$teu. 79.
V LJubljani, g Četrtek, dne 6. aprila 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13'— za ietrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 101— za četrt leta „ „ 5 — za cn mesec ,, „ 1-70
Za poSIlj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVEHE
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta 3 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Oredništvo J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
________dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
.it vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—L- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
papež Pij X. o Mu »Proč od Rimo."
Papež Pij X. je pisal avstrijskim ško fom pismo, v katerem jih opozarja na gibanje »Proč ed Rima" in naglaša dolžnost obrambe. Pismo slove:
Avstrija, ljuba in draga vsem, ki se imenujejo katoličane, in vedno dika krščanstva, žalibog v zadnjem času ni delala katoličanom takega skupnega veselja, kakor prej. Mi, ki smo poklicani od Jezusa Kristusa v varstvo in razširjanje vere, želimo iz vsega srca, da bi nežne kali katoliškega nauka in nravnosti ne varovali le naši sinovi, marveč da bi zacvetele tudi med onimi, ki jih ne vežejo z nami iste vezi. A videti moramo, da nas sedaj vsled zelo obžalovanja vredne usode lahkomišljeno zapuščajo ravno oni, ki smo jih s skrbjo edgojili in se odvračajo od življenskih pravil in zepovedij, ki so zajete iz tako svetega in čistega studenca Kristusovega, jih javno zametujejo in se oklepaje novih nazorov.
Gotovo Vam je jasno, na kaj hočemo opozarjati, Vam, ki ste z nami enakega mišljenja. Ne moremo dovolj obžalovati onega brezbožnega dejanja, ki je z grozo nedavno prevzelo verno Avstrijo; onega delovanja, vsled katerega je več učečih se mladeničev, od katerih je bilo upati najlepših sadov, odpadlo javno od katoliške vere. Oprostiti so se hoteli verske oblasti in se izogniti zakonitim verskim dolžnostim zato, ker zahteva katoliška vera velikega zatajevanja samega sebe in trdnosti značaja v izpolnjevanju božjih zapovedi, krivoverstvo pa tega ne zahteva. Kakor smo izvedeli, se iz tega vzroka mnogo vernikov v Avstriji duševno pogubi, tako da odpadejo ed katoliške vere in prestopijo v hudo krivoverstvo.
Znano Vam je, ljubi sin in častiti bratje, da je istinito najbolj obžalovanja vredna nesreča, če se duše bedno pogube, ki so ravno toliko vredne, kakor kri, ki jo je zanje prelil Kristus. Mi vemo sicer, da se Vi škofje, ki Vas je poklicala božja previdnost na tako vzvišeno mesto za vodstvo ljudstva, zavedate svojih dolžnosti in z gorečo skrbjo poizkušate preprečiti Vašim vernikom grozečo nesrečo.
A kakor se vedno bolj b liža nevarnost, tako morajo škofje s povečano skrbjo poizkušati jo preprečiti in z večjo gorečnostjo morajo izpolnjevati svoje pastirske dolžnosti. Saj je že davno znano, da ste z vso gorečnostjo delovali v tem smislu in na svoje veselje smo izvedeli, da je Vam šteti v veliko hvalo, da ni krščansko ljudstvo trpelo še večje škode. Kljub temu pa Vas opominjamo v Kristusu, ljubi sin in častiti bratje, da boste vedno z večjim navdušenjem bojevali boj in poizkušali vse, bodi si v ožjem krogu ali v javnosti, da bo ostala vera naših sinov nedotaknjeno ohranjena in da bo imela naša skupnost v Vas obrambni jez proti sovražnim napadom. Ta tako slavni narod, ki si je zaslužil v zgodovini katoliške vere častno hvalo, bo ostal z božjo pomočjo katoliški, če boste goreče i nadalje vztrajali v službi božje previdnosti ; Avstrija bo mogočna, složna in mirna, če bo vera očetov, ki je podlaga sreče in mogočnosti cesarstva, nedotaknjena od zavisti, razpora in vsakega vzroka verskega strankarstva. V ostalem pa zaupamo
radi Vaši gorečnosti v izvrševanju Našega poklica in Vaši želji, da pospešujete čast božjo, ter podeljujemo Vam in Vašim vernikom kot znak naše naklpil|^Iystp>t vsej ljubezni v Gospodu apostdlški bldgo^oV.
Dano v Rimu pri sv. Petru dne 6. marca 1905. v drugem letu našega papeževanja. Papež Pij X. .
Našemu ljubemu sinu Antonu Jožefu Gruša, svete rimske cerkve kardinalu duhovniku pri Mariji Angeljski, dunajskemu nadškofu in vsem avstrijskim nadškofom in škofom.
Makedonijo.
Najnovejše vesti z balkanskega vulkana so si precej nasprotujoče Na eni strani zagotavljajo evropskemu svetu, da makedonske vstaške organizacije, ki vsled svojega vpliva na prebivalstvo pridejo prve v po-štev, še niso izdale za pomlad nobenih do-ločeb, torej tudi ne o vprašanju, naj se li sploh, in kdaj naj se prične splošna vstaja; zagotavljajo tudi, da vodivni krogi teh ma kedonskih organizacij sedanjega trenutka ne smatrajo pripravnega za vstajo. Na drugi strani pa, ki so baje tudi ir.formirani od mtrodajnih strani in oseb, se boje splošnega vstanka v najkrajšem času. Ako pa nekoliko premotrimo splošni položaj na Balkanu posebno napeto razmerje med Bolgarijo in Turčijo, in ako uvažujemo, kako odlaša Turčija s svojimi reformami, potem moramo biti prepričani, da je bojazen zadnjih jako upravičena. Pripraviti se moramo torej na Balkanu na vsak način na živahno, če ne celo na viharno pomlad.
Porta vedno toži, da Bolgarija podpira makedonsko gibanje. Se pred kratkim je poslala velevlastim tako porečilo. Pritožuje se, da je zadnji čas odšlo iz Sofije v Kii-stendil več vstaških čet v obleki bolgarskega revolucionarnega odbora, da sta se v praznih utrdbah med Tomacakom in Plov-divom nastanili sedaj dve gorski bateriji in čete, da neka v Sofiji izišla brošura naznanja, da se bodo Bolgari, nezadovoljni s sklenjenimi reformami, vedno upirali, da je polkovnik Cankov, eden glavnih voditeljev bolgarskega revolucijskega odbora, začel nabirati v Plovdivu v korist odbora ter že nabral 10.000 frankov, da se je mnogo bolgarskih častnikov, ki nosijo obleko cdbo-revih privržencev, združilo z vstaši v Dub-nici ter nameravajo sedaj prekoračit mejo itd,
Take in enake podobne tožbe Turčije vzbujajo seveda v uradnih sofijskih krogih veliko razburjenje in bolgarska vlada izjavlja, da so te pritožbe neopravičene. Da nekoliko zadrži vstaško gibanje, je pred nekaj dnevi izdalo bolgarsko vojno ministrstvo strogo povelje na poveljnike obmejnih kordonov in sedaj je tudi notranje ministrstvo, da odvrne od vlade vsak sum, poslalo posebno okrožnico na vse okrajne predstojnike na bolgarsko turški meji, in sicer v Kiistendilu, Plovdivu, Herkovu in Bur-gasu. V tej okrožnici pozivlje predstojnike, naj zelo pazijo in naj takoj primejo vse vstaše, ki bi se prikazali ondi, ter naj jih pošljejo v notranjo Bolgarijo. Vlada je nadalje pripravljena, ako se izkažejo tudi te odredbe za nezadostne, proglasiti od dne 15. aprila naprej obsedno stanje v 30 km širokem ozemlju ob celi turško-bolgarski meji.
Turška vlada pa, ki ji je mnogo ležeče na tem, da vstaško gibanje ne neha, dela najobsežneje vojne priprave. Ne mogli bi ji vzeti za zlo, ako se pripravlja, da uduši vstaško gibanje, da bi tem ložje uspevalo reformno delo ; toda vse rtforme so zanjo le na papirju, in zelo bi se motil, kdor bi mislil, da v palači turškega sultana le en trenutek resno mislijo, jih izpeljati. Turčija zelo ropota s svojimi vojnimi pripravami. Celi vlaki pušk, patron in topov se vozijo semtertja, v Odrin so poslali vse nove brzo-strelne topove, v Seres je došlo, kakor so v Sofiji z gotovostjo izvedeli, 10.000 Mau- j serjevih pušk, vedno nove reserve se vkr-cavajo v Eropo in 6000 odrinskih begunov še vedno čaka na meji, kdaj bodo smeli domov. Vendar tega dovoljenja porta, kljub vsemu svojemu zatrjevanju, ne bo dala; kajti ona je na domovih in posestvih teh begunov že davno naselila mohamedanske izseljence iz Bolgarije. Ali ni potem čisto naravno, da vse to odmeva v Bolgariji in ondi v vsem prebivalstvu vzbuja največje razburjenje ?
Ko se je Turčija zavezala, da sprejme miirzsteški program ter da bo lojalno sodelovala pri njegovi izvršitvi, je to storila gotovo le v nadi, da bo čas že prinesel nasvetov in pregram bo ostal — program. Vojska, ki je vzbruhnila na Daljnem vzhodu, je prišla Turčiji ravno ob pravem času; kajti sedaj, ko mora Rusija napenjati vse sile, da se otrese nevarnega sovražnika in ko jo slabe notranji nemiri, sedaj torej ni čudno, da se Rusija ne zanima več toliko j za nalogo, ki jo je prevzela. Druge vele-vlasti, ki je tudi podpisala miirzsteški program, Avstrije, se pa Turčija očividno mnogo manje boji in tem manj hiti z obljubljenimi reformami, ker so se druge vlasti izjavile, da reforme niso praktične.
Kakor vedno, igra tudi sedaj Angleška jako sumljivo vlogo. Angleška se je dolgo časa nenavadno malo brigala, naenkrat pa nastopi — z novim reformnim načrtom. Anglija je namreč predložila po svojem poslaniku Sir 0'Counorju popolnoma 'nove načrte za upravo Makedonije. Angleški načrt je prirejen po vzorcu, kakor so urejene mednarodne inštitucije v Turčiji, oto-manska banka, uprava državnih dolgov in tobačna režija. Glavne točke tega projekta so : Makedonijo vlada mednarodna komisija, v kateri bodo velevlasti in Turčija zastopane po enem zastopniku. Predsedstvo v tej komisiji se menjava v določenih obrokih. Za javno varstvo strbi domača policija, ki je odgovorna komisiji ter pod poveljstvom njenih uradnikov (častnikov). Plačuje in skrbi za nje tudi komisija. Finančne stvari upravlja komisija in sicer vzame ta za stroške uprave in druge potrebe provincije nekaj dohodkov dveh vilajetov, med tem ko dobi ostanek državna blagajna.
Porta pa je hitro izdelala nasprotni načrt, glede nadzorstva financ. Po turškem načrtu bi namestu lastne finančne uprave v Makedoniji, kar bi pomenilo bližanje strašne avtonomije, oskrbovala le dohodke oto-manska banka. S tem bi bila po turškem mnenju dana zadostna garancija za vedno upravljanje. No, porta je lahko zadovoljna. Angleški projekt pomenja le zavlačenje re-j formnega dela in to je za porto glavna stvar. Umljivo pa je, da morajo ubogi Ma-! kedonci enkrat izgubiti potrpljenje. Vsled
tega se moramo pripraviti na vihar, ki bo spomladi završal na Balkanu.
Državni zbor.
Dunaj, 5. aprila.
Poštni in brzojavni uradi.
Proračunski odsek je danes nadaljeval razpravo o ,,poštnih in brzojavnih uradih".
Trgovinski minister baron Ca 11 je odgovarja! na razna vprašanja. V prvi vrsti je navajal razne reforme zadnjih let. Trojki za te reforme so znašali okoli 740 000 kron, osebne doklade 61.000 kron. Vsem željam doslej ni bilo mogoče ustreči, kar pa se bode sčasom zgodilo v okvirju proračuna. Samo pokojnine znašajo že 9,900 000 kron. Od leta 1902 je bilo ustanovljenih 272 poštnih uradov in 914 poštnih skladnic ter nastavljenih 1049 pismonsš na deželi.
Pritožbe glede telefona so sicer opravičene, a manjka denarja. Telefonsko omrežje znaša 11.000 kilometrov. Dela se telefonska zveza od Dunaja do Krakova, Celovca in Inomosta. V ta namen ima vlada na razpolago 3 73 milijonov kron.
Skoraj vsi govorniki so opoz rjali na nedostatke, ki se kažejo še tuintam v upravi. Priporočajo pa, naj se vlada ozira na razne želje poštnih uradnikov in uslužbencev, kolikor dopuščajo razmere.
