8554 AA
80100200
PR
OSREDNJA KNJIŽNICA
K * P.126 6600'i KOPER
?SKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,,	»/4/» i-
šfc>u. postale 1 gruppo	Ceiia 5U0 lil’
Leto XXX VIU. Št. 200 (11.328)
TRST, petek, 17. septembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. tnaia 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 8. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SILE ZDRUŽENE LEVICE DEJANSKO PRIZNALE PREMOČ SARONOVIH ČET
V zahodnem Bejrutu so sklenili premirje Bela hiša zahteva umik izraelske vojske
ZDA obtožujejo Izrael, da krši Habibov sporazum - Libanon zahteval sklicanje varnostnega sveta OZN - Izraelski tank teže poškodoval italijansko veleposlaništvo
BEJRUT — Izraelska vojska nadira domala vse predele zahodnega Bejruta in najmanj 75 odstotkov libanonskega ozemlja. Potem ko so Izraelci včeraj že navsezgodaj napovedali enostransko prekinitev ognja, ne da bi se spopadi v mestu dejansko tudi končali, so ob 16.30 sile združene levice spričo absolutne Premoči agresorja pristale na pre-mirje, ki je navkljub občasnemu in redkemu streljanju tudi obveljalo. Tanki z Davidovo zvezdo nemoteno vozijo po bejrutskih ulicah, ki so postlane s trupli libanonskih levičarjev in s tulci vsakovrstnega orožja. Prebivalstvo pa. ki je podobah apokaliptičnih prizorov že itak va.ieno, se je postopoma že skorajda privadilo novih gospodarjev libanonske prestolnice. Izraelski o-brambni minister Šaron je torej naposled uresničil svoj sen: zahodni Bejrut je dokončno padel v njego-ye roke za ceno samih dveh mrtvih ® 42 ranjenih med njegovimi vojaki. če bi se ti spopadli s palestinskimi borci ali s pripadniki med-Parodnih mirovnih sil bi bil krvavi davek bržkone mnogo večji.
če je bitka za Bejrut trajala pravzaprav manj kot 48 ur pa se sedaj Začenja najbrž dolgotrajen in za Beginovo vlado mučen poskus, da opraviči svojo nezaslišano napadalnost v brk vsem mednarodnim Pozivom in v pravem nasprotju z Vsemi poskusi, da se doseže trajen Oiir v Libanonu.
Prve reakcije na izraelsko zasedbo zahodnega Bejruta prihajajo iz Zt>A. Bela hiša je že zahtevala, naj Izrael «nemudoma» umakne svoje sile iz mesta. V sporočilu je tudi točeno, da izraelski vdor v zahodni Bejrut po smrti predsednika Beširja Beniavela »jasno krši sporazum o Ptekinitri ognja, sopodpisnik katerega je tudi Izrael». Grožnjam tudi tokrat še nišo sledila konkretna dejanja, zato ne sme presenetiti, da je sam predsednik libanonske vlade Wazan med sinočnjim pogovorom z ameriškim odposlancem blorrisom Draparjem, ki je v Bejrut prispel, da bi se udeležil Ge-•Oajelovega pogreba, dejal, da so ZDA soodgovorne za izraelski vdor v zahodni Bejrut. Težko je razumeti ztneriškega predsednika Reagana, bo zahteva, naj arabske države pod-Prejo njegov mirovni načrt, če istočasno dovoljuje Izraelu, da v Bejrutu počenja -kar se mu vzljubi, jo še dodaj Wazan.
že dokaj oguljenim izjavam, da Namerava izraelska vojska preprečiti kaos. ki naj bi ga levica izzvala po Gemayelovi smrti, je Be-
opravičilo, ki naj bi utemeljilo poseg židovske vojske. Sam izraelski premier je v svojem gorečem govoru na sedežu liberalne stranke, ki podpira njegovo vladno koalicijo, dejal, da je do napada prišlo predvsem zato, da bi iz mesta izgnali »teroriste*, kot Begin označuje palestinske borce, ki navkljub sporazumu niso zapustili mesta.
Če so Beginove trditve resnične, se kajpada samo po sebi zastavlja vprašanje kako je mogoče, da izraelska vojska ni dejansko naletela na noben odpor med svojim zmagovitim pohodom na libanonsko prestolnico, ko pa so Arafatovi borci več kot dva meseca odlično kljubovali bolje oboroženi in izurjeni vojski in ji preprečili, da zasede Bejrut. Ni tudi jasno, kdo naj bi potem pravzaprav pod nadzorstvom mednarodnih mirovnih sil zapustil mesto v prejšnjih tednih.
V resnici je izraelski načrt ja sen: vznostaviti Tel Avivu naklonjeno vlado, ki naj bi jo sestavili falangisti. Smrt zaveznika Gemayela
je ta postopek prekinila, zato je v igro neposredno stopila šaronova vojska. Tega se dobro zavedajo tudi libanonske oblasti, ki so sinoči zahtevale sklicanje varnostnega sveta OZN, ki bi moral razpravljati o nastalem položaju v Libanonu.
Povsem brez sovražnikov pa Begin ni niti v domovini. Izraelska o-pozicija je spet dvignila glavo, ko je Begina in Šarona spet obtožila, da sta samovoljno sklenila napasti zahodni Bejrut brez predhodnega posvetovanja z ostalimi člani vlade. Opira se tudi na nekatere ministre, ki jih je baje Beginova trdovratnost nemalo vznejevoljila.
Dokaj vznemirjene pa so tudi italijanske oblasti, potem ko se je razširila vest, da je salva, ki jo je izstrelil izraelski tank, razparala italijansko veleposlaništvo v Bejrutu. Eksplozija je povzročila ogromno gmotno škodo, veleposlanik Ottie-ri in njegovi sodelavci pa le za las niso bili ob življenje. Ottieri je poudaril, da se je tank nahajal v neposredni bližini veleposlaniškega
poslopja, na katerem je bila italijanska trobojnica razobešena na vidnem mestu. Izraelci so bombardirali tudi francosko veleposlaništvo.
Zimski turizem v F-JK privlačuje Jugoslovane
ZAGREB — Dan Furlanije - Julijske krajine na mednarodnem sejmu v Zagrebu je bil letos name njen zimskemu turizmu. Zjutraj se je delegacija naše dežele, ki jo je vodil odbornik za turizem Adriano Bomben, sešla s predsednikom gospodarske zbornice Vijekoslavom Cimerskim in predsednikom hrvat-skega turističnega združenja Perom Vidakovičem. Popoldne pa je Bomben na posebni tiskovni konferenci poudaril zanimanje, ki ga jugoslovanski turisti, predvsem slovenski in hrvatski, kažejo za glavna zimskošportna turistična središča v F-JK. Da bi obisk jugoslovanskih turistov še okrepili in obogatili pa
je nujno izboljšati sodelovanje, predvsem med raznimi turističnimi agencijami.
Član sveta federacije Kirov Gligorov je včeraj govoril na jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu o dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije v okviru obeležitve dneva marketinga in e-konomskih propagandistov.
Gligorov je med drugim opozoril na nujnost odstranitve mita, da socialistična organizacija ne more propasti. Organizacija z izgubami zmanjšuje narodni dohodek in hkra ti možnost njenega povečanja. «Ne moremo govoriti o delovanju ekonomskih zakonitosti, če prihaja do legalizacije in socializacije izgub,» je dejal.
RIM — V prvih 6 mesecih letos je primanjkljaj Italije med uvozom in izvozom kmetijskih pridelkov presegel 7.000 milijard lir in je kar za 41 odstotkov večji kot v enakem času lani.
MED SVOJIM SEDANJIM OBISKOM V ITALIJANSKI PRESTOLNICI
Arafat zahteval povratek mirovnih sil po novem izraelskem vdoru v Bejrut
Tudi včeraj številna srečanja palestinskega voditelja z italijanskimi političnimi in sindikalnimi predstavniki • Polemika med Izraelom in Vatikanom
in prejel odgovor: «Objema te Pa-i predsednika Pertinija izraelska de-lestinec!*.	.1 legacija na tem zasedanju.
RIM — Tudi drugi dan Arafato vcga bivanja v italijanski prestolnici je bil za palestinskega voditelja zelo inteziven. Opravil je vrsto obiskov, v ospredju zanimanja pa je bila vest. ki jo je sam potrdil na popoldanski tiskovni konferenci, da je namreč na sestanku z italijanskim zunanjim ministrom predlagal povratek bersaljerjev v Libanon. Arafat je dejal, da je bil eden izmed pogojev, da se palestinski bojevniki umaknejo iz Bejruta tudi ta, da bodo mednarodne mirovne sile zagotovile varnost tistim palestinskim beguncem, ki bodo o-stali v Bejrutu. Vojaški oddelki Italije, Francije in ZDA bi morali po tem načrtu ostati v Libanonu do 23. t.m., vendar so se na zahtevo libanonske vlade predčasno vrni li domov. Palestinska taborišča so
tako ostala nezaščitena in sedanji ponovni izraelski vdor jih je spravil v hudo nevarnost. Arafat je zato zahteval, naj se italijanski vojaki vrnejo v Bejrut, enako zahtevo pa je postavil tudi Francozom in Američanom’, obenem pa je zahteval nujno sklicanje varnostnega sveta. Na tiskovni konferenci je bilo tudi povedano, da se je Colombo že posvetoval s predstavniki francoske in ameriške vlade o možnosti, da bi mirovne sile teli treh držav ponovno izkrcali v Bejrutu.
Prvi jutranji obisk je Arafat o-pravil na Campidogliu pri rimskem županu. Tu je prišlo do značilnega dogodka, ko je župan predstavil gostu bivšega občinskega svetovalca Della Seto (KPI). Ta je namreč Arafatu rekel: «Pozdravlja te Žid!*
Sinova vlada včeraj izdala novo
| ,1||(...................................................
SOVJETSKI PREDLOG ZA REŠITEV DLIŽKJEVZHODNE KRIZE
1
Palestinski suvereni državi in Izraelu jamstva VS OZN
Prvi pogoj za vzpostavitev miru je izraelski umik iz Libanona in z leta 1967 zasedenih ozemelj
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) MOSKVA — Ameriškemu in arabskemu načrtu rešitev bližnjevzhodne krize se je zdaj pndruzil še sovjetski. Kot je bilo pričakovati m kot so ne kateri tudi že nekaj dni napovedovali, je sovjelslu voditelj Leonid Brežnjev v svoji včerajšnji zdravici v čast voditelja Demokratske republike Jemen Alija Naserja Muhammeda razgrnil najosnovnejše »ovjetske poglede na bližnjevzhodm položaj m pred-Isiral šest točk ki bi po moskovskem mnenju lahko
bife v mm Lenutkuosnova za rešitev palestin-
skega vprašanja m stabilizacijo celotnega tamkajšnjega položaja.	....	.
Sovjetski komentatorji so pohiteli m danes ze Zgodaj zjutraj naznanili svoji javnosti, da je Sovjetska zveza nastopila z -snovmi predlogom Bre žnjeva za slovito rešitev bližnjevzhodnega problema*. mr s tem nakazali, da so ambicije Krenilja v zdaišnii zapleteni situaciji v Libanonu m na Bli-vzi-odu velike. Kakšen bo realni doseg sovjetskih predlogov. za katere so nekateri takoj rieiali h«P sc vsak za sebe bistveno ne ločijo ud J i, da se	izraženih sovjetskih pogle-
te^steliŠČ na bližnjevzhodni položaj, bodo
hitro pokazale prihodnje ^je.^riast^ iz “tem
Skwak VSkikajc)rbMd za Moskvo s strateškega 'idil,a nujen in že nekaj časa pričakovan.
, *. na' prvi pogled, je ^
hačrt* Brežnieva uperjen proti amenshemu preti
logu ki ga [c Ronald Reagan dal v javnost
1 » e c ■ ul i/> bil kljub številnim pomanj ‘•septembra in ki je™ 1c J	kot
šbivostnn ter kr.likam maKsmje j ^ ^
*>Uvna	^tanovitev neotlvisne pa
al na odločni "^tevi za paiestincev do samo-
<Wwfe	najšibkejšo točko ame
ločbe, ter tako dr g dopustil zgolj možnost ^kega predsednika, ki J®	-Lhodnem bregu reke
palestinsko avtonomijo na
“Ortlan in v Gazi.	,	’,	. _
e • , , ,	i« dcial. da z zavračanjem
v,3wjetsli1 voditelj J na ' zdajšnjem ozemlju Pa ■^ake možnosti, da bi neodvisno državo, ame ^tine Palestinci imeli svojo neodv^no urz .
tilka administracija v ’"j '11 MosUvi so namreč Jhnost in državnost ™a	b leta iM7.
nostnega sveta rečeno, da je treba na področju Palestine formirati dve suvereni državi: arabsko in židovsko. Tega baje po moskovskem mnenju tudi zdaj nihče ne more spremenili.
Kot že v dosedanjih sovjetskih stališčih je tudi tokrat izhodiščna točka sovjetskega načrta zahteva, da mora Izrael takoj končati svojo agresivno dejavnost v Libanonu. Brežnjev je v svojem včerajšnjem govoru izrazito poudaril, da sc lahko »kakršnokoli mimo reševanje bližnjevzhodne krize začne samo, če bodo zaustavljeni izraelski napadi na Libanon, če bodo Izraelci umaknili svoje čete z libanonskih tal in če bodo prenehali s provokacijami, naperjenimi proti Siriji, Pri tem je sovjetski voditelj tudi ponovil, da »potrpežljivost svetovne javnosti ni brezmejna* in da bi oni (Sovjeti) «svetovali izraelski vladi, da naj se neha igrati z ognjem*.
Novo v zdajšnjih sovjetskih pogledih na bližnje-vzhodni položaj je predvsem to. da so tokrat v Moskvi naravnost dejali, da je treba priznati obstoj Izraela kot države. Da je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti realnosti na Bližnjem vzhodu, je bilo tako že nekaj časa moč slutiti, zdaj pa je to v okviru svoje četrte točke prvič javno povedal sam šef sovjetske države. Prav zaradi tega elementa mnogi mislijo, da je novi sovjetski mirovni predlog za Bližnji vzhod v bistvu kopija arabskega načrta iz Fesa.
Sovjetski predlog se ujema z arabskimi tudi v drugih točkah. Tako tudi Brežnjev zahteva priznanje PLO s strani Tzraela, vrnitev okupiranih področij iz leta 1967, pa pri tem tudi arabskega dela Jeruzalema, in formiranje arabskega državotvorja na področju zahodnega brega reke Jordan ter sektorja Gaza. Kot dodatni element se pojavlja edino predlog, ki pa ga je bilo v Moskvi po svoje že moč slišati v zvezi z zahtevo o sklicanju medna rodne konference o Bližnjem vzhodu, češ da bi bilo treba izdelati sistem mednarodnih garancij, za katere bi v procesu uresničevanja bližnjevzhcd-nega mirovnega programa odgovarjale — kot je dejal Brežnjev — stalne članice Varnostnega sveta OZN ali pa cel Varnostni svet. Kot mislijo mnogi, bi to naj bila predvsem sovjetska kompenzacija za zdajšen prevladujoč ameriški vpliv, ki so ga Wa shingtonu prinesli campdavidski sporazumi.
DANILO SLIVNIK
Danes popoldne zaprte trgovine
RIM — Danes popoldne bodo zaprti v vsej Italiji trgovski obrati, razen morebiti tistih trgovin, ki jih vodijo sami lastniki z družinskimi člani. Okrog 800.000 uslužbencev bo namreč stopilo v 4-urno protestno stavko, ki so jo oklicali sindikati, ker združenje trgovcev Conf commercio noče začeti pogajanj za obnovitev delovnih pogodb. Odprte pa bodo trgovine konzumnih zadrug, ker so zastopniki njihovih združenj pristali na pogajanja, ki so se začela že včeraj.
POSREDEN ODGOVOR ŠVICARSKEGA PRAVOSODNEGA MINISTRSTVA
Švica ne bo priznata Gelli ju statusa političnega preganjanca
Veliki mojster baje piše v opomin nekdanjim tovarišem «spo-mine» - Parlamentarna komisija zaslišala Geliijevo hčer in tajnico
RIM. ŽENEVA — Parlamentarna preiskovalna komisija o tajni prostozidarski loži »P2» je včeraj po vsem sodeč tratila čas z zasliševanjem Gellijeve hčere Marie Gra-zie in njegove tajnice Carle Ven turi Giannini, saj niso komisarji izvedli nič novega, ugotovili so samo, da imata obe ženski izredno kratek spomin. To vsaj izhaja iz izjav, ki so jih kasneje dah komisarji, saj je bila seja tajna.
Mario Grazio Gelli so spraševali predvsem o dokumentih, ki jih je imela s seboj skrite v oblogi torbice ob vrnitvi i? tujine in zaradi katerih so jo na rimskem letališču Fiumicino lani tudi aretirali, da ie morala kasneje plačati 100 milijonov lir kavcije, da se je vsaj začasno rešila zapora. Komisarje je zanimalo predvsem, če ji je oče dal dokumente z namenom, da bi jih italijanske oblasti odkrile in jih je v ta namen prikrojil. Gelli-jeva praktično ni odgovorila na to vprašanje, omejila se je le na običajne «ne vem*, »morda*, «se ne spominjam*. Kako kratek .je njen spomin je dokazala, ko se ni spomnila, kdo je bil med pomembnimi osebnostmi na njeni poroki, prav tako se ni spomnila, kdo ji je za poroko poslal dragocene darove.
Podoben neuspeh so komisarji zabeležili tudi z Geliijevo tajnico Carlo Venturi Giannini, ki se je prav tako omejila le na stvari, ki so splošno znane. Z njo pa je prišlo do nepričakovanega zapleta, ko so jo komisarji zalotili, da so njene izjave glede predvčerajšnjega in včerajšnjega srečanja z enim od Gellijevih odvetnikov protislovne in lažnjive. Vse d?, se je končalo z običajnim «opominom*. ki bo bolj malo zalegel. Po mnenju številnih komisarjev je Gianni-nijeva že prejela povsem drugačen »opomin*. s katerim se bržko ne ne bo šalila, kljub aretaciji ima Gelli še vedno v Italiji dovolj moči.
Nemočen pa je Gelli kot kaže v Švici, kjer hoče sodstvo bržkone zbrisati vse madeže, ki bi lahko škodili poslovnemu ugledu konfederacije. Še preden je Gelli sploh zaprosil za politično zatočišče ,ie švicarsko pravosodno ministrstvo posredno povedalo, naj si kaj takega ne sanja. Ženevski sodni;; Jacques Foex pa se ne bo pri Gellijevem zasliševanju omejeval samo na vprašanje njegove izročitve Italiji temveč tudi o kanita lih, ki jih je spravil v Švico pred svojo smrtjo bankir Roberto Calvi.
■ Po vsem sodeč je luganski javni
I tožilec Paolo Bemasconi že pred
tedni dosegel, da je Foex začasno »zamrznil* Gellijeve vloge v Švici. Ob tem postaja jasno, da bo Foex vodil tudi to preiskavo, kar zani kuje vesti, da bi Gellija v bližnji bodočnosti premestili v Lugano
Vsekakor pa sedaj v Švici pri čakujejo italijansko uradno zahtevo o Gellijevi izročitvi. Po vsem sodeč se bo obtožnica omejevala na izključno »navadne* zločine, d i ne bi dali Gelliju nehote pečati »političnega* preganjanca. Da h pospešili ves postopek, se je ita lijansko sodstvo trenutno že 'idr? klo pravici, da bi Gellija po nje nem nalogu zaslišali švicarski sod niki.
Medtem oa veliki mojster tajne prostozidarske lože piše svoje »spomine*. Komu so namenjeni ti literarni umotvori ni še jasno. Bržkone so neke vrste opozoi ilo vsem tistim vplivnim ljudem v Italiji, ki so bili vezani na Gellija, naj mu sedaj v nesreči pomagajo, če nočejo kakih nevšečnosti. Kolegij Gei-lijevih branilcev pa je take govorice zanikal in trdi, da njihov varovanec le sestavlja strategijo svo-
je obrambe in si krati čas * risanjem verzov.
Večjih skrbi si torej Gelli trenutno ne dela, saj je v švicarskem zaporu na varnem pred svojimi prijatelji, vsekakor Da si že pripravlja teren ob možnosti, da bi ga Švica izročila Italiji. V takem primeru bi se moral res pošteno potruditi, da bi se izmuznil iz zanke. Njegovi »spomini* so trenutno najmočnejše orožje, ki pa ga mora skrbno upravljati, da si ne i opeče prstov.
^ BEOGRAD — Predsednik malteške vlade Dom Mintoff je dopotoval i na uradni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču ga je pozdravila predsednica ZIS Milka Planinc. Na slovesnem sprejemu so bili tudi zvezni sekretar za zunanje zadev# Lazar Mojsov, predsednik IS SR Srbije Branislav Ikonič, član ZIS RI-kard Štajner, predsednik skupščin« Beograda Bogdan Bogdanovič in druge osebnosti.
Predsednik vlade republike Malt# je včeraj popoldne položil cvetje na grob predsednika Tita. (dd)
Maria Grazta Gelli ob prihodu v rimsko sodno palačo (Telefoto AP)
Do obiska v senatu je prišlo preti napovedano uro. Palestinski voditelj in predsednik senata Fanfani sta imela dolg pogovor, v katerem sta največ govorila o sklepih arabskega vrha v Fesu.
Delovni program palestinskega gosta je predvidel še tri srečanja.
Na pogovorili z delegacijo KD je slednja obrazložila svoje stališče do bližnje vzhodne krize in poudarila svojo usmeritev k političnemu re ševanju tega zapleta. Topel je bil sprejem z delegacijo KPI. ki je pa Palestincem izrazila svojo soli damost, obenem pa zahtevala, naj Italija, Francija in ZDA odgovorijo na izziv Izraelcev. In končno je prišlo še do pogovorov s predstavniki treh sindikatov, ki so z vso odločnostjo podprli prizadevanja palestinskega ljudstva.
Odmevi na Arafatov obisk so bili danes zelo ostri v Izraelu. Obsoju jočemu stališču izraelske vlade so se pridružili tudi skoraj vsi čašo piši, zlasti so svoje puščice usme rili na papeža Janeza Pavla H. Ne kateri člankarji so označili prav ta obisk za doslej enega najhu.iših po razov izraelske diplomacije. Na vse to so včeraj pripravili ponoven odgovor v Vatikanu. V njem je rečeno: «Upamo, da bosta papežev govor ob zaključku obiska in končno sporočilo tiskovnega urada doprinesla k temu, da bo izraelsko zunanje ministrstvo spremenilo svoje mnenje o pomenu in vsebini srečanja Janeza Pavla H. in gospoda Jasserja Arafata.*
Arafat, ki je včeraj opravil še nekaj srečanj in obiskov, bo odpotoval iz Rima verjetno danes zjutraj.
Medtem se v Rimu nadaljuje 69. konferenca Medparlamentarne unije in samo včeraj je bilo na seznamu več kot 50 govornikov, ki so posegli na dokaj različna družbena in politična področja. Posebno poročilo je izdala italijanska delegacija in je z njim izrazila zgražanje tako nad zadnjimi dogodki v Bejrutu, kot nad nesprejemljivimi besedami, ki jih je naslovila na
Prebivalstvo Matajurja hoče odločati o razvojnih smernicah za svojo vas
POLJSKI PARLAMENT OCENJUJE NEDAVNE IZGREDE V DRŽAVI
Nemire zanetili tuji sovražniki Poljske»
Notranji minister Kiszczak je vso krivdo sprevrgel na Zahod in predstavnike Solidarnosti
VARŠAVA — »Ilegali je prav go tovo uspelo uresničiti enega izmed svojih ciljev. Uspelo ji je povzročiti novo napetost, v državi, čeprav ne moremo reči, da imajo zato nemiri 31. avgusta svojega zmagovalca. E-dini. ki so imeli kaj od tega, so sovražniki Poljske na tujem, oni, ki živijo onstran oceana in oni. ki jim na Poljskem pohlevno služijo in se bogatijo. Ni več potrebno dokazati. da se strateško središče, ki vodi opozicijo v naši državi, na haja daleč od naših meja, kar potrjuje tudi rastoča dejavnost tujih obveščevalnih služb na Polj sitem.*
S tem ostrim protiameriškim koncem svojega govora je poljski no tranji minister Kiszczak na včerajšnjem zasedanju varšavskega sej-
ma, ki je bilo posvečeno obračunu nemirov ob drugi obletnici gdanskih sporazumov in devet mesecev po razglasitvi vojnega stanja, skušal odločno zmanjšati odgovornosti vlade, ki navkljub izrednemu stanju ni znala najti pravega ključa za izhod iz težke gospodarske krize in dosego nacionalne sprave.
