Čestitamo Veroniki Domjan, najuspešnejši športnici leta 2017 v MO Ptuj Atletinja Veronika Domjan, doma iz Zavrča, je članica Atletskega kluba Ptuj in je v minulem letu 2017 dosegla odlične rezultate v svoji paradni disciplini - metu diska. Za ta naziv sta Veroniki v občini Zavrč čestitala podžupana Robert Vuzem in Janko Lorbek, posebno čestitko pa ji namenila tudi aktualna slovenska vinska kraljica Katarina Pungračič. TM MSJWMšN9,UMGM Občim Zavrč VABITA na Fašenk v Zavrča, ki bo v torek, 13. Februarja 2018, z začetkom ob 10. ari pred trgovino Haložanka. Obljubljamo dobro dražbo, pastne norčije in malico za vse maske. Vabljene MALE. MALO VEČJE in VELIKE maske ter vsi DROGI. MMmmmMmmMVMBmmmjmmsmmmmv Dober den je glasilo Občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Janko Lorbek, Dušan Rojko, Danica Bratuša, Lidija Domjan, Boštjan Lorbek. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Tisk: Evrografis, d. o. o., Maribor. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo Občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Novoletni uvodnik Spoštovane in spoštovani, za nami je leto 2017 in za nami so tudi božično-novoletni prazniki. Upam in verjamem, da ste jih preživi veselo, vedro in polno doživeto s svojimi najdražjimi in s tistimi, ki jih imate radi. Želim in upam, da bo leto 2018 uspešno vsaj tako, kot je bilo leto 2017, in da nam bo uspelo realizirati vse zastavljene in načrtovane projekte, ki pa jih v tem letu ni malo. Najpomembnejši projekt v tem letu je vsekakor težko pričakovana izgradnja pločnika z javno razsvetljavo od krožišča v Zavrču do kmetijske zadruge in javno razsvetljavo od avtobusnega postajališča pod gradom do pokopališča. Projekt je v fazi izbire izvajalca, dela pa naj bi se začela predvidoma nekje v sredini leta. S tem bo zagotovljena večja varnost vseh udeležencev v cestnem prometu, prav tako pa bo to tudi dodobra spremenilo podobo tega dela naše občine. Druga večja investicija je prenova in sanacija starega dela mrliške vežice, zamenjava ograje na pokopališču ter izgradnja žarnega zidu. Na področju urejanja prostora je na podlagi podpisanega protokola z Direkcijo RS za ceste v izdelavi regionalni prostorski načrt za gradnjo povezovalne ceste Zavrč—Formin na bodočo hitro cesto FJajdina—Ormož. Pri izvedbi regionalnega prostorskega načrta sodelujemo z občino Gorišnica, občino Markovci in Mestno občino Ptuj. V izdelavi so tudi spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta in podroben prostorski načrt za predvideno stanovanjsko naselje v Hrastovcu. Pričakujemo tudi ugodno rešitev naših vlog na razpis za projekt »Halo, si za bike« in projekt PGD Zavrč in DVD Cestica »Na pomoč — U pomoč«. V nadaljevanju je tudi sanacija vodotokov, v spomladanskih mesecih pa bomo izvedli tudi asfaltiranje krajšega odseka makadamske ceste v Hrastovcu ter začeli sanacijo določenih makadamskih cest in poškodb na asfaltnih voziščih. Ob pestrem dogajanju na gospodarskem področju moram poudariti in se zahvaliti tudi vsem društvom v občini, ki skrbijo za društvena dogajanja ter nam s tem večkrat popestrijo in polepšajo ritem našega življenja in dogajanja v občini. Naša občina ni industrijsko naravnana, obiskovalcem, turistom in drugim pa lahko ponudimo naravne in zgodovinske danosti ter čisto, prijazno in zdravo okolje. Spoštovani, v letu 2018 vam želim veliko zdravja, naj vas spremlja vse dobro. Bodimo prijazni, strpni, cenimo se po dobrem. Naj nas vodi želja po napredku in boljši prihodnosti. Vaš podžupan Janko Lorbek 2SiDS£=/? JOŽE PUNCRAČlC m —. 1913-1944 £>iDS£=/? 'bSJV obeležjem padlim za svobodo sta tudi priložnost, da utrdimo odmev njihovih glasov in dejanj, da obudimo v naši zavesti vse trpljenje, ki smo ga v drugi svetovni vojni izkusili. Pomembno je, da se zavemo, da je bila Slovenija okupirana, razkosana in namenjena zgodovinski pozabi. A pogumni Slovenci se takrat s tem niso sprijaznili in so se uprli tistim, ki so nam namenili izbris in dokončno uničenje. Brez poguma in drznosti partizank in partizanov, kurirk in kurirjev, internirank in internirancev, med katerimi so bili tudi moja dedek in babica, moja mama, tete in strici, od katerih je najstarejši v boju z okupatorjem izgubil življenje, ter vseh drugih, ki so kakor koli sodelovali v naši narodnoosvobodilni vojni proti fašizmu in nacizmu ter se aktivno uprli tistim, ki so nas želeli pokončati, in tistim, ki so jim pri tem pomagali, se Slovenija leta 1991 ne bi mogla osamosvojiti in vprašanje je, ali bi bila danes samostojna in svobodna. V občini Zavrč se zavedamo pomena ohranjanja vrednot NOB in zagotavljam, da bomo v občini storili vse, da bo to spominsko obeležje vzdrževano in ohranjeno tudi za naslednje rodove.