Danes zvečer bode razprava končana.
Zn poštne uslužbence.
Predlog poslanca dr. Susteršiča in tovarišev, naj se poštnim uslužbencem pripozna starostna službena doklada.
Postava o uredbi plač iz leta 1899. je v primeri z drugimi kategorijami državnih uslužbencev zanemarila v marsikaterem oziru poštne uslužbence in ni nikakor upoštevala njih dela.
Nikdo se ne ozira ne na njih težavno in zelo odgovorno službo, ne na to, da se leto za letom vse psdražuje, in vendar dobiva državna uprava vsako leto od poštnih uradov velike vsote.
Dosedaj niso bili na pristojnem mestu naklonjeni poštnim uslužbencem, ki so ra zodevali svoje želje in zahteve v raznih peticijah, dasi so vse te prošnje bile skromne in bi se bile dale izvršiti z malimi žrtvami.
Zato je pač sedaj čas, da te zahteve uvažujemo, ker se nam gre za to, da 2boljšamo gmotno stanje tolikih trpinov in rodbin.
Starostne doklade ki naj jo uživa vsakdo, ki je osivel v državni službi, ne more po postavi o regulaciji plač od leta 1899. dobiti noben poštni uslužbenec, ki ni služil celih 40 let.
Taka uredba plač, kakor je bila doslej določena, je pravi unikura in izključuje večji del poštnih ulužbencev.
Avstrijski pošlni uslužbenci med vsemi uslužbenci trpijo največ, vsled njih država iz dohodkov poštnih naprav največ prihrani; zvestim rokam teh uslužbencev je poverjenih toliko milijonov; oni najbolj pospešujejo trgovino in promet in takorekoč posredujejo med vsemi deli sveta. Zato ne zaslužijo, da jih visoko trgovinsko mini-sterstvo tako zapostavlja.
Avstrijski poštai uslužbenci ne zahtevajo nič nemogočega, nasprotno so še preveč skromni, ker prosijo zgolj za to, da dobijo po desetih službenih letih starostno do-klado 100 K in po dovršenih 15 letih na-daljnih 100 K.
Z ozirom na slabo stanje poštnih uslužbencev in z ozirom na to, da se jih povsod brez razloga zapostavlja, predlagamo.
Visoka zbornica naj sklene :
.Visoka vlada se poživlja, da zboljša stanje poštnih uslužbencev avstrijske monarhije s tem, da jim pripozna dve službeni starostni dokladi, prvo 100 K po 10 dokončanih definitivnih službenih letih, drugo ravno tako visoko po 15 letih, torej vsega skup 200 K, ki naj se vštejejo analogno z drugimi državnimi uslužbenci v pokojnino.
V zavesti, da so navedene želje vseskozi opravičene, predlagajo podpisani v formalnem oziru, da se ta predlog brez prvega branja po poslovniškem redu izroči budgetnemu odseku.
Dunaj, 3. aprila 1905.
Dr. Susteršič.
Dr. Stojan, Peric, dr. Ploj, dr. Ferri, Pfoi-fer, dr. Klaic, Robič, Pogačnik, Povše, Bi-ankini, dr. Ivčevic dr. Dulibid Z čkar, dr. Zaffron, Suklje, v Spinčid, dr. Hruban, Vu-
kevic, dr. Žitnik, dr. Gregorčič.
Rusho-japonsKd vojska.
Kje so Rusi?
Zadnje čete rusie armade so od zahoda proti vzhodu sedaj na točkah Fenhusian, Sipinkai, Lanjumian, Matsiatien in Hai-lunčen.
Tako so se ruski oddelki umaknili od Mukdena približno 200 klm Armadno višje poveljstvo v Gunčulinu se nahaja ravno na polovici pota med Tjelinom in Sungari. Gun-čulin je do reke Sungari oddaljen 150 klm. Ker Japonci ne prodirajo hitro, Rusi baje nimajo povoda umikanje pospešiti. V interesu Rusov je, da pridejo k reki Sungari, ko že ne bo več ledu na njej.
Včeraj smo sporočili velevažno vest iz Gunčulina, da je ruska armada že zopet koncentrirana. Vesti o japonskem obkoljevanju proglašajo nekateri dunajski listi za „kitajske pravljice" Da bi to res bile le ^pravljice", a večkrat so se že take pravljice vresničile in videli smo, da Japonci svoja obkeljevanja znajo uspešno prikrivati. Rusko poročilo iz Gunčulina.
G u n č u 1 i n , 1. aprila. ( N. Vr ") Tišina, sneg, blato, vlažno vreme Sele danes se začenjajo nekoliko sušiti silno razmočene ceste. Vojska se pripravlja na letno opravo in izpopolnuje inventar Posebno hudo je za častnike. Nekateri polki so izgubili vso prtljago za častnike. Linevič strogo zapoveduje, da se vojaki neprenehoma urijo, da se ne odvadijo. Zvečer igra vedno vojaška godba. L<nevičeva odločnost in zlasti njegov preprosti vojaški nastop jako dobro vpliva na vojaštvo. Na frontah je vse mirno. General Miščenko je prevzel zadržavanje sovražnika in njegov oddelek se vedno strelja z Japonci Miščenko pri odstopu od Mukdena še ni toliko okreval, da bi bil mogel vstati. Dal se je v vozu prepeljati k svojemu oddelku, kateremu je poveljeval. Tudi zdaj še ne more na konja in z voza poveljuje vojaštvu Drugod je vse mirno. Sliši se od Kitajcev, da nas nameravajo obiti Japonci daleč čez Mongolijo, ker so že vzeli v svojo službo mongolske kneze, ter nas napasti od zadaj ; drugi trdijo, da pripravlja sovražnik udarec na Ci-čikar in Vladivostok. Zaradi velikih razdalj se nam zde ti načrti neizvršljivi. O bolezni beri-beri pri nas ni sledu ; vojaštvo je primeroma jako zdravo.
Mirovni pogoji.
„Nov. Vremja* poroča, da na peterburški borzi še vedno krožijo vesti o miru. Pogoji, ki bi jih Rusija vsprejela, da so tile: Južni del Sahalina se odstopi Japonski. Mandžurija in Japonska najv se popolnoma odtegneta vplivu ruskemu. Železnica iz Har bina v Port Artur pripade Japonski. Japonci pa naj železnico izročijo Kitajski za 500 milijonov rubljev, ki naj jih izplača Rusija v obliki vojne odškodnine.
Situvacija na bojišču.
Peterburg, 4. aprila. Ruske prednje straže stoje pri postaji Sipinghai severno od Suanmiaotsue. Japonci urejujejo in premikajo svoje čete, kar spretno zakrivajo s konjeniškimi pohodi; vendar pa je fronta znatno oslabljena. V mukdenskem okraju živahno sgitirajo za zvezo z Japonci.
Skrivna skladišča oroija.
Peterburg, 4. aprila V Huaniun-čanu in v Tsaili so zasledili tajne kitajske družbe, ki so imele velika skladišča orožja in municije. Konfiscirali so cel magacin. Našli so celo neki voz rusko kitajske banke z vrečami denarja v znesku enega milijona. Ker število prebivalstva v Harbinu rapidn® pada, je general Nadarov prepovedal bežati v velikih masah iz mesta.
Sibirska železnica.
Te dni odpotuje, kakor poročajo ruski listi, nekaj inžinirjev v Sibirijo, da nadaljujejo gradbo sibirske železnice. — Največ je dela pri osrednji sibirski progi, kjer je treba popraviti mnogo proginih ovinkov. —■ Tudi nova premikališča se bodo gradila.
Otok Sahalin.
Panov je natančno raziskoval razmere na otoku Sahalinu, ki so ga doslej imeli za pust in nerodoviten. Ondotni rudokopi so skoro neizcrpljivi in imajo posebno mnogo oglja najboljše vrste. Obili vrelci nafte presegajo po mnenju pisateljevem glede na kakovost daleč kavkaške in ameriške izdelke. Mnogo je tudi železa na otoku in ribarstvo se da primerjati le z Neufundlandom. Na
jugu in v sredini otokovi je zemlja pripravna za kmetijstvo in živinorejo. Vrhtega je na otoku mnogo gozdov. Torej se Ja poncem po pravici cedijo sline po S a h a 1 i n u.
Središče Hunhuzov.
V okraju cicikarskem se baje nahaja centrum Hunhuzov pri jezeru Dalai Nor, kjer imajo tudi skladišče vojnih potrebščin.
Koliko stane Rusijo vojska z ozirom na materijelne izgube.
Včeraj smo poročali o izgubah, ki jih trpi Rusija v sedanji vojski na moštvu.
.Rasvjet" pa proračuna materijelne izgube v tej vojski takole:
Priprave za vojsko, to je mandžurska železnica je stala 235 milijonov rubljev, obramba železnice 46 milijonov, škoda, ki so jo prizadeli prebivalci 70 mil, razrušenje Dalnjega 20 mil., brodarsko društvo 11 mil., luka portarturška in utrdbe 500 mil. rubljev. Pravi vojni stroški pa so tile: prvo posojilo za vojsko 570 mil., prvo notranje posojilo 150 mil., 1480 topov je stalo 10 milijonov, uničeno vojno brodovje 160 mil. rubljev. Vsegaskup je vojnih stroškov 900 mil., in ravno toliko stroškov za vojne priprave. Torej znašajo skupne izgube 1 milijardo 80 milijonov rubljev in če prištejemo k temu zadnje notranje posojilo 200 milijonov, je skupnih stroškov okroglo dve milijardi rubljev.
Če to vsoto razdelimo na 140 milijonov ruskih prebivalcev, potem stane vojska vsakega Rusa 14 3 rubljev in če vpoštevamo rodbine, za vsako rodbino 70 rubljev. V Rusiji pa je, kakor pravi .Rasvjet", mnogo rodbin, ki nimajo niti 70 rubljev letnih dohodkov.
Ruski prapori iz Port Arturja.
Moskva, 4. aprila. Tu potrjujejo vest, da se Japonci niso polastili nobenega vojnega praporja portarturskega. Ruska vojna znamenja je rešila pod poveljstvom barona Kassinskega torpedovka „Statny", ki jih je odnesla v Čifu. 20 decembra so došla v Cifu, sedaj pa so že na potu v Rusijo. Rusi so bili sklenili, da poženejo torpedovko „Statny" v zrak, ako bi jo Japonci obkolili; v to svrho so prapore sneli s palic in jih privezali na topove. ,,Novoje Vremja" se ogreva za zvezo z Nemčijo.
Peterburg, 4 aprila. Tu vzbuja pozo-nost neki članek lista »Nov. Vremja", ki toplo priporoča ruski vladi zvezo z Nemčijo.
Nemčija in Japonska.
Tokio, 3. aprila Japonsko časopisje obravnava na dolgo in široko obisk princa Arisugave v Berolinu. Potovanje prinčevo na poroko nemškega prestolonaslednika po-menja priznanje za nevtraliteto, ki jo je Nemčija varovala in bi utegnila imeti ugodne posledice. Posebno povdarjajo, da še nikoli niso potovali japonski princi v inozemstvo spremljevani od princesinj.
Japonci o brodovju Roždestvenskega.
Dopisnik lista »Ruskoje Slovo" v San-gaju je imel pogovor s korespondentom g. Valle, ki je deset let bival na Japonskem. Ta zagotavlja, da Japonci zelo resno računajo z brodovjem Roždestvenskega. JapQnci so vznemirjeni in niso nič kaj gotovi, kaj bi napravili Vse je prepričano, da se bodo junija meseca dogajale važne stvari na morju in bi to utegnilo popolnoma izpre-meniti vojni položaj. Japonski mornariški štab se tega dobro zaveda in je zato ojačil križarsko brodovje; opazovalne ladje japonske se vedno v primerni daljavi drže brodovja Roždestvenskega.
Kaj nameravajo Japonci?
Ruskim vojskovodjem se zdi zelo sumljivo dejstvo, da so se nekateri japonski oddelki umaknili proti jugu. „Birževija Vjedomosti" poroča, da Japonci koncentrirajo vse svoje moči in da mislijo z vs® sil® udariti. Ruska kavalerija izkuša popravljati, kar je pri Mukdenu zagrešila s tem, da ni bila kos japonskemu obkoljenju. Splošno so mnenja, da bodo Japonci energično prodirali proti Kirinu in zahodu.
Čudne razmere pri ruskem „Rdečem križu".
Nekateri listi poročajo, da je ekseku-tivni komitč ruskega vRdečega križa" vsled pomanjkanja gotovine sklenil, prodati vrednostne papirje v znesku j pol milijona rubljev. To spravljajo v zvezi z različnimi goljufijami, ki so ; se tu vrSile zadnja leta.
Na Sahalinu.
