Leto IX, it. 298
LJubljana, petek 21. decembra 1928
Naročnina znaša mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din.
Uredništvo: Ljubljana, Knaflova ulica 6. TelefoD it 8122, 8123. 3124. 8128 in 3126 tiari hor: Aleksandrova cesta 13- Telei. St. 440.
Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Rokopisi se ne vračajo.
— Oglasi po tarifu._
za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
(Jpravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. Telefon št 3122, 3123, 8124, 8125 in 8126.
tnseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. Telefon št 2492.
Podruinie« Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 45o.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št 190.
Računi pri pošt. Ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180;
Wien Nr. 105.241.
Ljubljana, 20. decembra.
V včerajšnji seji finančnega odbora je muslimanski poslanec Kapetanovič zahteval, da se naj ukine generalna direkcija železnic, češ to bi bil prvi potrebni ukrep za sanacijo desolatnih razmer v naši prometni upravi. Gotovo je, da je generalna direkcija železnic ena sama velika coklja za redno železniško upravo, a nič manj sigurno ni, da je ves sistem za naše železnice in s tem za vse naše gospodarstvo naravnost ubijalen. Nikdar še niso bile železnice v tako obupnem stanju, kakor pod režimom deklasiranega hegemonizma. in nikdar ni bil naš promet tako biizu katastrofe, kakor pod modro vlado »največjega Slovenca*.
Včerajšnji »Slovenec* se izgovarja in poskuša vreči krivdo na bivšega ministra Milosavljeviča, češ da je porabil denar za drugi tir Novska-Beograd in da je zato zmanjkalo kreditov. Ime gospoda Milosavljeviča gotovo ne bo vpisano z zlatimi črkami v knjigo našega prometa in ta gospod se je dobro bla-miral, toda klerikalni izgovor je prazen. G. Milosavljevič ni pobral proračunskih kreditov, temveč nesreča je v tem. da je celokupni prometni proračun. kakor ga je spreje'a kleroradikal-ska vlada, fiktiven, nezadosten in da so vse dosedanje akcije dobiti naknadne kredite, bile bob ob steno, akoravno gre tu za eno od eksistenčnih državnih vprašanj! Naravnost tragično se čita v glasilu g. Korošca, da sedaj njegov «zlati» g. Žebot prepričuje njega in njegovo vlado o tem. da niti hegemoni-stični režim nima pravice ustaviti in upropastiti sredi zime celokupni promet ...
Stanje na naših železnicah je katastrofalno in tu je Slovenija še v posebno in tu je Slovenija še v posebni meri prizadeta in se nahaja gospodarsko in socijalno v največji opasnosti. Za območje ljubljanske železniške direkcije so skoraj vsi krediti že izčrpani in treba bi bilo okrog 20 milijonov, da se more do konca tekočega proračunskega leta. t. j. do konca marca vzdržati redni promet in da se vršijo na progi in na vozovih ter lokomotivah vsa ona tekoča popravila, ki so neobhodna, da se očuva materijal propadanja in da se zasigura varnost, življenje in i-metie v prometu. V neposredni zvezi s tem je tudi eksistenca tisočev ljudi, ki so zaposleni kot delavci pri naših železnicah.
Kako obupno je stanje, o tem naj govori par številk. Že več let morajo naše železnice v prometni in komercija.ni službi uporabljati na mestih eksekutiv-nih nameščencev, za katere ni dovolj kredita, deiavce-dnevničarje. Lubljan-ska direkcija ima takih delavcev v eksekutivni službi čez 400! Število delavcev v komercijalno-prometni službi znaša čez 1300. Ves kredit za delavce v tej službi pa bo do sredi januarja po-jx>lnoma izčrpan! Ako direkcija ne dobi že sedaj naknadnega kredita, mora pričeti na božične praznike z redukcijo personala za več nego polovico. To se pravi reducirati promet, ukinjati vlake, v kratki dobi zabasati magazine in zapreti zlasti pogranične stanice! Povrh vsega pa še sredi zime vreči 700 ljudi z rodbinami na cesto.