Kiszczak je poudaril, da so obla sti ponudile pripadnikom Solidarnosti premirje, a da so ga ti odločno zavrnili. Aprila letos naj bi var nostna služba prišla v stik z var savskim predsednikom ilegalnega sindikata Bujakom. Pri tem naj bi ji pomagali visoki predstavniki polj skih cerkvenih oblasti in drugih organizacij, a vsa prizadevanja vlade, da bi našla sprejemljiv kompromis, so bila zaman. Kiszczak je
poudaril, da so voditeljem Solidar nosti zagotovili imuniteto, ne glede na izid pogovorov.
Glede nemirov, ki so po uradnih podatkih zahtevali pet življenj, je poljski notranji minister zanikal, da gre odgovornost za žrtve pripisati oblastem. Krivdo nosijo izključno razpečevalci letakov, ki so pozivali k udeležbi na manifestacijah, je pribil Kiszczak. ki je obenem dejal, da so nemiri izbruhnili v 34 izmed 49 vojvodstev in 64 mestih v raznih deželah Poljske. Predstavnik državnega sveta za nacionalno rešitev je priznal, da je bil v 25 mestih obseg manifestacij dokajšen, a je obenem poudaril, da so bili organizatorji nemirov vselej »skraj neži» in mladi huligani.
»Nov poskus sovražnikov sociali
ČEDAD — Na skupščini prebivalcev kraja Matajur so predstavniki občine Sovodnje in gorske skupnosti Nediških dolin pojasnili načrt zimskega turističnega razvoja na hribu Matajur. Najprej so povedali, da načrt ni do končen in tudi no odobren in da predstavlja samo izsek širšega načrta za razvoj Nediških dolin, ki je še v izdelavi.
Na podlagi te z več plati osvetljene infor macije so se k razpravi prijavili številni do mačini, ki so ponovili večkrat doslej javno izrečene ostre pripombe na račun postopka, kakor tudi na račun ciljev, ki jih hočejo doseči z razvojem zimskega turizma na Matajurju.
Domačini so kritizirali poskus, da se turizem na Matajurju razvije brez njihovega sodelovanja. Že doslej so postavili dve vlečnici ne da bi domačine, ki so lastniki pašni-
kov, vprašali. Zgradili so turistično cesto do višine 1300 metrov m oškodovanih zemljiških lastnikov niso še izplačali. Prvič so sinoči slišali, da obstaja predlog za obnovo hiš in raz voj kmečkega turizma. Razmišljanja so domačini in javni delavci povsem upravičeno razširili na vso Beneško Slovenijo. Obtožili so javne upravitelje, da so se vsa povojna leta izogibali gradnji industrijskih obratov in odpiranja delovnih mest v Beneški Sloveniji in s tem povzročili izseljevanje, ki je samo v zadnjih desetih letih zabeležilo odhod 17 odstotkov prebivalstva v Furlanijo. Če do mačini nočejo turizma, ga nočejo zato, ker turisti kradejo kostanj in pridelke, ker se ne upoštevajo gospodarske potrebe domačinov, ker v Matajurju ni kanalizacije in ker je cesta do hotela preozka za avtobus, medtem ko se hoče smučarski center zgraditi proč
od vasi, tako. da se je turistični tok ne bi dotaknil. Zaradi tega je požel aplavz tisti domačin, ki je predlagal, naj za izgradnjo smučarskih naprav namenjeni denar raje vložijo v popravilo hiš in ureditev tujskih sob. Sestanek je izzvenel kot obsodba nekega načrtovanja, ki je šlo mimo in proti interesom domačinov, kot je dolgo in predolgo let šlo mimo in proti interesom beneških Slovencev vse, kar so oblasti odločile o njihovi usodi, odločili v korist svojega gledanja na Benečijo, v katerem domačinov niso videli.
Malo ali nič se ni na sestanku govorilo o načrtih, da bi po zgledu Kanina zgradili na Matajurju enotni sistem žičnic na italijanski in jugoslovanski strani, niti o velikih e-konomskih in tudi političnih prednostih takšne zamisli, za katero se ogrevajo na eni in na drugi strani meje. (gv)
zrna, da strmoglavijo vlado kljub pozivom generala Jaruzelskega in poljskega primasa Glempa*. kot je nemire označil Kiszczak, pa vendarle ni mogel biti le nepomembni zaplet v postopku »normalizacije* na Poljskem, če je policija v dveh dneh priprla 5.131 ljudi, jih internirala 220 in aretirala 367. kot je priznal sam notranji minister, ki j« obenem navedel, .da je bilo v spopadih ranjenih kar 295 policistov in 89 manifestantov. Če upoštevamo, da uradni podatki le redkokdaj u-strezajo resnici, .je torej samo po sebi umevno, da so bile razsežnosti nemirov 31. avgusta in v manjši meri 13. septembra še večje, pa čeprav se poljske oblasti na vse kri-plje trudijo dokazati, da je šlo le za z Zahoda spretno zrežirane protivladne demonstracije brez ljudske zaslombe.
Da se napetost na Poljskem še ni polegla pričajo tudi vesti, ki prihajajo iz Wroclawa. kjer je ob koncu mednarodnega nogometnega srečama med domačo ekipo «Slask» in moskovskim »Dinamom* prišlo v raznih predelih mesta do manjših incidentov, ki jih je izzvala »skupina prenapetežev*. Vzrok in namen nemirov pa vendarle še nista znana.
Nobonili sprememb za bančne obresti
RIM — Bančne obresti, tako tiste, ki jih zavodi terjajo od dolžnikov. kot tiste, ki jih priznavajo vlagateljem, se za sedaj ne bodo spremenile. Tako je odločil včeraj izvršni odbor bančnega združenj« ABI, ki .je le potrdii sklep o znižanju obresti najboljšim klientom (»prime rate») za 1 odstotek, sorazmerno z nedavnim znižanjem eskomptne mere, ki ga je odredi la državna banka.
TRŽAŠKI DNEVNIK
POMEMBEN KORAK KOORDINACIJSKIH ODBOROV RAZLAŠČENCEV
Konzorcij za zaščito razlaščencev dokaz enotnega in odločnega boja
Konzorcij so ustanovili v sredo zvečer v Bazovici - Zahteva po srečanju s političnimi silami
Zastopniki koordinacijskih odborov razlaščencev tržaške pokrajine so v sredo zvečer v Bazovici ustanovili konzorcij, ki bo imel prvenstveno nalogo ščititi interese posameznih razlaščencev in krajevnih skupnosti, ki jih bo močno prizadela razlastitev zemljišč v takozva-ne javne koristi. Ustanovitev konzorcija predstavlja pomembno politično dejanje ter stvaren dokaz, da je skupnost razlaščencev od Se-sljana do dolinske občine in do samega tržaškega predmestja enotna V borbi za celovito uveljavitev svojih pravic. Boj, ki temelji na zahtevah, da se vsem razlaščencem v najkrajšem času odplača pravična odškodnina in da se prizadetim posameznim krajevnim skupnostim in tudi slovenski manjšini priznajo in uresničijo družbene protivrednosti.
Novoustanovljeni konzorcij se bo torej zavzemal, da bedo vsi razlaščenci dobili pravično in primerno odškodnino na podlagi stvarne tržne vrednosti razlaščenih zemljišč in nepremičnin ter da bodo deželna uprava in vse pristojne javne uprave in oblasti uresničile vse obveze kar zadeva družbene protivrednosti. Že prihodnji teden bo konzorcij dobil svoj upravni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki vseh koordinacijskih odborov razlaščencev tržaške pokrajine, tako tistih, ki se neposredno ukvarjajo s problemom hitrih cest, kot tudi enotnega koordinacijskega odbora vasi vzhodnega Krasa, kjer bodo zasedli zemljo za ustanovitev centra za znanstvene raziskave. Takoj ob svoji ustanovitvi si je konzorcij odborov razlaščencev zadal nalogo, da bo v najkrajšem času (vsekakor že ta mesec) priredil javno srečanje s političnimi silami ustavnega loka o vprašanju razlastitev, odnosa do teritorija in razvoja tradicionalnih dejavnosti, kot sta kmetijstvo in obrtništvo.
Sestanek zastopnikov odborov razlaščencev, ki ga je vcdil tajnik Kmečke zveze Bukavec, je osvetlil še marsikatero odprto vprašanje, ki je vezano na gradnjo hitre ceste Sesljan - pomol VII. V mislih imamo zlasti položaj Lonjerja, kjer še danes ni točno znano, kje bo v res-niei tekla trasa nove ceste in torej katera zemljišča bodo razlastili, in devinsko-nabrežinsko občino, kjer mnogi razlaščenci še danes čakajo na izplačilo odškodnine izpred desetih let. Ustanovitev konzorcija bo tudi prispevala, da se o t*h . problemih skupno razpravlja in da se za njihovo rešitev tudi skupno in enotno nastopi. Seje v Bazovici sta se udeležila tudi pravni svetovalec naše osrednje kmetijske organizacije odv. Peter Sanzin in tajnik SKGZ Dušan Udovič, ki je pozdravil ustanovitev konzorcija ter izrazil vso podporo naše osrednje kulturne in gospodarske organizacije boju razlaščencev.
Med ustanovno sejo konzorcija razlaščencev
NA POBUDO DOLINSKE OBČINE
VČERAJ URADNO ODPRTJE RAZSTAVE
V Boljuncu se danes prične Dan kmetijstva «Trst - mesto kave»
Danes okrogla miza Kmetijstvo in prehrana - zadružne oblike služb, vodenja in predelave - Vrsta zanimivih razstav
Danes zvečer se prične v gledališču France Prešeren v Boljuncu Dan kmetijstva, ki ga prireja občina Dolina. Letošnji Dan kmetijstva, ki bo trajal do ponedeljka, 20. septembra, bo potekal v znamenju gesla Gospodarska panoga - Prosti čas. Na prvo geslo je vsebinsko navezan že nocojšnji večer z okroglo mizo Kmetijstvo in prehrana - zadružne oblike služb, vodenja in predelave*. Sodelovali bodo predstavniki iz Slovenije, Emilie - Romagne in Furlanije - Julijske krajine.
Na prazniku kmetov dolinske občine pa bo tudi marsikaj na ogled. Združenje tržaških rejcev bo razstavilo krave, kokoši, zajce in prodajalo prašiče. Kmetijska zadruga in privatne tvrdke bodo ponudile občinstvu na ogled vrsto kmetijskih strojev za obdelovanje v vrtu, vinogradu, na polju in podobno. Na o-gled bodo različne vrste škropil za bolezni in škodljivce rajnih vrst rastlin. Lovsko društvo iz Kočevja bo priredilo razstavo slik gozdnih
MiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmMiiniiiiiiiiiiiituiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiifiiHiiiiiiiiMiiiimmtiiiiiiiiiimuiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiii*
NA DEŽELNI RAVNI MED LAIKO-SOCIALISTI IN KD
Pogajanja za rešitev krize se nadaljujejo Komunistična partija ponavlja svoj predlog
Včeraj sestanek v Vidmu, danes pa v Trstu - V ponedeljek srečanje odgovornih za krajevne ustanove pri vsedržavnih vodstvih zainteresiranih strank - Komunisti čakajo na odgovor
Deželni svet se bo ponovno sestal v sredo; na tej seji bosta gotovo izvoljena novi predsednik in izvršni organ vlade Furlanije - Julijske krajine; katere stranke pa bodo v novi vladi sodelovale, je še težko reči, saj se pogajanja še nadaljujejo in niso doslej privedla do konkretnih rezultatov. V kolikor pa bi ne obrodila zaželenih sadov, je že gotovo, da bo deželna skupščina na sredini seji izvolila enobarvni de-mokristjanski odbor, kateremu bo še naprej predsedoval dosedanji predsednik Comelli.
Pogajanja pa so vsekakor še v teku; včeraj so se v Vidmu sestali predstavniki Krščanske demokracije ter laičnih in socialističnih sil; kot nam je po sestanku dejal deželni tajnik PSI Bravof so napori teh strank uperjeni v sestavo politične preambule, na osnovi katere rešiti deželno krizo; sestanek med predstavniki teh političnih sil se bo nadaljeval tudi danes v upanju, kot nam je dejal Bravo, da bi prišlo do ustrezne rešitve kriznega stanja. Po njegovih besedah se pogajanja odvijajo v ugodnem vzdušju, poleg tega pa obstaja tudi skupna volja za pozitivno rešitev celotnega vprašanja.
■IIUIIHIIIumiHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIMIIHIMIIIIIIIimillHmiauifllltltlimilllHimillllMIIIIIflMIIMMMHIimH
Umrl je časnikar Roberto Mayer-Grego
Neizprosna smrt je spet zarezala v tržaške časnikarske vrste. V včerajšnjih nočnih urah je nenadoma in mnogo prezgodaj, za posledicami srčnega infarkta umrl Roberto Mayer - Grego. Januarja letos je dopolnil 45 let.
Žalostna novica je boleče odjeknila tudi med nami, slovenskimi časnikarji, posebej še v našem u-redniškem kolektivu, saj smo Bo-bija — tako smo ga klicali vsi — dobro poznali in cenili ne le kot sposobnega stanovskega kolego, marveč tudi kot prijatelja. Bil je eden tistih časnikarjev iz tržaških italijanskih vrst, ki so med prvimi navezali prijateljske stike z nami še takrat, ko je okoli nas še vladalo ozračje zaprtosti, in te stike tudi gojil mimo vseh ideoloških razlik in občasnih različnih stališč.
Roberto Mayer - Grego, sin u-radnika pri Tržaškem Lloydu, se je po končani diplomi računovodje zaposlil najprej pri tržaški zavarovalni družbi RAS. a ga je že takrat zamikal časnikarski poklic. Tako je že leta 1058 začel sodelovati z beneškim »Gazzettinom* v njegovi tržaški redakciji, leta 1964 pa je prešel k tržaški podružnici vsedržavne tiskovne agencije Italia in bil tudi njen vodja in obenem dopisnik milanskega dnevnika »D Giorno* vse do leta 1968, ko je odšel za časnikarja na tržaški sedež RAL
Leta 1972 je bil med ustanovnimi člani novinarske zadruge, ki je začela izdajati tednik «11 Meridianom in vse do nedavne zamenjave lastništva je bil tudi njegov glavni urednik. Leta 1976 se je posvetil publicistični dejavnosti in postal direktor agencije za javne stike «K0RP» s sedežem najprej v Trstu, nazadnje pa v Vidmu, kamor se je tudi preselil z družino. Kljub temu pa časnikarstva nikoli ni opustil in tudi kot glavni urednik «11 Meridiana* je objavljal članke polne iskrive duhovitosti in pronicljivosti. Sicer pa je bil Roberto Mayer - Grego časnikar v polnem pomenu besede. Z enako strokovno sposobnostjo in človeško zavzetostjo je pisal politične komentarje kakor sestavke kulturne vsebine ali tako imenovano belo in črno kroniko. In tudi če kak članek ni bil podpisan, si lahko že po njegovem slogu ugotovil, da je izpod Bobijevega peresa.
Roberto Mayer - Grego je izšel iz katoliških vrst. Se kot dijak se je udejstvoval pri skavtih, vodilne fukcije pa je opravljal tudi v tržaški Krščanski demokraciji, kjer je bil nekaj časa odgovoren za zunanje zadeve. Odgovorne funkcije je imel tudi v strokovnih časnikarskih organizacijah. Med drugim je bil več let podpredsednik skupine kronistov.
V obeh teh dveh funkcijah, sicer pa tudi kot urednik «H Meridia-no» in še prej kot član tržaškega uredništva «11 Gazzettino* in časnikar tržaškega sedeža RAI, je — kot že omenjeno — navezal prijateljske stike z nami, slovenskimi časnikarji. Njegov odnos do nas ni slonel samo na stanovski osnovi pač pa tudi na politični izbiri, saj je tudi kot demokristjan spadal med tiste, ki so se zavedali, da smo Slovenci na teh tleh avtohtona narodnostna skupnost in da nam zato pritičejo vse pravice.
Pogrešali bomo simpatično Bobi-jevo pojavo, človeka polnega hu manizma, vedno pripravljenega za resen pa tudi za šaljiv pogovor v veseli družbi, v kateri se je tako dobro počutil. Predvsem pa ga bo pogrešala njegova življenjska družica Maura in njegovi štirje sinovi in hčerke, katerim izrekamo globoko sožalje.
JOŽE KOREN
Na sedežu deželnega sveta se bodo danes, ob 15. uri, sestali deželni in pokrajinski predstavniki strank laičnega in socialističnega pola; osrednja tema pogovorov bo vprašanje rešitve deželne krize, s katerim je nujno povezan problem sestave odborov na tržaški občini in pokrajini, iz katerih je bila KD, kot znano, na osnovi sporazuma med LpT ter laiko-socialisti, izključena. Za ponedeljek pa je napovedan sestanek med odgovornimi pri vodstvih vsedržavnih strank za krajevne ustanove o tem zapletenem vprašanju.
O deželni krizi, podrobneje v luči zaključkov zadnje seje deželnega sveta, je danes govor v komunističnem dnevniku «l’Unita», v katerem strankin, deželni tajnik Giorgio Ros-setti med drugim piše, da KD v bistvu zahteva, da bi PSI in laiki odkrito preklicali operacijo, ki je bila izpeljana v Trstu in katero so predstavniki teh strank prikazovali kot splošni in dolgoročni znak o uprav-ljivosti brez KPI in KD. Tega znaka pa KD ne dopušča in ga ne sprejema, piše Rossetti, v protiutež pa postavlja na tehtnico vso svojo težo na deželni ravni. Pred tako jasnimi besedami izstopa — piše še komunistično glasilo — molk tistih, katerim so bile te besede namenjene; temu odgovoru se ne bo mogoče izmakniti čez nekaj dni, ko se bo deželni svet ponovno sestal. Tudi nam pa so socialisti > laiki dolžni odgovor — piše nadalje Rossetti — na predlog, ki smo ga dali pred desetimi dnevi, potem ko je bilo jasno, da ne bo mogoče obnoviti dosedanjega stanja (potrditev takšnih odborov v Trstu, ko -o bili izvoljeni in pa obnovitev petčlanske večine na deželi).
Spričo groženj KD o oblikovanju enobarvnega odbora na deželi v odgovor na rešitve, ki so bile izbrane za Trst — piše še današnji »1’Unita* — smo povabili vse vsedržavne in krajevne politične sile v deželnem svetu, ki nimajo do nas nobenih predsodkov, na dosego sporazuma glede nekaterih točnih programskih točk in na preverjanje možnosti o oblikovanju splošne fronte, alternativne KD, ki naj lahko zagotovi tudi sestavo novega odbora. Ta predlog je še vedno veljaven, ni ga mogoče prezreti. Njego-
va aktualnost je še večja spričo jasnega «aut - aut* Krščanske demokracije strankam laičnega in socialističnega pola in spričo stališč zadnje seje socialističnega deželnega vodstva, ki je pokazalo pripravljenost, da meseca decembra preveri vprašanje oblikovanja mestnih odborov, s tem da se sooča z vsemi ustavnimi silami, vključno s komunisti.
Tržaška zavarovalna družba «Ge-nerali* bo danes izvedla zvišanje družbenega kapitala od 100 na 125 milijard lir, ki ga je sklenila izpeljati skupščina članov junija letos v okviru ukrepov ob 150-letnici delovanja zavarovalnice. Zvišanje kapitala bodo izvedli z izdajo 31,25 milijona delnic nominalne vrednosti 4.000 lir iri z brezplačno porazdelitvi'-' jo 6,25 milijona delnic delničarjem v višini ene delnice za vsake štiri.
živali. Cvetličarska in vrtnarska zadruga s Krasa in nekateri zasebniki so se domenili za razstavo in prodajo cvetja in povrtnin, čebelarski konzorcij tržaške pokrajine je organiziral prodajo medu, zasebniki iz Štarancana pa bodo razstavljali in prodajali čebelarske pripomočke. Kulturno društvo Jože Rapotec iz Prebenega pa bo v prostorih gledališča France Prešeren obnovilo svojo čudovito zbirko starih predmetov; etnografska razstava prebeneškega društva je letos poleti zabeležila prodoren uspeh in bo za obiskovalce kmetijskega praznika prava poslastica. Kot zanimivost naj povemo še, da bo Kraška mlekarna dajala na pokušnjo pristno kravje (komaj pomolženo) mleko.
Dan kmetijstva se nam torej po nuja v bogati in raznoliki inačici in kot tak je vreden, da se ga obišče. Posebno domačini iz Brega, ki
KOLEDAR SEJ RAJONSKIH SVETOV
Tržaška občinska uprava je določila razpored drugega sklicanja sej rajonskih svetov, ki morajo še izvoliti predsednika in podpredsednika. Koledar sestankov je naslednji:
Danes, 17. 9.
18.30 Rojan - Greta - Barkovlje Ponedeljek, 20. 9.
18.30	Kolonja - Škorklja Torek, 21. 9.
17.30	Valmaura - Naselje sv. Sergija
18.30	Skedenj - Čarbola Sreda, 22. 9.
18.30	Vzhodni Kras Petek, 24. 9.
19.30	Sv. Ivan
se še vedno ukvarjajo z zemljo, bodo našli na prireditvenem prostoru marsikaj zanimivega in tudi koristnega. Poskrbljeno pa je tudi za zabavo; vse večere bo za ples igral ansambel Aries, s samostojnima koncertoma pa bosta sodelovali tudi godba na pihala iz Ricmanj in godba Breg iz Doline.
(ris)
SPOROČILO TRŽAŠKE KD
Kandidatura Trsta za evropski sinhrotron še vedno aktualna
V zvezi z vestmi, po katerih naj bi kandidatura Trsta kot sedeža sinhrotrona propadla,- je tržaška KD
objavila tiskovno poročilo, v katerem pravi, da je kandidatura še aktualna in da je vprašanje še odprto. Poročilo KD pravi, da je minister Colombo sporočil, da zunanje ministrstvo skupaj z ministrstvom za znanstveno raziskavo že dalj časa podpira kandidaturo Trsta na mednarodni ravni v prepričanju, da naše mesto lahko nudi primeren prostor glede na že obstoječe znanstvene strukture ter da bi nove raziskovalne strukture lahko prispevale k razvoju mesta.
Minister Colombo je prav tako sporočil, da se glede finančnega sodelovanja pri načrtu, ki je zelo drag, «že dela v pristojnih ministrstvih* ter da se pripravlja «široka diplomatska akcija za sensibilizacijo evropskih vlad glede kandidature Trsta*. Gre torej za odprto vprašanje, se zaključuje nota KD, ki terja skupno akcijo vseh tako pri državni vladi kot na evropski ravni.
Danes in jutri na sporedu mednarodni dnevi kave
...
Ob navzočnosti predstavnikov o-blasti in številnih gospodarskih o-peraterjev so včeraj popoldne na sejemskem razstavišču pri Monte-bellu odprli razstavo pod naslovom «Trst - mesto kave*. Otvoritev je potekala brez vsakršne formalnosti
Huda nesreča na delu v lesnem pristanišču
ga uradnega komunikeja o zaskrbljujočem obolenju, ki se lahko ponovi. Pet dni po njem pa javnost še vedno ne ve, kaj ga je povzročilo, oziroma na kakšni točki so preiskave. Še več: vsi odgovorni so se tako včeraj kot predvčerajšnjim z raznimi izgovori sistematično izmikali telefonskemu pogovoru z našim urednikom. Verjamemo, da so pod velikim pritiskom, saj so starši obolelih dojenčkov zagrozili, da bodo stvar prijavili policijskim organom in razsodišču za pravice bolnikov, vendar pa bi njihova beseda bila v tem primeru dragocenejša od molka.