I<uiki dopisnik brzojavlja: Tu je silna drag;nja in ved nr) bolj primanjkuje delavcev. Sahahnske rodbine se izseljujejo na celino v N kolajtvsk .Mnogo domov je praznih, ker niio niti prodani od izseljencev. Na ulicah v; kažejo ziitlki spomladi, pristanišče je zamrznjen« !'o4tna zveza s Kor sakovskim je prenehala.
Proti miru.
London, 5. aprila „Standard" poroča iz Peterburga : Pred nekoliko dnevi se
je vršil v palači velikega kneza Vladimira sestanek dostojanstvenikov, da razpravlja o vprašanju miru. Prevladalo je mnenje, ki ga je zastopal car, da se vojska odločno nadaljuje.
Japonska kot vseazijska sila in Evropa.
Berolinski „Reichsbote" piše : Sedanji položaj vzhodno azijske vojske žalibog kaže tako, da skoro ni dvoma o tem, da bode moč Rusije na vzhodu zlomljena in da bodo postali Japonci gospodarji Rumenega morja. Ako pomislimo na interese Evrope na daljnem vzhodu, vidimo, da se tu vrši izprememba, ki zasluži velike pozornosti. Naj dobe Japonci nadvlado ob Rumenem morju, mora takoj pasti vpliv Evrope, in ako se zgodi to, bodo razpadli tudi gospodarski interesi evropskih držav. Vseazijska misel je vodivna misel mikadovih državnikov, odkar je stopilo japonsko ljudstvo v svetovno politiko. Ta misel je povod vsem akcijam, ki jih je podvzela Japonska zadnja leta. Japonsko vseazijsko stremljenje se je jasno pokazalo takoj po simonoseškem miru. Takoj so se poizkušali približati Kitajski. Ti poizkusi so se pa potem izpremenili v posebno akcij , ki je imela namen, ustvariti zvezo med obema azijskima velevlastema. Toda ta akcija je bila izdana Rusiji in Angleški, ki sta jo vedno preprečili, kadar so jo hoteli obnoviti. Vendar pa je gotovo, da med obema državama brez dvoma obstoja čut solidarnosti, ki ga je pa v Kitajski vzbudila Japonska. Poleg tega pa se tudi Japonci neprestano selijo na Kitajsko, ki jo hočejo s tem spraviti v gospodarsko in po-litiško odvisnost od svojega cesarja in vlade.
To naseljevanje je bilo pred začetkom vojske posebno živahno v Mandžuriji. Po-vsodi pa so ustanavljali Japo ci časnike v kitajskem jeziku, ki so krepko zastopali japonske interese. S takimi sredstvi so se utrdile japonske težnje na Kitajskem Poleg tega se japonski trgovci vedno bolj pola-stujejo kitajske trgovine ter se čutijo kot odločilne gospodarske činitelje. Poseben vpliv na Kitajskem imajo Japonci tudi v šolstvu ter celo v armadi Sedaj pa so Japonci iz umili še eno sredstvo, da podvržejo Kitajsko pod svoj vpliv: poslali so v notranjo Kitajsko misijonarje, ki navidez razširjajo budizem, v resnici pa delajo propagando za državo vzhajajočega solnca.
Ak® torej Rusija res podleže, končuje „Reichsbote". in bo prisiljena skleniti mir, ki bo za dolgo časa oslabil njeno moč v vzhodni Aziji, je jasno, da bodo Japonci storili vse, da spravijo Kitajce pod svojo nad-oblast. Ako pa se posreči to, bo vpliv in ugled velevlasti zelo trpel. Velika zmota bi bila misliti, da Japonska ne bo motila trgovine evropskih velevlasti v vzhodni Aziji. Ravno gospodarski položaj Japonske izklju čuje, da bi japonska trgovina mirno trpela evropsko tekmovanje. Med obema je na-sprotstvo nepremostljivo in nasprotstvo bi bilo ravno toliko proti Franciji, kakor proti Rusiji Angliji ali Nemčiji. Iz tega vzroka bi velevlasti storile veliko napako, ko bi mirno trpele da bi morala Rusija skleniti poniževalen mir.
češki deželni zbor.
Brez češkega deželnega zbora je uspešno delovanje državnega zbora nemogoče. To vlada tudi dobro ve in zato pritiska na Nemce, naj opuste iz same objestnosti pro-vzročeno obstrukcijo v češkem deželnem zboru, da b® tako mogoče uspešno delovanje državnega zbora. Treznejši Nemci bi gotovo radi odnehali, a boje se biča prusa-ških Vsenemcev. „Politik" izjavlja, da stoje Mladočehi prejkoslej na stališču, da ne bodo dovolili v državnem zboru rešitve novega carinskega tarifa, nagodbe z Ogrsko in novih trgovinskih pogodb, dokler ne bo po-jašnjeno razmerje čeških poslancev z vlado in z Nemci. Nasproti nemškim zahtevam pa izjavljajo Cehi, da se predvsem izpremeni deželni volivni red. Nemški državni poslanci s Češkega so imeli včeraj na Dunaju posvetovanje o predlogih, ki jih b®do stavili na shodu vseh nemških poslancev na Češkem. O sklepih bodo varovali strogo tajnost. Prihodnji teden bodo imeli zopet posvetovanje. „N. Fr. Pr." poroča, da bo vlada meseca maja predložila češkemu deželnemu zboru zakonski nači t, ki bo zagotovil Nemcem primerno zastopstvo v deželnem odboru, v komisijah in v deželnih zavodih.
Dogodki na Ogrskem.
Cesar je zapustil včeraj popoldne Bu-dimpešt®. Občinstvo ga je pri odhodu viharno pozdravljalo. Na zaslišanje Szella pri vladarju polagajo veliko važnost, ker se cesar za njim ni posvetoval z nobenim politikom. Szell je baje prepričal vladarja, da bo le stalno ministrstvo rešilo položaj in da se lahko dajo vojaške koncesije, ne da bi trpela nagodba iz 1. 1867. Cesar se je povrnil na Dunaj, da se posvetuje z odločilnimi politiki. Ža duh, ki vlada sedaj v ogrski zbornici, je značilen sledeči dogodek: ' V včerajšnji seji je predsednik prečital va-j bilo mornariške uprave za udeležbo pri ' slavnosti, ko bodo spustili v morje novo
} vojno ladjo .Nadvojvoda Ferdinand Mtks", Poslanci lcvice so začeli klicati: »Čudno ime! Kako se imenuje ladja?" Drugi pa: V katerem jeziku je spisano vabilo? Predsednik je izjavil: Vabilo je mažarsko in iz. javljam, da bi ne sprejel vabila v kakem drugem jeziku.
Rešitev rimskega vprašanja.
Kakor se poroča iz Rima, bi sedanja vlada rada povzročila sporazum z apostolsko stolico. A boje se, da bo temu poizkusu nasprotoval kralj, ki se boji vedno bolj naraščajoče papeževe popularitete.
Savojska vladarska hiša ni več tako popularna, kakor je bila svoj čas. — Sicer žele še vedno italijanski patrioti zedinjens Italijo, a večina naroda je nezadovoljna s slabimi gospodarskimi in upravnimi razmerami.
Ker je Italija hotela nastopiti kot vele-vlast je zanemarjala notranje reforme. T« vpliva celo na zveste pristaše monarhije. Veliko je privržencev ljudovlade, a mnogo jih je tudi, ki hvalijo razmere, ki so vladale pred zedinjenjem Italije.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 6. aprila. Zagotovljajo, da je velikega kneza Sergija umoril knez Obo-lenski. O njem je znano le to. da je bil prej častnik pri konjenici in je star 35 let.
Knezov z imenom Obolenski je toliko, da je težko vedeti, kateri je bil morilec, osobito še, ker ruske oblasti nočejo o morilcu ničesar povedati. Splošn® mislijo, da morilec ne pride pred sodišče, marveč da bo izginil. Morilec ni oni knez Obolenski, ki je začetkom vojske insultiral ministra za una-nje stvari, grofa Lambsdorffa. .
Tudi oni mož ki je bil umorjen pri izdelavi bomb v h®telu „Bristol" spada med višje sloje. — Oče njegov je jako vpliven vladni dostojanstvenik, imenuje se Vere-šovski.
Gibanje med rusko pravoslavno duhovščino.
V mnogem oziru je zanimiva spomenica nekaterih peterburških pravoslavnih duhovnikov, ki jo priobčuje „Cerkovnij Vestnik". Odlikuje se po vznešeni dikciji in po mislih, ki jih doslej še nismo zapazili pri ruski pravoslavni duhovščini. Na spomenici se pozna, da so moderna reformna strmljenja zelo vplivala na izobraženo rusko duhovščino. Spomenica veroizpovedovanja posebno zagovarja svob®do. Njena izvajanja se v prvi vrsti naperjena proti cezaropapizmu na Ruskem in zahteva, da se z drugoverci ravna pravično.
Prikrivanja.
Italijanski oficijelni list „Italia" hvali avstrijskega vojnega ministra, ker se je energično ustavil govoricam o slabih odno-šajih med Avstrijo in Italijo. List konštatira, da se je prijateljsko razmerje med obema državama učvrstilo, odkar je odstopil Za-nardelli. ki ni preti brezobzirni irredenti nastopal, kakor bi moral. V zvezi s temi glasovi je poset avstro ogrskega poslanca grofa Liitzova pri ministrskemu predsedniku Fortisu.
Položaj na Kreti.
Iz Carigrada poročajo, da so volitve mirne. Voditelji nezadovoljnežev so izjavili, da bodo izpolnili želje velevlasti. Tekom osmih dni bode predlagali zahteve za gotove izpremembe ped sedanjo upravo. Turčija je dobila pri velevlastih zagotovilo, da bodo na Kreti vzdržale status quo.
Izjava kardinala Svampa o delovanju krščanske demokracije v Italiji.
„L' Osservat®re Cattolico" (3. aprila) prinaša vsebino nekega pogovora, ki ga je nedavno imel neki sotrudnik lista „Giornale d'Italia" s kardinalom Svampa o najnovejšem gibanju med italijanskimi krščanskimi
demokrati.
Besede vis®kega cerkvenega kneza zvene jako optimistično in precizno v nasprotju z zmedenimi kombinacijami, ki so jih delali liberalni listi, k® je papež v posebnem pismu obsedil radikalno strujo v italijanski krščanske socialni stranki. Taktika teh ljudi je pač povsod ista, skozinskoz naivna: najmanjšo besedo kakega cerkvenega dostojanstvenika, ki ga drugače omalovažujejo, izrabljajo v prilog svojim tajnim željam. Tako so jeli nekateri liberalni listi takoj zavijati besede papeževe, češ, da je s svojim pismom indirektno obsodil vse krščansko demokra-ško gibanje sploh: kajti Pij X. je liberalnim listom „religijozni" ne pa „politiški" papež.
Isto laž je seveda prinesel tudi .Narod od 23. marca in se neznansko hudoval, kako se mi ne upamo objaviti detično papeževo pismo.
Besede kardinala Svampa bodo marsikaterega teh streznile. Kardinal je dejal, da sicer ni mogoče pevsed uvajati krščanska demokraška načela po eni šabloni, ker se morajo povsodi upoštevati tla, kamor nai pade seme demokraških idej: tako n. pr-niso še južne provincije dovzetne za krščan-
ske ljudske težnje, ker je ondi še vse prepojeno z burbonskim legitimizmom. Kar se pa tiče Italije same, se pojavlja vsepovsod novo in sveže gibanje, ki meri na zboljšanje gmotnih razmer ljudstva; vse preveva nek mladostni idealizem; odlikuje pa to de mokniško gibanje religiozno ozadje: pov-zdiga moralnega niveaua ljudstva.
»Krščanska demokracija", je dejal kardinal, „hoče ljudstvu dopovedati, da se gmotno blagostanje ne d& ločiti od miru duha ki ga zagotavlja pravica in vera."
Zuto, pravi kardinal, da besede pape ' ževe obsojajo zgolj ono ekstremno strujo v italijanski krščanski demokraciji, ki hoče nastopali neodvisno od vodstva škofov, ne pa krščanskega socialnega gibanja sploh. Nikakor se pa po mnenju kardinalovem ne bodo vresničile želje liberalcev, ki računajo na razdvojenje v italijanski krščanski demokraciji; sedanja kriza bo prešla, ker ne sega globoko v njen organizem.
Ustavna komisija na Ruskem.
