Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K12’—
Pol leta	.	.	„	6‘—
Četrt leta	.	.	„	3‘—
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije : =====
Celo leto .	. K 17'—
Posamezne številke 10 vinarjev. ::
Inserati ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek popoldne. ::: Rokopisi se ne vračajo.
V belo Ljubljano!
Slovenski Stajer, gani in pripravi se, 'da boš častno zastopan na letošnjem katoliškem shodu v Ljubljani! Cela Slovenija in bratska Hrvaška se že pripravljata, da bo letošnji katoliški shod nekaj veličastnega, ma)nijfestaeija katoliškega ljudstva, kakor je še ni videl slovanski jug. V ogromnem številu bodo prihiteli med nas tudi katoliški Poljaki in Cehi. V onih blagoslovljenih, srečnih dneh bodo zbrane v Ljubljani množice vseh katoliških slovanskih narodov, bo zboroval v naši prestolici vseslovanski katoliški kongres. Ali naj mi slovenski Štajerci manjkamo pri tem vseslovanskem katoliškem slalvju ? Ne, nasprotno! Mi.se moramo zbrati v tako ponosnem in velikem številu, da bo naš naistop učinkoval. Naj izve širni slo/vknski svet, da prebivaj na zelenem Star jerju rod udan svoji materinščini in udan sv. veri, podedovani od očetov. Vzdramite se, vrli naši možje in mladeniči, žene in dekleta po ponosnem Murskem polju, vabljivih Slovenskih goricah, temnozelenem Pohorju, rodovitnem Dravskem polju, vinorodnih Halozah, krasnem Posavju, in očarujoči Savinjski dolini in sklenite že danes, da se boste udeležili katoliškega shoda, v Ljubljani. Ne zahteva tega samo naša čast, temveč naša sveta, dolžnost. ;Mi slovenski Štajerci stojimo v prvih vrstah v bojih za naše nan rodne in verske svetinje. Po ovinkih in po vseh mogočih drugih načinih se je hotel Vtihotapiti v našo lepo ožjo domovino protikatoliški, neverni duh. Preprečili smo nakane, otresli smo se sovražnika! Naše zdravo ljudstvo se ni dalo zastrupiti in stoji, z malimi izjemami nesrečnih zaslepljencev, kakor en mož na braniku za dom in vero. Naša čast zahteva, za to, da pokažemo širnemu svetu, kaj da smo in kako čutimo. Toda to zahteva tudi naša sveta dolžnost. Kdor stoji, naj gleda, da ne pade. Mi stojimo sedaj, a moramo gledati, da ne pademo. Naši nasprotniki so se trenutno sicer nekoliko pomirili in umaknili v ozadje, toda na tihem delajo neumorno, bi nas upropastili. Mi se zato ne smemo udati nikakemu brezdelju, ampak moramo biti vedno pripravljeni. Kakor hitro bi nasprotniki čutili, da se
naše, pozicije majajo, takoj bi se navalili z vso silo na nas. Katoliški shodi so pa ravno določeni za to, da se na njih navdušimo in pripravimo za bodoče delo, za nove boje. Katoliški shodi so nekaka generalna vaja celega našega ljudstva, da se zna vedno in povsod braniti nasproitniških navalov. Katoliški shodi so orožarna, iz katere jemljemo orožje za naše boje. Na katoliških shodih si napravimo operacijske načrte za naše vojskovanje, tu pregledamo naše vrste, izpopolnimo nedostatnosti, razvrstimo čete, in damo direktive. Zato je sveta dolžnost nas vseh, da se udeležujemo katoliških shodov, teh mejnikov v razvoju naše kulture.
S 1 o v e n s k i S It a j e r ! Caist te kliče, dolžnost zahteva, vstani in pohiti v Ljubljano!
Pred vojsko.
Rnmtmija mobilizira. — Vojaške operacije se nadaljn jejo. — Poročila o bojih si skrajno nasprotujejo. — lz Belgrade poročajo o veliki srbski zmagi pri Štipu. — Bolgari zmago demontirajo. — Wagner poroča iz Sofije o odločilni bolgarski zmagi na Ovčjem polja — Diplomatane zveze še niso prekinjene. Danev zahteva, da Rusija posreduje v Belgradi in Atenah.
Na Balkanu teče zopet kri, divjajo zopet vojne iurije in v gromenje topov in pušk se zopet meša stok in jek težkoranjenih bojevnikov. Zakaj grome topovi, zakaj teče kri? Ko so pred meseci balkanski junaki v silnem junaškem navalu strli polumesec, so jim naša srca vriskala' veselja nasproti. Radovali smo se z njimi in videli smo vstajati zoro lepše bodočnosti Jugoslovanu. Pregnane so lepe sanje, na obzorju vstaja zopet krvava zora, razširjajoča) grozo in strah in vzduh je prenasišiicen težkega svinčenega dima. In zakaj? Radi slov. nesloge, ker smo Jugoslovani še vedno obteženi s prokletstvom Sve,-topolkovih sinov. Nič velikega ne morejo več doseči balkanski narodi. Turčin je uničen in osvojeno o-zemlje si bodo morali vedno tako razdeliti', kakor bo zahtevala Evropa. Srb ne bo gospodoval Bolgaru in Bolgar ne Srbu. Ce bi bila složna, ' bi bila močna. Okrog nju bi se združile druge balkanske države in Balkan bi zopet enkrat začel odločati sam o svoji u-
sodi ter bi se otresel evropskega jerobstva. Toda ne. Divja, nesložna strast, slovanska nesreča, premaga vso treznost in razsodnost in sedaj se koljejo prejšnji zavezniki za nekoliko pedi zemlje, German se pa smeji v pest, ker je minila nevarnost, ki mu. je pretila iz močnega, neodvisnega, slovanskega Balkana. Balkanska epopeja je postala tragedija!.
Ce se ne zgodi kak čudež, , stojimo tik pred bratomornim klanjem na Balkanu, ali smo prav za prav že v klanju samem. Vojajške operacije vseh balkanskih držav so v polnem tiru in Evropa je že kar preplavljena s poročili o bojih. Da so zmede še večje in položaj še bolj obupen, je storila še Rumuni-ja zopet , korak dalje. Kakor smo poročali v pondel-jek, se je bila Rumunija odločila k mobilizaciji. Prve dni nato je pa cela akcija nekam potihnila. Zdelo se je., kakor da si je Rumunija pod pritiskom od zunaj premislila,. Naziranje je bilo krivo. Rumunija je samo čakala na učinek svoje napovedi in je mogoče mislila, d'a ji bo Bolgarija kratkomiajlo izpoltnila vse njene zahteve. Ker se to ni zgodilo, je stopila Rumunija zopelt iz rezerve in brzojavna žica poročal, da je odredil rumiunski kralj včeraj, dne 3. t. m. mobilizacijo cele armade. MiobiJiizajcii-ja obse;ga vseh pet armadnih zborov insejepričela včeraj ob 12. uri o -poldne.
Z rumunsko mobilizacijo je položaj znatno poostren. Listi celo poročajo, da je dobila rumunska vlada na vprašanje, če mora smatrati zadnje dogodke za vojno stanje, iz Belgrada in Aten pritrdilni odgovor in samo iz Sofije nejasen odgovor. Vojska bi tedaj že bila v polnem teku. Temu odgovarjajo tudi vojaške operacije, ki se nadaljujejo na vseh črtah in imajo že povsem vojni značaj. Diplomat1,iene zveze še niso prekinjene, dr. Danew je ,še brzojavil v Petrograd, da je pripravljen udeležiti se konference ministrskih predsednikov ter je tudi zahteval, naj Rusija stori v »Belgradu in Atenah potrebne korake, da ti dve državi ustavita vojne operacije, toda vspe-hov ne pričakuje od vsega tega že nihče več. Iz Aten, Belgrada in Sofije se poročai, da so dobile armade povelje za splošno ofenzivo in bodo kljub nepretrganim diplomatičnim zvezam govorili odločilno besedo bajoneti in topovi. Sicer je gotovo, da se Rusija in tudi njeni zaveznici trudita še neprestano, da bi se ohranil mir, toda 'upanja že ni več skoro nobenega. Kakor že zgoraj rečeno: zgoditi bi se moral čudež. Vojne operacije so napredovale že veliko predaleč, da bi se jih dalo ustavfitf, boji, ki so se že
PODLISTEK.
50- in 30 letnica slovenskega pisatelja.
Profesor Glaser je v drugem tečaju leta 1863, kakor šestošolec mariborske giinjnazije, dobil štipendijo v znelsku 95 gld., ki je veljala tudi za vseučilišče in je takrat sklenil pod vplivom Trstenjakovih spisov posvetiti se profesuri in potem širšemu, Črez klasično in slovansko jezikoslovje ! segajočemu slovstvu. Po izvrstno dovršeni gimnaziji je šel na vseučilišče na Dunaju, poslušal med drugimi profesorji tudi Miklošiča. Služil je za suplenta na realni gimnaziji v Ljubnem 1869—70 in v Celju 1870—72. Za profesorja imenovan za NoVomesto je dobil ponudbo od štajerskega deželnega odbora,, da si lahko izbere službo v Ljubnem in na Ptuju. Sel je na Ptuj zaradi Cala. Po njegovi smrti se je preselil na državno nižjo gimnazijo v Kranj 1875, kter je vlada takrat od državnega zbora, dobila 50.000 gld. za podporo znanstvenih stremljenj. Kot profesor v Kranju je Glaser prosil vlado za podporo, da bi šel v Nemčijo študirat Sanskrit, bil pa je prestavljen meseca februarja 1877 v Weidenau v Slezijo, ne zaradi ,tega, ker je bil pevovodja čitalničnega zbora, ampak ker se je par Slovencev čudno obnašalo. (Podrobnosti so opisane to Glaserjevih Spominih.) V Šleziji je služil Glaser do meseca februarja 1880, ko je bil presta,vlj;en v Trst, kjer je služil do upokojitve leta, 1901. V Ljubnem, na Ptuju in v Sleziji je učil kot glavni predmet francoščino, v Celju in Kra\nju klasično in slovensko jezikoslovje, v Trstu do leta 1887 klasično in slovensko jezikoslovlje, od leta 1887 do konca pa samo slovenščino v vseh gimnazijskih razredih. Leta 1881 je dobil dopust na lastne stroške in 'šel nai Dunaj poslušat slaVnegai indologa Biihlerja, ki ma je 1. 1882 namignil, naj se oglasi za doktorski izpit iz indolo-
gije in primerjajočega jezikoslovja, ki ga je izvršil leta 1883 na*podlagi razprave „/O Banovi gledališčni igri Parvatina možitev“, ki jo je diunaljska aka'demji-ja znanosti1 natisnila še isto leto. Leta 1886 ga je modroslotoska fakulteta zagrebškega vseučilišča na podlagi mnogih tiskanih in v rokopisih se še nahajajočih spisov hrvalški vladi priporočila za izvanred-nega profesorja za Sanskrit in primerjajoče jezikoslovje; do imenovanja pa ni prišlo, ker vlada ni hotela ustanoviti stolice za tako stroko.
Ker je bil Glaser na tržaški gimnaziji izposloval razširjenje slovenskega pouka od treh tečajev na osem razredov, ker se je od nekdaj zanimal bolj za slovstveno kakor jezikoslovno stran , v jezikoslovju in jo poznal osnovo raznih velikih slovstvenih zgodovin pri drugih narodi^, na primer nemško Gödeckejevo, Gervinosovo, Kobehsteinovo,, Schröderjevo „,Indische Literatur und Kultur“, i(n ker je bil sam že mnojgo let slovenski pisatelj, je sklenil za drugo polovico svojega službovanja napisati temelj polagajočo «Zgodovino slovenskega slovstva“, katero je Slovenska Matica izdala 1894—1901 v! štirih knjigah. Mnogo krivičnih sodb se je izreklo o tem delu, Cehi, Srbi in Hrvati so jo sodili ugodno. Ce so se Glaserju posrečili obširni nemški spisi i literarhistorične vsebine, kajkor na, primer doktorska disertacija, življenjepis češkega učenjaka Vaničeka, ,ki ga je Glaser na lastne stroške izdal na Dunaju leta 1885, in tista razprava «Der indische Student“, ki jo je ,,'IZjeitschrift der deutschen Morgenländlischen Gesellschaft“ med 44 spisi lani natisnila na, prvem mestu in ki je bila že leta 1886 odobrena od dunajskega Indologa Biihlerja in urednika ravnokar omenjenega odličnega nemškega časnika, ni verjetno, da bi se mu bila tako ponesrečila „Zgodovina sloveniskegaj slovstva.“
Po doktorskem izpitu je Glaserju indolog Biih-ler priporočal tisto indijsko gledališčno igro, katera še ni bila prevedena na nobeden evropski jezik in o) kateri je napisal disertacijo, naj jo prevede na nem-
ški jezik. Igra ima 110 kitic. Storil je to Glaser v zimskem tečaju 1883—4 in jihdolog Biihler je bil zadovoljen s prevodom. Nato je prevel Glaser dve indijski gledališčni igri i„Urva,ši“ in „(Malovi ko“ na slovenski jezik in prebode objavil v j,,(Edinosti.“ Po teh prevodih je Glaser nemški prevod indijske igre poslal v presojo še L. Fritzeju, znanemu prelagatel-ju indijskih gledali|ščnih iger, ki mu je svetoval, da naj vse kitice prelevi v peterostopne jambe. Glaser je storil to in objavil nemški prevod v izvestju tržaške gimnazije leta 1886. Prevod je doživel nepričakovano ugodno oceno, dasi mu nihče ni popilil niti jednega stiha. To je dalo Gliserju povod, da je primerjajoče jezikoslovje zamenil s svetovnim slovstvom, ker je mi$lil s tem Slovtencem več koristiti in sicer na dveh straneh:	1. 'da prevaja na slovlenski
jezik Shakespeara in Calderona, 2) dai jö zbral tvarino za» antologijo slovenskega pesništva v nemškem jeziku, sestavil antologijo Aškerčeve poezije — brez kake politične smeri — in da je prevel Govekar j eve „Rokovnjače“ na nemški jezik. Ko je Glaser prevel več' Shakespearovih iger, je Slovenski Matici predlagal leta 1901 in leta 1903, naj začne is prevodi iz svetovne književnosti.