V prostorih lesnega pristanišča je včeraj okrog 11. ure prišlo do hude nesreče na delu, katere žrtev je 54-letni delavec Paolo Kocman iz Nabrežine 25/1, ki je zaposlen pri podjetju Forestale triestina. Policija je zaenkrat posredovala le vest, da je Kocmana ranila grmada težkih lesenih desk, ki so se nenadoma usule nanj. O podrobnostih vodijo vsekakor preiskavo. Ranjenega delavca so nemudoma prepeljali v bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Zaradi hudega zloma leve noge, globoke rane na glavi in poškodb, ki jih je utrpel na hrbtu, se bo moral zdraviti tri mesece.
Popoln molk odgovornih «Burla»
Otroška bolnica «Burlo Garofolo*, v kateri se rojevajo in zdravijo skoraj vsi tržaški otroci, je javna u-stanova in kot taka je dolžna nuditi javnosti vse informacije o svojem delovanju. To še posebno velja v primeru, ko ne gre za posameznega otroka ali pacienta, ampak za kolektivno obolenje 22- novorojenčkov, kot se je zgodilo preteklo soboto. To pa očitno ni mnenje vodstva bolnice, ki ni izdalo niti ene-
„.......„„„„„..MIH..........IM.......................
SLOVFNSKC OSNOVNI ŠOU SO U INAŠU V ABSURDIH SITUACIJI
Dva ravnatelja za pet ravnateljstev
V zadnjih dneh smo mnogo po ročali o problemih, s katerimi se morajo spoprijemati tržaške šole ob začetku novega šolskega leta in zaradi katerih potekajo ti prvi dnevi pouka zares v kaotičnem vzdušju. Danes bomo omenili še enega od teh, ki zadeva neposred no slovensko šolo, saj otežkoča normalno upravo naših osnovnih šol na Tržaškem.
Slovenske osnovne šole v tržaški pokrajini so razdeljene v pet didaktičnih ravnateljstev: svetjakob-sko, svetivansko, opensko, dolinsko in nabrežinsko. Vsakemu od teh ravnateljstev (pod katere spadajo tudi državni vrtci, ki delujejo na področju ravnateljstva) bi moral načelovati po en didaktični ravnatelj. Pa ni tako.
Lani so vodili naša didaktična ravnateljstva trije ravnatelji. Pred kratkim je eden od teh zaoustil službo zaradi upokojitve, tako da morata v novem šolskem letu skrbeti za vse slovenske osnovne šole
in državne vrtce na Tržaškem le dva ravnatelja: ravnatelj dolinske ga ravnateljstva Škrinjar in ravnateljica openskega ravnateljstva Križmanova. Ravnatelj Škrinjar vodi poleg »svojega* še nabrežin sko ravnateljstvo, Križmanovi pa so naložili v breme (poleg openskega) še svetoivansko in svet-jakobsko ravnateljstvo.
Tak položaj je za oba ravnatelja, predvsem pa za opensko ravnate ljico nevzdržen. Križmanova je namreč doslej nadzorovala delo na 7 šolah in 7 vrtcih openskega rav nateljstva; z novim šolskim letom bo morala razširiti ta nadzor na skupno 16 šol in 12 vrtcev, tako da bo skrbela za vse slovenske osnovne šole in državne vrtce v tržaški občini.
Na ta način bo delo didaktičnih ravnateljev brez dvoma »razred čeno*. S tem, da bosta morala kontrolirati delo na več šolah, bo to delo nujno omejeno; če zaradi drugega ne, pa prav gotovo zaradi
ttfllMMIIMMIIIU
................................................................................m...................—H............................................M......
Težaven začetek šolskega leta
Začetek šolskega leta je bil šel v redu, imajo pa probleme z uči-vsakič težaven, letos pa so se teljicami. Dve učiteljici, ki sta po-«nepredvidljivi» dogodki na šolskem | učevali lani, so premestili, kar je že
področju zvrstili kot na tekočem traku.
GEOMETRI ŠE VEDNO BREZ UČILNICE
Oddelek za slovenske geometre je imel že lani nemalo preglavic s prostori. Dobil jih je šele konec maja v paviljonu B v komprenzoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Letos šteje oddelek en razred več, zato potrebuje vsaj še en učni prostor več. Dela so se sicer za to že začela (vedno v paviljonu B), a še niso končana. Prostorska stiska geometrov se tako nadaljuje.
PODALJŠANE POČITNICE ZA DIJAKE (NAUTICA.
če slovenski geometri še čakajo na učne prostore, niso dijaki italijanske navtične šole nič na boljšem. Zaradi preurejevalnih del šola še ni vseljiva. Predavanja se bodo lahko začela, v najboljšem primeru, šele čez kakih 10 dni. Tako za primer geometrov kot za primer »Nautica* se upravičeno vsiljuje vprašanje: «Zakaj se niso začela preurejevalna dela v poletnih mesecih, ko sta bili šoli zaprti?*
PROBLEMI Z UČITELJICAMI
Na italijanski osnovni šoli pri Sv. Ani je z učnim poslopjem vse
izzvalo negodovanje staršev. Negodovanje se je že povečalo, ko je bila enemu razredu dodeljena noseča učiteljica, ki pa je trenutno na porodniškem dopustu. Na njeno mesto so imenovali suplentko. Tudi ta pa je noseča in bo odšla na porodniški dopust novembra, tako da bi jo morala od tedaj dalje nadomestiti druga suplentka. Starši otrok so zaradi takih »nestalnosti* protestirali na skrbništvu, verjetno pa protest ne bo zalegel: imenovanja su-plentk so povsem v skladu z obstoječimi zakoni.
PODGANE NA ITALIJANSKI OSNOVNI ŠOLI «DE AMICIS«
Podobno kot oddelek za geometre in »Nautico*, je tudi italijanska o-snovna šola »De Amicis* v Ul. Com-bi zaprta, V šolskem poslopju so »zagospodovale* podgane, tako da bi morali prostore pred začetkom pouka deratizirati. Ker odgovorni niso tega pravočasno ukrenili, so morali učenci prvi dan pouka na drugo šolo pri Elizejskih poljanah.
KRIŽ Z OBČINSKIMI MENZAMI
H kaosu na šolskem področju je pristavila svoje tudi tržaška občin-
ska uprava. Tržaška občina bi morala namreč poskrbeti s svojimi menzami za kosila na šolah s celodnevnim poukom in vrtcih. Tega doslej ni storila, kar je pokrajinski šolski svet ostro obsodil. »Nedelovanje menz onemogoča pouk na šolah s celodnevnim poukom, za katere se je tržaški župan Cecovini v svojem programu izrecno zavzel,* ugotavlja pikro pokrajinski šolski svet.
«POLŽJA« DELA TRŽAŠKE OBČINE
Isti pokrajinski šolski svet v dru gem sporočilu obsoja tržaško občino, ker doslej še ni predala učnih prostorov osnovni šoli na Melari in ni hotela poskrbeti za izredno čiščenje telovadnice osnovne šole »Giotti*. »Polžja* hitrost tržaške občine ponovno prizadene v prvi vrsti otroke in njihove starše.
«POČASNI» DOKUMENTI NA ŠOLSKEM
SKRBNIŠTVU
Na Tržaškem deluje približno 4 tisoč šolnikov. Na tržaškem šolskem skrbništvu pa leži kar 3.400 še neizpolnjenih aktov in dokumentacij, ki zadevajo učno osebje. Dokumentacije več kot treh četrtin šolnikov čakajo torej v predalih skrbništva, da jih pristojno osebje »obdela*. Kdaj bo lahko vse to delo opravljeno? Sindikati menijo, da bo za to potrebnih celih 10 let.
časa, ki ga bosta lahko namenila za pregledovanje dela na vsaki posamezni šoli. Naj navedemo le primer.
Didaktični ravnatelj mora pregledovati in ocenjevati delo poverjenih učiteljev, ki so prišli v stalež po znanem zakonu o nestalnem šolskem osebju. Slediti mora torej delu učiteljev v razredu in mora nato ob koncu leta sporočiti skrbništvu svoja mnenja o njihovih učnih zmogljivostih in uspehih. Ob tolikšnem »pomanjkanju* didaktičnih ravnateljev se pojavlja vprašanje, kako bosta lahko dva ravnatelja opravila vse to delo, če mora vsak od njih »pregledovati^ delo tudi po 20 ali več učiteljev? Vse to gre seveda izključno v škodo slovenskih šol.
Kaj storiti, da bi izboljšali sedanji položaj?
Rešitev je bolj malo. Vsekakor se ne moremo zadovoljiti z ime novanjem treh vikarjev, da bi na domeščali ravnatelja, saj le-ti ne morejo sprejemati odločitev, imenovanji vikarjev ostaja glavno breme še vedno na ramenih didak tičnih ravnateljev.
Novih didaktičnih ravnateljev pa ne moremo dobiti kar tako. Natečaj za didaktične ravnatel.je je bil razpisan lani, a se ga .je za radi dokaj zahtevnih pogojev (diploma in pet let službovanja) Udeležilo izredno majhno število Slovencev. Tako smo se sedaj znašli po eni strani s tremi prostimi delovnimi mesti, po drugi strani pa brez ljudi, ki bi jih zapolnili.
Verjetno bo minilo še precej ča sa (beri: let) preden bo ministr stvo razpisalo nov natečaj za di daktične ravnatelje. Dotlej pa mo rajo pristojni šolski organi na iti ustrezno, vsaj začasno rešitev, da se situacija na naših osnovnih šolah s tega vidika izboljša. Sedanje stanje namreč, ob vsej dobri volji in naporih obeh ravnateljev, vod) naravnost v paralizo naših osnov nih šol.
V Trstu novi avstrijski generalni konzul
Avstrijski generalni konzul v Trstu Peter Klein, ki je pred kratkim prevzel to dolžnost, se je včeraj zjutraj mudil na vljudnostnem obisku pri predsedniku deželnega sveta Colliju ter pri predsedniku deželne vlade Comelliju. Zastopnika deželne uprave Furlanije - Julijske krajine sta avstrijskemu diplomatskemu predstavniku voščila obilo u-spehov na novem in pomembnem službenem mestu ter izrazila prepričanje, da se bo tudi on, podobno kot prejšnji konzularni zastopnik Avstrije v našem mestu, zavzemal za razvoj dobrososedskih odnosov med državama.
ali govora, gostje so si samo ogledali razstavo, ki pokriva 2.000 kv. metrov v pritličju in drugem nadstropju palače narodov. V pritličju imajo svoje prostore prevozniki, špediterji, uvozniki in trgovci, * drugem nadstropju pa predvsem pražilci.
Razstava je odprta tudi občinstvu, seveda pa je namenjena predvsem operaterjem s kavo, ki se bodo danes in jutri kar množično udeležili že tradicionalnih »mednarodnih dnevov kave* v kongresni dvorani velesejma. Po pozdravnih besedah predsednika velesejemske ustanove Torreselle bodo na vrsti poročila o raznih aspektih problematike trgovine s kavo, ki jih bodo podali italijanski in tuji strokovnjaki. Manifestacija, kot smo že včeraj zapisali, naj bi pomenila tudi osnovo za postavitev kandidature Trsta kot sedeža najbolj u-gledne italijanske manifestacije n® področju kave, se pravi »mednarodnega salona kave*, ki so 8? v zadnjih letih prirejali v Genovi-
Naj še omenimo, da je urnik z* publiko naslednji: danes od 15.
20. ure, jutri pa od 15. do 19. ure.
Na siiki: z včerajšnjega odprtj* razstave o kavi.
Boris Race včeraj predaval v Kopru
Na povabilo obalne konference SZDL in družbenopolitičnih organizacij Obale je včeraj popoldne predsednik Slovenske kulturno 8°" spodarske zveze Boris Race predeval v Kopru o aktualnem političnem položaju v Italiji, številne P°" slušalce pa je seznanil tudi * zadnjim političnim dogajanjem T deželi Furlaniji-Julijski krajini posebej na Tržaškem. Dotaknil s® je tudi nekaterih drugih vprašanj-ki so v zadnjih dneh v ospredju razprav na Tržaškem.
Predavanju je sledila živahn* diskusija, v katero so posegli številni prisotni.
Časnikarski kolektiv Primorskega dnevnika izreka ob nenadni smrt* kolege
ROBERTA MAYERJA - GREGA
ženi Mauri in otrokom svoje globoko sožalje.
Novinarska zbornica Furlanije-JU" lijske krajine, Novinarsko združenj« in novinarska bolniška blagajna a« pridružujejo žalovanju družine ob K-gubi kolege
ROBERTA MAYER- GREGA
Umrl je
ROBERTO MAYER GREGO
soustanovitelj in bivši odgovorni urednik tednika II Meridiano di Trieste.
Prijatelji, kolegi in sodelavci revije ne bodo pozabili njegove inteligentne razgledanosti, civilne in poklicne angažiranosti, njegovega globokega humanizma.
Žalna svečanost bo jutri, v soboto, 18. t.m„ ob 10.15 pred vhodom pokopališča pri Sv. Ani.
Zadruga tržaških časnikarjev Cooperativa giornalisti triestini
Trst, 17. septembra 1982
Tat, pa še vinjen
Policija je v sredo zvečer aretirala 44-letnega Sergia Gianporcara, ki je vlomil v trgovino s čevlji na Drevoredu XX. septembra 8. A-genti, ki so vozili po Drevoredu v izvidniškem avtu, so zaslišali žvenket razbitega stekla in ko so prihiteli do trgovine, so zasačili tatu, ki sicer ni imel časa, da bi segel po izloženih predmetih. Dolgoprstnež se jim je zdel tudi pošteno v rož-cah, saj ni stal na nogah. V bolnici so res ugotovili, da kaže vse znake vinjenega stanja. Poleg obtožbe poskusa tatvine v obremenilnih okoliščinah, so Gianporcara zato o-bremenili še z obtožbo pijanosti.
Zapustila nas je naša draga
OLGA DANEV
Pogreb bo jutri, 18. t.m„ ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovel.
Žalostno vest sporočajo: sin Janko, sestra Ivanka, vnuki ter drugo sorodstvo
Kontovel, 17. septembra 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
17. 9. 1975	17. 9. 1982
Ob 7. obletnici smrti našega dragega moža, očeta in nonota
JUSTA B0GATCA
se ga spominjajo
SVOJCI
Križ, Opčine, Firence, 17. septembra 1982
GORIŠKI DNEVNIK
17. septembra 1982
OBČINA DOLINA
Pripravljalni odbor
priredita od 17. do 20. septembra 1982 v kulturnem
centru pri gledališču France Prešeren v Boljuncu
DAN KMETIJSTVA
GOSPODARSKA PANOGA — PROSTI ČAS
PROGRAM:
Danes, 17. 9.. ob 20. uri otvoritev prireditve z okroglo mizo na temo «Kmetijstvo in prehrana — zadružne oblike služb, poslovanja in predelave*, na kateri bodo sodelovali predstavniki dežel Furlanije - Julijske krajine, Emilie - Romagne in SR Slovenije
Jutri, 18. 9.. ob 17.30 nastop godbe na pihala iz Ricmanj — ob 18. uri razstava in ocenjevanje grozdja — ob 20. uri predavanje o pridelovanju oljk
V	nedeljo, 19. 9., ob 10. uri predavanje o živinoreji — ob 11. uri ocenjevanje živine — ob 15.30 nastop godbe na pihala «Breg» iz Doline — ob 18. uri nagrajevanje
V	ponedeljek, 20. 9., ob 18. uri predvajanje filmov o kmetijstvu — ob 20. uri predavanje o čebelji bolezni »varroazi*
LJiiil
J&1talnoSKO GLEDAUS V TRSTU
FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
Jutri, 18. septembra 1982, ob 20. uri v Kulturnem domu.
DANIEL L. COBURN
PARTIJA REMIJA
V	torek, 21. septembra 1982, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
V	četrtek, 23. septembra 1982, ob 20.30 v Domu «Albert Sirk* v Križu.
GLASBENA
MATICA
TRST
obvešča, da bo
prva pevska vaja
mešanega mladinskega zbora v torek, 28. septembra, ob 19.30 na Glasbeni matici in ne danes, kot je bilo najavljeno
>Kino
Razstave
V	časnikarskem krožku na Korzu “?lia 12 bo danes ob 18. uri Giorgio Fittigiani predvajal serijo svojih diapozitivov pod skupnim naslovom ‘■šloje potovanje po svetu v 80 dneh 7" vtisi popotnika preko petih celin*, posta bo predstavil umetnostni kri-
Carlo Milic.
y soboto ob 18. uri pa bo isti Gior-f>*0 Pittigiani v umetnostni galeriji ^rsia Stadion razstavil svoje umetniške slike.
V	Palači Costanzi se nadaljuje
razstava grafik angleškega umetnika Toma Phillipsa. Razstavo, ki bo odprta do vključno 19. septembra, spremlja film. s pomočjo katerega umetnik razlaga razstavljena dela.	-•■jr-'
■att	«..	, r-t , .	-i ,' .
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KRUT sprejema prijave za telovadbo in plavanje v bazenu v Stru-’ianu. Vpisovanje ob torkih in če-■ttkih od 17. do 18. ure na začas-'em sedežu KRUT - Ul. Montecchi 1 - Trst, tel. 795136.
Na povabilo dramskega odra »Ja-!a Štoka* bo jutri, 18. 9., ob 20. uri lostovala v Soščevi hiši na Proseku gledališka skupina iz Sromelj pri ^režicah, ki bo uprizorila Linharto-»Županovo Micko*.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 17. septembra FRANČIŠKA
flce vzide ob 6.45 in zatone ob •14 — Dolžina dneva 12.29 — Lu-1 vzide ob 6.17 in zatone ob 19.40.
Jutri, SOBOTA, 18. septembra
IRENA
'erae včeraj: na j višja temperatu-26.4 stopinje, najnižja 19.9, ob 18. > 25 stopinj, zračni tlak 1021,8 mb taljen, brezvetrje, vlaga 40-odstot-nebo jasno, morje mirno, tem-iratura morja 22,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI ftODILI SO SE: Luca Pitacco, tolo Toffano, Anna Favretto, Fran-sca Contento, Ivan Toso.
Umrli SO: 76-letna Carmela Ma-'acchio vd. Capnsarcuno, 77-letna lrolina Stradi vd. Lanza. 81 -letni ttorio Jamšek, 70-letni Giovanni ari, 82-letni Antonio Rudan. 77-let-Luigia Signoretti por. Furlan, 66-hi Giovanni Bressan, 92-letna II-ga,da Heusser vd. Huber, 71-letna Ea Danieli. 45-letni Roberto Ma-r - Grego, 47-letni Stelio Reglia.
dnevna služba lekarn
„ (od 8.30 do 20.30)
rrg Cavana 1. 'fr? Giotti (Ul.
•	Frančiška) 1. Largo Osoppo 1,
•	Zorutti 19. Prosek, Milje.
J 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) *rg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24 NOČNA SLUŽBA LEKARN „ (od 20.30 dalje)
«g Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, bsek, Milje.
_ LEKARNE V OKOLICI
8oljunec: tel. 228 124, Bazovica.
'• 226-165, Opčine: tel 211001, Osek:	tel 225 141; Božje polje
;°nik: tel. 225 596, Nabrežina: tel 1121. Sesljan: tel 209 197 Žavlje:
PREDEN PRODATE . VAŠE STARO ZLATO
^glasite se pri zlatarni
Aurum
1(1 nudi konkurenčna kotiranja In brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
Ariston 21.00 «il concerlo per il Bangladesh*. George Harrison Ringo Starr, Leon Russel, Bob Dyian.
Eden 17.00 «La časa di Mary». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 17.00 «Rocky III*. S. Stallone.
Grattacielo 16.00 <Peile di sbirro*. Burt Reynolds, Vittorio Gassman in Rachel Ward. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 17.00—22.. «Interceptor, il guerriero della strada*. Brian Hannant. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 »Love sensation love*. Prepovedan mladini pod 18. letom!
Mignon 16.30 «1 cacciatori del cobra d’oro». Film za vse.
Filodrammatico 15.00 «La lingua di Erika*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Yoss il professionista*. J. P. Belnjondo. Film za vse.
Capitol 17.00 «Tenere cugine*. D. Hamilton.
Cristallo 16.30 »Paolo Barca maestro elementare praticamente nudista*. Renato Pozzetto. Prepovedan mla-dinupod 1.4.cletom. ,
Moderno 16.30, 19.u0, 21.30 «2001 Odis sea nello spazio*.
Radio 16 30 »Streita fij?agnat&?. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 »I cavalien della tavola rotonda*.
Lumiere 16.30 «L’Uomo che cadde sulla terra*. David Bowie.
Do 21. septembra vpis v tečaje «150 ur» za diplome nižje srednje šole
Deželni sindikat slovenske šole obvešča, da bo 21. septembra zapadel rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole v slovenščini. Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, so brezplačni, trajajo eno šolsko leto in ob njihovem zaključku, po uspešno opravljenem zaključnem izpitu, prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Obrazci za vpis. ki jih je treba z ustrezno dokumentacijo izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini ali na sadežu SSŠ, Ul. F. Filzi 8/1, vsak torek in petek med 16. in 18. uro in v uradih CGII - CISL - UIL, so na razpolago v omenjenih uradih in v Tržaški knjigarni v Trstu. Ul. sv. Frančiška 20.
Tovarna «VM» posluje uspešno
Tržaška tovarna dieslovih motorjev «VM» (Finmeccanica) je v prvi polovici letošnjega leta uresničila prometa za 56,5 milijarde lir, kar je 18,2% več kakor v istem razdobju lani. Dober del proizvodnje je tovarna izvozila, in sicer za skupno vrednost 19,7 milijarde lir. Izvoz je bil letos za 43,7% večji od lanskega. V kratkem bodo glavnico družbe dvignili s sedanjih 13 na 14 milijard lir.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46.72
TRGOVINA METROMARKET išče izkušenega prodajalca za fotograf-sk’ material. Zahteva se znanje srbohrvaščine ali slovenščine. Telefonirati v torek 631018.
PRODAM Citroen DS FD 21 - Spe-cial v voznem stanju z dodatno plinsko napeljavo. Ogled v soboto in nedeljo. Horvat Milan - Grudnova 10 - 66330 Piran.
PRODAM sode za belo in črno vino. Tel. 228144.
PRODAM popolnoma obnovljeno stanovanje v Ul. Crispi s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, shrambo in balkonom. Telef. 226216.
V NAJEM vzamem celotno hišo ali dvosobno stanovanje, najraje slovenska obala. Horvat Milan - Grudnova 10 - 66330 Piran.
PRODAM 4-5 stotov grozdja za vino vrste tokaj. Cena po dogovoru. Telefonirati na št. (0481) 33-090.
17-LETNO dekle, z obvladanjem strojepisja in strojev IBM ter enoletno prakso, išče zaposlitev v uradu. Telefon 743784.
ŠTUDENT išče majhno opremljeno stanovanje v mestu ali okolici mesta. Tel. 226169.
PRODAM peč warm-morning. Telefonirati ob večernih urah na št. 040/220189.
IŠČEMO prodajalca z odsluženim vojaškim rokom za novo trgovino z zobozdravstvenimi proizvodi v Trstu. Zaželena je izkušnja v prodaj-' sanitarnega materiala. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Zob*.
PRODAM autobianchi 112 abarth 70 hp, letnik december 1977. Telefon 040/227284.
VELIKO UPOKOJITEV PRED ZAČETKOM ŠOLSKEGA LETA
Precej novih obrazov med učiteljstvom v slovenskih ljudskih šolah in vrtcih
V zasluženi pokoj precej vzgojiteljev, ki so na naših soldi poučevali skoro ves povojni čas - Že v prihodnjem tednu redni pouk na slovenskih srednjih šolah
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A.
