no. Dokler bomo hodili s takimi izgovori, no moremo pričakovati, tla hi se nam godilo bolje kot do zdaj. H koncu mojega pisanja želim listu obilo naročnikov in pozdrav ljam vse delavce trpine. HFrank Wegel. Morgan. Pa. Cenjeno uredništvo: — Priloženo Vam pošiljam $3.50 kot ponovno naročnini« zase in za Hk» brata \ Nemčiji. Xa\.' dam se. da je list Proletarec edini slo\ list v Ami riki. kteri zastopa resnično delavske koristi. Ne morem si kaj, da bi se ne spomnil na Kvas Zlobode, ki kar ■|oo brij'- norce i/ delavskih časopisov. Sebe povišuje kot bi hotel reči: vidiš, jaz pa imam iri mi ni treba prositi za podporo kot ti. Svoje predalo ima odprte le za plačane reklamo za razne stranke in ruje neprestano proti uradnikom S. N. P. .T. No, pa vsake stvari jo enkrat konec in tako bode tudi toga. Glede dela je slaba kot drugod. Za hrano si zaslužimo pa za kak kozarec pive. Delodajalci delajo z ljudmi kot z živino ne boječ se linij, ktera bi morala malo bolj nastopiti za delavske koristi. Žal da se Angleži manj razredno zavedajo kot pa mi slovenski delavci. Kar sezidamo s težavo, to nam vse podere.—Nedavno je bila seja od u-nije, na ktero sta prišla dva organizatorja, jeden Italijan in pa naš rojak Iv. Blatnik. Imenova'ni pod-repniki bi jih bili vrgli iz dvorane, da so bili v premoči. Vsa hvala našemn rojaku organizatorju Blatniku, kteri nas je podučil <> marsičem in je sploh dober govornik. Okrcal jo tudi Angleže ta ko,da so nazadnje od sramu pobesili glavo. H koncu poročam še, da je na Božični večer upepel i 1 ogenj lepši del našega mesta, kjer so bile same prodajalno. Zgorela je tudi pošta. Konečno Vas pozdravim in želim obil o pred plačnikov. Saločan. NEKOLIKO ODGOVORA. I"(tlas Svobode", bivši sociali . . . •» i 11 * i. -i . niti nujmanjc. tieni list, kteri je pa ze davno za«, . . " , , « ,. ' , , Se enkrat: Ko Na blufanje in buldoziranje Klo- bučarjevih pisem se ne oziramo Collin wood, O. Tukaj smo ustanovili samostojni slovenski socijalistični klub. Sklo-pfli sni«., da se s 1 iunaarjem pridni?. imo Slovenski sooijalistični Organi/,M-i ti Volili smo v odbor: tajnik Alojzij ftkof. zapisnikar Frank Mcrvar, blagajnik Anton P^b, organizator J. Kunčič. Zajed-fco imn ustanovili tudi tamburoski klub. &>ci. pozdrav Karol Kotnik. Ker so Taftn izvolili prosodni-bomo imeli % Ameriki priho-dje št ir* leta toliko prosperitete, >»e d .riveem no bodo treba de- hredel v /uviialistiško vlačsigar- stvo, o/.i rama Mr. Koiida. lastnik in "editor-in-chief" tega škandaloznega " popi rja zlobno namiguje v svoji zadnji številki, kolikor je mogoče razumeti njegovo 4'slovenščino", da nisem jaz odra čimal 44 ProletaiTii" naročnine, ktero sem nabral v«Michigann minulo poletje. Mr. Konda. kaj pa imate vi pri "Proletareu", da bi jai vam polagal račun t V tem šlu/aju sem jaz odgovoren samo Jugoslov. Delavski Tiskovni Družbi, in od iste imam tudi potrdilo, da sem poravnal do centa, kar sem nabral naročnine, ('emu torej vaše hudobno namiga vanje? Ce sem pa pred par leti, na svojem potovanju za vaš list, prišel v dolg, kte-rega še nisem bil v stanu poravnati, tega jaz nisem kriv, pač pa težkoče na