« TM Podžupan Janko Lorbek podpisal pogodbi za opravljanje šolskih prevozov Občina Zavrč je v novembru 2017 objavila javno naročilo za prevoz šolskih otrok v občini Zavrč za leti 2018 in 2019. Javno naročilo je bilo razdeljeno v tri skope: 1. sklop: prevoz šolskih otrok na relaciji Osnovna šola Cirkulane—Zavrč, loka- Podžupan Janko Lorbek je pogodbo za opravljanje šolskih prevozov v občini Zavrč podpisal s prokuristom Aljažem Vukom iz podjetja Arriva Štajerska. cija Zavrč, 2. sklop: prevoz šolskih otrok v Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka Ptuj in 3. sklop: občasni prevozi šolskih otrok. Za izvajanje prevoza šolskih otrok sta bila izbrana ponudnika Arriva Štajerska za izvajanje prevozov iz sklopov 1 in 3 ter Pre- Z Anito Sadek iz podjetja Prevozi oseb je podžupan Lorbek podpisal pogodbo za izvajanje prevoza šolskih otrok v Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka Ptuj. vozi oseb Anita Sadek, s. p., za izvajanje prevozov iz sklopa 2. Konec decembra 2017 sta bila oba ponudnika povabljena na V prostorih občine Zavrč je podžupan Janko Lorbek konec minulega leta podpisal pogodbo z Janezom Petkom iz LEO Sp. Podravje za energetsko upravljanje občine Zavrč v letu 2018. sedež občine Zavrč. Podžupan Janko Lorbek je pogodbo podpisal s prokuristom Arriva Štajerska Aljažem Vukom in Anito Sadek iz podjetja Prevozi oseb. Občina Zavrč Šolski avtobus ... Foto: Marjana Logar Kelc Sanacije plazov v letu 2017 Se pred zimo je Cestno podjetje Ptuj končalo sanacijo plazu na lokalni cesti Turški Vrh—Hrastovec, podjetju VGP Drava Ptuj pa uspelo končati tudi dela na sanaciji plazu na javni poti Hrastovec— Cilek. Za stabilnost pobočjaje bilo tam treba izgraditi tudi nadomestni zid. Septembra 2014 se je zaradi poplav na območju občine Zavrč sprožilo več plazov in prve tri so tudi s pomočjo sredstev Ministrstva za okolje in prostor sanirali že leto kasneje, lani pa so se v občini lotili še sanacije plazu Turški Vrh—Hrastovec. Plaz Hrastovec-Cilek se je junija 2016 sprožil v neurju z viharnim vetrom in poplavami. Občina je oba plazova prijavila Upravi RS za zaščito in reševanje ter ji je za sanacijo uspelo pridobiti državna sofinancerska sredstva. Naložba v sanacijo plazu na JP 983311 Hrastovec-Cilek znaša Podjetje VGP Drava Ptuj je uspešno končalo sanacijo plazu na javni poti Hrastovec-Cilek. 83.657,24 evra, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo sredstva v višini 58.387,51 evra. V juniju 2016 je prišlo ob močnem deževju do porušitve £6iD££=z? £>£M/ obstoječega suhega zidu v dolžini okrog 82 m, lokalno je ostal na dveh krajših odsekih. Za stabilnost pobočja je bilo treba izgraditi nadomestni zid. Dela je izvedel izvajalec VGP Drava Ptuj, d. o. o. Vrednost investicije na sanaciji plazu na lokalni cesti LC 483062 Turški Vrh-Hrastovec znaša 112.351,65 evra, od tega je Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo sredstva v višini 76.824,17 evra. Za stabilnost pobočja je bilo treba izvesti pilotno steno. Dela je izvedlo Cestno podjetje Ptuj, d. d. Občina Zavrč Pogled na sanirani plaz na lokalni cesti Turški Vrh-Hrastovec Vzdrževalna dela na vodotokih V občini Zavrč so se v zadnjih letih veliko ukvarjali tudi z zaraščanjem vodotokov, pojavilo se je veliko »zajedov«. Mnogi potoki tudi po 20 letih, odkar je bila narejena melioracija na tem območju, niso bili vzdrževani. Dodatne težave so se pojavile tudi ob večji količini vode, ko so potoki poplavljali. Vodstvo občine je vzelo zadevo v svoje roke ter po dobrih dveh letih pogovorov in usklajevanj vendarle uspelo na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je odobrilo vzdrževalna dela na prvem delu vodotoka Turški potok in na potoku Zajza v Hrastovcu. Potem ko so bila vzdrževalna dela na prvem delu Turškega potoka konec lanskega leta končana, pa v občini Zavrč pričakujejo, da bo izbrani koncesionar VGP Drava Ptuj še letos dela nadaljeval v drugem delu. Trenutno v občini potekajo vzdrževalna dela na potoku Zajza v Hrastovcu. V občini Zavrč Sredi januarja so delavci VGP Drava Ptuj opravljali obsežna vzdrževalna dela na potoku Zajca v Hrastovcu. so pojasnili, da je bila strošek lokalne skupnosti le projektna dokumentacija, vse drugo pa je v celoti financirala država. TM Turški potok je v prvem delu že saniran ... Uredili dve javni poti, krajša cestna odseka V letu 2017 nam je v občini Zavrč uspelo modernizirati dva krajša cestna odseka v Hrastovcu in Gorenjskem Vrini. Za obe investiciji smo pridobili sredstva iz naslova nepovratnih sredstev za investicije na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin. REKONSTRUKCIJA JAVNE POTI HRASTOVEC-IVANČIČ V HRASTOVCU Končna vrednost investicije znaša 44.230,57 evra in je zajemala stroške gradbenih del, nadzora, izdelave dokumentacije, varnostni načrt in koordinatorja varstva pri delu. Investicija je zajemala preplastitev dotrajane asfaltne javne poti v dolžini 494 m. Sofinancirana je bila iz naslova nepovratnih sredstev za investicije na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin v višini 42.424,97 evra. Izvajalec je bilo podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o. REKONSTRUKCIJA JAVNE POTI JURGEC-PONUDIČ V GORENJSKEM VRHU Končna vrednost investicije znaša 35.146,33 evra in je zajemala gradbena dela, nadzor, izdelavo dokumentacije, varnostni načrt in koordinatorja varstva pri delu. Investicija je zajemala V naselju Hrastovec, na odseku modernizirane ceste Ropič-Plajnšek, je bila 11. avgusta krajša otvoritvena slovesnost. Foto: RS modernizacijo makadamske javne poti v dolžini 225 m. Sofinancirana je bila iz naslova nepovratnih sredstev za investicije na podlagi 23. člena Zakona o financiranju občin v višini 33.340,73 evra. Izvajalec je bilo podjetje Asfalti Ptuj, d. o. o. Občina Zavrč Veste, kje