TRST - ULICA F. Filzi lO ®	61-ri<36
16. 9. 1982	
Ameriški dolar	1.410.—
Kanadski dolar	1.110.—
Švicarski frank	657.—
Danska krona , - «-„■	156.-
Norveška krona	199.—
Švedska krona	262.—
Holandski floript ...	510.—,
Francoski frank	197.—
Belgijski frank	24.—
Funt šterling	2.400.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	560.—
Avstrijski šiling	79.75
Portugalski escudo	12.—
Pezeta	11,50
Jen	4,5
Avstralski 'tolar	1.250.—
Drahma	16.—
Debeli dinar	22.—
Srednji dinar	21.50
MENJALNIC
vseh tujih valut
Obvestilo
Primorskega dnevnika
Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male oglase, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in prispevke itd vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli.
Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00).
Prosimo za razumevanje.
JMMM
TRST — UL. MILANO 25 — TEL. 62-200
Nudimo veliko Izbiro kmeti|aklh stro|ev kot:
—	troktor|e FERRARI In GOLDONI
—	motokultlvator|e FERRARI, GOLDONI In GRILLO
—	motorne motike BENAS8I
—	kosilnice BENASSI In OLYMPIA z vsemi prlkllučki
Obiščite tudi našo proda|alno nadomestnih delov v Ul. Valdlrlvo 30.
VSA OPREMA ZA VINOGRADNIKE
Razstavljamo na 2. dnevu kmetijstva v Boljuncu od 17. do 20. septembra
Od novembra dal|e Vam bo na razpolago obnovl|ena in povečana naša prodajalna v Ul. Milano
Že dolgo let ni prišlo do tako številnih zamenjav in s tem v zvezi sprememb vzgojnega osebja na slovenskih ljudskih šolah na Goriškem kot ob začetku tega šolskega leta. Kar devet učiteljic in uči teljev je v začetku tega šolskega leta odšlo v pokoj. Nekateri so izkoristili zakonske predpise, ki dajejo možnost upokojiti se nekaj let pred rokom štiridesetih let službe. To ni nekaj posebnega za naše šole. V vsej državi se je te pravice poslužilo letos nad 30.000 učiteljev in profesor.iev. Ker so razlike v vi šini pokojnine minimalne zaradi nekaj službenih let, so se številni šolniki poslužili pravice, ki jim jo daje zakon. Nekateri najbrž tudi v bojazni, da ne pride do novih predpisov glede leta, v katerem se posameznik lahko upokoji. Seveda je ta množični odhod tako v vsej državi kot pri nas dal možnost za zaposlitev številnih mladih učnih moči. Ne povsod, kajti v ljudskih šolah vse države je veliko manj učencev kot v prejšnjih letih m tako so v veliko krajih ukinili ve liko razredov in s tem zmanjšali število potrebnih učnih moči. V slovenskih ljudskih šolah se do sedaj ni pokazala potreba po skrčenju učnih moči.
V goriškem didaktičnem ravnateljstvu so se upokojile učiteljice Petra Černič - Bresciani, ki je poučevala veliko let na osnovni šoli v Pevmi, Ivana Komel in Hedvika Primožič - Klanjšček, ki sta učili na osnovni šoli v Števerjanu, učitelj Miro Lojk, ki je učil na osnov ni šoli na Livadi v Gorici, Lorenca Rijavec - Drole, ki .je skrbela da dodatni pouk nemščine in za hospitacije učiteljiščnikov, Marija Komavli, ki je bila otroška vrtna rica v Podgori. V doberdobskem didaktičnem ravnateljstvu pa so se upokojile učiteljice Veronika One-sti - Vogrič in Lilijana Beltram -Nanut, ki sta poučevali na šoli v Sovodnjah in Zora Saksida - Gra ziani. ki je učila na šoli v Rupi.
Na njihova mesta so bili nameščeni Silvan Bevčar na šolo v Pevmi, Tereza Srebrnič, Aleksandra Klanjšček in Marija Vončina - Do-ljak na šolo v Števerjan, Erminija Makuc na šolo na Livado. V šte verjanu bodo imeli v tem šolskem letu eno učno moč več kot prej. Ni še-znano, kdo bo skrbel za ho-spitacijo učiteljiščnikov. Kot vzgojiteljica otroškega, vrtca v Podgori je bila imenovana Vesna Carppel. V otroški vrtec v Krmin, ki .je letos prešel pod državno upravo, sta
bili kot vzgojiteljici imenovani A-lenka Drobež in Suzana Krulc. Prav tako so bile imenovane štiri no\\ vrtnarice v otroškem vrtcu v Ulici Vitt. Veneto, ki je letos postal državni: to so Lucija Maraž. Alek sandra Maraž, Suzana Jarc m Vanda Okroglic. Prejšnji dve vrtnarici, ki sta bili v tem vrtcu dolgo let, in ki sta v občinski službi sta bili premeščeni na občinski vrtec na Livadi. Na šolo v Sovodnje sc prišli trije novi učitelji in sicer Marko Cotič, Štefan Cotič in Jordan Ferletič (tu je bilo treba poleg dveh upokojenih učiteljic nadomestiti tudi v prometni nesreči umrlo učiteljico Ivanko Nanut). Na šoli v Rupi pa bo Jetos učila Loredana Vižintin.
Ni pa novih upokojencev med pro-
fesorji na srednjih šolah. Zaradi tega tudi ni prišlo do velikih za menjav. Na vseh srednjih šolah se je pouk pričel skoro normalno, te na nekaterih imajo še odprto vprašanje namestitve še nekaj profesorjev, kar pa je normalen pojav ob začetku vsakega šolskega leta. Kjer stvari niso še urejene pa bodo najbrž že v prihodnjem tednu, tudi zaradi tega ker dajejo na šolskem skrbništvu v takih primerih precej avtonomije ravnateljem šol. Tako so nam povedali zainteresirani ravnatelji. Precej drugače pa je na mnogih italijanskih šolah, kjer še kar precej časa ne bodo imenovali vseh profesorjev. Tudi zato ker se mnogi, ki so doma na Jugu, nočejo preseliti v Severno Italijo, kjer so jim nakazali delovna mesta.
Dve razstavi v Solkanu
Krajevni praznik, ki pa v Solkanu praznujejo vsako leto v prvi polovici septembra (v počastitev pr vega prihoda partizanov v Solkan 9.9.1943) sestavlja nekaj prireditev. Posebno mesto 'je odmerjeno tudi kulturi, prikazu enega izmed do godkov iz preteklosti kraja. Take mu koristnemu vložku v krajevno praznovanje se Solkanci niso tudi letos izneverili. Goriški muzej je domu krajevne skupnosti v Solka nu pripravil razstavi tMorski mo tivi- Milana Klemenčiča» in »Langobardi v Solkanu». Slikarska razstava je z morsko motiviko prikazala izsek iz dela slovenskega sli karja in lutkarja Milana Klemen Čiča, ki je bil rojen v Solkanu 1875. Razstavo, ki jo je pred meseci pripravil piranski Pomorski muzej je na otvoritvi v Solkanu, v soboto, 11. t.m., predstavil nien avtor, kustos Goriškega muzeja Mar ko. Vuk,
Arheološka razstava »Langobardi v Solkanu» pa prikazuje obiskoval cu najdbe odkrite ob arheoloških izkopavanjih v Solkanu pozno pozimi leta 1980. Ob delih za plinovod je bilo namreč slučajno odkrito langobardsko grobišče, med grobove Langobardov (več jih je bilo uničenih ob zemeljskih delih ah
imiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiFmiimnmiiMiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHinmimmtitfiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinnMiiiiiiiHiiiiiiiiB
SESTANEK SINDIKALISTOV Z DE CARLIJEU
v
Se vedno težave finančnega značaja za začetek poslovanja v tovarnah
Deželna uprava ima na razpolago denar za nov začetek poslovanja tovarn v Podgori, Krminu in Tržiču • Razlike glede ocene vrednosti tovarniških naprav
Številna delegacija enotne sindikalne zveze iz Gorice ter zastopnikov področnih sindikatov in tovarn iz Tržiča (Galilej), Krmina (Tee Friuli) in Gorice (podgorska predilnica) se je v sredo zvečer, do poznih ur, v Trstu pogovarjala z dosedanjim odbornikom za industrija De Carlijem. Sindikalisti so hoteli vedeti do kod so segle pobude za rešitev, oziroma preusmeritev treh omenjenih tovarn, za kar se je zanimala še pred poletnimi počitnicami in tudi pred deželno kri zo vlada Furlanije - Julijske krajine.
Sindikalistom je odbornik De Carli, ki je sicer povedal, da v tem trenutku, ko je deželna vlada odstopila, lahko opravlja le normalno poslovanje, dejal da so stvari ostale tam kjer so bile. Deželna uprava je,f>i;ipM.vi!a sanacijske načrte, oziroma čisto nove načrte, ki so že žnani, razpolaga tudi z ustreznim denarjem, .težkimi milijardami, vendar pa so med starimi podjetniki in tistimi, ki bi tovarne prevzeli, še vedno znani razkoraki v ocenje-
vanju vrednosti naprav, ter težave, ki izvirajo iz sodnega likvidacij skega postopka v nekaterih primerih.
Kar se tiče podgorske predilnice ni soglasja med predsednikom sedanje družbe Romanijem in indu-strijcem Burgijem, ki bi postavil čisto nov obrat, glede vrednosti zemljišča in naprav tovarne Razkorak je baje precejšen. Prav tako ni soglasja v vrednosti cene tovarniških naprav bivše tovarne Tee Friuli v Krminu. To nesoglasje se je pokazalo že na dražbi, ki ie bila pred kratkim na goriškem sodišču. Vendar pa bi bila deželna uprava pripravljena, tako je dejal De Carli, plačati razlike iz svojih skladov. Kar se tiče položaja v tovarni Detroit v Tržiču, je dežela dala na razpolago denar, vendar pa ima novo podjetto Faema, ki bi tovarno prevzelo, še‘ nekatere" pomisleke, tudi najbrž ker ni jasno kako bo potekal sodni postopek za reševanje vprašanj” prejšnjega u;' pravljanja.
Na sestanku so bila stališča sin-
dikalistov nekako različna med njimi samimi. Od odbornika za indu stri jo so nekateri zahtevali, potem ko je povedal, da ni gotovo ali bo ostal po rešitvi krize na tem me stu, sestanek s predsednikom deželne vlade. Odbornik je obljubil da bo posredoval ta sestanek. Dru gi pa so menili, da je treba stvari nemudoma rešiti, brez nadaljnjega čakanja; bili so radikalnejši v svojih izjavah.
DREVI V NOVI GORICI
Gostovanje indijske folklorne skupine
V okviru izvenabonmajske ponudbe bo drevi v novogoriškem kulturnem domu s pričetkom ob 20. uri (po jugoslovanskem času) gostovala indijska plesna skupina Ydkshagana Kendrac.
Plesalci bodo predstavili program indijskih klasičnih plesov, oziroma balčthe Uprizoritve in iz znanih pesnitev Mahabharata i« Rama-jana.

OB NAVZOČNOSTI PODTAJNIKA SANTUZA
Jutri odprejo v Vidmu sejem Časa moderna
Najbolj bosta na sejmu zastopana gradbeništvo in pohištvena industrija
Jutri, v soboto, ob 11. uri bodo v Vidmu odprli tradicionalni sejem Časa moderna. Ob tej priložnosti bo vlado zastopal videmski parlamentarec, podtajnik v ministrstvu za javna dela Santuz.
Letošnjega sejma se udeležuje 350 razstavljavcev, ki bodo predstavljali okoli tisoč italijanskih in tujih, predvsem avstrijskih firm. Svoje blago bodo razstavili na 20 tisoč kvadratnih metrih, od katerih jih je 7.500 pod streho.
Kot običajno bosta tudi letos prevladovala dva sektorja, gradbeništvo in stanovanjska oprema. Kar zade va gradbeništvo bodo razstavili gradbene stroje, gradbeni material, montažne objekte, električni material itd. Med opremo za stanovanja pa bodo prikazali pohištvo, gospodinjske stroje itd.
Letošnji sejem, ki bo doživel svojo 29. izvedbo, bo potekal v znamenju hude gospodarske krize, ki zajema vse proizvodne sektorje in prav gotovo tudi gradbeništvo, dasiravno se je zaradi obnove po potresu gradbeništvu v Furlaniji zelo razvilo in je imelo in še ima v finančnih olajšavah velikega zaveznika. Gradbeništvo je tisti sektor, ki vleče za seboj tudi druge dejavnosti, zlasti pohištveno. Zaradi tega je povsem razumljivo, da v razvojni dejavnosti posvečajo gradbeništvu veliko vlogo in mu bodo zato tudi na sejmu v Vidmu odkazali najvažnejše mesto.
Nekaj pojasnil Kmečke zveze
Prišel je čas trgatve. Kmetoval ci bodo v teh dneh prevažali gro zdje oziroma vino. V ta namen nu di Kmečka zveza nekaj pojasnil Spremna listina ni obvezna v sle dečih primerih prevozov.
1- Ob prevozu vina v posodah ne večjih od 5 litrov (ustekleničeno vino v eno- oziroma večlitrskib steklenicah s plutovinovimi zamaški oziroma z zamaški na zvezdo);
2.	Ob prevozu grozdja, ki ga kme tovalec izvrši od vinograda do last ne oziroma zadružne kleti za pro dukcijo vina;
3.	Ob prevozu vina. ki ga vinogradnik izvrši ob prodaji vina (to velja tudi za druge pridelke) pri vatniku. Prevoz lahko izvrši tudi privatnik — kupec sam. Če pa je količina vina (oziroma drugih pri-
delkov) v avtu (oziroma v kombiju itd.) precejšnja, tako da bi bilo v primeru kontrole težje dokazati finančnim organom, da .je blago namenjeno za domačo uporabo, svetujemo kmetovalcem, naj izdajo spremno listino in naj navedejo na njej, da gre za prodajo privatniku.
Za vse druge morebitne prevoze pa morajo kmetovalci izdati spremno listino, oziroma dokument, v katerem je razvidno, da so oproščeni izdaje spremne listine.
še nekaj pojasnil glede prevoza vina. Vsi tisti kmetovalci, ki so lani presegli obrat 10 milijonov lir in morajo torej letos držati knji govodstvo. morajo imeti poleg registrov faktur tudi register, v ka terem morajo biti registrirane vse spremne listine (Registro di carico - stampati per beni viageianti)
Tisti kmetovalci pa, ki niso pre segli obrata 10 milijonov lir, niso dolžni držati nobenega registra. Morajo pa imeti shranjene vse fakture oziroma avtofakture.
Vsa podrobnejša pojasnila lahko dobijo kmetovalci na uradu Kmečke zveze. Ulica Malta 2.
V NEKDANJI CERKVI SV. NIKOLAJA
V Tržiču odprt zanimiv paleontološki muzej
Razstavljeni so številni fosili rastlinskega in živalskega sveta iz starejše kamene dobe
V cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču, ki leži ob državni cesti v smeri proti Benetkam (te cerkve že dolgo let ne uporabljajo več v bogoslužne namene), so odprli paleontološki muzej, v zgornjem prostoru, ki je nekoč služil za kor, pa so uredili zbirko vojnih trofej.
Paleontološki muzej, ki je odprt cb sobotah in nedeljah, vsebuje izredno veliko primerkov okamenelih rastlin in živali, ki so jih našli na doberdobskem Krasu. V tej zbirki je mogoče videti okamenela najstarejša bitja iz rastlinskega in živalskega sveta, kakršna so živela na zemlji v starejši kameni dobi.
Izredno veliko je školjk, ki so prav tako živele v najstarejših zemeljskih razdobjih in ki jih danes ni več.
Zanimive so nadalje kosti divjih živali, ki so prebivale na Krasu. Tako so med drugim našli tudi o-stanke jamskega medveda. Ta del Krasa je bil tudi naseljen. V jamah je živel pračlovek. Kot zanimivost vedo raziskovalci, ki so zbrali razstavljene eksponate in ki jih čuvajo in razlagajo, povedati, da je človeka in tudi živali, ki so
V ORGANIZACIJI ZTK0S
DANES IN JUTRI V TOLMINU MLADINSKE IGRE TREH DEŽEL
Sodelovalo bo okrog 230 mladincev iz Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije - Jutri zvečer tudi kulturno-zabavna prireditev za udeležence
V Tolminu bodo danes in jutri 9. mladinske igre treh dežel. Na prireditvi bo sodelovalo predvidoma o-krog 230 mladincev in mladink iz Koroške. Furlanije - Julijske krajine ter Slovenije. Vsakoletno (zdaj že tradicionalno) srečanje mladih športnikov se bo pričelo danes ob 11. uri (po jug. času) s prihodom in namestitvijo udeležencev hotelu Km ter v dijaškem domu »Svetozar Markovič*. Slovesna otvoritev bo ob 14.15 (po jug. času) na stadionu na Brajdi z mimohodom udeležencev ter s krajšim kulturnim sporedom. Takoj zatem bodo na vrsti tekmovanja v atletskih disciplinah,
košarki, tenisu, namiznem tenisu in rokometu. Zvečer bo kulturno-zabavna prireditev pred Šolskim centrov Vojvodina. Tekmovanja se bodo nadaljevala tudi jutri dopoldne. Na prireditvi sodelujejo športniki v starosti do 15 let.
Razna obvestila
Pri KŠD Vipava so te dni pričeli z vpisovanjem novih kotalkarjev. Vpisujejo vsak delavnik na kotalkališču na Peči in sicer od 17. do 19. ure. Prijave pa sprejemata tudi Nada Devetak v Sovodnjah in Mariza Florenin v Gabrjah.
prebivale v kraških jamah, mučila artroza.
Kakor so vedeli povedati, pa je Kras še zelo neraziskan in bi ob bolj sistematičnem delu našli še veliko zanimivega gradiva, prav gotovo tudi iz rimskih časov, ko so bile na kraških obronkih človeške naselbine in ko so bile po teh krajih speljane rimske poti.
TEŽAVE ZARADI PRORAČUNA
Danes občinski svet v Ronkah
Danes ob 14 uri se bo sestal občinski svet v Ronkah. Po napovedih naj bi bila seja precej razburljiva in skoraj v celoti namenjena obravnavi težavnega finančnega položaja, v katerem se je znašla ta ustanova.
Kakor smo že poročali, je nadzorni odbor zavrnil že odobreni proračun za tekoče leto ker da občina nima ustreznega kritja za okrog 70 milijonov izdatkov za administracijo.
Občinski svet naj bi na jutrišnji seji torej ponovno vzel v pretres (seveda ustrezno popravljen) finan čni načrt poslovanja.
Pred lasom je bil govor o kolektivnem odstopu župana in vseh odbornikov v znak protesta. Izgieda pa, da so bile take napovedi nekoliko prezgodnje, kajti na jutrišnji seji bo menda podal ostavko samo odbornik za finance, to pa iz osebnih razlogov.
kako drugače) pa so bili pomešani posmrtni ostanki staroselcev. Najdba grobov je potrdila domnevo zgodovinarjev, da je bil tudi solkanski kastel (omenja se prvič leta 1001) eden izmed členov langobardske obrambne črte, ki je zaustavila Slovence ob naseljevanju na zahodu ter najbolj odločilno vplivala na današnjo narodnostno mejno črto. Razstava v Solkanu va poleg lepo konserviranih m restavriranih predmetov s skicami in risbami dopolnjuje podobo Solkana v 7. in 8. stoletju našega štetja. Kot. izkopavanja, tako je tudi razstava vzbudila živahno zanimanje med prebivalci Solkana, ki sicer kažejo sploh veliko zanimanje za poznavanje preteklosti suojega kraja-«Solkanski zbornik*, ki naj bi izšel v prihodnjih letih je zrcalo ta- -kepa zanimanja, pomagal pa naj bi tudi utešiti to in ono radovedno željo o kraju in njegovem prebivalstvu minulih dni.
Solkanski praznik ie Goriški muzej počastil doslej že s tremi priložnostnimi razstavami. V letu 1983 naj bi sledila razstava o solkanskih mizarjih, (g.m.)
Lep uspeh Deborah Marvin
9-letna Deborah Marvin, članica kotalkarskega društva Oton Župančič iz Štandreža, je v nedeljo, 12. t.m. na vsedržavnem tekmovanju v Firencah dosegla nadvse lep uspeh.
V ostri konkurenci (50 tekmovalk) je v skupini «primavera» zbrala največ točk in osvojila prvo mesto. Na omenjenem tekmovanju sta nastopili v isti skupini tudi Patrizia Berna-sconi in Alessandra Abate, v kategoriji amaterk pa Bianca BirrF-in Roberta Gottard.
Pri društvu Oton Župančič''Debo--’ rah vadi že štiri leta. Seveda ji ob lepem uspehu čestitamo. Priznanje pa velja tudi vaditeljici in seveda društvu.
(Na sliki Deborah z osvojenim pokalom).
Koncerti
V dvorani Uuiime G nnastiia Goii-zlana bo jutri, v soboto, ob 20.30 nastopila godba S. Cecilia iz Magen-te. Prireditev je pod pokroviteljstvom avtonomne turistične ustanove. Vstopnine ne bo, morebitne prostovoljne prispevke pa bodo namenili društvu Pro senectute.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 26. septembra, družinski izlet v Benečijo v vzponom na Matajur. Izlet je primeren tudi za mlajše in najmiajše planince. Prevoz z lastnimi sredstvi. Podrobnejša pojasnila bodo pravočasno sporočili, Društvo upokojencev za Goriško ter VZP1 - ANPI vabita na enodnevni avtobusni izlet v Istro z obiskom Poreča, Plave lagune, Buj in Mom-jana. Izlet bo prvi teden v oktobru. Pojasnila pri Artorju Koshuti V Ul. Mameli 8 ter na sedežu društva v. Ul. Malta 2 od 23 t.m, dalje od & do 12 ure.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes čez dan in ponoči dežuri v Tržiču lekarna bolnišnice, Ul. Te-renziana 26, tel. 44-387.
Gorico
CORSO 18.00—22.00 »La spada a tre lame*. L. Horsley, K. Beller. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 17.00—21.00 «Via col vento*. VITTORIA 17.30—22.00 sProibitissi-mo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 18.00-22.00 «Elamadooo-na*.
PRINCIPE 18.00—22.00 »Uomo chia-mato uomo*.
Novo Gorica
in okolico
SOČA 18.00—20.00 »Krvava plaž_*.
Ameriška grozljivka.
SVOBODA 18.00-20.00 »Plaz*. Ameriška drama. 22.00 »Stalno dekle*. Ameriški erotični film.
DESKLE 19.30 »Baltimorski naboj*.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes čez dan in ponoči dežuri v Gorici lekarna Provvidenti - Travnik 34, tel. 84 972.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi najinega
JOŽEFA COTIČA
se iz srca zahvaljujeva vsem, ki so z nama sočustvovali. Posebej se želiva zahvaliti sosedom za razumevanje in tolažilne besede, ŠD Sovodnje, članom VZPI - ANPI, g. župniku in vsem. ki so pokojnika spremili na zadnji poti.
Sovodnje, 17. septembra 1982
Žena in sin Amedej
Priročnik zanikanih in pozabljenih zgodovinskih dejstev
SOFIJA — V sofijskih knjigarnah ;e je te dni pojavil tako imenovani politično - ekonomski priročnik z naslovom »Balkan*. Njegovi avtorji, ki jih je kar 27 — v glavnem znanstvenih delavcev in strokovnjakov za balkanske razmere ter članov bolgarskih znanstvenih ustanov in ministrstva za zunanje zadeve — skušajo v tem priročniku izbrati in sintetizirati najnovejša dejstva* o Balkanu in balkanskih deželah, da bi s tem »olajšali* čitatelju, da bolje spozna sodobne medna rodne odnose na tem zemljepisnem področju, '(razmere* v posameznih državah ter »glavne smeri* njihove zunanje politike.
Če pozorno prečitamo vseh 270 strani »priročnika*, dobimo vtis, da avtorji ponavljajo stališča bolgarske države in partije in da so »pozabili* ali enostavno »izpustili* mnoga zgodovinska dejstva, druga pa so ali falsificirali ali objavili nepopolna.
V delu publikacije, kjer je govor o zgodovini Balkana, se na primer niti ne omenja bolgarska zasedba večjih predelov Jugoslavije in Grčije v času druge svetovne vojne, torej zasedba tistih predelov Balkana, ki jih je Bolgariji poklonil Hitler. Hkrati se enostavno »izpusti* obdobje štirih let, namreč obdobje druge svetovne vojne. Avtorji priročnika so se namreč glede tega obdobja zadovoljili samo s kratkim Slavkom, da je bila Bolgarija «e-dini zaveznik Nemčije, ki ni poslala na vzhodno fronto svoje vojske*.