Kdor pozna svetovno slovstvo ' in prevode najodličnejših pesniških umotvorov, tisti ve, da preva-jatelji takih del niso pesniki, ampak možje visoke izobraženosti in po večini odlični muziki in prijatelji petja. Ni prostora tukaj, da bi (navedli imena. Glaser je vnet pevec, je bil pevovodja v čitalnici na Ptuju 1872—75, v Kranju 1876 in ustanovmik („.Slovanskega pevskega društva“ v Trstu in tudi jedno leto pevovodja. Prepričan sem, da bi njegovi Shakespeareovi prevodi bili vredni vpoštevanja.
Kako priljubljen je bil naš rojak pri Nemcih, kjer je služil, se razvidi iz tega, da je 1. 1880 „J!ä-gerndorfer Zteitung“ priobčila lepo slovo, ko se je Glaser preselil v Trst. Pravi se tam, da je mesto Weidenau in tamošnjo gimnazijo zadel hud udarec s
bili, so dosegli že talce obsege, da je nemogoče misliti na drugo odločitev, kot z orožjem.
O dosedanjih bojih si je težko napraviti jasno sliko, ker si poročila preveč nasprotujejo. Zadnjič smo poročali, da so Bolgairi zavzeli Gjevgjeli in pe-koračili Vardar. Ob enem so se bili severnejše pri Stipu vroči boji med Srbi in Bolgari. Srbska poročila govore o veliki srbski zmagi, bolgarska pai to dementirajo. Kakor se zdi, so Srbi v začetku dosegli res vspehe. a so jim pozneje zastavili Bolgari pot. Kakor pravi najnovejše poročilo zna'nega p,[Reichs-postinega“ korespondenta Wajgnerjal iz Sofije, s o
bili Srbi na Ovčjem polju, ki leži severno od Stipa, celo popolnoma por a-ž e n i. Vest še ni potrjena, po prejšnjih Wagnerje-vih poročilih, ki jih priobčujemo spodaj, pa ni izključena- Po tem načrtu bi bili Bolgari, ki so z levim krilom prekoračili Vardar ob izlivu Brjegalni-ce, med tem, ko se je glavna armada pomikala preko Egri Palanke in Kratovega proti Ovčjem polju, zajeli Srbe od spredaj in od strani in jih na ta način premagli. Po Wagner ju je tudi bolgarsko prodiranje proti Solunu vspešno. Da so srbska poročila precej netočna, kaže to, da pravijo nekatera prva poročila, ki jih priobčujemo tudi mi, da so Srbi zavzeli Stip, ki je porušen, med tem, ko se danes poroča iz Belgrada, da so bili Bolgari samo proti Stipu potisnjeni.
V naslednjem prinašamo kolikor mogoče podrobnih poročil. Kar je še nejasnega, se bo že pojasnilo tekom prihodnjih dni.
Boji.
Po časopisju kar mrgoli poročil o bojih. Zlasti v Belgradu so zelo zgovorni in zmagoviti. Od bolgarske strani ni skoro nikakih poročil. Ker so se pa pokazali Bolgari že v bojih s Turki za zelo redkobesedne, toda točne in resnicoljubne, moramo počakati na njihova poročila, predno napravimo končno sodbo. V informacijo čitateljev prinašamo v naslednjem več, posebno belgra^lskih poročil, za kojih popolno resničnost pa ne prevzamemo nikake odgovornosti. Pretiranega je gotovo mnogo:
Bitka pri Stipu.
Belgrad, dne 1. julija. Pri Stipu se je razvila velika bitka med srbsko in bolgarsko armado. Srbska artilerija je bitko odločila. Srbski bataljoni so naskočili griče pri Drenski. Vsled bajonetnega napada je prišlo do strašnega klanja. Bolgari so morali svoje pozicije zapustiti. 'Mrtvih in ranjenih je na obeh straneh veliko. Bolgari so bežali, pri čemer jim je srbska artilerija prizadela silne izgube.
Belgrad, dne 1. julija. Srhski tiskovni u-rad poroča iz Skoplja ofiicijozno: V svojem napadu tekom včerajšnjega dneva so Bolgari razvili moč še nad 100 bataljonov pehote z nad 200 poljskimi in pa gorskimi topovi in havbicami. S srbske strani se je udeležilo bojev okrog 30 do 40 bataljonov z samo 80 topovi. Napad je imel značaj nenadnega istočasnega-navala ogromnih sil. Manjših nenadnih zahrbtnih napadov, kakor je bil oni pri Zletovu in Neokazi, je bilo sicer pričakovati, da bi šli pa Bolgari tako daleč, da bi napadali s celimi armadami, preden so pretrgane diplomatane zveze, tega pa nihče ni mogel misliti. Kako je bil ta napad na celi fronti sistematično pripravljen in kakšnih sredstev so se Bolgari pri tem posluževali, pričajo te-le podrobnosti:
tem, da se je Glaser preselil v Trst. V triletnem bivanju si je po taktnem obnašanju in odločnem značaju pridobil splošno priznanje. Učitelji so ga visoko spoštovali in mladina upi je bila srčno udalpa. To se razvidi iz odhodnice, ki mu jo je priredil učiteljski zbor itd. itd.
Nemško društvo „Weidenajuer Lesekasino“ si je našega rojaka izvolilo za častnega člana.
Torej je primerno, da se ga tudi mi ožji rojaki na Štajerskem spominjamo o njegovi petdeset- in tridesetletnici.
Prvak detektive v.
Prvak ameriških detektivov Joseph Burns se že dalje časa mudi v Londonu in časopisje se ptav obširno bavi z njim in njegovimi Slavinimi čini. Joseph Burns se pri svojem poslu drži posebne metode po zgledu Sherlock Holmesa; prepričan je, da še tudi najbolj prebrisani zločinec pusti za seboj kako sled in kakor hitro vidi, da je ta odkrita, postane z-began, kajkor zajček, ki opazi kačo ter se sam izda. Zato Burns v nasprotju s svojimi strokovnimi tovariši hitro v časopisju razglasi, kadar najde kakšno sled.
Burns je Čokate, močne postave in nosi očala. Po zunanjosti bi nihče ne sodil, da je to glasoviti detektiv Burns, ki je že 25 let strah in trepet ameriških zločincev. Do pred štirimi leti je bil Burns Šef tajne policije, potem pa je postal samostojen. V svoji službi ima 1400 agentov, ki so skoraj vsi akademič-no izobraženi ljudje:	zdravniki, kemiki, arhitekti,
juristi, potem zlatarji in knjigovodje. Burns je pristaš Specijaliziran j a in v vsakem posameznem slučaju pritegne k sodelovanju tiste svoje pomočnike., ki so po svojem strokovnem znanju za to najbolj sposobni. Dnevi navadnega Špiceljna, so minuli, pravi Burns.
Na posameznih mestih na fronti so bolgarski vojaki našim govorili, da obsojajo bratomorno vojno, katers žele politiki v Sofiji, in se dogovarjali z njimi, da bi drug na drugega ne streljaili. Na)ši tem pogovorom niso povsem zaupali. In res. Tekom napada so Bolgari na več mestih dvignili puške in bele zastaive. Namesto pa da bi se predali, so hipoma izvršili ba-jonetni napad. En bolgarski bataljon je porabil Somrak, da se je približal srbski bateriji. Srbska pehota, ki se je nahajala v bližini, je otvorila ogenj. Ttedaj so Bolgari začeli klicati:	„Naši smo! Ne
streljajte!“ Med Srbi je vsled tega; nastala zmeda, in ogenj se je ustavil. Tedaj so Bolgari izgršili'ihapad in vzeli štiri srbske topove. Prevara se je sicer prepozno spoznala, toda to postopanje Bolgarov je srbske čete nepopisno razdražilo. Ko se je začelo daniti, sta se dvignila dva srbska bataljona, kakor en mož in z bajonetnim poletom vzelo Bolgarom srbsko baterijo nazaj. Kar ni padlo, se je podalo v beg.
Drugi primer:	Na mostu čez Bregalnlco pri
Stipu sta vedno stala po dva bolgarska, in srbska stražnika,. V nedeljo popoldne je poveljnik bolgarske straže pozval srbske predstražne častnike, da bi se dali skupaj fotografirati, češ, Vsa nesoglasja so poravnana in vojne ne bo. Res so se slikali. Toda Bolgari so ob tej priliki najnatančnejše izmerili oddaljenost do srbskih rovov in še istega dne na skrivnem razpostavili cel artilerijski polk s 30 topovi ter vse pripravili za napad. V nedeljo popoldne so se še skupaj fotografirali, v pondeljek zjutraj so pa Bolgari nenadoma izvršili silen napad na naše predstra^-že. Na en mah je začelo sipati ogenj 36 bolgarskih topov. Cel prostor med rovi in šotori je bil posut s šrapneli in mitraljezami. Kdorkoli je skušal priiti do zavarovalnega mesta, je padel. Cete so bile prisiljene, odreči se vsakemu zavetju in zavzeti odprte postojanke. Razvil se je krvav boj. Bolgari so vse ja-čje napadali. Toda tudi Srbom je prihajala pomoč. Bolgarski napafd je bil na celi črti z ogromnimi izgubami odbit. Kupi mrtvih napadalcev so pokrili polje, toda tudi na srbski strani so bile težke izgube. Iz čete, iki je bila na predstraži na mostu pri Stipu, so bili ranjeni vsi častniki, naredniki in 7 podna-rednikov.
'Sedaj pa prihaja najstrašnejše. Ko so bili naši prednji oddelki prisiljeni, da se, pričakujoči oja-čenj, umaknejo nazaj pred nenadnim napadom daleko močnejšega sovražnika, so pustili svoje najtežje ranjence v taboru pod Šotori pod varstvom ženevske konvencije. Bolgari so vse te ranjence z bajoneti pomorili. Kot žrtev tega postopanja je padel eden največjih junakov tega dne: major Milan Vasič.
Bolgarski napad’ je bil konečno na vseh točkah odbit. S srbske strani so se začele angažirati j atije sile. Cete se bijejo z nenavadnim ogorčenjem. Naše izgube so znatne, bolgarske ogromne. Boji se vodijo z neverjetno silo in brezobzirnostjo. Naval na Sup in navskrižni ogenj srbskih topov proti Bolgarom je strahovito učinkoval. Stip je skoraj popolnoma porušen.
(To poročilo je brezdvomno tendencijozno. Do takih škandaloznih neverjetnosti gotovo ni prišlo in so namenjene samo v to, da vzbudijo vročo kri.)
Borbe se nadaljujejo.
Belgrad, dne 2. julija. Srbski tiskovni u-rad javlja:	Vest, da so bile sovražnosti ustavljene,
ne odgovarja dejstvom. Ves včerajšnji dan so se vr-
Izmed mnogoštevilnih vspehih Burnsovih slučajev je nekaj znanih tudi Evropi; tako je na prim. odkril umor Rosenthala v New-Yorku, ob kateri priliki so prišli na dan nezajslišani ; škandali newyorš-ke policije. Zanimiv je trik, ki se ga je poslužil, da je spravil na dan krivce, ki so v Los Angelesu pognali v zrak poslopje „Timesa.“ Na piko je bil vzel brata McNaimara, a manjkalo mu je dokazov. Nekega dne je v odsotnosti bratov udrl v njuno pisarno in pod pisalno mizo napeljal zelo majhen, a močan telefon svoje plastne iznajdbe, ki ga je nazval „de-tektofon.“ Fina žica je vodila ven na mesto, kjer je sedel stenograf, Id je zabeležil vsako besedo, ki sta jo brata tzgovorila. Kmalu je bil dokaz njune krivde jasno podan.
Zanimiv je tudi slučaj, ki je Burnsa to pot pripeljal v London. Nenadoma je bilo izginilo neko sleparsko bančno podjetje, ki je oškodovalo veliko ameriških bank za znatne zneske. 'Stvar je bila izročena Burnsu, toda za pobeglimi sleparji dolgo ni bilo najti nobene sledi. Konečno je Burns izvedel, da je nosil starejši sin dotičnega bankirja čevlje z visokimi petami. Sedaj je bila pot odprta. Sledovi za možem z visokimi petami so iz New-Yorka vodili v Washington, od< tod v različna pristaniška, mesta in dalje v Evropo. Iz Alabame je Šla sled v New-Orle-ans in tu je bil „mož z visokimi petami“ prijet na neki ladiji v trenutku, ko se je hotel odpeljati. Kmalu je bila v rokah pravice cela sleparska družina Antonia Musica s Štirimi sinovi in dvema hčerama, Id je izvršila šti rimili jonske goljufijjo; en milijon so še dobili pri njih. Sin Filip, mož z usodnimi visokimi petami, je vse priznal in obtežil pri tem še tudi več oseb v Neapolju in Parizu.
Že se je hotel Burns odpeljati v Neapolj, ko se je v Londonu pojavil slučaj Martin (ko je na nepo-jasnjen. način izginil ameriški milijonar Martin). A Burns *je takoj prevzel tudi ta slučaj in sedaj vse napeto pričakuje, kako ga bo razrešil.
šili boji na celi črti. Srbska armada, vznemirjena po neprestanih bolgarskih napadih, je opustila defenzivo in prešla v ofenzivo, prodirajoč proti Stipu. Bolgarska stotnija, ki je pri Trogerodu napadla srbske čete, je bila z bajonetnim naskokom odbita in obkoljena ter je konečno morala kapitulirati.
Belgrad, dne 2. julija. Pri Gjevgjeliju so Bolgari prekinili zvezo med Srbi in Grki in skušali prekoračiti Vardar s pehoto in artilerijo. Dva srbska bataljona sta j(ih naskočila in razbila. (Zveza z grško armado je zopet vpostaviljena. Gevgelij je zopet v srbskih rokah. Na desnem krilu srbske vojske od Krivplata do Gumendže, torej na fronti, ki je 70 kilometrov dolga, so se včeraj neprestano vršili ljuti spopadi. iZlasti silna borba je bila na južni fronti ob Vardarju,v v okolici Stipa. Stip so Srbi bombardirali in ga skoraj popolnoma (uničili. Bolgari so mesto zapustili. Vi tej bitki se je piosebno odlikoval uži-ški polk. Padla sta dva višja srbska častnika, ranjenih pa je bilo okoli 20.
