Deželni naravni rezervat Doberdobsko in Prelosno jezero
1: Na zaščitenem območju sta dve jezeri, vendar je presihajoče le Doberdobsko (na sliki).
foto: Marino Cemic, Karlo Ferletič
2: Zgodovinsko naravoslovni muzej v centru Gradina je primerna izhodiščna točka za sprehod po rezervatu.
foto: Marino Cemic, Karlo Ferletič
3: Na doberdob skem Krasu lahko v poletnih mesecih vidimo smrdokavro (Upupa epopi). foto: Luigino Felcher
' Ana Černi
Kraško ozemlje okoli Doberdobskega jezera združuje veliko naravnih značilnosti, ki mu dajejo poseben pečat. Ena izmed teh značilnosti je prav ta, da na suhem skalnatem Krasu naletimo na vlažno okolje. To je tudi vzrok, da je dežela Eurlanija julijska krajina leta 1996 sprejela zakon o ustanovitvi deželnega naravnega rezervata Doberdobsko in Prelosno jezero (L.R. 42/96). Kot že samo ime pove, sta na zaščitenem območju dve jezeri, vendar je presihajoče le Doberdobsko. V tridesetih letih prejšnjega stoletja so na mreč Prelosno jezero deloma izsušili ter zajezili, tako da je značilno nihanje kraškega jezera skoraj povsem izginilo. Rezervat Doberdobsko in Prelosno jezero, ki se razteza na severozahodnem delu goriškega italijanskega krasa, je pomemben tudi v evropskem merilu, zato je vključen v Natura 2000 in IBA.
Rastlinsko bogastvo
Današnja gozdna vegetacija, ki oriše podobo doberdobske kraške pokrajine, ni izvirna. V dobi novejše prazgodovine so se tu razprostirali značilni srednjeevropski hrastovi gozdovi. Stanje se je spremenilo v neolitski in še bolj v bakreni dobi, ko je človek začel izkoriščati gozdove. Tiste, ki danes poraščajo doberdobsko kraško planoto, uvrščamo v toplo-ljubne listopadne hrastove gozdove. V rezervatu je najbolj razširjena tako imenovana kraška gošča (Ostryo-Quercetum pubescentis), ki jo je avstrijski botanik Beck von Manna-getta krstil s posrečenim imenom "Illyrischer Karstumld" (kraško-ilirski gozd). Sestavlja jo puhasti hrast (Quercus pubescens), črni gaber (Ostiya carpinifolia) in mali jesen (Fraxinus orrns). V toplejših legah se naštetim drevesnim vrstam pridružuje še trokrpi javor (Acer monspessulanum). Gošča se razvija predvsem na suhih rastiščih in pobočjih ter na zakraselih površinah (grižah). Oblikujejo jo tudi grmovne vrste, med njimi najbolj pogosta jesenska vilovina
(Sesleria autumnalis). Na toplejših in zaščitenih rastiščih se tem vrstam pridružujejo vrste mediteranskega značaja - ostrolistni beluš (Asparagus aculifolius) in hrapava teti-vica (Smilax aspera). Na Krasu in tudi pri Doberdobu so nekatere ogolele površine pred več kot sto leti zasadili s črnim borom (Pinus nigra) zaradi varovanja krajine pred burjo, snegom in drugimi ujmami. Tako so nastale borove monokulture.
Doberdobsko in Prelosno jezero se postavljata z nekaterimi značilnimi drevesnimi in grmovnimi vlagoljubirni vrstami rastlin. Med te sodijo ostroplodni jesen (Fraxinus angustifolia), pepelnatosiva vrba (Salix cinerea) in mandlja-sta vrba (Salix triandra s.lat.). V večjem predelu doberdob skega jezera in še posebno na njegovem jugozahodnem bregu raste ozek pas obrežnega gozda s črnim topolom (Populus nigra), poljskim brestom (Ulmus minor), osLro plodnim jesenom in drugimi. Na južnem bregu jezera raste kakih 30 metrov visok stoleten čmi topol, katerega obseg presega dva metra.
Iz obrežnega gozda proti vodni gladini se razprostirajo obsežni močvirni travniki. Zanimivi so travniki navadne rižolice (Leersia oryzoides). RasLlina je bila svojčas razširje na po celotni Furlanski in Padski nižini, toda izsuševanje močvirnih površin in regulacija vodotokov sta znatno skrčila njen življenjski prostor. Danes je vrsta izjemno redka. Tudi travnik s togim šašem (Carex elata) je redkost, s katero se lahko postavlja rezervat. V Padski nižini so v preteklosti takšne travnike redno kosili, kajti prebivalci so liste uporabljali za pletenje stolov. Značilnost Prelosnega jezera je trstičje navadne rezike (Cladium mariscus). Trstič-je navadnega trsta (Phragmites australis) pa se je zaradi opustitve košnje razbohotilo v zadnjem desetletju. V obeh jezerih rastejo tudi različne vodne rastline. Med bolj poznanimi vrstami omenimo beli lokvanj (Nymphaea alba), ki je danes v Doberdobskem jezeru manj razširjen, in rumeni blatnik (Nuphar lutea), ki je pogostejši.
Tudi živalstvo je številno v zavarovanem območju
Različni življenjski prostori ustrezajo mnogim živalim, od nevretenčarjev do ptic, rib, plazilcev in sesalcev. Zanimive in številne so vodne žuželke (ugotovili so, da tu živi 47 vrst hroščev, ki spadajo v 10 skupin), posebno mesto pa zaseda
16 Svet ptic
jo živali, ki živijo v podzemnem okolju, na primer jamska kožica rodu Troglocaris.
