^MOjSla DNEVNIK '3. Mja^i v Tre,u
5SSS?-SSaSSSS
26 "ovem-r* r?l3„.v vas' Zakriž U	'Mmnožen
Ps-JSss
1944 d* , ^tembra 1945 v
ssrsrvs
5£.watt
primorski
A	dnevni
O' ” O" -
o ~0
o =•
ro
i>
o
TI
ni
Tj
o
tO
77-
m
d
z:
?_.
2>
~
iz
c_
r-~i
hč:
Z
r—:
O
3>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 189 (11.605)
Trst, sobota, 13. avgusta
559
linije)
03 1
Ul >723
Ul
■h-
j>
3>
O-
O
o
o
ro
o
Polanska zbornica izglasovala zaupnico petstrankarski vladi
Craxijeva replika v poslanski zbornici v znamenju ostre polemike do KPI
Niti v repliki nič o Slovencih - Fontanari poudaril potrebo po globalni zaščiti za slovensko manjšino
Ninovi (KPI)
Predsednik
Protimafijske
Emisije Rim _
»ikon, vn„U°g0V0r med predsed-sedjuCri Stllafa Cossigo in pred-ttjevo Atenske zbornice Jot-0»iinista	imenovanje ko-
lega ^“dona Alinovija za note k0fflj?.dsed,lika parlamentar-?ad*or„j',e’. katw naloga je, da »oj Dl. ,zvajanje zakona za ^nu>tiro|vclafiii' v njej je tudi Lsk| senator Fontanari.
Ti 80 P°trdili demokri-nicc, krme a Anselmi za predsed-v'» lož« po'le’ ki proučuje zade-Rjeviin . ,m k' R"9 sedaj z Gel-^Pora ti!0, gom iz ženevskega *a’ da h- e a morda nek;ij več de-povej. U®°*°vila tudi morebit-
RIM — Craxijeva vlada je prejela zaupnico v poslanski zbornici. Za zaupnico je glasovalo 361 poslancev KD, PSI, PSDI, PRI in PLI ter SVP in UV, proti pa 243 poslancev KPI, PDUP, DP, MSI, Lige Venete in Sardinske akcijske stranke; radikalci se niso udeležili glasovanja, ker so sami predstavili dolgo resolucijo, s katero so hoteli pogojevati zaupnico vladi z nekaterimi vprašanji, kot so boj za lakoto v svetu, razorožitev itd. O tej resoluciji pa parlament ni glasoval.
Včerajšnjo repliko predsednika vlade Craxija je označevala dokaj ostra polemika s komunistično partijo, predvsem kar zadeva mednarodno poli tiko, pa tudi notranjo politiko, kjer je Craxi očital komunistom, da niso razumeli zgodovinskega pomena sre dinsko - levičarske večine. Na polemiko je odgovoril komunist Napoli-tano z nič manjšo ostrino. Obe levi- -čarski stranki izhajata torej iz te parlamentarne razprave zelo oddaljeni druga od druge in vsekakor je razmah mnogo večji kot pred volitva mi.
Craxi je med drugim dejal tudi, da
je vlada zelo pozorna na problematiko manjšin, vendar je treba ločiti manjšine od italijanskega naroda. Craxj je govoril precej podrobno o problematiki Južne Tirolske, Doline Aoste in Sardinije, dežele Furlanije -Julijske krajine pa kot v uvodnem posegu niti tokrat ni omenil.
V	popoldanskih urah se je razprava preselila v senat, kjer bo glasovanje o zaupnici predvidoma danes popoldne.
V	razpravo o zaupnici Craxijevi vladi v senatu je sinoči posegel tudi predstavnik tridentinsko tirolske ljudske stranke Sergio Fontanari, ki se je med drugim dotaknil tudi proble matike slovenske manjšine v Italiji. Obžaloval je, da o Slovencih, ki živijo v tržaški, goriški in videmski pokrajini ni govora v vladnem programskem dokumentu in poudaril je, da bi bilo pravilno tudi tej manjšini, ki s svojimi značilnostmi pripomore k bogatitvi državne stvarnosti, zagotoviti zaščito za obstoj in razvoj. Ob koncu je Fontanari dejal, da pričakuje zagctovilno besedo o tem vprašanju, (bbr)
NA 2. STRANI
Predsednik vlade Craxi med repliko v poslanski zbornici
(Telefoto AP)
Dokončno ovrgli tezo o ugrabitvi velikega mojstra
Golliju je na begu iz Champ Dollona pomagal podkupljivi jetniški paznik
d	A
3rske u* ~T Velikemu mojstru tajne prostozi-iUskega	Liciu Gelliju je na begu iz že
1» j^Shik fS°ra Champ Dollon pomagal jetni-st- v‘carsko u?rdo Ceresa. To so včeraj sporoči u! Cellij,,,, °°*aslj. ki so tudi navedle podrobno-hT°^ Po nJj?a k°ga- Jetniški paznik je Gellija obhodnici skril v svoj kombi svor dvor*šču in je ob 3.45 ob drugi ob v llrn kolegom zagotovil, da je «ugledni» s, o r 1?|1'. Medtem pa je paznik poskrbel za Oočru. -	^ ugrabitvi. Ob 7.30 je po koncu
ka n že rv. ianene s kombijem zapustil jetnišni-li« R švir treh uuuutah skupaj z Gellijem pre-3? »d pi.arsko ■ francosko mejo, ki je oddani ^ svo,,1''^ Dollona le dober kilometer, jel ^Uiju •	0 » za druge usluge, ki jih je Sto-
ni tisrv-.J!- ^ njegovih svojcev na obroke pre-v ^ lir. f\jj, švicarskih frankov, bornih 15 milijo-h. . ko b,,rn budnega torej, da nihče ne verjame vJjlOhial .v,,0 Podkupnino, saj je jetniški paznik s|/ fisof lir n n°- ^^n0 vsoto treh milijonov in jg , • ua si ne bi zapravil svoje kariere in N poni^t ^ vso‘o, ki mu ne bo v nobenem pri-
^iačala
pri-
morebitnih sedem let zapora, ki
bi mu jih lahko odmerili. Prav tako ni povsem jasno, če je res lahko samo enemu pazniku uspel tak podvig. Vsekakor pa policija nadaljuje preiskavo.
Medtem se je tudi izvedelo, da sta v beg vpletena tudi dva Francoza, ki sta Gelliju omogočila skrivanje in nadaljnji beg s francoskega ozemlja.
Verzija o podkupljivem jetniškem pazniku je za marsikoga vse preveč banalna, med drugim kot nalašč za vse tiste, ki skušajo zmanjševati moč in vpliv tajnih centrov oblasti in pritiska. Taka verzija je delno dobrodošla tudi za švicarske oblasti, ki pa se še vedno nahajajo v hudi zagati, saj so jih Italijani kot kaže že novembra obvestili, da so v teku priprave za osvoboditev Li-cia Gellija. Med drugim so tudi ob samem begu storili celo kopico napak. Ko je nočna policijska obhodnica opazila luknjo v mreži, ki obdaja jet-nišnico, je minilo nekaj ur predno so odkrili Gel-lijev beg. Prav tako so minile dragocene ure preden so o vsem obvestili francoske oblasti, ki so nemudoma ukrepale, a zaradi švicarske počasnosti vsekakor prepozno, da je Gelli bržkone že zapustil francosko ozemlje.
Španski popoldnevnik «Pueblo» je včeraj zapisal, da se Licio Gelli baje že nahaja v Latinski Ameriki, kjer ima kopico vplivnih prijateljev. Časopis navaja, da so bili člani Gellijeve tajne lože «P2* bivši peronistični minister Jose Lopez Rega, ki je bil pred časom v Ženevi, kjer ima izdatna finančna sredstva, argentinski admiral Emilio Massera, predvsem pa argentinski predsednik Reynaldo Bignone in urugvajski Gregorio Alva-rez.
Za italijansko sodstvo je torej Gelli izgubljen. Prav tako ne bodo bržkone dobili Gellijeve dokumentacije. Da pa bi bila mera polna, obstaja u-pravičena bojazen, da bo lahko Gelli ponovno razpolagal s svojimi izdatnimi finančnimi sredstvi, ki so jih v Švici zamrznili po njegovi aretaciji pred enajstimi meseci, saj bodo le težko dokazali, da je Gelli vpleten v bankivt Calvijevega Am-brosiana in da mu dolguje bajne vsote. Poraz za porazom torej, ki pa dokazuje, kako je «P2», kljub «uradnemu razpustu* še vedno močna in vplivna. Tudi navidezno banalni Gelli jev beg ne bi smel zmanjšati budnosti, saj je lahko resnica o njegovem begu drugačna.
Čad:
. polemike v varnostnem svetu OZN
NA 3. STRANI
Umrl
Artemio Franchi
SIENA — Artemio Franchi, sedanji predsednik UEFA in podpredsednik FIFA je izgubil življenje sinoči v prometni nesreči, do katere je prišlo v Toskani. Franchi je bil star 61 let in je bil pooblaščeni upravitelj neke petrolejske družbe. Zaslovel je s svojo dejavnostjo na področju nogometa, saj je bil dvakrat predsednik italijanske nogometne zveze FIGC od 1967 do 1976 ter od 1978 do 1980.
a Svetovnem prvenstvu v Helsinkih
Vreme vpliva na rezultate
V ČILU 21 MRTVIH
Z enodnevnim počitkom tekmovalcev je v Helsinkih končalo tudi lepo vreme. Sredozem ske temperature je zamenjal dež in ži tl,u- Novi vo srebro je znatno Vplival- emenSki P0®0!* so nCga Zi kopi' 1 ,na tehnično raven. Mesi, 11 že .kl se letos po vsem t^icriii, . <K n° ogrožali varnost na th°V s° včLrneti sk°raj do 100 me ^IfOv ^ ral s težavo presegali 80
01 ^ Petrov*380	dovolj manj
°rMi v dltrpeli hitrohodci, ki so ežJU prehoditi kar 50 kilo
metrov. Sonca navajeni Mehikanci se v dežju in vlagi niso posebno znašli in boljša mesta prepustili Evropej cem.
Na tekališča sta stopila Italijan Mennea in Jugoslovan Zdravkovič. Od prvega se pričakuje zlato na 200 metrov. Finalni tek bo na sporedu sicer jutri, Mennea pa izgleda razpoložen in kot po navadi prepričan v svojo moč. Pri 31 letih in po 12 letih vrhunske kariere je vsaj v bli žini novega uspeha.
Od Zdravkoviča pričakujejo Jugoslovani v teku na 1500 m tako uvrstitev, ki bi pustila sled nastopa reprezentance na SP. Zdravkovič bo danes nastopil v polfinalu. Upi za finale so dobri.
SANTIAGO — Četrti protestni dan proti Pinochetovemu režimu v Čilu se je končal s tragičnih obračunom: policija je ubila 21 oseb in ranila več kot sto demonstrantov	(Telefoto AP)
NA 3. STRANI
Kmalu odprtje Kraške mlekarne
Vse kaže, da bo po trinajstih letih težav in zaprek kmalu začela obratovati Kraška zadružna mlekarna na Colu. Potrebno je sicer še nekaj pregledov in potrdil od pristojnih organov, ki pa so predvsem formalnega značaja, tako da bi se ta zadnja o-pravila morala zaključiti v roku kakih desetih dni.
Mlekarna zaposluje sedaj upravnika Igorja Castellanija in sirarja Darka Briščika, razpolaga pa tudi s cisterno za prevoz mleka, ki ga bodo oddajali člani zadruge. Le ti zagotavljajo sedaj dnevno okrog 2.700 litrov mleka, kar praktično odgovarja količini mleka, ki ga dnevno predela vsaka srednje velika mlekarna v deželi. Oktobra pa bodo postavili tudi stroje za pasterizacijo mleka, kar bo precej okrepilo proizvodnja mlekarne.
NA 4. STRANI
Se pred glasovanjem o zaupnici ostra polemika med Craxijem in komunisti
(Od našega poročevalca)
RIM — «Dialog je možen samo s tistimi, ki hočejo dialog». Stavek, ki ga je predsednik vlade Bettino Craxi izrekel v odgovoru Berli ^juerju, je nekakšna sinteza stališč, ki jih je Craxi iznesel v ostri polemiki s komunistično partijo. Oaxi je v svojem posegu ob koncu parlamentarne razprave o zaupnici v poslanski zbornici dejal, da ga je presenetil način, kako je Berlinguer obrazložil stališča KPI. Naravno je, da se KPI postavlja v opozicijo, vendar presenečata odločni «ne», je poudaril Craxi. Potem ko je odgovoril na nekatere kritike v zvezi z gospodarskim delom programa, je Craxi prešel k zunanji politiki, kjer je najprej dejal, da predlog Andro-pova o evroizstrelkih ne more biti sprejemljiv, ker je francoska vlada večkrat povedala, da njihov in britanski raketni sistem ni primerljiv s sovjetskim in da tudi Francozi vztrajajo pri svoji avtonomiji in torej niso pripravljeni svojih raket seštevati z raketami NATO. Sicer pa je Italija pripravljena na pogajanja in na dosego čim nižje stopnje razorožitve, a to pod dvema pogojema. Prvič, da nima nihče vojaške premoči in drugič, da je zajamčena varnost vsake države.
Največ polemik pa je vzbudila Craxijeva trditev, da je težko primerjati prisotnost a-meriške flote pred obalo Nikaragve, pa čeprav je ta prisotnost neprijetna, s sovjetsko invazijo v Afganistanu, ki je terjala stotine tisočev mrtvih in milijone beguncev. Tu je prišlo do pravega prerekanja in Craxi je, ob
splošnem kričanju iz levice, svojo trditev — v očitni celo izzivalni polemiki — ponovil kar trikrat. V Srednji Ameriki, je nato dejal predsednik vlade, ni mogoče reševati problemov ne z gverilo ne z antigverilo, še najmanj pa z zunanjimi posegi. «čudi me, je še dodal Craxi obrnjen proti komunistom, da zavzemate bolj ekstremistična stališča kot kubanska vlada, ki zagovarja umik vseh tujih sil iz Srednje Amerike*. Pobudo za rešitev teh kriznih žarišč, je še dodal Craxi, je treba prepustiti velikim demokratičnim državam Srednje Amerike, začenši z Mehiko in Venezuelo ter skupini Contadora.
Tudi na političnem področju je bil Craxi do komunistov kategoričen. Komunistični partiji je očital, da ponavlja napako, ki jo je naredila ob začetku sredinsko levičarske koalicije pred dvajsetimi leti. «Zgodovina je o-vrednotila sredinsko - levičarsko formulo, ki je odprla pot novim odnosom na področju dela, državljanskih in upravnih pravic,* je poudaril Craxi, ki je ob koncu opozicijo KPI o-cenil kot zaprto, sterilno in povsem negativno.
Vsem predstavnikom ostalih strank je Cra-xi odgovoril na kratko. Omeniti velja vsekakor, da je ponovno podrobno spregovoril o problematiki Južne Tirolske, Doline Aoste in Sardinije. Dejal je tudi, da je vlada zelo pozorna na problematiko manjšin, vendar je treba ločiti manjšine od italijanskega naroda. In v odgovor predstavniku Lige Venete Tramari-nu je dejal, da je italijanski narod eden in zato njegovih besed ne jemlje resno v poštev.
Demoproletarcu Capanni, ki je predlagal srečanje med vlado m sovjetskimi voditelji, je Craxi odgovoril, da se bo moral sestati najprej z zahodnimi partnerji in ob tem izrazil upanje, da bo prišlo do srečanja tudi z voditelji SZ. Končno pa je Almiranteju, ki je vprašal, če bo vlada «zamašila usta* svobodnim televizijam, dejal, da so bile «v naši tradiciji svobode usta prepogosto zamašena*.
Sicer pa je Craxi začel svoj včerajšnji poseg z oceno treh dogodkov zadnjih dni. Tako je najprej govoril o bombnem atentatu na vlak Milan - Palermo in dejal, da je bila 9. avgusta v načrtu «krvava noč, sporočilo terorja in ustrahovanja, kar za nas ni novo.* Skoraj gotovo so atentat povzročili desničarji, je dejal Craxi in dodal, da tudi dejstvo, da je bila država kos takozvani «oboroženi stranki revolucionarne gverile* ne pa črnim mrežam dokazuje, da se za fašističnimi atentati skriva poklicna roka.
Prav tako je poklicna roka za begom Licia Gellija iz švicarskega zapora. Beg ni bil nepredvidljiv, saj je bil Gelli v središču mednarodnih oblastvenih skupin. «Očitali so mi, da nisem govoril o framazonski loži «P2», je dejal Craxi in dodal, «o tem je bilo vse preveč besed, malo pa dejanj. Želimo, da pridejo končno na dan dejanja.*
Končno pa je Craxi spregovoril o dogodkih v Comisu. Dejal je, da odločno nasprotuje nasilju in da je vlada dala navodila, naj do takih posegov policije ne pride več. Vendar pa je dejal, da je tudi preprečevanje vstopa v voja-
.	■	& ob k®*?
ško oporišče nasilno dejanje in je . ^oii očital, da je nekdo pokupil vsa zerniJ15^. ^ oporišča v Comisu iz razlogov, ki J10 razumeti.	glasov^
Craxijevemu posegu so sledile 8 gOVof-izjave. Omeniti je treba predvsem nika: komunista Napolitana in	s
nika: komunista Napolitana m uc* p-gjjju 5 Rognonija. Napolitano je odgovoru ^ precejšnjo ostrino, še zlasti v zvezi -tilisk2 ^ ronimi vprašanji, kjer je dejal, da ^ jal-merika ni samo Nikaragva, ampak ^ s-vador, Gvatemala in okrvavljeni C .■ 0 tri-meniška prisotnost ni bila samo «mep flaP0^ šarjenje ladij*. «Komunisti, je dej® ^ vse« no, smo se vedno zavzemali ^ ?r jn se ,za' narodov do samostojnega odločanja to še zavzemamo.* Svoj poseg P3 J? od Prve no zaključil z ugotovitvijo, da le s potr^ sredinsko - levičarske vlade do dau ja[iS(# nih dvajset let, da je KD priznala ^ so pravico do predsedstva vlade. ®eu dozoreli pogoji za alternativni PretlVia podr Demokristjan Rognoni, ki je sfv -anjiniv<,s Craxijevo vlado pa je, in v tem F ^alis^ njegovega posega, polemiziral s , ^tn® Formico, ki je dejal, da je po voli . oordi'®1 manjša sposobnost KD, da vodi in cjje. ™ novo fazo razvoja italijanske demo gnoni je poudaril, da se KD m ^^povedf dala in da se tudi ne namer1a.va!l0hjeflia , vlogi stranke relativne večine, ki z ^jjv ® di koordinacijo, vodstvo in odločil italijansko politiko. ____________________
BOJAN B!
Jugoslovanski gradbinci med prvimi svetovnimi podjetji
BEOGRAD — Med 250 največjimi izvajalci investicijskih del v svetu je tudi deset jugoslovanskih graditeljev. Najbolje je u-vrščen beograjski Unioninženi-ring, ki je na 71. mestu. Seznam je sestavil ugledni ameriški «News engineering-record*, podjetja pa je uvrščal na podlagi sporazumov s tujimi partnerji v letu 1982. Anketirali so nad 3600 družb z vsega sveta.
Druga jugoslovanska organizacija na seznamu, ki ga ta časopis objavlja že pet let, je skopsko Mavrovo, na 118. mestu, ljubljanski Gradis pa je na 226. mestu.
S tem so po številu udeležencev jugoslovanski izvajalci investicijskih del ponovili lanski u-speh.
Chinnicijev dnevnik povzroča polemike
PALERMO — Vest o morebitnem dnevniku, ki naj bi ga vodil preiskovalni sodnik Rocco Chinnici in ki naj bi ga preiskovalci našli, buri duhove njegovih kolegov. Chinnici je baje v svojem dnevniku izrazil nekatere pomisleke glede delovanja nekaterih palermskih sodnikov. S tem se ukvarjata dva vidna predstavnika palermskega sodišča Viola in Paino, ki pravita, da zvračata vsako morebitno obtožbo in da sta se s Chinnicijem vedno strinjala, razen seveda kar zadeva normalno dialektiko v vsakem odnosu med kolegi.
Medtem so odločno zanikali glasove, po katerih naj bi Libanonec Bou Chebel Ghassan, ki so ga aretirali v okviru preiskave in ki je stari znanec marsikatere italijanske kvesture, ne nazadnje tudi tržaške, napovedal za polovico septembra še en hud atentat. Ghassan, ugotavljajo v Palermu, ni napovedal niti atentata na Chinnicija temveč je v zasebnem pogovoru omenil možnost atentata na dve drugi osebnosti palermskega sodišča. Ostaja dejstvo, da je opozoril na način atentata: avto nabasan z eksplozivom in elektronska sprožilna naprava.
Medtem se nadaljuje zasliševanje Kitajca Koh Bak Kina, glavnega dobavitelja mamil sicilske mafije. Prva posledica je bila aretacija dveh oseb v Rimu.
Večina je prihranila bencin za dopust
Kljub težavam z gorivo111 sla po avtu ne pojenja
BEOGRAD — Motorni bencin je v središču zanimanja okoli 2.774.000 lastnikov avtomobilov v Jugoslaviji, že skoraj dve leti oziroma od takrat, ko so se začele prve težave s preskrbo. Kljub temu ni preprosto pojasniti, od kje takšna volja novopečenih voznikov, da bi prišli do vozila. Niti podražitve avtomobilov in goriva bistveno ne vplivajo na tempo motorizacije.
Menijo celo, da niti nadaljnja rast cene bencina ne bo ugasnila željo voznikov po volanu. V prvih šestih mesecih letos so prodali 793.000 tem bencina. Načrt prodaje so po energetski bilanci dosegli 75 odstotkov. Nihče od lastnikov avtomobilov ni ostal brez bonov in zanje so dobili gorivo. Tudi devizni kupci — gostje in potniki iz tujine — so si vedno lahko napolnili rezervoarje. Kljub temu je treba povedati, da je bila večina avtomobilov pogosto parkirana, kajti 40 litrov goriva na mesec, za kolikor dobijo jugoslovanski vozniki bone, je premalo za daljše vožnje.
Menijo, da so občani precej nili za dopust. Torej bi morala bi vecJ polletju proizvodnja in prodaja 8 podeče bo tako, je težko reči samo	^
preskrbe v juliju in avgustu. ,idevaU letos Pre?I tnn t*. edli 2
cina. Povprečna mesečna POT3L“„n jz gi izdanih bonov je okoli 172.000 'več
Energetska bilanca za letos P1 rt« ton “jj, lo v Jugoslaviji proizvedli 2.13*- a po®", P°Ta;ba i**S
2eU?
izhaja, da tudi do zdaj' ni bilo ^ cina za prosto ali povečano pro® A« da bi letos privarčevali okoli 209.	_ ho rj
&
hO r
cina. Kot zdaj kaže, poraba goriva 3 gni,j segla 1,7 do 1,8 milijona ton, bo prihranek znatno večji od na _,eritev j» Odveč je opozarjati, da taka ^ jarstv° romaši proračun, transportno gosp0” . druge za okoli 5,7 milijarde din- ^ K Septembra in kasneje pa bo b volival la? kako bo na preskrbo z derivati .r us
izvoz 700.000 ton nafte, kar Pn^,. za enomesečnemu uvozu surove
Strela v obelisk
Med včerajšnjim neurjem v Rimu je strela »krušila obelisk na Trgu del Po-polo, ki je najstarejši v Rimu. Težki okruški so poškodovali več avtomobilov, nosilna struktura obeliska pa kot kaže ni načeta	(Telefoto AP)
Tok turistične reke se bo obrnil
PORTOROŽ — Čeprav turistični delavci iz Istre pričakujejo, da se bo konec tega tedna tok turistične reke obrnil in da bo začelo po 15. avgustu vse več turistov odhajati ter vse manj prihajati v jugoslovanske turistične kraje, pa so napovedi za konec avgusta in začetek septembra ugodne.
Zanimivo je predvsem to, da so se le v umaškem Istraturistu tako kot vsako leto že ob tiskanju letošnjih cen odločili, da bodo posezonske znižane cene postavili že 20. avgusta. Te cene so za 20 do 40 odstotkov nižje od siceršnjih v glavni sezoni. Vendar je umaškim turističnim delavcem na tihem po vsej verjetnosti kar nekoliko žal. Povsod drugod bodo posezonske cene postavili šele 1. septembra.