Če so tako skopi s podatki glede sodelovanja z nacistično Nemčijo, so zelo velikodušni glede »oboroženega boja bolgarskega na roda proti fašizmu* in glede »dostojanstvenega prispevka bolgarskega naroda za dokončni poraz fašističnega napadalca: 32 tisoč padlih in ranjenih vojakov ter častnikov v boju za osvoboditev Jugoslavije in Madžarske*.
Seveda se v priročniku niti ne omenja štiriletna narodnoosvobodilna borba jugoslovanskih naro dov. pač pa se namesto tega govori, da je »zmagoviti pohod sovjetske armade odigral odločilno vlogo pri osvobajanju balkanskih narodov izpod fašizma in nemške okupacije*. Zdi se, da nekateri bolgarski krogi, med njuni so tudi avtorji te knjige, nikakor ne odstopajo od svojega sta rega stališča, da zanikajo ali do skrajnosti zmanjšajo pomen jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe, da prikažejo boj jugoslovanskih narodov le tako, kot bi to bil neznaten dogodek, kajti v 270 straneh podatkov se štiriletnemu boju jugoslovanskih narodov in zmagi nad okupatorjem posveti le en kratek stavek, da je namreč »pod vodstvom KPJ bilo v deželi ustanovljeno množično narodnoosvobodilno gibanje*. Da pa bi to »množično narodnoosvobodilno gibanje* ne imelo prevelikega pomena, se že v naseljem s'avku dodaja, da je b'*a na račun »odločilne pomoči sovjetske armade v letih 1914-1943 Jugos'avija osvobojena*, Avtorji publikacije, kot kaže, so »pozabili* na zgodovinsko dejstvo, da so do prihoda Rdeče armade bila osvoboiena že velikanska področja Jugoslavije.
Od 270 strani jih avtorji kar 20 posvečajo evropskim in balkanskim mirovnim pogodbam ter sporazumom, balkanskim paktom in zvezam pa tudi srečanjem državnikov, toda niti besede ni po syečene sklepom Blejskega sporazuma med predsednikom Titom in Dimitrovom. Prav tako se niti ne omenja sporazum od oktobra 1944 v Krajovi, kjer je predsednik Tito dovolil bolgarski vojski, ki je do 9. oktobra sodelo-
vala z nacisti, da sme nadaljevati boj na jugoslovanskih tleh, seveda na strani antifašističnih zavezniških sil,
Seveda niso mogli avtorji te publikacije mimo sanstefanske pogodbe iz 1878, kajti tako bi sicer povedali, da so tedaj dodelili Bolgariji področje «od Donave do E-gejskega morja ter od Črnega morja do Ohridskega jezera*, da se ustanovi enotna bolgarska nacionalna država na Balkanu s «kompaktnim bolgarskim prebivalstvom*, ld da je organsko vezano s skupnim jezikom, ter zgodovinskim, gospodarskim in duhovnim življenjem, kot zatrjujejo danes bolgarski »strokdvnjaki*, da bi zadovoljili apetite velikobol-garskih nacionalističnih teženj.
Kmalu zatem še komentira tudi Berlinski kongres, da bi se ponovno omenila «krivica», ki da je bila storjena bolgarskemu narodu, ker je bila na Berlinskem kongresu bolgarska dežela »razkosana* in je bil s tem »umetno razcepljen* bolgarski narod.
Ko prikazujejo jugoslovansko -bolgarske odnose po drugi svetovni vojni, odnose, v katerih je vedno navzoče makedonsko vprašanje, avtorji obtožujejo vodstvo jugoslovanske Zveze komunistov, da je «v vsem povojnem času skušalo spremeniti makedonsko vprašanje v osrednji in osnovni problem bolgarsko - jugoslovanskih odnosov*.
Po pisanju te publikacije, po »receptu* njenih avtorjev se jugoslovansko - bolgarski odnosi morejo uspešno razvijati le pod pogojem, če se odstranijo neznanstvene teorije o »zgodovinskem obstoju* makedonskega naroda in se zato odstranijo jugoslovanske »pretenzije* o obstoju makedonske manjšine v Bolgariji ter pravice Jugoslavije, da se zanima in skrbi za to »neobstoječo manjšino* ter da se »prekine politika, ki skuša na umetni način formirati makedonsko nacijo v republiki Makedoniji na anlibolgarski o-snovi*.
Zares nesmiselno je zanikati takšno notorično dejstvo, kot je obstoj Makedoncev v Bolgariji, ki so bili enostavno zbrisani. Spomnimo se samo na same bolgarske vire, saj so v Bolgariji po bol garskih uradnih podatkih leta 1946 našteli več kot 250 tisoč Makedoncev, deset let pozneje so jih našteli še redno 188 tisoč, dvajset let pozneje, 1975. pa jih sploh niso več šteli, ker za uradno Sofijo makedonske manjšine v Bolgariji enostavna ni bilo.
Posebno poglavje je posvečeno makedonskemu vprašanju, kjer skušajo čitatelja »prepričati*, da so nacionalna zgodovina makedonskega naroda, njegova kultura, njegov jezik, 11’denski upor, skratka vse, kar danes predstavlja zgodovinsko vrednost makedon sitega naroda sestaviti del bol garske zgodovine.
Avtorji sedanje publikacije ni so pozabili omeniti negativnih pa liričnih celo «seoarati stičnih* pa javov na Hrvaškem, da ne omenjamo še posebej dogodkov na Ka sovu. o katerih so bolgarska sredstva javnega obveščanja še tako bogato poročala. Novo pa je e'3-de tega to, da se je v tej publi kači ji pojavila uradna bolgarska ocena, da »zahteve albanskega prebivalstva po nacionalni enakopravnosti je jugoslovanska vlada ocenila kot reakcionarne in kontrarevolucionarne*.
Ker naj omenjeni priročnik »Balkan* predstavlja osnovo za razlago dogajanj na Balkanu in seve da tudi novejšo zgodovinsko razlago, je zares čudno, da se v Sofiji še vedno držijo nekaterih «principov», ki so že zdavnaj izgubili vsako veljavo.
Ogromna «veternica» bo dajala elektriko
V Severni Škotski bodo do leta 1985 zgradili ogromno «veternico», ki bo proizvajala elektriko. «Veternica», katere maketo vidimo na sliki, bo 60 m visoka in vsak piš vetra bo poganjal «krila>, ki bodo poganjala rotor. Tudi kar se estetike tiče, nimamo kaj reči. Konstruktorji pazijo tudi na to
Iz umetnostnih galerij
Platter jeva grafika v galeriji «Tribbio»
pV8i
mm
Letošnja kulturna prireditev «Tržaško poletje v umetnosti, glasbi, poeziji in prozi*, ki jo je pripravilo vodstvo tržaške središčne galerije «11 Tribbio* ob sodelovanju nekaterih ustanov, med katerimi je tudi tržaško podjetje za turizem in gostinstvo, se je začela sredi avgusta z izredno kakovostno razstavo znane slilcarke Leonor Fini, ki jo Trst smatra za svojo, ker je pač umetnica tu živela- veliko let in se tudi uveljavila. ■ in se sedaj zaključuje prav tako z zelo veljavno razstavo grafike, razstavo del znanega mojstra Karla Platterja. Razstavo so odprli v soboto, 11. t.m., in bo trajala do 24. septembra.
Karel Platter je po rodu južno tirolski Nemec, rodil se je 1919 v kraju Malles Venosta in je študiral najprej v Firencah, nato v Milanu in dopolnil svoje študije v Parizu, v letu 1952 je odpotoval v Brazilijo, kjer je ostal v Sao Paulo do konca leta 1954, nakar se je vrnil v Bočen, kjer je živel do 1961, od 1963 dalje pa živi v Milanu, a ga občasno srečujemo tudi t? Parizu.
Karl Platter ie dal na ogled v galeriji Ml Tribbio» veliko svojih del, v katerih prevladuje človeški lik, človek pač v najrazličnejših priložnostih in tudi v najrazličnejši povezavi, saj imamo na ogled na stenah ga'eriie že otročička v zibki, več dečkov in deklic pa tudi «zrelih» vojščakov in drugih fiaur.
Gre za dela odličnega in hkrati tudi i zredno marljivega likov■ ni!:a, sai se v vsakem delu Karla Platterja vidi, da se mojster svojega dela loteva z vso vnemo, da vsako delo dokonča in ne
prepusti prav ničesar naključju, Gre za kakih 35 grafičnih listov v barvah ali v črno belem, are za povsem veljavna deia. In tako razstava povsem pozitivno zaključuje zelo uspešno pobudo galerije, ki je poskrbela, da je namreč tudi strogo središče mesta imelo nekaj cenejše, nikakor m ne cenene kulturne paše v vročih poletnih dneh.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiniiiiitmtniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiuiiiiiiiiitiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiHHiiitiiiiHimiiiiiio
NA NEDAVNEM ZASEDANJU FIDAPA V VIDMU
Za večjo uveljavitev ženske v razmerah držav-članic EGS
Kljub načelnim zagotovilom in predpisom ženska na delovnem mestu ni enakopravna
Prisotnost in teža ženske v da .našnji družbi s posebnim ozirom na žensko zaposlovanje; to je bila osredjija ,, teina ..šestnajstega vsedržavnega srečanja organizacije Fidapa (Fedefazione "itaha •na donne nelle arti. .prcfessioni e affari — Vsedržavna federacija ižensk v umetnosti, v prostih no klicih in gospodarstvu), ki je bi lo konec prejšnjega tedna v Vidmu.
Kot že izdaja naslov, gre za ženske, ki so se uveljavile na raznih poklicnih področjih in ki seveda, po eni strani zagovarjalo zaposlovanje žensk, po drugi pa tuji či.mvečjo angažiranost žen ske v družbi.
Drugo vprašan:e je še zlasti prišlo do izraza na sobotnem za sedanju, ki se je iz italijanskega prelevilo v mednarodno, sai je bilo namenjeno srečanju oredstav nic mednarodne zveze IFBPW (In ternaticral federation of business and Professional vvomen — Mednarodna federacija žensk v gospodarstvu in prostih poklicih). Italijanska Fidana namreč sodeluje z mednarodno zvezo, ki se zavzema predvsem za večjo uveljavitev ženske v okviru Evrop ske gospodarske skupnosti.
Zato je bila tudi sobotna deba ta osredotočena oko'i odnosa žen ska in združena Evropa, ki trenutno — takp so skoraj soglasno ugotovile prisotne — ni na naj
...................................................................HM.......................
1 AR ADI NEPREVIDNOSTI TV NAPOVEDOVALCA
Nezaželen ter neprijeten prepir med Avstrijci in zahodnimi Nemci
Kdo so in pravzaprav kaj so «Pifkeji» * Brat je tet noč postal bratranec
DUNAJ — Pravijo, da bogastvo, podobno kot vino. rado zleze ,T glavo. To se je videlo te dni v Avstriji, ko je prišlo med »bratoma* sedaj verjetno le »bratrancema* — Avstrijcem in Nemcem — do spora ali vsaj do neprijetnega in nezaželenega pričkanja. Zakaj in kako?
Čeprav govorijo, da so Italija, Španija in še kaka druga sreda zemska dežela nekakšne turistične velesile, bi mogli reči to še prej za Avstrijo, kajti na dobrih šest milijonov avstrijskih državljanov pride nad 100 milijonov nočitev, kar je prav gotovo naj-višje razmer je v Evropi. In pretežna večina tujih turistov, ki preplavijo v poletnih mesecih vso Avstrijo, pozimi pa vsa avstrij ska smučišča, so državljani Za hodne Nemčije, so »bratje*, ki so jih sedaj preimenovali v »bratrance*, ker je prišlo do nezaže lenega spora. Krivec za to je morda nekoliko nepreviden vodja televizijske oddaje, ki je v začetku svojega programa hotel od žirija zvedeti, kaj pravzaprav pa 41 eni beseda »Piefke*. In večina .lianov žirije, katerih naloga .je, 4a Ugotavljajo točnost odgovora.
je »ugotovila*, da so to — Zahod ni Nemci, to se pravi, da z. iz--, razom. »Piefke* .označujejo člove ka. ki se baha s . svojim boga stvotn, človeka, ki misli, da more s svojem denarjem doseči vse, kupiti vse ir) vsakogar. »Piefke* so pač »arogantni turisti, ki se obnašajo tako, kot se obnašajo zahodnonemški turisti v Avstriji*. In ko je žirija tako pojasnila smisel besede »Piefke*. so gledalci v dvorani, od koder se .je vršil TV prenos — gromko aplav-dirali. ■ >
S tem so torej tudi »kompetentni* strokovnjaki potrdili splošno veljavno mnenje med avstrijskim prebivalstvom, da je zahod-nonemškim turistom bogastvo zlezlo v glavo, kajti v zadnjih časih, ko si zahodnonemški turisti lahko privoščijo nekaj več, so no stali oholi in zahtevni, skratka »Piefke*.
Seveda niso Nemci 06tali na to »žalitev* hladnokrvni. Brz ko se je oddaja končala, so se začeli protesti. Resnici na ljubo so za čeli še najprej proti temu prote stirati Avstrijci sami, ker so se upravičeno zbali za posledice tega napada. Oddaja se še ni kon
čala, ko se je oglasil po telefonu nekdo in postavil vprašanje <<Kako ste se le upali reci, kaj takega?* Neki časopis pa je nasledile j"ga dne' poročal, da so se že med .samo oddajo v nekem kraju spopadli Avstrijci in NeVn-či. Ostreje so, reagirali ponekod v Zahodni Nemčiji, od koder so , prišle tudi grožnje. Neki časopis iz Miinchpa pa je zapisal, da če njim očitajo, da so »Piefke*, bi riiogli Dunajčanom očitati, da trepečejo za vgak šiling.
(Zadeva je zadobila resnejši obseg, ko so začeli prihajati na dan bolj konkretni podatki:' iz Zahodne Nemčije pride v Avstrijo toliko gostov, da ti predstavljajo tri četrtine vseh tujih turistov v Avstriji. Še več: «Piefke» so samo lani pustili v Avstriji 3 milijarde in pol dolarjev. In čeprav je bilo avstrijsko gospodarstvo v lanskem letu še razmerama trdno, tri milijarde in pol dolarjev ni vsota, ki bi jo lahko odklanjali. Zato je tudi razumljivo, če so se tudi v višjih avstrijskih krogih začeli zanimati za vso zadevo in začeli iskati pot, kako bi se zahodnonemškim gostom opravičili.
bolj zadovoljivih nivojih. Vzroki so raznovrstni: v prvi vrsti je za skrbljujoč gospodarski poližai v državah - članicah EGS, ki kvarno vpliva tudi na politične odnose med drzayami. Po dri)gi stga-,.. ni pa- narašča ječa brezposelnost še najbolj prizadeva in ogroža ženske: v državah-člamcah EGS se odstotek zaposlenih žensl namreč niža, razmerje z moško zaposlenostjo pa se ne slabša samo zato, ker se je odstotek zaoosle-nih v zadnjih mesecih med ma-Iško delovno silo občutno zmanjšal.
Priporočilo Mednarodne federa cijo BPW pa se glasi: kljub te Žavam si mora'o ženske prizadevati za vstop rr.ed pravno prizna ne zapos'ene Pudi. istočasno na m-rajo stremeti za tem, da bi tudi v družbeni ureditvi dobile večjo težo.
O organiziranosti žensk in ženskih organizacij pa so razpravljale tudi udeleženke italiianskega dela videmskega zasedanja. Pravzaprav sta bila «italijanska» prvi in tretji dan, »mednarodni* pa drugi. To temo je približno dvesto seminaristk razvilo ob zadnjem poročilu, ki se je ze'o nazorno imenovalo: Novi cilji in novi strateški premiki ženskih organizacij s posebnim ozirom na Fidapo. Ni šlo seveda za razpravo o strategiji celotnega ženskega gibanja, temveč predvsem za razmislek o vlogi, ki jo lahko ima takšno »cehovsko* združenje kot je Fidapa. Čeprav je ostala nekako zakrita, je namreč v združenju močno prisotna težnja ne samo po vključevanju žensk v delovni proces, temveč tudi po ženski uspešnosti v tem njenem naporu.
Vsekakor pa tudi Fidapa, kakor ostala ženska združenja, izhaja iz osnovne ugotovitve, da ženska kljub načelnim zagotovilom in pravnim predpisom, na delovnem mestu ni enakopravna.
■ Pregled stanja v Italiji s posebnim poudarkom na učinke zakona o enakopravnosti na delovnem mestu je sodil na sam začetek videmskega simpozija. Uvodno poročilo je bilo sicer posvečeno temi, ki je zadnje čase, nekako prednjačila v vseh razpravah o ženskem vprašanju. Referat, z naslovom »Nasprotujoče težnje v ženskem svetu: ženska med begom v zasebnost in zahtevo po a sebni angažiranosti* je ugotovil, da je bil beg bolj navidezen, ker so ženske izbrale drugačne načine javnega nastopanja. - Kar pa zadeva zaposlovanje, največkrat ne'gre za proste izbire, temveč za prisilo, ker je tudi na splošno čedalje manj delovnih mest.
Iz povedanega tako na »italijanskem* kot na «evropskem» delu pa sta se izkazali predvsem dve nuji. Če se ženske hočejo e-nakopravno vključevati v delovni proces se morajo izobraževati in predvsem strokovno izpopolnjevati, kar je še zlasti šibka ženska točka v vseh državah EGS. Ista časno pa se morajo informirati o svojih pravicah, se povezati, skratka tudi v okviru EGS in iskati nekakšen skupen jezik, ki je
Antonio Evangelista v Corsii Stadion
že privedel do minimalnih rezultatov. Til gre na primer omeniti razne resolucije evropskih parlamentark v zvezi z raznimi vprašanji, predvsem pa prav o izo braževanju in zaposlovanju žensk .in o usklajevanju zakonodaje med članicami glede na pravni položaj ženske.
' Za organizacijo, ki v prvi vrsti združuje ženske, ki so na poklicnem področju »uspele*, je, seveda uveljavitev žensk na delovnem mestu stalno v ospredju, kakor tudi splošpa uveljavitev v družbi.
To je moč razbrati tudi iz za ključkov videmskega srečanja, ki med drugim poudarjajo nujo. da bi ženske morale in mogle dati današnji družbi, o kateri posebej ne razpravljajo, mnogo več.
Nedvomno ženska z uveljavitvijo na poslovnem 'področju ob gospodarski neodvisnosti pridobi tu di zaupanje v lastne sposobnosti, izbusi kritičen odnos do okolja, pridobi vse možnosti do samostojnega nastopanja. Vendar pa prav izkušnje zadnjih let širom po svetu kažejo, da je vse to potrebno, da pa ni dovolj: v nasprotnem prime, u bi namreč pritegnili tistim, ki zatrjujejo, da ženske zasledujejo zgolj osebni uspeh, pri tem pa ne postavljajo nikakršnih alternativnih zahtev.
(bip)
uiiiiiiiiiiiuraiiiiiiiiimjiifiiiiiiuinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHitiiiiiitHiiiittiiiiiiiiiitiimii
V tržaški galeriji «Corsia Stadion* je aal na ugled svoja aha in grafike Antonio Evangelista. Razstavi,ena dela so nastala v zadnjih tre letih. Likovnik te zrasel in se izoblikoval na jugu lta lije, v Bariju. Ko pa se te oženil s Tržačanko, se je naselil v našem mestu, kjer že vec let živi. Čeprav je služboval po raznih mestih m si utrdil lam svoj slikarski sloves, tako da na omenjajo razne slikarsko informativne publikacije, je Antonio Evungeli sta v svojem bistvu pravzaprav le samorastnik. H se. je s prizadevnim proučevanjem itali.anskih cmacchiaiolijev» in impresionistov povzpel do res svojstveno prilagojenega načina oljnatega slikanja. Umetniško osebnejšo rast likovnega ustvarjanja pa nam odkrivajo še bolj grafike s posebnim načinom tiska linorezev o mnogih barvah, linorezov, ki u-činkujejo kot prave siike.
Ob vstopu v galeiijo nas razstava prijetno preseneti, ker nam prikaže enotno zaokroženo razgo-redje oljnatih pokrajin večjih mer in vse dol do minislik in vse so uokvirjene v lesene neo-barvane okvire, ki so pieprosti a obrtniško dodelani m Marati u-stvarjajo nekakšno domačnost podanih krajev, obdelanih motivov. Njihove upodobitve vzbujajo v nas občutek prazničnega miru sončnih dni. kajti i: teh pokrajin, ki so nastale od Puglie pa do zadnjih obronkov nase dežele, odsevajo sončno luč tudi senčnato temačne ulice mesteca Martina Franca.
Pretehtana izbira motivov orno aoča tudi, da v slikah .cerkve v Stari Miljah, pa tudi v drugih slikah, zavestno občutimo, da se ie sonce nad njjmj Je za trenutek skrilo za oblaki. Urejenost slikarskega postopka omogoča slikarju tenkočutno umetniško vrednotiti migotanje svetlobe.
Omenili pa smo tudi, da je posebnost sedanje /azslave tudi Evangelistovo grafično delo, ki ga pa mojster ni mogel razobesiti na premajhnem prostoru galerije in ga zato vidimo le v mapi. kjer je veliko risb in lina rezov.
Že risbe nam povedo, kako resen je vri svojem delu la slikar, ki pri upodabljanju ulic in stavb opušča nevažne poarobnosti in skrči snovnost zidov in stavb v križasle in vzporedne slapove črt z zelo zračnim učinkom. Za tržaške zbiratelje arafiice pa ie vsekakor novost. da Evangelista uspe v svo je linoreze, kol smo že omenili, vnesti vtis pravih slik, kol da na papir ne odtiskuje barve z gladkih površin, pač pa s širših in kapilarno ozkih utorov. Odlični so vsekakor list i pokra rine z belo vasico, odtisiiieni pa v raznih barvnih sozvočjih in intonacijah. kot je odličen tudi veliki list baročnega balkona.
m. r.
;.................. *
Ženevska banka, ▼ kateri se Je njel v past Licio Gclli, ki se sedaj skuša izmazati s tem, da se proglaša za političnega begunca
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.15	Filmski program
13.00	Poletni maraton
13.30	TV dnevnik
15.00	Palermo - Tenis
17.00	Fresco fresco
17X5 Trio Pack
17.50	Hagen - Dekle v nevarnosti
19.10	Čudovita Angelika - 2. del Angeliko pokličejo na dvor, da bi ji poverili zelo deli katno nalogo, saj bo morala stopiti v stik z velepa slaništvom perzijske države, da bi izposlovala podpis prijateljstva s Francijo. Toda s tem se spravi v nevarnost, da jo vključijo v harem samega veleposlanika, kar jj seveda nikakor ni pogodu. Toda francoski kralj se za njo zavzame in reši . . .