vse se pri vas doma skriva azbest Azbest je še vedno zelo prisoten v našem okolju. Zaradi odlične toplotne in zvočne izolacije ter odpornosti proti visokim temperaturam, kislini, vlagi, koroziji smo ga uporabljali v različnih izdelkih na področjih industrije, gradbeništva, prometa in tudi drugje. Vendar je škodljiv za zdravje ljudi, zato sta njegova proizvodnja in prodaja v Sloveniji že več kot 20 let prepovedani. KJE V BIVALNEM OKOLJU NAJDEMO AZBEST V preteklosti smo izdelke, ki vsebujejo azbest, zelo veliko upo- rabljali, zato ga danes še vedno najdemo marsikje. Z različnimi gradbenimi in izolacijskimi materiali smo ga vgrajevali v številne zgradbe, tako javne kot zasebne, ki so bile zgrajene pred prepovedjo proizvodnje in prodaje azbestnih izdelkov, še zlasti med letoma 1960 in 1980. Najpogosteje ga tako še vedno najdemo v strešnih kritinah (salonitkah), fasadnih, stenskih, stropnih izolacijskih ploščah, ometih, vinilnih toplih podih, vinaz ploščicah, termoakumulacijskih pečeh, izolacijah za grelnike in cevi za toplo vodo, kitih za okna, lepilih, polnilih itd. ter kot nepravilno odvržene odpadke. Kje v vaši hiši se lahko skriva azbest? Streha/zunanja konstrukcija Streha/strešne plošče Info modul 1 Stenske obloge/omet Info modul 1.5 Žlebov i/drenaže. fasadni elementi Info modul 1 Streha nad dimnikom Info modul 1 Okenske police, okenski kit Bitumenska drenažna plošča, zbiralnik za vodo Info modul 1.8 Cisterne, straniščne školjke, cementne stopnice Info modul 1 Požarne odeje Notranja oprema Pregrade Info modul 4 Paneli za električno napeljavo Info modul 1.8 Podloge, lopute za dostop Info modul 5 Tkane obloge Info modul 4. 6 Brizgane obloge, stropna izolacija Info modul 5,6 Panelna vrata Info modul 5 Ploščice, linolej Info modul 3 Ogrevanja/prezračevanje/ električna napeljava Kotel/izolacija za grelno napravo info modul 7,8.9 Izolacija za cevovode Info modul 7,8,9 Dimniki in tesnila Info modul 8 Cevovod: izolacija, tesnjenje, obloge Info modul 7.8.9 Električna stikalna naprava. električni grelec Info modul 5.8,9 Grelec: tesnjenje, obkrožujoče plošče Info modul 5.9 Azbest, ki je v materialih in izdelkih, je varen, dokler so ti nepoškodovani. Njihova življenjska doba pa se izteka. Materiali postanejo nevarni takrat, ko se zaradi dotrajanosti, poškodovanosti ali zaradi neprimernega ravnanja začnejo luščiti, lomiti, drobiti, razpadati v prah in se azbestna vlakna začnejo sproščati v zrak. Azbestna vlakna so rakotvorna! Njihovo vdihavanje predstavlja veliko nevarnost za zdravje. Azbestna vlakna, ki pridejo v pljuča, povzročajo brazgotinjenje tkiva (fibrozo) in lahko vodijo do nastanka raka. Dokazano je, da azbest povzroča pljučnega raka, raka prsne in trebušne mrene (maligni mezoteliom) ter raka grla in jajčnikov. Povezujejo ga tudi z nastankom nekaterih drugih rakov. Pri kadilcih se tveganje za nastanek pljučnega raka, povezanega z azbestom, močno poveča. Izpostavljenost azbestnim vlaknom je treba v čim večji meri preprečiti. Vlaknatih delcev s prostim očesom ne vidimo in nimajo vonja, tako jih lahko vdihavamo, ne da bi se tega zavedali. Na splošno velja: večja je izpostavljenost, večja je možnost za nastanek škodljivih učinkov na zdravje. Kje in kdaj smo azbestnim vlaknom v domačem okolju najbolj izpostavljeni? V zelo nizkih koncentracijah so azbestna vlakna lahko prisotna skoraj povsod v okolju. Večje koncentracije vlaken v zraku nastajajo tam, kjer imamo dotrajane azbestne materiale, ki se luščijo in drobijo, ko jih uporabljamo ali delamo z njimi: — če se vlakna sproščajo iz dotrajanih azbestnih materialov, ki so še v uporabi (npr. v starejših hišah in stanovanjih iz poškodovanih stenskih plošč ali ometov, zdrobljenih, odluščenih izolacijskih oblog cevi, poškodovanih in natrganih talnih oblog idr.); — v bližini starih salonitnih plošč, ki se lomijo, luščijo in drobijo: na strehah hiš, garaž, nadstreškov, pesjakov, ut idr. ali že odrabljenih in shranjenih plošč za morebitno nadaljnjo uporabo ali odvrženih v naravi. Ponekod z zdrobljenimi odpadnimi ploščami nasipa-vajo dvorišča in poti, kar je nevaren vir azbestnih vlaken in ni dovoljeno; — v bližini nepravilno odloženih azbestnih odpadkov na legalnih ali divjih odlagališčih. Največje koncentracije vlaken v zraku nastajajo pri obnovitvenih delih v starejših hišah in stanovanjih, v katerih so vgrajeni azbestni materiali, ter pri rušenjih takih objektov. Najnevarnejši pri tem so postopki, kot so vrtanje, žaganje, razbijanje, brušenje ipd. Ce taki posegi niso opravljeni strokovno, se velike količine prahu in azbestnih vlaken sprostijo v zrak, kjer potem ostajajo v okolici in tudi v notranjosti objektov še dalj časa po končanem delu. Pri teh delih so predvsem izpostavljeni poklicni delavci. Še bolj pa so izpostavljeni ljudje, ki se takih del lotevajo sami in so brez ustreznega znanja in opreme. Izpostavljeni so tudi ljudje v okolici (družina, sosedje, mimoidoči). Delo z azbestnimi materiali naj izvajajo le izvajalci, ki so strokovno usposobljeni in ustrezno opremljeni oziroma imajo ustrezna dovoljenja. Na tem naslovu boste lahko dobili več informacij o varnem delu z azbestom in seznam ustreznih strokovnjakov: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala: