GLAS Tlw hurgwt Slovenian Duly in iL. T T— ?i . J - »— tee united states. lasi slovenskih delavcev r Ameriki. and legal Ho&Uy* 75,000 TEUTON: CHelsea 3—1242 No. 258. — Stev-258. Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Port Offlot »t Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. NE.W YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 4, 1936—SREDA, 4. NOVEMBRA 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV, PREDSEDNIK F. D. ROOSEVELT—PONOVNO IZVOLJEN CELO DRŽAVA PENNSYLVANIA, KI JE SLOVELA KOT NEPREMAGLJIVA TRDNJAVA REPUBLIKANCEV, JE V ROOSEVELTOVEM TABORU Ameriški narod je včeraj z ogromno večino po novno izvolil Roosevelta za predsednika Združenih držav. Obenem ž njim je bil ponovno izvoljen tudi podpredsednik John Nance Garner. Poročila o izidu volitev še niso popolna, toda na podlagi dosedanjih vesti moremo ugotoviti, da je predsednik Roosevelt dobil dosti večjo večino kot jo je dobil pred štirimi leti, ko je kandidiral proti Herbertu Hooveru. Njegova večina znaša baje 9 milijonov glasov. Opolnoči so republikanci še vedno upali, da se bo obrnila sreča na njihovo stran, v zgodnjih jutranjih urah so pa izgubili vse upanje. Zaenkrat se niti ne ve, če je zmagal Landon v svoji lastni državi — v Kansasu. Roosevelt si je osvojil gorenji del države New York, torej kraje, ki so veljali doslej za izrazito republikanske. Tudi država Pennsylvania, ki so jo smatrali Vsi za nepremagljivo republikansko trdnjavo, je v Rooseveltovem taboru. Južne države so volile za Roosevelta, istota'ko tuai Illinois, Ohio, Indiana in Calif orni ja. Kolikor je doslej znano, so le države Vermont, Maine in New Hampshire ostale zvefcte republikanski zastavi. — Glede držav Massachusetts in Rhode Island se še ne ve, dočim se je država Connecticut izrekla za Roosevelta. Sodeč po poročilih, ki so datepela do polnoči, je bil newyorski governer Lehman ponovno izvoljen. Republikanci so se zanašali na industrijalna središča, toda tudi tam je spregovorilo delavstvo svojo besedo in volilo Roosevelta. Listi "Chicago NewW\ ki ga izdaja republikanski podpredsedniškr kandidat Knox, "Kansas City Star'*, ki je bil z vso vnemo za Landona, in Hear-stov '^American", ki je napovedal Rooseveltu borbo na nož, so morali v zgodnjih jutranjih urah priznati, da je zmagal Roosevelt z veliko večino. Predsednik Rodsevelt je sinoči ob enajstih zvečer izjavil v svojem domu v Hyde Park, N. Y.: — Zdi se mi, da bomo izvojevali eno največjih zmag v zgodovini Združenih držav.. Ko je bilo v velikih mestih oddanih veliko število glasov za New Deal, so republikanci upali, da jim bodo farmski okraji prinesli kaj več sreče, pa so se varali. Število glasov, ki jih je dobil Coughlinov kandidat Lemke, je tako malenkostno, da sploh ne pride vpoštev. Značilno je, da so v mestu New Yorku dobili komunisti več glasov nego socijalisti. 2e zgodaj zvečer je bilo jasno, da bodo dobili demokrat je V zveznem senatu veliko večino. Isto-tako tudi v poslanski zbornici. Se nikdar ni bilo v zgodovini ameriškega naroča za volitve tako velikega zanimanja kakor včeraj in še nikdar ni bila udeležba pri volitvah tako velika. V državi Connecticut je naprimer volilo devetdeset odstotkov volilcev. V državi New York je bilo pa oddanih nad šest milijonov glasov. . V splošnem so se volitve mirno za vršile. Poročila o nemirih so dospela le iz par krajev. V Kentucky je bil obstreljen neki volilni uradnik, v nekem okrajU^v New Mexico je pa morala milica stra-žiti volišče. V državi New Jersey je bilo aretiranih 65 WPA delavcev, v V splošnem so se pa vc^-ilci uzorno obnašali. VROČI BOJI SPREMLJAJO PRODIRANJE PROTI MADRIDU FRANKLIN D. ROOSEVELT—ZMAGOVALEC MORNARIŠKA STAVKANA OBEH OBALAH Mornarji drže vse parni-ke na zapadni obali. —-Pozvali so svoje tovariše na vzhodu, da se jim pridružijo. PODROBNOSTI 0 VOLITVAH bombe. Iz predora pa odgovarjajo zajeti vladni vojaki s streli. Dasi se nahaja vlak v predoru že dva tedna, so vojaki še živi, ker je zelo čudno, ker jim mora primanjkovati žive-ža, zlasti pa vode. Ker je tir na obeh straneh predora razdejan, se z vlakom ne morejo odpeljati. Rešiti se morejo samo s tem, da se z orožjem prebijejo skozi sovražno črto. Izvoljenih je bilo 35 senatorjev in 432 kon-gresnikov. — 55 milijonov volilcev se je registriralo. MADRID, Španska 3. nov.