potil, kar ste sami priznali, ko som *e primučil v Chicago. Nisem li takrat dal čist račun o svojem delu? Dokažite mi, da sem vas osleparil samo za jeden cent! Konda! — nizkotna in ostudna je vaša taktika!!!! Chicago, 111., 15. jan. 1900. Ivan Molek. bučar je nafar- i hal. nalagal tozadevne oblasti, ako i je izjavi), da je oddal vse stvari, tičoče se Jednote iz svojih rol^ Dokaz temu so neizplačani čeki v uradu S. N P. J., za ktere bi moralo biti toliko več deriarja vknji-ženega. — To je pa kriminalno.^- Za take ljudi pa Proletarec" nima prostora za poslane zagovore brez pro-tidok'izov;. Kriminalne osebe zagovarja in ščiti le "Glas Svobde", čigar vreden koinpajon je Frank Klobučar. Kje je denar S. N. P. J., Klobučar! I To jo zadnja beseda s Klobučarjem. Uredništvo. KLOBUČAR IMA BESEDO. Klobučar iz So. Chieaga Jioče imeti besedo. Na listnico uredništva v št. 70 44 Proletarca" je poslal sledeče pismo: So. Chicago, jan, 14. '00. Gospodi pri Proletareu. Ta naslov rabim zato ker nevem kje je ursdništvo ali kodo je sploh uradnik ali uradniki? Ze to samo delovanje izkaže zadostno hinav-sčino pri vas. nihče neprevzame odgovornosti pri vas za blatenje ljudi po Vašem smislu. Da ste hinavci tega nemorete tajiti. Kodaj sem Vas jaz prosil do priobčite kak zagovor od meno? Zakaj zavijate resnice.? Tisti mož ali prav zaprav hinavc. koji ie spisal oni lopovski dopis ni iz Elv marveč se nahaja v Chicago in se skriva kot kužek. kateri se boji do bi mu kodo na rep stopil, sramota, sramota za njega. »Ta/, povem vsakemu v brk koj i»a gre nepa zahrbtom zato pa tudi pri meni nobenega hinavstva, pri-vaših nekaternikih pa sploh dnizi-fira ni kot hinavstvo. Daste pravi-col juhi priobčili bi ono poslano kako je. nepa tako odgovore pod list. uradnistva vse zavito kot kozji roj?. Prosim todai da mi naznanite k je jo nradništvo Proletarca in kodo jo ali so uradniki do bodem vedel skom imam opraviti. Z soc. pozdravom Fr Klobučar. — Klobučar hoče po vsaki ceni, da se bavimo ž njim. » Kaj hoče Klobučar doseči s temi pismi, nam je popolnoma jasno. Njemu se gre za osebe. Zvedeti hoče, kdo da je tisto pisal, da bi ga mogoče tožil za lese majesty. Toži se v Ameriki res lahko, če je že na tem kaj ali nič. Seveda, sedaj je stvar druga. Klobučar je prekratek okrog 7(H) tolarjev Jednotinega denarja. Tako govori oficijelno Glasilo S. N. P. J. in temu vrjanieno. V uradu so čeki, ki govore določno, da Klobučar ni oddal po računu vsega denarja novemu blagajniku g. Fr. Korčetu in da jo nalagal tozadevne oblasti, da so mu izročili "personalni release", s kterim se hoče sedaj braniti. Ampak to je umazano delo. ktero ga no bo izrezalo pred zakonikom. Klobučar tistih čekov no ho djal za klobuk in nam no ho pravil, da je 44vse oddal. Za nas so mero-dajne knjige in pa čoki - ne pa Klobučarjev« 'osebna odpustitev', ktero je zadnji teden priobčil v njegovo obrambo tudi 41 Glas Svobode". V tem nas ne prepriča nobeden: no Klobučar, no njegova "Resnica" niti 4,Glns Svobode" Sveži kruh in fino ptcivo dobite vedno v hrvatsko aloveuaki pekarni Curiš i Rndftk BOGU.) Po Ingcrsollovih spisih za "do vene predelal IVAN