https://www.gzs.si/zbornica_grad-benistva_in_industrije_gradbe-nega_materiala/ vsebina/Zako-nodaja-s-podro%C4%8Dja--gradbeni%C5%Al tva/Varnost-in--zdravje-pri-delu/Delo-z-azbestom. Ce načrtujemo vzdrževalna dela v starejših hišah in stanovanjih ali rušenja, se pred začetkom dela prepričajmo, ali je kje prisoten azbest. Ce je, ne delajmo sami, ampak prepustimo delo pooblaščenim izvajalcem, usposobljenim in opremljenim za delo z azbestnimi materiali. KAKO PREPOZNATI MATERIALE, KI VSEBUJEJO AZBEST Z izjemo starih strešnih azbestnih plošč (salonitk) na pogled težko ugotovimo, ali je azbest v materialu prisoten ali ne, razen če ni označen. Ce nismo prepričani, da material ali izdelek vsebuje azbest, se prisotnost azbestnih vlaken lahko ugotovi s preiskavo vzorca v laboratoriju. Ce sumimo, da bi material lahko vseboval azbest, za preiskavo pa se nismo odločili, moramo ravnati tako, kot da gre za azbestni material. Azbestnih odpadkov (tudi na videz uporabnih azbestnih plošč) ne smemo ponovno uporabljati. Prav tako jih ne smemo uporabljati za nasipanje poti, dvorišč, zasipanje jam, kar se pri nas, žal, pogosto dogaja. Izpostavljenost azbestnim vlaknom je treba v čim večji meri preprečiti. Vsaka izpostavljenost azbestu je lahko nevarna za zdravje in treba je narediti vse, da do nje ne pride. Več o azbestu lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje/Področja dela/Moje okolje/Bival-no okolje: Azbest v našem okolju (http:// www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-oko-lje/bivalno-okolje). Vir: arhiv GZS Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav Vir: cistilnenoprove.si Občina Zavrč je decembra 2017 sprejela pravilnik o sofinanciranju izgradnje malih čistilnih naprav. Upravičenci do sofinanciranja izgradnje malih čistilnih naprav so fizične osebe — lastniki stanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem v občini. Sredstva se ne morejo pridobiti za objekte na območju, kjer je že zgrajena ali se načrtuje izgradnja javne kanalizacije. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. Višina pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 1400 evrov na stanovanjski objekt za postavitev male komunalne čistilne naprave, pri zamenjavi obstoječe greznice z malo komunalno čistilno napravo ali pri novogradnji. Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Upravičeni stroški lahko nastanejo od 1. 1. 2017 naprej. Vlagatelji lahko vložijo vlogo za sofinanciranje najkasneje v treh letih od nakupa in vgradnje. DDV ni upravičen strošek. Vloga mora zadostiti naslednjim pogojem: — da enostanovanjska ali večstanovanja ska stavba leži izven območja aglomeracij in da ima lastnik prijavljeno stalno prebivališče v občini; — da ima objekt veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967, ali potrdilo, da je stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967; — mala komunalna čistilna naprava mora biti izven predvidenih območij aglomeracij ali izven območij, na katerih je že izvedena ali se predvideva izgradnja kanalizacije; — mala komunalna čistilna naprava mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15); — mala komunalna čistilna naprava je lahko postavljena tudi na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen; - lokacija postavitve male komunaln ne čistilne naprave mora omogočati dostop in neovirano praznjenje; - upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na podlagi lastninske ali katere druge stvarnopravne pravice, na katerem se načrtuje postavitev male komunalne čistilne naprave; - čistilna naprava mora biti vgrajena in v funkciji obratovanja (v času vložitve zahtevka); — upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno čistilno napravo, morajo vlogi priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov male komunalne čistilne naprave, ki ni časovno omejen, in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje male komunalne čistilne naprave, ter sklenjeno služnostno pogodbo med lastniki zemljišč in investitorji; -v primeru biološke čistilne naprave je treba zahtevku za izplačilo sredstev priložiti dokazilo o pozitivno opravljeni prvi meritvi; — ob zagonu male komunalne čistilne naprave mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji izvajalca javne službe; — sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja občine. Čistilna naprava mora zadostiti naslednjim tehničnim zahtevam: - čistilna naprava mora biti izdelana v skladu z enim od gradbenih standardov: SIST EN 12566-1, SIST EN 12566-2, SIST EN 12566-3, SIST EN 12566-4 ali SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo, kar se dokazuje z ustreznim atestom oziroma certifikatom; — čistilna naprava mora imeti kot gradr beni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov; - za čistilno napravo mora biti izdelano poročilo o opravljenih prvih meritvah, iz katerega mora biti razvidno, da je obratovanje male komunalne čistilne naprave v skladu z določbami Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15). Upravičenci na podlagi sklepa o dodelitvi sredstev na občino pošljejo zahtevek za izplačilo z vsemi zahtevanimi prilogami najkasneje do 1. 11. v tekočem letu. 2sO££=/? 