—-Na več krajih okoli Madrida se vrše zelo vroči boji, zlasti južno od glavnega mesta. Fašisti so iz Valdemoro izvedli močan napad proti Pinto in so prisilili republikance, da so se umaknili iz Pinta. Vlac£ ne čete so se morale tudi u-makniti pri Fuenlabradi, 9 milj od Madrida. Uporniki tudi pritiskajo iz Parle, 11 milj od glavnega mesta, in njihov cilj je mesto Ge-tafe, kjer se nahaja vladno letališče. Pri bombardiranju Madrida iz zraka so bile ubite tri osebe. Vladni letalci so bombardirali vlak, ki je vozil fašiste iz Talavera de la Reina. Pozneje so isti vladni letalci zapazili uporniško letališče južno od Salamanke, kjer je bilo 6 han-garov in pet zasledovalnih ae-roplanov. Njihove bombe so na letališču napravile veliko škodo. Drugi oddelek vladnih letalcev je bombardiral fašistično letališče v Escaloni ter napadel fašiste, ki so odhajali na fronto pri Aranjuezu. List "Claridad", ki je glasilo ministrskega predsednika Francisco Largo Caballero, poživlja vojake k disciplini. "Poglavitna vojaška določba je disciplina in slepa pokorščina do častnikov,'' pravi Clari-dad. "Brez discipline in po- korščine ni armade, kakor tudiinov _ Narodna uni a za soei m mogoča zmaga nad spvraz- jaInQ pravižnost> fci j; W,(>in je MUSSOLINI SE ZAVZEMA ZA OBOROŽEN MIR Musbolini je pozval Anglijo in Francijo, da se pridružite nemško - italijanskemu sporazumu. "Mir za vojno za vse.' vse » ' pomeni MILAN, Italija, 3. nov. — Benito Mussolini je razgnal vse upanje na razorožitev in na kolektivno varnost ter je mesto JEKLARSKIM BARONOM BO- tega predlagal za Evropo "ob- SAN FRANCISCO, Cal., 3. novembra. — Mornarji, ki so zastavkalii na zapadni obali, so izdali blokadno povelje za vse Združene države. Mornarji na zapadu so dobili povelje, da'stavkajo na vseh parni'kih, kjerkoli se nahajajo, lasun na ladjah, ki so na potu iz Honolulu proti pristanišču. Zvezna mornariška komisija je bila prisiljena preložiti zasliševanje, ker so mornariške unije odkorakale s seje. Ko je "predsednik zvezne mornariške komisije admiral Harry G-. Hamlet pozval sejo 'k redu in je hotel pričeti zasliševanje, so mornariške unije, njim na čelu Sailors' Union of the Pacific, odkorakale iz dvorane. •Število stavkujočih mornarjev v vseh ameriških pristaniščih se ceni na 40,000. Na pacifiški obali počiva okoli 45 ladij, na atlantski obal pa okoii 100 večjih parnikov. PHILADELPHIA, Pa., 3 novembra. — Ko je župan S. Davis Wilson raizglasil mornariško stavko za protipostavno, je bdlo aretiranih 7 piketov. — Župan je ukazal, da je aretiran vsakdo, ki bi oviral "svoboden potek trgovine". WASHINGTON, D. C-, 3. novembra. — Ameriška vojna mornarica je pripravljena, da Pri včerajšnjih volitvah so bili izvoljeni: predsednik in podpredsednik Združenih držav; 35 zveznih senatorjev ;432 kongresnikov; 33 governerjev in cela armada nižjih državnih uradnikov. V eni državi, namreč v državi Maine, ni bilo včeraj volitev za kongres. V Maine so bile tozadevne volitve že meseca septembra. Takrat so bili izvoljni trije kongresniki in en senator. Vsega skupaj se je registriralo nekaj nad 55,000,000 volilcev—osem milijonov v^bč kot leta 1932. Volitev se je udeležilo približno oseminštirideset milijonov državljanov in državljank. Volilnih okrajev je 122,464. Pri volitvah je bilo zaposlenih 612,000 volilnih uradnikov, klerkov, števcev glasov itd. Obe veliki stranki sta potrošili v kampanjske s vrhe nad 13 milijonov dolarjev. DO STOPILI NA PRSTE PITSBURGH, Pa., 2. nov. — Demokratski zvezni senator Gufey iz Pennsylvanije je rekel včeraj, da bodo kazensko zasledovani vsi tisti delodajalci, ki so skušali ustrahovati