Nič boljše ni v mašinski službi. Koncem januarja je ves kredit za premog izčrpan, zaloge premoga so minimalne in kaj potem? Treba je 10 milijonov za premog, a ministrstvo ima gluha ušesa. Popravek lokomotiv in vagonov vedno bolj zastaja, vozni park postaja s tem tako rekoč od dne do dne slabotnejši in posledice se že danes čutijo na vseh koncih in krajih. Niti materijal a za naj-priprostejša popravila ni več na razpolago. Za ta materija' ie sicer še nekaj kredita tu. a generalna direkcija, ki ima vse dobavke v rokah, tega materijala ne pošlje! Železniške delavnice imajo kredita za mezde 'e še do srede januarja — potem pa jih bodo menda zaprli!
Povsem obupno je stanje na progah. Odkar je na vladi kleroradikalskj režim, je tu stalno na dnevnem redu redukcija. Lani redukcija mezd in dela, letos redukcija personala in dela od 6 na 4 dni. In navzlic tej redukciji bo februarja zmanjkalo denarja. Pri tem pa je baš v zimskem času radi snega potreba do večjem številu delavstva evi-dentna. Ni čuda. da se mora delo na vzdrževanju prog vedno boli zanemarjati in da so posamezna mesta že za vsak hitrejši promet opasna. Obnova tračnic je daleč zaostala, na progi Zagreb—Zidani most z nienim ogromnim prometom imamo do 40 let stare tračnice, obnova pragov se naravnost zločinsko zanemaria. Prejšnja leta je dobivala ljubljanska direkcija do 150.000 pragov na !eto. pod vlado največiega Slovenca so dali železnicam v Sloveniji komai 80.000 pragov. Ni čuda, če ves gornji ustroj na naš;h progah gnije. Nailepše pa ie to, da generalna direkcija pošilja komi site v inozemstvo za lastne potne potrebe na račun potnih nadzorovalnih stroškov v Ijubljan-
Beograd, 20. decemba, p. Z veliko radovednostjo je javnost danes pričakovala sejo muslimanskega kluba. Spahovci so razpravljali dopoldne in popoldne o političnem položaju, a so bili napram radovednim novinarjem zelo rezervirani Doznava se. da je večina govornikov označevala današnje stanje za nevzdržno in smatrala, da bi po izstopu demokratov iz vlade muslimani ne smeli več podpirati hegemonističnega režima. Prevladala ie pa previdnost in seja je bila zaključena brez sklepov Muslimani so odločeni, da počakaio do sobote in vidijo. kaj ukrene demokratski klub.
Pri demokratih je bilo ves dan iako živo in v sobi g. Davidoviča so se sestanki kar vrstili. Davidovič vztraja na svojem stališču in tudi danes se potrjuje, da ima ogromno večino kluba na svoji strani.
Popoldne se je nadaljevala konferenca zastopnikov vladnih strank o možnosti pro-vedbe zakonskega predloga o razdolžitvi kmetov. Navzoči so bili guverner in gen. direktor Narodne banke ter gen. direktorja Poštne hranilnice in Hipotekarne banke, ki so iznesli svoje pomisieke. Konferenca se je
razšla bre^ rezultata s tem, da se nadaljuje po seji demokratskega kluba v ponedeljek.
Zvečer od 6 do 9 se je vršil sestanek med Vukičevičem, Korošcem in Spahom. Iz vladnih vrst se zatrjuje, da so razpravljali o položaju, ki nastane, ako izstopijo demokrati in da so pretresali šanse režima trojne koalicije, ki bi naj očuval hegemoniste propasti. Novinarji niso mogli dobiti nobenih podrobnih pojasnil in šefi ožjega kar-tela so se po konferenci odpeljali h g. Vu-kičeviču na večerjo.