'IsSJV Pred vložitvijo zahtevka mora biti naložba končana in plačani vsi računi ter priloženo poročilo o opravljenih prvih meritvah. Po predložitvi vse dokumentacije, skladno s priloženimi navodili, se z upravičencem sklene pogodba o dodelitvi nepovratnih sredstev in drugih medsebojnih obveznostih in pravicah. Prejemnik sredstev se s pogodbo zaveže, da: — bo hranil dokumentacijo še najmanj 5 let po izplačilu sredstev s strani občine; — bo omogočil občini vpogled v dokue mentacijo in nadzor uporabe namenskih sredstev na terenu. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obraču- navajo od dneva izplačila upravičencu do dneva vračila sredstev, v primerih, če se ugotovi: — da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; — da je upravičenec za kateri koli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; — druge nepravilnosti pri uporabi sredr štev. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani: http://www. zavre.si, zainteresirani pa jo lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni Občine Zavrč, Goričak 6, 2283 Zavrč, v času uradnih ur. Dodatne informacije glede razpisa se lahko pridobijo po elektronski pošti: danica@zavrc.si ali telefonu: 02 761 18 04 v času uradnih ur; kontaktni osebi: Danica Bratuša in Janko Lorbek. Za tehnična vprašanja in informacije glede obratovanja ter vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav in poročila o prvih meritvah oziroma pridobitve pozitivno opravljene prve meritve obratovanja pa se obrnite na predstavnika izvajalca obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod v občini Zavrč — to je Komunalno podjetje Ptuj, d. d., telefon: 02 78 05 460 (mag. Jernej Šomen). Občina Zavrč POSLANSKI KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani Zakorakali smo v leto 2018, zato vam ob samem začetku želim obilo zdravja, notranjega miru, lepih trenutkov in pravih odločitev. Čeprav smo že dodobra vstopili v leto 2018, se še zmeraj radi oziramo po dogajanju v preteklem letu. Povzela bom zgolj nekaj ključnih aktivnosti, ki smo jih v Državnem zboru imeli proti koncu leta 2017. Oktober in november sta bila v znamenju proračuna za leti 2018 in 2019 ter nanju vezano zakonodajo. S proračunom ne morem biti zadovoljna, saj za obresti in ohranjanje socialnega miru namenjamo bistveno previsoke zneske, medtem ko premalo sredstev namenjamo za inve- Občine Zavrč sticije in razvoj, ki posledično pomenijo več delovnih mest in večjo blaginjo državljanov. Visoke obresti so sicer posledica visoke zadolženosti Slovenije, ki je najbolj narasla v letih 2009—2011 v obdobju vlade Boruta Pahorja in v letu 2013 v času vlade Alenke Bratušek (zaradi sanacije slovenskih bank). V prihajajočih dveh letih bomo tako zgolj za obresti namenili okoli 850 mio EUR na leto, kar je več kot 9 % vseh prihodkov, ki jih dobimo v proračun. Verjetno si težko predstavljate, kaj bi takšen znesek pomenil za razvoj podpovprečno razvitih območij v Sloveniji, kamor spada tudi Občina Zavrč. Zgolj za predstavo izpostavljam nekaj številk iz proračuna 2018. Načrtovani prihodki skupno znašajo 9,67 mrd EUR; največ iz naslova davkov na dohodek in dobiček (okoli 2 mrd EUR) ter davkov na blago in storitve (skoraj 6 mrd EUR, od tega kar 3,6 mrd EUR iz naslova davka na dodano vrednost in 1,6 mrd EUR iz naslova trošarin). Večji del prihodkov je še sredstev EU, in sicer se načrtujejo v višini 1,1 mrd EUR. Na tem mestu se lahko upravičeno vprašamo o realni višini načrtovanih prihodkov, če vemo, da smo do danes od 3,2 mrd EUR sredstev EU, ki jih imamo na voljo za črpanje, podpisali za 1,29 mrd EUR pogodb, povračil s strani EU pa prejeli zgolj 69 mio EUR. S preprostimi besedami: do danes smo počrpali zgolj 2 % sredstev EU, ki jih imamo na voljo v finančni perspektivi 2014-2020. Vlada kot razloge za tako slabo črpanje navaja zaplete pri novi informacijski podpori in zamude pri vpisovanju v informacijski sistem, torej to, za kar so sami odgovorni. Na odhodkovni strani je načrtovanih za 9,6 mrd EUR odhodkov. Od tega bomo, kot že omenjeno, kar 850 mio EUR namenili za obresti, 1,2 mrd EUR za plače javnih uslužbencev, kar 5,25 mrd EUR za tekoče transfere (od tega 1,2 mrd EUR za socialne in družinske prejemke, okoli 1,3 mrd EUR za dodatek iz proračuna za pokojninsko blagajno, nekaj manj kot 2 mrd EUR za javne zavode). Pri investicijskih odhodkih pa več ne govorimo o milijardah, temveč o skupnem znesku manj kot 900 mio EUR. Moram izraziti tudi veliko razočaranje, saj koalicija (SMC, SD in DeSUS) ni sprejela niti enega amandmaja, ki ga je vložila opozicija. Sprejet ni bil niti moj amandma, ki bi v proračunih za leto 2018 in 2019 zagotovil letno 5 mio EUR finančnih sredstev za območje Haloz. V poslanski skupini SDS smo v zakonodajni postopek že drugič vložili predlog zakona, ki znižuje stopnjo DDV. Vlada Mira Cerarja je namreč v letu 2015 začasno višjo stopnjo DDV določila kot trajno pri 9,5 % in 22 %, čemur močno nasprotujem. Čas je za znižanje davkov, čas je, da se DDV zniža na predkrizno raven, na 8,5 % in 20 %. Ob tem predlagamo tudi uvedbo dodatne znižane stopnje DDV v višini 5 % za izdelke, kot so: otroška oblačila in obutev, gasilska oprema, osnovni življenjski proizvodi, kot so kruh, sir, jajca, sadje in zelenjava, zdravila, medicinska oprema in pripomočki, knjižnična izposoja, otroške slikanice, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za bivanje, obnova in popravilo zasebnih stanovanj, storitve javne higiene, storitve domačega varstva, dobava vode, električne energije in plinskega ogrevanja. Prav tako smo v SDS v zakonodajni postopek vložili spremembo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se spreminja v dveh točkah. Prva se nanaša na zavarovance, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih pred 31. 