V	rezervatu naštetih 188 ptičjih vrst, od tega 76 gnezdilk
V	vlažnem gozdu ob Doberdobskem jezeru lahko srečamo šest vrst detlov in žoln. Znotraj tako malega (726 hektarjev) zavarovanega območja vse te vrste tudi gnezdijo, kar je v Furlaniji Julijski krajini prava redkost. Zastopanost detlov je gotovo vezana na številna umirajoča drevesa, v katerih žolne dobijo hrano. V rezervatu gnezdi siva gos (Anser anser). Leta 2001 so sem naselili štiri osebke v želji, da bi tu vrsta ponovno gnezdila. Na kraški gmajni lahko v poletnih mesecih vidimo smrdokavro (Upupa epops), skalnega (Emberiza cia) in vrtnega strnada (Emberiza hortulana), rjavo cipo (Anthus campestris) in podhujko (Caprimulgus europaeus). Vedno redkeje pa lahko opazujemo ne samo ptičje, marveč tudi druge živalske vrste, ki so vezane na travnike in pašnike. Travnatih površin na doberdobskem krasu je vedno manj in zato izginjajo tudi vrste, vezane na ta življenjski prostor. Od šestdesetih let dalje na Dober dobskem ni več aktivne paše. Od konca osemdesetih let se je število kmetov znižalo na manj kot deset, večina od njih pa se ukvarja s svinjerejo. Zaradi tega so kmetje opustili tudi košnjo, kar je razlog za zaraščanje travnatih površin. Tudi zaradi tega je deželna uprava na Debelem hribu leta 2002 ogradila del rezervata, pokosila grmičevje in v njem uvedla ovčjo pašo. V rezervatu je tudi mrhovišče (povožena divjad, ki jo redarji odstranjujejo s cestišč); to privablja beloglave jastrebe (Gyps fulvus), ki se redno selijo s hrva ških otokov v Avstrijo.
Zgodovinsko in kulturno bogastvo
Znotraj rezervata lahko poleg naravne dediščine spoznamo tudi zgodovinsko in kulturno bogastvo zamejskega krasa. Ob sprejemnem centru Gradina si obiskovalec lahko ogle da arheološko nahajališče iz bakrene dobe. Številni jarki so ostanki soške fronte, cementna zaklonišča pa spomnijo obiskovalca, da je do pred kratkim tu potekala meja med komunističnim in demokratičnim svetom. Zgodovinsko-naravoslovni muzej v centru Gradina je primerna izhodišč na točka za sprehod po rezervatu. •
- Misli rožnato: rešitev malih plamencev v Afriki
// prevod Petra Vrh Vrezec
Preživetje afriških malih plamencev (1'hoeniconaias minor) še vedno visi na nitki. Vlada v Tanzaniji in indijska kemijska družba Tata Chemicals namreč želita ob jezeru Natron zgraditi velik industrijski obrat za pridobivanje sodavice iz jezerske vode. To pa bi resno ogrozilo kar tri četrtine svetovne populacije malih plamencev oziroma celotno vzhodnoafriško populacijo teh ptic, ki v tem delu sveta gnezdijo le na jezeru Natron. Jezero je bogato s hrano in gnezdilnimi mesti, poleg tega pa je tudi izolirano in ljudje nanj redko zahajajo. Natron je tudi območje IBA, po Ramsarski konvenciji pa je opredeljen tudi kot mokrišče mednarodnega pomena.
Naravovarstvenih so se bali najhujšega, preden so se v začetku novembra 2007 sestali z investitorji. Oblikovali so pobudo, naj investitorji še pred pridobitvijo soglasja za graditev izdelajo novo in boljšo presojo vpliva na okolje in ob tem preučijo še druga območja, primerna za pridobivanje sodavice. Dr. Mike Rands, izvršilni direktor BirdLife, je ob tem izrekel spodbudno misel: »Zmaga za ohranjanje in za zdravo pamet.« Obvestilo o nameravanem posegu je kljub pritiskom prišlo do BirdLifovih partnerjev po vsem svetu, ki so organizirali kampanjo »Misli rožnato« (Think pink). Številne organizacije in posamezniki, vključno z Davidom Attenboroughom, so izražali zaskrbljenost v nacionalnih medijih, mnogi izmed njih so pošiljali pisma ministru za okolje v Tanzaniji. Konec oktobra 2007 je 23 članov združenih afriških BirdLifov skupaj podpisalo peticijo, v kateri so izrazili svoje nasprotovanje projektu na jezeru Natron.
BirdLife trenutno še čaka na obvestilo tanzanijskega ministra za okolje, ki je pretehtal priporočila, pripravljena s strani tanzanijskega nacionalnega okoljskega upravnega sveta, ki so temeljila na negativni presoji vpliva na okolje. Zgodba seveda še ni zaključena, kako pa se bo razpletala naprej, lahkosleditenaspletnem naslovu www.thinkpink. birdlife.org.
Izvirni članek: BirdLife International (2007): World Birdwatch, December 2007:4.
1: Vsi vzhodno-afriški mali plamenci (Phoeniconaias minor) gnezdijo na jezeru Natron v Tanzaniji, ki ga ogrožajo predvideni posegi tujih investitorjev, foto: Owen Newman / Naturepl.com (uporabljeno v World Birdwatch)
//letnik 14, številka 03, september 2008
17