Član poslovodnega odbora turistične organizacije Portorož Jože Černelič nam je povedal: «Rezervacije in napovedi o obisku so takšne, da smo lahko optimisti za konec avgusta, september in celo oktober. Zaradi tega nam seveda ni treba prehitevati z nižjimi posezonskimi cenami.* Vodja prodaje iz tozda Hoteli Bernardin Ma rjan Jakič pa je povedal: «Individual-nih gostov bo po 15. avgustu manj, toda cen nam ne bo treba predhodno zniževati, ker bo več organiziranih a gencijskih gostov. Zanje pa tako veljajo posebne cene — cene celotnih paketov, ki jih zmeraj oblikujemo tako, da so dovolj vabljive. Na Bemar dinu bomo imeli v septembru toliko turistov, da jih bomo morali po vsej verjetnosti ponujati drugim hotelom.* Posezonske cene bodo začele s 1. sep tembrom veljati tudi v poreški Plavi
laguni, rovinjskem Jadranu, v vsej O-patiji in večini drugih istrskih turističnih delovnih organizacij. Sicer pa je danes Portorož do zadnjega poln (letos verjetno ne bo več tako) in to predvsem na račun jutrišnje Portoroške noči, ki vsako leto privabi množico turistov. Trenutno je v Portorožu za šest odstotkov več gostov kot lani, od tega kar 17 odstotkov več tujih.
B. Š.
Kako bo urej^11 promet
za Portoroško 11
PORTOROŽ - Zdaj
so se organizatoric^
kako
noči pripravili na avtom -čo, ki jo napovedujejo vpriča!^;; danes, 13. avgusta, zV,ece,,oZil, 8® 11 namreč vsaj še toliko. [eA, sicer kroži sredi P°lcjLinje Pruif rističnem kraju. Osre hžifli a
risJtičnem kraju. ... šče bo za vse v Luciji ^ ting steze, oziroma PrI
du v marino in zdravstvo11 ^ J.
Osvobojena Ludovk3 Machiavelli Rangofli
d
BOLOGNA - Včeraj zjutraj ob 4,30,- etična. V Idicah imajo ^ti se je po treh mesecih od dneva u- niški obrat, ki izdeluje ^ii, 4
i----nfl V p „<,21
grabitve vrnila na svoj dom v kraju Idice pri Bologni Ludovica Rango-ni Machiavelli. Ugrabitelji so jo nekaj čez polnoč izpustili v kraju Cer-tosa del Galluzzo pri Firencah.
Ludovico so neznanci ugrabili nedaleč od doma 4. maja zvečer, ko se je vračala z nekega tečaja (rada bi postala učiteljica). Ugrabitev je močno odmevala po vsej Italiji, ker je dekle daljna potomka slovitega itali janskega političnega pisatelja, svetovalca princev in oblastnikov v 16. stoletju Nicoloia Machiavellija. Lu-dcyicin oče, vsaj, je zelo ponosen na to potomstvo, čeprav družina ni pe-
konfekcijo. Živijo P3. v jL
zunaj zelo razkošen	^
na
z velikim parkom
Ugrabitelji so zahtevaj, soko odkupnino: morda	4
- **% ur. Potem so se vrstil* ^ /
Družina je morala na ;	a/ . f
kaj plačati v več sto h* je rekel dekletov °če).	>
živela tri mesece v • . rie.iJ so ji s «pastasciutto» ^ £0 P p
ter v stiku z najrazličnejši y golaznijo. «Morda se P.ry(jiiP$'Jer bo bala miši* — so Pri,.v"] či. Na dom jo je Pp^f-jeV-v spremstvu karabinje j*-
Po četrtem vsedržavnem protestnem dnevu
Čilski režim v krvi zatrl protest
- Kar 21 mrtvih (17 v *račm,/ifL? v. Valparaisu): to je iiBustra-r • ovih spopadov med de Vse®žaun1 1,1 Pačijo med četrtim ti ^ Protestnim dnevom pro-n°cheta s^mu režimu generala Pije ipnraiV . U' Fašistična represija taeti	3e enkrat s silo za-
Wstvj JSn° negodovanje čilskega 2»,^ ’ .Sf z bombami in orožjem teadji vo^* in zahtevi po demo-
^račun pa še ni dokon la, Je	ki prihajajo iz ci-
tatih 7(Jaja ranila več kot sto oseb, irtvami ,, S3 Jp1 je aretirala. Med trocj l bantiagu so tudi trije o-\? far daie še
-	— «popolnejšo» sliko
■ »a ravnanja režima.
v fetrul* ^ * zaostrib, potem ko je Midjsi. 03 ^-30 stopila v veljavo Slavnem w.urf • 23 kar je samo v j^kcv. esiu »skrbelo* 18 tisoč vo-Prav ko se je vojska zgrni-
la v predmestne četrti Santiaga, je na stotine ljudi stopilo na ceste in ulice, postavljalo barikade in obmetavalo vojake s kamenjem. V hišah in stanovanjih se je dvignil hrup, ko so začeli ljudje tolči po pločevinastih ponvah. Hrup se je kmalu raznesel do samega središča prestolnice. Takrat so se začeli oglašati tudi rafali iz mitraljezov in ulice je prelila kri.
Krvava Pinochetova represija je naletela na takojšnje reakcije tudi v Italiji. Komunistična poslanca Fanti in De Pasquale sta sklicala tiskovno konferenco, na kateri sta ostro obsodila ravnanje čilskih oblasti in jih tudi obtožila, da med njunim zadnjim obiskom v tej državi niso dovolile stikov s tujimi diplomatskimi predstavniki. Podobno tiskovno konferenco je sklicala tudi socialistična evropska poslanka Macciocchijeva. Iz tujine pa se je zaenkrat dvignil protestni glas francoske vlade.
Krizn
Ronald Reagan na tiskovni konferenci
a žarišča ogrožajo varnost ZDA
San	— Ameriški predsednik Ronald Rea
"2recn° voi Včeraišnti tokovni konferenci v Beli hiši, V	ZDA ne nameravajo vojaško poseči
francosko ■ zo’ sai 20 njjh ta afriška dežela sodi v Be2- *lnferesno območje* z ozirom na «zgodovin-sednik ■ ar**° s tem delom Afrike». Ameriški pred-®eou «zmanjšati pomen padca Faya Lar-*e rte D °ke uPornikov. ker to po njegovih besedah tojsfce s{uen‘ ^onca vojne, saj imajo Weddeyeve in li-“jPefo ^ J!red seboj «še dolgo pot», preden bi jim n> i>„_Q?seči prestolnico N'Djameno. Seveda se Reagan
'tognii
K ve(hrat °str*m besedam na račun Gadafija, ki ga torij, J?, obtožil «pustolovstva* in «imperialističnih»
am-
0diiih,PrJC-fTner J« podčrtal «globoko zaskrbljenost , alTlskih dežel.
stoica[ ?ele hiše je kratko tiskovno konferenco sicer ^ Sestanfc m€nom’ do bi obvestil o svoji prvi udeležbi 10 vodi hi-- V°sebne komisije za Srednjo Ameriko, ki Se je fen *1? d-ržavni sekretar Henry Kissinger, vendar b^ebttneTrL>na^U iZT°dHo v izključen dialog o čadu, o . do r aTneflškem posegu in o stališču Washing-Pečfcrat (*~adafijeve nevarnosti». Pri tem je Reagan ‘n Ha poir°i°T^ 30 Sr°žnjo, ki jo pomeni kriza v Čadu et)o, da se mora za njeno rešitev najbolj an-
gažirati Francija. Opazovalci so pri tem nemudoma zaznali dejstvo, da so v Beli hiši po daljšem času spet odkrito spregovorili o «interesnih območjih», kar je ne katere neugodno spomnilo na Jalto.
Predstavniki tiska so Reaganu zastavili več polemičnih -vprašanj v zvezi z ostalimi vojaškimi posegi ZDA po svetu, od Čada in Libanona do Srednje Amerike, kjer da Washington vojaško odgovarja na krize. Seveda je šef Bele hiše zgražajoč se zavrnil taka «pod-tikanja», zatrjujoč, da ZDA ne nameravajo biti «sve-tovni žandar», ampak da jih te krize zadevajo zgolj zato, ker «ogrožajo njihovo državno varnost». Glede vojaških manevrov v Srednji Ameriki pa je v tej zvezi dejal, da gre v resnici za skupne manevre, kakršni so bili z latinskoameriškimi državami že večkrat organizirani, tudi v večjih razmerjih. Priznal je sicer, da se «dobri namenh ZDA v odnosih s sosednjimi območji niso vedno uresničili, morda tudi zaradi «premajhne tenkočutnosti». Prav to ga je osebno navedlo «na pot iskanja načinov, s katerimi bi prišli do kooperacije in povezovanja med vsemi ameriškimi narodi, kot enakopravnimi partnerji in zavezniku. Plod teh prizadevanj pa je po njegovih trditvah prav ustanovitev posebne komisije za Srednjo Ameriko.
SPD se otepa evroizstrelkov
BONN — Podpredsednik socialdemokratske skupine v Bundesta-gu in izvedenec za pravna vprašanja Alfred Emmerlich je izjavil, da bo pravosodna komisija Bun-destaga obravnavala pravna in ustavna vprašanja, ki so pove-zarfa z namestitvijo novih ameriških izstrelkov na srednji domet v Zahodni Nemčiji. Obravnava se bo začela takoj po poletnih počitnicah.
Socialdemokratski poslanec meni, da bo o tem moral razpravljati tudi parlament, ker namestitev izstrelkov kvalitetno spreminja a-meriško vojaško navzočnost v Zahodni Nemčiji ter zahteva, torej spremembo sporazumov o namestitvi ameriških oboroženih sil v ZRN ter celo samega statuta NATO.
Bonska demokristjanska vlada se je skušala izogniti parlamentarni debati, ker je SPD leta 1981 bila naklonjena namestitvi.
težavno posredovanje
Čad: hude polemike v varnostnem svetu
NEW YORK — Varnostni svet Združenih narodov, ki nadaljuje pretekli teden začeto razpravo o čadski krizi, je bil znova prizorišče hudih medsebojnih obtožb sprtih in v spor vmešanih strani. Predstavniki Sovjetske zveze in ZDA so si izmenjali hude očitke o agresivni vojaški politiki v Afriki, neposreden povod žolčne diskusije pa je bila libijska zahteva po obsodbi »ameriškega ustrahovanja in izzivanja*, uperjenega proti libijski džama-hiriji, območju Sredozemlja, proti a-rabskemu svetu in afriškemu Rogu.
Libijski predstavnik je, osporavajoč zakonitost vlade čadskega predsednika Habreja .obtožil ZDA za destabilizacijo razmer na tem delu sveta ter ostro napadel skupne ameriške manevre na ozemlju Sudana in Egipta, kot tudi prihod radarskih letal «AWA CS» v čad. Ameriški predstavnik je na obtožbe odgovoril s trditvijo, da so bili manevri načrtovani mnogo
prej, preden je izbruhnila čadska kriza in jih primerjal s tistimi, ki jih je Libija imela pretekli mesec s Sovjetsko zvezo. Ameriška pomoč Čadu pa je prišla zgolj na zahtevo zakonite Habrejeve vlade v N’Djameni, je dejal ameriški predstavnik v OZN, ki Ima vso pravico, da se brani pred silami bivšega predsednika Weddeya, ln libijskimi vojaki.
Medtem ko so afriške države Zaire, Slonokoščena obala, Sudan, Egipt ii Togo povsem na strani vlade v Najamem, je na zasedanju varnostnega sveta prišla do izraza polna podpora Sirije, Južnega Jemena in Sovjetske zveze libijskim stališčem. Zasedanje je vodil francoski predstavnik, navzoč pa je bil tudi čadski zunanji minister Koron Ahmed. Sklicali so ga na zahtevo čadskega predsednika Habreja in libijskega predsednika Gadafija, ki sta vodstvu OZN poslala vsak svoje pismo s 'hudimi obtožbami
Volitvie v Salviadoru februarja 1984
SAN SALVADOR — Napovedane splošne volitve v Salvadoru bedo 12. februarja prihodnjega leta, vendar obstaja možnost, da jih spet prenesejo, če se bodo volitev hoteli udeležiti tudi uporniki. Tako je dejal pred dvema dnevoma predsednik ustavnega sveta Roberto D’Aubuisson, ki je poudaril, da bodo na volitvah izvolili predsednika, podpredsednika in krajevne upravitelje.
Kar zadeva kandidate, so zaenkrat znana tri imena. Demokrščanska stranka je že določila Napoleona Duarteja, medtem ko bo kandidat desnice sam D’Aubuisson. Kandidat sre dinsko - desničarske koalicije pa bo polkovnik Escobar Garcia.
Predsednik ZDA kmalu v Mehiki
CIUDAD MEXICO — Vprašanja bilateralne trgovine bodo v središču pogovorov med predsednikom ZDA Reaganom in mehiškim predsednikom Miguelom De La Madridom. Pogovori bodo pomembni predvsem za Mehiko, ki se ta .čas sooča z veliko gospodarsko krizo, nič manj pa tudi za ZDA, saj je Mehika njihov tretji poslovni partner.
V Kolumbiji 120 mrtvih
BOGOTA — Velik zemeljski usad, do katerega je prišlo pred dvema tednoma v Kolumbiji v hidroelektrarni, je terjal kar 120 življenj. Doslej so izpod zemeljske gmote in kupa kamenja povlekli le 86 trupel. Med temi trupli sta tudi dva italijanska državljana in en Jugoslovan.
Britanci zanikajo možnost atentata
LONDON — Neka skrajna nacionalistična argentinska skupina si je včeraj prevzela odgovornost nad a-tentatom na neki britanski vojni ladji, ki nadzoruje morje pri Falklandskih otokih. Do atentata je prišlo 4. t. m.
Britanske oblasti pa zelo dvomijo, da bi šlo zares za sabotažo in se raje nagibajo k verziji o nesreči. Prav včeraj je namreč britansko o-brambno ministrstvo odločno pripomnilo, da je šlo za incident in da ni govora o atentatu.
Kar 800 Poljakov zapustilo zapor
VARŠAVA — Glasnik poljskega pravosodnega ministrstva je včeraj izjavil, da .je po ukinitvi vojnega stanja 22. julija zapustilo zapore o-krog 800 oseb, ki so bile obsojene zaradi kršenja vojnega stanja in manjših političnih prestopkov.
Amnestije pa niso deležni aktivisti izrazito opozicijskih skupin in skrajnega krila Solidarnosti.
Romunski predlogi o evroizstnelkih
BONN — Romunska vlada pripravlja nove predloge, da bi spravila z mrtve točke ženevska pogajanja med ZDA in Sovjetsko zvezo o evro izstrelkih. Novico je posredoval zahod-nonemški zunanji minister Genscher, ki se je pravkar vrnil v Bonn po tridnevnih uradnih pogovorih s Ceau-sescom.
Vnovič razvneta sovražnost v Libanonu
^ruzi branijo svoje narodne pravice
V° razvnPiiVčeraj zjutraj 30 se P°
v°Jskn ; sP°Padi med libanon ha^PFain ,m drozijskimi gverilci, ki oJ^tska P°skusu, da bi uradna li-te a9 ha	vstopila, oziroma
jaii.hf. pPodfočju hribovite pokrajl-oC1*' vir,„ Vesteh iz libanonskih vo-tL/t^ljevai, Je gverilsko topništvo
C1 letaliv.Vas Khaldo' Pri Poj™1 Post ,1.11’ kier stoji žandarme-Na °baln Ja' topništvo bombardira strE.,tej c^iP810' ki Pelje v Damur. sta '■ It, • .S0 navzoči tudi ostrogi .''■kov ;.,l:ljavab policijskih predala * fari ir. -L več čoveških žrtev hfa(jn,, 'n*h, čeprav niso še šte-
trN Ug°tOVili'
tihi ^tozo	napravila politi-
ttfe v	da je poslala tri
rezidenco šejka Abu Ša-
kre, duhovnega vodje upornih dru zov. Vse tri so druži zajeli ter jih izpustili po enem dnevu in pol. Va-lid Žumblat je izjavil, da ni postavil nobenega pogoja za njihovo osvoboditev. Izročil jim je le poslanico za predsednika Džema jela. Zanimivo je, da se je izraelski general Amnon Lipkin slikal s tremi ministri v Sej kovi rezidenci. General je celo trdil, da so ministre osvobodili z njegovim posredovanjem. Bejrutska vlada za vrača to razlago, kot zavrača vse iz raelske trditve o kaki posredovalni vlogi.
V vsem tem prepletanju dogodkov je gotovo le, da Žumblat noče navzočnosti libanonskih čet do sklenitve političnega sporazuma. Noče niti po ložiti orožja vse dokler ne bodo razo-
rožene tudi krščanske milice (falan-gisti in drugi).
Libanonski voditelji so postali bolj previdni. Predsednik vlade šafik Va-zan je izjavil, da ne sme priti do prelivanja krvi med libanonskimi državljani.
Medtem ko se je predsednik Dže-majel pogovarjal z Reaganom, katerega je po telefonu seznanil s stanjem v Libanonu, pa se je v Sani (Severni Jemen) končala vojaška konferenca PLO. Najvišji vojaški pred stavniki organizacije so sklenili okrepiti boj proti Izraelcem ter odstraniti vsa trenja v palestinskih vrstah.
Na koncu še politična vest iz Da maska: Sirija bo smatrala vsak na pad ha Libijo za napad nase ter se bo postavila na njeno stran.
Anglija noče odobriti posojila Argentini
LONDON — Angleška vlada je predvčerajšnjim zahtevala, naj angleške banke, ki bi bile soudeležene z 10 odstotki pri mednarodnem posojilu Argentini, ne podpišejo sporazuma. Angleške banke bi v tem primeru morale odšteti 100 milijonov funtov šterlingov (2300 milijard lir). Celotno posojilo Argentini bi znašalo 1,5 milijarde dolarjev.
Mednarodni monetarni sklad je menil, da je posojilo, tudi z britanskim sodelovanjem, dopustno, ker da je Argentina preklicala finančne sankcije na škodo Anglije, ki so bile v veljavi od 19. maja lani (vojna na Falklandih).
Posojilo bi morali podpisati čez nekaj dni v Washingtonu. »Financial ti-mes» piše, da je ameriški finančni konzorcij naklonjen podpisu sporazuma, čeprav tega ne bi podpisale angleške banke. Te banke bi lahko v naslednjem razdobju sodelovale. Londonski »Guardian* pa pravi, da s posojilom ne bo nič, ker je angleški pristanek neobhodno potreben.
Glasnik Downing streeta je dejal, da je prezgodaj, da bi angleške banke podpisale sporazum o posojilu, vse dokler ne bo mednarodni monetarni sklad ugotovil, če je Argentina res preklicala vse finančne diskriminacije na škodo Anglije. To bi morali storiti še preden se bodo začela pogajanja o tretjem obroku posojila (v znesku 2,5 mili jarde dolarjev).
Vse kaže, da ise je po trinajstih letih končala trnjeva pot te zadruge
Kraška mlekarna na Colu pred začetkom obratovanja
Večkrat smo že zapisali, da se bo trnjeva pot Kraške zadružne mlekarne na Colu prav kmalu končala; vsakokrat pa smo se ušteli, saj se je ta pot, na katero so slovenski zadruga-rji krenili pred dobrimi trinajstimi leti, nadaljevala z vedno novimi težavami in zapleti, zaradi katerih je marsikdo opustil živinorejsko dejavnost. Teh težav in zapletov pa bi sedaj moralo biti vendarle konec, saj si je težko zamisliti, da bi odgovorni organi lahko še kaj zahtevali od Kraške mlekarne, predno bi ji omogočili začetek obratovanja.
Pri tem gre najprej podčrtati, da je vodstvo zadruge v teh letih naredilo vse kar je bilo v njegovih močeh za čimprejšnji začetek obratovanja. Spominjamo se še, kako nam je pred nedavnim predsednik zadruge Alojz Križmančič iz Bazovice govoril o velikem navdušenju živinorejcev, ko je pokrajinsko nadzorništvo za kmetijstvo pred 13 leti dalo pobudo za ustanovitev mlekarne; pobudo so pozdravili z velikim veseljem, ker so v njej videli možnost za nadaljnji razvoj živinoreje ter za komercializira-nje svojega pridelka. Takrat so bili seveda drugačni pogoji, saj je bilo na razpolago okrog 70-80 stotov mleka; s tako količino bi mlekarna lahko takoj začela delovati brez skrbi.
Minevala so leta, mlekarna pa je bila kljub stalnemu prizadevanju u pravnega odbora še daleč od začetka obratovanja, medtem je upadlo tudi število živine v pokrajini, tako da so se začeli odpirati resni problemi.
Teh in podobnih problemov je sedaj konec. Pristojni organi so v mlekarni že opravili razne kolavdacije stro jev, tako da je praktično že uspo sobljena za začetek delovanja; razpolaga tudi že z vsem reprodukcijskim materialom od nafte do sirila. V četrtek bodo uradni pregled raznih del opravili predstavniki Krajevne zdravstvene enote, ki so v mlekarni bili že dvakrat in obakrat ugotovili, da nekaj manjka; mlekarna je med tem naredila vse, kar je zahtevala KZE, tako da bi moral biti četrtkov pregled le formalnost; gotovo pa je, da KZE ne more zahtevati več ničesar v zvezi z raznimi deli in stroji, ki so brez vsakega dvoma s higienskega vidika med najbolj popolnimi in varnimi.
Potem ko bo KZE po tem pregledu izdala ustrezno dovoljenje (upati je treba, da ne bo medtem prišlo do kakega novega zapleti ja ja), bo repen tabrska občinska uprava, ki že raz polaga z vso dokumentacijo, izdala dovoljenje o vseljivosti v stavbo. Z vso to dokumentacijo se bodo morali predstavniki zadružne mlekarne pred staviti v uradih deželne ustanove za razvoj kmetijstva ter od njih prejeti potrdilo, da je mlekarna v njihovi upravi.
Vsa ta zadnja opravila bi se morala zaključiti v roku kakih desetih dni, takoj zatem pa bi mlekarna lah-
ko začela obratovati. Glede na dosedanje izkušnje pa so pri zadružni mlekarni precej previdni in se ne želijo izreči o dnevu, ko si bomo v mlekarni lahko nabavili domači sir, ki bo nosil ime «tabor» in druge mlečne izdelke.
Zadružna mlekarna sedaj zaposluje dva človeka: upravnika in vsestranskega faktotuma Igorja Castellanija ter sirarja Darka Briščika iz Praprota, ki se je z odličnim uspehom izšolal v kraju S. Vito al Tagliamento. Razpolaga tudi s cisterno za prevoz mleka, ki se bo vsak dan podala v Cerovlje, Slivno, Šempolaj, Salež, Zgonik, Repnič, Veliki Repen, Gropado, Bazovico in Gročano ter zbrala mleko vseh članov. Le ti ga sedaj dnevno zagotovijo okrog 2.700 litrov, kar praktično odgovarja količini mleka, ki ga dnevno predela vsaka srednje velika mlekarna v naši deželi.
Količina mleka je torej sedaj zadostna za obratovanje mlekarne, obstaja pa določena bojazen za prihodnost, saj je živinorejski sektor v naši pokrajini v veliki krizi. Zadruga bo svojim članom zajamčila uradno odkupno ceno mleka, svoja prizadevanja pa
bo usmerila v to, da bi jim mleko plačevala po višji ceni.
Zadruga pa vsekakor gleda naprej in skrbi za prihodnost; da ne bi ostala brez mleka, in da bi ekonomsko dobro uspevala, je že podpisala kupno po-
godbo za nabavo strojev za pasterizacijo mleka, ki bodo postavljeni do konca meseca oktobra. Ko bo razpolagala z njimi bo namreč imela pravico do deleža tistega kontingenta mleka, ki prihaja iz Jugoslavije po avtonomnem
računu in si ga sedaj delita dve dnd^
Mlekarna, ki leži na Co'“ °bnubru ki pelje z Opčin proti i^pe bo seveda razpolagala z baro L po-bodo odjemalci imeli na razpo leg sira «tabor» vse mlečne	jj,
ter izbiro vseh sirov, ki Ji*1 " žišče.	. ye.