12. 2012 in so danes v neenakem položaju s tistimi, ki se jim je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga sprememba se nanaša na nekdanje kmečke zavarovance, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic in imajo zato nižjo pokojnino. Spoštovani! Leto 2018 je leto, v katerem bomo imeli tudi dvoje volitev, najprej parlamentarne, kasneje še lokalne. Zavedati se je treba, da sta naša prihodnost in smer razvoja Slovenije odvisna od vseh nas. Vsak glas na volitvah šteje enako, zato je prav, da vsi izrazimo svojo voljo. Se posebej pomembno je, da se za odhod na volišče odločijo prebivalci podeželja, ki so glede marsičesa v deprivilegiranem položaju. Žal pa se zadnja leta dogaja ravno nasprotno. Na volišča množično odhajajo prebivalci iz mest, prebivalci podeželja pa ostajajo doma. Na koncu odločajo tisti, ki so odšli na volišča. Tega se moramo zavedati. Želim vam, da preostanek zime preživite kar se da lepo in še enkrat vse dobro v 2018. Suzana Lep Simenko, poslanka v DZ RS Iz kulturnega društva Kje pesem prebival I, gotovo to so usta, pa ne taka skremžena in pusta. To morajo biti široko odprta, doneča usta, da vanje mora vsak soldaški boben in za njim cela stotnija, ali odsvet'ga Vida zvon, in za povrh še čisto tenka hojladidrija. Hojladidrija, hojladidrom, vsaka pesem potrebuje velik in svetel dom. (Jože Snoj, v Primi pesmico za rep) Najprej želim povabiti občane in občanke naše občine, da obiščejo Bibliobus, ki se vsak mesec pripelje v našo občino. Izposodite si lahko slikanice, leposlovne in strokovne knjige, videokasete in zgoščenke ter revije in časopise. V februarju bo pri nas kar dvakrat: 6. in 27., v marcu 20., v aprilu 10., v maju 22. in v juniju 12. »Naše knjige imajo krila!« V drugi polovici leta 2017 sta obe sekciji izvedli načrtovani koncert, ljudske pevke v avgustu v sklopu občinskega praznika, skupina Trta pa v decembru kot Miklavžev koncert. Obe skupini se udeležujeta številnih nastopov v raznih krajih, kamor sta povabljeni. Skupina Irta je sicer že posnela svojo zgoščenko, a je še ni predstavila. Verjetno bomo slišali nove pesmi v prvi polovici letošnjega leta. Društvo se pripravlja na občni zbor, ki bo v marcu, za kulturni praznik si želimo naše občane in občanke razveseliti s kakšno komedijo, sodelovati na proslavi ob materinskem dnevu, se podati na zanimivo strokovno ekskurzijo pred poletjem idr. Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ptuj, katere člani smo, organizira veliko prireditev, ki se jih udeležijo tudi naše skupine. Tako je v folklorni dejavnosti OFS OS Zavrč dosegla regijski nivo, regijski nivo pa je v letu 2017 dosegla tudi skupina Trta. Osrednja prireditev JSKD OI Ptuj je bila 2. decembra 2017 v Narodnem domu. Podelili so priznanja Sveta OI Ptuj in predstavili dosežke skupin v letu 2017 na področju ljubiteljske kulture. Za poseben kulturni dogodek ob koncu leta 2017 se je posebej treba zahvaliti tudi domačemu župniku Jožetu Pasičnjeku. Koliko ubranih melodij je bilo slišati v naši domači cerkvi! Trezika Majcenovič Iz župnijske kronike Leto 1921 Popravila se je viničarija pri vinogradu sv. Miklavža v Turškem Vrhu. G. dekan je blagoslovil 19. 6. velik križ, ki ga je dal postaviti posestnik Janez Krajnc v Korenjaku. K blagoslovu z nagovorom se je zbralo mnogo ljudi. To leto se je vršil 15. avgusta prvič tabor vseh dekanijskih in sosednjih organizacij pri Devici Mariji, ki ga je vodil g. dekan. Slavnostni govornik je bil g. dr. Josip Jeraj, profesor v Mariboru. Udeležili so se ga Hrvati z govori. Poleti se je pojavila huda griža, ki je zahtevala mnogo žrtev, kajti mrličev je bilo to leto 68. Vzrok je bil pomanjkanje vode, poletje je bilo sušno, zato pa vino dobro. Kakor lani tako je imel letos ob prazniku Brezmadežne 8. decembra stanovske pridige p. Josip Lapuh in Celja, katerih se je udeležilo dosti vernikov. Šaljivo je tu in tam zaobrnil govor, pa povedal je pikro resnico. Nabavil se je nov beli plašč s podobo srca Jezusovega, delo šolskih sester v Mariboru. Pripravil: Jože Pasičnjek Spoštovani občanke in občani Dovolil si bom že kar nekaj časa po začetku leta zaželeti vam vse dobro v letu 2018. Z vsemi dobrimi željami in z voljo po čim lepšem in boljšem življenju stopimo prihodnosti naproti. Ne vemo, kaj nas čaka. Zagotovo vemo, da bo marsikaj lepega, bodo pa prišli tudi trenutki in dogodki, ki ne bodo po naših željah. Takrat bo treba pokazati pogum, vero in dobro voljo. Za nami so božično-novoletni prazniki. Ostajajo spomini na to, kako smo jih preživeli. Zame osebno so to najlepši prazniki v vsem cerkvenem letu. Da bi minuli prazniki ostali v kar najlepšem spominu, smo v naši župnijski cerkvi pripravili prvi večer božičnih pesmi. Pobudo so dali nekateri posamezniki ob prazniku našega farnega zavetnika