Belgrad, dne 2, julija. Pri Stipu se je vršila krvava bitka. Stip je padel v srbske roke, Srbi so prodrli do vznožja Plakovičke planine, 10 km od Stipa. Po vesteh iz Skoplja so se Bolgari morali že umakniti tudi iz Kočane. S tem je bolgarska makedonska armada popolnoma odrezana od Kjustendils-ke. Tu je bila borba najljutejša. Bolgari so pustili na bojišču 1200 mrtvih in ranjenih. Vrhove pri vapi Drenki je osvojila srbska pehota z bajonetnim naskokom. Bolgari so pustili na bojišču Šest topov in štiri municijske vozove. Včeraj so Bolgari skušali še zavzeti gornji Trogerod, toda napad so Srbi odbili, in z bajonetom malodane uničili dotični bolgarski oddelek.
Dunaj, dne 2. julija, po zanesljivih poročilih so Srbi zavzeli Stip in Krupišto. Bitka za Stip in Krupišto je bila silno krva|v;a. Srbska artilerija je popolnoma razbila bolgarske pozicije. Bolgari so pa trikrat poskušali z bajonetnim naskokom zopet osvojiti izgubljene pozicije, toda vsi njihovi napori, z-druženi z velikim junaštvom, so bili brezvspešni. In med tem so Srbi s strahovitim artilerijskim ognjem razrušili Stip. Bolgari so se jeli umikati. 'Srbi so jih z bajonetom v roki zasledovali več kilometrov; daleč. Na potu proti Kočani so Srbi Vjeli dva bolgarska) bataljona, Cesta v Kočano je v srbskih rokah. Izgube na obeh straneh so ogromne. Samo Srbi imajo 1400 mrtvih in ranjenih.
*
* *
Stanje armad.
Bolgarska armada.
Bolgarska armada je štela v pričetku balkanske vojske okroglo 500.000 mož. Od teh jih je padlo v vojski s Turki okrog 1Ö0.000 mož iz ranjenci vred. Pred KataJdžo še ' ima Bolgarija vedno kakih 70.000 mož, da opajzuje gibanje turške armade. 50.000 mož rabi za zasedeno ozemlje. Po odbitku teh navedenih številk in prostovoljcev šteje torej bolgarska operacijska armada, ki pride v tej vojski v poštev,, okrog
300.000	mož. Tej armadi zapovedujejo najodličnejši
generali, kot:	Sawow, Ivanow, Dimitriew, Fiöew
itd. Glede discipline in vojaške izvežbajnosti prvači na Balkanu bolgarska armada.
Grška armada.
Štela je v pričetku izbruha balkanske vojske
90.000	mož in se je tekom vojske izpopolnila na, 160 tisoč mož. Padlih in ranjenih je imela 20.000 mož.
Za smeh.
Prva skrb.
Postrešček: Tukaj je zaboj piva!
Gospodinja: Jaz ga nisem naročila.
Postreščekp Vi ne, ampak dijak, ki pride jutri k vam stanovati.
Razlika.
—	Kaj se pa tako kislo držiš?
= Oh, ko sem tako nesrečen. Mlado ženo i-iparn, pa je zmirom bolna.
—	O, prijatelj, jaz sem Še vse bolj nesrečen. Staro ženo imam, pa je zmirom zdrava.
Bolno tele.
—	Teletu je vedno slabše, kaj praviš, Janez, ali bi poslali po živjinozdravnika ?
= O, zakaj? Od lani sta ostala Še dva mala pulverca\, ki jih je bil doktor dal našemu Pepčku, ko je na ošpicah zbolel. Teletu bo pratv gotovo pomagalo ! “
Užitek.
Star jud Abraham kar ne more razumeti, da hodi njegov sin tako rad v gledališče.
„Veš, oče“, mu pravi sin, „to je za-me užitek, če grem v gledališče.“
„Kaj užitek, užitek“, renči stari. „Kaj je to? Ti bom jaz razložil, kaj je užitek. Vidiš, če jaz ležim v svoji mrzli sobi pod gorko odejo v postelji, če mi potem zleze noga izpod odeje in me začne zebsti, in Če nato nogo nazaj potegnem pod gorko odejo, to je užitek ! “
Pri skušnji.
Profesor n Kolikokrat so šli zedinjeni vladarji z vojsko nad Francoze?
Dijak: Štirikrat.
Profesor: NaŠtejte!
Dijak: 'Enkrat, dvakrat, trikrat, Štirikrat.
za zasedeno ozemlje rabi 50.000 mož, v poštev vi sedanji vojski pride tedaj 80.000 mož. V vojski s Turki ni imela grška armada nobenih velikih in • odločilnih bitk, torej se o kaki njeni posebni kakovosti ne more govoriti. Oskrbovanje grške armade z živili in municijo je bilo v prejšnji balkanski vojski precej pomanjkljivo. Poveljeval ji bo tudi tokrat sam kralj Konš(tajntin, poprej kot prestolonaslednik. Ce bo kos zm agon osnemu bolgarskemu generalu Ivanowu, ki poveljuje bolgarski armadi zoper grško, bo še le moral dokazati.
Srbska armadia].
Pri izbruhu balkanske vojske je štela srbska armada za vsem 220.000 mož. Tekom balkanske vojske je povišala število vojaštva na( 400.000 mož. V vojski je izgubila 40.000 mož, odpadejo tudi prostovoljci 10.000 mož, 50.000 mož rabi za zasedeno ozemlje. V sedanji vojski pride tedaj v poštev do 230.000 mož. Oskrbo vam j e srbske alrmade v vojski s Turki je bilo izborno. Vojaštvo je prav dobro izvežbano. Artilerija Srbije je izborna, Vrhovno vodstvo srbske armade je tudi tokrat izročeno vojvodi Putniku, Crnagora je poslala 15.000 mož pod poveljem, generala Martinoviča Srbom na pomoč. Crnogorsko armado oskrbuje srbska vojna uprava.
Čestitka skupščine srbski armadi.
B e) 1 !g r a d, dne 2. julija, V današnji seji nage skupščine je bil soglasno sprejet predlog, da naj se odpošlje vojvodi Putniku sledečo brzojavko:
„jVsled soglasnega sklepa skupščine si štejem v čast, prositi Vas, da sporočite naši hrabri armadi navdušene in iskrene pozdrave skupščine. 'Skupščina bo s patrijotičnim navdušenjem sledila, gibanju zmagionosne srbske armade, kateri so Bolgari S) svojim zavratnim napadom vsilili boj. Živela srbska armada ! “
Na to je bila skupščina na nedoločen čas odgođena.
Nova bolgarska nota.
Kakor poročaj „Wiener Allgemeine Ziehung“, je bolgarski ministrski predsednik poslajl- srbski vladi novo noto, v kateri konstatira, da so v trenutku, ko je Bolgarska dala povelje, naj se njene čete vz-drže vsakega napada, Srbi povsod začeli napadati, dočim skušajo Bolgari razrešiti Spor med zavezniki mirnim potom, nastopa srbsko armadno vodstvo bojevito. Bolgarska vlada zadnjič poziva srbsko vlado, naj takoj zapove armadnemu vodstvu, da preneha s sovražnostmi. Ce se to ne bo • zgodilo, .tedaj bo morala Srbija nositi; vso odgovornost.
Brzojavki kralja Petra in Konstantina.
„Daily Mail“ priobčuje dve brzojavki, ki jih je prejel od srbskega kralja Petra in od grškega kralja Konstantina, Brzojavka srbskega kralja Petra se glasi :
„Trudimo se, da rešimo spor na miren način. Upamo, da bosta Rusija in Evropa ivpoštevali naše življenske interese. Obžalujem nezaslišane napade bolgarske armade, ki so ogorčili ves srbski/ narod in srbsko armado ter povzročili, 'da si stojitai sedaj dve zavezniški in bratski državi kot sovlražnici nasproti.“
Enako se glasečo brzojavko je poslal tudi kralj Konstantin.
Najnoveiše.
Uvod h glavnim bitkam. — Ofenziva Bolgarov proti Solunu.
Dunajsko situacijsko poročilo pravi:
Pričetek odločilnih bitk v Macedoniji med Bolgari na eni strani in med Srbi in Grki na drugi strani je tik pred durmi. Srbska in grška armada sta dobili povelje za prodiranje, da preženeta Bolgare iz njihovih zasedenih utrdb. ‘Srbska; glavna armada, oziroma njene predstraže, so že imele krvave spopade z Bolgari ob Brjegalnici, ob reki Zjletovski in ob pobočju ‘Ozogovske planine. Nato je pa bolgarska! ajrmjada prešla na celi črti ; vj ' ofenzivo, /in je jela istočasno prodiratji proti Solunu. Ker razdajlja med bolg/arsko^srbsko armado na eni strani, ter med bol-garsko-jgrško armado na drugi strani ni posebno velika, bodo vse tri glavne armade v najkrajšem času trčile druga ob drugo. Izid teh bitlc bo odločilen za ves nadalnji vojni potek. Ker je prodiralo desno krilo srbske armade proti Zletovski ob vršacih Gzogov-ske planine, je njeno napadalno gibanje težko eksponirano. Bolgarsko armadno poveljstvo izkorišča to situacijo in hoče zadati Srbom odločilen udarec na način, da prodira z vsemi močmi, ki so koncentrirane v južno-zahodni Bolgariji ob obeh straneh črte Kistendil—Egripajapka, proti flanki in hrbtu srbske glavne armade. Ta ofenziva glavne bolgarske armade ima pa težke terenske ovire, vsled katerih le počasi prodira. Ce bo padla konečna rešitev že okrog Egripalanke, oziroma pri Kratovem, ajli še le na Ovčjem polju, oziroma okrog Skopljaj’Kumanova, je pa odvisno od tega, kako daleč in s kolikimi močmi bodo prodrli Srbi v smeri proti Egnipalanki in kake taktike se bodo posluževali v/ očigled ofenzive bolgarske armade, osobito pa glede gibanja bolgarske armade, ki napierava obkoliti Srbe. Važna je tudi o-kolnost, da se je posrečilo levemu bolgarskemu krilu, prekoračiti reko Vardar pod izlivom Brjegalnice pri Gradskem. V bližnjih dneh se pričakuje odločilne bitke med Bolgari in Srbi.
Zajedno z odločitvijo v severni Macedoniji bo prišlo tudi med Bolgari in Grki do odločitve. Bol-
garska armada pod poveljem generala Ivanowa, ki je užugala desno grško krilo ob Pangjjaonskem gorovju med Orfano in Leftero in jo prtoipla, da se je morala umakniti za Strumo, oziroma ob južno obal jezera Tjachino, prodira neprestano proti Solunu. A skupaj bosta trčili obe armadi ob Bezikoviem pogorju. Izid te bitke bo odločil usodo Soluna in cele ju-žno-zahodne Macedonije.
Splošna ofenziva bolgarske armade.
„Reichspostin“ poročevalec poroča iz Sofije z dne 2. t. m.:
Vsled srbskega napada na bolgarske pozicije ob Brjegalnici in Zletovi in na vršace Ozogovske planine je bolgarska armada začela prodirati na celi črti.
Napad se bo izvršil z levim krilom iz Stipai in ker se je posrečil Bolgarom prehod čez reko Vardar pri Gradskem, severno nad Krivolakom, tudi ob desnem bregu Vardarja v smeri proti Velesu. Med tem bodo izvršile divizije cenltruma glavni sunek v smeri Egripalanka na Kratovo.
Ofenziva bolgarske armade je v polnem teku, ima pa na desnem krilu terenske ovire, vsled katerih ne more brzo prodirati. Kakor nadalje izvem, niso imela diplomatična pogajanja;, ki bi ustavila to prodiranje Bolgarov proti Solunu, nobenega vspeha. Umikanje onih srbskih kolon, ki so prodirale proti Zletovi in proti bolgarskim pozicijam na Ofeogovski planini, nazaj na Ovčje polje, na Kratovo in Egri-palanko je vsled obkolilnih operacij desnega bolgarskega krila zelo ogroženo. Potrjujem nadaljevanje prodiranja Bolgarov proti Solunu.
Prva odločilna bitka. — Srbi poraženi.
Sofija, dne 3. julija. (Zjasebna brzojavka.) Poročevalec „Reichsposte“ brzaj a:, v! ja svojemu listu : „d zfv o j e v! a, n a je prva odločilna bitka. — Bolgarska armada je popolnoma porazila srbsko na O: vejem polju...
Maše prireditve.
i	Imeno.
V nedeljo, dne 29. junija, se je vršil v hiši našega zvestega in vsikdar zanesljivega ! somišljenika gospoda Matevža Pajka, shod S. K. Z., ki se je sijajno obnesel. Ge prav je bil shod slabo razglašen, ker ^Slovenski gospodar“ po nesrečnem naključju ni shoda naznanil, je bila vendar udeležba zelo velika. Zbralo se je okoli 150 volilcev, večinoma iz fare Podčetrtek, nekaj tudi iz fare Olimje in S(w Ema in precej naših hrvaških bratov kot gostovi od 'druge strani Sotle. Predsedoval je priljubljeni in delavni domači gospod župnik Stefan Pivec.
Gospod poslanec P i 'š e k je v dolgem govoru govoril o osebni dohodnini, načinu, kako se napravi proti krivičnemu obdačenju, rekurz in o še drugih davčnih zadevah.
Poslanec dr. 'Jankovič je pa govoril o dogodkih v parlamentu, sedanjem političnem položaju, in o balkanski vojski.
Shod je trpel nad tri ure, ker sta oba gospoda govornika vsak poldrugo uro govorila. A kljub temu so ljudje neutrujeno sledili z napeto pozornostjo in vidnim umevanjem govorom;, ki bodo gotovo obrodili dober sad.
Slovenski kmečki zvezi in obema navzočima gospodoma poslancema se je izreklo popolno zaupanje. Imeno je ena naših najdičnej$(ih postojank, in, kakor je ta shod znova sijajno dokazal, bo to tudi ostala.