Gotovo je, da bo predstavljaj, liko pridobitev za živinorejce ške pokrajine in bo v veli K ^ ščenje vsem tistim, ki s° v' , .avani vlagali vse svoje sile in kljub «j. premostili številne ovire za	^
tev pobude, o kateri se je za.. ^ voriti pred dobrimi trinajstin"
v šoli «<* A'
sovanje k triletnemu tečaju 23.
• Dne 31. avgusta se v s"“7vpi-scoli» (Ul. Stuparich 1) za*U ^ ^
klice bolničarjev in bolničar • p didati morajo imeti najmanj in potrdilo o dovršitvi tretjeg ^ da višje srednje šole. Dne ^ tembra pa se konča vpisovanje
jemu habilitacijskemu tečaju dilno mesto v bolničarski slu* ^ j3, po-sala*). Informacije:
ure po tel. 9172441 in
9172442.
Počitek v dobrodošli senci
Po četrtkovi kratkotrajni plohi, ki je osvežila le mesto in pustila suhih ust okolico, je sonce spet močno zasijalo nad našo pokrajino. Tu pa tam je njegove žarke omilil kak o-blaček, vročina pa je bila kljub temu vse bolj neznosna-.
Vremenoslovci napovedujejo za prihodnje dni še «lepše» vreme, vrhunec tega vročega in predvsem soparnega vala pa naj bi dosegli prav na veliki šmaren. Takšno prognozo je izdal tudi kompjuter italijanskega vojnega letalstva (nadeli so mu res «toplo» ime Afrodita), ki predvideva, da se bo temperatura v naši deželi spet dvignila nad 30 stopinj. Včeraj
opoldne so namerili v Trstu 27 stopinj.
Takšne tople in predvsem suhe prognoze bodo najverjetneje skvarile ve-likošmarne praznike našim kmetovalcem, ki si želijo obilnega dežja, da bi zmočil zemljo in dal tako dušim pridelku. Že precej tednov ni bilo nad našo pokrajino dobre padavine, zato se kmetje in vinogradniki upravičeno bojijo za pridelek.
Vroče sonce in sopara pa ne pestita le našega kmeta, marveč tudi druge ljudi, ki iščejo hladne prostore in kotičke, da bi se ubranili pred pripeko. Moški na sliki si je izbral za svoj počitek kar klopco v senci dreves na Svetjakobskem trgu. . .
Pestra sejemska dejavnost dežela
iric^
Dežela Furlanija - Julijska krajina bo avgusta in prihodnja dva j^viji množično udeležena na številnih mednarodnih sejmih v Avstriji.	jaz-
Grčiji in Zvezni republiki Nemčiji. Od včeraj pa do nedelje, 21. aV^Ua(jaijc 1° stavlja naša dežela svoje proizvode in izdelke na celovškem sejn11" n_ jo bodo domači gospodarstveniki zastopali na zagrebškem sejmu (od ' 12-septembra), na sejmu na Dunaju (od 10. do 18. septembra), v do 26. septembra) in nazadnje še na sejmu v Kolnu. Preko podobnih a[flj|ie udeležb skuša Furlanija - Julijska krajina že vrsto let seznaniti in gospodarske kroge o lastni gospodarski in tudi obrtniški proizvodnji- ^ jj Celovški sejem, ki so ga odprli včeraj, je v celoti posvece gozdnemu gospodarstvu, na razstavnih prostorih pa ne manjka i" gpefo' raznih aparatur in hipermoderne tehnologije za predelavo lesa ?°py]{Jče& V najnovejšega mizarskega orodja. V okviru 32. «Holzmesse», ki je.vkJ julijs|d celovški sejem, bo na veliki šmaren dan posvečen prav Furlaniji ^ pokrajini. Ob tej priložnosti bo na sejmu prisoten tudi deželni odborni vino Bertoli. Predstavnik deželne vlade bo imel v dopoldanskih ur‘Tiskal per konferenco, popoldne pa bo skupaj s predstavniki krajevnih oblasti oo manentni paviljon naše dežele na celovški prireditvi. Obisku bo sl«1 sprejem.
Olajšave upokojencem za kopanje v kopališčih
Tržaška občina obvešča upokojence, da se bodo lahko odslej delavnikih v sledečih kopališčih po znižanih cenah: kopališče Sirena paij' (1.600 lir), kopališča Riviera, Ausonia in Ginestre (1.400), Excelsi ja Bianca (1.250), Trst, Castelreggio, Muggesano, Rt Olmi in Miramar t • ^ P izkoriščenje nižjih tarif bo dovolj, da upokojenci predstavijo d°k ^ katerem piše, da so upokojeni. Tržaška občina obenem sporoča, . upokojenci dvignejo na občini posebne izkaznice za ogled filmov p°
Sprehod po tržaških trgovinah v času
Cene so ponekod resnično nizke kupcev pa je kljub temu le malo
Mestne trgovinske izložbe so v zadnjih dneh tako praznično okrašene in pisane kot da gre za pustna sejem, ki bi moral privabiti čim več obiskovalcev. Povsod so z velikimi živobarvnimi črkami izobešeni napisi »izredna razprodaja*, »neverjetni popusti*, »znižane cene ob koncu sezone* in podobno, da človeka kar silijo k nakupovanju. Na razpolago pa niso samo po letna oblačila, obutve in vsi pripomočki za plažo, kot so torbe, velike brisače in naočniki, temveč tudi zimski artikli in celo tako blago, katerega uporaba ni vezana na letni čas. Mogoče so se pod vplivom drugih trgovin tudi prodajalci gospodinjskih strojev, stanovanjske opreme in drugega blaga odločili, da bodo svojo »robo* prodajali po znižanih cenah. Vzrok pa ni po vsej verjetnosti ta; trgovsko področje je namreč letos zelo prizadeto, saj doživlja v našem mestu hudo krizo in to predvsem, ker se je zmanjšalo število poglavitnega tržaškega nakupovalca, to je Jugoslovanov.
Ko smo se sprehajali po mestnih ulicah in si ogledovali razobešeno blago ter cene, smo se tu pa tam pomudili v kaki trgovini ter se s prodajalci pogovorili o letošnjem poletnem obratu. Vsi so nam zagotovili, da je promet v primerjavi s prejšnjimi sezonami znatno manjši, čeprav so cene neverjetno nizke. Pozna se zlasti, da ni jugoslovanskih nakupovalcev, ki so do danes zagotavljali velik posel. Spet so drugi trdili, da se je celo število tržaških strank znižalo in da so vrhu tega na splošno vsi varčnejši. To pa pomeni, da neradi trošijo denar po nepotrebnem in da si gospe letos na primer niso obnovile svoje poletne »garderobe* in se sprijaznile z lanskimi oblačili.
So pa tudi taki trgovci, kj ne gledajo tako črno na svoj posel. Pravijo, da je sicer tudi to področje zajela kriza, kar pa ni v Italiji nikakršna novost, saj je celo vlada vedno v krizi. Povedali so nam, da gre poletno
blago s precejšnjimi popusti, ki dosegajo tudi 80 odstot kov, dobro v prodajo in je zato veliko dela zlasti v prvih dneh, ko je na- izbiro še mnogo artiklov.
Da bi o stanju slovenskega trgovinstva kaj več zvedeli, smo se pogovorili z Borivojem Švagljem, od govornim za malo trgovino pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. »Za letošnjo sezono je značilno, je dejal, da se je doba počitnic znatno omejila. V avgustu pa je kljub temu največ obratov zaprtih, saj je to mesec, ko je največ delavcev na dopustu.*
Na splošno se je letos manj ljudi odpeljalo na počitnice; zato so zlasti trgovine z živili nujno potrebne, tako da so zaprli samo za krajšo dobo, ponekod pa niso sploh zaprli svojih obratov. Prodajalci oblačil in obutev pa so letos zapahe znižali samo za teden ali dva. Vsi skušajo namreč prodati čim večjo količino blaga, da si nato lahko nabavijo novega.
Borivoja švaglja smo vprašali, če obstajajo mogoče predpisi, da ne zapirajo istovrstnih trgovin v istem obdobju. Odgovoril nam je, da takih predpisov oblasti ne izdajajo, pač pa, da se ponavadi trgovci med seboj zmenijo za zaprtje trgovin. Tudi po vaseh so uredili počitniški urnik trgovin. Po nekaterih turističnih krajih, kot v Devinu in Sesljanu, pa nimajo trgovci sploh počitnic, tako da lahko odjemalci kupujejo svež kruh tudi ob praznikih.
Gospod Švagelj nam je še povedal, da se niso cene v teku letošnje sezone zvišale, kar se je ponavadi dogajalo v prejšnjih letih. To pa zato, ker skušajo zlasti trgovci oblačil in obutev prodati čim več blaga in so zaradi tega začeli z razprodajami že kak teden prej kot ponavadi.
Na slikah: take so videti v teh dneh tržaške trgovine; ali velike razprodaje ali pa zaprto zaradi dopusta.
množičnih dopustov
Sinoči je stekel «Tabor 1983»
Na Opčinah razstava kostumerke M. Vidau
rzslave gledališke ko-Opiintih , , rVe Vidau je sinoči na bo narlnrte^ *etošnji Tabor, ki se Otipaj: Jeval do velikega šmarna. daljjfo r^zstave je bilo pravcati gledali	sai so se 'na njem
hmiala ,-a^n}. °bjem s slavljenko od režicj1- na*‘ gledališki umetniki Pa šo (i0 f0. do igralk, poleg njih ooga	vaščani in člani doma-
libor V^!°e^a kulturnega društva
'Hi Tarif,	‘ju v uuiu uku
oanje *n~r?.le’ ko gre za obliko-fla Waci^ gledaliških predstav.
like ltf^aV7 so na. ogled številne ton« i Osnutki ir) nvnrei Ir/vti.n-
»o Varlu katerim Marija Vidau ved-un soc ' '
ma,
sta
n°v ^ 'iof'- osnutki in vzorci kostu-W ’je Jr Je Vidauova pripravila od-šliidij	uspešno dokončala
»io,grafit nmskl akademiji za kostu-ttekla! ,'n modo. Od takrat je *o jn . kot 70 gledaliških pred-“ilna	2a suoje kostume šte-
Ptvi w ..	med katerimi sta v
18/5 (J 1 °orštnikovi diplomi iz leta fia «Rr,,Va bregova») in leta 1982 8. kan*iuVo snatbo») ter diploma z 1882 2a nanskega opernega bienala %»i ,, Ver°niko Deseniško. Ti ko-r<hsUivijeb? e9 nekaterih drugih tudi
0 '
v openskem Prosvetnem
toi stfre„ kurije Vidau je na otvori-ki ie ^T"il režiser }oie Babič, Jto kosbZr”1 P°men, vlogo in me-“ščr, nn,m°®ra/a « sodobnem gleda-^eistvovn!-*’0 ^ razčlenil celotno u-fe9a	Marije Vidau od začet-
/flija „ ornega obdobja do sodečem *Slovenskim stalnim gledali hišamJ	drugimi gledališki-
8l®e	njene sedanje cobčut-
PHsrt z barvnimi odtenku. Po 2* skleni aPtavzu je uspeli ve-teri]'a,	nastop kitarista Marka
»osto se bo nadaljeval danes s jrjTdst u,,av° z ansamblom «The SVetneaa J1 pa 1)0 na dvorišču Pro-°b 18. uri nastopila i^ljJcoDe^, 9»dba na pihala. V po-^sta na*t kulturnem programu pa r^lPnu' fptklorni skupini KUD !> Pl«« v£?T» iz Pirana in domača l'e5 e aJDJabor. Oba večera bo arnblom Lojzeta Furlana.
, danes pri Sv. Ani evstival tiska KPI
. Meliki -
Nov triHmaren 2 • • • l’Unita» je SNja. nfvnega praznika, ki ga % ^kciJa KPI od Sv. Ane in Boljka ‘ T^Sija od danes do po-^ 0 7. \r ljudskem domu v Ul. di ?°vania a sporedu bodo tudi tek-v Va^ku in v «goltanju»
°d dai
lnes ' ^koljah
^2aiiski praznik
o, bo Ha^ern Sozcličku v Mačkoljah h. Praznil,08. ZVečer pričel partizan-ANpj ' ki ga prireja sekcija VZ Za Dolino, Mačkolje in Pre-
beneg. Ob 17. uri bo pri spomeniku padlih v Mačkoljah kratka slovesnost, nakar bosta ob 17.30 na prireditvenem prostoru govorila poslanec Albin Škerk in miljski župan Willer Bordon. Obravnavala bosta dogodke izpred šti-redesetih let in pa ponoven porast fašizma danes.
Praznik se bo nadaljeval jutri. Ob 18.00 bo koncert pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Niko Peršič. Borci sekcije VZPI - ANPI za Dolino, Mačkolje in Prebeneg se toplo priporočajo za obisk.
Na celovškem sejmu srečanje o Trstu
Znani celovški sejem Holzmesse posveča tudi letos pozornost Trstu in njegovim gospodarskim komponentam. V okviru prireditve bo tako v torek, 16. avgusta, srečanje na temo «Trst: pristanišče, velesejem in turizem*, na katerem bodo sodelovali predstavniki avtonomne pristaniške ustanove, tržaškega velesejma ter turistične in letoviščarske ustanove. Srečanje o tržaški ekonomiji je lani v Celovcu v okviru iste prireditve naletelo na zelo dober odmev.
• Danes, jutri in v ponedeljek bo na
Pomorski postaji «Praznik morja* z glasbenim in družabnim sporedom.
Z zadnje seje tržaškega občinskega odbora
v
Ze nared nov program kulturnih prireditev
Tržaška občinska uprava bo spet zaprosila deželo za finančni prispevek za izvedbo programa kulturnih manifestacij, ki ga je svoj čas izdelal pristojni odbornik Agnelli. Kot znano je odbornik za kulturo pred meseci že predložil občinski skupščini program prireditev z ustreznim koledarjem, ki pa ga je svet z glasovi opozicije in tudi nekaterih «ostrostrel-cev* med listarji zavrnil. V takratnem programu ni bilo besedice o slovenski kulturi na Tržaškem.
Sedaj je bil o zadevi spet govor na zadnji seji občinskega odbora, ki je na podlagi predlogov odbornika A-gnellija spet sestavil program kulturnih manifestacij ter ga poslal deželi, ki je po zakonu pristojna, da ga finančno podpre. Tudi v tem primeru, pa mora omenjeni program dokončno odobriti (ali zavrniti) občinski svet. Vsekakor se je zvedelo, da je Agnelli ponovno vključil v program razstavo o znanem arhitektu Maxu Fabianiju ter še nekatere druge manifestacije.
Občinski odbor, ki je kot znano formalno že odstopil in sedaj rešuje le vprašanja redne uprave, je na svoji zadnji seji tudi nakazal 50 milijonov lir za obnovo cestne razsvetljave v Ul. Beirut v Grljanu ter izdal dovoljenje za resanacijo zidov občinskega gledališča «Verdi». Eno milijardo in 280 milijonov lir pa bo od-
bor v kratkem potrosil za posege na področju socialnega skrbstva in to v skladu z deželnim zakonom št. 81.
V	Skednju na sporedu poletna prireditev
V Skednju je v polnem teku poletna manifestacija «Servola Estate*, to je šagra glasbe, dobre kapljice ter prigrizka in še drugih duhovitih zanimivosti. Danes, v nedeljo in ponedeljek bo igrala glasbena skupina «HI-FI». Nastopila pa bosta še tržaški kabaretist Luciano Bronzi in posnemalec Nicki Giustini.
V
Štipendije za tečaje občinskih tajnikov
Vladni komisariat Furlanije - Julijske krajine obvešča, da je na razpolago 170 štipendij za udeležence te čajev za občinske tajnike v študijskem letu 1983/84. Zainteresirani naj pošljejo prošnje do 20. avgusta na krajevno prefekturo. Vse podrobnejše informacije nudi tržaška prefektura, soba št. 76.
V anketi za spoznavanje delavskega sveta
Tržaška škofovska komisija tokrat «pozabila» na Slovence
Italijanska škofovska komisija za družbena vprašanja in delo bo priredila sredi novembra v Rimu zanimivo zasedanje na temo: <Delo je za človeka: zaposlitev, načrtovanje, sodelovanje». Z organizacijo zasedanja se hoče italijanska Cerkev na lastne oči soočiti z enim od bistvenih vprašanj rie samo italijanske družbe, temveč, v večji ali manjši meri, vsega visokoindustrializiranega sveta. V motu, ki naj bi odražal usmeritev, prireditve, so pobudniki zapisali, da je poznavanje realnosti zelo pomembno in potrebno za osveščanje in sprejemanje lastnih odgovornosti. Prav zato, da bi čim bolje spoznali realnost italijanskega delavskega sveta, so poskrbeli organizatorji za široko anketo, ki naj bi neposredno zaobjela vprašanja, vezana seveda na delo in na njegove aspekte, po posameznih teritorijih.
Pri tej pobudi sodeluje tudi tržaška škofija. Škofovska komisija za vprašanja dela se je namreč obrnila na krajevne sindikalne organizacije, na tovarniške svete in na vodstva podjetij in ustanov s prošnjo, da bi ji pomagali pri izpeljavi ankete. Prošnji je priložila vprašalnik, na katerega bi morali naslovniki odgovoriti.
Vprašalnik se deli v dva dela. Prvi nosi naslov «Po-znati realnost», drugi pa rSoditi na podlagi vrednot». Prvi del vključuje pet vprašanj z vrsto drugih podvpra-šanj, drugi le tri vprašanja.
Že ob prebiranju prvega vprašanja je opaziti, da je bil vprašalnik sestavljen prav za tukajšnje razmere. Tako na primer tretje podvprašanje sprašuje, kakšen druž-beno-kulturni vpliv sta imeli izseljevanje v Avstralijo in priseljevanje iz Istre na tržaški delavski svet. Začetek
ankete daje tako vtis, da so sestavljalci dobro poznali tržaško situacijo in to svoje znanje tudi izkoristili, da bi anketa čim bolj verno odražala dejansko stanje de lanskega sveta pri nas.
Žal pa se jim je pri tretjem vprašanju, hote ali nehote, zataknilo.
Tretje vprašanje (o splošnem razvoju) sprašuje kakšne mehanizme je sprostil neenak razvoj zaradi različnih kulturnih izvorov, pri čemer v oklepaju omenja, kateri naj bi bili ti različni kulturni izvori. Tako v bistvu izvemo, da živijo na Tržaškem ljudje tržaškega kulturnega izvora, istrskega, furlanskega in, nazadnje, tudi južnjaškega (meridionale) kulturnega izvora.
Bo že res, da živijo na Tržaškem poleg Tržačanov tudi semkaj množično priseljeni Istrani, da dela v našem mestu vse več Furlanov (predvsem v gradbeništvu, kjer ostro konkurirajo z domačimi gradbenimi delavci), da je sedaj že odcvetela megatrgovina privabila pred leti v naše mesto nič koliko ljudi z italijanskega Juga, res pa je tudi, da na tem koščku zemlje takorekoč že od pamtiveka živi in dela slovenski človek. Na desetine kulturnih društev neizpodbitno priča o živosti njegove kulture, razvejana dejavnost v domala vseh sektorjih tukajšnjega gospodarstva potrjuje, da je polnopraven član realnosti.
Prav zato bi morali sestavljalci ankete, v iskanju «spoznavanja realnosti» tržaškega delavskega sveta, vključiti v ta svet tudi slovenskega človeka. Brez njega bo vsako spoznavanje realnosth — nerealno, (šč)
I
ttl. Mazzini prihodnji teden “Me spet odprta za promet
bodo avtobusi Konzorcialncga podjetja za prevoze in taksiji '■edno vozili po središčni Mazzinijevi ulici. Cesta je bila skoraj ^Prta za promet, med tem časom pa so razna podjetja opravila Hove “J41* n» vodovodnem kot na električnem omrežju, postavili pa so “-‘‘cfonske cevi. Sedaj dokončujejo asfaltiranje cestišča, ponekod *®^®li postavljati tudi nove smerokaze.
Podtaknjeni požar povzročil v poslopju veliko škodo
V noči med četrtkom in petkom so neznani zlikovci podtaknili v poslopju v Ul. S. Spiridione požar, ki je povzročil precejšnjo materialno škodo. Prva se je zavedala ognja in gostega dima, ki se je valil po stopnišču, 82-letna Maria Gabersi. Poklicala je gasilce, le ti pa še policijo, kajti takoj jim je bilo jasno, da je bil požar podtaknjen. Nekdo je namreč prižgal na ploščadi v dvigalu večji sveženj časopisov, iz katerih so se razvili zublji, ki so zajeli vso kabino. Ogenj je tudi uničil električno napeljavo v stanovanjih sedmih družin in odvetniškega urada. Škoda je tudi na stenah in na vratih, ki jih je dim povsem očrnil.
Pri gašenju je prišlo tudi do lažje nesreče. Med najhušim se je namreč odkrušil s stropa večji kos ometa, ki je ranil v glavo podoficirja policijskih agentov Gilberta Comuzzija. Po opravljenem delu se je Camuzzi zglasil v bolnici, kjer so mu nudili prvo pomoč in napovedali, da bo ozdravel v nekaj dneh. Policija si prizadeva, da bi ugotovila avtorja ali avtorje neuravnovešenega in nevarnega dejanja.
V smrtni nevarnosti 13-letni kolesar iz Ronk
Iz tržiške bolnice so prepeljali včeraj popoldne ob 18.20 na oddelek za oživljanje v Trstu 13-letnega dijaka Stefana Zottija iz Ronk, ki je utrpel hude telesne poškodbe v prometni nesreči, do katere je prišlo nekaj pred 17. uro v Ronkah na križišču ulic Staranzano, 24. maj in Dobbia. Dečka, ki se je vozil na kolesu in je nameraval zaviti v levo, je zbil s kavasakijem 1300 26-letni Silvano Ladich iz Ronk, ki je pripeljal iz Štarancana. Zdravniki v trži-ški bolnici so ugotovili, da se je hudo udaril v glavo in trebuh, utrpel pa je tudi zlom obeh rok in stegnenice. Pri tem se še zlasti bojijo morebitnih poškodb v trebušni votlini. Ker se je njegovo stanje s časom zaskrbljujoče poslabšalo, so ga nemudoma prepeljali v Trst, kjer je oddelek za oživljanje zelo sodobno opremljen. V nesreči se je ranil tudi Ladich, ki se zdravi v tržiški bolnici.
PRAZNOVANJE NA REPENTABRU
Danes ob 17. uri se na Repentabru prične praznik Marijinega nebovze-tja, ki bo trajal do vključno torka. Odvija se v znamenju svetega leta in začetka obnovitvenih del celotnega kompleksa.
V nedeljo bosta dve bogoslužji, o-srednja slovesnost pa bo v ponedeljek, na kateri bo med drugim sodeloval tudi tržaški škof Bellomi.
Kot rečeno, bo praznovanje tudi v znamenju obnovitvenih del. Njegovi obiskovalci bodo lahko tudi sami podprli obnovo Repentabra s prostovoljnimi prispevki. Poskrbljeno bo za o-krepčilo in osvežitev.
• Po poletnem dopustu bo od torka, 16. avgusta, spet na razpolago zainteresiranim državljanom branilec Furlanije - Julijske krajine. V Trstu bo dr. Mattia Caufin posloval v uradu v Ul. Filzi 21/1 ob torkih od 10. do 13. ure, osebje urada pa bo kot doslej na razpolago za vse potrebne informacije vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah.
Policiji je zagodel šalo
Policija je imela predvčerajšnjim ponoči precej opravka tudi s 26-letnim Angelom Majerjem, ki stanuje v Ul. Peco 24. Okrog 2. ure je namreč poklical policijo in anonimno najavil, da je v nekem poslopju pri Sv. Magdaleni zgornji v teku rop. Policijska izvidnica je pohitela v omenjeni kraj, ne da bi ničesar odkrila. V Ul. Fla-via pa so agenti nato opazili moškega, ki se je skušal pred njimi skriti. Ko so ga identificirali, je Majer priznal, da jim je on zagodel neokusno šalo. Ker se zdravi v centru za umsko zdravje pri Dom ju, so ga pospremili v bolnico na oddelek za diagnozo in zdravljenje.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Uroša Košute darujeta Zofi in Odon 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Uroša Košuto darujeta Julka in Kristina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Namesto cvetja na grob staršev oz. nonotov Franca in Frankota Cre-vatina darujeta Marino in David Bandi 10.000 lir za ŠD Domjo.