delavce in jih napotiti, da bi volili proti svojemu prepričanju. V plačilne zalepke so jim vtikali listke, na katerih so namigava-li, da bo postava za socijalno varnost usodepolna zapje, ker bodo morali plačevati gotov odstotek svoje plače v tozadevni sklad. S tem so jih skušali indi-rektno prisiliti, da bi oddali glas za Landona. Posebno so se ^odlikovali" pri tem premo govni in jeklarski baroni. KOLIKO JE POTROŠIL REV, COUGHUN WASHINGTON, D. C., 2. pošlje na parnike na zapadni c'bali svoje mornarje, ako se izkaže, da je pomorska trgovina ogrožena. Poveljnik bojne mornarice admiral William H. McHenry Standley pa je rekel, da bodo mornarji prevzeli /trgovske ladje samo na odredbo predsednika Roosevelta, ki je vrhovni poveljnik bojne mornarice. nikom, kateremu sedaj stojimo nasproti. Naj si to dobro zapomnijo delavci, ki se bore proti fašistični nevarnosti. Brez discipline in pokorščine do častnikov bomo premagani. "Celo sovjetska Rusija ni zmagala, dokler ni organizirala disciplinirane armade — in to šele tedaj, kadar je bila uvedena smrtna kazen." i MADRID, Španska, 3. nov.— Uporniški"letalci so bombardirali mirno madridsko predmestje Leganes. Vladni proti zračni topovi pa so aeroplane kmalu pregnali. NAVALCARNERO, Španska, 3. nov. — General Jose Varela, ki je pretekli teden prodiral proti Madridu od jugozapada in od zapada, poveljuje sedaj oddelku, ki je samO še 11 milj od Madrida. Navzlic hudemu republikanskemu artilerijskemu ognju je njegova infanterija prodirala proti Mostoles, prejšnji dan pa je zavzel Branete, kjer je bilo ubitih 500 vladnih vojakov. Mostoles leži samo 10 milj ju-gozapadno od glavnega mesta. Neuspešen protinapad pri Parli je republikance veljal 300 mrtvih. ESCORT ATi, Španska, 3. nov. Ko je oklopni vlak z oddelkom republikanskih vojakov vozil skozi. predor pri Robledo v Guadarrama pogorju, so ga u-porniki, ko je prihajal iz predora, sprejeli s strojnicami. Obenem pa so zastražili dragi konec predora in razdejali železniški tir.. Fašisti od časa do časa streljajo v predor in mečejo tudi Faither C. Coughlin, je imela $605,810 dohodkov, v predsedniški kampanji je pa potrošila $587,832. SNEG V UTAH. IDAHO IN WYOMING SALT LAKE CITY, Utah, 2. -novembra. — V severnem delu države Utah, jugovzhodnim delu Idaho in zapadnem delu Wyominga je padlo danes dvanajst inčev snega. Po-selbno močno je "snežilo v kotlini velikega Slanega jezera. POZABLJENA OBLETNICA LONDON, Anglija, 2. nov. —' UradniM tukajšnjega abesin-skega poslaet na-rastla, ker je prvi lord angleške admiral i tete sir Samuel Simon potoval po Sredoizemskeim morju in je po svojem povrat-ku naznanil, da bo Anglija svoje brodovje v Sredozemskem morju povečala, da bo imela odprto >pot skoai Sueški kanal. Italijansko časopisje je Simona dolžilo, da je na svojem potovanju mno^o delal na to, da utrdi mornariški dogovor med Anglijo, Grško, Turčijo in Jugoslavijo proti Italiji. Ravno tako tudi italijansko časopisje trdi, da je imelo potovanje angleškega kralja Edvarda VUL v Sredozemskem in EgejsVem morju političen namen. Italija je zgradila hitre križarke in druge majhne bojne ladje ter submarine, in med abesinsko krizo je angleška admi-raliteta prianala, da Anglija nima ladij, ki bi bile kos italijanskim.bojnim ladjam. Ob proslavi petdeset letnice Kipa svobode je »predsednik Boosevelt imel znamenit iri zgodovinsko izredno pomemben govor ob vznožju slavnega kipa v newyotfski luki, ki je od svojega obstoja pozdravil prihod tolikih miljonov priseljencev v Novi svet. V tem govoru je predsednik poveličal priseljence — nekdanje in današnje — s tako vzvišenimi besedami, da bi bilo umestno, da se jih priseljenci, njihovi otroci in potomci spominjajo za večne čase. Rekel je med drugim: "Pri poučevanju naše zgodovine se iri nikoli poudarjalo dejstvo, da pretežna večina onih, ki so prišli iz narodov Starega sveta na našo ameriško obal, ni obstajala iz zanikr-nežev, bojazljivcev in propa-lic. Oni so bili možje in ženske, ki so imeli skrajni pogum lotiti se življenske borbe na lastno roko, zapustiti svoj jezik in sorodnike — začeti od spodaj brez protekcije, brez denarja in brez znanja življenja v ja'ko mladi civilizaciji.