Politični pregled.
Sestanek vladarjev.
'Italijanski kralj je odpotoval te dni i v Stockholm, da vrne obisk norveškega kralja. Med potom je imel sestanek z nemški)m cesarjem Viljemom v Kielu. iKier je spremljal italijajnskejga kralja zunanji minister di Gugliamo, ki je imel konferenco z Jago-Vom, se pripisuje temu sestanku, osobito z ozirom na sedanje balkanske zmede, veliko politično važnost.
Avstrijska in nemška vojaška moč.	>
V Nemčiji je sprejel državni zbor novo vojaško postavo. Po tem zakonu bo imela Nemčija sledeče število vojakov: v miru 770.000 vojakov, v vojni pa
6,000.000. Po številu prebivalstva bi plorala imeti naša Avstrija, ako bi hotela, iti roko v roki z Nemčijo, v miru 650.000 služečih vojakov;, v vojski pa 5 milijonov bojevnikov. V resnici nosi sedaj v miru vojaško suknjo 350.000 vojakov, v vojski pa bi prišli v poštev 3,000.000. Italija, tretja zaveznica, im,a v mirovnem stanju 280.000, v vojski bi jih spravila skupaj dva in pol milijona. Nemčija gleda baje svoji zaveznici zaradi njune vojaške nejakosti po strani in pravijo, da bo zahtevala, da se tudi v Italiji in Avstriji število vojakov zviša.
Vstaja na Kitajskem.
Iz Pekinga poroča škof Taj Jan Fu francoski legaciji, da je bil umorjen V Rjašovu španski duhovnik Bernoit, jejer 200 mož močna vojaška posadka ne more ničesar opraviti proti 3000 vstašem. Vlada je obljubila da napravi zopet red in da kaznuje tudi vse krivce. Vladni vojaki so četo belih volkovi v Ilo-nanu porazili, 600 vstašev ubili, 80 jih pa vjeli.
Raznoterosti.
Štajerski Slovenci na katoliški shod v Ljubljano! Župni uradi na Spodnjem Štajerskem so dobili v roke zglasilnice za katoliški shod v Ljubljani. Prosimo, da vse naše organizacije takoj javijo svojo udeležbo pri župnih uradih zadnji čas do dne 17. t. m. Katoliški shod v Ljubljani bodi sijajna manifestacija vsega slovenskega in hrvaškega, naroda, ki se ob tej priliki posveti Brezmadežni. Cehi in Poljaki prihite k tem slavnostim, tem bolj je naša dolžnost, da se -dne 24. avgusta vsi dvignemo na pot v Ljubljano. Poleg društev naj se dvigne vsak zaveden Slovenec, posebno tudi naši župani in občinski svetovalci !
Duhovniške spremembe. Dne 1. julija sta bila inštalirana č. g. Franc Gasi kot župnik na župnijo Trbovlje in č. g. Franc Trop za župnika v Smarjeti pri Rimskih Toplicah. — Za provizorja v St. Lenartu nad Laškim je imenovan Č. g. Ivan Luskar, kaplan v St. Petru pri Radgoni.
Letošnje nove sv. maše. Anton Bratkovič, dne
27.	julija, Kapela pri Radencih; pridigar: Martin O-senjak, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni. — Ignacij Grifič, dne 15. avgusta, Prihova; pridigar: Franc Hrastelj, arhidijakon v Konjicah. — Pavel Holcman in Vinko Holcman, dne 10. avgusta, Remšnik; pridigar dr. Josip Hohnjec, bog. profesor v Mariboru. — Anton Medved, dne 3. avgusta, Rajhenburg; pridigar: dr. Anton Medved, gimnazijski profesor v Mariboru. — Anton Peršuh, dne 10. avgusta, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. — Jakob Bohak, dne 10. avgusta, Studenice; pridigar Bohak, dekan v Slov. Bistrici. — Andrej Klobasa, dne 17. avgusta, 'Sv. Jurij na Ščavnici. — Janko Slavič, dne 17. avgusta, Ljutomer; pridigar: Franc Slavič, župnik v pokoju. — Frančišek Štiglic, dne 17. avgusta, Rečica v Sav. dolini; pridigar: Jož. Dobrovc, župnik v Orni na Koroškem. — Mihael Turk, dne 10. avgusta, Pilštanj ; pridigar : Marko Tomažič, dekan v Kozjem. — Jožef Vrečko, dne 3. avgusta, Sv. Jožef nad Celjem; pridigar : Franc Kitak, superijor istotam.
Iz učiteljske službe. Na trirazrednici v St. liju v Slov. goricah, drugi plačilni razred,je oddati mesto učitelja ali učiteljice; prošnje do dne 22. julija 1913.
Romarski vlak na Trsat letos ne bo šel, ker v Reki razsaja nalezljiva bolezen in bi se vlak rar di tega sploh ne dovolil.
Slovenska Matica. (Razpis častne nagrade za leposloven spis.) Slovenska Matica razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do dne 1. maj|a 1. 1914, pod posebnim geslom; pisateljevo ime ,bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spiis poleg nagrade še tudi običajni honorar.
Imenovanje pri južni železnici. Naslov inšpektorja dobi:	Šušteršič Fran, postaj ©načelnik, Ljubljana). — Višji revidenti postajnejo:	Graeser Karel,
Gorica, Lisec Rudolf, Trst, Dobovišek 'Jurij, Radgona;, Kebat Ludvik, Inomost, Baša (Alojzij, Hrastnik, Kosmat Alojzij Trst. — Naslov višjega revidenta dobe: Gabriel Karel, Divača, Mosetig Peter, Trst,/Fa-bianič Nikolaj, Oipatija-Matjulje, Cvek Frain, Postojna, Gostiša Josip, Trst. — Revidenti postajnejo: O. Freiberger, Trst, Černigoj Venceslav, Tirst, Szilich Karel, Zagorje, Krainer Pran, Trst, Seculiln Ferdinand, Tržič, Tutta Ivan, Tkst, Posega Makso, Del-lach, Ulčnik Franc, Kriva vrba, ,Vehovc Alojz, Logatec, Albrecht Ivan, Trst, Kitek Josip, Ljubljana, Župan Josip in Cito Rudolf, Ljubljana, Gregorig A., Rutar Franc, Prato Oskar in Dodič Anton, Trst, J. Veglijak, Nabrežina, Brinšek 'Emil, Sv. Peter n. K., Krajiček Žiga, Zidanimost, Rutar Alojzij, Ronke. — Pristavi postanejo:	Blaž Karel, Trbovlje, Vodička
Henrik, Sv. Peter na Krasu. — Asistenti so postali: Punčuh Friderik, 'Spodnji /Dravograd, Rebolj K in Ramšak Julij, Celje, Žekar Fran, Rače-Fram in Bregant Ivan, Tržič.
Priporočilo. Današnji Številki smo priložili kot prilogo cenik vin „Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju“, na kar cenjene čitatelje še posebej opozarjamo.
Umrl je poslanec grof Kanitz. ,V Berolinu je dne 30. junija umrl nemški državni poslanec in vodja nemških agrarceiv, grof Kanitz, v 72. letu svoje starosta. Parlamentu je pripadal od leta 1870. Umrli je bil prvoboritelj za upeljavo varnostne carine na kmečke pridelke.
Zmaga nemških krščanskih socijalcev. Pri de-želnozborski volitvi v velikem maustrijskem okraju Vöcklabruck na Zgornjem Avstrijskem je bil izvoljen krščanski socijalec, državni poslanec Pichler s 510 glasovi. V manjšini je ostal nemški svobodomislec in župan V Vöcklabrucku, Obermajier, s 484 glasovi. /Ta okraj je do sedaj vedno zastopal nemški svobodomislec.
Hochenhurgerjev duh. Na mariborski sodniji se je pripetil dogodek, ki kaže, kako kvarljivo In ko-rumpirajoče vpliva Hochenburgerjev sistem, ki ne presoja po potrebi in zmožnostih, temveč po nemškem nacionalizmu. Pred nekaj časom je Šel v pokoj pisarniški ravnatelj Wresounig. Kako je prišel do tega mesta, ne vprašajte! O Wresounìgovijh zmožnostih ni bilo nikomur posebno veliko znanega. Ko je zapustil sodnjo, ni zato nihče pretakal solz. Toda ta
Strap 4.
4.	julija 1913.
mož se je ovekovečil še s svojim odhodom. |V svojem neutemeljenem recimo ponosu se, ni nič poslovil od nižjih uradnikov, in uslužbencev. Zdelo se mu je pod' častjo, reči prijazen „z Bogom“ tovarišem in sodelavcem, ki imajo enako predizobrazbo., kot on, kateri pa pri svojem avanciranju nimajo tako „čudnih naključij“ kot on in kot možje tudi niso za vse tako na razpolago, kot je bil on. Ce gre kak pošten višji sodni uradnik iz urada ali v pokoj, se ne čuti ponižanega, če se lepo poslovi od vseh, mož pa, ki je služil takorekoč „von Pick auf“ in bi bil, če bi mu vojaščina ne bila pomagala naprej, Bog ve kje, ne smatra za vredno, da bi storil korak, ki je med o-mikanci y navadi. Vsa pogubnost našega justičnega sistema, ki vstvarja nadutost in domišljavost, se zrcali iz tega slučaja.
Protiduhovuiška gonja. Pod) Lesničar-Stibler-jevim vodstvom je „Narodni List“ postal zopet zelo bojevit zoper duhovnike, med tem ko se je Špindler zadnji čas že precej umeril. Zadnja številka napada gospoda, vojnifškega župnika, radi volitev v Skofjiva-si, se dregne ob župnika solčavskega, obgloda župnika v St. Lenartu v Slov. gor., grdo napade katehete šenttlenjartske dekanije in končno še župnika rajhepburšlkega, g. Cerjaka,. „Projtjilarska“ gonja se je torej zopet začela. Gospodom duhovnikom nasvetujemo najboljše protisredsflvo : Z vsemi liberalnimi listi ven iz lare!
Žalostno priznanje. V pondeljkovi številki smo priobčili poziv naj slovensko učiteljstvo, naj odločno zahteva slovensko razpravljanje na uradnih učiteljskih konferencah. „Slovenski Narod“ od zadnje srede £iti zatrjevati, da se učiteljstvo našemu pozivu, ki je bil strogo stvaren in je gotovo umetsten, ne bo odzvalo in sicer iz golega političnega nasprotstva proti nam. Ne moremo si misliti, da bi „Slov. Nar.“ govoril v imenu slovenskega učiteljstva. Imeli smo že ostre praske z liberalnim učiteljstvom, toda za tako pošteno ga smatramo Še vedno, da ne bo zgolj iz Strankarske strasti teptalo v blato naše narodne pravice. Sramota pa za glasilo, „slovenske inteligence, ki si upa na dan s takimi protina|rodnimi nasveti.
Himen. Gospodična Pepca Leon se je poročila z zdravnikom dr. Petkom.
Pazite na datum! Opozarjamo cenjene čitatelje, da pri čitanju poročil o balkanskih dogodkih pazijo na datum. Nekatera starejša poročila postanejo po novejših podatkih povsem brezpredmetna in neresnična.
Kakšno bo letošnje poletje? V nekem dunajskem listu piše dr. Heenig, da vsa znamenja kažejo, da bo letošnje poletno vreme v mnogočem podobno o-neniu leta 1911, to je da bo gorko in lepo, da, najbrže celo zelo vroče. Pred vsem kaže na to izredno suha letošnja pomlad, oziroma suho vreme, ki smo je imeli že od božiča 1912. Pričakovati imamo torej pretežno vročnih poletnih dni. (Kaže ne! Op. ur.)
„Kres.“ Telovadni odsek Orel „Kresa“ v Gradcu je imel dne 22. junija veselico pri „Zvezdi.“ Dobro izvežbani tamburaši so pozdravili mnogoštevilne goste z mičnimi komadi. Nato so igrali ,„Zarja-ni“ burko „Raztresenca“, ki je vzbudila mnogo smeha in zabave (oba očeta, vpokojena višja častnika, sta bila res izborno raztresena.) Orli so pokapali lepi napredek z novimi lepimi skupinami in s prav dobrim petjem „Orlovske.“ Tudi mešani zbor „Kresa“ je zapel dobro nekaj pesmi pod pevovodjem gospodom Krajncem. Gospod Starman je zabaval občinstvo s šaljivimi kupleti, gospod Krajnc pa s („Krjitiko občinskega urada.“ Gospod Dore Masič se je poslovil z „Boltatovim Pepetom“ za dobo dveh let od naših graških društev. 'Med odmorom je lepo predna-šal na glasovirju gost usmiljenih bratov) različne skladbe. Počastili so nas s svojim ppihodom na veselico med drugimi gospod kurat Ljubša, gospod mornariški nadkurat Pipan in več gospodov usmiljenih bratov in očetov frančiškanov. S to prireditvijo je zaključena letošnja sezona zabav „Kresa).“
Za elektrotehnike. Delovodska Šola za elektrotehniko nai c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se otvori s pričetkom šolskega leta 1913-14, to je , dne 17. septembra 1913. Delovodska Šola za elektrotehniko ima nalogo, pripravljati obiskovalce s sistematič nim poukom teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic, tako, da bodo lahko opravljali posle delovodij, moniterjev, strojnih risarjev itd. Učna doba traja dva celoletna tečaja. Učenci so redni ali izredni. Za vsprejem je treba dokazati: 1. Da. je prosilec dovršil 17. leto, oziroma, da ga dovrši v tistem solarnem letu, v katerem je vstopil; 2. da je dovršil ljudsko šolo in 3. da se je izučil kakega mehanično-tehničnega ali elektro-tehniČnega obrta., ali pa da i-ma vsaj triletno prakso v takem obrtu. Pri vstopu se je izkazati z naslednjimi listinami: a) krstni (rojstni) list; b) zadnje ljudsko-šolsko izpričevalo; c) morebitna izpričevala o obrtnih učiliščih, v katere je hodil prosilec za časa učenja pri mojstru (obrtna nar daljevalna šola, javna risarska šoja, razni kurzi itd.); d) učno izpričevalo, oziroma delavsko knjižico; e) od domačega župana izdatno potrdilo o neo-madeževanem vedenju; 1) v dvomljivih slučajih domovinski list. Vpisovanje se vrši v dneh 15. in 16. septembra. Vpisnina znaša 2 K, šolnina 5 K, delav-niška taksa 6 K. Ubožni učenci lahko dosežejo še na podlagi posebnih, na deželno vlado kranjsko naslovljenih prošenj oproščenje plačevanja šolnine in de-lavniške takse.