19.45	Almanah jutrišnjega dne
29.00	TV dnevnik
20.40	Ping pong
21.30	Besede in kri
Kot smo že videli, je sodnik pustil Federica iz zapora, čeprav so ga zalotili «na delu*, v demonstracijah. Brž ko je na svobodi, se okoli njega zbere lepa druščina, saj s Fausto, nekim bivšim delavcem ter nekim bivšim jetnikom sestavi tolpo, katere člani imajo, veliko za upanje vanj, posebno ker si je omislil «velik zadetek*. Ugrabiti namreč namerava prav tistega sodnika, ki ga je tako nalahko oprostil. In zares, ugrabitev uspe in Fe-derico skuša stopiti v slik z uporniškimi silami
22.45	Jacques Maritain in njegov čas
23.35	TV dnevnik in vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	TV dnevnik
13.15	Dvojno življenje Henrya Phyfea
17.00	Popoldanski program
17.40	TV za otroke Risanke
18.30	Šport
18.50	Figure, figure, figure
19.45	TV dnevnik
20.40	Hudič v Pontelungo - 1. del Danes se začne TV prired ba po literarnem delu Ba chellija, ki govori o organizaciji anarhistov. Smo v daljnem letu 1873. Mihael Bakunin je star že kakih šestdeset let in je brez vinarja v žepu. Seveda je v Švici, kamor se je zatekel In biti tu brez cvenka ni lahko. Spozna pa se tu j italijanskim anarhistom Ca fierom, ki pa ni brez de narja, ker je veliko pode doval*-. * i •
21.45	Pvimo piano
22.40	TV film - Obiski na dojnu
23.10	W dnevnik ......
Tretji kanal
10.15	- 12.25 Filmski program
19.00	TV dnevnik
19.20 Marco Cipollino: boksar
19.50	Slo mest Falije
20.10	Znanost v kinu
20.40	J abodie jezero - balet
22.40	TV dnevnik
23.05	SP v nogometu 1982
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
11.05.11.35	TV v šoli
18.30	Poročila
18.35	Begunec - otroška serija • V spored uvrščamo igrano serijo za otroke z naslovom Begunec, ki jo je pripravila prištinska televizija. V štirih epizodah bodo mladi gledalci spoznali malčka Fi dana, ki bi rad šel v šolo, tako kot njegova prijate-ljica Njomza, a še ni stal sedem let. Zato je jezen, najbolj na starše, ki ga niso rodili toliko prej, da bi lahko šel v šolo. V tej jezi sc je igral z žogo, ki mu je odskočila na tovornjak. Mal ček je splezal nanj. da bi pobral žogo, toda tovornjak je odpeljal in odnesel na obrobje mesta tudi malčka. Doma so ga vsi zaskrb ljeno iskali tudi s pomočjo miličnikov. Seveda pa se je dogodivščina srečno razpletla
19.05	čez tri gore: Srečanje oktetov
19.30	Obzornik
19.45	Otrck in promet
29.05	Ekonomska terminologija
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
20.55	Vreme
21.00	Fantje s Hill Streeta
21.55	Ne prezrite
22.10	Zgodbe iz delavnice - hu moristična serija
2? 00 Spremljajmo - sodelujmo
23.10	Nočin kino: Lenny - ame riški film
Lenny Bruce je velik ko mik. V svojih nastopih cesto kritizira ameriško po litiko. zato je pri oblasteh nepriljubljen. Filmska zgod ba ga kaže tudi v odnosih do žene, matere, reklamnih agentov in prav ti odnosi o pomilija.io na različne karak terne odtenke njegove oseb nosti. Toda oblast se ne za ustavi samo pri nepriljub ljenosti, sodno ga začne pre ganjati, še drugi življenjski neuspehi pa ga pripeljejo do mamil. Leta 1963 ga v Hol lvwoodu najdejo mrtvega Film Lenny je zrežiral Bob Fosse
Koper
13.30	Odprta meja
. V današnji Odprti meji bodo na sporedu med drugim še uasled-nje vesti:
TRST — Razstava kave DOBERDOB (GO) — Obletnica krvodajalnega društva TRST — Razstava ljubljanskih grafikov v TK
18.05 Eurogol
18.30	TV šola	. ,
19.00	Zdravo, otroci
19.30	Aktualna tema •20.00 Risanke,
20.15 TVD - Stičišče
20.30	Navihanka - čelov, film
22.00	TVD - Danes
22.10 Zeit im Bild - Čas v sliki 22.40 Odprta meja
Zagreb
19 25 Kronika občine Reka
19.45	Glasba, čas, ljudje 20.30 TV dnevnik
22.00	Zabava vas Beba Selimovič
22.45	TV dnevnik
23.00	Jutri: Ljubezen - kulturna oddaja
TRST A
7.00,	8.00. 10.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila 7.20 Dobro jutro po naše: 7.10 Radijski mozaik: Na obisku pri...; 8.30 Pot-puri napevov in melodij; 9.30 Dra matizirani roman: M. Lermontov: »Junak našega časa*, 1. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: komorni koncert na pla ščah; 11.30 Opoldanski zbornik: Literarni listi: 12.00 Roža mogota. 13.20 Iz studia neposredno; 16.00 Klasični album: 17.10 Razširjeni obzornik Na obisku pri...: 17 30 Romantične melodije; 18.0t Kulturni dogodki; 18.25 Priljubljeni motivi; i8.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski ptogram)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 in 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za do bro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored; 8.28 Zaključek; 8.30 Val 202; 14.00 Na valu radia Ko per; 14.15 Kinospored; 14.30 Za nimivosti: 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev:
15.30	Pesmi in plesi naših nara dov: 16.00 Dogodki in odmevi:
16.30	Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema; 17.30 Glasbena medigra; 17.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12,30, 15.30, 17.30 Poročila: 7.00 ■ 9.30 Glasba za dobro jutro: 8.15 Ho roskop: 8.55 L’escursionista: 9 01) Štiri četrtine: 9.15 Knjiga v izložbi: 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.32 Intermez-zo in horoskop; 10.45 Mozaik;
11.00	Vsi jih poslušajo; 11.32 Kim. svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah. 12.50 Nazdravimo z...; 15.36 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.45 Dalmacija v pesmi in plesu; 17.00 Kultura in ljudje; 17.15 La vera Romagna; 17.32 Crash; 18.30 Pet kov koncert; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. ,13.00, 14.00 in 19.00 Poročila: 6.00-9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 9.58 Zeleni val; 11.00 Glasbena oddaja: 11.34 Komu zvoni - 13.
nadalj.; 12.03 Pridem takoj; 13.15 Zeleni val: 13.25 Master; 14.(f! Ul. Asiago Tenda; 14.28 šola in vzgoja: 14.58 Zeleni val - Evro pa; 15.03 Glasbeni dokument; 16.00 Interval s Faustom Papetti-jem in Rito Pavone; 16.30 11 pa ginone; 17.30 Master under 18:
18.30	Globetrotler: 19.10 Nabožna oddaja; 19.15 Glasbena oddajal
19.30	Jaz/ na radiu: 20.00 H viag-gio con Teo - radiodrama; 22.30 Autoradio flash: 22.50 Danes v parlamentu; 23.00 Telefonski po ziv.
RADIČ 2
7.30, 8.30, 9.30,	11.30, 12.30.
15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00-8.45 Jutranja oddaja; 8.45, Radio dva predstavlja; 9.00 Pre den zapoje petelin; 9.32 Radij ska priredba; 11.32 Tisoč- popevk: 12.48 Hit parade; 13.41 Sound Track: 14.00 Deželni program: 16.32 Signore e signori, buona e-state!; 19.50 Toscanini: njegovo življenje in njegova umetnost: 22.20 Parlamentarna panorama:
22.50	Glasbena oddaja; 23.29 Za ključek sporeda.
LJUBLJANA
7.00. 7.30. 8.00, 9.00, 10.00. 11.00. 12.00. 13.00, 15,00, 20.00 Poročila;
7.50	Dobro jutro, otroci; 8.25 lz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Glasbena pravljica: 9.45 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z glasbo v dober dan; 10.35 Turistični napotki: 11.05 Rezervirano za...: 12.05 Ali poznate...?: 12.35 S pesmijo P° Jugoslaviji; 13.10 Iz glasbene tra dicije jug. narodov; 13.30 Kme tijski nasveti; 13.40 Pihalne god be: 14.00 Iz naših krajev; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporoča jo vam...; 14.50 človek in zdra v je: 15.05 Škatlica z godbo: 15.25 Naši poslušalci čestitajo in i>o-zdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste:
16.35	Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrti l.jak: 18.00 Studio ob 18.00; 19.00 Pojemo in godemo: 19,30 S knjižnega trga; 20.25 Zabavna glasba:
20.35	Lahko noč, otroci; 20.45 Vsa zeml.ia bo z nami zapela...; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo...; 22 05 Oddaja o morju; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Radi ste jih poslu šali; 0.05 Lirični utrinki; O.OK Petkov glasbeni mozaik.
ATLETIKA
NA MEDNARODNEM SREČANJU V RIETUU
Rekord Alberta Cove v teku na 5.000 m
Italijansko mamko je popravil kar za skoraj 6 sekund - Ruka postavila nov svetovni rekord na razdalji ene milje - Na isti progi med moškimi prvi Z d rovko vi c
RIETI — V Rietiju je bil včeraj Mednarodni atletski miting, na katerem so dosegli nekaj res dobrih rezultatov. V prvi vrsti velja omeniti nov italijanski rekord na 5.000 Metrov Alberta Cove, ki je skoraj ra šest sekund popravil prejšnjo Mamko Venanzia Ortisa. Cova je namreč razdaljo pretekel v času 13’13”7i, kar je le 13 sekund slab-?e od svetovnega rekorda Britanca Moorcrofta (13’00”42). Pri tem podimo, da je na nedavnem evropskem prvenstvu v Atenah zahodni Nemec Wessinghage zmagal z znamko s časom 13’28”90, Cova pa je bil tedaj diskvalificiran.
Poleg tega je Romunka Puica postavila nov svetovni rekord v teku na eno miljo, na isti razdalji pa je Med moškimi zmagal Jugoslovan Zdravkovič. Omeniti velja tudi tek na 100 m. kjer je zmagal Lattany (10”23), slabo pa so se izkazali skakalci v višino in daljino, čeprav je oda konkurenca na svetovni ravni. Nekaj rezultatov:
100 m ovire (moški): 1. Lee (ZDA) 19"10; 2. King (ZDA) 49"51; 3. Ba (Sen.) 49”71
100 m (moški): 1. Lattany (ZDA) JP"23; 2. Voronin (Pol.) 10”43; 3. °beng (Gana) 10"52 100 m (ženske): 1. Kratochvilova MSSR) 49”40; 2. Kocembova (ČS SR) 51”07; 3. Rossi (It.) 52”30 200 m (moški): 1. Butler (ZDA) 20”59; 2. Mennea (It.) 20”79; 3. “ongiomi (It.) 21"21 100 m (moški): 1. Paul (Tri.) 1S”01; 2. Souza - Andrade (Braz.) 1S"21; 3. McCoy (ZDA) 45 ’25; 5. Nnapič (Jug.) 46"45 Milja (moški): 1. Zdravkovih (Jugoslavija) 4'00"27; 2. Patrignani (R-) 4'00”48: 3. Rjarkowski (Pol.) 1’00"71: 6. Pokrajčič (Jug.) 4’03"18 Milja (ženske): 1. Puica (Rom.) Jl1”44; 2. Kraus (ZRN) 4’25”93; 3. Gargano (It.) 4'27”52 Daljina (moški): 1. Myrycks (Z GA) 7.80 m: 2. Stekič (Jug.) 7.73; *■ Evangelisti (It.) 7.58 m
5.000	m (moški): 1. Bulti (Et.) 13'07”29: 2. Leitao (Port.) 13’07”70: 3 p''vn (Tt.) 13’13”71
ODBOJKA
Španija 3; SKUPINA D; Sovjetska zveza 4, Avstralija 3, Čile 2; SKUPINA E: Južna Koreja 6, Brazilija 5, ZRN 4, Paragvaj 3; SKUPINA F: ZDA 6, Kitajska 5, Italija 4, Portoriko 3.
V Tnale so se uvrstili: Peru, Kanada, Kuba, Madžarska, Japonska, Bolgarija, SZ, Avstralija, Južna Koreja. ZDA in Kitajska.
NAMIZNI TENIS
SZ odpravila Italijo
MOSKVA — Sovjetska zveza je premagala Italijo v prvem srečanju evropskega namiznoteniškega pokala z rezultatom 5:2. Omenimo, da je v italijanski vrsti nastopala tudi igralka Krasa Marina Cergol.
REZULTATI: Rosenberg - Bisi 2:0; Costantini - Solopov 2:0: Ko-valenko - Cergol 2:0: Costantini in Bisi - Podnosov in Rosenberg 2:1; Solopov in Bulatova - Costantini in Cergol 2:0; Rosenberg - Costantini 2:0: Solopov - Bisi 2:0.
NOGOMET
Allodi odstopil
FIRENCE — Glavni direktor tehničnega sektorja nogometne zveze v
Covercianu, Italo Allodi je odstopil. Odločitvi je botrovala polemika med Allodijem in selektorjem državne reprezentance Enzom Bearzotom.
»Pokal restavracije Križman*
Polisportiva Opicina osvojila prvo mesto
Polisportiva Opicina — Domio
2:1 (1:1, 1:1)
Polisportiva Opicina je zmagovalec turnirja za prvi «pokal restavracije Križman*. V včerajšnjem finalnem srečanju je namreč po podaljških premagala Domio. Sinočnja tekma brez dvoma ni bila vredna finala, saj enajsterici nista pokazali nič posebnega.
Srečanje se je odločilo v peti minuti drugega podaljška, ko je Bo-terri izkoristil podajo soigralca iz prostega strela in spretno premagal vrataria Domia. Eto kanca tekme je skušal Domio rezultat izenačiti, a poznala se mu je utrujenost.
Nagrajevanje turnirja za prvi »pokal restavracije Križman* bo jutri ob 20. uri v prostorih restavracije Križman v Repnu.
Z. S.
KOŠARKA
JUGOSLOVANSKI POKAL ZA PODROČJE SLOVENIJE
Olimpija boljša od Kraškega zidarja
Kraški zidar Olimpija 93:98 (48:48)
KRAŠKI ZIDAR: Brezec 20, šu-pič 8, Srdič 1, Vrdjančič 18, Strnad 12, Kobe 26, žigž 4, Bautovič.
OLIMPIA: Breznik 12, Brodnik 32, Subotič 17, Todorovič 6, Vilfan 17, Šaltej 3, Vujačič 8, Mičulovič 4.
Začetek polfinalne tekme jugoslovanskega košarkarskega pokala za področje Slovenije je obetal zanimivo in enakovredno igro, saj sta se ekipi vse do sredine polčasa ujemali v vodstvu. Tedaj pa so domačini zaporedoma izgubili nekaj žog, kar so igralci Olimpije izkoristili in povedli s 27:18. Ta razlika pa je bila premajhna, da bi srečanje o-dločili v svojo korist, saj so igralci Kraškega zidarja do polčasa u-speli izenačiti.
Vsekakor je odmor domače igralce uspaval, saj so po vodstvu s 56:52 zaigrali slabo v obrambi ter neorganizirano napadali, kar je izkoristil najboljši igralec Olimpije Brodnik, ki je povedel svojo ekipo v vodstvo (60:58). Igralci Kraškega zidarja so z borbenostjo poskušali rezultat obrniti v svojo korist, vendar so do konca tekme le znižali samo za 5 točk. Presenečenja v Sežani tako ni bilo, naprej pa se je uvrstila izkušenejša ekipa Olimpije.
Miha Nagy
OB ZAKLJUČKU DESETDNEVNEGA ODBOJKARSKEGA TEČAJA PRI BANIH
Želja je samo ena ■ po tej poti tudi naprej
Pohvalne besede uglednih gostov iz Slovenije - Okrepiti stike z matično domovino, zlasti z obmejnimi občinami - Slovenska društva bi morala vključevati le Slovence
PRED SVETOVNIM IN EVROPSKIM PRVENSTVOM V DVIGANJU UTEŽI
Številni tekmovalci že v Ljubljani
Tekmovanje bo od 18. do 26. t.m. v tivolski dvorani ■ Razgovor z Duškom Mirkovičem, enim izmed jugoslovanskih trenerjev
Na svelovnem ženskem prvenstvu
Prva zmaga Italije
CHlCLAYO — V zadnji tekmi predtekmovanja ženskega svetovnega prvenstva v Peruju je Italija prepričljivo premagala ekipo Portorika s 3;0 (15:12, 15:12, 15:4) in se bo bo-za uvrstitev od 13. do 24. me-?te. Lestvice posameznih skupin po 3 kolu:
SKUPINA A: Peru 6, Kanada 5, •ndonezija 4, Nigerija 3: SKUPINA Kuba 6, Madžarska 5, Nizozemska 4, Argentina 3; SKUPINA C: ■Mponska 6, Bolgarija 5, Mehika 4,
V Ljubljani je že vse pripravljeno za 36. SP in 41. EP v dviganju uteži, ki se bo pričelo jutri in končalo 26. septembra. Nekateri tekmovalci, to predvsem v nižjih kategorijah, so že na pri zorišču SPEDU. Najboljši jugoslovanski dvigalci uteži, ki bodo nastopili na SPEDU, so imeli sklepne priprave v Škofji Loki.
Barve Jugoslavije bodo na SPEDU zastopali naslednji dvigalci:
52 kg: Petar Brajdič (Pančevo)
56 kg: Rajko Dimc (Domžale)
60 kg: Čažim Beriša (Konjic)
67.5	kg: Karlo Horn (Indjija)
75 kg: v tej kategoriji ne bo nihče
tekmoval ,,	...
82.5	kg: Slavko Fojkar (Škofja Loka)
90 kg: Vladimir Zrnič (Sombor) in Luka Radman (Split)
100 kg:	Zdenko Korpar (Osijek)
in Aleksander Nikolič (Sombor) 110 kg: Ivica Soldo (Sarajevo)
• .......... ........ ............
Xv::y: •'	m
Danes igra za vas
Silil-
Peter Terčon
Peter Terčon 'letnik 1958) se je **fel aktivno udejstvovati v nogome-M z dvanajstim letom (pri ekipi GRDA iz Tržiča). Tri leta kasneje * prestopil k Zarji, kjer je najprej '«ral pri kadetih, nato pa v clan-*ki ekipi. Pred tremi leti je presto-
pil h Krasu, ki je tedaj napredoval iz 3. v 2. amatersko ligo.
Dejal nam je, da je prepričan, da bo letos Kras odigral zelo dobro prvenstvo, tako da bo končna uvrstitev moštva zelo visoka. Ekipa se je letos zelo ojačila, predvsem z nakupom odličnega vratarja Coronice, ki je bil doslej član Ponziane.
Predprvenstvene' tekme so služile v glavnem za preizkušnjo novih i-gralcev. Vsekakor pa bo dokončna podoba ekipe razvidna že v soboto, ko se bo v prvi prvenstveni tekmi Kras pomeril z Muggesano.
Avellina - Ascoli	1
Catanzaro - Torino	X
Genoa - Fiorentina	X
Inter - Sampdoria	1
Juventus - Cesena	1
Piša - Napoli	1
Roma - Verona	1
Udinese - Cagliari	1
Bologna - Atalanta	1
Catania - Milan	1
Como • Lazio	X
Parma - Brescia	1
Ternana - Livorno	1
X 2
preko 110 kg: Slobodan Šurbanovič (Beograd)
Na zaključnih pripravah v Škofji Loki so bili z dvigalci uteži trije trenerji in sicer Milan Maširovič, Stojanin Stosič in Duško Mirkovič. S slednjim smo imeli kratek razgovor. Rade volje nam je odgovoril na zastavljena vprašanja. Dodati moramo, da je bil Mirkovič kar deset let jugoslovanski reprezentant, na OI v Moskvi pa je končal tekmovalno kariero. Sedaj končuje v Beogradu visoko trenersko šolo — seveda v dviganju uteži. Obenem pa je bii dvigalec iz Sombora večkratni jugoslovanski prvak in rekorder.
«Uspehi letošnjih priprav so vidni ali ne?*
«Po pripravah v Somboru smo v začetku avgusta nastopili na mednarodnem tekmivanju v Subotici. Na tem tekmovanju .je bilo izboljšanih kar 5 državnih in 7 osebnih rekordov, vsi kandidati za reprezentanco pa so pokazali dobro raven pripravljenosti, tako da tudi na SPEDU lahko pričakujemo rekorde in dobre rezultate.* rKakšni so poglavitni razlogi, da je v Jugoslaviji dviganje uleži razmeroma slabo razvito v primerjavi z evropsko in svetovno konkurenco?*
«V Jugoslaviji je dviganje uteži razmeroma mlada — mislim tekmovalna — športna panoga. Treni ra se povsem amatersko, ker *i dvigalci uteži celo sami plačujejo potovanja in priprave v matičnih klubih. Letos, ko je pri nas evrop sko in svetovno prvenstvo, imamo skupaj 70 dni priprav, drugače pa je bilo samo 15 dni.*
»Ne glede na vse te razloge kateri dvigalec ima največ možnosti za visoko uvrstitev na SPEDU?* »To sta Šurbanovič in Zrnič, ki naj bi se uvrstila od 6. do 8. mesta. Kot sem že omenil, tudi od drugih pričakujemo rekorde, kar bi za naše dviganje uteži velik uspeh.*
^Katere države so najmočnejše na svetu in v Evropi v tej športni panogi?»
«To so Sovjeti, Bolgari, Kubanci, vzhodni Nemci, Madžari, Poljaki, Čehoslovaki, zastopniki LR kitajske in Japonske to pa predvsem pri lažjih kategorijah. Pozabiti pa ne smemo še na nekatere odlične posameznike v zahodnih državah.* V razgovoru z Mirkovičem smo izvedeli, da najboljši dvigalci uteži na svetu trenirajo od 6 do 8

ATLETIKA
NA POKRAJINSKEM TEKMOVANJU
Dobri rezultati slovenskih zastopnikov
in sredo so bila na ob-tadionu v Trstu pokrajin-ivanja za dečke, deklice, kadetinje, na katerih so renskih društev zopet do-]j prav dobrih rezultatov, ko bolj spodbujajoče, ker prihodnjega tedna na spolno prvenstvo kadetov m
ajšo kategorijo deklic sta rezultata dosegla borov-Tinta v metu kroglice, Marisa Viller v teku na :er borovka Tanja Kalc v led kadetinjami se je zo-ila v metu kopja adrievka Jregori, ki je tudi dose-svojih boljših rezultatov, iti omenimo še Devinčana :abarja, ki je zmagal v [le ter adrievca Maksa Vlije bil ravno tako prvi v iku.
REZULTATI
i: L Ura Tinta (Bor)
35,76 m; 3. Sandra Sumberaz (A-dria) 29,04 m; višina: 5. Jana Miot (Bor) 1,10 m; 60 m: 11. Lara Tin-' ta 10" 1: daljina: 1. Tanja Kalc (Bor) 4,51 m; 2. Poljanka Pavletič (Bor) 4,09 m; 4. Vera Kermec 3'95 m; 5. Karmen Natural 3,94 m; 11. Katja Buzzi (vse Bor) 2,90 m; 1.000 m: 1. Marisa Viller (Adria) 3'38"8;
3.	Varka Kozlovič (Bor) 3’56”1; štafeta 4x100 m: 1. Bor (Kermec -Kalc - Natural - Pavletič) 59’’0; izven konkurence: Bor (Miot - Ger dol - Sancin - Buzzi) 1’02”0.
Kadetinje
Krogla: 3. Mirjam Gregori (A dria) 7,62 m; 80 m: 4. Jadranka Čulav (Bor) 11"1; daljina: L E-lena Sancin 4,31 m; 4. Veronika Gerdol (Bor) 4’07 m; kopje: 1. Mi rjam Gregori (Adria) 29,74 m; 2. Jadranka Čulav 28,92 m; 3. Veronika Gerdol (Bor) 21,26 m; disk: 3. Mirjam Gregori (Adria) 19,84 m; 4. Tanja Kakovič (Adria) 18,74 m; 1 200 m: izv. konk. Marisa Viller (Adria) 4’44"1.
Kadeti
Krogla: L Aljoša Škabar (Devin) 8,82 m; 80 m: 5. Aljoša Škabar (Devin) 10"4; 6. Alan Oberdan (Bor) 10”5; 7. Maks Viller (Adria) 10”6; 8. Marko Saksida (Adria) 11’0; kopje: 2. Alan Oberdan (Bor) 36,30 m; 4. Borut Race (Bor) 30,08 m; četveroskok: 1. Maks Viller (Adria) 13,73 m; izv. konk. Vasilij Pečar (Adria) 14.95 m; disk: 2. Maks Viller (Adria) 19,82 m; 3. Marko Saksida (Adria) 17,68.
• • *
Jutri in v nedeljo (18. in 19. t.m.) čaka najboljše atlete Adrie spet važna preizkušnja V Riccioneju bo namreč na sporedu državno prvenstvo UISP za mladinske kategorije, katerega se bodo udeležili naraščajnik Vasilij Pečar v daljini ter troskoku, kadeta Mirjam Gregori ter Maks Viller v metu kopja oziroma diska ter dečki Ivan Komar ter Sandra Sumberaz v metu kroglice in Marisa Viller na 1.000 m.