*' . . Prišli so k nam govoreči mnogo jezikov — ali eno edino govorico, veseljno govorico človeškega hrepenenja." "Kako dobro so bile njihove nade vpravičene, dokazuje uspeli, ki so ga dosegli. Oni niso lo našli svobodo v Novem svetu, namreč potom svoje delavnosti in udanosti so svobodo Novega sveta napravili varnejšo, bogatejšo, bolj dalekosežno, sposobnejšo za razvoj.' * "Nas veseli misel, da oni, ki so zapustili svojo rojstno domovino, da pridejo k nam, smejo tukaj še vedno ohraniti ljubezen do nekaterih stvari, ki so jih zapustili za seboj — starih običajev, starega jezika, »starih prijateljev. Gledajoč v bodočnost, so se modro odločili, naj njihovi otroci živijo v novem jeziku in v novih običajih tega novega naroda. To je resnica, pa naj so njihovi prišli pred osmimi generacijami, ali le pred eno.'* "Zavest, da smo vsi spojeni skupaj bolj po na d i v skupno bodočnost, kot po češčenju skupne preteklosti, nam je pomagala ustvariti na tem kontinentu enoto, kakršni ni para na svetu v enakem ozemlju ali prebivalstvu ..." Enake plemenite mi-sli je predsednik izrazil isti popoldan ob položitvi temeljnega kamna skupine cenenih stanovanjskih hiš, ki se zgradijo s pomočjo federalnega denarja ar Peter Zgaga VOL/ILtNA KAMPANJA V svrlio znižanja stroško\ vam .nf treba opustiti zanimivih obedov.*Uporabljajte pri kulii več MLEKA! Mleko je danes eno najcenejših živil. Razsodne ženske spoznavajo na koliko sto načinov se ga da uporabiti za napravo bolj okusnih in bolj redilnih obedov. BREZPLAČNO! Zcutimiva knjižica navodil "Milk Dishes for ^lodern Cooks". Xad sto navodil. Samo pošljite dopisnico z vašim Imenom in naslovom na: Bureau of JMilk Publicity. Albany. s * K V> f r Vi THE STATE OF NE W Y O R K je zaključena, in ko bo dobil prijatelj Jože te vrstice v roko, da jih s pomočjo linotypa prelije v svinčene črke, bo ameriška javnost že vedela, kdo bo novi predsednik Združenih dr*, žav. Volilna kampanja je bila dol* ga, strastna in v mnogih oziriU tudi nesramna do skrajnosti. Soeijali^ti, komunisti in demokrat je so se še najbolj pošte no borili, dočim so republikanci odprli vse vire natolcevanja in gnojnice, da ž njo oblatijo demokratskega predsedniškega kandidata Roosevelta. Očitali so mu zapravljivost, nesmiselno razmetavanje de- sredi sekcije v Brooklynu, kjer živijo priseljenci. Proslavil je priseljence kot element, ki je najbolj udan ameriški svobodi in vzkliknil:11 Oni (priseljenci) niso bili nik'dar polovičarski Amerikanci . . . Meni se dostikrat zdi, da so novi državljani v marsikaterem pogledu boljše izpolnili svojo dolžnost napram nam, kot mi napram njim.*' Sredi gonje raznih reakcio-jonarnili elementov proti ino-aemcem in tujerodcem, je vzpodbujevalno slišati take besede iz ust našega velikega predsednika, F. D. Roosevelta. ZABLODA MLADEGA PASTIRJA Naši v Ameriki z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu vcasi precejšnje zamude 4 pri dostavi j en ju den£rriih pošilfatev, * opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lakko jamčimo, da bodo posiljatve t>rav6Časn:> ' te. SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travel 216 WEST 18th STREET Bureau) NEW YORK, V Benton, Pa., je umrl Lu-dovik Bogataj, star 39 let in rojen v Dobračevi vasi pri Logatcu. V Ameriki je bil 23 let in bil je vojak ameriške armade med svetovno vojno. ★ V torek 20. okt. se je podal Raymond Mervar s tremi prijatelji na avtomobilsko turo v Miami, Fla. V nedeljo zjutraj je njegov oče John Mervar dobil brzojav, da je srčna kap zadela njegovega sina. Pokojni je bil star 24 let in rojen v Clevelandu. * Vincent Salmič je bil v Clevelandu obtožen od velike porote uboja. Salmič je dne 2. avgusta vozil avto in zadel z avtomobilom v brzojavni drog, kar je