Za Skupnost družina Opčine daruje N.N. 100.000 lir.
Ob 9. obletnici smrti Franeta Mezgeca daruje žena Marija (Bazovica) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Franeta Mezgeca daruje Zora Abelaf 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
■	Naznanjamo, da nas je v
starosti 90 let, za vedno zapu-1 stila naša draga mama, nuna in pranona
Ivana Furlan vd. Kralj
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 12. uri iz hiše žalosti, Gabrovec 32, na proseško pokopališče.
Žalujoči: hčeri Berta in Angelina, sin Albin, nevesta Olga, zeta Stanko in Alfredo, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo.
Gabrovec, Prosek, Devin, 13. avgusta 1983
(Pogrebno podjetje)
Pogreb bo danes, 13. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Gropado.
Žalostno vest naznanjajo bratje, sestre, nečaki, stric Pepi in ostalo sorodstvo
Gropada, Trst, Citta di Castello, Vancouver (Kanada), 13. avgusta 1983
Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
Avguštin Sosič
Pogovor z estetistko Mileno Puntar
Za prijeten zunanji videz je odločilna zdrava prehrana
V Nabrežini so pred kratkim odprli nov estetski salon. Lastnica je mlada, simpatična slovenska gospa Milena Puntar, doma s Proseka. Ker se o teh argumentih ponavadi izredno malo piše in jih poyrhu označujejo za tipično ženske, nepomembne s.vari, smo prosili Mileno, da nam o tej dejavnosti kaj več pove, zlasti ker se danes estetskih uslug vse več poslužujejo tudi moški in celo mladi fanti. Vsi, in ne samo ženski spol, kot se večkrat govori, si želijo, da bi svoj zunanji videz p>olepšali.
Milena nam je povedala, da jo je delo estetistke veselilo že od m edin nog. Čeprav so starši nekoliko nasprotovali, češ da ni to najprimernejši poklic, se je po nižji srednji šoli vpisala na enoletni tečaj za estetistke v Trstu. Službe ni takoj po tečaju dobila, zraven tega se je še mlada poročila in se ni mogla poklicu niti pozneje zaradi družinskih obveznosti posvetiti. Kljub delu v družini pa je medtem rada segala po revijah in knjigah, ki so obravnavale tovrstne argumente. Tudi prijateljicam je z nasveti, posebnimi čaji, ki jih je sama pripravljala in z doma izdelanimi mazili večkrat priskočila na pomoč, tako da je v krogu svojih znank kar kmalu «zas!ovela». Ko sta otroka nekoliko odrasla pa je stopila v službo v neki večji salon v Trstu. Služba pa je ni dokončno zadovoljila; želela si je namreč delati na svoje. Tako se je odločila, da vzame stanovanje v najem, kjer zdaj opravlja svoj poklic.
Na vprašanje, ali obstajajo res le-potična mazila in drugi kozmetični produkti, ki čudodelno učinkujejo, nam je odgovorila, da takih čudežnih mazil ni in da so vsekakor pretirano draga. Da ohranimo sveže, mlado telo in lepo kožo, veljajo še danes nasveti, ki nam jih dajejo naše babice,
V	sredo na Gradu Liliana Časi in Marinel Stefaneseu
Na gradu Sv. Justa bo v sredo, 17. avgusta na sporedu spet baletna predstava. Tržaška letoviščarska u-stanova, ki te poletne manifestacije prireja, je letos povabila vrsto odličnih umetnikov klasičnega plesa in s tem pripravila res bogato sezono. Po nastopu mednarodne zvezde Rudolfa Nurejeva, je bila na vrsti baletna skupina iz Bostona; tej je sledil narodni plesni ansambel iz Kolumbije. Med temi poletnimi gosti niso seve da mogli manjkati izredni ruski plesalci, ki smo jih tokrat lahko ponovno občudovali v zasedbi skupine Moskva Ensemble». Tudi za sredo je Tržaška letoviščarska ustanova napovedala dve izredni imeni iz sveta klasičnega baleta, saj bosta na gradu nastopila ena najboljših tako italijanskih kot svetovnih plesalk Liliana Cost in romunski umetnik Marinel Ste-fanescu. Našemu občinstvu se bosta predstavila z gojenci svoje baletne šole iz Reggio Emilia «Compagnia Balletto Classico». Na sporedu pa je plesna skladba «Don KihoU Ludvoiga Minkusa. Balet so s postavitvijo Ma-riusa Petipe prvič predstavili leta 1871 v gledališču Marinški v takratnem Petrogradu. Novo izdajo baleta je leta 1900 pripravil koreograf A. Gorski, štirideset let pozneje pa ga je na novo interpretiral umetnik Vadim Rindin.
Skupina Liliane Cosi in Marinela Stefanesca je pa ta balet občinstvu prvič predstavila pred petimi leti, ko je za režijo in koreografijo poskrbel sam romunski umetnik.
V	primeru slabega vremena bo predstava v gledališču Rossetti.
Razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta skupinska razstava grafik; 3 tržaški umetniki in grafika ljubljanske šole.
V	Tržaški kreditni banki razstavlja Atilij Kralj svoja zadnja dela z morskimi motivi.
Izleti
KD Slovan iz Padrič priredi v nedeljo, 4. septembra, enodnevni izlet v Ribnico na tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva in v Bazo 20. Cena izleta (s kosilom) 23.000 lir. Za izlet vpisujeta Darko in Oskar Grgič (telefon. 226286 in 226351).
to je predvsem zdrava prehrana. V dobi, ko si ljudje mislijo, da bi z denarjem lahko kupili tudi lepoto, drži torej staro pravilo, da je hrana tista, ki na naše telo najbolj vpliva.
Ko govorimo o zdravi prehrani, mislimo predvsem na lahke jedi, ki ne vsebujejo mnogo maščob in so na splošno malo zabeljene. Izogibati se je treba zlasti slaščic in drugih sladkih jedi. Izredno dobro pa de telesu, če si jed osladimo z medom. Za boljšo prebavo svetujejo uživanje sadja in zelenjave, najbolje pa učinkuje tešči zaužiti kozarec prevrete vode.
Milena je prepričana, da je zeleni svet človekov na j večji prijatelj. Sama je že zbirala zdravilna zelišča in pripravljala čaje, zdaj pa sama izdeluje s pomočjo prijateljice-herba-ristke, mazila, olja za masažo in preparate za obrazne maske.
V svojem salonu bi si v bodočnosti rada uredila še telovadnico, kjer bi se razgibali in sprostili tisti, ki zaradi dela po več ur na dan presedijo v uradih ali na drugih delovnih me-
Priprave za osrednjo proslavo ustanovitve IX. korpusa, ki bo 11. septembra v Novi Gorici, mrzlično potekajo. V kulturnem programu bodo med drugim sodelovali naslednji moški zbori: TPPZ «Pinko Tomažič*, Partizanski pevski zbor Ljubljana, koroški Partizanski pevski zbor Celovec. «Srečko Kosovel* iz Ajdovščine, pevski zbor Obala iz Kopra, pevski zbor Fran Venturini od Dom ja, France Prešeren iz Kranja in domača zbora iz Mirna in Branika. Nastopali bodo tudi slovenski dramski i-gralci in kantavtorji. Scenarij je napisal pesnik Ciril Zlobec, glasbo u-
OPOZORILO KMEČKE ZVEZE DVOLASTNIKOM
Vložiti prošnje za sečirjo
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, da pravočasno predložlijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v njenih uradih v Ul. Cicerone 8/B v uradnih urah. Poleg osebnih dokumentov naj s seboj prinesejo še dvolastniško knjižico ter podatke o številkah parcel na katerih nameravajo sekati, njihovo površino in v kateri katastrski občini se nahaja ter še količino drv, ki jih nameravajo posekati. Prošnje bo Kmečka zveza sprejemala do 31. avgusta.
KZ izpolnjuje prijave vina
Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo do 6. septembra prijavijo zaloge vina, ki jih imajo še v kleti do 31. avgusta. Prijave morajo zainteresirani vinogradniki izročiti davčnim uradom občine, v kateri prebivajo. Kršitelji tega ministrskega odloka bodo podvrženi globi od 100.000 do 1.000.000 lir.
Tajništvo KZ obvešča člane, da bo prijave izpolnjevalo do 6. septembra in jih izročilo pristojnim uradom posameznih občin.
stih. Idealno bi bilo, ko bi vsakdo dnevno nekoliko telovadil, ali se vsaj sprehodil. Pa če drugače ne gre, bi morali vsaj stopiti peš, namesto da se vedno peljemo z avtom.
Smo sredi poletja, zato je bilo vprašanje o sončenju neizogibno. Kopa nje in sončenje sta človeku zelo koristna, je poudarila Milena. Zgrešijo pa tisti, ki hodijo na morje, da se tam v največjem soncu ure in ure ta ko rekoč pražijo in se samo tu pa tam z vodo nekoliko polijejo. Sončiti bi se namreč morali v zgodnjih jutranjih urah in pozno popoldne, priporočljivo pa je tudi, da se pri morju dobro na-plavamo in tako tudi razgibamo.
Poleg napačnega sončenja sta še velika sovražnika telesne lepote, da ne govorimo o zdravju, je Milena povedala, pretirano kajenje in uživanje kave. Tudi prepogosto umivanje z milom je telesu prej kot v nego v veliko škodo. «Koža so naša druga pljuča, zato jo moramo skrbno negovati, a brez pretiravanja,* je Milena na koncu dodala, (nik)
redil Alojz Srebotnjak, režija je zaupana Jožetu Babiču, zamisel scene pa je delo Klavdija Palčiča. Celotno glasbeno prireditev bo vodil dirigent Oskar Kjuder. Pesmi «a cappella* pa bo dirigiral Mirko Slosar, spremljala bo godba Milice iz Ljubljane. V kulturnem programu je predviden tudi nastop govornika. Opozarjamo, da se bo proslava začela točno ob 11. uri z nastopom Srebotnjakovih slovesnih fanfar.
L. N.
Razna obvestila
ŠD Zarja — Bazovica vabi na tradicionalni športni praznik, ki bo danes,
13.,	jutri, 14., in 15. avgusta na vrtu gospodarske zadruge v Bazovici. Jutri, 14. t.m., ob 8. uri bo mednarodni balinarski turnir. Vse večere vas bo zabaval ansambel Aries. Za jedačo in pijačo poskrbljeno.
MENJALNICA
vseh tujih valut
12. 8. 1983
Ameriški dolar..............1.612.—-
Kanadski dolar.............. 1.302.—-
Švicarski frank............... 735,—
Danska krona................ 162.—-
Norveška krona.............. 211.—
Švedska krona................. 200.—
Holandski florint............. 527.—
Francoski frank............. 195.—
Belgijski frank................ 26.—
Funt šterling............... 2.375.—
Irski šterling.............. 1.860.—-
Nemška marka................ 590.—
Avstrijski šiling............. 83,75
Portugalski eskudo ....	11.—
Španska pezeta.............. 10.—
Japonski jen................ 5.—
Avstralski dolar............ 1.290,—
Grška drahma................... 17.—
Debeli dinar.................. 13,50
Mali dinar.................... 14,50
iiSBSi
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
IRBT - ULICA F FILZI 10 'jS? 61-AA8
Gledališča
VERDI
Danes ob 20.30 šesta in predzadnja predstava operete «Viktorija in njen huzar» Paula Abrahama. Orkester vodi Oskar Danon.
CANKARJEV DOM
Razstave
Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
Kino
Ari s ton 21.30 «Tron». J. Brudges, D. \Varner, B. Boxlietner, C. Morgan.
Eden 17.00 «Crazy Runners*. (Quei pazzi, pazzi sulle autostrade).
Penice 17.00 «10 minuti a mezzanot-te». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale Dvorana št. 1. 16.00 «Tutta vogliosa la ragazza pomo». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2. 16.00 «Erica, quando l’a-more diventa perversione*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3. 16.00 «Conan, il barbaro*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 17.00 «Quattro mosche di velluto grigio*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 «Reclute e seduttori*.
Aurora 17.00 «Entity». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capitol. 18.00 «Zucchero, miele e pe-peroncino*. Renato Pozzetto.
Cristallo 17.00 «Vivi e lascia morire*. Roger Moore.
Radio 15.30 «Disco sex». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «Assassinio al cimitero etrusco*. J. Saxson, E. Audry. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic.
Moderno 18.00 «Borotalco».
Giardino pubblico 21.00 «Due sotto il divano*.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 13. avgusta 1983 LILIJANA
Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.18 — Dolžina dneva 14.16 — Luna vzide od 11.35 in zatone ob 23.03.
Jutri, NEDELJA, 14. avgusta 1983 DEMETRIJ
Vreme včeraj: temperatura ob 12. uri 27 stopinj, zračni tlak 1006,3 mb ustaljen, veter 18 km na uro sever-nik, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Bonivento, Lorenzo Antonaglia, Francesca Fu-maneri, Giacomo Castelletti, Federi-ca Cappellari, Francesca Torzullo.
UMRLI SO: 69-letni Miroslav Kar-njel, 70-letna Margerita Dapery vd. Turek, 73-letna Enrica Torful, 83-let-ni Gino Fioretti, 72-letni Antonio Be-cic, 72-letni Arturo Franco, 80-letna Maria Kenda, 70-letni Emilio Tosca-ni, 62-Ietni Agostino Sossi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 16. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
Prisbevki
V	spomin na pok. Ano Pahor, drago nono kolegice Anamarije, daruje Dragica Blaževič z družino 30.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Uroša Košute darujejo Cveto, Elda, Martina in Maja 30.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Uroša Košuto darujeta Erika in Mira Fonda 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za vzdrže-van> spomenika padlim v NOB v Križu.
Priprave na osrednjo proslavo ustanovitve IX. korpusa
Do 15. avgusta 1983 v Prosvetnem domu na OPC
TABOR 83
DANES: ob 17.00 odprtje kiosj^ ob 20.00 PLES z ansambli THE LORDS JUTRI: ob 15.00 odprtje ob 18.00 nastop godbe na P ^ NABREŽINA, dirigent »•
ob^O.OO PLES z ansamblotn L. FURLANA	, Aje
PONEDELJEK: ob 15 00 odp kioskov	., _ -ku-
ob 18.00 nastop f'°U^10.r?rnR iz pine KUD KAROL PAHO
Pirana	-^1ni.še sku-
pozdravni nastop najnuaj pine SKD TABOR	offlbl0tn
ob 20.00 PLES z ansam&i
L. FURLANA	^
V dvorani razstava ^ kostumografinje MARU®1 ter knjig in plošč.
Delovali bodo dobro —r gS. kioski z domačim vino® strnnomskimi specialitetam
pridita
f* Čestitke
Danes praznuje 4. rojstni dan ^ TJA RAŽEM iz Bazovice- p boljše ji voščijo nono ',enojrUžinan,a' lerija, strica in teta z )o in & posebno pa bratranec * strična Ivana.	-rrnKA s'°
Danes praznuje ZORA življenjski jubilej, se n*	v0sc»‘
va in srečna leta ji izm s sinova Marino in Darjo vyjata ^ Vnuka Andrej in Alenka P ni mnogo poljubčkov.	daflf
MIRNA CEROVAZ Prazn“Ječ0ib .J“ rojstni dan. Še mnogo	^nic"
zdravih let in da bi se *... želje ji želijo prijate J •
vse
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
rjjjeo0
PRODAM prenovljeno
veliko dvosobno stanov® na 5 blizu postaje. Telefoni
PROSIM' GOSPODA, s ka^ivaj se srečala pred mesi® ob)iskat rfj in čigar sin me je prise* o .jlT1p^ dom, a me ni našel, ?aJ gizjak. V zglasi pri meni: Jože vača, Kraška cesta 9.	1978-S
PRODAM FIAT 126P leta^ 5 - ^
jan Dujmovič, Kosovelo , jg. Pivka. Ogled vsak dan dalje.	,
PRODAM kravo z ^fCniDJfa Telefonirati 229192 v večen®1 ^ PRODAM vespo Prim®ve 4g f 700.000 Ur. Telefonirati *
OČALA za vid smo našli " st«
Prebenegu. Telefonirati 232223 v popoldanskih ura*
AGENZIA IMMOBILIARE
VIMOBILI AKb	A
GABBIAN0
KUPOPRODAJA
ODDAJA V NA*« .jO, Tel. (O481'
____________ .
21-LETNA punca, ura^1i>P^ išče kakršnokob jutranju^fo^
tudi kot baby-sitter.
225146 od 10. do 12- “j V^ OSMICO je v	^
Buzin. Toči belo
§
avtomehanično
delavnica S- ** Ul. Montfort, 8 - Tel
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA	RADIO
Re'^ rAV,° DI VENEZIA»
Igrajo- pf!0 Campogalliani
postav Dieselbard’ RoSSdn° BrdZ 20.45 °^er’ v nedeIjo, 14. avgusta, ob
^ EROT1CA ^ UNA COPPIAd
No-' r,ger,Coggio
'“druri ascale Petit» Roger Coggio
IV g®
20.45 °®ep’ v I®rek, 16. avgusta, ob
ga &vliM, P°no^na kronika seksualnega naS jonskega para, kot za-tdskega r\- .Slavnem je delo fran-r‘eSativni|) ISjria usmerjeno v prikaz <odpfteg vidikov tako imenovanega s‘vSa v Li osa me<l zakoncema — če lep,, .^ksualnem življenju. Vse te-Pred m Prav- dokler so muhce le Jo iz teiR *nim dolgočasjem. Ko pa sevtia. esne nezvestobe porodi du-
b^(iAPERTA
Nja pI°RNALE DELLA SERA* •grajo' ,Jrancesco Masselli
SilVeri° BlaSi’ Da'
20.3o ^al. v sredo, 17 avgusta, ob
intelektualcev ^rtio’ v .Posije direktorju dnevnika kfavljen(Viia jem izražajo svojo pri-da.W šli v Vietnam, v ^tcirna .^Penalistom. Pismo je pojejo rv>KJaj^eno’ Vietnamci ne za-JPPislitj si S5, Pariija jih podpira. . . 'I; Uognji: “Ono morali način, kako bi t8- izP>išli,IJeprijetni avanturi. Ironič-i^ega ika?. režiserja v preseku !?, stala	,*ia Uste generacije, ki
tUrn jp n strani dogodkov iz leta 68.
«i u SUU v istem obdobiu)-
rDELUNlIf*ICI U0MINI
S Menze!
1978)
^•3 ’	Menšik.
a 20.30 e^e’ v četrtek, 18. avgusta,
! ^ilu^/*1™3 na Češkem, posneta tein fiim^^ov filmske umetnosti, (iz se Je po daljšem pre-^lo t4klf^bin'h razlogov) vrnil na kS*0vanskik°Js.*:er 1° učitelj tolikih ju-jV- Menzoi • ^*n slovenskih) režiserju fnT ,Je Profesor na FAMU, na
SSaulLakademiji' kjer 86 *
.inskih <■;, zadnja generacija jugoslo-*a ltalij0 farjev. Film je premiera
°CI*
IV^č.1 Hu tjiovanekovskv, Vladimir
19 kiPblianSeiJ!> ^°kič, Milan Sardoč. * avgUst:. 8 u2' Program), v petek,
aShi' * ao°
r^Qvanskjh ,e, sP°red najboljših ju-,j valu h fllmov v pulju. Na skup-Tebšk« r^gih mrež ljubljanske in
r«iku S*13 na svojem TV spreta ^lotila g' Program, ima možnost, Im kega fif^°zna Rodovino jugoslo-3.so feFUmi petkovega spo-
JSkih fes&S.
na raznih

dveh. «Tron» pa se lahko ponaša kot predhodnik novega obdobja bo doče kinematografije. Ne bomo obnavljali zgodbic filmov, ki so verjetno že vsem znane. Zanimivo je primerjati četverico filmov in namene posameznih producentov, komu so ti namenjeni.
Povsod je prisoten pogled v bodočnost: «Tron» in «Blade Runner» sta znanstvenofantastični zgodbici o pojavu informatike kot dominantnega sredstva oblasti, v drugem pa so humanoidi protagonisti in nevarnost za človeštvo. «Foltergaist» je lov za pošastjo — televizijo. «E. T.» pa napoveduje (da, še enkrat) prihod izvenzemljanov in «otroško revolucijo*.
Gledano z ameriškimi očmi, so to filmi za otroke: pripoved je moder na bajka, ki stimulira potrošništvo najmlajših «kupcev» (od igrače lutke Etija do vidcoigric). Dejstvo je, da je trenutno najbolj odprta in perspektivna trgovina ravno z otroškim tržiščem in da stimulira tovrstno produkcijo v Hopperjevem in Spielbergovem filmu so glavni junaki igralci prav otroci.
«Tron» in «Blade Runner» pa se ozirata do najmlajših gledalcev scenografsko: elektronski stroji, video igrice v prvem, vesoljski avtomobilčki in humanoidi (lutke?) v drugem.
Če se ozremo na vtise marsikaterega gledalca ob izhodu iz kinodvorane v minuli filmski sezoni, je odgo var porazen. Spektakularni filmi postanejo tako prej prilika za razmišljanje, kot pa razvedrilni moment poletnih ur na odprtem.
Dunaj slavi 300-letnico zmage nad Turki
DUNAJ — Že pred meseci je človek mogel na Dunaju zaslediti prve znake avstrijskih proslav 300-letnice avstrijske zmage nad Turki in sicer zmage iz 1683. nad vojskami sultana Mohameda IV. V zadnjih tednih pa se je malone pol Dunaja spremenilo v napol turško naselje, kar izredno pozitivno vpliva na avstrijski in predvsem na dunajski turizem. Celotne četrti avstrijskega glavnega mesta so zadobile pečat nekakšnih turških bazarjev in naselij, v nekaterih predelih Dunaja, posebno v predmestjih proti vzhodu in severu se širijo «ta-borišča* ali če hočemo šotorišča s turškimi prapori in zastavami. Zastave s polmesecem pa se vijejo tudi z avstrijskih gledališč in muzejev, v dunajskih kavarnah, ki so pravzaprav nastale prav po zgledu turške navade, uživanja v kavi, se kar gnete ljudi in v teh kavarnah avstrijski orkestri izvajajo vse, kar je možnega zbrati v staroavstrijski glasbeni proizvodnji, kar bi spominjalo na Turke. Celo sam Mozart prihaja na vrsto z nekaterimi svojimi skladbami, ki naj bi posnemale turške motive. Nekdanje dvorsko gledališče ima sedaj izreden uspeh z Mozartovim delom »Beg iz seraja*. v sloviti avstrijski državni Operi pa se iz dneva v dan vrstijo koncerti, ki imajo na programu skoraj izključno staro turško glasbo, seveda, tako, kot so jo v domače okolje, v osrednjo Evropo vnesli avstrijski, madžarski, romunski ali pa tudi kak slovanski, prvenstveno češki skladatelj.
In vendar je pri vsem tem še največ zanimanja, tudi zaradi tega ker je vsakomur dostopna, za razstavo na temo «Istanbul okoli leta 1683». Gre za izredno bogato razstavo, ki so jo namestili v velikanskem šotoru v samem Kunstlerhausu in v katerem so dali na ogled veliko keramike, stenskih preprog, draguljev in glasbenih inštrumentov, seveda vse turškim pečatom.
i r,}»9| v frinr,H,; nodvoranah
WNš*U982) yNe	Lišberger
^er, • -leff Bridges, David ’ C"% Morgan
hSe vf!Ven Spielberg 8frIfhore 8e: Henri Thomas, Drtw
(1982)
tyavHe vj ie Hoppcr	s turškim pečatom.
"1ams «Fe: Craige Nelson, Jobeth ,'t. Druga prav tako dokumentarna * °eatrice Stright.	razstava govori o dneh, ko je tur-
K'DHRlJNNER» (1982)
jSe v)dley S^t
Harrison Ford, Sean
s Var	Caffidy’
na «teden ameriškega t‘t)V kino*’1 tlam predstavlja t»(. jo v2H?,a ena. v naslednjih dneh.
!krfr't>' da « Sje n‘ ravno najbolj pri-% f.Phredeii1 °8ledamo težje, umetni-7.Jen.° *n avtorsko izdela-sljL fledaip., htliko bolj prija filmske-Wbdelk0v sP.r°ščeno gledanje film-((. , ,razrtiiji' kl. ne stimulirajo odveč-'	la.nja in poglobljene anali-
v , Pa
slw..tetP JlHdV° užitek in razvedrilo.