R. F.
ur na dan. Na dnevnem treningu pa dvignejo od 50 do 80 ton, kar je odvisne od kategorije. Jugoslovanski dvigalci so v Škofji Loki trenirali dvakrat na dan od 2 do dveh ur in pol. «Dnevni obrok* uteži je bil od 40 do 60 ton, kar je manj od tistih tekmecev ki so v svetovnem vrhu. Prvi Jugoslovan, ki je V sunku dvignil magičnih 200 kg, je bil Šurbanovič. Sedaj je njegov rekord 210 kg. Za primerjavo povejmo, da je svetov ni rekord Anatolija Pisarenka 258,5 kg. V Ljubljani bi morala prema gati mejo 200 kg še Zrnič in Soldo. Obrok hrane je bil pri najbolj intenzivnih pripravah v Škofji Loki od 5 do 8 tisoč kalorij. Poleg tega pa jim nudi dr. Damir Kovačič (tudi bivši dvigalec uteži) še do datno vitaminsko hrano. Poudariti moramo, da je dr. Kovačič izredno priljubljen med dvigalci in dru gače zelo cenjen zdravnik.
G. F.
V soboto se je pri Banih zaključil desetdnevni odbojkarski tečaj za začetnike, ki ga je letos šestič zapored priredila odbojkarska komisija pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji. Letošnji tečaj je že po udeležbi presegel vse dosedanje, saj se je prijavilo približno 160 mladih odbojkarjev naših tržaških društev. Zlasti razveseljivo je bilo dejstvo, da je bila velika večina tečajnikov zelo mladih, saj so spadali še v kategorijo miniodbojke. To je bil obenem tudi dokaz, da naša društva skrbijo za pomladek svojih vrst. Nadvse pozitivno je bilo tudi dejstvo, da je pri Banih treniralo tudi 20 fantov. Razen enega so bili to člani ŠZ Sloga. Upati je torej, da bo tudi naša moška odbojka, o kateri že nekaj let vemo, da je v krizi, ponovno zaživela, škoda je le, da ni nobenega tečajnika prijavil športni krožek Kras. Je mar z moško odbojko na zahodnem Krasu konec?
Tečajniki so bili razdeljeni v 13 skupin. Trenirali pa so jih Diego Batič, Peter De Walderstein, Maruška Grgič, Dragica Hrovatin, Ksenija Kocjančič, Lučka Križmančič, Igor Može, Ivan Peterlin, Betti Prešel, Ksenija in Sabina Slavec, Igor Tul in Marta Vižintin. Trenerji so bili v glavnem mladi, torej je bil tečaj tudi zanje edinstvena preizkušnja, saj so si z delom z mladimi nabirali veliko izkušenj. Poleg samega treniranja so imeli vsak dan tudi trenerski tečaj. Vodil ga je profesor Franko Drasič, ki je pred dvema mesecema v Rimu opravil izpit in postal zvezni pokrajinski inštruktor.
Tabor odbojke pri Banih sta obiskala tudi ugledna gosta iz Slovenije in sicer tajnik Zveze telesno-kulturnih organizacij Marjan Jemec in tajnik odbojkarske zveze Slovenije Edo Velkaverh, katera smo prosili za razgovor. Najprej smo se pogovarjali z Marjanom Jemcem in ga vprašali, kaj meni o športu v zamejstvu.
»ZTKOS skrbno spremlja dogajanja vseh zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem*, je dejal Jemec. «Z veseljem ugotavljamo, da je šport pri vas zlasti na Tržaškem, v nenehnem razvoju in da beleži viden napredek. ZT KOS ima redne kontakte s športnimi delavci v zamejstvu, predvsem z ZSŠDI. Sledimo vašim akcijam v izobraževanju kadrov. Mislim, da je vaše delo dobro začrtano. Marsikaj bi lahko celo pri nas v Sloveniji posnemali. Tečaji, ki jih prirejate’Za svoje trenerje, sd kakovostni, vzporedno s tem beležimo velik kvalitetni napredek vašega špdrta. kar je nedvomno posledica vseh vaših naporov za razvoj telesne kulture. O dogajanju na športnem področju pri vas smo tako na tekočem, saj o dogajanju v zamej-
stvu poročajo tudi naši časopisi. Seveda se z vami veselimo nad vsemi uspehi, ki jih imajo vaši športniki.*
«Kje so po vašem mnenju napa ke in pomanjkljivosti v našem de lovanju in kaj bi morali izboljšati?>
«lzboljšati bi morali sodelovanje s Slovenijo, zlasti z obmejnimi občinami in predvsem s Koprom in ostalimi obalnimi občinami. Imeti bi morali več skupnih sestankov, razgovorov, skratka, ta srečanja bi morala postati praktično maloobmejni promet. Imeli bi lahko seminarje, srečanja med raznimi ekipami, kar bi bilo koristno za obe strani. Tu bi še omenil, da ima delegacija ZTKF namen vrniti obisk deželnemu odboru CONI in predsedniku Civelliju. Ustavili bi se tudi v Trstu in se dogovorili za oddajo, ki naj bi bila na sporedu na Odprti meji in na kateri bi sodelovali CONI iz F-JK, ZTKOS in ZSŠDI. Upamo, da bo do realizacije teh stikov in oddaje prišlo čimprej.*
»Je po vašem mnenju v zamejstvu važnejša kakovost ati masovnost?*
»Mislim, da je pri vas v zamej
mora razvijati slovenski človek. Vrhunski šport, vrhunska ekipa morata biti cilj, ki naj ga imajo pred sabo. Seveda pa v zamejstvu ne morete misliti samo na selekcijo, saj je nacionalna pripadnost prioritetna. Mislim, da bi morala slovenska društva vključevati samo Slovence, tudi zaradi odnosa, ki ga ima večinski narod do vas. Seveda pa s tem še ni zaprek za sodelovanje z italijanskimi društvi.*
S tajnikom odbojkarske zveze Velkaverhom pa smo se seveda dotaknili bolj specifičnega področja, torej odbojke. Najprej smo ga prosili za mnenje o tečaju pri Banih.
»Izreči moram samo pohvalne besede,* je pričel Velkaverh. »Število otrok, ki vadijo, je res veliko. Pogoji za delo so težki, torej ste res ogromno naredili. Uspelo vam je nahraniti tako veliko število otrok, prepričati starše, da jih vozijo, u-rediti improvizirana igrišča. Pomemben je tudi pristop mladih strokovnih kadrov, katerim je ta odbojkarski kamp več kot dobrodošel. O tečaju bom poročal tudi na našem predsedstvu in skušali bomo vaša izkustva prenesti v slovenski odbojkarski prostor.*
«Nekoč nismo imeli veliko stikov
z vami, zdaj pa so ti veliko boljši. Obiskujemo posamezne klube, s trenerji in sodniki bomo skušali čim-več pomagati vašim društvom, oziroma ZSŠDI. Tudi vi imate z nami sedaj optimalne stike, saj po dogovoru med ZSŠDI in odbojkarsko zvezo Slovenije redno prisostvujemo sejam predsedstva naše odbojkarske zveze.*
Nato smo Eda Velkaverha zaprosili za primerjavo med zamejsko in matično odbojko.
»Odbojka je v Sloveniji masovno vsekakor bolje razvita,* je odgovoril Velkaverh, »čeprav je tudi pri vas stanje razveseljujoče. Pri nas je drugačen pristop do stvari, saj vzgajamo igralce za klube že v šoli. Kvalitetni premiki se vidni, na ravni mladinskih in članskih ekip so boljši kot pri ’as. Torej se lahko še vedno marsikaj od nas naučite. Seveda imamo v Sloveniji večje zaslombe. večje finančne možnosti. V določenih stvareh pa se lahko mi zgledujemo pri vas, konkretno kar pri tem tečaju pri Banih. Česar takega pri nas ni, čeprav bi bili pogoji za to vsekakor boljši, saj imajo naša društva boljše materialne pogoje, več objektov, skratka lahko bi naredili več kot naredimo.*
INKA
stvu prioriteten nacionalni vidik.
V okviru športnih organizacij se
................................................
Koledar nogometnega prvenstva 3. AL
Pokrajinska nogometna zveza je objavila koledar amaterskega prvenstva tretje kategorije, ki se bo začelo 3. oktobre. Tega prvenstva se bosta udeležila tudi Breg, ki je ob koncu lanskega prvenstva nazadoval iz višje lige, in Primorec, k' bosta igrala v skupini I..
L KOLO (3. 10. 82)
S. Luigi - Olimpia S. Sergio - Barbarians S. Andrea - Chiarbola G.M.T. - Union Breg - Rabuiese Roianese - Primorec Aurisina - S. Vito Počiva: S. Anr
2.	KOLO (10. 10. 82)
S. Vito - S. Anna Primorec - Aurisina Rabuiese - Roianese Union - Breg Chiarbola - G.M.T.
Barbarians - S. Andrea Olimpia - S. Sergio Počiva: S. Luigi
3.	KOLO (17. 10. 82)
S. Sergio - S. Luigi S. Andrea - Olimpia G.M.T. - Barbarians Breg - Chiarbola Roianese - Union Aurisina - Rabuiese S. Anna - Primorec
PRED BLIŽNJIM PRIČETKOM PRVENSTVA V 3. AL
Cii j Primorca-čim višja uvrstitev
Trebenci pa bodo naredili vse, da se prebijejo v višjo ligo - Letos v ekipi ni posebnih novosti - Ekipo bo treniral Klavdij Fonda
Tudi trebenski Primorec je v ponedeljek, 13. t.m., začel s pripravami za bližnje prvenstvo 3. A lige, ki se bo pričelo 3. oktobra. Letos so Trebenci s pripravami začeli kasneje, saj se je tudi lanska sezona končala bolj pozno kot običajno. Primorec se je nato udeležil pokala »Altipiano*. več igralcev pa je bilo še avgusta na dopustu, tako da je vodstvo odločilo, da se odrečejo raznim predprvenstvenim turnirjem in da se ekipa usmeri izključno na prvenstvo.
V ekipi letos ni bistvenih spre memb. Tudi tokrat se bo skušala uvrstiti čim višje na lestvici in bodo naredili vse, da bi tudi napredovala v višjo ligo.
Vodstvo Primorca je letos poverilo mesto trenerja Klavdiju Fondi, ki je zadnje leto igral pri ekipi Zaule. Lani mu ni uspelo igrati za Primorca zaradi poškodbe na kolenu. Fonda je vodil ekipo za pokal »Altipiano* na Opčinah, kjer so Trebenci dosegli odlično drugo mesto. Vprašali smo ga, kako misli pripraviti ekipo, kakšne cilje si je zastavil in katere ekipe naj bi bile med favoriti za končno zmago.
»čeprav smo začeli bolj pozno s pripravami*, je odvrnil Fonda, »bi morali biti za tekmo prvega kola nared. Računam, da bomo dotlej odigrali še dve ali tri prijateljske tekme, tako da se bo ekipa nekoliko uigrala. Jurišali bomo na višja mesta na lestvici in če se bo dalo, tudi na sam vrh. Vem, dg ne bo lahko, saj je več ekip, ki bo skušalo doseči napredovanje. Vseeno pa bi poleg tistih, lp naj bi na papirju veljali za favorite, vključil tudi našo enajsterico.*
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
Trener Fonda bo imel letos na razpolago sledeče nogometaše: vratarja: Luciano Leone (1957), Vittorio Germani (1949);
branilci: Franko Milkovič (1962), Marko Kralj (1960), Franko Kralj (1963), Franko Modesti (1958), Bruno Križmančič (1955), Walter Milkovič (1958), Bruno Bruni (1956);
vezni igralci ali krilci: Edvin Kralj (1959), Mauro Finessi (1963), Darko Kralj (1957), Roberto Lunian (1957), Mauro Kralj (1958);
napadalci: Igor Milkovič (1964), Pavel Kralj (1952), Piero Dettori (1957). Edini, ki je doslej zapustil ekipo je Sergij Husu, ki je odšel k Primorju.	Bruno
Zaprto konjsko dirkališče v Trstu
Zaradi razbitja pogajanj o novi delovni pogodbi na področju konjskih dirk in drugih dejavnosti na tem področju, so sindikati oklicali
enodnevno stavko, tako da bo jutri hipodrom v Trstu zaprt.
Pričetek deželnega srečanja o odbojki
Danes, jutri in pojutrišnjem bo v Lignanu deželno srečanje o odbojki s seminarjem o vodenju društev, katerega se bodo udeležili tudi glavni vodje italijanske vsedržavne odbojkarske zveze s predsednikom Flo-riom na čelu. Na srečanje so bila povabljena tudi vsa slovenska društva, včlanjena v odbojkarsko zvezo, in pa Združenje slovenskih športnih društev v Italiji.
OBVESTILO
ŠZ Bor - atletska sekcija
sporoča, da bo seja sekcije v torek, 21. t.m., ob 20.30 na stadionu «1. maj*.
Počiva: S. Vito
4.	KOLO (24. 10. 82) Primorec - S. Vito Rabuiese - S. Anna Union - Aurisina Chiarbola - Roianese Barbarians - Breg Olimpia - G.M.T.
S.	Luigi - S. Andrea Počiva: S. Sergio
5.	KOLO (31. 10. 82) S. Andrea - S. Sergio G.M.T. - S. Luigi
Breg - Olimpia Roianese - Barbarians Aurisina - Chiarbola S. Anna - Union S. Vito - Rabuiese Počiva: Primorec
6.	KOLO 7. 11. 82) Rabuiese - Primorec Union - S. Vito Chiarbola - S. Anna Barbarians - Aurisina Olimpia - Roianese
S. Luigi - Breg S. Sergio - G.M.T.
Počiva: S. Andrea
7.	KOLO (14. 11. 82) G.M.T. - S. Andrea
Breg - S. Sergio Roianese - S. Luigi Aurisina - Olimpia S. Anna - Barbarians S. Vito - Chiarbola Primorec - Union Počiva: Rabuiese
8.	KOLO (21. 11. 82) Union - Rabuiese Chiarbola - Primorec Barbarians - S. Vito Olimpia - S. An.ia
S. Luigi - Aurisina S. Sergio - Roianese S. Andrea - Brej Počiva: G.M.T.
9.	KOLO (28. 11. 82) Breg - G.M.T.
Roianese - S. Andrea Aurisina - S. Sergio
S. Anna - S. Luigi S. Vito - Olimpia Primorec - Barbarians Rabuiese - Chiarbola Počiva: Union
10.	KOLO (5. 12. 82) Chiarbola - Union Barbarians - Rabuiese Olimpia - Primorec
S. Luigi - S. Vito S. Sergio - S. Anna S. Andrea - Aurisina G.M.T. - Roianese Počiva: Breg
11.	KOLO (12. 12. 82) Roianese - Breg Aurisina G.M.T.
S. Anna - S. Andrea S. Vito - S. Sergio Primorec - S. Luigi Rabuiese - Olimpia Union Barbarians Počiva- Chiarbola
12.	KOLO (19. 12. 82) Barbarians - Chiarbola Olimpia - Union
_____	*	Hf	HHMR > ■■■HI
Nogometaši trebenskega Primorca med pripravami na novo sezono
S. Luigi - Rabuiese S. Sergio - Primorec S. Andrea - S. Vito G.M.T. - S. Anna Breg - Aurisina Počiva: Roianese
13.	KOLO (9. 1. 83) Aurisina - Roianese
S. Anna - Breg S. Vito - G.M.T.
Primorec - S. Andrea Rabuiese - S. Sergio Union - S. Luigi Chiarbola - Olimpia Počiva: Barbarians
14.	KOLO (16. L 83) Olimpia - Barbarians
S. Luigi - Chiarbola S. Sergio - Union S. Andrea - Rabuiese G.M.T. - Primorec Breg - S. Vito Roianese - S. Anna Počiva: Aurisina
15.	KOLO (23. L 83) S. Anna - Aurisina
S. Vito - Roianese Primorec - Breg Rabuiese - G.M.T.
Union - S. Andrea Chiarbola - S. Sergio Barbarians - S. Luigi Počiva: Olimpia
V NEDELJO V NABREŽINI
«2. trofeja Sokolar
Športno društvo Sokol organizira v nedeljo, 19. t.m., 4. balinarski turnir za «2. trofejo Sokola*. Na turnirju nastopajo naslednje ekipe: Ilirska Bistrica, Komen, Meblo (Nov< Gorica), Modri val (Koper), Kraški dom (Repentabor), Kras (Zgonik), Devin, Sistiana, Dopola-voro Ferroviario (Nabrežina), Por-tuale. Sokol bo zastopan z dvema moštvoma.
DANES IN JUTRI V TOLMINU
Mladinske igre treh dežel
V Tolminu bodo danes in jutri *9. mladinske igre treh dežel*, katerih se udeležujejo Slovenija, Koroška in naša dežela.
Program prvega dne je naslednji:
12.00	prihod vseh udeležencev v Tolmin, namestitev v dijaškemu domu »Svetozar Markovič* in hotelu »Km*
13.15	kosilo
15.15	slovesna otvoritev s kratkim kulturnim programom in mimohodom udeležencev na stadionu «Na-Brajdi*
16.00	začfetek atletskih tekmovanj mladincev in mladink - stadion «Na Brajdi* (samo en dan)
16.30 začetek tekmovanja v košarki v telovadnici šolskega centra Vojvodina — FJK - Koroška
17.00	začetek teniških tekmovanj na igriščih na Brajdi
—	mladinci posamezno: Koroška - Slovenija
—	mladinke posamezno: Slovenija Koroška
—	mešana dvojica: Slovenija - FJK
17.00	začetek namiznoteniških tekmovanj v večnamenski dvorani v Kneži (eca 10 km od Tolmina)
—	mladinci:
FJK - Koroška
—	mladinke:
Slovenija - Koroška
18.00	začetek tekmovanja v rokometu v telovadnici šolskega centra Vojvodina — Slovenija Koroška
19.00	zaključek tekmovanj prvega dne
18.00	večerja
21.00	kulturno - zabavna prireditev pred ŠC Vojvodina, v primeru slabega vremena v stavbi
23.00	sprejem pri predsedniku skupščine občine Tolmin za vodstva vseh ekip
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRST Ul. Monteechi 6. PP 559	Tel. (040) 79 40 72 (4 linijo) TLX 480270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Nuročnmo
Mesečno 8.000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številka 6.00 din. ob nede!|ah 6.00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 120,00, letno 1200.00
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS 61000 Ljubljane
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Ca SFRJ Zna račun SO 101-603-45361 ADIT —
Gradišče 10/(1. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delovnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedo-Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
• j čl*r> italijanske|
W	*v«ze čisopisftib I
17. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«!
in tiska F
založnikov F1EG
@1
r corm crnuu ha zasedanju medparlamentarne muf	napovcdujcjo s. vrh Niumicm v baobabu
MIR NA PODROČJU SREDOZEMLJA V Indiji poudarjajo vitalnost
GLAVNA SKRB ITALIJANSKE POLITIKE gibanja neuvrščenih držav
Jugoslovanski predstavnik Njogovan poudariI potrebo po prisede ra njih za odpravo soda njega težkega stanja
RIM — Na konferenci Medpar lamentarne unije je imel italijan ski zunanji minister Colombo dolg in razčlenjen govor, v katerem je predstavil stalnice italijanske zu nanje politike, s poudarkom na mednarodni napetosti, na odnosih Vzhod - Zahod in razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu. Izrazil je o-gorčenje in obžalovanje zaradi a tentata, v katerem je izgubil življenje libanonski predsednik Ge-maj-el, pozitivno je ocenil predlog ameriškega predsednika Reagana o Bližnjem vzhodu in rezultate a-rabskega vrha v Fesu. katere je označil kot «uvod k razvoju, ki bi lahko privedel k obojestranskemu medsebojnemu priznanju Izraela in arabskih držav. Prikazal je tudi napore Italije in njena prizadevanja, da bi Izrael in PLO priznala drug drugemu pravico do obstoja.
Osrednjo točko je vsekakor pred stavijal tisti del govora, v katerem se je dotaknil položaja na področju Sredozemlja, ker je glavna težnja Italije ta, da bi to morje postalo področje miru, vendar pa ta težnja pogosto trči na zapreke.
ki se zde danes še nepremagljive.
Colombo je v svojem govoru tudi podčrtal prispevek, ki ga je dala Italija prizadevanjem za pomiritev Bližnjega vzhoda s svojimi vojaki tako na Sinaju kot v Bejrutu, pa tudi na diplomatskem področju. Izrazil je tudi pripravljenost Italije, da še naprej podpre vsako pobudo, ki bi privedla k zmanjšanju nape tosti bližnjevzhodne krize in reševanju tamkajšnjih zapletov sploh.
. Na zasedanju je govoril tudi predsednik jugoslovanske delegacije Iso Njegovan. ki je med drugim dejal, da sedanje zasedanje unije poteka v pogojih nadaljnjega občutnega zaostrovanja mednarodnega položaja, v času, ko svet pretresajo številne resne krize.
Njegovan je poudaril, da je najpomembnejša naloga parlamentarcev poiskati rešitve za odpravo sedanjega težkega stanja v medna rodnih odnosih in za ohranitev svetovnega miru. Nesprejemljive so zamisli o miru na podlagi ravnotežja sil in vzpostavljanja vse večje vojaške moči.	,
Gibanje neuvrščenih držav v teh
■uiliiniiiiuiimšiiiiiiiiiuiiiiuititiuiunuiaiuiiiiiminiimiuiiiiiiiiuiiitiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiMiiištaaiiniiiiiMii
BLEDI DOBAV ZA SIBIRSKI PLINOVOD
Evropski parlament zavrnil embargo ZDA
Poziv vladam ECS, naj osvobodijo evropsko iadustrijo tehnološko odvisnosti od ZDA
STRASBOURG - Evropski parla ment je včeraj slovesno zavrnil em bargo. ki ga je hotel samovoljno vsiliti ameriški predsednik Reagan tudi državam EGS. na prodajo materiala in opreme za sibirski plinovod. Ustrezno resolucijo so predložili skupno zastopniki evropskih socialistov, demokristjanov, konserva tiveev, liberalcev in italijanskih komunistov, medtem ko so Ji nasprotovali le (običajno čudaški) francoski komunisti.
Evropski parlamentarci izražajo uvodoma »zaskrbljenost« nad poslabšanjem odnosov med EGS in ZDA zaradi plinovoda in gloltoko obsoja jo* odločitev ameriškega predsednika. da razširi na evropske ixxlru-žnice ameriških družb prepoved prodaje SZ. Nadalje potrjujejo, da bodo dobave plina iz SZ predstavljale samo 4 odstotke energetske porabe EGS in še to šele leta 1990, ko bodo dosegle najvišjo raven. To torej do kazuje pravilnost odločitve, da si Evropa prizadeva razlikovati energetske vire po različnih dobaviteljih in s tem zmanjševati odvisnost od samo nekaterih.
Dokument nato ugotavlja, da bi spoštovanje embarga povzročilo znatne izgube za evropsko trgovi no. močno zvišanje brezposelnosti, hkrati pa padec zaupanja v medna rodni trgovini in bi pomenile eno stransko nespoštovanje pogodbenih obveznosti evropskih podjetij. Na vzlic odločnemu zavračanju Reaganovega izsiljevanja pa evropski par lament poziva organe EGS. naj vzpo stavijo z ZDA in drugimi razvitimi zahodnimi državami skupno dogovorjene smernice glede gospodarskih odnosov z državami vzhodnega bloka. Resolucijo so naslovili organom EGS, kot tudi predsedniku Reaganu in ameriškemu kongresu.
' Med razpravo je italijanski demo kristjan Antoniozzi kritiziral ^pretirane strateške skrbi;, ameriške u prave in je poudaril, da »evropski delavci in podjetja ne morejo na zaj*. Komunist Edite ippolito, sla ven strokovnjak za energetska vpra sanja, pa je potrdil, da predstavlja sibirski plinovod temeljni pogoj za diversifikacijo evropskih energetskih dobav, hkrati pa je pozval italijan sko vlado, nai čimprej zaključi pogajanja tudi za dobave plina iz Alžirije. Posebnega pomena je bil poseg komisarja EGS za industrijo Etienna Davignona, ki je spodbil vse Reaganove teze o odvisnosti od SZ, ki bi si jo Evropa »naivno« na kopala s sibirskim plinovodom.