________________S Tl R Sfi 2 Ä. _	_______
Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje-Sta-jersko. Ker zadnji občni zbor ni bil sklepčen, sklenil je odbor, naj se vrši ta v nedeljo, dne 6. t. m., ob
10.	uri predpoldne, pri gospodu Konlidentiju v Za-vodnji po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprememba društvenih pravil, govori gospod L. Cernej. 4. Volitve. 5. Slučajnosti. Zatem bo urednik gospod Frančišek Rojina pri čebeljnaku predaval o Žnideršičevem panju. Ta se bo videl prazen in obljuden. Po zborovanju je skupen obed, za katerega naj se vsak po dopisnici oglasi pri g. Konlidentiju.
Za Slov. Stražo je nabral gospod Lovro Kos v Zgornji Ponikvi K 6. 20. — Zu Slov. Stražo nam je poslal velečastiti gospod Fr. Hohnjec, kaplan na Rečici, več tisoč obrabljenih poštnih znamk, — Za Slovensko Stražo je daroval gimnazijec V. razreda Breznik Janko veliko število obrabljenih poštnih znamk in starih peres. — Gospod Fran Plateis od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah je nabral za Slovensko Stražo precej starih poštnih znamk. — Vsem lepa hvala!
Smrt poslanca v zbornici. V poslanski zbornici v Parizu je nastopil med drugimi govorniki napredni poslainec Àynard, ki bi moral govoriti o zakonu glede varstva šol za lajike. Thkoj o začetku govora je postalo poslancu slabo, pajdel je na stol in kljub takojšnji pomoči v kratkem umrl.
Grobni spomenik ,turškemu sultanu Solim-anu
11.	na Hrv'aŠkem. V treh letih bo minulo ravno 350 let, kar je mogočni sultan takratnega velikega turškega .cesarstva začel, svoje janičarske pohode v Evropo, kojo si je hotel podjarmiti. Najprej ga je peljala pot na Hrvaško; 'dne 5. avgusta 1566 že stoji s svojo vojsko pred Sisekom, kojega je Nikolaj Zrinjski z malo peščico vojakov 34 dni proti turški premoči junaško branil. Dne 7. septembra poskusi Nik. Zrinjski s svojimi junaki v zgodovini slavno zabeleženi izpad in žrtvuje sebe ter svoje vojake. Sultanu Solimanu II. pa ni bilo prisojeno, doživeti zavzetja Siseka. Dne 5. septembra nenadoma umre. Njegovo truplo so prepeljali v Carigrad, a na licu mesta so postavili spomenik z mogočnim turškim turbanom. V teku poznejših bojev je bil ta turški turban uničen, zato se je turška vlada začela znova pečati z idejo, da bi zopet postavila mogočen, spomenik velikemu zmagovalcu na Hrvaškem. Tozadevna pogajanja je nazadnje začel bivši budimpeštanski generalni konzul Fahreddin beg ter z nekim znaJnim ogrskim inženirjem prvotno mesto tudi izsledil. Ker se pa je istočasno turška dihava ravno zapletla v balkansko vojsko, je stvar zaostala. Sedaj pa je turška vlada svojemu konzulu Simonu Effendi Tshayan v Budimpešti naročila, daj ogrsko vlado vpraiša, ali bi to ajkcijo dovolila. Ker pa je ogrska vladaj s turško že itak v najbližjem sorodstvu po svoji notranji upravi, bo, kakor neki vladni mažarski list od prejšnje _ sobote že tudi namigava, gotovo z odprtimi rokami u-stregla tej želji posestrimske drža/ve. Bog ve, če le še kakih milijonov ne bo zraven prispevala? Pod vlado Tisza je na Mažarskem vse mogoče! Spomenik Solimana II. na Hrvaškem bo pa Hrvatom znamenje, da si Mažari želijo tistih časov, ko je vladal ta krvoločni sultan in da bi se radi posluževali tistih sredstev, kot se jih je posluževal turški posil-než. No, saj že sedaj veliko ne manjka!
Mo še niste, pošljite naročnino !
Mariborske novice.
Konstantinova slavnost v spomin ŠestnajststoH letnice Milanskega odloka in cerkvene prostosti se je na prav izpodbuden način vršila v nedeljo, dne 29. funija t. L, na preslavni praznik sv. apostolov Petra in Pavla, v cesarja Franca Jožefa I. jubilejnem u-čiteljišču šolskih sester v Mariboru. Pričela se je ob
5.	uri popoldne s sprejemom njih ekscelence pre-vzvišenega gospoda knezoškofa, ki so jo počastili s svojo navzočnostjo navzlic svoji utrujenosti in bolehnosti vsled napornega birmskega potovanja po staro-trškem dekanatu. Pozdrav je govorila gojenka IV. letnika Helena Supanek, učenka na vadnici Consue-lita Ferrares pa jim je izročila vkusno spleteni cvetlični šopek s pozdravnim napisom. Spored slavnosti je bil naslednji: I. 1. Skladba za gosli in glasqvjr. M. Ziehrer. Proizvajajo abiturijenltijnje. 2. Prolog. Govori E. Milster, drugi letnik. 3. Die Sterne. Pe-
sem.	Uglasbil E. Ropaš. II. L V. katakombah. M. Opeka. Govori J. Kirar, četrti letnik. 2. Balada za gosli, glasovir in harmonij. G. Höfner. III. 1. Prizor iz dramatske pesnitve „'Christus siegt.“ Sestavih
J.	Eckershorn, prednaša K. Reicher, četrti letnik. 2. O sladki isveti križ. Uglasbil Ä, Hribar. IV. 1. Deklamacije: a) In hoc signo vinces! E. E. Govori I. Hochnegger. IV. razred, b) Zmagoslavnemu križu.
S.	Sardenko, Prednaša !.. Samperl, prvi letnik, c) Das Kreuz. Th. Schneider, Prednaša lA. Wassitsch, drugi letnik. 2. Petje: Das Kreuz auf Bergeshöh’. Uglasbil K. Kreutzer. — Slavnosti se je udeležilo več članov mariborske in druge duhovščine;, mnogo staršev in sorodnikov gojenk in učenkj imenovanega zavoda in odlično občinstvo, 'ki je polnilo prostorno slavnostno dvorano. Zapazili smo gospo okrajnega glavarja pl. Weiss, gospo gozd. svetn. pl. Zhuber, g.
gimn. ravnatelja dr. [Tominšeka, g. odvetnika dr. Leskovarja in mnoge druge. K, sklepu sporeda, čigar točno in prikupljivo izvajanje so vsi udeleženci spremljali z vidnim zanimanjem in zadovoljstvom, so prevzviišeni knez povzeli besedo ter izrazili pred vsem svoje veselje nad priredifsdjo, češ, da je ž njo ustreženo naročilu svetega očeta) Pija X., ,pa tudi njihovi lastni želji, priobčeni v dveh letošnjih pastirskih listih. Nato so izrekli zalivalo čč. šolskim sestram, ki so spored tako duhovito sestavile in vsem gojenkam in učenkam, ki so ga izvršile s takšno natančnostjo in Vnemo. Na tretjem mestu so položili gojenkam in učenkam,na srce nauke, da naj posnemajo mladega Konstantina v spoštovanju in ljubezni do staršev, učiteljev in vzgojiteljev in zlasti v premagovanju samega sebe, ki je bilo med njegovimi mnogoterimi slavnimi zmagami najslavnejša zmaga. Ako bodo premagovale same sebe, bodo tudi kraljice-ce-sarice, ker bo tako v njihovih srcih kraljestvo božje. Naposled so naglašali, da bo po teh prostorih črez nekaj dni zadonela čarobna beseda: vakance, ferije, počitnice, prostost! Toda ta prostost bodi le prostost od obiskovanja šole in učenja ostro predpisalnih predmetov, ne pa) prostost lenarjenja. Tiudi v počitnicah naj koristno rabijo čas, najj se kretajo v prosti prirodi, pa naj opravljajo vsakdanje molitve, obiskujejo službo božjo, prejemajo kruh angeljski, ki je prve kristjane napolnjeval z 'zmagovito močjo zoper sovražnike. — Da bi jih pa spremljal blagoslov božji na .počitnicah, so jim mil. knez podelili sveti blagoslov v zaključek slovesnosti, katera ne bo zavzemala zadnjega prostora med svečanostmi, ki so se v lavantinski škofiji letos že vršile ali še bodo prirejene v spomin Konstantina Velikega !in njegovega zgodovinsko prepomenljivega Milanskega odloka.
O svečar ju Gerthu nam prihajajo od več strani pritožbe. Mož hodi zelo rad po sejmih in mu slo-venlski denar očividno zelo diši. To ga pa nič ne moti, da bi ne igral vloge zagrizenega Nemca., ki bi rad potopil vse Slovence v žlici vode. Treba, da si zapomnimo. Ce ne mara Slovencev, naj ne mara še našega denarja. Mi si prav lahko pomajgamo.
Pasji kontumac je za mestni okoliš odpravljen. Z'a okolico (sodni okraj) pa še ostane kontumac nadalje v veljavi. Opozarjamo posestnike, da so previdni in da se držijo postavne odredbe. Vsekako ta pasji kontumac pred 15. avgustom ne bo odpravljen. Čudno pa je, da veljajo za mesto milejše postavne določbe, kot za kmečke občine.
Glavni trg. V zadnji seji občinskega sveta se je sklenilo, da se cel sedanji povečani glavni trg imenuje „Glavni trg — Hauptplatz.“ Predlog, da bi se novi del imenoval „Neuer Platz“, je bil odklonjen.
Skandal. Iz Studencev nam pišejo:	Nesram-
nost prve vrste je, da prodajajo c. kr. avstrijski o-rožnikii vstopnice za Schhlvereinove in Sudmarkine veselice, kakor se je to zgodilo pri nas. Res, daleč smo prišli pri nas, da varuhi postaje, možje, ki so v državni službi, nemoteno na avstrijskih tleh propagirajo akcije za vsenemštvo. Ako pa se kak orožnik samo udeleži slovenske veselice, je že ^veleizdajalec“ in more kmalu drugam. Pozivamo naše gospode poslance, da malo premešajo spodnještajersko žandarsko kloako. Hvaležni jim bomo!
Ptujske novice.
Trojni umor. V četrtek, dne 3. julija, popoldne ob 4. uri, se je na Ptuju dogodila grozovita žaloig-ra: nek kavalerijski četovodja, ki je bil še-le 1 mesec na Ptuju, prideljen za pijonirske vaje, je ustrelil najptrej hčerko gostilničarja Preuz (pri Peserlu) Olgo, potem mater, oziroma gospo, nato pa še samega sebe. Gospa Preuz je dobila samo en strel v (gia-vo in j er V poji uri umrla; ptuj ski bolnišjnici. löletna Olga je dobila tri strele: v pleča, v prsi in v hrbet in bo težko okrevala; četovodia se je.ustrelil v glavo in bil takoj mrtev. Storil je to grozno dejanje, ker ga je g. Preuz, kakor se pripoveduje, odklonil kot snubca hčerke Olge. To grozno dejanje je vzbudilo po celem mestu silno razburjenje. Se le pred kratkim se je na Ptuju ustrelil tudi nek četovodja.
Umrl je na Ptuju, kakor se je že poročalo, dne
28.	junija notar Karol Filaferro; bil je odpadnik', ali kakor se je reklo, brez vsake vere. Vedno bolj se že razširja nemštvo, vedno bolj, tudi odpadništvo in pa brezverstvo.
Celjske novice.
Tudi „Nar. List“ je povzel slogaško laž o naši posojilnici, če prav je gospodom liberalnim kolovodjem dobro znano, da slogaška vest nima prav nobene podlage. Ta napad pa tudi kaže, kakšna,! je liberalna honetnost. Naš poslanec dr. Verstovšek vlači šoštanjsko liberalno posojilnico iz blata, naš zavod daje liberalnim zavodom iz samega usmiljenja denar na razpolago, naši listi nočejo odkriti velikanskih posledic kraha pri Glavni., a v istem času, ko je ves štajerski liberalizem iz našega korita^ usmiljenje in prizanesljivost, napadajo našo stranko in naše zavode.
Pri okrajni bolniški blagajni vladajo naravnost turške razmere. Kljub Oechsovimi defravdaci-jam ne mislijo sedanji mogotci na spremembo sistema. Protestiramo odločno proti nadaljnjemu poslovanju blagajne pod sedanjimi funkcijonarji !
Gostilno ,pri Pleterski na Bregu , je prevzela gospa Minka Vihar. Gospa je znana kot dobra gostilničarka in bo tudi na 'tern novem mestu skrbela za dobro in točno postrežbo.
Trboveljske novice.
Sprejem novega častitega gospoda župnika. V pondeljek je bil sprejem novega častitega gospoda župnika Casla. Ker smo izvedeli, da se pripelje gospod župnik popoldne z brzovlakom, so se ob 5. uri zbrali uniformirani Orli in Marijina družba v Trbovljah pri kapelici nasproti Društvenemu domu. Navzoči so bili tudi cerkveni ključarji in še mnogo ljudstva. Pri Društvenem domu je, bil postavljen slavolok, pot k cerkvi in pred župnilščemi je bila lepo ovenčana. V znamenje, da prihaja novi župnik, se oglase zvonovi raz stolp. Pri kapelici ga je pozdra-vil v imenu Kmečke zveze in Orlov gospod Kmet (Se-levšek),, v imenu Marijine družbe pa gospodična Kurnik, ki mu je podala krasen šopek. Gospod župnik se je obema za|hvalil za pozdrave, nakar smo odšli v cerkev, sprejeli po kratkih molitvah sv. blagoslov, potem pa smo spremili gospoda župnika tja do župnišča. Ko se je storil mrak, začuje se godba, in sprevod se pomika z lampijončki proti župnišču. [To je serenada novodošlemu gospodu župniku. Pred župniščem pozdravi gospoda župnika v imenu cele krščanskosocialne organizacije gospod Zupan starejši. Gospod župnik se zahvali za; pozdrave in krasno prireditev njemu v čast. Godba je zaigrala nekaj komadov, pevci so zapeli, nato pa smo odšli v Društveni dom. Naslednjega dne je bil gospod' župnik ^slovesno inštaliran od velečastitega gospoda dekana dr. Krul-ca. To je kratek opis lepega in prisrčnega sprejema. Vse drugo, kar nam Še sili v pero, naj bo za danes pozabljeno.