Cm ku|arni'Sr, s? naibolj Primcrni C?1^ režLPfl mi: v teJ zvrsti 1Z taS :	'r'S rja S. Spielberg in R.
!1
V- «e.t* •	------o - -
tpjd usric. In «Blade Runner* sta Voc Vai_rsnic* iz minule sezone.
dosegel istega ni-IO(nsko gledano) prejšnjih
ška vojska obkolila Dunaj. Seveda so to prikazali na najrazličnejše načine, s pomočjo grafičnih prikazov in tudi s pomočjo raznih muzejskih eksponatov, ki so vsi originalni.'
Tretja tozadevna razstava ima literarni in diplomatski značaj. Preko knjig, zemljevidov in podobnega dokaznega ali razstavnega materiala skuša prikazati avstrijsko in turško kulturno raven, seveda v nekdanji dobi.
V velikem stolpu poleg katedrale sv. Štefana pa so postavili na ogled turške topove, turške uniforme pa tudi nekaj avstrijskih, pa še nekaj, rekli hi zgodovinskih zastav in praporov. Vse to so razstavili v velikanskem stolpu, od koder so komandanti tedanjih avstrijskih oboroženih sil motrili v okolico, koder so bile razporejene turške vojske, ki so oblegale Dunaj.
Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	Dnevnik
13.45	«Giorni d’amore» - film
Igrajo:	Marcello Mastrodanni,
Marina Vlady, Giulio Cali. Režija: Giuseppe De Santis.
15.25	Živali, 3. del
16.00	Izžrebanje loterije
16.05	Lahka atletika: svetovno prvenstvo
19.45	Almanah - Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.30	«Sotto le stelle 83»
21.50	Dnevnik
22.00	«Nemici dello stato»
23.45	Programi za prihodnjih sedem dni
24.00	Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Lepa Italija
Mesta, poezije, ljudje itd. . . .
13.45	Programi za prihodnjih sedem dni
14.00	Dobljena vojna, izgubljeni mir
14.55	Avtorjev portret, 4. del
15.20	«H gobbo di Notre Dame»
17.00- 18.35 Poletni tandem - popoldanski program
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Dnevnik 2 - Šport
18.50	Rumeno, oranžno, rdeče . . . skoraj modro
Skrivnosti morskega dna
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	«Quaderno proibito» - roman
21.35	«Storia d’amore di una suora» -film
22.30	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.35	«Storia d’amore di una suora» -film, 2. del
23.35	Nočni variete
00.10 Dnevnik 2, Zadnje vesti
Tretji kanal
14.50	Vignola: kolesarske dirke
15.30	- 17.30 Lesa: tenis
18.45	Programi za naslednjih sedem dni
19.00	Dnevnik 3
19.25	II pollice
19.55	Vsi na oder ... 4. del
20.30	Rock - koncert
22.00	Dnevnik 3
22.25	Cribb
23.15	Koncert: folk glasba
23.40	Glasbena oddaja
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
16.30	Poročila
16.35	Tarzan, risanka
17.00	Neko poletje -otroška nanizanka
17.30	Mogočno morje - dok.
18.30	Galaktika - nad.
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Pobarvaj svoj voz - film Komaj je mogoče verjeti, da sta «trda» igralca kot sta Lee Marvin in Clint Eastwood sprejela vlogi v musicalu. Gre namreč za glasbeno delo, ki se je v Broadwayu pojavilo že v štiridesetih letih, Joshua Logan pa si je želel ponoviti uspeh v časih popularnih «kanjskih oper», v katerih so se uspešno prepletali elementi westema, glasbe in komedije, ter ustvariti privlačen film, postavljen v čas zlate mrzlice v Kaliforniji pred sto leti. Uspelo mu je ustvariti predvsem drag filmski spekta-
kel, v katerem pa ne Marvin in ne Eastvvood nista povsem prepričljiva, ker ju v tovrstnih vlogah nismo navajeni in jima zatorej ne ustrezata. Vsekakor pa je v filmu dovolj privlačnih prizorov.
22.35	Zabava vas Oliver Dragojevič
23.30	Poročila
Koper
14.55	Atletika - Helsinki: svetovno prvenstvo
19.50	TVD Stičišče
19.55	Ryan - film
20.55	Velika dolina - film
21.40	Narodna glasba
22.15	Zeit im Bild - Čas v sliki
Zagreb
16.05	Poletno popoldne
18.30	Prisrčno vaši - dok.
20.00	Človek, ki je umrl dvakrat -film
21.50	Za konec tedna
23.20	Poročila
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Dobro jutro, Italija
8.35	Phyllis - TV film
9.30	Mary Tyler Moore -TV film
10.00	Lou Grant - TV film
11.00	Dan za dnem - TV roman
11.30	Love Boat - TV film
12.30	Povratek Simona Templarja -
TV film	,
13.30	Neka ameriška družina - TV film
14.30	Arabesque - TV film
15.15	«Marinai, donne e guai» - film
17.00	Search - TV film
18.00	Juke Box Star - glasbena oddaja
19.30	Poldark - TV film
21.25	«Camping» - film
23.25	Mundialito clubs 83:
Inter - Juventus
Pozor na ona dva - TV film
RETE‘QUATTRO
8.30	Ciao, ciao
9.30	Prijatelji - risanka
10.15	«La piramide di cristallo* -film
12.00	Dora di Hitchcock -TV film
13.00	Matt Helm - TV film
14.00	«11 mondo di Suzie Wong» -film
16.30	Risanka
17.30	Giovani cow boys - TV film
18.00	Star Blazers - risanka
18.30	Quella časa nella prateria -TV film
19.30	Quincy - TV film
20.30	«Mimi Bluette . . . fiore del mio giardino* - film
22.20	Freebie in Bean -TV film
23.20	FBI - TV film
«Denthi Boureau il mercante della morte* - film
IT ALI A 1
8.30	Risanka
8 55 Doma pri Lawrence</vih - TV film
9.45	Nemirno otroštvo -TV novela
10.15	»Avtopsija gangsterja* - film
12.00	Operazione ladro - TV film
14.00	Nemirno otroštvo -TV novela
14.30	«Le tigri di Mompracem* - film
16.25	Bim, bum, bam
18.00	La časa nella prateria -TV film
19.00	Doma pri Lawrenceovih - TV film
20.30	«Tre soldi nella fontana* - film
22.30	Pesem za vsakogar
00.40 «Lo spettro* - film
TELEPADOVA
10.00	- 15.30 Risanke
16.00	Bonanza - TV film
17.00	Monjdro - TV film
18.00	- 19.00 Risanke
20.30	«Spie oltre il fronte* - film
22.00	Q. B. VII - Crimine di guerra -TV film
23.00	Catch
00.30 «L’Italia s’e rotta» - film
TRIVENETA
06.00	Harvey - TV film
07.30	Hanna in Barbera - risanka
08.30	Harry’ O - TV film
09.30	Search - TV film
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	Posebni agent - TV film
12.30	Horoskop
12.50	Polvere di stelle - TV film
14.00	Gli eroi di Hogan -TV film
14.30	«L’uomo della Mancha* - fiim
17.30	- 18.30 Risanke
19.00	Carovane verso il West - TV film
20.10 Betty White - TV film
21.00	«Spiaggia rossa* - film
00.10 »Toro da monta* - film
01.40	Film M .00 Film
TELEFRIULI
13.30	«Cio che si chiama amore* -film
15.00	Tudi bogataši jočejo -TV film
15.30	«La famiglia Stoddard* - film
17.00	Poletna glasba
17.30	Dokumentarec
18.30	Gunsmoke - TV film 20.10 Tudi bogataši jočejo -
TV film
20.40	«n quadrato della violenza» -film
22.30	»America, America, dove vai?» - film
TELEOUATTRO
08.30	Povezava z oddajnikom Italia 1
19.00	Dogodki in komentarji
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbena matineja, vmes: 9.00 Imena naših vasi; 9.15 Roman v nadaljevanjih, Branko Hofman: «Noč do ju-tra»; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Glasbeni pot puri, 12.00 «Bom naredu sfzdice, čjer so všas’ b’le»; 13.20 Glasba po željah; 14.10 -
16.00	Mladinsko popoldne: Otroški kotiček, 14.30 Naš jezik, 14.35 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album; 17.10 - 19.00 Razširjeni obzornik: Izbrane melodije, 17.30 Rubrika,
18.00	«Počitnice . . . počitnice* - humoristična nadaljevanka, 6. epizoda,
18.40	Priljubljeni motivi.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 0.00 - 4.30 Nočni program; 6.00 Glasba za dobro jutro in Jutranji koledar; 6.15 Cestne razmere; 6.45 Prometni servis in Napoved programov;
7.15	Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev programa;
13.30	Zamejska reportaža; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.30 Glasba; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Primorska poje.
RADIO KOPER
(Italiianski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30. 14.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.00 Horoskop;
7.30	in 8.32 Glasba; 9.15 Casadei; 9.32 Ludanovi dopisniki; 10.00 Glasba; 10.15 Super Summer; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 Pesem tedna; 15.45 Glasbeni week-end; 18.45 in 19.40 Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00 Poročila; 6.00 - 7.58 Jutranji radijski variete; 9.00 Weekend; 10.15 Glasbena srečanja; 11.15 Radijski dnevnik; 12.28 Zgodovinske osebnosti: Kleopatra; 13.20 Master; 14.00 ItalijansKi koncert; 14.30 Master; 16.20 «Dietro le quinte con i grandi del nostro tempo*; 17.00 Svetovno prvenstvo - atletika; 18.30 Avtoradio1; 19.30 Radio 1 -jazz, 20.30 Radijski večerni variete;
21.00	Pogovor o zdravstvu; 21.27 Radijska drama; 22.28 Animal radio;
23.05	Telefonski pogovor.
fiADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 6.00 -
6.30	Glasbeno dobro jutro; 8.00 Šola in vzgoja; 8.45 Tisoč in ena pesem; 9.32 »Canta uomo, canta!»; 11.00 LP plošče; 12.48 Plesna glasba; 13.41 Sound-Track; 15.00 Radijski oder; 15.37 Lestvica pesmi; 16.32 Izžrebanje loterije; 17.02 Dnevi slave; 17.32 Iz Benetk z glasbo; 19.50 Jazzovski protagonisti; 21.00 Simfonični koncert; 22.03 Glasba Ludwiga van Beethovna;
22.40	Poletni koncert.
RADIO OPČINE
Do 15.00 Glasba; 15.00 Glasba po željah; Do konca oddaje glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 4.50 Dnevni koledar; 5.15 Mikrofon na vasi;
5.30	Jutranja kronika; 6.10, 6.45 in
7.35	Prometne informarije; 6.20 Rekreacija; 7.00 Jutranja kronika; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik in Počitniško popotovanje; 9.05 Matinejski koncert; 9.35 Napotki za naše goste;
10.05	Svetovna reportaža; 10.25 Panorama lahke glasbe; 11.06 Pogovor s poslušalci; 11.35 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Godala v ritmu;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Iz naših krajev; 13.30 Naši poslušalci čestitajo; 14.05 Kulturna panorama; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00, Zunanjepolitični magazin; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela GMS, Glasbena mladina Novo mesto; 18.55 Minute za EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Mladi mostovi;
20.00	Sobotni zabavni večer; 21.00 -
23.00	Za Slovence po svetu; 23.05 Literarni nokturno, Amir Talič: Pesmi;
23.15	Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
Odobren načrt lotizacije na območju Vila Concordia
Zgradili bodo pošto ter vrsto stanovanj in trgovin
Z večino glasov, proti so glasovali le komunisti in liberalec, je goriški občinski svet na seji, v četrtek zvečer, odobril načrt lotizacije za območje med Korzom Italia, Ulico Buonarroti in Ulico Cantore. Gre za dokaj obširno zemljišče, ki ga je verski red, lastnik Vile Concordia, odstopil družbi Rinci (pod tem imenom je omenjeni načrt tudi znan) in kjer naj bi v prihodnjih letih, poleg novega sedeža pošte, zgradili še vrsto stanovanj in trgovin ter uradov. V prihodnjih mesecih bodo pripravili načrte, prvi poseg na gradbišču pa je predviden že v začetku prihodnjega leta.
Sicer pa je bila zadnja seja občinskega sveta zanimiva zlasti v prvem delu, čeprav je sprva kazalo, da bo, zaradi dopustniškega obdobja, težko doseči zadostno število prisotnih.
Tako je župan dr. Scarano, poročal o ugodnem razpletu glede reševanja krize v podgorski tekstilni tovarni: dežela pripravlja poseben zakon za dodatno finansiranje. Manj ugodna je vest o formalnem odpustu delavcev Inteco, je dejal župan Scarano ter ob tem izrazil prepričanje, da se bo proizvodnja v teni podjetju lahko čimprej obnovila.
V	občinskem svetu so se v četrtek spomnili treh nedavno umrlih o-sebnosti: učitelja in publicista Ca-milla Medeota, zdravnika (in nekdanjega občinskega svetovalca) De-grassija, znanega arhitekta in urbanista Piccinafcj, avtorja goriškega razvojnega načrta.
V	uvodnem delu seje pa je bilo poleg tega slišati vrsto različnih in zanimivih, mestoma polemičnih vprašanj, priporočil in opozoril. Tako je komunist Chiarion opozoril na potre-
bo strožjega nadzorstva nad higieno v bazenih na Rojcah, ki jih sicer u-pravlja neko društvo, iz komunističnih vrst je prišlo tudi vprašanje glede šestih stanovanj, ki jih urejujejo v prostorih nekdanjega zavoda Le-nassi. Rok vselitve je odvisen od finančne razpoložljivosti 250 milijonov lir, je v odgovoru omenil podžupan Del Ben. Ponovno pa so razpravljali o evropsko znanem arhitektu Fabianiju, o predlogu, da bi v Gorici uredili stalen muzej, pri čemer je menda glavna ovira pridobitev ustreznih prostorov. Laže izvedljiv je načrt premestitve Fabianijevih posmrtnih ostankov iz goriškega pokopališča v Štanjel. Občina je že dala vsa ustrezna soglasja, v prihodnje pa bo nudila tudi denarni prispevek, je v odgovoru na vprašanje socialističnega svetovalca Brunella, dejal župan Scarano. Na vprašanje uporabe prostorov Vile Ritter v Stražicah je opozorila svetovalka Ulianova (KPI). V poslopju so začasno nastanjene družine, ki so se znašle brez strehe nad glavo. Vendar se v zvezi z uporabo prostorov menda dogajajo čudne reči. Tako naj bi izgnanci stanovanja začasno oddajali drugim osebam.
Občina bo zadevo nemudoma raziskala, je v četrtek zvečer zagotovil župan, obenem pa dejal, da bodo v prihodnje namenili nekaj več skrbi tudi urejanju parka v Vili Ritter. S precejšnjim začudenjem so svetovalci v četrtek zvečer vzeli na znanje vesti (menda uradnega do zdaj ni nič), da pokrajinska uprava ne namerava kriti stroška (njenega dela) za organizacijo pred kratkim zaključenih filmskih prireditev.
Naj omenimo še, da je občinski svet na zadnji seji ratificiral celo vrsto sklepov ožjega odbora.
Poleg lovske tudi gobarska sezona
Včeraj smo na kratko opozorili na skorajšnji pričetek lovske sezone, pa smo ob tem p>ozabili povedati, da se bo te dni pravzaprav pričela tudi gobarska sezona, tista prava, ki naj bi bila kar se da ugodna.
Resnici na ljubo, gob je bilo v naših krajih doslej bolj malo. Kriva je menda suša, saj je znana tista ljudska modrost, ki pravi, da gobe najraje rastejo po dežju. Potem ne preostane drugega kot počakati na dež, ki bo poleg potrebne vlage kajpak prinesel tudi prvo jesensko osvežitev.
Proti koncu meseca bodo pognali po travnikih orjaški dežniki, tu pa tam bo prikukal iz trave nekoliko pritlikavi kukmak, pod kostanji in hrasti bomo morda naleteli (sreča!) na pravega jurčka. Sredi oktobra nas bo presenetil borov gobane, štorovke pa bomo nabirali ob koncu prihodnjega meseca. Tak je približno gobarski koledar, žal je tudi nabiranje gob postalo birokratsko zapletena zadeva. Praviloma brez ustreznega dovoljenja, ki ga izdajo na občini, gob ne bi smeli nabirati.
Kako pa je z gobarsko, oziroma kako bo z gobarsko vojno na meji? Letos najbrž ne bo prevelikih prepirov zaradi znanih omejitev. Bo držalo ali ne?
Razstava keramike
V'
v Spetru ob Soči
Zanimivo razstavo keramičnih izdelkov, pod naslovom «Keramika goričke pokrajine» pripravljajo te dni v Šempetru. Pobudo za razstavo je dala občinska uprava, k realizaciji pa je pristopila tudi pokrajina, medtem ko je dežela prevzela pokroviteljstvo. Razstavo bodo odprli v soboto, 20. t.m., ob 18. uri.
V pričakovanju razrešitve
Na upravno političnem področju velja zabeležiti prav v zadnjem času izrazito stagnacijo. Na novi odbor na pokrajini bo treba verjetno počakati še kakšen teden, isto velja glede sestave občinskih odborov v Gradežu, Tržiču in Ronkah.
Po prvi, umestitveni seji na pokrajini, ob koncu prejšnjega meseca, ni nobenih vesti o sklicu druge seje, na kateri naj bi izvolili predsednika in člane odbora. Krivo je menda počitniško obdobje, vendar so vzroki za tako stanje tudi drugje: na primer v težavnih pogojih za sporazumevanje. Videli smo, da so že sestavili osrednjo vlado ter vlado na deželi, po istem vzorcu naj bi se ravnali tudi glede sestave uprav občin in pokrajine. Zadeva pa ni enostavna, kajti v nekaterih občinah (velja zlasti za Tržič) ni lahko zavrniti dosedanja zavezništva ter sprejeti drugačne kombinacije. Pogajanja so torej zelo težavna, odločitve nelahke.
občinstvu mladi glasbenik*- l*k j^. ustvarjalci, pesniki in druf?i. ^ korkoli gojijo kako umetnisK**
Delavci Inteca formalno odpuščen^
Delavci Inteca so te dni ^ slavilna pisma. Podjetje J® formalno v likvidaciji. Nep . ^ in opremo bodo skušali gsno-dati za pokritje dolgov in w ^ je vi preventivnega konkorda ’jj^aVci bil dosežen prejšnji mesec. bodo šest mesecev prejeman"^ iz posebne blagajne za bry^tffl*.
Vprašanje zase je, kaj ^jg-V interesu skupnosti je, da o-je v celoti (proizvodne P«*“" ^ bi premo) prevzela nova druz ’ ^jje-samo tako lahko zagatmnu vanje proizvodnje in kons® ^ strokovno znanje do neda
V	Tržiču so socialisti že večkrat javno opozorili na uspehe dosedanje leve koalicije in poudarili potrebo in namero po nadaljevanju sodelovanja s komunisti, socialdemokrati in republikanci pri upravi občine.
V	Gradežu so menda glede sestave koalicije, ki bo upravljala občino, storili korak naprej, saj so dosegli že nekakšno načelno soglasje o štiričlanski koaliciji. V Ronkah naj bi občino še naprej vodila leva koalicija.
Najbolj zapleten vozel zato predstavlja pokrajina, čeprav je tudi to vprašanje vezano, ali celo pogojeno, od načina, kako bo prišlo do porazdelitve pristojnosti in vpliva v drugih krajih.
• Konec meseca bo v Novi Gorici zanimiva mladinska kulturna manifestacija. Na prostoru pred Kulturnim domom se bodo čez nekaj več kot teden dni, od 23. do 25. t.m., predstavili
slenih delavcev.
Mi tele vropsko srečanje o kulturi iti šol$
O kulturni enotnosti na
,binoti*
tako imenovane Mitelevrof^^ 0 državah skupnosti .Alpe/ . m,xj strukturah in organizacij*& drugih ustanovah v teh a ^ mi-do razpravljali na ^e^osn^e7^)rici-televropskem srečanju v njgit Na sporedu bo decem^Ta’nw)viijd‘' pa bodo sodelovali vidni st e, iz Avstrije, Jugoslavije, . <a!;, V'
Poljske, Italije in drug1'1 .^j, tošnja, sicer dokaj obširna ib bi bila tudi izhodišče za• z raziskave v prihodnjih lat
Ranjen mopedist
Tesnejši stiki med lovci iz Sovodenj in Škofje Loke
Poziv društva za zaščito živali
Za bolj human odnos do domačih živali
Po podpisu listine o sodelovanju med društvom slovenskih lovcev Doberdob in Zvezo lovskih družin Nova Gorica, bo v prihodnjih dneh prišlo do pobratenja med lovsko družino iz Sovodenj in lovsko družino Selca v škofjeloški občini. Slovesnost bo v soboto, 28. t.m., v Bukovici nad Škofjo Loko, kamor bo odpotovalo lepo število sovodenjskih lovcev in njihovih družinskih članov.
Prizadevanja o navezavi trdnejših prijateljskih stikov in sodelovanja tudi med lovskimi organizacijami pobratenih občin, trajajo že nekaj let. Doslej so se predstavniki lovskih družin že nekajkrat srečali ob različnih priložnostih, organizirali vrsto obiskov, Sovodenjci pa so bili večkrat v gosteh pri lovcih iz pobraten občine.
V soboto, 28. t.m., bodo dosedanjim oblikam sodelovanja dali tudi uradni pečat ter se dogovorili o oblikah bodočega sodelovanja. Srečanje bo v Bukovici, kakor smo že zapisali. Združeno pa bo z družabnostjo in krajšim kulturnim sporedom. Prireditev bo na
V Novi Gorici* nad 100 aktivistov in drugih občanov izvaja razna pripravljalna dela za veliko proslavo, ki bo v nedeljo, 11. septembra. Kot smo že poročali bodo tedaj počastili 40-letni-co raznih dogodkov, ki so pomembni za zgodovino Primorske, naših krajev v zamejstvu ter za vso Slovenijo in Jugoslavijo. Tedaj bo minilo štirideset let od začetka množične vseljudske vstaje proti okupatorjem. Slednja je sledila razpadu Italije 8. septembra leta 1943. Sad te vstaje sta bili znani Goriška fronta in tako imenovana Kobariška republika. Dne 11. septembra istega leta, v vzdušju veselja zaradi razpada tuje vladavine torej, je bil na Vogrskem ustanovljen Narodnoosvobodilni svet kot najvišji oblastni, upravni in politični organ narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskem Primorju. Narodnoosvobodilni svet je formalno potrdil tudi plebiscitarno voljo in zahtevo primorskega ljudstva, da se to območje združi z ostalo Slovenijo in Jugoslavijo. Ta sklep sta potrdila Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda dne 16. septembra leta ’43 in AVNOJ, ki je na drugem zaseda-
odprtem, v slučaju slabega vremena pa v zadružnem domu v Bukovici.
Urnik trgovin in avtobusov
Ob velikem šmarnu bodo trgovine zaprte dva, oziroma tri dni. Jutri in v ponedeljek bodo zaprte vse trgovine z izjemo cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskem času. Trgovine z jestvinami, pekarne in mesnice bodo spet odprli v torek, 16. t.m. Tr govine s tehničnim blagom, oblačili in obutvijo ter drugim blagom bodo odprli šele v sredo, 17. t.m.
Na avtobusnih progah v medkrajevnem prometu bodo avtobusi jutri in v ponedeljek vozili ob upoštevanju prazničnega voznega reda, v torek pa po običajnem umiku, ki velja ob delavnikih. Na avtobusih občinskega podjetja v Gorici bodo jutri, v ponedeljek in torek upoštevali praznični vozni red.
nju v Jajcu 29. novembra istega leta sprejel odlok o priključitvi Slovenskega Primorja, Istre, Dalmacije z otoki in Koroške k novi Titovi Jugoslaviji. V Novi Gorici bodo proslavljali tudi 40-letnico ustanavljanja prekomorskih brigad in 30-letnico zgodovinskega govora jugoslovanskega predsednika Tita na Okroglici.