Izjave ministra za notranje zadeve, Bu ligina, o vprašanju, kako urediti bodoče delovanje komisije za ustavo v Rusiji, so v ruskih krogih povzročile veliko presenečenje. »Ruskeja Vjedomosti" opozarjajo na to, da se bo država pri izpeljavi ustavnih reform posluževala večinoma le aristokracije in bo rusko izobraženstvo pri tem pustila v nemar. Tudi si bo birokracija prizadevala na vso moč, da uveljavi svoja načela preko carja samega. Največja napaka pa je ta, da bodo reformno akcijo vzeli v roke pristaši starih konservativnih načel, ki se ne bodo mogli prilagoditi novim idejam. Cim dalje bo trajalo to nesorazmerje, tembolj bo javno mnenje vznemirjeno.
Velika stavka.
Johannesburg, 4. aprila. 20.000 kitajskih kulijev v rudnikih pri Kriigers-dorfu je pričelo stavkati. Hočejo povišanje plač in znižanje delavnega časa na 12 ur. Bilo je že več spopadov s policijo.
Balkan.
Albanci so nakupili veliko množino pušk repetirk, da se ubranijo skorajšnjih bolgarskih in grških napadov. Stroške za transport teh pušk iz Pariza v Antivari so prevzeli italijanski Albanci, črnogorska vlada pa je omogočila tihotapstvo s temi puškami.
Sofija, 5. aprila. Vojni minister je odpustil iz službe štiri častnike, ki so šli z vstaši v Makedonijo, ter je odredil, naj se vse vojaške osebe, ki hočejo preko meje, aretira in postavi pred vojno sodišče.
Dnevne novice.
Biankini in „Narod". Vse liberalno časopisje na jugu se zaletava v poslanca Biankinija in tako napravlja uslugo njegovim nasprotnikom v vladnih krogih. To liberalno lajanje bo seve stališče poslanca Biankinija med narodom le utrdilo. Napadajo ga zato, ker je v družbi naših poslancev opozarjal na nevarncsti, ki prete našim južnim pokrajinam od strani Italije, V tem pogledu je pač vršil svojo domo-rodno dolžnost, ker ako se hoče kedaj izvršiti misel hrvaškega državnega prava, tedaj se moramo predvsem zavarovati, da se nam ne razcepijo pred grabežljivimi tujci že itak razcepljene naše dežele in najvažnejše postojanke. Tega sere plitvi liberalni politiki ne mislijo, ampak lajajo, ker tako ugaja ljudem, ki hočejo Biankiniju izpodbiti vpliv, da bi lažje izvrševali svoje germanizatorične tendence po naših pokrajinah, katerim se Biankini ravno tako krepko upira, kakor se poteguje za veliko bodočnost našega živ-Ija na jugu! Na naša poročilo, da so ti napadi na Biankinija nama sani z denarjem, odgovarja »Narod" s psovkami: „podli Slovenec", „časnikarska vlačuga" itd., ter meče sedaj okolu s svojo staro lažjo, da je bil „Slovenec" svoj čas podkupljen od bolgarske vlade. „Narod" vlači v polemiko podporo »Gospodarski organizaciji"! Koliko dobe take nemške organizacije, ne da bi zato kdo bil odvisen od vlade, le slovenska organizacija ne bi smela nič dobiti Ta pod pora je v splošno korist, če pa kdo nakrat n. pr. postane nadsvetnik extra statura, je pa »Narodovi" gospodi vse prav, ker to spada v nje osebno korist, b psovkami in lažmi se nič ne dokaže, posebno ko je „Nar." gonja proti Biankiniju tako — jasna. Zelo je »Narod" tudi razburilo ker jc g. C o s t i Biankinijev »Narodni List" dejal »stranac". Mi smo to že pojasnili in pove-
dali, da uredništvo »Narod. L;sta" ne more biti vsevedno, da bi vedelo, da je g. Gosta Slovenec, ker je gotovo sodilo le po imenu. Tu je na mestu le prijazno pojasnilo, ne pa surovi napadi na Dalma-tince, ko vendar vsak ve, kako se včasih tudi nekateri liberalni kranjski uradniki zaletujejo v štajerske uradnike, dasi pa dobro vedo, da so Slovenci! Mi smo gledi g. Coste za-* vzeli popolnoma pravilno stališče in smo prepričani; da bo naše pojasnilo na Dalma tince bolj vplivalo, nigo »Narodove" su-s o v o s t i. Zanimivo je, kaj poroča o tej polemiki neki dalmatinski srbski list. Ta list piše: „Kar se tiče g. Coste, ne moremo reči ničesar, ker ga ne poznamo, toda žalibog, da moramo konštatirati, da so nekateri slovenski uradniki v Primorju, v Bosni in Hercegovini veliko energičnejši pionirji »Dranga* kot tujci s a m i. Da je precej izjem, to je samoobsebi razumljivo " — Ker vedo Dalmatinci, da je »Slov. Narod' glasilo one slovensko nemške , zveze, ki sme pisati edino ie to, kar dovoljuje nemški voditelj baron Schwegel, kar je torej v soglasju z nemškimi tendencami, ; moramo reči, da Časti v Dalmaciji le ško-I duje, kar počne zdaj »Slov. Narod".
Italijanska univerza. D u n a j, 5. aprila: Današnja graška »Tagespost" poroča: »Baron Malfatti je v zboru klubovih načelnikov predlagal, naj se vladni predlog g!ede italijanske pravoslavne fakultete v Roveredu brez prvega branja odkaže pro računskemu odseku. Min. predsednik baron G'a u t s c h in dr. pl. Derschatta sta pritrdila predlogu. Dr. Šusteršič pa je izjavil, da mora preje slišati mnenje svojega i kluba; sicer priporoča italijansko univerzo v Trentinu (na južnem Tirolskem), glede italijanske univerze v Trstu pa se mora klub preje posvetovati." To poročilo deloma ne odgovarja dejstvu. Dr. Šusteršič je samo pripomnil, da se mora preje i posvetovati s klubom, preden more pritrditi predlogu barona Malfattija. O Trstu posl. dr. Šusteršič sploh ni govoril pri tej priliki V pojasnilo pripomnim, da se vladni predlogi brez prvega branja ne odkažejo odsekom, ako kdo ugovarja.
Kaj jih jezi! »Narod" piše: „Kar i je bilo povedano v »Slovenčevih" člankih o j razmerah v italijanski armadi, je »Slovenec" i dobil iz vojnega ministrstva. Teh detajlov ni i drugod izvedeti in jasno je kot beli dan* j i. t. d. Opetovano moramo povedati glasilu narodno-napredne stranke, da smatramo kot svojo dolžnost svojim čitateljem podati kar moči zanesljive vesti iz najkompetentnejših j vi«ov. To je stvar časnikarske tehnike. Mi | poročamo o armadi, „Narod" pa o »Mariji-j nih družbah", naš zaupnik je samo vojno ministrstvo, kaker trdi »Narod*, kar je gotovo za list jako dobra pridobitev. Če kak kaplan ozmerja kakega šnopsarja, prinese »Narod" o tem dogodku vsaj tri uvodne članke. To je njegovo polje, kjer mu ne maramo delati konkurence, ker štejemo hvala Bogu, po »Narodovem" poročilu ministre med svoje sotrudnike.
Kako se brani narodno-na-predna stranka. V svoji zadregi, ker i je zopet razkrinkana popolna odvisnost liberalcev od Sveglja, postajajo branivci te j žalostne zveze sirovi. Mi smo stvarno ob-j razložili položaj, v „Narodu" pa lete zato j na nas sledeče psovke : »Spustili so se kle-| rikalni psički z verig", »lajajo proti nebu*, ! »gola sleparska komedija", vrhovni slepar dr. Šusteršič", »klerikalni puntaiji", »ostu-: den humbug", »kratkovidni kalini", »katoliški sleparji". Te psovke si je dal »Narod" ! poslati z Dunaja, kjer jih je skrpucal v j potu svojega obraza najbrže dr. Tavčar j sam. Izvrševala', odbor, kateremu je poslal ; dr. Tavčar Susteršičevo lojalno ponudbo, da jo pokoplje, ni niti toliko zmožen, da bi bil zbral ptrtako cenenih psovk! Tako globoko so padli politični lakaji Svegljevi! Popolnoma vljudno in lojalno je stopila katoliško-narodna stranka pred liberalce in jim je ponudila zvezo, ki naj bi oprostila kranjsko deželo nemškega tlačanstva. Odgovor so — psovke. A stranka, ki se more braniti edino le s takimi sredstvi, nas le
utrjuje v nadi, da je bo čim preje konec ! »Deutsche Stimmen" so seveda enih misli z »Narodom" in ponatiskujejo njegova izvajanja, po katerih bi morali Nemci ostati vedno gospodarji položaja. Nemška klika hvali slovenske liberalce, ker so se jim zopet enkrat popolnoma podvrgli. Koliko dnine bo dobila liberalna stranka za tako službo ?
Na lfestfalsko sta se odpeljala oo. Klemen Grampo v čan in Sal vator Zobec. Ostaneta pri vestfalskih Slovencih šest tednov. Ob istem času pridejo v te kraje tudi češki in poljski pridigarji.
O zanimivi pravdi Hoens-broech-Dasbach poročajo zdaj nemški listi natančneje. Dasbach je razpisal veliko nagrado za onega, ki bi dokazal trditev, da jezuitje učs načela: Namen posvečuje sredstva. Hoensbroech se je oglasil, da on to dokaže, in sicer je trdil, da uče jezuitje: Vsako samo na sebi grešno (venverflich) dejanje je dovoljivo, ako se izvrši kot sredstvo v dosego smotra. Dasbach je zahteval dokazov, in Hoensbroech je nabral nekaj citatov iz učnih knjig raznih jezuitov (Be-canus, Vasquez, Sanchez, Escobar, Gury i t. d.), ter zahteval nagrado. Dasbach je trdil, da ti citati ne dokazujejo stavljene teze Hoensbroech ga je pa tožil za izplačanje nagrade Prva instanca je Hoensbroecha zavrnila, češ, da je to le stava, za katero sodišče ne more prisiliti Dasbacha k plačilu, in se ni bavilo z materialno preiskavo ponuja-nih dokazov. Hoensbroech je vložil priziv, in prizivno sodišče je razsodilo, da je Das-bachova obljuba postavno obvezna. Zato se je pa moralo sodišče baviti z navedenimi citati in soditi, ali je Hoensbroech res dokazal svojo trditev ali ne, Juridična preiskava je imela ta uspeh, da je sodišče izjavilo, da od Hoensbroecha navedeni dokazi ne drže, ker nobeden imenovanih pisateljev jezuitov ne uči tega, kar jim Hoens-j broech podtika Dasbach je bil torej zopet oproščen in z njim so pa tudi jezuitje oproščeni tolikokrat obnovljenega obrekovanja. Ker so tudi vsi slovenski liberalni listi ponavljali to obrekovanje, pričakujemo zdaj od njih, da pokažejo toliko poštenosti in poročajo svojim čitateljem, kdo je tisti, ki mu namen posvečuje sredstva !
— Z južne železnice. Dobili smo sledeči dopis: V noči od 21. do 22. marca sem se odpeljal iz Ljubljane na Dunaj s poštnim vlakom, ki odhaja ob 1215 j V kupeju sem zahteval od sprevodnika, ki j me je nemški ogovoril, naj govori z mano j slovenski. Ta pa je na to odgovoril, »da je njegov uradni jezik n e m -| ški in da slovenski z gospodi, ; k i nemški razumejo, nemara I govoriti, ker slovenščino 1 o-! mi le „mit den W i c h s b a u e r n."" V ta pogovor so se pa začeli vtikati Yojaki-pomorščaki, ki so sedeli na sosednih klopeh, ter me radi tega, ker sem zahteval, da govori sprevodnik z menoj slovenski, jeli ometavati z najostudnejšimi psovkami, kakor: Lausbub, fmatiseher Hund in drugimi, i ki so presurove, kakor da bi jih mogel na-| vesti ter mi pretili z zaušnicami. Polpijani ; vojaki so na vsak način hoteli izzvati pre : tep, tako da je postal položaj skrajno resen, i Ko sem radi tega na prvi postaji zahteval j od sprevodnika drugi kupe, je eden izmed | pomorščakov psujoč vpričo kondukterja planil name, tako, da me je skoro podrl na tla. ! Na Zidanem mostu sem se pritožil, ter za-; hteval, da se zapišejo imena onih vojakov, ; ki so se tako sirovo obnašali. Odpravil me ; je uradnik z obljubo, „da se bo že izvedelo ; za imena zločincev" — V Celju je izstopil glavni razgrajač, ki mi je pretil: Der Laus-; bub bat noch keine Marine Obrfeigen ge-I kriegt. Wenu er in Cilli aussteigt, werd' leh | ihm schon durchhauen; drugi pa so se pe-| Ijali še naprej do Pragarskega ali Maribora, i — Ker menda pristojne oblasti niso ničesar ' storile, da se zločinci eruirajo in pride pri i prvi priliki lahko kdo drug v euak položaj, | ako se taki ekscesi eksemplarično ne ka-j znujejo, vprašam tukaj javno, ali res ni no-! bene oblasti, ki bi imela moč braniti na i Južni železnici osebno varnost potnikov ; proti napol vinjenim razgrajačem v vojaški suknji, ki se vračajo na dopust. Ali ni bila dolžnost kondukterja ali uradnikov zločince eruirati in kaznovati? - Kaj misli storiti uprava Južne železnice, da kondukterja, ki bi bil ves eksces lahko preprečil, ako bi bil vojake, kakor hitro so začeli psovati, ener
gično posvaril, česar pa ni storil vkljub temu, da je slišal najpodlejše psovke, ki so letele name ? Zakaj dotični sprevodnik ni vzel v zapisnik razgrajajočih vojakov, dočim je zapisal moje ime, da me, kakor se je sam izrazil, naznani generalni direkciji, da ne dobim več znižane vožnje, »ker sem tak ,nacijonalen fanatik', da zahtevam od sprevodnika na progi Ljubljana Zidan most, da govori z menoj slovenski ?" V. M. Dunaj.