KAKER. (Copyright, lWa, 11*06. bjf Upton Sinclair,! Poki in al ji je, in ona je priila bližje in se vaedla yoleg njega, in zopet je naročil nove pijače; potem je Šel z njo gori v sobo, in divja zver se je v njem vzbudila in rjovela, kakor je rjovela v prvih skrivnostuo-sladkih urah, ko se je pričel zavedati svojega spola. In potem so priili spomini in sram ga je bilo, in vesel je bil. da so prišli zraven fte drugi, — nuWiki in ženske* in spet se je popivalo skozi vso noč ' mintje j©"lu« raz svetilnika na v divji, nebrzdani omami. Armado nadštevilnih delavcev, ki so bih konQU pomola'razavetila* Čarobno odveč, je povsod spremljala druga armada, armada žensk, ki so »ejvalovito mor8ko ravan in videti iatotako po okrutnem prirodnem zakonu borile za svoj obstanek. ; ^ bijQ k}|k() w vajovj ob svetilni- Ker živč na svetu pohotni bogataši, ki "iščejo zabave in naslade, 60 ^ kup^jj0. ^mg vr}t drugega, živele v veselju in razkošju, — dokler so bile mlade in lepe*, ko pa pruvzro£aj0$ velike in valovite jih je spodrinil mladi naraščaj, so morale oditi in zasledovati delavske mase. Včasi so prišle na svojo roko, in gostilničar si je delil z njimi zaslužek; včasi pa so bile v rokah agentov, natančno tako, ka-kur delavci. Za časa žetve so živele v malih mestecih, čez zimo v bližini drvarjev, ob drugem času pa v velikih svetovnih mestih; ako dft gmo v varnem zavetju, ko se je kje utaborilo vojaštvo, ako se je zidala železnica ali pa prekop, ^»dali raz krov razburjene ako se je kje prirejala kaka velika razstava, — pojavila se je ta- ! ejemoI,te v vsi veličastveni sili. koj armada vlačug in stanovala po skednjih, gostilnah in prenočiščih, Spominjali smo se mornarjev, ki pogosto osem ali deset skupaj. . na ladjah Jadernicah v divji vihri Drugo jutro ni iinel Jurgis niti centa več in odšel je spet na bijej0 boj zft življenje, ktere je vi- potovanje. Čutil se je nesrečnega in sam sebi se je gabil, toda v so* ^ra zajeia na odprtem morju, glasju s svojim sedajuim življenjem ni dal prostora takim čustvom. Vmes je pa tulil vihar svojo divjo Obnašal se je kakor norce, a sedaj se ne da več popraviti, — edino, peflen v HVt,jl nuaT1Hah> v močnih, kar more storiti, je to, da se bo v prihodnje vedel bolj varovati. Ta- debelih glasovih in visokih, zviž- ko je torej potoval naprej; gibanje v svežem zraku na prostem mu gHjočih vriskih. Pozno v noč smo je slednjič pregnalo "mačka"; spet je bil £ii na duši 111 na telesu. jegij k počitku, sanjajoč o po- Tako mu je slo vsakokrat; kajti Jurgis je bil še vedno krepke na- topljenih ladijah in na pomoč rave, ki lahko prestoji brez naslad in veselja. Trajalo bi še dolgo, klicajočili mornarjih na jaderni- predno bi postal enak večini potepuhov, ki so se klatili oknog, dokler eaj1 jih ni obvladalo hrepenenje po pijači in ženskah, ne da bi pri tem Komaj se je zasvitlikalo na prišli ob pamet, kakor on, marveč so prenehali, kakor hitro so imeli j vzhodu, že smo hiteli na krov, da dovolj. vidimo zlo, ktero je provzročil vi-Nasprotno, naj se je Jurgis še tako trudil, glas njegove vesti har v noči, ki je še divjal z vso ae ni dal zamoriti. Vedno ga je nekaj peklo v