povzročilo smrt Jos. Turšiča, ki se je vozil s Salmi-Čem. Tu.di Salmič. sam je tedaj dobil težke poškodbe. MARIBOR, 20. okt. — Maribor je pod vtisom grozne ža-loigre, ki -se je odigrala sinoči okoli 19. ure v hlevu v Bezeni pri Rušah. Tam so našli zverinsko razmesarjeno ugledno posestnico Marijo Robičevo v mlaki krvi, na bližnjem tramu pa obešenega 17-letnega pastirja Rrnesta Hostingerja. Pri Mariji Rob i če v i v Bezeni je bil v službi 17-letni pastir Kmest Hostinger. Robičeva je bila ž njim zadovoljna. V zadnjem času pa se je Ro-bičevi zdelo obnašanje pastirja Hostingerja nekoliko čudno. O tem se je prepričala zlasti preteklo nedeljo, ko se je podala v Studence, kjer je kupila neko hišo za 40,000 Din. Te je bila dvignila pri neki posojilnici z namenom, da si kupi hišo v bližini Maribora in da bi na ta način imel njen mož, ki je u služben v mariborskih železniških delavnicah, bližje v službo. Za dvig tega zneska je vedel tudi pastir Hostinger. Odsotnost Marije Robičeve v nedeljo popoldne je pastir, ki ga je prevzel pohlep po denarju, izrabil za to, da je prebrskal vse predale* Marije Robičeve. Četudi pa je Ernest Hostinger hotel zabrisati vsako sled za tem, da je stikal po omarah, je vendarle Marija Roliičeva ob vrnitvi iz Studencev v Bezeno takoj opazila, da nekaj v njeni sobi ni v redu. Ko je poizvedovala, kdo je bil za časa nje- OGLAŠUJTE Y "CKAS NASftPA" DENARNE POSILJATVE Denarna nakkzila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. , V JUGOSLAVIJO Ža $ 2JJ5 ..............„„... Din. 10C % 5.00 .................... (Mil. 200 S 7.20 .................... Din. 300 $11.70 .................... Din. 500 $23.00 ................... Din. 1000 $45.00 ................. I>in. 2000. V ITALIJO Za $ 6.50 .................... Ur 100 $ 12.25 .....................Lir 200 $ 30.00 ...i................ Lir 500 $ 57.00 .................... Lir 1000 $112.50 .................... Ur 2000 $167.50 .................... Lir 3000 ■ -J" '-'........ t w .—v.f -f ...j- ... ■ • K MM S K CENE 89DAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI H ORI ALI DOLI Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo i« boljše pogoje. IZPLAČILA V AMEfclŠKIH DOLARJIH Za Izplaaio 5.— morate poslati_________ $10.— H " _______ $15— » " _________ $40— $50— ...$10.85 $16-- J4L* Prejemnik dobi v ttarefn kraju lspleaic "v dolarjih. • f», • tfUJfJA NAKAZILA (ZVRŠUJfcMO PO CAR1.K LETTER ZA PRI-- BTO4BWO' $W. - 1 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *tlla* Naroda" SI« WEST 18th i n • ■ ii. m ne odsotnosti v sobi, je doznala od domačinov, da je bil to samo Ernest Hostinger. Ta je gotovo čutil krivdo, ker ga v nedeljo zvečer in v ponedeljek do večera ni bilo na spregled. Nenadno pa se je pojavil sinoči okoli pol 18. Marija Ro-bičeva se je bila podala v hlev, da pomolze krave. To je delala saina vsak večer. Ko je stopila v klet je, kakor kažejo okoliščine, našla tamkaj pastirja Hostingerja in ga najbrže* pokarala in prijela, kaj je stikal in brskal po njenih jneda-lih. Sklepati je mogoče, da je Hostinger vsako krivdo tajil, nakar je sel v kuhinjo južinat. Ko je odjužinal, je vzel s seboj nož, s katerim je rezal kruh, ter se podal proti hlevu. Tamkaj je naišel Robičevo pri molžnjr in jo je od zadaj udaril s sekiro, ki jo je imel pripravljeno v hlevu za zločin. Od zadaj je zamahnil proti Robičevi s toliko silo po glavi, da ji je razbfl glavo, iz katere so pljusknili možgani. Nato ji je, kakor je dognala preiskava, strgal obleko ^ telesa, ji razmesaril prsi; nato pa jo spolno izrabil. Po tem grozotnem spozabljenju je zgrabil nož, s katerim si je po pripovedovanju domačinov rezal kruh pri južini, ga zasadil v grlo pokojne Robičeve in ji narja, komunistična nagnenja stremljenje po diktatorstvu in sploh vse lastnosti, ki so že po iiaturi odvratne povprečnemu Američanu. "Father" Coughlin ga je bil nagnal a *4 lažnjivcem*'. Pozneje se je prav po licemer-sko skesal tega svojega greha, in