—	Uprava južne železnice naj vendar preskrbi, da ne bo treba več takih pritežb!
—	Iz Blejskega kota, 4. aprila. Kadar je na Bohinjski Beli plačilni dan — teče kri. Danes popoldne ob pol 2. uri streljal je na obljudeni deželni cesti, blizo orož-niške kasarne, gostilničar Feliks Troja r z revolverjem na Dalmatinca Ante-ta Baranoviča iz Sibenika ter ga smrtno-ne-varno ranil. Dalmatinec kajpada vinjen, zmerjal je neki Trojarja in mu ostavil konja, ta ne bodi len, potegne revolver in vstreli. Krogla je nesrečnežu prodrla desno stran.
—	Pretekli teden je bila na Boh. Beli in Obrnah velika preiskava pri delavcih radi orožja. Prišlo je na Belo 17 orožnikov, ki so preiskali vse barake ter so konfiscirali okoli 30 revolverjev in večje število bodal. Poprej opisani dogodek dokazuje, da tudi domačini ne smejo rabiti orežja proti pijanim ptujcem. Gorje nam, ako se ptujci vsled jednakih dogodkov razsrjeni dvignejo nad domačine ! Videli smo razkačene Dalmatince, kako so dvigali pesti in škripali z zobmi nad našo pravico, ki jim pobira orožje, da jih more Kranjec — pu-cati.
—	Ali je to res? Listi poročajo, da je v Trstu v najrazličnejših službah, posebno na magistratu nad 100 italijanskih častnikov, katerih namen je opravljati za Italijo vohunski posel.
- Spominska svetinja Stross-mayerju. Hrvaška kiparja Frangeš in Valdec izdelujeta spominsko svetinjo za velikega biskupa Strossmayerja.
—	Priprava za revolucijo. Pod tem naslovom poročajo nekateri listi: V istrskem mestecu Čresu je bilo treba imenovati nekaj ulic. V občinskem svetu je bilo predlagano, naj se izbero le taka imena, ki spominjajo na beneško republiko. Avstrijska vlada je k temu molčala.
—	Prestavljen je davčni prakti-kaut Ludovik K o b a 1 iz Novega mesta v Trebnje.
—	Rudniško gledališče v Idriji bodo prenaredili za gasilni dom.
—	Velikanski gramofon, kate rega se sliši na pet kilometrov daljave je iznašel iznajditelj parne turbine Anglež Persons
—	Zopet velik požar. Iz Rečice ob Savinji nam poročajo: Sinoči ob 11. uri zažarilo se je naenkrat nebo in pokazal se je v komaj četrt ure oddaljenem kraju Vim-pasle velik požar, kateri je vpepelil 2 ma-rofa in en kozolec. — To ne bila bi ravno tako velika nesreča, ko bi ne bilo pogorelo s tem vred tudi 12 govedi in en človek po domače stari Menčonov Jože. Škode je okrog 10.000 kron, nesrečniki pa so zavarovani. Pogorelo je pri posestnikih, po domače: Vokla, Vrlič in Funtek. — Goreti je pričelo na treh krajih naenkrat; kako je ogenj nastal se ne ve.
—	Jugoslovanski almanah bo izšel, dasi Bolgari niso poslali nobenega prispevka in tudi odgovora ne dajo. Slovenci so poslali največ spisov.
—	Več ranjenih ruskih častnikov namerava priti v bosansko kopališče Ilidže.
Umrl je v Celovcu bogoslovec g. 1 R i g s s c r.
—	Iz šnopsarskega poglavja. Iz Starega trga pri Ložu se nam piše: Zadnje mesece je bilo pri nas šnopsarsUo vprašanje vedno na dnevnem redu. Veliko veselje je bilo zavladalo v liberalnem Izraelu, ker se ni nekaj časa pobirala občinska naklada na opojne pijače Zmagali smo s svojo deputacijo in pritožbo, so si ponosno domnevali. Pa za veseljem pride le prerado žalost, in tako se zgodilo tudi pri njih. Pobiranje občinske naklade na opojne pijače seje s privoljenjem deželnega odbora zopet priče 1 o. To vam zdaj začudeno pogledujejo g župana in občinskega odposlanca, ko prideta merit in pečatit razne vrste »božčka". Zakaj se ne bi raje povišale že obstoječe občinske doklade ? Kaj je treba občinske naklade na šnops, ko so s to najbolj prizadeti reveži! tako vam zdaj potrti modrujejo. Kaj ne, sama samaritanska srca ? ! Gotovim naprednjakom, n. pr. znanemu Ogrincu na Bločicah pa kar ne gre v njihovo liberalno glavo, kako more dati deželni odbor tako dovoljenje! Tudi par pristno liberalnih vrlin se je znova pokazalo v tem šnopsarskem boju. Da bi sigurneje dosegli svoj namen, je šla v Ljubljano posebna deputacija. Pa menite, da na svoje stroške ? Kaj še! Ni še
dolgo od tega, kar je g. dacar — seveda na besedo „od zgoraj" — zahteval za poravnavo potnih stroškov po 2 K od vseh, ki so se podpisali na pritožbo, in celo tudi od tistih, kise niso nikdar podpisali, pa so bili vendar podpisani na pritožbi. Vprašamo javno vse pri tej pritožbi udeležene liberalce: Kdaj se je podpisala na Vašo pritožbo Ivana Kr-žič, krčmarica v Nadlesku, hišna št. 20? Nikdar. In vendar je bila podpisana! Kdo je zlorabil njen podpis bi utegnilo dognati c. kr. državno pravdništvo. Pa recite, če ni vse od kraja — liberalno
—	»Društvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske pokrajine, to je za Štajersko, Kranjsko, Koroško, Istro in Primorsko" objavlja : Pisalo se je o našem društvu dovolj. Zanimanje od strani interesentov za to društvo je do danes še vedno prežalostno. A vsak stan je danes organiziran in ima svoja društva, v katerih vsak posamezni ud skupno deluje za napredek, oziroma za zboljšanje svojega stanja; zakaj se ne bi potem družili tudi avtonomni uradniki ? Gotovo se sme reči, da tudi avtonomnemu uradniku pristoja za njegovo delozmožnost urejena služba in primerna plača, katera se nikakor ne zahteva od občine same ampak od države in deželne vlade, za kateri mora občina dandanes v prenešenem delokrogu največ opravljati. Izdala se je o tem brošura v slovenskem jeziku, ki se dobi pri načelstvu društva, kakor tudi društvena pravila. Le po organizaciji se dosežejo gmotne koristi in ugled. Pridobiti avtonomnim uradnikom oni ugled in ono gmotno stališče, katero njih služba zahteva, je namen našega društva. V tej brošuri so pa formulirane zahteve avtonomnih uradnikov. Da se spoznamo in ustno razpravljamo o naših zahte vah in težnjah, bodemo priredili (najbrže v Ljubljani) shod vseh avtonomnih uradnikov v kratkem času. Uver-jeni smo, da bo sleherni avtonomni uradnik, kateri dosedaj še ni ud društva, pristopil k istemu. Udnina znaša 5 K letno in 2 K vstopnina. Dopošlje se naj kolegu blagajniku društva g. Ivanu Zupanc-u v Žalcu. Vstop k društvu se naj prijavi tudi načelstvu društva v Velenju ! — „Dru štvo avtonomnih uradnikov in uslužbencev za slovenske pokrajine v Velenju".
—	Iz Aleksandrije se nam piše: Sv. misijon smo imeli Slovenci od 12. —19. marcija. Udeležba je bila obilnejša kakor druga leta. Slovenke so čvrsto prepevale misijonske pesmi pod vodstvom Katarine Klemenčič. Spovedovala sta tudi vele-častiti P.Luka iz Kahire in Ignacij Striskič. Nenavadno veliko je bilo skupno sveto obhajilo na praznik sv. Jožefa ob 7. uri med sv. mašo, med katero so dečki na koru letos prvikrat jako lepo prepevali iz „Ljud-ske Pesmarice" naslednje pesmi: „Zdrava, Kraljica, Posvetitev Jez. Srcu, O srečna duša in Zahvalna." Ljudje so bili zelo veseli, mislili so, da so v domovini. — Za Veliko noč popeljem slovensko karavano iz Egipta v Jeruzalem. — Kmalu se ima odločiti vele-važca zadeva za našo naselbino: naselitev čč. slovenskih šolskih sester v Aleksandriji. Storili smo, kar je bilo možno za to. daj nam Bog končno zmago.
—	Društveno od Dev. MI. v Polju. Dne 1. januarija t. 1. je imelo „K. slov. izobraževalno društvo" redni občni zbor. Članov je imelo v preteklem letu 94. Sedaj je število poskočilo. Društvo ima sedaj naročenih 15 izvodov „Slovenca" vsakdanske izdaje, 10 iz-tisov „Našega Doma" itd Priredilo je društvo tri zabave v predpustu, najprej božič-nico (sicer malo zakasnelo) 8. jan.; 12 febr. veselico s petjem, tamburanjem in šaloigro: „Boj za doto" ali .Kukavica v e d e ž " , kjer so dekleta z izborno igro prekosile svoje prejšnje nastope; 26. febr. veselico zopet s petjem, tamburanjem in igro: „ Trije gospodje pa ena suknja", v kateri so igralci vzbudili s sigurnim nastopom mnogo smeha in zabave. Sploh je društveno življenje mnogo pridobilo s precej močnim tamburaškim zborom. 12. sušca je imelo izobr. društvo i z v a n -redni občni zbor. Pohvaliti nam je našo mladino, ki se veliko trudi pri veselicah, katerih čisti dohodek je določen za poplačanje dolga pri .Društvenem Domu". — Velikodušen dar je prejelo iz obraževalno društvo od papirne tovarne po posredovanju gosp. direktorja T i 11 e 1 - a , namreč 1000 K v poplačanje dolga. — Dne 5 febr. je predaval g. dr. K r e k o zgodovinskem razvoju razmer zlasti po naših de želah. — Dekleta se vadijo v »Društvenem domu" tudi v šivanju. — Strokovno društvo papirnih delavcev, ki res lepo uspeva pod požrtvovalnim vodstvom tovariša A. } e r i h a, je imelo 15. jan občni zbor. Da bi pač vsi delavci spoznali pomen strokovnih društev! — Hranilnica in posojilnica je imela preteklo leto (začetek 1. febr.) za naše vsled bližine mesta bolj neugodne razmere precejšen promet — do 34.000 K. No, letos gre hitreje; prvi trije meseci bodo dali do
30.000 K. — Čebelica je nanesla preteklo leto nad 3000 K. Korist .Čebelice" se kaže zlasti po krajih, kjer je več delavstva.
—	Marijina družba mladenčev je poslala enega izmed najboljših fantov — Jakoba Dimnika iz Sneber v zakonski jarem. Nedavno je bilo zopet nekaj novih sprejetih v družbo. No, počasi gre s fanti, gre pa le; v Marijini družbi in v »Izobraževalnem društvu" se zbirajo Da bi pač vztrajali v dobrem!