Zdaj je že znano, da bo na velikem zborovanju v nedeljo, 11. septembra, na Trgu Edvarda Kardelja pred palačo skupščine v Novi Gorici govoril Mitja Ribičič, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Osrednje slavje z zborovanjem se bo začelo ob 11. uri ter ga bodo prenašali po celotnem radijskem in TV omrežju Jugoslavije. Prenos bo tudi v italijanskem jeziku in sicer po TV Koper - Capodistria. Medtem zbirajo prijave udeležencev. Iz Slovenije je že prijavilo udeležbo okrog 8.500 borcev iz enot 9. korpusa. Glede udeležbe borcev iz naših krajev in sploh iz Italije je predsednik občinske organizacije Zveze borcev v Novi Gorici Jože Pahor v pogovoru z našim sodelavcem poudaril, da na proslavo
Med raznimi vprašanji, ki pritegnejo pozornost javnega mnenja vsako poletje, je gotovo tudi problem o-skrbe domačih živali v času, ko se gospodarji odpravijo na dopust. Seveda obstajajo v naši družbi še drugi, tudi veliko hujši socialni problemi, toda kljub temu lahko trdimo, da je tudi vprašanje domačih živali doseglo v zadnjih letih socialno razsežnost.
Tako ugotavljajo pri združenju za zaščito živali, kjer imajo v poletnih mesecih navadno največ dela. Tako so letos, v obdobju med 1. junijem in 25. julijem prejeli 75 pozivov meščanov za pomoč zapuščenim živalim. Prostovoljci društva so pomagali 48 živalim, 37 pa so jih izročili v trajno varstvo posameznikom.
Ti podatki pričajo, da je tudi pri nas vprašanje zapuščenih psov in mačk vse prej kot rešeno. «Ne gre samo za odnos do domačih živali*, pravijo pri društvu za zaščito živali, «pač pa to vprašanje načenja pro-
v nedeljo, 11. septembra, vabijo vse borce slovenske in italijanske narodnostni, ki so se borili proti fašizmu, za svobodo in demokracijo. Brigadi «Fontanot», ki so jo sestavljali itali janski borci, bodo na slavnostni seji občinske skupščine v Novi Gorici 10. septembra podelili posebno plaketo s priznanjem in zahvalo za njeno udeležbo v protifašističnem boju. Kot znano na zborovanje pričakujejo sku paj okrog 60 tisoč ljudi. Poleg borcev in aktivistov enot, ki so sodile v ok vir 9. korpusa Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije — v septembru bodo namreč proslavljali tudi štiride seto obletnico ustanovitve te velike formacije — se bo proslave z zborovanjem udeležilo tudi zelo veliko število, okrog 50 tisoč, drugih občanov. Med gosti naj bi bili tudi pripadniki znanega ruskega bataljona, ki je de loval v okrilju Bazoviške brigade. V omenjenem bataljonu so bili prebež-niki iz nemških okupacijskih enot, sicer pripadniki raznih narodov in narodnosti iz Sovjetske zveze. Za udeležbo na proslavi se je prijavilo 60 borcev Ruskega bataljona, toda njihov prihod še ni gotov.
blem bolj humane družbe*. Marsikdo ima v hiši iz tega ali onega razloga psa ali mačko. Med temi je žal še precej malodušnežev, ki ne da bi dvakrat pomislili enostavno zapustijo živali njihovi usodi, brž ko so jim v napoto. To se dogaja predvsem v obdobju dopustov. Posebno vprašanje nadalje predstavljajo predvsem mladiči.
Ne glede na stopnjo omikanosti, ki jo kažejo ljudje s tako grobim početjem, naj spomnimo samo na nevarnost, ki jo zapuščene živali predstavljajo za širjenje bolezni kot je steklina in na drugo škodo, ki jo po vzročajo podivjane živali.
Društvo za zaščito živali je zato zaprosilo občinske uprave, naj stro go ukrepajo proti takemu brezvestnemu početju. Doslej je na to prošnjo pozitivno odgovorila občinska u prava v Gorici, kjer so uvedli strogo globo za vse, ki bodo zapuščali živali na robu cest, smetišč in drugod.
Poleg tega bodo v Gorici končno u-kinili delovanje plinske celice, ki je doslej na krut način uničevala pse brez gospodarja. Odslej bo društvo za zaščito živali do desetega dne od najdbe samo skrbelo za pse ter jim skušalo najti primernega gospodarja. Po izteku tega roka pa bodo pse pomorili z injekcijo, ki je gotovo manj boleča kot plinska celica.
Pni društvu se tudi zavzemajo za sprejetje zakona o obveznem tetoviranju psov, kar bi v dobršni meri rešilo omenjene probleme s tem, da bi brez težav ugotovili kdo je gospodar vsakega psa. V ta namen so naslovili poziv na pristojne oblasti.
Poletne prireditve v Gradišču
Bogat program poletnih prireditev so letos pripravili v Gradišču ob sodelovanju med avtonomno letoviščar-sko ustanovo, občinsko upravo ter nekaterimi drugimi ustanovami. Nekaj prireditev se je že zvrstilo, dru ge bodo na sporedu prihodnje dni, program pa se bo iztekel 1. in 2. septembra.
1.	septembra bo baletni večer, ki ga bo predvajala skupina rDimensio-ne balletto* iz Padove, na sporedu bodo klasični in moderni plesi.
2.	septembra pa bo na prireditvenem prostoru na odprtem, v Ulici Ciotti, nekakšen glasbeni revival s skupino «1 poeti superstan. Predvajali bodo uspešnice italijanske in druge jlasbe iz obdobja petdesetih let. V primeru slabega vremena bosta prireditvi v športni hali.
Na proslavi v Novi Gorici bo govoril Mitja Ribičič
Med udeleženci tudi pripadniki znanega Ruskega bataljona
Grojni
»škodi*

Precej hude telesne P0?^ l> pri padcu z motornim K dobil 49-letni Albert ^čus * Števerjanski občin*- ,, goriš®
ga v OlCVCIJilliaiU vrwrw— y gv*'
zlom očnice in druge	za
glavi in rokah ter ga Pn dni na zdravljenju.
Uradi Slovenskega de*e'?0^Iiikii f darskega združenja na ,. jop**5 zaprti do 21. avgusta zar
Izleti
Slovensko planinsko dr'^^po** di v nedeljo, 21. avgusta-Bavški Grintavec. Prev*# sredstvi. Odhod ob 6. un Izlet vodi Ivo Berdon.
Kino
io». Prepovedan mlad*n tom.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00
S P*

04e
puo attendere*.	.gnile
EXCELSIOR 18.00—22.01* della pantera rosa*.
Nova Gorica
dar*. Hongkonški fUrnjfni v postelji*. Danski ero SVOBODA Zaprto.	«u
DESKLE 20.30 «Rajska *** ni*. Ameriški film-
DEŽURNA LEKARNA V V^
«Rismondo». Ul. E-	,r|
------7a v effifi
DEŽURNA LEKARNA fi9 . te1-
«Marzdni», Korzo Italia

POGREBI
Ob 9.30 Benito Del ne bolnišnice v cerkev vega in v Videm;	5|0
doot iz splošne bolnism ob Soči.
SKD Hrast izreka
iskre00
družini Ferledč ob moža in očeta Karla.
Ob tragični izgubi
DJOŽ®

Karla izrekajo skavti s®0 družini iskreno sožalje-
Ob stoletnici rofstva velikega kiptfrja Ivana Meštroviča
Od rezljanja za čredo na paši po dalmatinski Zagori do vrhunskih stvaritev in dosežkov doma in po svetu
in	se bodo na Hrvaškem
skvi" 3etn° drugod po Jugo-slce ]1 ^Pomnili velikega Jugoslovan stremi ■ ,vneSa mojstra Ivana Me-ow, ea *n sicer ob stoletnici nje so n roislva- Ivan Meštrovič, ki ran?a,ne*°? morda nekoliko preti-n„ n "Ovali v zvezde kot največje-kot tMStla ®eia na*e d°be ali tudi joj 'ohelangela dvajsetega stoletij še Q ° 90 nani malone pozabili je	nato ponovno spomnili, se
venJ„	Pravzaprav v Vojvodini,
Mnehn?a lepo naključju, ker je tja dar n^ova starša pot, ven-ga k on Po rodu iz Otavic, male-9°»a ila Drnišu. Tu se je nje-ie ^ Umetnostna dejavnost začela sfci č,,.Pa?*’ ko je na svoji pastir-tiho • n upodabljal narodne mo-
tštevik- ^°d°be velikih Hrvatov, so ! *ko/a Strossmagerja. Ko So ; da je deček nadarjen,
So nn „ V	ueceK nuuuijen,
bi Sp P hli v Split h klesarju, da so sp nanf;lt kamnarske obrti. Pa in SQ še bolj uvidevni ljudje staji t.^ntmanega mladeniča po-kjer s- m Dunaj na akademijo, gooa ®lf kaj kmalu izkazala nje-nost	ltka tokovna izrazna sposob-
r“°staTC,aJ!em šolaniu ter po prvi začelo m -	1992 m Dunaju, se je
vamp.. ^e&trovičevo zmagovito «ta-»ečamS° Evropi, saj ga leta 1906 v p..r; v Beogradu, leto pozneje n ZanrUi 1910 prvič razstavlja pravj	. *n že leto pozneje pri
kajnorsv°l° Prvo razstavo v Rimu, <tvakrntSe bo. v svojem življenju še ska ra VTnto- Posebno prva rim-le rirnZjilava vzbudi pozornost ne (criijjjT8. *n italijanske strokovne njajo l7} Publike, pač pa se začeli Evr^Tati mni tudi drugod
,]zbmam' ■ Dosebno zanimanje so n°oan ,nie0oua dela s tako ime-Pa ;e kosovsko simboliko. Sicer fudin Je Prej vzbudil zanimanje ni bii\9ov \idovdanski ciklus, ki nina, rle- vetoka kiparska mojstro-io poljj0- P® Ima ta ciklus tudi svo-
1,0 vsebino. Meštrovič je
sicer še razstavljal v Benetkah in se nato vrnil v Split, toda v okvirih Avstrije mu ni bilo več obstanka. Že na Dunaju se je preveč ek-sponiral kot nasprotnik avstro-ogr-ske «ječe narodov» in pobornik nekega idealnega jugoslovanstva. Zato se je 1914 umaknil v Italijo in postal član Jugoslovanskega odbora, ki se je boril za združitev vseh južnih Slovanov. In v tem prostovoljnem izgnanstvu je Meštrovič o-stal do leta 1919, ko se je vrnil v že formirano Kraljevino SHS.
Kmalu je postal najprej profesor na zagrebški Akademiji za likovno umetnost, nato je bil tudi njen rektor. Med tem je veliko, zelo veliko delal in razstavljal, doma in po svetu. Zaslovel je kot velik mojster, hkrati pa doživljal tudi kako razočaranje, tako kot umetnik, kot tudi kot državljan, ki je imel nekoč v mislih in željah nekoliko drugačno Jugoslavijo, resnično domovino vseh južnih Slovanov. Vtem pa je prišlo do druge svetovne vojne, ko je tudi takšna Jugoslavija razpa dla, ko so si jo nacisti ter domači in tuji fašisti razkosali. Kmalu po razpadu stare Jugoslavije se je Meštrovič vrnil iz Splita v Zagreb, saj je bil formalno še vedno rektor A kademije. Toda ustaši so ga strpali v zapor, ker ni hotel z njimi. Bil pa je Meštrovič vendarle preveliko ime, da bi si ga mogel vodja ustaš tva privoščiti. Zato so ga izpustili iz zapora in se je veliki mojster najprej odpravil na beneški bienale, odtod pa v Rim. V Benetkah je veliki umetnik 1942 še razstavljal, naslednje leto pa je zapustil Rim in se odpravil v Švico, kjer je dočakal konec vojne. Nato pa se ni vrnil v domovino, pač pa je odplul čez Atlantik, kjer se je spet močno uveljavil. Poleg tega, da je veliko delal v svoji umetniški delavnici v South Bendu, je bil tudi profesor na univerzi. Na svojo domo vino ni pozabil in se je leta 1959 tudi vrnil domov, pa čeprav le za
Splitu, da ne omenjamo manjših galerij in muzejev ter posameznih del širom po vsej Jugoslaviji. In da ne omenimo njegovih velikih arhitektonskih del, kot na primer velikega spomenika na Avali pri Beogradu, namreč spomenika neznanemu junaku, za katerega menijo, da je najlepša tovrstna struktura v Evropi.
Seveda bi mogli tu trčiti ob ljudi, tudi ob strokovnjake, ki menijo, da so Meštroviča kot mojstra postavili na preveč visok piedestal. Ne bomo jim ugovarjali, ker se zavedamo, kako labilne so lahko razne senten-ce. Hkrati pa je tudi znano, da so se prav v času Meštrovičevega u-stvarjanja, celo v času njegove u-metniške rasti dogajale v svetu likovne izraznosti velike reči, velike spremembe, ki so sprevrgle marsikateri kanon, ki je prej veljal stoletja. In vendar menimo, da je Meštrovič velik, zelo velik mojster, hkrati da je bil tudi velik učitelj in da je marsikdo, ki se danes v jugoslovanskem likovnem svetu ponaša kot velik mojster, pravzaprav njegov učenec ali celo učenec njegovega učenca.
Sicer pa glede tega prepustimo besedo strokovnjakom, ki se bodo v kratkem zbrali na zasedanju, da bi temu velikemu mojstru dali mesto, ki mu pripada, kajti zdi se čudno, vendar je res, da se je o Meštroviču veliko pisalo, po nekaterih podatkih beležijo že nič manj kot 4000 naslovov, seveda tudi več knjig, monografij in še marsičesa, vendar dokončne sodbe še ni, ali bolje sodbe so si med seboj tudi različne in zato bi prav ob umetnikovi stoletnici morali sesti k mizi in izreči zadnjo besedo, če je ta sploh možna, vsaj za Meštroviča kiparja, kajti o njem kot človeku peresa, o Meštroviču pesniku, o njem kot strokovnem pisatelju in če hočemo tudi javnem delavcu bo treba šele začeti z zbiranjem materialov, ker je tudi tega veliko, zelo veliko.
časno. Tedaj ga je tudi predsednik Tito sprejel na Brionih in začelo se je govoriti, da se bo Meštrovič vrnil za stalno. Do tega pa ni prišlo in sredi januarja 1962 je veliki mojster dleta umrl v South Bendu v Indiani v ZDA.
Če je mojster ostal v tujini, je ostala pretežna večina njegovih stvaritev doma. In tega je zelo veliko, na stotine kipov, velikih umetnin, ki jih lahko občudujemo v vseh velikih jugoslovanskih muzejih, da ne govorimo o njegovi galeriji v
Ivan Meštrovič
Pieta (marmor - detajl)
£nani teolog Hans Kting ponovno v ofenzivi proti politiki Vatikana
skVrU zakliurti' t m‘’ * & v Val>
(k?4 sveta	zasedanje ekumen-
18 renskih cerkva, ki je ft?	ki je ob zaključku
S4*) oWPr°g as' v katerem med in todi jedrsko oborože-°nmisel ua jedrsko voj-loli^i ao TL na, “Porabo orožja za cerW,°nabl'kmje človeka. Ka in : >v s*cer rvi vključena v
v^ega 0 v vodstvu tega eku-cJ	^danja pričakovali ali
'if ,	* bo tudi katoliška
Pa ui bilo od tega - fasik “olje čeprav se v zad-
krogju ^katerih cerkvenih tudi fik“°vani hš ■a ^ govorimo o tako ljiv' °staja a' opažajo zadevna tre-k' Pa nai J!orkveni vrh nepopust-(J* kuenm, '23 diskusijo nasproti >!«£?*š^nici*. ah če h„ v J^azitj k, b* hoteli razna vre-06 v cerkvenem pač pa ttašrv*' vsakemu razumljivem On, 'oiok^a Podpiranja» so v Cer-flVC*- G1^' tega je med C*gaTm,v tudi primer zelo u-V^a .farskega duhovnika in Vatikarf'š .,}lansa Kunga, ki
Si RL°davat, I*3 1979 odvzel pra'
KL Stoč^f slušateljem teologije, Sf- Je nan? duhovnikom. Zakaj? Ci°	Postavljal v dvom
h otijivosti papeža in Veriflr ^kče ni primoran j paiW ,:* v brezmadežno spo-,4 hiu h Janez Pavel H. je u-Sk^jfhe ° Uspelo Kimga prisiliti, Hn, cefki,„ ;“?t>ralno resnico ka ti ; Pik ie *• Toda uporni švicarski C, star afl’ nePopusUjiv. Kiing, &tiyi inji:. let, danes vodi Eku-^Val.kjer v. ■■ na univerzi v Tiibin-V tUdjjhaJa na njegova pre-je k,-d<> 1500 slušateljev. Ne-^a^ ameriškemu ted S „ 0 svni i * uitervju, v katerem l In* Za , sP°r>h z Vatikanom. Si .^den j 8*dno osebnost in ker S t^di zmed znakov sporov in S bom,, ^mjih slojih katoliške !Š! 4a ^ Povzeli iz ameriške re-a hi zares ne moremo 'j h, ^'Ja protiverska, nekaj "■Ungovih odgovorov.
'C
Vpr.: Vatikan meni, da je »zadeva Kiing» zaključena. Kaj menite vi?
V nobenem primeru. Boril se bom za rehabilitacijo, dokler bom živ. Neštetokrat sem si skušal priboriti avdienco pri papežu. Toda oni v Rimu pričakujejo kapitulacijo, preden bi pristali na dialog. Papež sprejema filmske zvezde, komuniste in brez-božneže, a se noče srečati s kritičnimi teologi katoliške cerkve.
Vpr.: često obtožujete Vatikan, da je antidemokratsko navdahnjen. Kaj, papeževi neprestani pozivi k spoštovanju človečanskih pravic na Poljskem tega ne pobijajo?
Nisem le jaz mnenja, da vlada med zunanjo in notranjo politiko Vatikana neskladje. Žal, je Vatikan zelo po doben številnim totalitarnim drža-i vam, ki vedno zahtevajo človečanske pravice v drugih deželah, a jih nočejo dati svojemu narodu. Nič čudnega ni, da noče Vatikan podpisati evropske deklaracije o človečanskih pravicah v okviru evropskega sveta.
Vpr.: Kakšna je politika Vatikana v Vzhodni Evropi v primerjavi z njegovo politiko v Latinski Ameriki?
Niti v tem ni veliko doslednosti. Če se poljskemu duhovništvu dopušča, da odkrito govori o političnih vprašanjih, zakaj bi se to ne dovolilo tudi duhovništvu v Latinski Ameriki! Na srečo mnogo mojih kolegov duhovnikov dviga glas, vendar bi jim bila potrebna veliko večja podpora Vatikana. Katoliška cerkev je bila ena iz med dominantnih sil v Latinski A meriki v preteklih treh stoletjih, zato nosi uradna katoliška cerkev ve liko odgovornost za hude razmere v tem delu sveta.
Vpr.: Ali more Cerkev storiti še kaj, razen tega, da dvigne svoj glas?
Seveda. Navedel bom primer: ker je prenaseljenost eden od glavnih vzrokov kriznega stanja v Latinski Ameriki, bi mogla Cerkev v znatni meri olajšati razmere, če bi revidira la svojo encikliko cHumanae vitae* glede kontrole rojstev.
Vpr.: Neke papeževe enciklike o delavstvu so, kot se zdi, dokaj levičarsko intonirane?
Ni slabo, če ima papež rezervirano stališče tudi do kapitalizma in
ne le do komunizma. Menim, da je glede na svojo preteklost zelo sumljiv nasproti zahodni demokraciji. Zato je zelo napreden v nekaterih socialnih vprašanjih, hkrati pa je hudo konservativen, ko je govor o demokraciji v Cerkvi. Namesto kolegial-nega vodenja imamo novi kult osebnosti.
Vpr.: Vaša nova knjiga nosi naslov »Verstva sveta*. Bi želeli doživeti eno svetovno religijo?
Nemogoče je umetno ustvariti sve tovno vero. Vsekakor pa moramo odstraniti vse ovire komuniciranju med verstvi. Upam, da bo vedno več politikov sprevidelo, da je nemogoče rešiti politične spore na področjih, kakršna so Indija, Srednji vzhod ali Severna Irska, če se prej ne odstranijo verska nasprotstva, ki jih povzročajo
Vpr.: Bi vi želeli, da se katoliška in protestantska cerkev združita?
Mnogi ljudje bi se oddahnili, če bi Rim ukinil izobčenje protestantskih kristjanov na krajevni ravni. Ne težim za tem, da bi ustvarili veliko cerkveno organizacijo. Potrebno je, da ostane v krščanstvu različnost. Vendar bi se vse to spremenilo, če bi mogli katoličani in protestanti živeti skupno, podobno kot živijo skupno različne protestantske skupnosti v ZDA. To bi zelo veliko pomagalo milijonom kristjanov, ki živijo v mešanih zakonskih zvezah.
Vpr.: Menite, da je bil papežev o-bisk v Veliki Britaniji in njegovo srečanje s eanterburijskim nadškofom pravilen korak?
Bilo je to lepo, vendar ne dovolj. Glede na dejavnost anglikansko - rimskokatoliške mednarodne komisije pred tem obiskom, je bilo teološko možno, da papež prizna veljavnost anglikanskih redov. Prav tako bi bil mogel papež priznati položaj angleškega nadškofa v Canterburyju. In vendar ni bilo od tega prav nič. Smešno pa je to, da je papež objel nadškofa, katerega položaj je o-stal enak, kakršen je bil prej, za papeža seveda nepravilen. V času sedanjega pontifikata ni bil na pravljen niti en resničen ekumenski korak dalje.
V zbornici in senatu razmeroma malo žensk
Pa čeprav smo že krepko v dopustniškem obdobju, je pri nas politično prizorišče še vedno živo. Ko dajemo razne ocene političnemu dogajanju, seveda še vedno izhajamo iz izzidov zadnjih, junijskih volitev. Zato bomo tokrat tudi mi naredili majhen obračun, kajpak z ženskega zornega kota.
Italijanski volivci so namreč 26. in 27. junija letos izvolili tudi 66 parlamentark. Mogoče se bo komu številka zdela dovolj visoka, toda takoj ga je treba opomniti, da je bilo vseh izvoljenih 848, kar pomeni, da ženske poslanke in senatorke ne predstavljajo niti 7 odst. vseh italijanskih parlamentarcev. Ob tem je treba še poudariti, da je med «amenovanimi» senatorji, torej tistimi, ki jih na primer zaradi pose bi,'h zaslug imenuje predsednik republike, samo e-na ženska. Gre za zelo znano antifa šistko, dolgoletno vodilno osebnost v komunistični partiji, zdaj že ^4-letno Camillo Ravero.
Če letošnji «ženski» volilni rezultat primerjamo s podatkom iz leta 1979, pač vidimo, da se je skupno število parlamentark dvignilo za štiri, kajti v prejšnji zakonodajni dobi je v senatu in poslanski zbornici sedelo 62 žensk.
Še bolj zanimiva pa je podrobnejša primerjava, v kateri je navedeno tudi koliko ženskih predstavnic ima vsaka stranka v parlamentu danes in koliko jih je imela pred štirimi leti. Pravzaprav večjih presenečenj ne prinaša, za tiste seveda, ki sledijo »ženski politiki*, vsekakor pa si jo velja ogledati.
Tako na primer Krščanska demokracija «ostaja na istem*: leta 1970 je v parlament «poslala» 12 žensk in junija letos prav toliko, šest v senat in šest v poslansko zbornico. Odločno največ je v parlamentu komunistk, trenutno jih je 45, če seveda ne štejemo že omenjene Camil le Ravere, ki ne sodi v to strankarsko šesterko. Zanimivo pa je dejstvo, da je komunističnih senatork »samo* 6, medtem ko je poslank 39; to verjetno pomeni, da je odstotek žensk med mlajšimi izvoljenimi komunističnimi predstavniki precej viš-
ji kot med starejšimi. Glede na prejšnje volitve pa ugotovimo, da se je število komundstičntih parlamentark povečalo za tri, prej jih je namreč bilo 42.
Vse ostale stranke imajo izredno malo žensk v parlamentu: tako sta bili v poslansko zbornico izvoljeni le dve socialistki, v senat pa samo ena; toda leta 1979 sta bili skupno samo dve. Občutno pa se je znižalo število predstavnic Radikalne stranke v parlamentu: junija sta bili namreč izvoljeni samo dve v poslansko zbornico (verjetno je celo, da se bo ena odrekla), v senat pa nobena, medtem ko je bilo prej kar pet radikalnih parlamentark. In še zadnji številčni podatek, ki je verjetno najbolj presenetljiv: prvič so v italijanski parlament vstopile parlamentarke MSI in sicer dve v poslansko zbornico in ena v senat.