¥
Beograd, 20. decembra p. Iz sicer dobro podučene in zanesljive strarii doznava Vaš poročevalec: Na nocojšnjem sestanku med Korošcem in Vukičevičem ie bilo konstatirano, da ni nobenega drugega Izhoda iz položaja kakor ostavka vlade. Sklenjeno je bilo, da naj se ne čaka na sobotno sejo Demokratskega kluba, ki bo brezdvomno odobrila Davidovičevo stališče, temveč da naj dr. Korošec še tekom jutrišnjega dneva predloži kralju demisijo celokupne vlade.
Wash?ngton, 20. decembra s Posebni odbor. ki ga je imenoval panameriški kongres, da preišče konflikt med Bolivijo in Paraguayem, je imel včeraj v navzočnosti zastopnikov obeh imenovanih držav dolgo sejo. Delegati so izjavili, da so se pogajanja vršila v zelo presronem tonu. vendar pa se še ni razpravljalo o končno veljavni rešitvi. Odbor ie sklenil da bo najprej sam ugotovil dejanski stan.
London 20. decembra s. Kakor javljajo iz La Paza, je bolivijski senat odobril od vlade snoči sprejeti sklep, ki izrjža pripravljenost vlade. sprejeti posredovanje panameriške konference za rešitev konflikta s Paraguavet. Kakor poroča Reuterjev urad. je napetost v tem trenutku pojenjala, ko se ie doznalo. da obe državi sprejmeta posredovanje za odstranitev konflikta. Skoraj gotovo je. da bo konflikt tako hitro rešen. kakor je nastal
Newyork, 20. decembra (be.) Odbor panameriške konference za poravnavo konflikta med Bolivijo in Paraguayem je zapro-
, sil prizadeti vladi za nadaljnje podrohno-I sti o konfliktu. Zaradi tega se bodo poga-J jamja med Bolivijo in Paraguayem naj'brže j precej zavlekla.
j London. 20. decembra (lo.) Pozno snoči ' je bolivijski senat izrekel vladi zaupnico, ker ie sprejela posredovanje panameriške konference Kakor hitro se je raznesla po Boliviji vest. da sta obe državi sprejeli posredovanje. se je javnost zelo pomirila.
Pariz, 20. decembra (be.) Bolivijska : vlada ie obvestil* francoskega zunanjega ministra Brianda, da sprejema posredova-i nie Danameriške konference
Bu2nos A'res 20. decembra (be.) Para-guay ie p eklicaJ mobilizacijo
Drobiž z vseh strani
Helsingfors, 20. dec. (be.) Tu ie nenndo ma umri nemški poslanik dr. Hauschild.
London, 20 dec. 0>e1 Parnik «Oeltic» ki se je ponesrečil v bližini Queenstowna, bodo demontirali, ker so se vsi poskusi sa rešitv pašnika ponesrečili
Demisija vlade že danes?
Mrzlična posvetovanja v Beogradu. - Korošec in Vilki-čevič se borita za režim trojne koalicije
Demokrati prelomili palico nad Korošcem
Senzacionalen članek Davidovičevega »Odjeka« o najreakci-
jonarnejšem režimu, kar smo jih imeli
demokratska stranka sploh nI bila vprašana. Nadalje ugotavlja »Odjek«, da ie položaj v državi z vsakim dnem slabši, da vlada povsod nezadovoljstvo in da je kaos že dosegel vrhunec. Sedanja vlada je bila ustanovljena z izrecno nalogo, naj ublaži duh-ove ter pomiri nezadovoljstvo v državi. To nalogo je dr. Korošec docela kompromitiral in je le ustvarljiva po kombinaciji, ki bi resmčno hotela preurediti naše notranje odnošajte. Nezadovoljstvo, ki ga je izzvala sedanja vlada, pa raste v dolžino in v globino tako, da objema vso državo.