Ljubljanske noulce.
lj Lokalna organizacija jugoslovanske soc. demokraške stranke razširja po Ljubljani naslednji oklic: Sodrugi, delavci in volilci! Na nedeljo, 9. aprila ob pol 9. uri dopoldne v salonu kazinske restavracije javen 1 j u d s k i shod. Dnevni red: „ L j u b 1 j a n -ska občina in ljudstv o." Poročevalec sodr. E. Kristan. Delavci, volilci! Občinske volitve so pred durmi in čas je, povedati ljudsko mnenje! Čas je, da pro testiramo proti politiki magistratne gospode, katere posledica je draginja in beda, — čas je, da sodi ljudstvo delovanje psevdolibe-ralne skupine, čas je, da zahtevamo iz no vega volilno pravico! Pridite torej vsi! — Odbor.
lj Baron Hein je danes odpotoval inspicirat postojnsko okrajno glavarstvo.
lj Promocija. Rudolf Sorli, sin tukajšnjega poštnega ravnatelja, bode dne 8 t. m. promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
lj Vloma. Danes ponoči je prišel neki tat na dvorišče pri „Figovcu" na Dunajski cesti, kjer je odprl prvo okno, ki je bilo samo prisisnjeno, pri drugem, znotranjem oknu je pa ubil šipo in tako odprl okno. Nato je zlezel skozi omrežje v posebno sobo, kjer je vlomil v neki predal. Ker tukaj ni nič dobil, je šel v prvo sobo in tam vlomil v točajnici tri predala, kjer pa tudi drugega ni dobil, kakor nekaj smodk. Natakarica Jožefa Rivic je bila k sreči zvečer ves denar vzela iz predalov. Na to je tat odprl vrata v posebni sobi, ki peljejo na dvorišče in tako prišel na prosto. Iz jeze, ker ni nič dobil, je popil nekaj vina, predno je odšel.
—	Ravnotako je prišel danes ponoči neki tat na Jerančičevo dvorišče na Karlovski cesti in vlomil dvojnata vrata v prodajal-nico. Tat je pokradel okrog 20 kg kave in okrog 8 kron drobiža.
lj Prememba posesti. Ravna telj »Ljudske posojilnice" g. K a s t e 1 i c je prodal svojo hišo na bivšem Del Cot-tovem posestvu g. dr. T o m i n š k u.
lj Umrla je gospa Marija A r -s e 1 i n , soproga tiskarniškega faktorja.
lj Točo smo imeli danes popoldne v Ljubljani.
lj Kravali na realki. »Nemški" fantiči na realki postajajo jako predrzni. Posebno fantiči iz prvega in druzega razreda se zaletavajo v slovenske dijake, ki morajo prestati vsakovrstne surovosti. Te dni so nemški dijaki z nemškimi imeni Vu-zetič, Druškovič, Franke in drugi posebno kravalirali. Slovenec Črne je bil ranjen z nožem pod očmi. Cuje se, da bo več dijakov radi tega izključenih. Slovenski dijaki se tudi pritožujejo, da morajo plačevati zžt vse, kar drugi polomijo.
lj Slovensko trgovsko društvo ,,Merkur11 naznanja, da je v njegovi pisarni na ogled pisalni stroj, ki ima poleg vseh drugih vrlin tudi to, da je jako po ceni. Stroj je jako trpežen ter ima zlasti to prednost, da. je mogoče na njem izvrševati pisma v različnih pisavah. Stroj je na ogled vsak večer od 8. do 10. ure v društvenih prostorih.
lj Pretep v gostilniški baraki. V nedeljo popoldne sta se bila spo-rekla v gostilniški baraki v Latermanovem drevoredu pekovski pomočnik Al. Kotnik in častniški sluga Franc Peraus. Kotnik je slugo tako razdražil, da je ta pograbil vrček in ga razbil na Kotnikovi glavi. Kotnik je znatno poškodovan.
lj Slovenski knjižničar na ljubljanski ženski pripravnici je zagrizeni nemški nacijonalec profesor — P e e r z !
lj Ni bil nepošten. Nedavno se je poročalo, da je delavec Alojzij Rostohar od g. Pezdirja sprejel 10 kron za cement in se neznano kam odpeljal. Sedaj se pojasnjuje, da je cement res kupil in da ima še za dva dni dobiti plačo.
lj Tatu Antona Buda, ki je bil dne 2. t. m. aretovan radi tatvine in oddan c. kr. deželnemu sodišču, so oddali c. kr. okrajnemu sodišču v Komornu, od koder je bil pobegnil iz preiskovalnega zapora.
lj Aretirana je bila 251etna delavka Katarina Zemljakova iz Dobrunj, ker je sumljiva, da je ukradla v neki gostilni namizni prt, dve steklenici piva in nekaj vina.
lj Rešilno društvo ljubljansko. Meseca marca t. 1 je interveniralo rešilno društvo v 47 slučajih, pri 22 moških in 25 ženskah. Slučaji nezgod so bili
t sledeči: 34 obolelosti in oslabelosti, 2 krvo-toka, 3 umobolnosti, l vsled udarca na glavi, 1 vsled povoženja noge, 2 mitvouda, 1 vsled poškodbe na roki, 2 težka poroda in 1 zlomljenje nog.
lj Izgubljene reči. Jernej Roks, mizarski pomočnik je izgubil petak. — Za-sebnica Josipa Klemčeva je izgubila denar nico s 50 kronami. — Karolina Tratnikova je izgubila prost petak. — Roza Čemažar-jeva je izgubila denarnico s 13 kronami.
lj Najden je petak.
Iz brzojavk.
Dunaj, 5. aprila. Posl. dr. E r 1 e r namerava v državnem zboru ugovarjati, da bi se predloga o laški pravni fakulteti brez prvegabranja odkazala odseku. Tudi vsenemški poslanci nameravajo ugovarjati.
Budimpešta, 5. aprila. V stanovanje ravnatelja tovarne Klotild v Nagy Bo-cskocr je nekdo vrgel bombo, ki pa ni eksplodirala. Ce bi eksplodirala, bi bil del tovarne uničen.
Budimpešta, 5. aprila. Delavstvo je pričelo s splošno stavko, ker je župan zignal socialista Revecza.
Madrid, 5. aprila. V Andaluziji vlada strašna vročina. Temperatura 35 stopinj.
Brno, 5 aprila. V Moravski Ostiovi se pripravlja velika stavka rudarjev.
N e a p o 1 j , 5. aprila. Cesar Viljem je včeraj došel sem.
Dunaj, 5 aprila. Tu je pekovski pomočnik Tuler napadel poštnega raznašalca denarja Ulma, ga hotel pobiti in mu iztrgati denar, kar se mu je pa ponesrečilo.
Praga, 5 aprila. Tu jč napadel tobačno trafikantinjo Rozo Mautner neki 17-Ietni deček Zounek v njeni prodajalnici ter ji zasadil kuhinjski nož v prsa. Hotel je izvršiti roparski umor, a mimoidoči so prihiteli v prodajalnico in ga prijeli.
London, 5. aprila. Od zanesljive strani se javlja, da je sestanek kralja Edvarda s predsednikom Loubetom končno določen za jutri. Loubet stopi na kraljev vlak v Pierefltte na Saini ter bo spremljal kralja do Lyonskega kolodvora v Parizu.
Uradno japonsko poročilo.
Tokio, 5. aprila. (Uradno.) Del japonske posadke v Lančunu je Ruse, ki so imeli zaseden Cuhušu, dve milji severno od Cančuna in Sumienčing, devet milj zahodno od Cuhušina. prepodil in oba kraja v ponedeljek zasedel. Ko so Japonci sovražnika pregnali iz okolice Sumiaotsua, so prišli v torek opoldne v bližino Santaoku Pričeli so s silnim streljanjem proti približno 500 ruskim jezdecem, ki so se umaknili proti severu ter so bili končno razpršeni.
Strašen potres v Severni Indiji.
K a 1 k u t a , 5. aprila. Pri potresu v Severni Indiji se je v Lihori podrlo več mošej in ena katoliška cerkev. V Mussori ni niti ena hiša nepoškodovana.
L a h o r e , 5. aprila. V Dharmsala je oddelek domačinov potres popolnoma porušil. Vse prebivalstvo je podsuto pod razvalinami. Tudi skoro vse hiše v evropskem oddelku mesta so popolnoma razrušene. 100 oseb je mrtvih. Opu stošenje je nepopisno.
L a h o r e , 5. aprila. Skoda, katero je povzročil potres v Severni Indiji je velikanska. Velikansko število ljudij je mrtvih. Tu so skoro vse hiše poškodovane. Krasna arhitektonična mestna hiša je v razvalinah. (Lahore je glavno mesto angleško-indijske province Pandšab ter šteje okoli 2,000.000 prebivalcev, med njimi 5000 kristijanov.)
Nova italijanska eskadra za Jadransko morje.
Iz Rima prihaja poročilo, da namerava italijanski minister vojne mornarice zgraditi posebno eskadro za Jadransko morje, ki bo obstojala iz 5 oklopnih križaric velike hitrosti. Dve teh ladij sta že v delu v Benetkah in Casteliamare.
Telefonska In brzojavna poročila.
Budimpešta, 6 aprila. Danes je Košut v zbornici utemeljeval svoje predloge. Dejal je, da je že pri volitvah o lex Daniel govoril narod. Poslovnik mora ostati nedotakljiv. Ssdanja večina je pozvana, da prevzame vlado. Ustavna pot je sestaviti adreso na vladarja, v kateri mu večina pove, pod katerimi pogoji in na kaki podlagi bi bila večina pripravljena podpirati novo vlado. Debata o adresnem odboru, ki bo imel 21 članov, se jutri nadaljuje.
Dunaj, 6. aprila. Avstrijskega vojaškega atašeja grofa Szeptickega, ki je iz-' ginil v bitki pri Mukdenu, še vedno po 1 grešajo.
Pariz, 6. aprila. Vladni listi pravijo, da so prišli na sled zaroti, ki je priprav-
; ljala dogodke, kakršni so se vršili leta ; 1812.
Pariz, 6. aprila V stanovanju stot-| nika na dopustu, Tamburini, najdenih je 500 ; vojaških uniform, kakršne nosi navadno ko-lonijalna infanterija. Vlada misli, da je prišla | na sled veliki zaroti in da uniforme niso namenjene za straže nekega velikega kole-| nijalnega podjetja, ampak za vstajo. To i svoje mnenje utemeljuje s tem, da je poli-
■	cija našla v stanovanju starinarja Mayerja, • ki je aretovan, 8000 patron in več sto pjšk ; ter je dobila tudi zapisnik onih oseb, katerim so bile puške namenjene. Vlada je mnenja, da so hoteli revolucionarji ob primernem času vdreti v Elise. Aretiran je tudi tast Tamburina.
Pariz, 6. aprila. Aretirani stotnik Tamburini izjavlja, da je kupil uniforme od starinarja Mayerja, da pomaga nekemu pri-jatelju, kateremu je izginilo mnogo uniform j iz njemu poverjenega vojaškega skladišča, j nekaj jih je pa hotel porabiti za kolonijalne i družbe. Tamburini je član društva za kolonijalne študije.
Berolin, 6. aprila. »Lokalanzeiger" poroča o nekem pogovoru s Trepovom. j Trepov protestira proti očitanju, da bi bil skrajni reakcijonarec. Na carjevo povelje je napravil red. Mirskij je bil predober, treba je bilo strogih odredb. Sedaj se dogodki z dne 22. januarja ne bodo več ponavljali. Ljudsko zastopstvo se ustanovi, a za to je treba potrpljenja. Taka velikanska zadeva se ne reši v enem tednu.
Peterburg, 6. aprila. Sv. sinod je soglasno sklenil, da skliče koncil za volitev i patriarha. Koncil bo skoro gotovo v Moskvi.
Varšava, 6. aprila. Neki v eno-| letno prisilno delo obsojeni vojak je pri i čitanju dnevnega povelja napadel polkovnika i in mu z bajonetom zadal več smrtnone-' varnih ran.
Kišinev, 6. aprila. Na pomočnika po-I licijskega komisarja je nekdo streljal, a ga l ni zadel. Napadalec je pobegnil.
Pariz, 6 aprila. Listi poročajo, da je j stališče grofa Lambsdorffa omajano in da ! bo njegov naslednik M u r a v j e v.
Peterburg, 6. aprila. V Carskem j selu je bil vojni svet, ki se je bavil z no-I vimi mobilizacijami. O mirovnih pogojih ni bilo govora.
Peterburg, 6. aprila. „Rus" pravi: i Doslej se še ni vršila največja bitka te voj-
■	ske, ki se bo bfla najbrže jugozahodno od ] Kirina. Ako se Linjevič umakne do Harbina, I bo to znamenje, da morajo Rusi zapustiti | Mandžurijo. —■ „Novoje Vremja" pa piše, da ! bodo Japonci zavzeli Kirin 20. aprila, Harbin pa do 6. maja.
Pariz, 6. aprila Zdravniki ruskega i »Rdečega križa" pripovedujejo, da so la-i ponci izmučeni ter morajo nekaj časa milj rovati. Generala Ojama in Oku sta se uta-| borila v Mukdenu, o Nogiju pa se ne ve | nič gotovega. Zima je huda.
Peterburg, 6. aprila. General Ba-j tjanov pojde najbrže čez dva tedna na bojišče, da prevzame poveljstvo tretje ruske ; armade.