Roosevelt mu ga je odpusti!. Greh je mogoče odpustiti j izbrisati se ga pa ne da. Kapitalistom je Roosevelt presedal ker jim je sproti križal nepoštene račune ter se dosledno zavzemal za tvorce vsega ameriškega bogastva in blagostanja — za delavce in farmer je. Gospodarji so skušali delavce ustrahovati s tem, da so jim po ovinkih (v mnogih slučajih pa tudi naravnost) pretili z odpustom oziroma so jih hinavsko opozarjali na nevarne posledice ponovne Roosevelto-ve izvolitve. Da, ponovna izvolitev Roo-sevel-ta je res velika nevarnost — toda ne za delavce in far-merje, pač pa za tiste ki delavcem in farmer jem gospodarijo i,n vladajo. Na pobudo časopisnega de .spota Hearsta je bil*"imenovan za republikanskega kandidata kansaški governer Land on. o katerem ni do poletne konvencije v Clevelandu živa duša izven Kansasa ničesar drugega slišala kot da je s pomočjo zveznega denarja nekako uravnovesil država proračuna, zapiral šole, -krčil učiteljem plače ter pošiljal državno milico proti štrajkarjem. Takega človeka so hoteli i-meti kapitalisti v Beli hiši, da bi jim tako ustrezal kot so jim ustrezali vsi predsedniki izza Wilsona do Roosevelta.' V Beli hiši so hoteli imeti žogo, s kateri bi se lahko žogali po mili voji—kot so se žogali f> Hard ingom. Coolidgeom in Hoove rom. Le samostojnega človeka ne, le Roosevelta ne. Po mojem skromnem mnenju je dosegla umazana republikanska kampanja svoj višek v nekem, državljanom italijanske narodnosti namenjenem oglasu, ki je bil v ponedeljek objavljen v italijanščini na celi strani velikega newyoiskega kaipitalLstič>nega dnevnika. Zgoraj je bila slika uboge i- razparal truplo od grla do spo- talijanske ženice, lovila. Nato je Hostinger za- T^fo pri hlev od znotraj ter se v hle^ vu obesil na že pripravljeni vrvi. - 1 n H i Važno u*i t i za Kdor .je namenjen potovati v stari kraj ali- dobiti koga od tam, je potrebno, da je pon^en v vseh'stvareh.. Vsled našo dolgoletne Bkuinje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. IVJi preskrbimo vse, bodisi prošnjo za povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, za najmanjše stroška *" • ■ - n- -t* ' ~ Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker p redno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. .... ■ ..t, ... i > r .. t. •*• pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste počeni in udobno potovali. ŠLOvfcpiic Publishing company (Travel Bureau) 216 Wist 18th Street New York, N. Y. .-fv; M i-tom-t ki snema s prsta poročni prstan, da ga daruje Mussoliniju za uspešno za-vršenje roparskega pohoda v Abesinijo, spodaj je bil pa napis: — Volilci italijanske narodnosti, volite Landoiia. j Glasuj te proti Roosevelta/ kajti Rooseveltova administracija jc skušala izstradati italijanski narod! Res je, da v vsaki volilni kampanji odkaže že vsaj enn stranka laži .najčistnejše mesto, le malokdaj je t>ila pa neresnica tako zelo očividna, kakor je bila v tem primeru. Rooseveltova administracija je skušala s svojo politiko nevtralnosti izstradati italijanski narod ... O, seveda. Italijanom bi bilo povšeči, če bi washingtonska administracija odobrila Musso-Tihijevo razbojništvo i,n ga podprla z dolarji, municijo, topovi, tanki in letali. In če bi mu prav Slaba predla — tudi z vo jaštvom. Rooseveltova administracija ni izpolnila teh Mussolini je vi h želja. Če bi pa sedel v Beli hiši mož iz vrst republikancev, kdo ve, kaj bi se izgodilo? Najmogočnejši stebri repiibli kanske stranke so namreč: — Morgan i in Da Pont i. Morgani, ki omogočajo vojne z denarjem, in DtdPbnti, Id jib omogoča o z municijo in orožjem- New York, Wednesday, November 4, 1936 THE LARGEST SIfiVENE PAJLY IN UJ?M PREVZELI SMO PREOSTALE LETNIKE "ČASA" R. JACQUES: Medtem ko sem preudarjai, koliko časa bo kamela še pila, da si bo napolnila svojo shrani bo za vodo na pot v Saharo, je visoko dvignila glavo in vrat je bo kak tram, in je odšla od Nila. Ne da bi počakala svojih priganjačev, je šla dalje od