duši. Njegova vest je sjj() Kakih sto metrov pomola se bil strah, ki se ni dal panati. Prikazal se mu je, kadar se ga je naj- j0 zriliiilo v morje in svetilnik je manj aadejal; večkrat ga je gnal tako daleč, da se je opil. štrlel iz razburkanih valov brez Neki večer ga je zalotila huda ura; zbežal je v bližini stoječo j zveze {M) pomolu do suhe zemlje, malo hišico vedrit. Lastnik hiše je bil Slovan, kakor on, naseljenec j kot klical valovom: "Tu sem! iz Bele Rusije. Pozdravil je Jurgisa v materinščini iskreno in ga po- jje vdam se!" vabil k peči, da se osuši. Postelje zanj ni imel, a na tleh je ležaJa Ali našo pozornost in pozornost slama, in tukaj lahko prenoči. Žena delavčeva je kuhala večerjo, mornarjev na drugih parnikih je otroci pa so se igrali na tleh. Jurgis se je vsedel in kramljala sta to obudila mala črna pika daleč na in ono o svoji stari domovini, o krajih, kje da sta že bila, in o delu, odprtem morju, ki je postajala ki sta ga opravljala. Potem so se vsedli k večerji, in po večerji sta čimadlje večja. Z dalnogledi smo se moža spet vsedla in pušila ter govorila dalje o Ameriki in njenih spoznali, da je ladija-jadernica, razmerah. Sredi pogovora pa je Jurgis nenadoma umolknil; videl ktero je vihar oropal jader in je, kako je žena pripravljala veliko banjo, da skloplje najmlajšega jamborov in ktero zdaj kot igra-otroka. Ostali so že zlezli v svojo malo spalnico, toda najmlajšega čico drvi proti obrežju, da jo raz-je treba še skopati, — je mož omenil. "Noči so postajale mrzle, in bije in zdrobi, mornarje na nji mati, ki ameriškega podnebja ni poznala, je otroka prav gorko oble- pa izroči v pokop morju, kla. Potehi je postalo spet toplo, in otroku se je začelo na koži Pobledeli smo, zastala nam je nekaj izpuščati. Zdravnik je rekel, da se ga mora vsak večer sko-1 kri po žilah, spoznajoč, da čaka pati, in neumnica mu veruje! mornarje neizogibna smrt pred Jurgis se ni dosti menil za to pojasnilo; gledal je le otroka. Star našimi .očmi, ne da bi jim mogli je bil približno eno leto; krepek mal deček z mehkimi, debelimi noži- pomagati. Nehote smo obrnili svo-cami, okroglim trebuščkom in očmi črnimi ko oglje. Videlo st< jc, da je oči proti rešilni postaji v luki. ga izpuščaji niso preveč nadlegovali; otrok je bil kopeli tako vesel, dobro vedoč, da bi bila blaznost, da je bil ves iz sebe, brcal je in se zvijal, hehetal same zadovoljnosti Če bi v tem strašnem viharju po-in eukal za nos zdaj mater, zdaj svoje majhne prstke na nogi. Ko s.ali mali rešilni parnik na pomoč ga je dvignila v banjo, se je vsedel v sredo ter se razposajeno režal, podrtini na morju, ki jc določena žlofotajoč po vodi in cvileč kakor mali pujsek. Govoril je rusko, kar za žrtev, je Jurgis nekoliko razumel; žlobudral je v najljubkejšem otročjem Ali kaj vidimo? narečju, in vsaka beseda je vzbujala v Jurgisu spomin na njegove- Iz dimnika malega rešilnega ga lastnega umrlega sinčka in ga rezala v srce. Nepremično je sedel, parnika se dviga gost in črn dim. s krčevito stisnjenimi rokami; toda v njegovih prsih se je zbiral vi- Kapitan stoji poleg mornarja na liar in potok solza mu je tiščal v