Iz teh številk se seveda da veliko razbrati: najprej je treba ugotoviti, da ženske politične predstavnice še ne uživajo zaupanja ženskih volivk; hkrati pa tudi «politični vrhovi* ne »vlagajo* v ženske kadre. V poprečju je bilo namreč tokrat na volilnih listah celo manj ženskih imen kot na prejšnjih, čeprav pravijo tajništva strank, so bile tudi nekatere »ženske izvolitve zajamčene*. Pojvsem drugo vprašanje pa je, kaj pomeni izvolitev določenega števila žensk v parlament in kaj te ženske predstavljajo. Toda o tem kdaj drugič, (bip)
□ Na letošnjem festivalu filmske ustvarjalnosti sredozemskih dežel je dobila jugoslovanska kinematografija veliko priznanje. V dneh od 1. do 9. oktobra bodo v Valencii, kjer se festival vrši, predvajali vrsto jugoslovanskih filmov in sicer v okviru retrospektive jugoslovanske filmske u-stvarjalnosti. K temu pa je treba dodati, da je to priznanje zasluženo, kajti letošnji festival je šele četrti in v štirih letnih manifestacijah je jugoslovanska kinematografija odnesla kar dve zmagi. Sicer pa bodo v okviru tega festivala poleg prikazovanja filmov organizirali tudi več zasedanj in okroglih miz
Prvo svetovno atletsko prvenstvo v Helsinkih (od 7. do 14. avgusta)
3
Zavoljo dežja skromnejši tehnični dosežki
V metu krogle nepričakovan uspeh Fibingerove (ČSSR) - Dramatičen finiš na 3000 m čez ovire - Skromno v moškem metu kopja Zdravkovič (1500 m) in Mennea (200 m) zlahka do polfinala
SP v številkah
Topovi iz Vzhodne Nemčije tokrat res niso bili uspešni. liano Slupaanek so imeli vsi za tako favoritinjo, da bi lahko metala z levico. In vendar je svetovna rekorderka komaj ubranila bronasto kolajno, medtem ko je šla zlata Heleni Fibingerovi, atletinji, ki ima celo najboljši rezultat na svetu (dosežen sicer v dvorani), ni pa nikoli dosegla kakšnega posebnega tekmovalnega uspeha. Zmaga je bila nekako že pripisana možni naslednici Slupiankove, v zadnjem metu tekmovanja pa je predstavnica Češkoslovaške precej nepričakovano dosegla 21,05 m. Ni bilo več časa za noben odgovor, ker so sodniki na hitro pospravili tekmovalni prostor in se zatekli na suho.
Višek dramatičnosti je včerajšnji dan dosegel v finalu teka na 3000 m čez ovire. Silovito je povedel domačin Ekblom in med tistimi, ki so zaostali je bil Američan Marsh, najimenitnejša žrtev. Tri kroge pred kancem so se vsi umirili in Marsh se je ponovno vključil v vodilno skupi-
no. Srečo je poskusil Italijan Scartez-zini, katerega pa so dobesedno požrli, ko je šlo zares. Zahodni Nemec lig je vodil z jasno prednostjo, Marsh pa ga je dohiteval. Američan je prišel pod zadnjo zapreko z napačno nogo, nerodno je skočil in pristal na drugi strani povsem brez ravnotežja. Padec je bil neizbežen, lig pa je postal svetovni prvak v letos najboljšem času na svetu.
Ob precej močnem dežju so hitro-hodci premagali kar 50 km. Televizijski počasni posnetki so brez vsakega dvoma dokazali, da skoraj vsi tečejo. Namen hoje se je že zdavnaj izničil in tehniki bi morali nekaj u-kreniti, da bi se rešilo ugled takih tekmovanj kot je SP. Sodniki so sicer nekatere opomnili in tudi diskvalificirali, v bistvu pa so {»segli le po geopolitični logiki. Zlato je šlo vzhodnemu Nemcu Weiglu, srebro Špancu Marinu, bron pa Sovjetu Jungu.
Logičen favorit Michel (NDR) je prepričljivo pobral zlato v kopju, kjer
so bili rezultati tudi zavoljo dežja dokaj skromni. Svetovni rekorder Pe-tranoff je osvojil srebro. Glede na njegovo skromno tehniko, je bil to izreden uspeh.
Italijansko predstavništvo je včeraj pokazalo moč Mennee. Sprinter se je z lahkoto uvrstil v polfinale na 200 m. Od važnih nasprotnikov je odpadel Američan Myrieks, najnevarnejši pa izgleda Calvin Smith. Na finale bi lahko računal tudi Simionato, ki je zmagal tako v osmini kot četrtini finala. Izpadel je Pavani. Presenetljivo je v kopju izpadla tudi Quintavalla, ki je računala celo na dobro uvrstitev v finalu.
Jugoslovanski tabor je imel svojega elitnega predstavnika v Zdravko-viču. Jugoslovanski atlet je z lahkoto nadzoroval finiš in se zanesljivo u-vrstil v današnji polfinale na 1500 m.
Zaradi močnega dežja so sodniki, kljub negodovanju mnogih atletov, razveljavili kvalifikacije skoka s palico. Znova bo palica na sporedu da-
«Helsinki» p°
Včeraj
V zadnjem hipu do zmage
Halo, Las se * v
Čehoslovakinja Fibingerova je prav z zadnjim metom prišla do zlate kolajne v krogli. Njeno veselje je, kajpak, več kot razumljivo	(Telefoto AP)
H Zmagovalec teka na 3000 m čez zapreke lig je začel običajni intervju po končani tekmi na nenavaden način. Pet minut je jokal, preden se je zbral in povedal, da si zmage ni pričakoval.
H Med tolikimi poškodbami se zgodijo tudi manj boleče nezgode. 18-letna Florence Gaza, edina predstavnica Solomonskih otokov, je prispela
v Helsinki z zamudo. Ne samo, da je zamudila otvoritev, temveč tudi start na 100 m.
H V Helsinkih že delijo propagandni material za naslednjo veliko atletsko prireditev po 01. V avstralski Canberri bo oktobra leta 1985 svetovni pokal za celinska predstavništva.
H Jugoslovanska pevka Tereza Ke-sovija nastopa v teh dneh v helsinškem hotelu «Hisperi», kjer so nastanjeni najvišji voditelji mednarodne atletske zveze.
FINALI
Krogla (ženske)
1.	Fibingerova (ČSSR)	21,05 m
2.	Knorscheidt (NDR)	20,70 m
3.	Slupianek (NDR)	20,56 m
4.	Abašizde (SZ) 20,55 m; 5. Lisov-skaja (SZ) 20,02 ; 6. Loghin (Rom.) 19,85 m; 7. Losch (ZRN) 19,72 m; 8. Sarria (Kub.) 19,47 m; 9. Silhava (ČS SR) 19,00 m; 10. Head (VB) 18,05 m;
11.	Martin (Avst.) 17,79 m; 12. Oakes (VB) 17,52 m.
3000 m zapreke (moški)
1.	Ilg (ZRN)	8’15”06
2.	Maminski (Polj.)	8’17”03
3.	Reitz (VB)	8'17”75
4.	Mahmoud (Fr.) 8’18”32; 5. Ha-ckney (VB) 8’19”38; 6. Fell (VB) 8’20”01; 7. J. Marsh (ZDA) 8’20’H; 8. H. Marsh (ZDA) 8’20”45; 9. Scar-tezzini (It.) 8’21”17; 10. Ramen (Šp.) 8’21”32; 11. Melzer (NDR) 8’21”33;
12.	Ekblom (Fin.) 8’21”50.
Kopje (moški)
1.	Michel (NDR)	89,48 m
2.	Petranoff (ZDA)	85,60 m
3.	Kula (SZ)	85,48 m
4.	Puuste (SZ)	84,56	m;	5. Olsen
(Nor.) 83,54 m; 6. Eldebrink (Šve.) 83,28 m; 7. Adamec (ČSSR) 81,30 m; 8. Tafelmeier (ZRN) 80,42 m; 9. Rog-gy (ZDA) 79,84 m; 10. Aho (Fin.) 79,34 m; 11. Ewaliko (ZDA) 77,74 m; 12. Utriainen (Fin.) 76,66 m.
Hoja 50 km (moški)
1.	Weigel (NDR)	3.43’08"
2.	Marin (Šp.)	3.46’42”
3.	Iung (SZ)	3.49’03”
4.	Salonen (Fin.)	3.52’53”,	5.	Gonzales
(Meh.) 3.53’il”- 6. Laporni" (Kan ) 3.53*57”; 7. Bellncci (It.) 3.55’3l>’; j-. Dorovskik (SZ) 3.56'^2'’; 9. Evoiiiuk (ZDA) 3.56’57”; 10. Simonsen (sne ) 3.57'26”; 11. Szikora (ČSSR) 3.59T3 ’; 12. Sator (Madž.) 3.59’27”.
RAI 1
Ljubljana
Koper
od 16-«5 od
od«-55
Višina moški:	., 237 c®
Zhu Jian hua (LB Kitaj )
Kopje ženske:	74,76 ®
Lillak (Finska)
100 m ovire ženske:	\f$
Rabsztyn (Poljska)
110 m ovire moški:	\t
Nehemiah (ZDA)
Deseteroboj:	0 77710^
Hingsen (ZRN)
Kolajne
NDR
ZDA
SOV. ZVEZA
ČEŠKOSLOVAŠKA
ZRN
POLJSKA
ITALIJA
JAMAJKA
MEHIKA
NORVEŠKA
VEL. BRITANIJA
NIZOZEMSKA
ŠPANIJA
BRAZILIJA
BOLGARIJA
NIGERIJA
4
5 8 1 0 Z
0
1 o
0
1
6 0 1 1 1
Dr. PeltokalH® in njegovi nos^i
Današnji spored
KAJ MENI. . .
Martina Gherlani
Mlada atletinja ŠZ Bor Martina Gherlani se v teh vročih dneh rada kopa, nekaj časa pa presedi tudi pred televizorjem.
»Občudovala sem tekmovalce v hoji. Skoraj štiri ure pod dežjem!
Sicer me je zelo navdušila zmaga Cove na 10000 m.»
Martina se odlikuje predvsem v metu kroglice, ki je predhodna etapa za met kopja. Kam bi poletela njena kroglica iz rok zmagovalca v metu kopja?
»Gotovo izven stadiona!»
H V etiopski ekipi je tudi Miruts Yfter, junak iz Moskve. Dnevno preteče nekaj desetin kilometrov. Govori se, da bo jutri startal v maratonu.
Danes Kitajec Zhua Jian ima
Pet finalov
Obeta se velik dvoboj v deseteroboju, kjer bivši svetovni rekorder Thompson zelo nevarno in u-spešno napada Nemca Hingsena, kj mu je rekord odvzel pred kratkim. Thompson se je letos poškodoval in je pred prvenstvom treniral precej manj kot običajno. Skrbi ga, ali bo do konca vse napore vzdržal ob primerni moči. Hingsen pa bi moral zmagati, ker ima v drugem dnevu bolj primerne panoge.
Višina za moške se obeta na izred-
ni tehnični ravni, saj imajo skoraj vsi kvalificirani osebne rekorde preko 230 cm. Veliko je pričakovanje za Kitajca Zhu Jian Huaja, ki bi utegnil dati LR Kitajski prestižni naslov,
Žensko kopje se obeta kot dvoboj med domačinko Lillak in Anno Ve-rouli iz Grčije. V kvalifikacijah sta se obe močno približali 70 metrom.
Teki čez visoke ovire obetajo zelo negotove izide. Ženski finale na 100 m naj bi bil dvoboj med NDR in Bolgarijo. Prednost dajemo Bolgarki Za-gorčevi, pri moških na 110 m pa imajo Finci v rokah močno karto s plavolasim Brygarrom, ki je zelo blizu, kljub vsemu favoriziranim predstavnikom ZDA. Logičen favorit je Foster.
8.30:
9.30:
10.20:
11.00:
11.45:
12.15:
15.00:
16.00:
16.20:
16.30:
16.40:
16.55:
17.00:
17.15:
17.30:
17.40:
18.00:
18.10:
18.20:
18.40:
19.10:
19.35:
deseteroboj deseteroboj 4x400 m 4x400 m disk
deseteroboj deseteroboj 100 m ovire 110 m ovire deseteroboj 200 m 200 m VIŠINA 1500 m daljina 1500 m KOPJE 100 m OVIRE 110 m OVIRE deseteroboj 4x400 m 4x400 m
M 110 m ovire M disk Ž predteki M predteki M kvalifikacije M palica M kopje Ž polfinale M polfinale M kopje Ž polfinale M polfinale M FINALE Ž polfinale Ž kvalifikacije M polfinale Ž FINALE Ž FINALE M FINALE M 1500 m Ž polfinale M polfinale
Pri raznih hitrostjo nastopijo
poškodbah z ie ^
......	•"»•*.mo nosač}- rezultfL
kateri udeleženec je sr?_niedO (V pravičil s poškodbo, kx	:0 ž^j)
hujša, če nesrečneža odi? sp sili. Dr. Pekka Pe!tofcu/Iw '.
skrbi za brezhibno or9aruZ	se.a:!
stvene službe. Poleg	»1%,.,
boje tudi atleti. Zmago*1* “ fc njemu na pregled P*01
Bic želi najeti Radovanoviča
Vse kaže, da bo jugoslovanski center Ratko Radovanovič prihodnje leto igral v Trstu. Končna odločitev bo sicer najbrž padla šele v ponedeljek, čeprav se je igralec že včeraj pogovarjal z odborniki Biča, ki ne skrivajo navdušenja nad jugoslovanskim asom. Trener De Sisti je že izja vil, da je z Radovanovičem zadovoljen. V prihodnjih dneh bodo pri Biču preverili, ali je na ameriškem trgu kakšen močnejši center, sicer nd dvoma, da bodo Radovanoviču, ki ga imajo za najboljšega centra v Evropi predlagali, naj podpiše pogodbo.
Radovanovič je včeraj že treniral s svojimi morebitnimi novimi klub skimi tovariši, s treningi pa bo na daljeval tudi danes. Pri Biču trdijo, da ga ne bi poklicali v Trst, če ne bi resno nameravali z njim skleniti pogodbe.
Kar zadeva drugega tujega igralca pa ni še nobene novosti, čeprav vodstvo Biča trdi, da ima kar se tiče kril mnogo ugodnih možnosti.
Poskusne vožnje v Zeltivegu
Premoč obeh ferrarijev
ZELTVVEG — Vse kaže, da se bo tudi nedeljska dirka formule ena za VN Avstrije odvijala v znamenju premoči Ferrarijevih bolidov. V pr vem dnevu poskusnih voženj je bil namreč daleč najhitrejši Francoz Arnoux, ki je krog prevozil v manj kot 1’30”, kar se ni posrečilo nobenemu drugemu pilotu. Drugi Fema-rijev pilot Tambay se je uvrstil takoj za njim. Ni treba posebej poudarjati, da je bila na hitrem avstrijskem dirkališču premoč turbov več kot o-čitna, saj so se piloti, kakršni so Lauda, Rosberg in Alboreto zopet u-vrstili daleč za prvimi.
Kar zadeva čase prvih desetih u-vrščenih, iz katerih bo prav gotovo izšel nedeljski zmagovalec, je vrstni red naslednji:	1. Amoux (ferrari)
1’29”995 ; 2. Tambay (ferrari) 1’30”358; 3. Prost (renault) 1’30”841; 4. Man-seli (lotus) 1’31”263 ; 5. Cheever (re-
nault) 1’31”695; 6. Patrese (brab-ham) 1'31”770; 7. Baldi (alfa romeo) 1’31”802; 8. Piquet (brabham) 1'31”912
9.	De Cesaris (alfa romeo) 1’32”359;
10.	Warwick (toleman) 1’32”888.
Še najbolj preseneča četrto mesto Britanca Mansella, ki se je s svojim lotusom, opremljenim s »sposojenima motorjem renault, znašel prav med obema pilotoma znane francoske avtomobilske hiše Proštom in Cheever-jem.
•	16. EVROPSKEGA PRVENSTVA v plavanju, ki bo od 20. do 27. avgusta v Rimu, se bosta udeležila tudi dva «Američana». Gre za Jima Corbeaua, ki se je dokopal do nizozemskega državljanstva in Chrisa Stevensona, ki bo nastopil za grško reprezentanco.
•	ITALIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA sta
se uvrstili v finale ženskega mladinskega teniškega »pokala Sofija*,
Odložili regati za «pokal Amerik
NEVVPORT — Zaradi neugodnih vremenskih razmer so vC^ obe polfinalni regati »pokala Amerika*. Italijanska jadrnica Azzur-c0 v morala spoprijeti z vodečo Australio H, daleč najmočnejšo	^
renči. Kot rečeno je odpadla tudi druga regata, v kateri bi se biu n y riti jadrnici Victory 83 in Kanada.
Naj omenimo še, da je v predvčerajšnji prvi polfinalni reg II premagala Kanado, saj je ta odstopila.
Braziliji turnir v Gorici

%
GORICA — Brazilija je zaslužena zmagovalka mladinskeg^ S j skega turnirja v Gorici (turnir sodi v okvir priprav na " sldjGjji Palmi de Mallorci). V zadnjem dnevu je namreč premaga'fJe® Italijo s 77:69, medtem ko je v drugem srečanju večera Žabo01 z 90:88 odpravila Argentino.	Tta]ij»
KONČNA LESTVICA: 1. Brazilija 6 točk; 2. ZRN 4; 3- ^ Argentina 0.
Solidna Gorizia proti Catanzaf11 ,
• 'n
GORICA — V prijateljski nogometni tekmi se je Goriz*® jjj, s drugoligaškim Catanzarom. Medtem ko so proti Triestini razo0 tje. K krat Goričani pokazali lep napredek. Delno pa so razočarali g trenira bivši igralec Corso.
Triestina po tekmi z Atletico Mineirom
Kondicija je še nekoliko pomanjkljiva
&oer pa je trener Buffoni zadovoljen z igro svojih varovancev
Darom P°razu_ v tekmi z Atletico Mirtah Tv6 V	zvečer v slačil-
ženje yles^ne vladalo veselo razpolo-Ijivo c ^ e ie bilo povsem razum-Dim -a	Triestina proti kotira-
in zei0 .protaik°m ‘g™13 7jel° dobro %	^vršila nalogo «spar-
8 Partnerja*.
Buffon? Mnenja je bil tudi trener varovanri; . ^ izjavil, da so njegovi Wčak0u;iflgrali boljše, kot je bilo v prvi Jr1 b°sebno zato, ker so se že Da igj^^obni tekmi dobro znašli vestno dpi* . ^ d°kazali, da so zelo svojjjj med pripravami in pri-To oj, T^bko, ki jo od njih zahteva. _ so tudi dokaz
dobrimi kombinacijami. ., oiem za igralce je še nekoliko va kondicija, kar se opaža
!°v ter ‘Ste.
0 Pa L/7 . kl J° °d njih zahtevi "katerim' tUC*‘ dokazali na igrišču Edini npnui dobrimi kombinacijam., ^anikr- 23 pralce je še nekoliko PredvseJ‘Va kond>cija, kar se opaža v natančnosti podaj in stre-nekoliko počasnem tempu
še^benerja Buffonija je po na-‘Stiščn TJU Verna slika dogajanja na s« portian^1- pa bi še pripomnili, da Prišle šp živosti današnje Triestine kretnji i P°pobno do izraza proti na-f Braziiii- ^ v odlični formi, saj je v teki, d obdobju prvenstvo %iln0 :J?r®zilska ekipa je očarala dion Grp7Dcuistvo’ ki jc napolnilo sta-z odlično osebno tehniko Pitte in k3v> .ki pa ne zanemarjajo občna an^.ne kolektivne igre. Ko oovali brezhibne poteze go-
Nova nakupa Andrea Stimpfl (levo) in Carlo Perrone sta v temi z Atletico Mineirom povsem zadovoljila
stov, se nismo mogli znebiti občutka, da nima njihov nogomet nič skupnega z evropskim. Podobno kakor druge brazilske ekipe, tudi Atletico Mineiro večkrat zanemarja obrambo saj je cilj doseči več golov od nasprotnika, medtem ko pri nas večkrat prevlada mnenje, da je najpomembnejše ohra niti nedotakljivost lastne mreže.
Res škoda, da je Atletico Mineiro nastopil v nekoliko okrnjeni postavi zaradi poškodbe Reinalda in odsotnosti E-derja, ki ravno v tem času nastopa za državno reprezentanco. Vsekakor pa so nadomestniki omenjenih igralcev ponudili občinstvu odlično nogometno predstavo, kakršno žal na naših igriščih vidimo vse premalo. (I. P.)
V okviru priprav na amaterska prvenstva
Nekatere naše ekipe že pričele z delom
Tudi za nogometaše, ki nastopajo v ■aznih amaterskih prvenstvih, so se počitnice praktično končale. Nekatere ekipe so že pričele s skupnimi pripravami, druge pa bodo začele s pripravami v prihodnjih dneh. Ker v teh prvenstvih bodo nastopile tudi naše enajsterice, poglejmo kdaj so začele, oziroma bodo začele s pripravami VESNA: ponedeljek, 8. avgusta — ALDO VIDONIS (potrjen)
KRAS: torek, 16. avgusta — MILAN MIKUŠ (lani R. Mandanicci, nato V. Hafner)
PRIMORJE: četrtek, 18. avgusta — GIORDANO STULLE (lani M. Mi kuš)
ZARJA: četrtek, 18. avgusta — VOJKO KRIŽMANČIČ
BREG: četrtek, 11. avgusta — STEL LIO MONDO (Lani A. Gersinich in I. Čuk)
GAJA: četrtek, L septembra — ALDO KRALJ (potrjen)
PRIMOREC: četrtek, 25. avgusta — BOGDAN ČUK (lani C. Fonda)
Giordano Stulle novi trener Primorja
Proseško Primorje je te dni rešilo problem trenerja članske ekipe. Kot smo že poročali, je namreč trener Mi-
lan Mikuš, ki je lansko sezono vodil člansko ekipo Primorja, letos prestopil h Krasu.
Vodstvo Primorja je zato za letošnjo sezono poverilo vodstvo ekipe Giordanu Stulleju, to je bivšemu trenerju enajsterice Čampi Elisi. Giordano Stulle je v tržaških nogometnih krogih precej poznan, saj je več let vodil enajsterico Muggesane, nato pa je prestopil k tržaškemu Libertasu, zadnji dve sezoni pa je treniral ekipo Čampi Elisi, ki kot Primorje igra v prvenstvu 2. amaterske lige. To pa pomeni, da novi trener Primorja dobro pozna ekipe, ki nastopajo v tem prvenstvu. (B. R.)
1% v zvezi z nastopom Olim-.................
“^edrvT. P*-voligaškem prvenstvu ® <*•-. tveQane. Ljubljanski «zma-
?	kllub odhodom pe
/Elsner, Bošnjak, Iskra, ?eto solirt* ,n Martinovič) še vedno tv,!10 .enajsteTico, tako da bi S7Bl!i tekme zadnjega pr 'to nio,., so bili sedmi, to pa je v ® 19.1 ? sPh)h najboljša uvrsti-Z^VOičn- Prvoligaški zgodovini. OTesionoi pa ajo zato samo 14 ihin .j,, 'e.v (večina konkurentov utr,akrat več), še bolj pa bi L^ihinj- Bn^° ovivoti slabo vodstvo.
zadnie čase životari pod ^'iatip1 J^ovdnega dolga — 4,5 flfej starth dinarjev. Neprijetni
Letos v prvi zvezni jugoslovanski ligi
Kljub številnim in pomembnim odhodom ljubljanska Olimpija s solidno ekipo
f^eda	Postopnem roku so bili
j°Wj	.sni povezavi z velikimi
to	ni iniei denarja,
n?toi, ki V> P°B°dbe z dvanajstimi U3}i so LSo P« potekle pogodbe.
avzaprav vsi, ki so imeli % ^ - ostaij pa tisti, ki jih se-Z°0ligaš .anrtmajo. Edini slovenski naVe Podn bjubijani že dolgo nima
^fB&a£hS)u^o-
if^lno ' sai so leta in leta nera-z „Javljali denar, pogosto Potrebnimi nakupi igralcev.