Beograd, 20. decembra p. Glavno glasilo demokratske stranke »Odjek« objavlja danes oster Članek, v katerem odgovarja na poslednja dva uvodnika, ki jih je objavila radokalska »Samouprava«. »Odjek« uporablja zelo energične izraze in očita dr. Koroščevemu režimu, da nadkriljuie v pogledu svo-iih reakcionarnih idej daleč vse režime, ki so bil! mogoči od ustave 'z leta 1869. sem. Korošcev režim je najreak. ciionarneiši, kar smo jih kedai imeli. Pod takimi okolnostmi ie docela razumljivo, da Ljuba Davidovič ne more nositi nadaljnje odgovornosti za sistem vlade, in za njene akcije, glede katerih
Finančni odbor je v načelni debati odobril novi državni proračun
Zanimiva zaključna razprava, večine najostreje obsoja
Beograd 20 decembra p. Danes dopoldne in popoldne ie finančni odbor nadaljeval ter naposled zaključil načelno razpravo o proračunu za leto 1929/30. Demo-kratsk' posl Šečerov, čeprav vodilen član vladne večine, je ostro kritiziral budžet sedanje vlade in trdil, da je sedanji budžet za poldrugo milijardo večji od prošle-ga. Minister financ predlaga računske zaključke s suficiti. zakaj pa potem ne plačuje letečih dolgov države? Dr. Šečerov je proti zaposlitvi ogromnega števila dnev-ničarjev. ki stanejo na leto nad 390 milijonov. Zahteva temeljite redukcije ter vpoklic mlajših penzijonistov na mesta redu-ciranih dnevničarjev. Naposled predlaga združitev ministrstev za javna dela, za narodno zdravje, za socijalno politiko, za šume in rudnike, za agarmo reformo, za poljedelstvo in vode ter za trgovino v skupno gospodarsko ministrstvo. Dr. Šečerov je završil z besedami: »Glasoval bom za budžet dokler smo še v vladi.«
Prihod kraljice Marije v Bukarešto
Bukarešta, 20. dec. p. Snoči ob pol 10. je prispela v Bukarešto ju-goslovenska kralji« ca Marija. Na jugoslovensko.rumunski me* ji jo je pozdravil jugoslov. poslanik v Bu« karešti, Čolak Antič in jo spremil do Bu* kirešte. Na postaji so jugoslov. kraljico pozdravili rumunska kraljica mati Marija, prince za Jelena, princ Nikolaj, prince za Ileana, vsi člani vlade s predsednikom vi a* de Maniu jem na čelu
Švehla na potu okrevanja
Praga, 20. dec. h. Poročila o zdravstve* nem stanju ministrskega predsednika Šveh« le so v zadn jem času stalno ugodna. Govori se, da je Švehla že izven vsake nevarnosti. Nekateri listi doznava jo, da pripravlja nje« grva rodbina za mesec februar ali marec potovanje na jug. Klub češkoslovaške agrar ne stranke je danes na predlog podpred" sdnika in namestnika Švehle ministra Sta* neka sklenil, poslati ministrskemu predsed* niku pozdravno brzojavko, v kateri mu že« li čim oreišnje okrevanje.
skfl direkciji, tako da onemogoča celo redno nadziranje proge!
Naši gospodarski krogi morajo pravočasno dvigniti svoj glas, ker srre prvenstveno za njihove interese. Gre tudi za velike socijalne interese našega ljudstva in ne nazadnje za ufled in gospodarsko reputaciio cele države. He-gemonistični režim je upropastiti že skorai vse dobrine in če se javnost pravočasno ne upre, bo ustavil tudi še vlake na našrih železnicah.
— Finančni strokovnjak vladne predloženi proračun.
Posl. Kapetanovič (zemlj.) Je opozarjal na hudo gospodarsko krizo v Bosni in Hercegovini in zahteval čimprejšnjo uzakonitev novega monopolskega zakona, ki bo vpo-števal zahteve sadilcev tobaka v Hercegovini.
Na popoldanski seji je posl. Behmen (musl.) grajal vlado, kj vzdržuje razna podjetja privatnega značaja in proizvaja produkte, ki bi jih lahko prepustila privatni industriji. Vrhu tega gradi sedaj država celo luksuzni hotel na Avali, tako da bomo imeli v prihodnji pc*stavki tudi izdatke za hotelske kuharje, natakarje in sobarice. Zadnji govornik je bil posl. Matejič. ki ie zahteval nadaljnje redukcije državnih nameščencev.