sv. Miklavža. Naš bogoslovec Primož in nekateri posamezniki so prevzeli levji delež organizacije in priprave na ta večer, ki je bil 28. decembra zvečer. K sodelovanju smo povabili nekatere zbore in skupine pevcev, da bi bil ta večer čim bogatejši. Tako so se vabilu odzvali: Cerkveni mešani pevski zbor sv. Barbare iz Cirkulan, ljudski pevci in godci Trta, domače ljudske pevke, ženska klapa Angeluš iz Cestice, Minea, ki nas je očarala s svojim glasom in skokovitim napredkom v petju, Elena Zebec, ki nam je zapela dve kitici pesmi Poslušajte, vsi ljudje, Gorazd Gavez, ki je raztegnil meh svoje harmonike, naš domači otroški pevski zbor Miklavžki in domači mešani pevski zbor Rajske strune. Program sta povezovala naš bogoslovec Primož in Mihaela Furjan iz Dubrave. Večer božičnih pesmi je izzvenel v splošno zadovoljstvo vseh — sodelujočih in poslušajočih. Da pa ne bi »poslušajoči« bili prikrajšani za sodelovanje, smo na koncu skupaj zapeli najlepšo božično pesem Sveta noč. V naši cerkvi se že dolgo ni slišala tako glasna in hkrati nežna pesem, kot je prav Sveta noč. Ko glasovi preglasijo orgelsko spremljavo, to pove vse. Ob koncu smo vse povabili na kozarec »kuhanega« in še kaj zraven. Tudi vreme nam je »pričaralo« občutek božiča, saj je ves popoldan kar močno snežilo. Kljub snegu se je tega večera udeležilo presenetljivo veliko ljudi. Zahvaljujem se vsem, ki ste prišli in ste tudi z odobravanjem podprli pobudo za ta večer, kot smo ga doživeli. Hvala tudi društvu naših gospodinj, ki je prevzelo pogostitev. Hvala tudi vsem sodelujočim. Vidi se, da v Halozah radi pojemo in da tudi lepo pojemo. Posebej se zahvaljujem obema cerkvenima zboroma. Bilo je potrebnih dosti vaj ter s tem odrekanj in žrtev. Toda vemo, da brez tega ni rezultatov. Hvala za vso potrpežljivost. Z novim pogumom in s trdnim korakom naprej v leto 2018! Jože Pasičnjek, župnik v Župniji Sv. Miklavža Ponovno smo pričakali Miklavža Sveti Miklavž. Ti naše cerkve si patron, ti resnično dobrote si poln. Vsi tukaj zbrani se radujemo in te z velikim veseljem pričakujemo. Zato le hitro kreni k nam na pot... In ne pozabi koša, v njem veliko sladkih je dobrot... Na miklavževo soboto smo Ljudski pevci Trta v kulturni dvorani v Zavrču pripravili zdaj že tradicionalni Miklavžev koncert. K sodelovanju smo povabili tudi druge skupine ljudskih pevcev od blizu in daleč, ki se prav tako trudijo ohranjati ljudsko izročilo. Na odru so se nam pridružili: Ljudski pevci Kopači iz Podlehnika, Ljudski pevci iz Cirkulan, Ljudski pevci DU Turnišče, pevke ljudskih pesmi Urbančanke z Destrnika, domačinke Ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, Mejaši iz Repišč, Pevke ljudskih pesmi iz Oslušev-cev, Prekmurke - Ljudske pevke KD Stefan Raj Turnišče in Ivan S vaj gl. Program sta popestrila mlada harmonikarja Ben--Maj Gašparič in Jure Bezjak. Tako smo obiskovalcem skupaj z drugimi nastopajočimi pripravili lep in prijeten večer ter s pesmijo obogatili trenutke, ki so jih preživeli z nami. Želimo si, da bi takih priložnosti bilo še več ter da bi lahko lepe domače pesmi in viže cenili in ohranjali še dolgo časa. Hvala vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri organizaciji prireditve, nastopajočim in vsem, ki jim je pri srcu lepa domača pesem. Za nami je lep praznični čas. Čas miru, snidenja in obdarovanja. Čas obilice izre-cenih voščil in zelja, ludi Ljudski pevci Trta želimo vsem občanom in občankam predvsem miru, topline in osebnega zadovoljstva. Naj vam prihajajoče leto prinese obilo sreče in zdravja. Naj bo obžarjeno z ljubeznijo in prijateljstvom, polno majhnih presenečenj in presenetljivih radosti. Ljudski pevci Trta Nastopajoči na završkem odru : ±m mvš i m | m ' » S j Ljudski pevci Trta so na miklavževo pripravili že tradicionalni koncert in nanj povabili pevske prijatelje. '2sQ'E£J? IZ NAŠE ŠOLE IN VRTCA Objem - prebuja toplino, nasmeh - rodi milino, iskrenost - prežene sivino. Zato vos noj v novem letu doleti objemov in nasmehov obilo ter noj iskrenost bo vaše vodilo. (T. K. H.) V novem letu 2018 vam želimo vse najlepše. Otroci, učenci in delavci OŠ Cirkulane - Zavrč Dobrodelni praznični bazar in prireditev »Radio Haloški hit 2017« na naši šoli December je mesec, ki ga zaznamujejo pričakovanja ob izteku koledarskega leta. Lansko dogajanje je ponovno popestrila prireditev »Radio Haloški hit 2017«, ki smo jo za vse naše starše pripravili na obeh šolah in obeh vrtcih ter izpeljali v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah, s tradicionalno veliko udeležbo. Pripravam na praznično dogajanje smo v novembru in decembru posvetili veliko časa in temu namenili tehniški dan. Našim prizadevanjem ste se ponovno pridružili starši, stari starši in drugi občani ter s tem omogočili, da smo lahko obiskovalcem naše prireditve povrnili darežljivost v obliki unikatnih, raznovrstnih in pisanih spominkov, voščilnic in drobnih pozornosti. Iskrena hvala za vsak vaš prispevek, kajti vsako vaše dejanje lahko prinese srečo in nasmeh vsem našim otrokom. Namenili smo jih v šolski sklad naše šole. Ravnateljica Suzana Petek 2*0B£d? Dobrodelna božična prireditev Radia Haloški hit Učenci so pripravili božične okraske za šolski bazar. V mesecu, ki nas navdaja s svojo čarobnostjo ter pričakovanjem