Tudi publika je obrnila hrbet Olimpiji, število gledalcev se namreč iz leta v leto manjša, vzrok pa je seveda tudi v tem, da je ljubljanski stadion daleč najslabši v vsej prvi ligi. Na njem ni niti osnovnega konforta, nima sedišč in celo sanitarij ne. Tudi travnata površina je skoraj uničena, na bežigrajskem igrišču skoraj ni mogoče igrati dobro, zato seveda ni čudno, da Olimpija na gostovanjih igra veliko bolje kot doma.
Ljubljanski trener Gugolj je kar dobro skrpal moštvo za nedeljski start s Hajdukom. V pripravljalnem obdobju Olimpija ni izgubila nobene tekme, čeprav so bili njeni nasprotniki tudi prvoligaši iz Avstrije, Madžarske in Romunije. Ljubljančani bodo tudi v novem prvenstvu obdržali
obrambni način igre s hitrimi nasprotnimi napadi, ta slog pa je na las podoben tistemu, ki ga gojijo italijanska moštva. Olimpijina igra je v jugoslovanskih razmerah dokaj izvirna, saj večina prvoligašev igra nekak srednjeevropski slog, medtem ko najboljši klubi skušajo kopirati za-hodnonemški nogomet.
Prvi adut Olimpije bo tudi letos kapetan Vili Ameršek, ki je imel v prestopnem roku tudi ponudbe iz Avstrije, a jih je zavrnil. Star je sicer že 35 let, toda brez njegovih podaj in »režije» si Olimpijine igre še vedno ni mogoče zamišljati. V vratih Olimpije bo izredno izkušeni vratar Dalanovič, toda trener Gugolj se boji, da bo popustil, ker nima več prave konkurence. V obrambi je ključni
igralec zdaj Janez Hudarin, ki bo zaigral na mestu «libera», kjer je lani igral Elsner. Tudi Hudarin igra izredno elegantno, tako da Olimpija v tem pogledu pravzaprav ni veliko izgubila.
V zvezni vrsti bo Ameršku pomagal predvsem Mihajlo Petrovič, ki je bil lani po mnenju mnogih strokovnjakov prvi igralec spomladanskega dela prvenstva, toda kljub temu ga je selektor Veselinovič stalno zapostavljal pri sestavljanju reprezentance. Tudi letos je selektor začel sezono brez Petroviča, toda ta bo imel priložnost, da si bo v novem prvenstvu s še boljšo igro še zagotovil mesto med reprezentanti. Osrednji problem Olimpije pa bodo gotovo goli, s tem v zvezi pa se bo odsotnost
Elsnerja pač močno poznala. V konici napada bo Olimpija igrala z Domadenikom in Volčjem, ki že vrsto let veliko obetata, toda za zdaj še nobene mu ni uspelo premagati magične me je desetih golov v enem prvenstvu.
O možnostih Olimpije bo mogoče natančneje soditi po nedeljski tekmi s Hajdukom. Ljubljančanom v prejšnjem prvenstvu ni uspelo premagati nobenega izmed klubov velike četverice. Tekma s Hajdukom pa bo v nedeljo za <olimpijce» tudi velika priložnost, da končajo to neugodno tradicijo. Tega si še zlasti želijo maloštevilni navijači, ki so nekoč poznali drugačno Olimpijo: kot mali klub, ki pa je bil vselej trn v petah velikih klubov.
»Sredi lestvice bomo, čeprav nas mnogi prištevajo med kandidate za odhod iz lige,-» pravi pred startom trener Gugolj.
Kapetan Vili Ameršek pa takole: »Izpadli ne bomo, sicer pa se nič ne ve. V zadnjem prvenstvu smo bili tako močni, da bi morali biti celo prvi Zares škoda, da ne igramo v spomladanski postavi, potem bi videli senzacijo.»
FRANCI BOŽIČ
(KONEC)
Lokar	5-
b0LNIK IN JUNAKI
ni bilo na vasi, nikjer in to se je vo-čak p'ral°- Same ženske! Starci, otroci! Morda , Nekazaseda?
7*ati „ 1 vojakov se je prihulilo in počenilo. Po-tofljukj ° hoteli, kako bodo šli skozi jarek s tremi i Renk a^° se hodo plazili skozi grmovje.
6biip 0 je ležal mirno iztegnjen v postelji, sedaj ^Udn norna slečen in je vlekel na uho vsak šum. hč6t «!P° začetnem nabijanju korakov, po prav t l°Putanju hišnih vrat, je ležal zdaj med s a,1)a • en mir- Še vsakdanjega Petelinjega kiki-otrorio1 kokošjega kokodakanja ni bilo. Kje so 3 takn ie ostro pomislil. — Otrok vendar niso ^Vih .^obglavili, saj nismo v Betlehemu v Avgu-
Se ^ckjOraki so prišli, nabijali strumno mimo hiše
v.	'Z*1 'e vendar zavedlo?!« je pomislil.
b''0, ^malu nastal velik trušč in hrum z ži-rs^lihja , kelo je par volov, zameketalo nekaj ovac, « ih inCY'u?'na Pa kakor da jo nekdo zganja sku-3^0 je hoče nato speljati po vasi. Sršeče, preše gi^rešealo. Da, sedaj je bilo udarjanje z vrati Ti ahskSK° 'o posebno jasno je razločil škripanje kd * zar/v. kletnih ključev v starih ključavnicah. 0 Stietl^hi so udarjali ponekod, kakor da jih ne-
Toda^l? ga 'e srce-
tQ^'l R« ,	jeknila dva strela nad vasjo, je
“Cn,°,P0k0nci-
t^no *|e * s° se! Zdaj so vkup!« je ugibal in
mu:	/-iUdj au vrvujj;” jv
grbi; p0^ zastu:*u na cesto. »Prekleti prihajači!
3 in '	blltir<i I IMoril tMnr-ik. 7nkričfl1 ifi elaS-
‘'»oiu U lici LCOIU.	icaiuui	---
*u s butici! Udari! Udari!« Zakričal je gias-*Cr'zariiraZVesehl v mahanju v tolikšni meri, da NjeR 1 z rokama po zraku kakor s sabljama. Rvg 6.Vf\ notranje oko je natančno razločilo, kako .st,l strelcev poganjata od brežine do bre-1 Sre po lestvi gor ali dol? — je ugibal.
»Ne, gor gre, gor!« je odločil v svojem srcu in videl, kako ti, ki stoje niže, skačejo od police do police — zmerom više! — je kriknilo v njem —
Puške stoje iztegnjene, pri ustjih cevi sikajo rdeči jezički strelov — gonijo jih, gonijo, vdirače, roparje! — zavpije v njem in vsa pokrajina odmeva od ostrih strelov.
»Udari, udari, da se razčesne!«
Toda zunaj se ni ganila nobena stvar, nihče ni prišel mimo. Razločil je nekaj pretrganih glasov, ki so prišli iz daljave in prav tako v daljavi zamrli.
Pazil je, ali se bo kaj zgodilo spodaj v kuhinji. Toda tega ni bilo. Ozrl se je na «telefon», morda udari zdaj zdaj bakreni pokrov na steno —
«Tukaj so!« zavrešči baker na zidu, toda pokri-vača je ležala togo, mrtvo, še svetila se ni ob tej uri.
Benko se je ozrl na nočno omarico, v kot na beli porcelan — vse to se mu je zazdelo kot pošasten privid, sanje, norost, pomešanost, ki ne more trajati.
«Mar more to trajati večno?«
Sedaj se mu je zdelo tudi dejstvo, da je sovražnik na vasi, med hišami, v hišah, v kleteh malo verjetno. Tudi to je morda samo privid, blodnja, nekdo je tekel po cesti in razkričal nemogoče stvari. Žena je samo poskušala, ali žica čvrsto vleče in, seveda, povlekla je močno in jeknilo je.
Toda pred hišo se je nepričakovano in naglo ustavil voz. Od kod je prišel? Dobro je natovorjen, zaboji vrh zabojev in odzad sod. Dva vojaka sedita na kozlu, eden vleče pri vajetih ostali pa — dosti jih je, dosti! se zdi Benku, — se zgrinjajo okrog voza.
Nekdo skoči, vrata spodaj v kuhinji se s truščem odpro, drugi vdero za njim, pokrivača na steni se zgane, Benko se vrže v enem skoku od okna na posteljo in ves se trese, ko vleče odejo nase. Prižge električno luč in vrže roke vznak od sebe — kakor Križani.
Stopnice odmevajo, Benko zre v tri stekleničke z mrtvaškimi glavami na nočni omarici in poskuša kašljati.
»No, no, no!« kriči nekdo pri vratih.
Benko čuti, da je obvisel pogled onega na njem in diha zateglo. Kašelj se mu sedaj skoro posreči,
a koj nato ga obide misel, da bi zagnal velik pljunek proti oknu, kjer stoji v kotu porcelanasta posodica. Benko zre popolnoma belo, kakor da ga nekdo davi, in podoba davljenja je toliko bolj očitna, ker ima roke še zmerom vržene vznak od sebe.
Toda stopnice zagrme, puška leti pred nekom nizdol in udari s kopitom ob cementna tla. Za njo se zakotali težka, zdi se okrogla in dosti mehka, a obsežna gmota, ki strašno zavrešči in preklinja. Nato psuje, dolgo psuje.
Benko ne razume besede, a njega sedaj stresa, kakor da ga je popala božjast. V enakomernem taktu padajo in se vzdigujejo krače in bedra, vzmeti pojo in tudi roke se enakomerno vzdigujejo, kakor da plava.
Počasi se Benko zave svojega sunkovitega nihanja in se nalahno nasmehne. Nato ga pa popade taka samozavest zmagoslavja, da se prične poigravati. Enakomerno pojo vzmeti pri postelji in enakomerno se vzdigujejo in padajo stegna in lakti.
Na cesti pred hišo je sedaj zelo živo. Nekdo glasno kriče poveljuje, nekdo vpije pri konjih in voz škripa pa se ustavi. Nato škripa in poje samo še zavora in voz se počasi pomika v dolino.
Vojaštvo že hiti na zahod v globok jarek s tremi obkljuki, da se pravočasno sreča z vozom v dolini.
Presekano ukanje pride z vrha hriba. Hajne-jeva žena stopi na hišna vrata in zre še bleda in upala po vasi navzdol. Briše si potno čelo; še stoji in čaka.
Nad vrati velikega odtočnega vaškega kanala postoji in govori v tla z možem:
«Še malo potrpi! Da se le oddaljijo. Cigoj je že dal znamenje.«
In skuša vzdigniti železni luknjičasti pokrov kakor za poskušnjo. Koj ga zopet spusti, skrije velik kavelj v žepu in zre po sosednjih hišah. A moški pod zemljo ne da več miru in buta ob vrata svoje ječe.
Furlan pa leži popolnoma vdano, zakopan v med-stropju pod goro sena. Na znamenje čaka. Silvestra bo prišla na senik in drgnila enakomerno z metli-ščem ob pod, da bodo podnice vsedaleč naokoli odmevale od upornega žaganja. Že dvakrat sta preizkusila to igrico.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 1 1-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI,
primorski
dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 .Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
H s
m tiskal
Atentat pred papeževim obiskom
LURD — «Atentatorska psihoza» pred obiskom papeža Janeza Pavla II. v Lurd se stopnjuje. Papež bo to romarsko središče obiskal jutri in pojutrišnjem, včeraj pa je prišlo prav v središču znamenitega zdraviliškega mesteca do atentata, ki ni terjal človeških žrtev, a je simptomatičen za vzdušje, ki vlada v Franciji pred obiskom poglavarja katoliške cerkve.
Pripadniki skupine «Arret Cures», ki niso čisto neznani policiji in se s svojimi «podvigi» navadno znašajo nad spomeniki, so včeraj ponoči okrog 3. ure nastavili pod kip Poncija Pilata na začetku «Via Crucis» v Lurdu eksploziv, ki je dobesedno raznesel pol tone težak kip. Eksplozija je bila tako močna, da je prebudila številne prebivalce v tistem delu mesta, kjer je tudi bazilika, v kateri bi moral papež Janez Pavel II. maševati.
Zjutraj je neznanec telefoniral francoski tiskovni agenciji in izjavil: «Skupina 'Arret Cures’ prevzema odgovornost nad atentatom ob priliki obiska generalnega direktorja mu'tinacionalne vatikanske organizacije. Konec tedna bodo sledile še druge protiverske akcije». Policija zaenkrat ni dala nobene izjave, tudi zato, ker nima v rokah oprijemljivih elementov.
Jutrišnji in ponedeljkov papežev obisk je torej v ozračju napetosti in kaže, da «sabotaž» ne morejo preprečiti niti izredni varnostni ukrepi. Zaradi strahu, ki se polašča prebivalcev, pa napovedujejo, da bo obisk vernikov znatno manjši od predvidenega.
Tristo petdeset zapornikov iz Vzhodne Nemčije v ZRN
BONN — Dnevnik «Bild» je objavil vest, da bo približno 350 zapornikov v Nemški demokratični republiki prišlo do svobode z uspešnim za ključkom pogajanj med ZRN in NDR. Priprti so bili obsojeni zaradi raznih prekrškov, ki gredo od vohunstva do poskusa bega čez mejo. V Zahod no Nemčijo bodo prišli ta mesec, o ziroma v začetku prihodnjega.
V bistvu gre za nekakšen odkup zapornikov, ki ni neka novotarija, temveč se redno izvaja že vrsto let.
Po podatkih, ki jih je posredovala «Delovna skupina 13. avgust» (prav danes poteka 22 let od izgradnje znanega berlinskega zidu), je letos pribežalo na zahod 1231 ljudi. Omenjena organizacija ceni, da vsako leto okoli 1400 ljudi pride do svobode, ker ZRN plača to njihovo svobodo s finančnimi poravnavami ali industrij-
ie h110
skimi dobavami. Tudi ^tos ^ poprečje upoštevano. «Bild» reč, da je v prvih sedmih letos okoli 700 ljudi Prišl° d p0 # s finančnim posegom ZRN-	^
du» bo zadnjih 350 zaporni ^ katerimi so tudi nekateri n® ^lo hodnih obveščevalnih sluz
do svobode, čeprav so hi* ^ # na hude zaporne kazni, ce smrtno ječo.
Ta način reševanja vi* - j^gov prinesel s seboj zmanjšanje .^ti
NDR. Letos je samo " Nemcev skušalo zbežati . j s po-bodisi s skokom čez zid, 0°°^ sybi močjo ilegalnih organizacij, jo za pobege.
Od izgradnje zida preselilo v Zahodno i-'-—pa koniti poti 264.000 ljudi, *a' kaj več kot 9.000.
jg
nje ziaa do da‘*'Sp0 & Zahodno Nemčijo *
Na počitnice ali v smrt?
Nobena prometna nesreča, ki se pripeti med vožnjo v počitniški kraj, ni nikdar povsem naključna: posredi je vedno tudi morilsko-samomorilski nagon in podzavestna želja po samouničenju. Trditev je iz ust znanega italijanskega strokovnjaka, prof. Giovannija Russa, zdravnika, ravnatelja rimske Šole za poklicno usposabljanje psihoterapevtov in predsednika italijanske Družbe za medicino in psihoterapijo.
Avtomobil je glavno prevozno sredstvo za dobre tri četrtine Italijanov, nevarnost, ki preži na cesti pa se še posebno veča v času dopustniškega preseljevanja množic. Prof. Russo pravi, da človekova podzavest, ta življenjska energija in sila, ki nas obvladuje, pušča le omejen delež naši zavesti, sicer pa nas slepo sili v divjanje tudi tedaj, ko se odpravljamo na oddih. Razumljiva je namreč naglica, kadar gre za življenje in smrt, manj logična pa je tedaj, ko nas prav nihče ne sili v dirko s časom.
Modrih nasvetov o tem, da kdor gre počasi, daleč pride, ne manjka. Toda, cesta je vselej na preži: za vsakim ovinkom nas čaka nevarnost, ob vsakem vhodu ali izhodu iz predora preži smrt. Nekateri ji podzavestno hitimo naproti. Zakaj? Kdor dirja na počitnice — odgovarja prof. Russo — zagotovo pred nečim beži. V prvi vrsti pred delom, s katerim kar 90 od stotkov oseb ni zadovoljnih, nato pa pred konflikti. Toda, človek se moti, ko misli, da bo na počitnicah, ko bo sam s seboj, probleme lažje rešil. Nasprotno, premišljajoč v samoti, se konflikti še zaostrijo in eksplodirajo. Treba se je namreč spoprijeti z njimi tam, kjer nastajajo, se jim postaviti po robu — in počitnice so v tem primeru lahko le dobra izhodiščna točka, ne pa rešitev. Živeti jih gre zato tako, kot vso eksistenco, katere del tudi so. Odrešujoče formule ni, če je naše življenje frustrirano, bodo take tudi počitnice in nebrzdan beg pred vsakdanjostjo nas bo prej spravil v grob, kot nas osvobodil.
Sarajevo že v znamenju zimske olimpiade
Zadnje priprave na veliko prireditev
SARAJEVO — Priprava 14. zimskih olimpijskih iger je Sarajevo uvrstila med najprivlačnejša turistična središča v Jugoslaviji. Dejstvo, da bo to mesto februarja prihodnje leto gostilo najboljše svetovne športnike na snegu in ledu, ob vsem tistem, kar Sarajevo že sicer premore, privlači vse večje število tujih gostov, ki preživljajo počitnice v Jugoslaviji.
Sarajevčani se trudijo, da bi se turisti, ki že letos obiskujejo mesto ob Miljacki, čim prijetneje počutili, zato jim želijo že sedaj izreči toplo dobrodošlico, kakršne bodo deležni o-biskovalci olimpijskih iger. Na vsakem koraku pod Trebevičem je moč videti popularnega Vučka, ki se z velikih panojev prijazno nasmiha in gostom izreka dobrodošlico. Obeležja olimpiade srečamo ob vseh mest nih vpadnicah, na letališču, in na železniški postaji. Vzdolž mestnih ulic pa vihrajo tisoči zastav s stilizirano
snežinko, znakom «bele olimpiade*.
V mestu hitijo s poslednjimi pripravami na manifestacijo: poleg dokončnega urejanja športnih prizorišč, hitijo z dograditvijo hotelov, gostinskih objektov, prometnih križišč in drugih naprav. Vse nastanitvene kapacitete bodo goste pričakale v novi preobleki, zato morda sedanji gostje pogrešajo popolno udobje, čeprav se zavedajo, da se Sarajevo pripravlja na dogodek stoletja.
Posebno skrb posvečajo prav gotovo bodeči točki, ki jo predstavlja vprašanje ljubeznivosti gostinskih delavcev. Kljub temu pa vse kaže, da napor, ki so ga v Sarajevu vložili v dvig kvalitetne ravni gostinskih u-slug in storitev sploh, še ni obrodil pravih rezultatov. To potrjujejo tudi izjave številnih tujih gostov, ki so navdušeni nad mestom, njegovo okolico in nad gostoljubjem s pripombo, da so med tako ljubeznivim prebi-
, . pra'
valstvom najmanj gostolju i natakarji.	sjcer £
Mesto je v tem trenutku ^ * bro založeno, z izjemo n garal5! ficitarnih proizvodov, k1 J v0ijo r čani dobe le z boni. 't’ a^ia]enk(>st1;' ko povzroči še nekaj . »aS
kot je nic in
....... Š
cu tedna. Številni gostje Pr^jvisK ogledati športne objekte, h dost" vzpenjačo je vsak dan m 6 ^ \v do bob-steze, medtem	priti jtj
ie ležečih obiektov že tezJ -h voS-;
je ležečih objektov ze sebno tistim, ki nimajo
še
LioLiiii, na	^ -j
saj redna avtobusna z . tudi P’ vzpostavljena. Nekaj teza J v tt* vstopu v mesto, ker s° atjeri{i &
j m ieucof ar, pa Sarajevo 1"
' ~i
nestiti nekaka
Po zagotovilih iznajdljivih Japoncev
Jezus Kristus ni izdihnil na križu
TOKIO — Jezus Kristus ni umrl križan na gori Golgota. Skrivaj je pobegnil iz stare Judeje in dospel na — Japonsko, kjer je poročil brhko Japonko ter srečno in zadovoljno živel vse do naravne smrti, v lepi starosti 106 let. Ta nena vadna zgodba ima na Japonskem tudi dokaz: grob Jezusa Kristusa v vasici Shingo nedaleč od je . zera Tovada.
V času, ko novinarji nimajo preveč dela, na stajajo številne nenavadne zgodbe, kot na primer tiste o pošastih v jezerih. Naša sicer ne nosi letošnjega datuma, saj izhaja iz 1935. leta, vendar se zelo pogosto ponavlja. Takrat je namreč neki japonski ^-strokovnjak* objavil knjigo o nenavadni gomili v vasi Shingo. Po ugotovitvah Kome Takeucija je Jezus Kristus prvič pri spel na Japonsko, ko je imel komaj 21 let, kar je le težko zanikati saj v Bibliji o Kristusovem življenju med 21. in 33. letom ni ničesar ohranjenega. Po Takeucijevem sklepanju je torej
ta leta preživel v deželi vzhajajočega sonca, kjer se je naučil njenega jezika in se seznanil s kulturo. Ko se je vrnil v Judejo in začel širiti novo vero, so ga kaj kmalu obsodili na smrt, vendar se je namesto Kristusa rimskim vojakom predal njegov brat, ki je žalostno končal na križu. Zahvaljujoč tej nesebičnosti, je Kristusu uspelo zbežati iz Judeje in se preko Sibirije zateči na Japonsko. Tu se je trajno naselil, oženil z dekletom Mijuko, dobil tri hčere in vse svoje življenje posvetil širjenju nove vere.
Takeuci je knjigo napolnil še z mnogimi drugimi «dodazi» za to nenavadno zgodbo. Vas Shin go naj bi se nekoč imenovala Herai, kar naj bi izhajalo iz hebrejščine, medtem ko naj bi nekatere narodne pesmi iz te vasi vsebovale staro-hebrejske izraze. Končno pa je tu še grob Je zusa Kristusa in spomenik njegovemu bratu, ki ga je rešil smrti na križu. Obstaja pa baje tudi ljudsko izročilo o velikem učitelju z rdečim o-
brazom in dolgim nosom (kot so Japonci označevali tujce), ki je bil plešast in zelo moder.
Ključ nenavadne zgodbe je torej iskati v knjigi «Vos z grobom Jezusa Kristusa», ki jo je izdala in jo pridno razpošilja županstvo občine Shingo. Bolj zgovoren od vseh dokazov v knjigi pa je njen dodatek, iz katerega lahko zvemo, kako priti do vasi, kje rezervirati sobo, kakšne so možnosti za počitek in rekreacijo v okolici in koliko stane krožni obisk lokalnih «zgodovinskih znamenitosti*. Znajdljiin vaščani iz svoje povsem o-bičajne vasi očitno želijo narediti pravo turistično privlačnost.
Dejstvo, da je zgodba, ki jo ponujajo, po vsem neverjetna, sploh ni bistveno. Turisti, ki so že začeli prihajati v Shingo, so z dopustom v tej tipični zgubljeni japonski vasici povsem zadovoljni. Prizadevanja vaščanov, da bi jih svet «odfcriI», očitno niso bila zaman.
dela za rekonstrukcijo J nih povezav in letališča.
Vsekakor — W -M* čani odprtih si prizadevajo s ljubnostjo nadomestiti n””j^jill manjkljivosti, za katere P® jo, da jih bodo do prihodnja arja povsem odpravili-
□	BONN - V mestu
Renu so aretirali 67-letn« ? ^
moža in prijatelja. Žensk , po la, da jo je k temu Sna* gatenju.
jlJi
□	MBABANE (SVVAZfl-A^ske K
pina vplivnih članov svaz t*. { Ijevske družine je vcer r rdar s,,/ kraljico regentko Zen ve-	^ je ■
spopad med tradicionah • abs^
vzemajo za močno, sk°padniki ^ želi ** -
stično monarhijo, in
dernejše struje, ki si - . boščin. Položaj v držav' odstavitvi regentke mir
□ RIM — V ilegalni jad^ov C je vojaški vodja «mudf*> b«r> stva» izjavil, da so njeg"^ bili v Iranu v enem letu nijevih agentov.
N. V.
Gogolj: Taras Buljba
(28.)
riše: Željko

iU
1