reke. Šel sem za njo. Obšla je vas iSihik. Ko je bila nekako za petdeset Korakov izven vasi, jo je priganjač, majhen Arabec v umazanem burnusu udaril s palico po kolenih in je nekaj spregovoril. In žival se je ulegla, a Arabec se je vrnil v vas. Tu je bila savana (travnik) vsa požgana, daleč naokoli gola in izsušena in zemlja je ime- | la prav tako kocinasto, rumen-kasto-sivo barvo ko dlaka kamele. Kamela je ležala ko kak obokan svod. A ta svod je iztegnil glavo ko na pozor! da iee naprej. To je bilo smešno in zaeno strahotno, ker je bilo videti, ko da se izteza iz oboka j živa cev in to sem liotel fotografirati. Sel sem krog živali, J ker sem liotel fotografirati gin ' vo od spredaj, o-n o j veliko, jajčasto oko, ki me je z neskončnim dostojanstvom hladno motrilo. Gobec je bil nekoliko v stran potisnjen, strmo v nebo zapičen. Glava na vratu ko na stebru in v njej tisto edino oko, ker drugega očesa nisem mogel videti. Nič več se nisem zmenil za a parat, tudi nisem vedel ali sem že pritisnil al sem to pozabil; pocenil sem na vroči pesek in jjeni gledal. Sonce je tako navpično sijalo z viška, da je vrhnja veka tvorila široko črto sence mimo uhlja do čeljusti. Obrabljene, že napol strohnele vrvi so v več vozlih oklepale OKO KAMELE smrček in potekale zadaj za u-hlji spet na vrat Kratka dlaka se je zdela ko obrabljena krta-1 ča, brez prave barve, ščetina-sta, vsa v krastah zaradi prahu. Mršava koža je v dveh krpah visela na vratu. In tu je stalo oko, ki sem zri vanj, stalo je v samoti brez uieja. v ozračju ■brez vonja naše zemlje, v luči, ki je, čeprav je bila tako temna, vendarle po žarkosti in daljnosti zasenčila luč sonca. Koprena daljne otožnosti ga je prekrivala ko poprh. Koj sva se molče menila. Neizčrpna otožnost po tedne trajajoči osaumelosti in okore lost in neizprosnost večne hoje po potih brez pota, po pesku in vročini, v lakoti in žeji... Bežno iskanje obzorja puščave, kje je -kaka palma, znak prijaznejšega sveta, odrešilnega cilja.. . Večna hoja za smrtjo brez sence v žgočem ognju sonca, pekoče žeje, v uočeh. ko je lačno rjovenje dva povzročilo, da se je celo ta stara, vsa zlepljena, vsa stepena. vsa po spanju stremeča dlaka na jezila.. . Vdano, požrtvovalno službovu nje živali pri človeku, že tisočletja dolgo.. . In ta nevednost, čemu vse to, zakaj, odkod... Kam>... In to: navzlic vsemu — sprejeti vse nase in potrpeti. . . O vsem tem sva se molče in podzavestno razgovarjala, midva, to tako ueumljivo, brezmejno čisto iu resno' roko in jaz. v soncu Kordofana na izsušeno zemljo potlačeni človek, ki je pristopil k živali, da bi jo fotografiral in za aparatom zasledoval. Čepel sem brez moči spričo skrivnosti, ki se je z njo zrcalilo vseinirje v očesu živali. Mahoma je bil priganjač spet tu. Zame se niti zmenil ni. Spet je udaril s palico. Kamela je pokazala zmedeno stoječe škr-bine zob v gobcu in je izkrikni-la glas, ki je bil poln hudobne jeze. Ali je \* vreščeči si!i tega glasu krikjnilo ogorčenje in dolgo zadržana obtožba? Dvignila se je in oba sta se naglo oddaljila. Gledal sem za njo, kako je odnašal svoje mogočno telo z gabi neskončnostih ztnakov. 4 4 Oče potrpljenja,1' kako r pravi A rabec kameli, se ni obr-nila, čeprav sem mislil, da se bo. Pokorno je sledila ušivcu, ki je bil njen gospodar jn ki jo je i-zralbljal. Ali se je zavedla smisla, globine, čarobnosti in uganke svojega očesa, s kate rim je tako vplivala na človeka, ki je ostal sam v pustinj-skeiii pesku? ČE POŠTAR IGRA DE TEKTIVA Na .