Davignon je dejal, da bo SZ po skrbela za redne dogovorjene doba ve plina tudi mimo zamud, ki bi jih povzročil Reaganov embargo. Da je ameriški predsednik s svojim brezobzirnim in oholim izsiljevanjem dosegel spet prav nasproten učinek pa kažejo zaključki vplivnega funkcionarja EGS. »Ta primer dokazu je.> je poudaril Davignon, »da je evropska industrija preveč odvisna od tehnologije ZDA« in je zato pozval vlade. EGS, naj poskrbijo, da bo pesta la Evropa na tem področju samostojna.
V Furlaniji prijeli tri domnevne RB
VIDEM — V okviru obširne pro titeroristične ofenzive V Furlaniji so karabinjerji aretirali 30-letnega uradnika Fabiana Zainija, 29-let-nega trgovskega potnika Federica Zamota m »letnega delavca Re-
nata Grega, ki jih obtožujejo pri-padništva rdečim brigadam Karabinjerji so v Porpettu in Carnii odkrili dve skrivališči. Tudi včerajšnje aretacije, predvčerajšnjim so v Pordenonu prijeli dva usluž benca tovarne Zanussi, sod, v okvir preiskave, ki so .jo uvedli brž po osvoboditvi generala Doziera v Padovi.
BONN - Nekdanji Hitlerjev namestnik in zadnji zapornik v Špan dau 88-letni Rudolf Hess je še vedno v britanski vojaški bolnišnici v zahodnem Berlinu, kamor so ga predvčerajšnjim odpeljali na običajno zdravniško kontrolo. Kot kaže pa so mu zdravniki ugotovili po
težkih trenutkih mednarodnih odnosov ponuja koncept in akcije za uresničevanje politike splošnega po puščanja, je poudaril Njegovan. V zvezi s sedanjimi razmerami na Bližnjem vzhodu je dejal, da so najnovejši dogodki potrdili, da v tem delu sveta ne bo trajnega in celovitega miru brez uresničitve zakonitih pravic palestinskega ljudstva do samoodločbe in lastne dr žave.
Vodja jugoslovanske delegacije je govoril tudi o nerazreševanju žgočih gospodarskih problemov v državah v razvoju, s čimer se gospodarski položaj v svetu vse bolj slabša. Gospodarske težave velike sile izkoriščajo za različne pritiske, s katerimi želijo vsiliti nadvlado.
Kriza v nemški vladni koaliciji
BONN — Skoraj gotovo bo cez dober mesec postala uradna sedanja »plazeča« kriza v zahodnonem-ški vladni koaliciji. V drugi polovici oktobra bodo namreč odstopili štirje liberalni ministri, novembra pa bo vodstvo liberalne stranke na svojem kongresu v Berlinu zahtevalo od delegatov, naj potrdijo konec zavezništva s socialdemokrati in predlagajo navezavo stikov s krščansko demokracijo in krščanskimi socialci.
To naj bi bila v grobem prihodnja »pot* nemške liberalne stranke, če se ne bo medtem zgodilo kaj nepredvidenega. Na tihem se liberalci bojijo prihodnjih volitev v Hessnu in na Bavarskem, kjer se bodo prvič predstavili kot bodoči zavezniki krščanskih socialistov. V drugi polovici oktobra bodo morali tudi izglasovati Schmidtov gospodarski program, ki ne bo prodrl, če bodo hessenške in bavarske volitve potrdile nazadovanje socialdemokra tov. V nasprotnem primeru, ce bi Schmidt v obeh deželah ohranil, ali morda celo utrdi) svoj položaj in ne bi liberalci dosegli kvoruma 5 odstotkov, bo razplet krize bržko ne drugačen.
Oresle Scalzone od včeraj svoboden
PARIZ — Ideolog «Autonomie o-peraie* Oreste Scalzone je po sklepu francoskega sodstva od včeraj na prostosti. Že prihodnjo sredo pa se bo moral ponovno predstaviti sodnikom
Nove pobude neuvrščenih, da bi preprečili nadaljevanje spopada med kanom in Irakom
NEW DELHI — Vitalnost in moč gibanja neuvrščenih držav sta zno va potrjeni, piše indijska tiskovna agencija PTI, ki poudarja, da je do zdaj več kot petdeset neuvrščenih držav pozitivno odgovorilo na pred log, da bi sedmi neuvrščeni vrh pripravili v Delhiju. V ocenah srečanja stalnih predstavnikov neuvr ščenili držav na sedežu svetovno organizacije v okviru dneva neuvrščenih PTI poroča, da se je znova potrdila nenehna naraščajoča vred nost politike neuvrščenosti pri če mer poudaija nujnost ohranitve in krepitve enotnosti giban.ja in nadaljevanje boja za mir v svetu.
V istem poročilu opozarja na splošno zadovoljstvo med članicami gibanja, ker so razrešili spor glede kraja sedmega srečanja neuvrščenih na vrhu. Indija je prepričana, da že obstoji splošno soglasje o tem, da bo sedmi vrh v Delhiju namesto v Bagdadu, to pa bodo uradno sporočili potem, ko bodo sprejeli vse odgovore.
Kuba je namreč poslala poslanice voditeljem držav oziroma vlad
vseh članic gibanja, v katerih zahteva mnenje o predlogu, da bi bil sedmi vrh v Delhiju, pa tudi v zvezi z napovedmi, da bi bilo osmo srebanje na vrhu v Bagdadu. Kuba je to naredila kot predsedujoča f*i banja in na podlagi posvetovanj z drugimi neuvrščenimi državami.
Sedmo srečanje neuvrščenih na vrnu naj bi se začelo v začetku marca prihodnjega leta, veieposla mki neuvrščenih držav pa naj bi se sešli v Delhiju 24. februarja, takoj za njimi pa bi bil ministrski sestanek neuvrščenih.
V političnih krogih je medtem vzbudil pozornost včerajšnji komentar časopisa Hindustan Times, ki opozarja na pomen novih pobud neuvrščenih za končanje že dvoletne tragične vojne med Iranom in Irakom. Časopis opozarja na doseda nje zavračanje Irana, da bi oozi-tivno odgovoril na pobudo štiričlanskega odbora, hkrati pa dnevnik izraža mnenje, da so se pojavile nekatere pozitivne napovedi o možnostih za prekinitev iiansko-iraške-ga spora, (dd)
OBTOŽEN JE BIL SODELOVANJA V ZAROTI PROTI HOMEINIJU
V Teheranu so usmrtili bivšega zunanjega ministra Gotbzadeba
Nekdanji Homeinijev sodelavec je s časom postal njegov nasprotnik
Bivši iranski zunanji minister Sadeh Gotbzadeh	(Telefoto AP)
...............................
VPLETENI SO POLEG PRIPADNIKOV LETALSTVA TUDI UNIVERZITETNI ŠTUDENTJE
Vojaška sodišča še vedno sodijo udeležencem spodletelega poskusa državnega udara v Keniji
Domneve, da so bili uporniki povezani s sosednjimi državami, doslej niso potrdili
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) NAIROBI — Vojaško sodišče v Nairobiju je obsodilo na zaporne kazni od 12 do 25 let prvo skupino 17 pripadnikov razpuščenih letalskih sil, potem ko so priznali krivdo za udeležbo v spodletelem udaru 1. avgusta. Danes naj bi objavili razsodbo še za drugo skupino ' Upornikov. V tem pa je 22 študentov, ki so jim začeli soditi za udeležbo v prevratu, zanikalo krivdo in proces so prestavili za dva tedna.
V skupini prvih obsojenih upornikov so zvečine kaplarji, naredniki in navadni vojaki, sodili pa so jim zato, ker so v času prevrata razoroževali policijo na nairobij-skem letališču, sodelovali pri zavzemanju radijske postaje ali kako
slabšanje in so ga zato zadržali.
Danes bodo izročili še 200 metrov kontejnerske obale koprski luki
KOPER — Danes bodo v koprski luki izročili v uporabo novih 200 metrov kontejnerske obale. Objekt sodi v drugo fazo izgradnje kontejnerskega terminala in bo pomem ben korak naprej v vključev 'nju v sistem integralnega transporta.
Pivi kontejnerji so šli skozi koprsko luko v letih 1967 in 1968, z odprtjem začasnega kontejnerskega terminala pa so dosegli v letu 1974 promet 2068 TEU kontejnerjev, leta 1977 13.073, leto pozneje pa že 19.574. V prelomnem letu 1979. ko so končali prvo fazo izgradnje kontejnerskega in Ro-Ro terminala, pa se je promet povečat na 31.022 TEU kontejnerjev, lani pa so dosegli šte vilo blizu 50.000. Nad 300 tisoč ton ustvarjenega prometa je bil dose žek, ki je uvrstil koprsko luko v glavno jugoslovansko luko z„ kon tejnerski, Ro Ro in ferry promet Z izgradnjo druge faze bo preto vorna zmogljivost kontejnerske o-bale od 80 do 120 tisoč TEU kon tejnerjev letno. V načrtu imajo tudi izpopolnitev mehanizacije in izgrad
njo novih skladišč.	„ ,	„
L. O. kontejnerji v koprski luki	Goto Zoran Vlajic)
■iiumniiHiiuiiimiiiiiiiflliuiiiiiiliiiiilOHiiifmiuinn............................umi.....................ninmimiiii.nnoiimiinuitiiia
Izredno živahna maloobmejna menjava
drugače podprli upor v letalskem oporišču Embakasi. Najvišja kazen za sodelovanje v uporu je dosmrtna ječa, vendar pa je največ, to je 25 let, dobil neki kaplar, 21 let neki vojak, po 20 let pa 13 drugih vojakov in podčastnikov. En vojak in podčastnik sta dobila 12 let, ker nista skušala preprečiti imora.
Danes naj bi obsodili pred vojaškim sodiščem še drugo skupino u-pornih letalcev, vendar pa niso objavili, koliko se jih je v celoti znašlo na zatožni klopi. Pravosodni minister Kamere je samo povedal, da so se v torek začela sojenja proti upornikom pred več sodišči po kenijskih vojašnicah. Po sp< 4 ietelem udaru 1. avgusta pa so objavili, da so zaprli kakih 2.000 pripadnikov letalstva, ki ga je Moi nato v celoti razpustil in zadolžil namestnika poveljnika pehote, naj postavi na noge nove zračne sile. Zaprli so tudi poveljnika razpuščenega letalstva, generala Kariukija, poveljnike upornih letalskih baz in druge visoke častnike. O njihovi u-sodi niso doslej ničesar objavili.
Minule tedne so preverjali vse pripadnike bivših zračnih sil in kot so objavili, so jih nekaj desetin oprali krivde ter vključili v sestav novega letalstva, ki ga bodo očitno pomagali postaviti na noge Američani. Po predlani sklenjenem sporazumu so ZDA dobile olajšave za svoje nagle intervencijske sile v kenijski luki Mombasi in na treh letališčih v notranjosti. ZDA so tudi prodale Keniji ducat reaktivcev.
V pol dneva trajajočem uporu kenijskih letalskih sil 1. avgusta so
Same študente so poslali domov, kjer so jih politično preverjali in nato več med njimi zaprli. Proti prvi skupini 22 študentov, obtoženih za udeležbo v udaru, se je začelo sojenje v Nairobiju. Toda obtoženci, ki jih niso zastopali odvetniki in jim tudi niso dovolili stopiti v stik s sorodniki, so izjavili, da se ne čutijo krive, zato so proces preložili do 29. septembra. Proces proti drugim ljudem, ki so jih bili pozaprli po spodletelem udaru, to je poslancem, univerzitetnim predavateljem in drugim, pa se še ni začel. Toda v javnosti so se že pojavile zahteve, naj bi celotno razkrivanje o-zadja spodletelega udara, ki je prizadejal deželi za 120 milijonov dolarjev škode, potekalo javno.
Za zdaj pa še niso potrjene ne-
katere domneve, da so bili uporniki povezani s sosednjimi državami, to je Ugando in Tanzanijo. Toda pred dnevi so kenijske oblasti objavile, da mora več tisoč ugandskih in tanzanijskih državljanov, ki žive v Keniji, do 9. oktobra zaprositi za stalna delovna dovoljenja, sicer da jih bodo izgnali. To velja1 tudi za Ugandčanke in Tanzatiijke, ki so se poročile s Kenijci. Tako so zdaj pred migracijskim uradom v Nairobiju dolge vrste čakajočih na dovoljenja. Po mnenju nekaterih se ta ukrep kenijskih oblasti navezuje na varnostne razmere v deželi, po mnenju drugih pa želijo z njim preprečiti pritisk tujcev na že tako maloštevilna delovna mesta v Keniji, kjer je 4,5 milijona brezposelnih.	TIT DOBERŠEK
MiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiimiiuniiiiiiitiiiiiiiitMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiMMiiiamiiiiiiiiiiii
PO ZADNJIH POROČILIH IZ MONTE CARLA
Stephaniine poškodbe hujše kot je kazalo
Baje ima poškodovano hrbtenico • Kdo je sedel za krmilom roveija? ■ Jutri pogreb princese Orače
TEHERAN — Bivšega iranskega zunanjega ministra Sadeha Gotbza-deha so predsinočnjim usmrtili, F®" tem ko ga je iransko revolucionarno sodišče spoznalo za krivega, d* .je sodeloval pri poskusu strmoglavljenja islamskega režima v Iranu.
V	zvezi s to zaroto so do sedaj u-
smrtili že preko 70 iranskih častnikov, a šele včeraj po izvršeni smrtni obsodbi je bilo jasno, da se J* pred slabim mesecem končan proces zaključil s smrtno obsodbo bivšega ministra.	.
Tako dolgo čakanje na lzvrsiier smrtne obsodbe je za iranske razmere povsem nerazumljivo. Bržkone j* takemu odlašanju botrovalo nekdanje prijateljstvo med Gotbzadehom in ajatulahom Homeinijem, Id izv1" ra še iz časov Homeinijevega b®" gunstva v Franciji.
Na procesu, ki se je začel 14. avgusta, je Gotbzadeh priznal, da P sodeloval v zaroti, da je v ta namen porabil precejšnje vsote denarja a je odločno zanikal, da je hotel ubiti Homeinija in obnoviti monarhijo v Iranu. Do zadnjega )• baje upal, da ga bo Homeini P01™' lostil v imenu nekdanjega prijateljstva in ob dejstvu, da se je kesal svojega dejanja. Za Homeinija in šiitsko duhovščino pa je bilo vse ® premalo. Gotbzadeh je uteleševal človeka, ki se je iz prepričanega ut fanatičnega podpornika islamske revolucije postopoma prelevil v nasprotnika islamskih integralistov U1 je moral zato umreti. Ta preobrazba je bila dolga in postopna. Ko je še član revolucionarnega sveta 10 načelnik iranskega radia in televizije, so ga uvrščali v krog najbolj radikalnih Homeinijevih sodelavcev,
V	tem obdobju, ko je praktično do-
segel odstop laičnega in zmernega premiera Bazargana, si je Gotbzadeh nakapal sovraštvo vseh zmernih in levičarskih sil. S svojim imenovanjem za zunanjega ministra pa J* Gotbzadeh, kaj kmalu spoznal, 9* bo radikalizem in vladavina duhovščine pokopala Iran. Bil je tudi pr*' pričan, da bo prevzel Ranisadrov* vlogo v državi, saj je duhovščin« praktično z nasiljem ustvarila praznino v iranskem političnem življ*" nju. Bržkone ga je ta ambicija V0' kopala. Po Banisadrovem begu s* je povezal z najbolj protiislamskij® krogi iranske armade in je skus«> ob pomoči zmernejši! predstavnikom šiitske duhovščine strmoglaviti jn' tegraliste. Kot kaže pa mu m duhovščina zaradi njegov: radikaln* preteklosti zaupala, da je vsa zarota prišla na dan.	. ..
Bržkone so z usmrtitvijo odlašal1 zaradi njegovih nekdanjih stikov * Homeinijem obenem pa tudi, da b* počakali najprimernejši trenutek, ki bi tako «revolucio:iarno dejanj** odvrnilo pozornost iranskega ljudstva od neuspehov na fronti in p* litične osamelosti.
chuka, ki je trdil, da je bil predsednik tega sveta, ter narednik Okumu, član sveta, sta istega dne zbežala s transportnim letalom v Tanzanijo, kjer so jima minule tedne sodili za ugrabitev dveh majorjev, zavoljo česar so kenijske o-blasti zahtevale njuno izročitev. V srditem spopadu z vladi zvestimi kopenskimi silami, ki so znova zavzele radijsko postajo, je bilo po uradni izjavi ubitih 159 ljudi, a neuradno je bilo slišati za višje številke. Upornikom so se pridružili tudi študenti nairobijske univerze, ki jo je vlada zatem za nedoločen čas zaprla.
KOPER - Maloobmejna menjava med Jugoslavijo in [talijo po tržaškem avtonomnem računu se je po letošnjih prvih osmih mesecih močno povečala Po podatkih, ki nam jih je posredovala Jugoslovanska izvozna in kreditna banka Beograd iz Kopra, so po tem sporazumu v le lošnjih prvih osmih mesecih uvozili v Jugoslavijo za 73,3 milijarde lir blaga, kar je 59,5 odstotka več kot lani, izvozili pa za 71,1 milijarde lir blaga, kar je r.r 83,3 odstotka več kot rini v istem obdobju. Po dolgem času je sedaj negativni trgovski saldo (sicer le za približno dve milijardi lir) v jugoslovansko korist.
Tako kot vsa leta, so po tržaškem sporazumu izvozili največ mesa in živine, žganega lesa za kurjavo, kemikalij, kovin in kovinskih izdelkov, vse več pa je tudi sadja, po-vrtnin in gob ... iz Italije pa so po tržaškem sporazumu uvozili največ repromateriate	B. 3
Na jugoslovanski obali spet krožijo ponarejeni petstodinarski bankovci
Aretirali nemška zakonca, pri katerih so dobili več ponarejenih petstotakov
KOPER — Te dni na slovenski obali mnogi go vore o ponarejenih bankovcih. Že lani so se v Jugoslaviji pojavili petstolaki, nekoliko slabše kva litete, z napisom »Črna Sora*, kar naj bi bilo ime naše najmanjše republike. Prav takšni, z isto «na pako» pa so se pojavili tudi letošnje poletje. Zahod nonemška državljana, 32-letni Johan Pfeffer in nje gova 23 letna žena Sonja, sta v portoroškem ho telu Slovenija poravnala račun. Med bankovci so bili štirje ponarejeni.
Zakonca, ki sta pripotovala k nam 8. septembra sta račun za bivanje, 6500 dinarjev, plačala s pet stodinarskimi bankovci, vendar kljub robatemu iz gledu štirih pri plačilu nista imela težav. Šele uslu žbenec na izolski bencinski črpalki je posumil, da bankovec ni pristen in o tem obvestil miličnike, ki so pri zakoncih Pfeffer našli poleg deviz in di narjev še šest bankovcev z značilnim napisom »Črna Sora*. Nemca sta izjavila, da sta denar do-
MONTE CARLO - Če je po eni strani smrt monaške princese Gra-
,UJ„_______,_____ __ .. _________ ... ce imela v svetu velik odmev, na so
uporniki zavzeli radijsko postajo in j se po drugi strani vnele zavzete po po njej objavili, da je oblast prevzel I lemike okoli nesreče same, v kate-»ljudski svet za rešitev*. Vojak O- ri je izgubila življenje. Razširile so
se namreč vesti, da v trenutku nesreče ni bila za krmilom Grace, ampak 17-letna hčerka Stephanie. Vsa zadeva je neprijetna v toliko, ker je Stephanie še mladoletna in sploh ne bi smela še voziti avto mobila.
Francoska televizija pa je posredovala intervju z nekim voznikom tovornjaka, ki se .je znašel tik pred nesrečo za roverjem, ki je zgrmel s ceste. »Vozila je prehitro,* je dejal šofer, «potrobil sem ji, toda princesa Grace sploh ni niti posku šala zavirati. Nisem videl, da bi se zavorne luči prižgale. Avto je zavozil s ceste kot puščica. Prav gotovo .je moralo priti do kake okvare zavor.*
Da bi preprečili govorice, je tiskovni urad kneževine izdal uradne poročilo o nesreči, v katerem piše, da je vse uradne preiskave doslej opravila francoska žandar merija ob prisotnosti državnega tožilca iz Nice. Ponesrečeno vozilo je trenutno v monaški kneževini, kjer je na razpolago izvedencem zavarovalnice.
Medtem so v Monte Carlu sporočili, da poškodbe mlade Stephanis vendarle niso tako nedolžne, kot so govorila prava uradna poročila. V nasprotju s prvimi vestmi ima poškodovan vrat, oz. točneje, sed mo vratno vretence hrbtenice, po leg tega pa je še vedno v šoku Medtem že prihajajo prve vesti o osebnostih, ki se bodo udeležile jutrišnjega pogreba. Svoj prihod ie najavila ameriška »first lady* Nan-cy Reagan, britanski dvor bo za stopala princesa Diana, pričakujejo pa še zastopstva iz drugih držav.
Kot so sporočili v kneževi palači, bo jutrišnji pogreb potekal v povsem zasebni obliki.
V večernih urah so posredovali izjavo dr. Duplaya, primarija nevrološkega oddelka niške bolnišnice.
bila v neki zahodnonemški banki, kar pa še ni preverjeno. Ali sta turista govorila preiskovalcem resnico, pa bo znano ob zaključku preiskave.
Ponarejen petstodinarski bankovec pa so včeraj odkrili tudi v portoroški službi družbenega knjigo vodstva. Bil je med dnevnim izkupičkom bencinske črpalke in se ni razlikoval od tistih, ki sta jih imela zahodnonemška turista. Delavci koprske UNZ so bankovce dali v ekspertizo tudi strokovnjakom jugoslovanske Narodne banke.
Izvor še ni povsem pojasnjen, zato na koprski UNZ svetujejo našim državljanom, ki odhajajo po nakupili v tujino, pa tudi tujim državljanom, ki pri bajajo k nam na počitnice, naj menjujejo denar v bankah in menjalnicah, s čimer se bodo obvarovali neljubih ponaredkov, in se izognili menjavi na ulici pri tako imenovanih «uličnih» klicačih,- menjalcih na črno, ki kaj lahko v sveženj podtaknejo »gnilo jajce*.	DANIJEL BOŽIČ
ki je prvi pregledal princeso Grace po sprejemu v bolnišnico. Dr Duplay je izjavil, da je zajela princeso slabost zaradi možganske krvavitve, do katere je prišlo že pred nesrečo, nadaljevala pa se je tudi kasneje. Hčerka Stephanie, ki po njegovih besedah ni sedela za krmilom. je skušala potegniti za zavoro, a je avto že zdrvel v prepad. Potrdil je. da ima Stephanie poškodovano hrbtenico, vendar poš kodba ni življenjsko nevarna.
V Palermu pogreb agenta Russa
PALERMO - V cerkvi Sant* Spirito v Palermu .ie bila včeraj pogrebna svečanost za policijski® agentom Domenicom Russom, ki j* bil smrtno ranjen med mafijski® napadom na palermskega prefekt« generala Dalla Chieso in njegov® ženo Emmanuelo. Russo se je cel® dvanajst dni zaman boril s smrti® v bolnišnici, predvčerajšnjim pa .1* njegovo srce, ki je v zadnjih dne® bilo izključno s pomočjo umetn® naprav, naposled odpovedalo.
KARAČI — Na letališču v K*' račiju Je predsinočnjim umrl ®' zozemski državljan D. Bruijan, P®" tem ko je pogoltnil 250 gramov h*' šiša, ki ga je spravil v plastičn« vrečke.
ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI
C
29. SEJEM
ČASA MODERNA MODERNI DOM
URNIK: ob delovnikih 18. • 23.
aoboto In nodolla 10. • 23.
SEJMISCE TORREANO Dl MARTIGNACCO