Finančni minister se Je v svoji zaključni besedi kratko odrezal s tem. da mu čas ne dopušča odgovarjati na dolgo na vse iz-nešeae očitke.
Pri glasovanju je bil proračun sprejet v načelu z 22 proti 3 glasovom.
Dr. Beneš v Parizu
Zanimiv razgovor z jugioslovenskiml novinarji.
Beograd, 20. decembra, r. V Parizu se nahaja že več dni čsi. zunanji minister dr. Beneš, ki je včeraj sprejel nekatere jugoslovenske dopisnike ter se je ž njimi razgovarjai o raznih aktualnih političnih problemih. Glede trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in CSR g. Beneš ni pesimist. Težkoče, ki so povzročile prekinjenje. je pripisovati trenutnemu gospodarskemu položaju v CSR. Dr. Beneš upa, da bo v tem pogledu nastala skoraj sprememba, ki bo omogočila še intimne j še gospodarske odnošaje med obema državam.
Glede Male antante vlada med zavezniškimi državami polna solidarnost. Nobena sprememba režima v eni ali drugi državi ne more imeti vpliva na iskrenost in intimnost teh odnošajev.
Glede notranjih kriz, ki pretresajo Jugoslavijo, se je minister Beneš naravno izrazil jako rezervirano. Povdarjal je svojo želio. da bi bile naše notranje težkoče čim prej likvidirane. Povedal je. da se ie 17. t. m. sestal s pos). dr. Trumbičem. katerega ie kot starega prijatelja povabil na čaj. «Skunno smo delali svojčas pri ustvarjanju Češkoslovaške in Jueoslavije in oba verujeva v veliko hodočnost naših domovin.«
Dr. B*meš ostane najbrž čez praznike v Parizu ter se vrne v Prago šele okrog Novega leta
Važna politična posvetovanja v Zagrebu
Obisk in konference angleškega poslanika Kennarda z voditelji KDK. - Posebna seja vodstva KDK o politični situaciji. - Pribičevič o manevrih dr. Korošca
Zagreb, 20. septembra, n. Včeraj je bila v Zagrebu svečana otvoritev »Angleškega tedna», katere se je udeležil tudi angleški poslanik na našem dvoru g. Kennard. Značilno za prireditev je bilo. da se je vršila ob odsotnosti zastopnikov državnih oblasti. Poslanik Kennard je tudi danes ostal v Zagrebu in vse boli se je pokazalo, da je njegovemu obisku pripisovati velik političen pomen. Kennard je prišel v Zagreb ne samo z to, da spozna ondotno kulturno življenje, temveč da prouči i politične prilike in se prepriča o resnosti položaja.
Že včeraj dopoldne je prišlo med angleškim ministrom in voditelji KDK do osebnih stikov. Popoldne se je vršil dolg razgovor predsednika Mačka z angleškim ministrom, danes popoldne ob 5. pa se je g. Kennard sestal v hotelu Esp'anade s Svetozar jem Pribičevičem. Razgovor je trajal do tričetrt na 7. Kakor se doznava, sta oba predsednika podrobno informirala g. Kennarda, ki ie velik prijatelj našega naroda in države. o položaju, kakor ga presoja KDK, in o zahtevah KDK za sanacijo države, tako da ima sedaj zastopnik Anglije avtentična pojasnila o politiki KDK.
O svojih razgovorih niti dr. Maček niti Pribičevič nista hotela ničesar povedati. V zvezi s temi konferencami se je raznesla po Zagrebu govorica, da je g. Kennard prišel v vlogi posredovalca. Ta govorica se odločno demantira.
Nocoj je priredi! zagrebški župan dr. Srkulj angleškemu poslaniku intimno večerjo, katere sta se udeležila tudi oba predsednika KDK. Pri tem je prišlo do ponovnih razgovorv o političnem položaju v Evropi in v Jugoslaviji posebej.