Drugi kraji.
Ruše. V predzadnji številki „(Narodnega Lista“ napada gospod dr. Gorišek iz St. Lenarta naše somišljenike na prav malo dostojen način. Imenuje nas ,,'lumpe“, našo obrambo ruškega) gospoda župana „jbedasto“ in sanja o nekem klerikalnem lovu na liberalne kaline. Vsa čast tako dostojnemu slovenskemu advokatu, ampak te vrste pisanje bi prisodili le ruškemu Jergi, ne pa na visokih šolah izobraženemu (doktorju pravic. Le tako naprej, da se spoznamo!
Sv. Križ pri Mariboru. Tukajšnje bralno društvo priredi skupno s podružnico Slc/vjenske Straže v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne, v hiši 'J. Mačeka na Šobru št. 8, slavnost lOSOletnice zmage križa med Slovani po sv. Cirilu in Metodu. Na vs-poredu je slavnostni govor, deklaihafcija, petje in pa gledališka predstava. Ker je čisti dobiček namenjen Slovanski Straži, se vsi Križevčani, kakor tudi sosedje, bližnji in dalnji, uljudno vabijo k prajr mnogoštevilnem obisku ter se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina znaša 20 vinarjev.
Sv. Lenart v Slov. gor. Iz šentlen antskih liberalnih krogov so v totedenskem („(Narodnem Listu“ priobčeni trije dopisi, prvi je napad na g. Kurbusa, drugi na g. dr. Kronvogla, tretji na vse gg. kaplane v dekaniji zaradi z an emlarj.cn jat katehetskega pouka. ;En dopis nosi naslov: dr. Gorišek kot lovec na kozle, ' S tem je mnogo povedano.
Štt. Janž na Dravskem polju. Naši liberalci se zelo veselijo zmage pri občinskih volitvah, samo da prezgodaj. Poštenost naših nasprotnikov se razvidi tudi iz stavka, ki so ga iz rekurza iztrgali, čeprav je najmanj pomemben. So druge stvari, ki bodo držale in mladi gospodje' Dobnik, Selinšek in Lešnik še bodo enkrat morali vzeti dopuste, da bodo agitirali za slogaško stranko. Sloga,ška stranka je ,v toliko, ker se je zadnja sloga sestavila iz nemškutarjev in liberalcev proti katoliško-narodnim slovenskim kmetom. Toda tudi ta sloga ne bo nič pomagala, kajti naše vrste bodo številnejše in močnejše.
Sv. Bolfenk v Slovenskih goricah. Tukajšnje izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 6. t. m., ob 3. uri popoldne, v šoli tri gledališke igre in sicer „Zamujeni vlak“, („Oh, ta Polona“, in „iPlaninarica.“ Ker so vse tri igre prav za smeh in ker je vstopnina mala, se pričakuje prav obilne udeležbe, tako od domačinov, kakor od sosedov. Prosta zabava v, gostilni g. Horvata.
Sv. Trojica v Halozah. Redni sestanek naše Mlaideniške zveze se,vrši v nedeljo, dne 13. t. m., po ivečernicah popoldne, v društvenih prostorih. 'Naj ne zamudi nobeden član teh važnih sestankov, ki imajo namen, povzdigniti pravo izobrazbo ,in zavednost naj-Še kafoliško-narodne mladine.
Spodnji Gasteraj. Zelo čudne reči so prišle na dan v naši občini. Ta odkritja, pa že moramo svetu pojasniti. Blistvo najnovejših dogodkov tvorijo zaostale šolske doklade za šentjursko šolo.} Pri drugih občinah se te doklade vračunajo pri davku. Župan Koser pa, modra in bistra glava, mora pa seveda že delati izjemo, Oh je pobiral šolske doklade osebno od davkoplačevalcev. Ti so seveda dajali svoje prispevke, če tudi še danes nobeden ne ve, koliko prav za prav pride na njega. Ampak ,vedno se je glasilo : ti moraš dati zdaj toliko; čez par mesecev je že zopet prišla tirjatev: daj zopet toliko itd. Tako se je godilo že od leta 1908 naprej. 'Vrhu tega se je začela Širiti Še, govorica!, da se „pozablja“ te šolske doklade izročevati na pristojno mesto,, namreč načelniku
krajnega šolskega sveta. Ljudstvo je začelo postajati pozorno in nevoljno in je zahtevalo revizijo. Prišel je uradnik od deželnega odbora in 19. junij je bil zelo vroč in nevaren dag. K reviziji je bil povabljen tudi gospod Krajnc kot načelnik, krajnega šolskega sveta, da je poročal, koliko je dobil in prejel tekom let šolskih doklad od Koserja. Računi so dokazali pa primanjkljaj za celih 2185 K in nekaj vinarjev. (Vsa, ta svota je bila prejeta zai šolo deloma od ljudstva, deloma tudi od davkarije, a ni bila izročena njenemu namenu. Po reviziji je izročil župan Koser — za revizijo je vedel 14 dni prej, čemur se zelo čudimo, — načelniku gospodu Krajncu 1600 K, a še je bilo premalo. Bogati Koser je na dolgu ostal še 585 K, ki jih mora položiti v enem mesecu, ker jih je prej z drugo slvoto „pozabil“ izročiti. Tudi mora poravnati zaostale obresti od cele svote za dotična leta. Danes naj zadostuje samo to stvarno poročilo, iz katerega jasno sledi, kako neredno in sumljivo/je bilo Koserjevo gospodarstvo s tujim denarjem. Človek, ki ima le še količkaj čuta poštenosti in vestnosti, in naj si bo tudi „inajbistroumnejši“ župan „Stajerčeve-ga“ kalibra, ne bo nikdar in nikoli postopal [tako, kakor se je to potom revizije dokazalo „idosedanje-mu“ županu Košerju.
Novavas pri Slov. Bistrici. V sredo smo spremili k zadnjemu počitku vrlo ženo in mater Marijo JeroVšek. K pogrebu se je zbrala ogromna množica ljudstva iz vseh sosednih krajev. Sprevod je vodil velečastiti gospod dekan Bohak v spremstvu 15 du-hovfnikov. Sv. mašo je služil sin pokojne, ravnatelj dr. Jerovjšek. Ob odprtem grobu jje govoril ganljive poslovilne besede velečastiti gospod dekan. Povdar-jal je posebno mnoge lepe, 1 zlata vredne lastnosti ranjke, ki jih je pokazala, kot prava krščapska žena , in dobra mati. Med udeleženci pogreba smo opazili veliko odličnih gostov, kot na primer: poslapca dr. Korošca in dr. VerstovŠeka. Tudi tiskarna, sv. Cirila v Mariboru je poslala svoje zastopstvo. Blaga pokojnica, počivaj v miru!
Sv. Jurij ob Pesnici. Dne 30. junija se je po* ročila tukaj kmečka hči Marija Gamze s Francem Lorberjem iz Jarenine. Mnogo sreče! Ženina je še spremljalo kakih 10 pevcev in pevk jareninskih, ki so s krasnim petjem neumorno poveličevali v cerkvi in na gostovanju poročno veselje. Pri tej priliki je nabrala vrla pevka Tončka Ul po lastnem navduše-valnem govoru in med petjem obmejne himne 14 K 50 vin. za Slov. Stražo. Hvala!
Sv. Florijan ob Boču. Pri Materi božji na Lo-žnem bo v nedeljo, dne 13. t. m. velik 'dekliški' shod. Vrše se živahne priprave, 1 da bo zbral vsa dekleta iz rogaške dekanije in jih navdušil za vero in dom.
Konjice. (Ga že imajo.) Naš /„čisto nemški“ občinski zastop je imenoval v svoji zadnji , seji nemškega pesnika Roseggerja, pod čigar imenom in patro-nanco se nabirajo prispevki za uničenje Slovencev, svojim častnim občanom. Naši občinski odborniki o-brtniki, so posebno zvesti sinovi matere Germapiije. V prihodnji seji bo baje na dnevnem redu imenovanje pastorja Mahnerta za častnega občana in cerkveni trg bo postal „Bismarckplatz.“ Nam Slovencem je to po volji, če bo tudi občinskim odbornikom-obrt-nikom, ki so odvisni od Slovencev, ne vemo. Bom,o videli !
Sv. Jurij ob Ščavnici. Dekliška zveza priredi v nedeljo, dne 6. t. m., velik dekliški shod za Marijine družbe in zveze po sledečem vsporedu: Predpoldne: ob 9. uri slavnostna pridiga, slovesna sv. maša s skupnim sv., obhajilom deklet v farni cerkvi. O-poldne zborovanje,- v društveni uti gospoda Lasba-herja. Popoldne po večernicah gledališka predstava „Dve sestri“, igra v dveh dejanjih, igrajo članice Dekliške zveze. Vstopnina 20 vinarjev.
Sv. Jernej nad Muto. Rajni škof Slomšek uči : „Kdor je vedno pri živini, se poživini.“ Pa mnogi stariši nočejo verjeti tem besedam, ter pustijo svoje otroke le živino pasti, a v šolo ta v cerkev jih nikoli ali redkokedaj pošiljajo in tako po malem podivjajo. Priča temu je žalosten dogodek, ki smo ga dne 25. junija t. 1. tu gori doživeli in ki je madež za celo faro. Tomaž Lukas, še ne 14 let stari fant, prav redek obiskovalec šole in cerkve, je z nožem zabodel petletno hčerko Miciko kmeta Janeza Dobnika/, po domače Pušhika, potem ko jo (je zlorabil. Res žalostno !
Rogiliska gora. 'Naš župan gospod Stef. Žiof je dne 22. rožnika t. 1. nevarno obolel na pljučah. Gospoda zdravnika iz Podčetrtka/ in iz Slatine pri Rogatcu ga Še vedno zdravita, a do sedaj še ni nič boljše. Bog daj, da bi že skoro okreval!
Novacerkev. Amalija Pečnik na Ilovci pošilja nekaj obrabljenih poštnih znamk za Slovensko Strar žo. Hvala!
Središče. Predstavi „(Tihotapec“ in „Izpreobr-njena teta“, ki ju je priredilo slovensko katoliško izobraževalno društvo s pomočjo Orla in Dekliške zv., sta prav dobro uspeli. Igralci so kakor vsikdar dobro rešili svoje vloge. Predstava je bila prav1 dobro obiskana.
Sv. Primož nad 'Muto. Tukajšnje bralno društvo ima v nedeljo, dne 13. t. m., ob 3. uri popoldne, pri gospodu Pahteniku svoj letni občni zbor. Naprošen je tudi govornik iz Maribora. Primoža/ni in sosedje ste uljudno vabljeni, da se tega zborovanja udeležite v obilnem Številu. — Odbor.
Doi pri Hrastniku. Častiti gospod župnik in duhovni svetnik A. Veternik je zopet daroval naše-
mu izobraževalnemu društvu čez 50 vsakovrstnih, knjig. Srčna hvala! [Tako ima društvo po njegovi požrtvovalnosti, z ozirom na komaj enoldtno dobo svojega obstanka že zelo zadovoljivo število knjig, ki so vsako nedeljo na razpolago.
Petrovče. Volilni imeniki so razpoloženi do 13. julija v občinski pisarni. Somišljeniki, pozor!
Hajdina. Hranilnica in posojilnica v Hajdini pri Ptuju daje na znanje, da začne obrestovati s 1, julijem 1913 do preklica hranilne vloge po 5% fn posojila po 6%. Tako torej dobijo vlagatelji za vsakih 100 K 5 K obresti na leto.
Gomilsko. Dne 3. avgusta t. 1. se vrši na Go-milskem velika ljudska veselica, ki jo priredi Slov. dijaška zveza ob priliki svojega občnega -zbora. Nastopi dijaški pevski in tamburaški zbor, nadalje nastopi dijaška telovadna vrsta na orodju (bradlja in drog). Vprizori se narodna igra „.Domen.“ Vsa sosednja društva opozarjamo in prosimo tem potom, da ne prirejajo ta dan nikakih prireditev. Na veliko u-deležbo vabi pripravljalni odbor.
Staritrg pri Slovenj gradcu. V nedelje, dne 6. t. m., zjutraj ob pol 8. uri, se vrši ustanovno zborovanje 'J. S. Z. pri gospodu Iblnu. Delavci, kmetje, mladi»a, železničarji in posli, pridite! Poroča g. V. Zajc.
Dol. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 6. t. m. poučno predavanje. Vabimo tudi bližnje sosede Jederčane in Sirčane. Govori g. dr. Veble iz Celja.
Sv. Ema. Kmetijsko društvo pri S\ Emi naznanja, da bo imelo svoj izvajnredni občni zbor v nedeljo, dne 13. t. m., ob 4. uri popoldne, v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva. 3. Pogovor zaradi oddaje posestva in razno. — Odbor.
Bočna. Župnija Bočna je objubila za bolnišnico usmiljenih bratov pri Žalcu [592 K in sicer vaisi: Bočna 322 K, Ceplje 33 K, Kropa 56 K, Nadbočna 67 in Otok 114 K.