Pariz, 6. aprila. Ker japonske bol-; nišnice ne morejo sprejeti vseh ruskih ra-1 njencev, jih bodo poslali nazaj na Rusko, j Rusi hočejo v ta namen najeti 12 velikih ! angleških prevoznih ladij
Colombo, 6. aprila. Neki parnik je videl včeraj 36 mil južnovzhodno od Cey-lona tri velike bojne ladje, ki so plule v severovzhodni smeri.
London, 6. aprila. »Standard" poroča, da se je pojavila kolera v pokrajinah okoli Moskve. Kongres proti koleri je iz-' javil, da se je kuga razširila to zimo po večih ruskih okrožjih in da preti svetu velika nevarnost, ko pride letna vročina. Tudi ; v Moskvi je bilo več sumljivih slučajev.
flVeteorolojično poročilo.
| Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
a «u Q	Čas opazovanja	Stanje barometru ▼ mm	Tempe-ratnra po Celziju	Vetrovi	Nobo	S|a ■g 0 s ■o-« ► S S S
5	9. zveč.	727-4	+80	sl. svzh.	dež	22 5
	7. zjutr.	726 2	+4-8	st. sever	megla	
	2. pop.	723'0	+8-0	sl. szah.	dež	
Srednja včerajšnja temp. +7-8°, norm. +7'7°.
Pisma iz Srbije.
(Izvirno poročilo.)
Škandali in dvoboji. — Posojilo. — Zlato v Srbiji. — Srbija in Bolgarija. — Turčija Se oborožuje. — Raznoterosti.
B e 1 g r a d, 30. marca. V torek je poročnik Pavle J u r i š i c sredi Belgrada napadel Veličkovica, bivšega lastnika »Opozicije". Udaril ga je z roko po licu. Ko je Veličkovid potegnil revolver, storil je isto tudi Jurišid V tem trenutku pristopi višji častnik, ki je ukazal [urišiču, da se pomiri. Zbralo se je mnogo ljudstva, ki je zmerjalo Veličkovids. Poročnik Jurišid mi je izjavil, da je hotel osramotiti Veličkovid*, ker je odklonil dvo boj. Veličkovid je namreč v svojem listu Opozicija" hudo napadal častnike. Ko so ga pozivali na dvoboj, bežal je iz Srbije.
G j o k a Jovanovic, predsednik društva jugoslovanskih umetnikov „Lada^, je na ulici napadel poslanca in voditelja mladih radikalcev, Z i v k o v i d a. Pretepla sta drug drugega prav pošteno. Vzrok je čisto zaseben
Danes je bil v Srbiji prvi dvoboj na pištole, ker je dvoboj v Srbiji sploh prepovedan. »Opozicija" je 26. marca ostro napadla polkovnika Colak-Antiča Sin polkovnikov, maršal na kraljevem dvoru, je urednika »Opozicije" P a v 1 o v i d a pozval na dvoboj.
Danes popoldne ob 3 uri se je dvoboj vršil na »Banovem brdu" v obližju Belgrada. Nasprotnika se nista ranila. Ta dvoboj je v mestu vzbudil veliko senzacijo, Po vsem mestu govore o tem dvoboju. Ker je dvoboj prepovedan, kaznovani bodo vsi, tudi priče.
Vprašanje o posojilu je še vedno na dnevnem redu. Dr. P a č u je poročal kralju o svojih pogajanjih z inostranskimi denarnimi zavodi. Cez nekaj dni se fin. minister dr. Paču zopet odpelje v inozemstvo, da definitivno sklene pogodbo za državno posojilo.
Danes pa se je po mestu raznesel glas o ministrski krizi. Francoski denarni zavodi baje zahtevajo, da mora Srbija kupiti nove topove pri francoski tvrdki Snajder Tega pa vlada ne more storiti, ker komisija ni še poizkusila novih topov, kar se zgodi v dveh ali treh mesecih. Vlada pa danes izjavlja, da te govorice niso istinite glede francoskih bank.
Ker Rusi na bojišču potrebujejo mnogo zdravnikov in lekarnarjev, oglasilo se je več srbskih, ki so pripravljeni, da takoj odidejo na bojišče.
V Srbiji je več rek. ki donašajo zlato. Največ ga je v reki Dek. Tu izpira zlato neko društvo z modernimi pripomočki. Uspehi so jako povoljni. Nedavno je društvo v enem dnevu dobilo zlata v vrednosti 4500 frankov.
Govorilo se je mnogo o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo. Prišlo je drugače. Dne 13. t. m. je potekla dosedanja pogodba in obe vladi sta uvedli začasno občni carinski tarif Danes sta prišla v Belgrad bolgarska delegata, B o e v , rektor sofijske univerze, in Germanov, načelnik bolgarske statistike, da se tu dogovorita o novi carinski pogodbi.
Nedavno sem poročal, da je bil ubit bolgarski prota Aleksander. Nagli sod v Kumanovu je danes zaradi uboja obsodil učitelja Cakida na 5 let, dva Arnavta na 5 oziroma 10 let zapora.
Včeraj je iz Soluna v Skoplje došlo 25 bataljonov turških vojakov, da zapro mejo.
Nedavno je bolgarski kapetan Proto-gerov vdrl v Makedonijo z 200, polkovnik Jankov pa gre te dni s 400 bojevniki. Turki vedno pomnožujejo armado v Makedoniji, ker se boje večjih nemirov. Sedaj je v Makedoniji nad 250 000 vojakov. Prebivalstvo mora mnogo trpeti. Zato pa ljudje beže iz domovine. Včeraj je šlo preko Belgrada 300 Makedoncev na Reko, kjer se ukrcajo v Ameriko.
Štajerske novice.
š Smrt v Savinji. Pretekli teden je utonil v Savinji niže Mozirja posestnik Grahot iz Bočne. Prišel je pod splav ter se zadušil.
š Sv. Lenart v Slov. goricah. Nedavno je prinesla »Marburger Zeitung" dopis od Sv. Lenarta; v njem je prizadet lenarški okrajni šolski svet in pa tro-jiški Kranjci v šoli in tudi v cerkvi, kar jasno kaže pluralni izraz »die aufgedrunge-nen krainerischen Elemente". Lenarčani pa dobro vemo, da ta dopis ni iz našega trga, ampak od Sv. Trojice v Slov. goricah; tam morate iskati pravega dopisnika, tam namreč vlada, kakor čujemo, veliko sovraštvo do Kranjcev. Zakaj? Zato, ker so odločni Slovenci in nočejo trobiti v nemški rog. Kakor se vidi in sliši, Kranjci nimajo baš prijetnega stališča pri Sv. Trojici, preganja jih »turor teutonicus", a na-
pisi vam značijo, kje ima ta pošast svoj br-og. Trojičanom naj bo pa javno povedano, da se jim Kranjci niso usiljevali ne v šolo in tudi ne v cerkev, ampak so bili uradno )oslani, znabiti celo proti njih volji. Pa takšen namen je imel trojiški dopisnik s :em svojim hinavskim napadom? Ali se je lotel maščevati nad Kranjci, ali je hotel in-scenirati novo gonjo proti njim? Ali je hotel pospe&iti gonjo za nemško šolo, za katero Trojičani ravno zdaj toliko agitirajo po vseh občinah? Lenarčani poznamo trojiške intriguante. Kaj pravi lenarški okr. šolski svet na ta dopis v »Marburger Zeitung« ?
š Radi izgubljene pravde se je ustrelil 41 let stari kočar Franc Pečar.
š Umrl je v Slov. Bistrici nadporoč-nik v pokoju, g. Jožef Stingl, star 79 let.
š Shod na Teharjih. Slovensko politično društvo na Teharjih priredi v nedeljo, dne 9 aprila t. 1., v vili gosp Peč-naka občni zbor, na katerem bodeta govorila tudi poslanec vitez Berks in dr. Hrašovec. Pričakovati smemo z vso opravičenostjo, da bo poslanec vitez Berks na tem shodu odgovoril na vprašanje, v koliko je on kriv v zadevi celjske gimnazije onega, kar ga dolže.
Izpred
Zanogejihjeobesil. Črevljar-ski pomočnik Tone Anžič v Tržiču je imel posebno veselje šolarčke mučiti. — Tako je privabil fantička Jakoba Mlinarja in Alojzija Zupana v svoje stanovanje; prvega je položil na tla, druzega pa na mizo, ter obema z vrvico za nogi zvezal in po tem za nekaj časa obesil za nogi na drog pri peči. Obdolženec se zagovarja, da je to naredil iz maščevanja, ker so mu šolarji večkrat na gajali in ga zmerjali. Sodni dvor ga je za radi tega obsodil na 3 mesece ječe.
Siloviti delavec je glasom svo jih predkazni Anton Petričiz Drage. Radi napada s sekiro na Ant. Svegeljna in njegovo ženo na Hrušici je bil obsojen na 13 mesecev težke ječe.
Zasluženo kazen je prejel hlapec Tone Kocjančič iz Dabrunj. Radi nenravnosti je bil obsojen v 13 mesečno težko ječo.
Na k o r a j ž o ga je klical. V Oblakovi gostilni v Litiji je nastal med fanti prepir. Posebno sta si bila nasprotna fanta France Resman in Albin Dolšak. Da bi ne prišlo do tepeža, porinila je natakarica Dol-šaka v salon in vrata zaprla. Dolšak je z roko butnil v šipo salonskih vrat in ven silil, Resman ga je pa klical na korajžo. Ko so se na ukaz gostilničarke zopet salonska vrata odprla, skočila sta oba nasprotnika skupaj. Tepeža se je udeležil tudi France Rupar. Konec tepeža je bil ta, da so bili vsi trije ranjeni. Obdolženec je dobil lahke poškodbe, nasprotno sta pa bila Res-nik in Rupar z nožem nevarno ranjena. Dolšak je bil obsojen na šest mesecev težke ječe.
Prenaglil se je. France Delničar, delavec v Podutiku, priznava, da je Janeza Seliškarja z nožem sunil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe.
Nepoštena služkinja. Jožefa Skanderje kot bivša služkinja v sedmih službah izmaknila razno blago v vrednosti 95 K 36 v. Sodišče jo je obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Razne stvari.
NajnovejSe.
Časnikarji ustanovili papirnico. Ameriški časnikarji so s kapitalom 6 000.000 dolarjev ustanovili v Au-gust Me. papirnico. — Iznašli so pripravo za mešanje kart. Pravijo, da se bo s tem preprečilo goljufijo pri kartanju. — Španski kralj se bo baje zaročil s svojo sorodnico 19letno hčerko nadvojvode Karola Štefana, nadvojvodinjo Leonovo Marijo Immakulato. — Ceno živinske soli je finančno ministrstvo znižalo. — Stavka v Budimpešti 11.000 delavcev gorenjih delov čevljev. V 120 delavnicah ne delajo. — K vzroku samoumora vseučiliškega profesorjaHein-z 1 a se ne ve nič natančnega. Samoumor je izvršil, ker se je bal, da oslepi Deloval je dalje časa tudi v Trstu kot gimnazijski profesor. — Perzijski šah pride letos zopet v neke češke toplice. — S k o f F a v i e r je v Pekinu umrl. — 100.000 kron za dijaške ustanove je zapustila vdova Willmann v Trstu. Tudi svojemu zdravniku in donašalki časopisov je zapustila znatni vsoto. — Stavka kaznjencev. V Dunajskem Novem Mestu so kaznjenci ustavili delo, ker so jim odvzeli jutranjo juho. — Demonstracijo so zopet priredili od dela izključeni mizarski pomočniki na Dunaju. 10 policajev so ranili s kamenjem. - Nesreča v rudniku. V Zieglerju v ameriških Zedinjenih državah se je dogodila v rudniku eksplozija. 20 oseb je mrtvih, več težko ranjenih.
Demonstraoija čeških ne-krutov. V Brno so se pripeljali k naboru mladeniči iz občine Babič na treh vozovih, ki so bili prirejeni kakor mrtvaški vozovi. Oviti so bili namreč s črnim suk-nom in venci, a ž njih so plapolale črne zastave. Na velikih črnih deskah so imeli vozovi sledeče napise: »Gremo, ker mo ramo iti! Kdor bo potrjen, postane suženj! Naše življenje hočejo imeti; našo dušo in naš jezik ubijajo! Armada je grob naše mladine, ječa naše svobode". Orožniki so napise konfiskovali.