oko. Slednjič se ni mogel več pre- krmilu in oba sta privezana k mo-magovati; skril je obraz v rokah in debele s ki so ga poprej "radi imeli". Tganji krvi jc bil bogovom že od nekdaj prijetna dišava. orej najlepJo osebno in koriatolovako politiko, Vsi ti bogovi so vztrajali vedno pri tem. da imajo pretvezo splošnega blagra, — in razumeli so m okoli sebe čim največje število svečenikov, in ti du- nj0 ^ skoro bolj, nego naši novodobni slovi hovniki so pa od svoje strani tudi vedno pri tem "bogovi" v Ameriki H! Kadar ae je šlo za to, da vztrajali, da jih vzdržuje in redi ljudstvo, (ilavni nij0 jM UI1jčij0 druga ljudstva in da ugrabijo nj posel duhovnikov je bil od nekdaj ta, da se s svojim igene m dekleta, so stali vedno na njih strani. bogom bahajo in zatrjujejo, da je njegovi vsega- s\tv*ar se tem bogovom ne dopade bolj, negi mogočnosti prava igrača, učuutiiz enim samim k,mje brezvorcev; nfoče pa jih ne more bolj ru mahljajem vse druge bogove in malike. • l^.'. (mj k(,m. se pmfrzne nj5h eksistenco ti Bogove so fabricirali po neštetih vzorcih, in vedno jn kdop y nje nc ^^ V soglasju z najčudovitejšo in najsmešnejšo modo dotičnega naroda. Nekateri so imeli po tisoč rok, drugi le po sto glav; nekateri so imeli okrog vratu verižico spleteno iz sajnib živih kač; nekateri so bili oboroženi s / ščitom: nekateri^^^^^^^^ ^^^^^^ ^^^ t* . v , ,, 1 . .__i- izrodkt bolne domišljije prenapolnjena. Bogovi p so bili oblečeni v železne oklepe, drugi zopet so imeli . ' , J 1 * .... , , i*' ui: „„ .a ; .i«.,«- niso imeli le v nebesih mnogo opravka, mnrveč. 101 peroti kakor kerub: nekateri so nil 1 nevidni, drugi » , 1 ,, , ,. » j . , . , , . 1 ♦ vmešavali tudi v vse zadeve človekove. Povsod 1 so sr kazali vsega, se drugi 1*' svoj lir >>**t 11 .'kateri tO Nekateri narodi so bili tako revni, da so imeli 1 po enega boga. Fabriciranje bogov je bilo vendt tako lahko in material tako po ceni, da .je bilo tržild z bogovi običajno bogato založeno in neliesa s tAl so vsikdar pripravljeni darovati svoje življenje, da ohranijo življenje drugih. Z dalnogledi sledimo rešilnemu parniku. Zdajpazdaj ga vidimo vrhu valov, potem pa zopet zgine v globičini. Kedar nam zsrinc iz pred oči, sc nam nehote vriva misel, da smo ga videli zadnjikrat. čaka. Uporabljal bo vso spretnost in vse zvijače, ki si jih je pridobil 7 izkušnjami, in hotel se je vzdržati na površju, naj že padejo vsi drugi. Lepe noči bo prespal v parkih, na kakem tovornem vozu ali pa v praznih sodih ali zabojih; če bo pa dež ali mrzlo, pa bo prenočil v desetce'itnem prenočišču ali pa za tri cente v kaki pred veži. Obedoval br v rej ali oni ljudski kuhinji, pet centov za kosilo, in niti bora več, — da se ohrani vsaj dva ali tri mesece pri življenju; med tem časom pa se bo vendar našlo kako delo. Na snago, v kakoršni je živel poleti, bo seveda sedaj moral pozabiti; kajti nalezel se bo v prvem prenočišču vse polno mrčesa. V celem mestu ni bilo kraja, kjer bi si Po triurnem boju z orkanom se mogel umiti le obraz, izvzemsi čc gre k jezeru, — toda jezero bo tudi približa rešilni parnik do kakih kmalu zamrznilo. dvajset metrov podrtini. Zdaj Najpr* j