St. Jurij ob južni železnici. Po našemi okraju je že precej časa vladala huda suša, a zadnje dni se je vreme spremenilo in vsepovsod je koristni dež napojil žejno zemljo. A tudi v drugem oziru se je nam kmetovalcem, zlasti še pristašem Slov. kmečke zveze vreme spremenilo. Doslej smo bili Vajeni,, da je oholi liberalni tržan, bodisi iz tega ali drugega, stanu, ob srečanju le milostno iz svoje višine na nas nizke sloje vrgel strupeni pogled iz svojih učenih oči, ali pa nam odzdravil le z enim prstom, ali pa se iz nas norčeval v naprednih gostilnah, ali pa nas blatil po časopisju s pristnimi liberalnjimi priimki, a zdaj pa veje nekaj časa sem že topleji veter. Sedaj se nam po občinskem slugi ozna|nja in na raznih krajih pridno agitira med nami, da bi mi dosledno zaničevani poljedelci morali delati takšne oblake, iz katerih bi mleko dežilo; v naši mlekarni, kojo vodijo sami pristni liberalci, vlada namreč obupna suša. Predobro vas poznamo! Mi klerikalni, vsemogoče nečastno naslovljeni in obrekovani kmetje bi vam v stiskah seveda bili dobri, a vaša prijaznost je le navidezna, vaše srce se očividno čuti ponižamo, ako morate trkati na naše duri. Svetujemo vam, mogotcem, zdaj pokažite svojo samostojno liberalno moč, o kateri se v časopisju tako radi hvalite, sedaj darujte tiste kronice, kojih imate na jeziku zmiraj tako obilno. Nas iz kmečkega stanu niste poprej marali, ste se proti nam ob vsaki priložnosti vojskovali s strupenim in blatnim orožjem, torej nas tudi sedaj ni treba laskavo na pomoč klicati, pokažite sami svojo moč; mi namreč brez vas zelo sijajno napredujemo. Vaša mlekarna bi sicer lahko dobro napredovala, ako je ne bi vodili ljudje, ki nesltrpno sovražijo in blatijo vsakega, kdor je naroden ih veren. Morda ste že pozabili na ustanovno leto mlekarne? Takrat ste z divjo gonjo zavračali vsakega, ki se tudi javno zaveda, da je veren katoličan. Volili ste le narodno-napredne ; dobro, pa se še sedaj izkažite napredne in sami skrbite za napredek v mlekarni brez nas, ki si upamo, vsepovsod pokazati, da smo katoličani in narodni. Spočeltka ste že zidali na pesek; hoteli ste napredovati s pridelki kmečkega našega ljudstva, a ravno ta kmečki stan ste vsepovsod gospodarsko in politično zaničevali v obnašanju in javnih napadih. Vi liberalci ste si hoteli izvojevati le komando v vseh zastopih, ljudstvu ste pa hoteli nahrbtiti le slepo pokorščino in od ljudstva! živeti. Ker ste tako zbadljivi, se res niste zamegli1 boljše krstiti, kakor na ime jež, a mi z Jakecom na Rifni-ku vred se le čudimo, da vaš rešpetlih le“'to kaže, kar vi liberalci naj noben način nočete videti, namreč vas same v vsi nagoti. Je res, berač prazno torbo tudi težko nosi. Vaš liberalni jež zdaj le stoka krog nas, kot bi ga grizlo, da bi se ga/ menda mi v vaših očeh slepi usmilili, sicer ga pa suša v liberalnih vrstah lahko grize. Pot v samopomoč ste si sami nakazali. Razun svinjskih ježov, ki so se pojavili zlasti v Lokarjih, je znanih še nekaj govejih ježov, zlasti dva brzopeta zbadljijvpa, ki se kaj rada paseta celo po oknih tujih hiš. Morda bi pa bili ti ješčeki radovedni goveji ježi za obupano mlekarno v tej suši dobrodošle molznice? Napredni ljudje morah jo vendar biti požrtvovalni do zadnjega ficka. In ko-nečno, saj še niso vsi viri izpraznjeni. „Nar. List“ tudi menda gotovo lahko po načinu svoje gostobesedne naprednosti suhi najfši mlekarni iz svojega čistega dobička velikodušno nakaže potrebne svote„
Torej na noge, liberalci in poskrbite sami, ila se bo po trgu v kratkem poleg meda cedilo tudi mleko in vaše liberalne vrste bodo v tej obljubljeni deželi enkrat vsaj dokazali, da so besa zmožne.
Sv. Frančišek na Stražah. Vojska je torej ko-necno ,vendar prenehala. Da, hvala Bogu, »vjsa čast našim balkanskim bratom, kaj ne, gospod urednik, tako boste nehote vskliknili. A, da me boste še prav razumeli: z besedo vojska)' ne mislim na balkansko vojsko, ampak na ono, ki jo je imelo naše društvo z nasprotniki; te vojske je tudi konec. jZ njo je raslo navdušenje za društveno delovanje. Naši farani', so se društva le še bolj oklenili, Videč, kako grd in o-studen je bil boj nasprotnikov. Trditi torej .smerno, da nam je ta vojska veliko bolj koristila, kakor škodovala in da je bila potrebna za raivoj društva- In to nam priča tudi dejstvo, da se je sedaj, ko je nastopil „mirni čas“, pojavila med društveniki zopet neka mlačnost do društva. Nehote mi pride v spomin dogodek iz zgodovine Rimljanov. Dokler so se Rimljani morali bojevati s prebivalci Kartagine, so bili močni; ko pa so dobili Kamtalgo v svofo oblast, so začeli propadati. Da bi ista usoda zadela naše društvo, se sicer ni bati, dasi je to „skromna“ želja nasprotnikov. 'Moja želja pa je, da bi tudi vedno vla-dalo ono navdušenje za društvo, ki sem ga prej z veseljem opazoval. Kakor sem zvedel, nameravajo naši Orli igralci, katere smo imeli jže večkrat priliko videti na odru., prirediti koncem meseca julija ali v začetku avgusta gledališko predstaVo, katere že sedaj komaj pričakujemo. Tako je prav! Le krepko in neustrašeno naprej, da bomo imeli enkrat zavest, da smo tudi mi pospeševali dobro stvar!
Primorsko.
Trst. Dodatno k našemu poročilu o protialkoholnem shodu se nam še poroča, da se je takoj priglasilo 177 uddfv, in sicer 120 žensk, med temi 60 popolnih absftinentk, in 17 mož, med njimi 9 abstinentov. Shod je bil prav za prav sklican le za. družbe-nice Marijine družbe., zatorej je število moških udov zadosti veliko. V odbor so izvoljeni:	predsednik č.
g. Fran Gustin, podpredsednik Josip Ferjančič, tajnica in blagajničarka Frančiška Pelar, odbornika Jakob Ukmar in Lovro Cok. Tako Primorci! Kaj pa mi Štajerci? Držimo se šnopsa, kakor :žaba mlake in mečemo milijone v žep šnopsarskim tovarnarjem za to, da nas zastrupljajo!
Usmiljenja vredni ste? dragi.
Ne razumem Vas, ker dopustite, da Vas katar tako dolgo muči. Bolezen sama ne izgine, pač pa si lahko nakopljete hude bolez-gi pri delj časa trajajočem kataru. Nabavite si Faysovih pristnih sodenskih pastilj. Na tisoče oseb Vam lahko jamči sigurni u-činek tega zdravstvenega sredstva. Posebno znamenje: Ime „Fay“ z belim papirnatim pasom z uradnim potrdilom 'županstva Sodena ob T.
Narodno gospodarstvo«
Gozdovi na svetu. Pred kratkim se je vršil v Parizu mednarodni kongres za gozdove, ki je izdal zanimivo statistiko o gozdovih na zemlji. Iz te statistike je posneti, da znaša celokupna površina gozdov celega sveta poldrugo milijardo hektarjev. ' Od tega števila pripade na Ameriko 646,752.200 hektarjev, na Evropo 314,468.500 hektarjev -Jn na Avstralijo
94,430.000	hektarjev. Glede bogatsftva gozdov posameznih evropskih držav stoji na prvem mestu Rusija s 196,000.000 hektarjev gozdov, zatem Francija z
9,000.000, potem pa slede Avstjro-Ofgrska, Prusija in Španija.
Dobava premoga za državne železnice. Z ozirom na rajzpis glede dobave 400.000 ton premoga za državne železnice, se je prijavilo 59 ponudnikov, ki bi skupaj lahko dobavili množino., katera bi reprezentirala 2,363.000 ton, od katerih pripada na domačo produkcijo 1,299.000 ton in na tujezemsko produkcijo 1,064.000 ton. Cene, ki jih posamični ponudjniki za posamezne vrste premoga v| svojih ponudbah zahtevajo, so vseskozi višje, kakor poprej. Radovedni le smo, če bodo teh višjih cen tudi rudarji kajj deleži!
Produkcija zlata. Množina dobljenega zlata v zlatiMmidnikjih, ki so združeni v Transvaal Chamber of Miges, je meseca marca znašala 660.324 unc v vrednosti ,3,229.652 liver šterlingov 1 (1 liver Sterling je po našem 24 K). Meseca akrila pa je množina znašala 755.858 unc in vrednost 3,210.682 liver Šterlingov. V okoliških krajih je konca meseca aprila znašala množina 29.116 unc. in vrednost 123.676 liver šterlingov.
Kokošje mesto. Blizu San Frančiška v, Ameriki se nahaja mesto Petaluma, ki bi se lahko imenovalo tudi kokošje mesto. Okoli mesta so hribje, dolino pa deli reka. Podnebje je milo in ugodno. In v tej dolini so same kokošje farme. V nekaterih farmah imajo po 10.000, da, tudi čez 40.000 kokošij. Perutnina sme prosto hoditi okrog, ima pa tudi dovolj ličnih lesenih hišic, da se skrije pred slabim vremenom in pred ropnimi pticami, ki jih je v onem kraju zelo mnogo. Vsak teden se hišice skrbno očistijo, tla pa posipajo s peskom in z gašenim apnom. 90% teh
farm goji kokoši glavno zaradi jajec, v teh imajo pa prednost livomeške in črne minorkai-kokoši. V, ostalih farmah gojijo perutnino zaradi mesa in piščancev. V eni od njih se vsake tri tedne naisadi 60.000 jajc v aparate za lego. Lani so prodali samo iz te farme čez 400.000 piščancev. Nekatere farme gojijo samo posebno redke in plemenite kokošje vrste ter dosežejo s svojo perujtnino izredno visoke cene. Za par se je plačalo tudi že 1500 dolarjev, haravinost ameri-kansko visoka cena. Na farmah so zaposlene skoro brez izjeme le ženske in tudi lastnice so večinoma le ženske.
Važno živežno in kuhinjsko vprašanje je že od nekdaj, ako sta meso in zelenjava.) kot vsakdanja hrana človeškemu telesu koristna. Nekateri dajo prednost lahko prebavni rastlinski hrani, drugi zopet postavljajo v svoj vsakdanji jedilni list zlasti še mesno jed. Vendar So pristaši obeh smeri v eni točki edini, da telesu nikoli ni mogoče dovesti dovolj lahko prebavnih redilnih in užitnih snovi ob absolutni neškodljivosti jestvin, da se ohrani za delo z-možno. Temu dejstvu se ima tudi že 23 let dobro znana Kathreiner jeva Kneippova sladna/ kava zahvaliti, da je tako zelo razširjena. Prve avtoritete so izjavile, da, ni bolj zdrave pijače, kakor je („Kathrei-nerjeva.“ Ce se vpošteva, da je ta kavina Specialiteta, s posebnim „Kathreinerjevim postopanjem“' zadobila) aromatični okus zrnate kave in je poleg tega še prav po ceni, je razumljivo, zakaj izkušene gospodinje pri nakupu izrecno zahtevajo .„pristno Kathrei-nerjevo.“
Razgled po svetu.
Usoda srečke, ki je zadela gla|vni dobitek. L. 1895 je zastavil v dunajski menjalnici Werner i. C. neki neznajnec, ki se je legitimiral za pl. Ledererja iz Oršove, več srečk v skupni vrednosti za 1516 K. Od tistega časa se ni tujec zglasil niti osebno,, niti pismeno /in vsa pisma banke so prišla nazaj z opazko, da se adresata ne more najti. Med tem časom Bta dobili dve srečki dobitek po 150 K. Pri žrebanju srečk laškega „Rdečega krilža“ pa je zadela srečka št. 30 serije 10.610 glavni dobitek. Lastnik banke, Siegmund Werner, je dvignil dobitek, zaračunat si vse stroške in izročil ostanek v znesku 22.374 K 50 vin. sodišču, ki išče sedaj dotičnega zastavljalca pl. Ledererja iz Oršove, odnosno njegove pravne nar slednike.
Ljudsko štetje na Rumunskem. Iz, Bukarešte poročajo: Uradni list poroča o, izidih, splošnega,ljudskega štetja, ki se je vršilo koncem leta 1912. Število prebivalstva je znašalo leta 1899 5,9156.690, lani pa 7,248.016. Prebivalstvo se je torej pomnožilo za 21/4 odstotka.
Roparski umor bogate prostitutke. Na Dunaju je umoril v nekem hotelu neznajn morilec prostitutko Marijo Schmidt. Zadavil jo je z brisačo, zaklenil jo v sobo in , naročil pri odhodu hišnici hotela, da naj dame, ki je prišla z njim, ne kliče, ker spi. Konečno se je zdela hišnici in drugim uslužbencem zadeva sumljiva, vdrli so v sobo in našli dekle mrtvo. Ropar ji je ukradel zlato, z brillanti okrašeno iglo in zlato zapestnico. V stanolvalnju umorjene M. Schmidt so našli vložno knjižico deželne banke, vredno 33.000 K in 460 K denarja.
Prestolonaslednikov grad Ambras pri Inomo-stu bodo tekom letošnjegai poletja popolnoma prenovili. Na željo našega p r e stol o'n aisl e cin ik a bodo grad ravno tako uredili, kakor je bil za časa nadvojvode Ferdinanda II., ki je zidal ta, grad za svojo ženo, meščansko hčerko Filipino Welser. Y tem gradu bo potem v poletnem času redno prebival prestolonaslednik s svojo družino.
Goreči ribnik. O čudnem naravnem pojavu poročajo ogrski listi. Ljudje, ki so se kopali v ribniku pri Rečkemetu, so naenkrat zapazili, da se tv| sredi ribnika vzdigujejo modri plameni, Id so dosegali višino dveh metrov in ki so se polagoma razširili po celi vodni gladini. Vstrajšeni so ljudje zbežali,'izhode ter opazovali krasni prizor iz brega. Polagoma so začeli plameni ugaševati, ob enem pa je tudi upadla vodna gladina ribnika za 28 centimetrov. Najbrže so privreli zemski plini ter prišli na, površje. V odprtino, iz katere so privreli, se je natekla voda, in voda v ribniku je padla.