dobrih mož in daril, je 14. decembra potekala dobrodelna božična prireditev. Frekvenca božične prireditve, ki je potekala z naslovom Radio Haloški hit, je bila v večnamenski turistično-prire-ditveni dvorani v Cirkulanah. Kulturni program z glasbenimi in plesnimi točkami so pripravili otroci iz vrtca z vzgojiteljicami in učenci šole z učiteljicami. Gostje večera, ki so se prostovoljno odzvali vabilu, so bili Rene Kapel, Nuša Rojs, Isaac Palma in miss universe Slovenije Emina Ekič, ki je navzoče obiskovalce pozvala k dobrodelnosti. Raznovrstnemu kulturnemu programu je piko na i dodal še bazar učencev in otrok, na katerem so obiskovalci lahko izbirali med številnimi izdelki, ki so jih izdelali učenci in otroci vrtca. Prodaja božičnih izdelkov je napolnila šolski sklad, ki na šoli uspešno deluje že vrsto let. Prireditev se je končala s pesmijo Božično drevo, ki so jo skupaj zapeli učenci in učitelji, kar je znak odličnega sodelovanja in razumevanja med njimi. Dvorana je praktično pokala po šivih. Prireditev je bila dobrodelnega značaja, zato nas je pozdravila tudi ambasadorka dobrodelnosti miss universe Slovenija Emina Ekič. V oddajo so se v živo javili tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec, podžupan občine Zavrč Janko Lorbek in ravnateljica Suzana Petek. Hvala vsem, ki ste prispevali del sebe, da je ta prireditev tako dobro uspela in nam bo ostala v nepozabnem spominu. Še posebej hvala vsem gostom, ki so s svojimi nastopi soustvarili prijeten večer, predvsem pa vsem obiskovalcem, društvom in podjetjem, ki so donirali prispevke za družine v stiski. Nina Nemec Igramo se, učimo se, ustvarjamo Spet vas prav lepo pozdravljamo vaši najmlajši občani in vzgojiteljice. V teh nekaj mesecih, odkar seje začelo novo šolsko leto, smo v vrtcu Zavrč ponovno doživeli polno novih doživetij. V septembru so otroke razveselile nove igrače. Igra, druženje in učenje so postali še zanimivejši. Kljub novim igra- čam nismo pozabili na lepo naravo, ki nas obdaja. Hodili smo na sprehode, opazovali naravo, prve porumenele liste, zorenje grozdja v vinogradih, sadja, vrtnin in poljskih pridelkov. Izbrali smo zgodbico »Razbita buča« ter jo po pogovoru in spoznavanju risali, pripovedovali, se naučili pesmico o buči idr. Nastali so čudoviti izdelki. Udeležili smo se tudi projekta »Ulice otrokom«, najbolj so se otroci razveselili obiska policista, s katerim so skupaj risali in klepetali. Kot vsako leto nas je tudi letos obiskala medicinska sestra iz ZD Ptuj. Ponovno nam je predavala o pomenu čistih in zdravih zob. Obljubili smo, da bomo zanje poskrbeli z rednim umivanjem in zdravo hrano skozi vse šolsko leto. Neutrudno se je bližala jesen z vsemi svojimi lepotami in značilnostmi. Z otroki v vrtcu smo vsak dan to dogajanje in spreminjanje narave opazovali in se ob tem naučili veliko novega. Tako smo otrokom omogočili, da so ličkali koruzo, trebili buče, se igrali s kostanji, listi, sadjem, zelenjavo idr. Ob tem smo spoznali še različne pesmice, zgodbice, ples, barve, oblike, slikali z vodenimi barvami, risali z voščenkami, flomastri, kredami, oblikovali iz plastelina in solnega testa idr. Torek, 24. oktobra 2017, je bil za našo šolo pomemben dan. Ta dan smo obeležili 246 let obstoja šolstva v Zavrču, 20 let obstoja nove šole in 15 let folklore na šoli. Tudi tokrat so otroci iz vrtca nastopili na tej prireditvi, pomagali smo z zidakom k nastanku celotne šole in vrtca pod eno streho, nastopili pa smo tudi s plesno točko ob glasbi iz slovenskega filma Srečno, Kekec. Mesec je bil hitro naokoli in v začetku novembra smo obeležili tradicionalni slovenski zajtrk. Otroci so prisluhnili pripovedi o čebeli, jabolku in miški, popili domače mleko in jedli domači kruh ter se posladkali z medom in jabolkom. Igra je otrokova najpomembnejša dejavnost, zato smo otrokom omogočili veliko tega. Otrok se ob igri namreč celostno razvija, pridobiva socialne izkušnje, se uči, vživi j a v različne vloge idr. V igralnicah se otroci lahko igrajo v različnih kotičkih z različnimi igračami, sredstvi, veliko igre in ustvarjalnosti pa si otroci pridobijo v naravi, na sprehodih in otroškem igrišču. Otrokom ponujamo različne vrste dejavnosti, ki so primerne njihovemu razvoju, starosti in sposobnostim. V naše delo z otroki so tako zajeta naslednja vzgojna področja: jezik, umetnost, narava, družba, matematika in gibanje ter se vsakodnevno medsebojno prepletajo. Kmalu je prišel čas, ki se ga otroci najbolj veselijo, to je veseli december. Izvedli smo veliko dejavnosti, bilo je živahno, pestro in zabavno. Veliko smo plesali ob božično-novoletni glasbi, izdelali zimsko dekoracijo, voščilnice, izdelke za božični bazar in sodelovali na božično-novoletni prireditvi v Cirkulanah. Na delavnicah s starši smo ustvarjali angelčke želja in okraske za jelko. Ogledali smo si lutkovno - gledališko predstavo, krasili novoletno jelko, spoznavali pesmice in deklamacije o Božičku ter dedku Mrazu. Vse skupaj smo zaključili s svečanim kosilom v igralnici. Pogrinjek in dekoracijo na mizah smo pripravili skupaj z otroki. Bilo je res čudovito, mirno in slovesno. Ob koncu leta smo si zaželeli veliko zdravja, veselja, strpnosti in radosti v novem, prihajajočem letu 2018. Vzgojiteljica Slavica Vindiš 2>