Poslanik Kennard. ki je bil ves čas svojega zagrebškega bivanja predmet splošne simpatične pažnje javnosti, se je z nocojšnjim ljubljanskim brzovla-kom po prisrčnem slovesu vrnil v Beograd.
Z veliko pozornostjo je javnost pričakovala tudi današnje redne seje vodstva KDK. Seja pa je bila nenavadno kratka. Izvedelo se je, da je na njej bilo govora o Kennardovem posetu, in da je za jutri popoldne ob 4. sklicana nova seja, na katero so bili pozvani tudi oni člani vodstva, ki danes niso bili prisotni. Tej seji se pripisuje posebno velik značaj. Smatra se, da se bo vodstvo KDK jutri odločilo, kakšno stališče za. vzame, ako pride do demlsije Koro-ščeve vlade ln v zvezi s tem do razgovorov o novi vladL
V vodilnih krogih KDK se v ostalem še vedno zelo skeptično gleda na Davidovičevo akcijo ter se smatra, da bodo hegemonisti še storili vse, da zopet
omajajo odločnost voditelja demokratske stranke. Priznava pa se, da bi odločilen nastop Davidovičev znatno spremenil položaj ter imel tudi nesporno velik vpliv na razpoloženje v prečan-skih krajih. Vodstvo KDK se bo sigurno bavilo tudi z možnostjo, da po eventualnem izstopu demokratov iz četvor-nega kartela poskusita Korošec in Vu-kičevič etablirati režim «trojne koalicije*. t. j. dosedanjo vlado brez demokratov. Smatrati ie kot sigurno, da bi tak poskus odnošaje silno poostril in Imel nedogledne posiedice.
Danes se je mudil v Zagrebu poslanec zemljoradniške stranke dr. Cubri-lovič. Konferiral je z raznimi vodilnimi člani HSS ter se je sestal tudi s Sve-tozarjem Pribičevičem. Tudi ti razgovori so vzbudili mnogo pozornosti, a s strani vodstva KDK se polaga važnost na konstatacijo, da niso Imeli službenega značaja.
Neki zagrebški list je danes objavil dozdevne izjave g. Vukičeviča, ki baje napoveduje ostavko vlade in nov režim, kateri bi napravil sporazum med Beogradom in Zagrebom. O tem je rekel danes g. Pribičevič novinarjem sledeče: «Ni malo me ne interesirajo dozdevne izjave g. Vukičeviča. Mi vemo, da Vukičevič nikjer ne bi mogel biti izvoljen za poslanca, če bi bile svobodne volitve. «Samouprava», organ radi-kalske stranke, se je prestrašila akcije g. Davidoviča in se je podvizala izjaviti, da ta akcija presega sile demokratske stranke. Za silno stranko ima «Samouprava» seveda samo radikalsko stranko. Toda koliko sile je v radikalski stranki, morejo pokazati samo svobodne volitve. Radikali naj rmajo v mislih, kako so odrezali pri svobodnih volitvah v Rumuniji njihovi tovariši, Bratianovi liberalci.«
Nadalje je Svetozar Pribičevič omenjal vesti v nekakem sporazumu doktorja Korošca v vprašanju revizije ustave in razdelitve države z znanim industrijalcem Tesličem, ki da se je z njim razgovarjai kot odposlanec KDK. «Te vesti so tako neresne im fantastične, da vobče ne zaslužijo, da bi jih demanti-ral. G. Teslič sploh ni bil pri dr. Korošcu in se vobče ne bavi s politiko. Zato tudi ni nikdar fungiral kot odposlanec KDK, za kar nima nikakršnih ambicij. Dr. Korošec vidi. da se današnji sistem ruši in bi si hotel s tem, da lansira take vesti, rehabilitirati, češ da dela za revizijo ustave. Dr. Korošec je eden izmed najglavnejših krivcev za današnje stanje v državi in samo njegova ostavka bi mogla biti znak za to, da se misli na izboljšanje položaja.*
Končni sporazum v odboru strokovnjakov
Komisija se bo sestala po 15. januarju v Parizu odnosno Berlinu. — Nemčija bo sama imenovala svoje zastopnike. — Pooblastila strokovnjakov so neomejena
London, 20. decembra s. V spodnji zbornici je izjavil lord Churchill v odgovoru na razna vprašanja, da se more vsak čas pričakovati imenovanje reparacijskega stro-kovnjaiškega odibora. Vsa vprašanja so bila povoljno razjasnjena in med vsemi udeleženimi vladami se je dosegel popoln sporazum. Upa. da bo še ta teden izdano tozadevno uradno poročilo.