je krenil v jeklamo in v tvornico za stroje, a zvedel je le sfrči s podrtine mala vrečica nato, da je njegovo mesto že davno zasedeno. Skrbno pa se je čuval, polnema s peskom in pritrjena na priti v bližino klavnic, f— zdaj je bil človek sam za-ae, kakor at je re- drobno vrvico, na kteri jc privc kel, in tak hoče tudi ostati, ter zaslužek edino z6-sc obdržati, kadar zana debela vrv. Rešilno možtvo d' :ii delo. Potem ae je pričelo dolgotrajno, mučno letanje okrog to- vjame vrečico in potegne vrvico varn in skladišč; vea dan je bil na nogah in tekal z enega konca mesta in vrv na parnik, in slednjo dobro v drug konec, a vedno ae je le prepričal, da ga je prehitelo deset ali" priveže na parniku. Na debeli vrvi sto dmgih. Pregledoval je tudi čaaopiae, toda aladkobeaednim agen- se zdaj prikaže prvi mornar in se PIVI ni i\ I«__!_•, _ 1 .1, ...•i i i • i- ' -i i \ imeli svoje prste vmes. v vseh zivijenskih odnosaiih bdi ljubosumni, drugi so "zeli na-ae človeško podoDo, j i A , <1 ru tri podobo labiuln, bik«, ali gnloba. - - vs" b,1° 110,1 "J,h,,v" -"»-nMlno kontrolo. N .6 J ljubili lepe hčere človekove. njeni — (vsi bi pravzaprav morali biti!) —, in dmge zopet so si ljudje predslnvljali kot stare samotarce je nun pod njihovo neposretuio Koniroio. Nekateri so bili'oiTe' bil" z", ''P^malenkostno. n«- Prevažno: vrabee,! je padel z drevesa, ali kroženje velikih svetovn teles. vse so z enako marnoetjo nadzirali ti mar) , , y xx vt i * • it vi in čuieči bogovi. Pogosto so prihajali s svojih n in mladeniče na vse večne čase. Nekateri so imeli ,. ' ' v . . otroke, in ti otroci so tudi postali bogovi in ljudje so h,"klh Pf™t«lov ' na zemljo^ da sporofajo m p jih r»vnotako častili kakor njih o?ete. Večina teh bogov so hlepeli po maščevanju, bili so divji, razuzdani veseljaki in veliki nevedneži. Ker so bili, kar se tiče pouka in znanja, odvisni od svojih duhovnikov, se njihovi skrajni nevednosti v raznih znanstvih ne smemo preveč čuditi! / Vsi ti bogovi niso poznali niti podobe sveta, katerega so baje vendar sami ustvarili, marveč so mislili. da je naša zemlja ravna ploskev. Nekateri so mislili, da morejo dan podaljšati na ta način, če usta-vijo za nekaj časa solnec na svoji poti, in da za-more glas tromb porušiti mestno obzidje, — in vsi so tako malo vedeli o pravem in resničnem bistvu stva-rij, da so ljudem, kateri so ustvarili nje same, za- bo* obiskal človeštvo s kugo in lakoto. Včasih povedali, da jih morajo ljnbiti. Nekateri so bili taki tl1(ii dovolil tujim narodom, da so jih odvedli tepci, da so si domišijevali, človek je v stanu vero- v «užnoat. njihove /ene in otroke pa prodal vati. kar hoče. ali kakor mu kdo zapove ali ga na- običajno pa se je maščeval .na ta način, da jUŠ uči. ter da je bogokletno in vredno večnega poeu- P°klal vse prvorojence. Duhovniki so pri tem vedi bljenja. če sc kdo d k voditi zdravi pameti in izkuš- storili svojo dolžnost, ne le da so natančno prorofc njam. Noben bog ne ve. kako je pravzaprav nastala vali vse te nadloge, marveč tudi da so ljudi poti naša mala okrogla zemlja. Vsi so bili grozno ne- prepričevali, da jim je "ljubi bog" poslal to ne