Češkoslovaškem je te dni zbudila mnogo, pozornosti aretacija filmskega igralca Maxa Schipperja. Seliipper se je pred kratkim poročil s hčerko nekega hotelirja v Karlovih Varvh. Te dni je hotel njegov tast z avtomobilom na neko nogometno tekmo v Prago. Po j)oti je avto odpovtdal in ni hotel voziti naprej. Tedaj je hotelir telefoniral svojemu zetu v Prago, naj pride po njega in 11 je- irovo zono Seliipper jo sprejel poročilo in je tasta ter taščo prepeljal v Prago. Ko se je tekma končala, ju je peljal nazaj v Karlove Vare. Na povratku domov se je potem ustavil v mestecu, ker je tastov avto odpovedal službo, kupil je ra-zglednico in napisal pozdrav v Karlove Vare. Razglednica je predstavljala trg in kraj, kjer se je bil tastov avto ustavil. Tu je iirra-lec napravil križ s puščico, spodaj pa je šaljivo napisal: Tu je nekaj umrlo. Poštar tega malega mesta je imel menda mnogo časa, pa je pregledoval korespondenco, ki bi jo moral odposlati, in ga je Seliipper jeva razglednica takoi zbodla v oči. Besede: Tu je nekaj umrlo — so ga napolnile z zavestjo, da se skriva za njim' kakšen 5=tražorž je bil v materini navzočnosti nekoliko v zadregi. Ra-zun pri zajtrku, je .bil vedno v skupni družbi z materjo in Gito. Gita je to bridko občutila, četudi ni povedala. Čutila je, da se ji ne bo nikdar posrečilo, da bi Džorževo mater pridobila za se»be. Ravno nasprotno se ji je dozdevalo, da jo mati tmatra za napo t je in vsiljivko. Da je mogla z Džoržem nemoteno govoriti, se je Gita navadila, da mu je šla zvečer vedno naproti, kadar je prihajal domov. Tedaj sta prav počasi hodila po ulicah in sta se med ljudskimi množicami čutila srečna. V trdni zavesti, da imata eden drugega, sta veselo hodila proti domu. In Džorž je, bil ponosen, ako je kak občudovalen pogled padel na Gito. : Nek poseben čar je kipel iz Gite in je omamljal Džorža. Ko je snubil priprosto in skromno učiteljico, ni slutil, v kako očarljivo ženo se bo razvila. Ognjevitost njenega bitja, katero je dušila šola, je p rišla sedaj do svoje veljave. Iijnbil jo je z brezmejno iskrenostjo in se je čutil v njeni posesti neizmerno srečnega. V globini njene duše je našel zaklade, da so njegove ob-čudovalne oči skoro oslepele. Čez dan je bila Gita tiha in sama s seboj; imela je mnogo prostega časa. Njena tašča je bila proti njej molčeča, ako že ni sitnarila za kako malenkost. Gita pa je storila vse, da je ž njo živela v miru, in je molče spravila marsikatero žalitev. I>žoržu ni nikdar potožila, ker je vedela, da bi vsled tega mnogo bolj trpel kot sama in ker ga ni hotela dovesti do spora z materjo. In Džorž je mislil, da vlada med materjo m zeno popolno prijazno razmerje. Ker bi morala biti Gita marsikatero uro brez vsakega dela, si je nekega dne vzela papir, pero in črnilo in je pričela pisati svoja razmišljevanja. Od svoje zaroke ni nikdar prišla do tega. Toda sedaj jo je zopet gnalo, da je pisala pravljice. ^ Ponajveč je sedela v malem salonu, kamor je tašča le malokdaj prihajala. Nekega dne pa pride tako naglo, da je vri to presenetila pri pisanju. "Kaj pa delaš?'* jo zoprno vpraša. Gito v zadregi polije rdečica. "O, samo malo se vadim, da vtsega ne pozabim, kar sem se učila." Gospa Feldman nezadovoljno zmaje z glavo. -i "Veš kaj, s takimi nepotrebnimi učenostmi se ti pa- vendar ni treba več ukvarjati. Saj nima več nobenega pomena, J.o ti prinaša samo nespametne misli.'* Gita se smeje. "Mali, ako se učim, morem postati samo še boly pametna ne pa bolj neumna." " ^ ' ^ *'Pa 46111 bo1^ zmešana. Malo prenapeta si vendarle. Iu prišla sem ravno zato, da enkrat s teboj resno govorim " Gita poispravi pisanje in ponudi stari gospej stol "Samo sedi, mati." Ko sede, gospa Feldman vzdihne. Tlfl "Po?lušai me, Gita. Vedno sem ti hotela že povedati, da na Dzorza prav mč dobro ne vplivaš.' ' Gita jd "prestrašena pogleda. % -**Jaz neumno s likanje in umetnost'' Mlada zena resno pogleda v temni obraz stare žene v, „ ^aJcaj prav*s, da je vse to neumno ? Zakai se temu »p 3T Prf T? »-rž je v vsem svojem mišijen/uTn ? POle* tega * 411(11 z^lo nadarjen. Zelo bi bilo škoda, ako bi v njem vse to zamrlo." ^ t0 f neu.mnost> si oba domišljujeta. In ne glede na vse to - je vendarle prepozno." />aKaj 7 Stara žena se zanieljivo zasmeje. "Ker je sedaj oženjen." "Ali misliš, da je to zanj kaka zapreka!" za nTinraV<£it0™" S''da-i ima SHmo en° dolžnost, da skrbi J m - J ST tnJe - i" ^idva še moreta dobiti dni Ako hi h-r ,^PO