Razbojnikova smrt. Iz Madrida poročajo: Najdrznejši razbojnik in poglavar roparjev, ki je strahoval Seranijo, gorovje severno od Gibraltarja do mesta Randa, je bil Francisco Villaescusa s priimkom El Cristo. Prebivalstvo se ga je grozno balo. Sam pa se je imenoval gospodarja gora. Tu-patam je zapustil svoja skrivališča ter prihajal v večja andaluzijska mesta, kjer je po beznicah prirejal veselice, popivanja in po-jedinje. Mlade deklice so bile lepemu in krepkemu mladeniču naklonjene in pravijo, da se je marsikatera dala prostovoljno odpeljati od njega v njegovo skalno stanovanje, Sedaj ga je pa dohitela usoda, ko se je ravno hotel izseliti v Južno Ameriko s premoženjem, ki si ga je polagoma naropal. Oblastva so razpisala na njegovo glavo visoko vsoto. Poročnik Romero in kapitan Escribano, ki sta poveljevala 25 mož, sta zasledila razbojnika ter nadaljevala zasledovanje. V neki ozki soteski so zadeli vojaki na El Crista, ki se je nahajal v spremstvu enega svojih sotolovajev. Vojaki so pozvali tolovaja, naj se udasta. A El Cristo in njegov tovariš sta se ustavljala obupno za neko skalo, vojaki so tudi pričeli streljati in pričelo se je živahno streljanje Toda kmalu je padel El Cristo, zadet v srce. Njegov tovariš pa je zbežal. Sledovi krvi so kazali, da je ranjen. Razbojnikov© truplo so prenesli v mesto Ronda, kjer so ga izpostavili pred mestno hišo Na tisoče občinstva hodi gledat mrtvega tolovaja, ki je bil nekoč strah vseh.
Japonski častnik. V. Krajevski popisuje japonskega častnika tako-le: Razni narodi so se učili pri Nemcih vojne umetnosti. Eni so prevzeli le paradni marš Japonci pa, učenci praktiških Američanov, so tudi tu prevzeli le, kar se jim je zdelo koristno. Japonski častniki so učenci nemških. Toda kako velikanski razloček obstoji vendar med klasičnim nemškim poročnikom, ki se ponosno izprehaja po Berolinu »Unter den Linden«, in pa skromnim japonskim častnikom, pri katerem ni ničesar, da bi hotelo imponirati, koga drugega poniževati, in nima na sebi nič ošabnega in prevzet-kega. Nobenega nasprotstva nisem videl med občinstvom in med zastopniki armade. Japonski častniki so skromni in priprosti, japonska armada je demokratična in ljudska.
Veliko siromaštvo vlada na Angleškem. Najnovejša statistika objavlja resno dejstvo, da dandanes dobiva na Angleškem vsaka štirideseta, v Londonu celo vsaka 36 oseba javno podporo iz ubožne blagajne. 28. februarija so našteli 823 854 ubožcev. Od 128.182 ubožcev v Londonu se jih 77.493 nahaja v ubožnih zavodih.
Čudež v naravi. V občini Guča-gora pri Travniku je nekemu kmetu zlegla ovca tri janjčke; dva sta bila dobro razvita in živa, tretji je bil pa mrtev in brez glave.
Samoumor z alkoholom. V
ponedeljek, dne 27. marca, so prinesli v tržaško bolnišnico težko poškodovanega Aleksandra Lovisa, ki je vsled žalosti nad smrtjo svoje 141etne hčerke vžil večjo množino čistega alkohola. Včeraj je revež umrl, ne da bi prišel k zavesti, vkljub prizadeva nju zdravnikov, da bi ga rešili.
Japonski dijaki. Francoski učenjak, ki je sedem let predaval na univerzi v Tokiu, pravi o japonskem dijaku, da je to značilna poteza njegovega značaja, da res študira. Svojega učitelja jako zvesto posluša, piše z veliko pridnostjo bilježke ter po predavanju stavi neštevilno vprašanj. Eden učencev tega profesorja je zblaznel, več pa jih je umrlo vsled prevelikega duševnega napora. Sploh je sodba profesorjeva o japonskih dijakih v toliko neugodna, ker jih imenuje „ vsled preobilega dela zgodaj dc zorelo, staro in očali nosečo mladino, ki je že nap.ej določena za jetiko". Ta napor se pričenja že zgodaj in traja, dokler niso končane vse študije. Predno sme mladi Japonec na vseučilišče, mora obiskovati navadno šolo in potem še več višjih šol, kjer se v treh do štirih letih poleg znanosti, ki se ji hoče pozneje posvetiti, nauči tudi tri ali štiri evropske jezike. Vsled te dolge predizobrazbe so japonski dijaki navadno starejši, ko evropski; med njimi jih je mnogo, ki so že oženjeni in družinski očetje. Aka-demično disciplino je lahko vzdržavati, ker dijaki najbolj spoštujejo svojega učitelja. Med učenci in učitelji se mnogokrat menjava gostoljubnost in družabno občevanje med njimi je sploh intimno. Japonski dijaki se vedno drže pregovora, ki so se ga na-
učili v otročjih letih: »Tvoj oče in tvoja mati sta kakor nebo in zemlja, tvoj gospodar, kakor mesec tvoj učitelj, kakor solnce." Poleg tega je še japonski pregovor treh besedi: »Udši jori sodači." Slovensko se t® glasi: »Vzgoja je več ko rojstvo."
Književnost In umetnost.
* Cankarjevo satiro „Za narodov blagor" so igrali v malem Pis-tekovem gledališču v Pragi.
» Herder's Konversations-Lezikon IV. ivezek je ravnokar izšel in ga je Katoliška Bukvama razposlala danes svojim naročnikom Zvezek zaključi z razlago besede »Kombattanten- in je s tem dovršena prva polovica tega znamenitega dela. Ker je to edini večji ilustrovan leksi k, kateri presoja tudi verska vprašanja pravično, ga s tem prav toplo priporočamo. Celo delo bo obsegalo 8 vezanih zvezkov po 15 K
Trgovski pomočnik
vešč špecerijske, železninske in manu-fakturne stroke, želi vstopiti v službo.
Ponudbe na: »Trgovski pomočnik"
poste restante, Dob pri Ljubljani. 701 2-1
%	OOO	W
V
nalizvrstnetfa voda za lase.
Ista pospešuje rast las, odstrani luskine, utrjuje živce, zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nobena dama naj ne zamudi poizkusiti tega sredstva. Cena ene steklenice 2 K.
Izdelovalec Paško Domianovlč, frizer v Ljubljani.
Osebe, katere hočejo „Floridasn v prodajo vzeti, dobijo rabat.	698 10—1
Vabilo
na
V. redni občni zbor
„Kmetijske$a društvu v Uipuui"
registr. zadruge z omejeno zavezo kateri se bo vršil
30. aprila (Belo nedeljo) ob 3. uri popoldne
v prostorih »Hranilnice in posojilnice'4 v Vipavi hš. št. 87.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje računa za leto 1904.
4.	Dopolnilna volitev petih izstopivših članov načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev razsodišča.
7.	Prememba pravil §8 2., 16. in 33.
8.	Slučajnosti.	696 1—1
Ako bi bil sklican obč. zbor ob določeni uri nesklepčen, vršil se bode drugi obč zbor ob 4. uri popoldne isti dan v istem prostoru m istim dnevnim redom brezpogojno v smislu § 36. zad. pravil.
Objednem se razglaša, da so računski zaključki za 1. 1904 v smislu § 13 zadružnih pravil začenši z dnem 15. aprila t. 1. do obč. zbora v pisarni »Hranilnice in posojilnice v Vipavi p. n. zadružnikom na vpogled razpoloženi.
Vipava, dne 6. aprila 1905.
A. TJršič, 1. r., načelnik
B. M. Perliavc, 1. r.
681 5-3
Hlad, oženjen
kurjač,
dobro izurjen tudi pri strojih in električni razsvetljavi išče službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Prirejevalcem šolskih in drugih slavnosti na znanje!
Prva izvirna slovenska spevoigra
„Letni časi"
je v tisku in zagleda kmalu
luč sveta. 000000
629 4-2
Vodovod Slavina, Koče, Žeje.
^Rok za vlaganje ponudb za zgradbo vodovoda za vasi Slavina, Koče in Žeje
je podaljšan do 22. aprila 1905.
Ponudbam, katere je zapečatene pod naslovom „ponudba za zgradbo vodovoda za vasi Slavina, Koče in Žeje" poslati, se mora priložiti 5°j0 varščine bodisi v denarju ali vrednostnih papirjih. Podpisano županstvo ima pravico, oddati delo ponudniku brez ozira na ponudene cene.
Županstvo občine Slavina,
dnč 5. aprila 1905.
700 1-1
Žag
R se proda
iz proste roke tik okrajne ceste, pet minut od železniške postaje. Kdor želi kupiti pod ugodnimi pogoji naj se oglasi pri Antonu Pogačnik, županu v Podnartu. 683 5-3
la masf
1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko
688 (29-2) Lad. Urban i dr. Praga-Žižkov.
Ubr. 101. gospodar, podr.
Oglas.
m^m&mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^m
mm
•t-.s IT/.<T/.
V-A V-A
•/>.\ •/—a "/—A '/-A '/--A '/■'A
I-^I-nv V, ■>
V-A "/-"A
f/KK*
'/--A "/--A •/-A
</.V</v •/-A V—A _
Hi
Voda!
Voda!
Voda!
Prua in edina domača turdka za use uodouodne naprave.
vodni tehnik
s t a v b e i
144 4-2
podjetnik
Fran Josinova cesto 7 v Ljubljani Bethovenove ulice 4
prevzema sestave načrtov in proračunov za vodno preskrbitev kakor tudi brezhibno izvršitev takih naprav po zmernih cenah. —"— Tehnične izjave so brezplačne. ——————
Tudi načrti so brezplačni, ako se izvršitev stavbe poveri tvrdki. Najboljša izpričevala o 25 vodovodnih napravah na Kranjskem, izvršenih pod osebnim vodstvom lastnika tvrdke, so vsakočasno na razpolago.
(• '-ii (• '-S f <■ ? "'li
\ \V\ \-A \ — \ \ f \ \V\\V

\v/. v/.
.v/> •VI' \v/. sv/.
\W. \v/.
'<yr<yi
\v/. \v/. ■V>
sv/, sv/. \V/. \V/.
sv/. Nv/,
SV-/. SV/,
\v/. \v/. .V>.V>
NV/. \V/.
>yi*yi
\v/. \v/,
>\-i>yi
Iščem za neko malo posestvo
pridneja in zanesljiueja
pismene ponudbe na 702 (2—1) I
jVnton pongrafi,
—'—~ Jesenice, Gorenjsko. :
IflVMHMM********
mu maiu |/u?e»ivo
hlapca
699 (1—1)
Razstava vina in vinski sejem
v Križevcih (Hrvatsko).
Ker je v okolici križevski mnogo vina na prodaj, a malo kupcev, priredi gospodarska podružnica križevška
na dan 4. in 5. maja t. I. razstavo vina, žganja, vinogradniške in pivniške oprave in strojev, nagradivanje vina in vinski sejem.
Prema vinogorju bodo vsa vina razdeljena v 8 skupin, a 9 skupin bode žganja. Nekatera vina se bodo preiskala na moč, ker je visoka kr. zem. vlada obljubila denarno podporo. Bolja vina bodo obdarovana.
Kakor čujemo se vinogradniki in vinotržci zelo zanimajo za to razstavo.
V Križevcih, dne 5. aprila 1905.
Odbor.
Ernest Hammerschmidta nasledniki
adile Wufscher * K
trgovina železnin in kovin,
— Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6.
Velika zaloga po,jc?nokrodjf °jev
Nizke cene!
Dedno najnovejši
gram ofo n i
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe za gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne ,.Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroba.
Start ploilt s* samenfa/o.
1 Zahirala m priporočilo.
Preselivši se iz gostilne pri „Levu"
v gostilno k „Novemu svetu", H232
Marije Terezije cesta št. 14
se najtoplejše zahvaljujem za obilno mi doslej izkazano zaupanje ter prosim obenem za mnogobrojen poset v novi gostilni.
Prejkoslej bom skrbel za dobro kuhinjo in pristno priznano izborno, potom deželne kleti nabavljeno pijačo.
Ob poletni dobi imam na razpolago lep senčnat vrt s kegljiščem in igriščem.
Abonentom znižane cene!
Z najodličnejšim spoštovanjem
697 3—1
Valentin Mrak.
532 6-4
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulice 9
uljudno naznanjata, da sta zalogo za spomladansko sezono tako v
konfekciji za dame, Kakor tudi v oblekah za gospode, dečke in otroke
popolnoma na novo popolnila in vabita cenjene odjemalce k obilnemu obisku.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Nakup in prodaja M vsakovrstnih državnih papirjev, aiedk, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
MEBCU II"
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
99
Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekalaoljaklb vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—37
ladajatelj in odgovorni urednik : Ur. lgaaoi| jtitalk.
Tisk , Katoliške tiskarne* v LJublJar'.