Kako se sreča z ljudmi igra. Y Majrseilli živi ljudskojšplska učiteljica Claire Mir, ki s svojo zelo skromno plačo vzdržuje tudi svojo mater. Meseca majnika letos je zbolela in si morala izposoditi večjo kvoto, katero je dobila pri šolski ravnateljici. Ker/ je hotela učiteljica svoj dolg čim preje poravnati, je v zastafvljalnici zastavila dve obligaciji in ker to Še nj zadostovalo, je svoji najboljši koleginji Angeli Mat-honnet za 90 frankov odstopila obligacijo zavoda Credit Lyonnais, na katero je bila, že plačala ravno isto svoto, to je 90 frankov. Obligacija je vredna pa 500 frankov. To se je zgodilo dne 19. junija. Cez 2 dni, to je dne 21. junija, pa pride v šolo k učiteljici Mir uradnik navedenega zavoda in iji naznani, da, je bila izžrebana njena srečka in se ji dobitek 100.000 frankov takoj izplača. Mir je tekla k tovarišici Mat-honnet1 in ji vsa v;esela zaklicala): „Najina srečka je izžrebana in jd zadela 100.000 frankov?“ „Kako najina?“ ji mrzlo odvrne tovarišica. „/Moja pač!“ Učiteljica Mir je nato hitela v banko, kjer je izvedela, da, je bila tovarišica že prejšnji dan vložila obliga-
cijo pod svojim imenom. Sedaj ima odločiti sodišče, da-li je tak čuden kup bil veljaven in čegava last je srečka.
Poslano. Ne dolgo tega sem bil v Mariboru po o-praviku. Imel sem nekaj ur časa. Hotel sem nakupiti nekaj blaga za mojo družino. Ko sem hodil po mestu in si ogiledal izložbe, sem se čudil, da nisem našel nobene slovenske trgovtine. Klicali so me sicer v vsako trgovino v slovenščini, a 'napise nad vhodi sem videl samo — nemške. 'Odločil sem se, da ne kupim nič; kar zagledam slovenski napis J. N. Šoštarič. Ogledam si to trgoviino. 'Videl sem najlepše blago razstavljeno. V trgovini si nakupim' raznega blaga za obleke, platno, srajce, predpasnike itd1. Bil sem z blagom in postrežbo zelo zadovoljen. Priporočam občinstvu tvrdko J. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka u-lica,št. 5. Vredna je, da, se jo priporoča!
Litijske mieino milo J s konjičkom j
iz tovarne Bergmanna & Co,, v Decimi ob Labi I
je in ostane neprekesJjivo v učinku zoper poletne j pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne more j pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došla j priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekar- i nah, droženjah in parfumerijah itd. Da si ohranijo j dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinar/er.	43
Velik požar. V Steinamangerju (Szombathely) na Ogrskem je pred kratkim pogorela do tal tovarna za milo, last Aleksajndra Freyberger j a. 'Ogenj so o-pazili v jutro ob 4. uri in če tudi sta vojaštlvo in požarna bramba prihitela takoj na lice mesta, ni bilo možno ognja pogasiti. 'Oddelek (za stroje, zaloge mila in veliko surovega materijala je popolnoma uničeno. Skoda znaša nad ßjO.OOO K. Vzrok ognja še ni znan.
Vohunstvo. Pred kratkim so zaprli v Franko-brodu stavbna svetnika Wernecka in Wespermajnna, ki sta bila na sumu, da sta vohuna. Aretacija je vzbudila veliko pozornosti. Po natančni preiskavi so oba aretiranca zopet izpustili, ker jima niso mogli dokazati krivde.
š isata ura 14 dni m poskušnjo.
Se pošilja samo proti pövzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.)
14 karatni zlati prstani . ,	, „ 4'—
14 karatne zlate ure za gospode „ 40*—
Srebrne ure................K	6*50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9*50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13"— Ploščnate ure iz kovine . . . „ 6’— Srebrni pancer-verižice .	.	. „ 2*—
14 karatne zlate verižice .	. . „ 20’—
Amerikanske zlate double-ure . „ 10*—
Goldin Roskopf ure.........„	4’—
Prave železničarske Roskopf-patent. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5■— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19*— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10*80
Kuhinjske ure..............„	2*40
Budilke............ .	. „ S*—
Budilke z dvojnim zvoncem . „ 8 50
A. Kiffman, Maribor M. 49
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Sufragetke požgale kolodvor. Iz Londona poročajo, da so zažgale sufragetke kolodvor Hazelwell v Birminghamu. Polovico kolodvora in dve čakalnici sta popolnoma pogoreli. Poleg pogorišča so našli več listin in spisov, iz katerih je razvidno,, da so požigalke sufragetke.
16.000 človeških žrtev pri gradnji železniške proge. Italijanski izseljeniški urad naznanja časopisju, da je neka severo-ame r ikajnska, družba dodelala železniško progo skozi državi Matto Grosso in Amazones v Braziliji ob rekah Madejra in Mamora. Delo j© bilo izvršiti pod tako neugodnimi klimatični-mi in drugimi okoliščinami, da od 300 najetih delavcev, ki so bili Nemci, niti eden ni ostaj živ. Nemška vlada je takrat morala poseči vmes, da je preprečila nadaljnje izseljevanje na ta kraj nesreče in da je poskrbela za odhod delavcev, ki so bili že prišli v Brazilijo. To dejstvo je italijjajnski izseljeniški urad tudi razglasil, a vkljub temu ni mogel preprečiti tajnega nabiranja novih delavcev po Italiji. Tako se je zgodilo, da so umirali izseljenci na malariji in rumeni mrzlici; na delu na progi, dolgi 330 km, je umrlo 16.000 delavcev, ne vjštevši onih, ki so, še bolni zapustili delo in umrli v bolnicah bližnjih naselbin. Ista delniška družba bo gradila sedaj železniško progo na levem bregu reke Marmore na boli-vijanskem ozemlju. Itajijajnjski izseljeniški urad kar najresneje opominja vse oblasti, da preprečijo nabiranje delavcev, ker so agenti družbe že odpotovali, da vlove čim več novih žrtev.
Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
olje za sluh
odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni
„Zar Sonne“, Graz
Jakominiplatz 14.
Županstvo Ranca»
pošta Pesnica proda prav poceni zelo dobro ohranjeno:
mostna tehtnico,
s katero se lahko zvaga 4000 kg.	182
Dijake
sprejme na stanovanje, hrano in strogo nadzorstvo za prihodnje šolsko leto boljša rodbina k enemu gimnazijcu odličnjaku. — Svetla, zračna soha, dobra hrana, zmerne cene. — Maribor, Freihausgasse 7, I. nadstr., vrata št. 3.	137
Krasno posestvo
je naprodaj v prav lepem kraju blizu Celja, enonadstropna hiša, gostilna in trgovina z mešanim in manufakturnim blagom.
Velik sadonosnik, 2 orala vinograda, hlev, ledenica, klet, travniki, njive in gozd, velik inventar ter mnogo vinske posode.
Proda se tudi sama hiša z gostilno in trgovino, s sednim vrtom in vinogradom.
Pojasnila daje g. Hugo Turk v Ljubljani.
Za birmo !
Točna postrežba:
Deliro. Po ceni!
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi na obroke! Ilustrov ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K.
50
Niklasta remoat.-ura K 3 Pristna srebrna ura K 7 Original omega ura K 18 Kuhinjska ura	K
Budilka,, niklasta K 3 Poročni prstani	K	2
Srebrne verižice K 2' Večletna jamstva,
Nasi. Dietinger
Ihiod. Fehrenbach
urar in očalar
Maribor, fiosposka ulica 26
Kupujem zlatnino in srebro.
Goričar & Les Graška ulica 7 — podru Spomladna in poletna sezona : Nahrbtniki (Rucksäcke) v veliki izberi po raznih cenah. Čaše Sz papirja In aluminija, veselice: konfeti, serpentine, papirnati krožniki, servijete. LamplJonl, predmeti za šaljive pošte in srečolove.	ikovšek, Celje Žnlca Rotovška ulic? 2. Tovarniška zaloga šolskih in pisarniških potrebščin. Lastna za?@ga ljudskošoiskih zvezkov in vseh tiskovin za urade. Nagrobni venci in traki. Dopisnice savinjskih planin in druge.
iolldno blago. Nizke cene. Točna postrežba,	
Radi poprave hiše in prenovljenja trgovine
1 izložbeno okno s kamenitim okvirom, 1 vrata in 3 okna z
prodam
okviri po nizki ceni.
Ivan Ravnikar, trgovec v Celja.
IBI
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseus-štediiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, zanesljiva kaljiva vsakovrstna
Semena
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri starozna.no tvrdki!
fl\ilan Kočevar Celje
tik farne cerkve.
Nc VI 844/13—1.
Razglas.
Dne 19. julija 1913 ob 10. uri dopoldne vršila se bo v pisarni c. kr. notarja dr. Franceta Firbas v Mariboru, Viktringhof, ulica
prostovoljna sodna dražba
zemljišča vi. štev. 174 k. o. Unter-Rotwein II. del (Thesen), obstoječega iz njive pare. štev. 706J3 in stavbišča pare. štev. 211 z magacinom za seno in tehtnico.
Izklicna cena znaša 4000 K in se pod taisto ne bo prodalo.
Dražbeni pogoji zamorejo se upo-gledati pri tem sodišču soba št. 6.
C. kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI, dne 16. junija 1913.
smtmnmmuttimn Svoji k svojim 1
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip "znana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih ar zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.
HÜt Najniži® cenel postrežba točna! ■Hür (Rali dobičekI Dobro ime!
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.
Ni tisoče zahvalnih p{««an sem prejel vsled dobre in poštene postrežbe.
¥
Velika narodna trgovina
K§roiVanič, Celje

Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega in modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moške obleke po zelo znižani ceni !
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna I

Vzorci na razpolago !
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, MaribOF, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“,
prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih strojev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste, strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Štajersko slivovko
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
medicinalna žganja
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vinsko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča
edina žganjarna v Celju
lastnik R. Diehi.
..—i
registrov, zadruga lì Isijffff flicj z neomejeno zavezo M lUuilll lllul
Ljudska talilnica in posojilnica s Celju
obrestuje braniine	/ (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta štev. 9
vloge po ižt	------------:— prvo nadstropje--------------------
od dne vloge do dne ozdigo	/ w počeniti s L januarjem 1913. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Halisno štupo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev,	■ ■»—
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, sploh vse deželne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja" najceneje
5ÄS* R. Sfermeckiv <=«■)“	301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
Pozor! smr URE
repaslrane s pismenim Jamstvom:
Pristna srebrna ura K 7-—
Anton Kolenc C— Cementna dela
Graška ulica št. 22«
Trgovina $ steklom, porcelanom In kemenlno
I^Kleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela, :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
najcenejii klobuki
se dobijo samo pri
Fl Piacotta : PM?
Minoritski trg 4.
Nasproti slovenski cerkvi. — Popravila točna Solidna postrežba.	95
kot cevi, plošče za tlakovanje, stopnice, korita, mejnike, sobe za piote, cevi za kanale in druga deia iz betona izvršuje točno in po nizki ceni.
Ferd. Rogač, Maribor
zaloga betonskega, cementnega in stavbenega materijala Fabriksgasse 17 (blizu frančišk. cerkve). Telefon št 188.
Pristna,srebr. ura ženska K7-— Pristna srebrna verižicaK 2~— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Zlata ura
. K 28-
Ker sem kupil iz Švice celo-.tovarniško zalogo bom proda-|jal repasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar tn
oekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjiti cenah.
Mihael Dobravc « Celju
Gospodska utica 5.
zlatar
pgggig Bureš Maribor
Tegethoffova cesta št. 39.	_
Franjo Duchek
svečar in medičar v Mariboru
Viktringhoff ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk.
Postrežba točna!	Nizke cene!
&
štajerska lunradvia sfeklaraka
Ha debelo 8	dentano !
JL
W
Franc Strupi, Celje
Graška ©està
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba.
Ofl 1	t Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
W tl J-O 4 0. prj vefjih. naročilih zdatno znižane cene.
Sil“' A. THIEREY A BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sostro kot varstv. znamko. Oblastno varovan,
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
Judlnv prav} baiai« a lile. U «odili tirila LlfitoffriavPrigfidi
ZZBiäStwSLi
je zanesljivo in nagotovejšega učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-iih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi iperacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3 60 K.
Naroči se : Lenama k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A. König.
Južnoštajerska hranilnica v Oelju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre ia jih obrestuje po
o d dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguj o vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji :
Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
41
o
2
O
sko in Gornjigrad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350 000 E. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 E, za napravo potov 5.000 E, različnim nčaim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12 000 E, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 E, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 E, za dobrodelne namene, sknpno tedaj nad 100 000 E.
Sprejema tudi hranilne knjižice
dragih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Spodnještajerska ljudsko posojilnica v Mariboru
registrov, zadrugo z neomejeno zovezo
Hranilne ul one se sPrejema.Ì0 0(f vsakega in se obrestujejo: nav.die »o 4 V» %, proti trimesečni odpovedi po 4s/.%- Obresti se lil Ullllllu VlUyu pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsaceg» ‘ve. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so pošt. hran. polož. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
Pnsniila SP daißio *e klanom 'n si°er: na Vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5°/0, na vknjižbo sploh po S1/*0/., na vknjižbo in i UuUJIIU uu UUJiiJU p0r0gtv0 p0 53/.% iQ na osebni kredit po 6%• Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje
za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Ilrnrìnp 11PP 80 vsak° sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V Ul UUIIU Ul U	ur&h S6 sprcjöma in izplačuje denar«
Pojasnila SC dajejo	p"s»iilnlEa !■* t“111 M razpolago domače hranilne nahiralnihe.
Stolna ulica štev. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
7/a.ležoik in	• Koasorci) ,8traA«-.
Odgovorni nredn-P: Lar. Kemperle.
Tisk tiskarne sr. Cirila v Mariboru.