Berlin, 20. decembra d. Med nemškim poslanikom v Parizu von Hoeschom in ministrskim predsednikom Poincarejem je prišlo do sporazuma. da bodo države, ki so zastopane v retparacijski komisiji, izdale skupen komnike. ki bo vseboval naslednje sporočilo:
V projektirano komisijo strokovnjakov
odpošlje vsaka državi, lei Je udeležena na Dawesovem načrtu. po dva zastopnika. Nemčija bo svoja zastopnika imenovala sama, istotako Japonska, ki ne pripada repa-racijski komisiji. Ostalim državam bo prepuščeno. da same imenujeio svoje zastopnike. ali pa prepuste to pravico reparacij-ski komisiji. Pooblastila strokovnjakov so neomeiena. Datum hi kraj sestanka konference bodo strokovnjaki sami določili.
Meni se. da se bo odbor strokovnjakov sestal v Parizu in nadaljeval svoja posvetovanja v Berlinu, ako bo to potrebno Ker se mora računati s tem. da bodo japonski delegati prišli iz Japonske, se bo konferenca sestala najbrže šele po 15. januarja
Pcmirjenje v Južni Ameriki
Ker sta obe sprti državi pristali na posredovanje, je napetost znatno pojenjala. — Posredovala akcija panameriške konference.
Kako so poskrbeli klerikalci za siromašno prebivalstvo v Sloveniji
Od 120 milijonov za javna dela t pasivnih krajih dobi cela Slovenija komaj 4 milijone, čeprav znaša po elementarnih katastrofah prizadejana škoda samo v ljubljanski oblasti 250 milijonov Din,
9a seji ljuljanake oblastne skupščine dne 8. novembra L L je veliki župau dr. Vodopivec poročal, da *e ceni škoda, ki »o jo povzročile vremenske katastrofe letos, samo r ljubljanski oblasti, na 250 milijonov Din. Poudarjal je, da bo kmetsko ljudstvo do bodoče
ietve trpelo veliko pomanjkanje iivil in krme in da ne bo moglo fižola prav nič, krompirja pa zelo malo izvažati. Najbednejšo s ozirom ua letošnjo slabo letino j« nedvomno kmečko prebivalstvo r Beli Krajini, Suhi Krajini, v okraju Kočevje, Logatec ter v enem delu krškega, brežiškega, kamniškega in ljubljanskega okraja. Veliki župan je poudarjal, da bo treba pravočasno sta beti, da bodo dobili siromašni kmetje oni krajev čez zimo primeren zaslužek ter vsaj nekaj koruze in krme po enižani ceni
Kaj je dr. Koroščeva vlada storila se omi-ljenje bede kmetskega prebivalstva v Sloveniji: Sedanji minister za socijalno politiko Barič, ki je klerikalec in ki mu |ye bila poverjena izvršitev zakona za javna dela v pasivnih krajih, je izjavil, da je komite ministrov razdelil 120 milijonov dinarjev, določenih za omiljenje bede v pasivnih krajih, takole:
V	prvo kategorijo oblasti, ki dobe največ kreditov iz omenjene vsote, »padajo zetska, mosta rek a, splitska, dubrovniška, bihačka, raška in užiška oblast. Tako dobi zitska oblast 17.235.000, mosta raka 13 milijonov, splitska 20,400.000, dubrovniška 4,700.000, raški ln užiški sandžak skupaj 8,330X100 in bihaška oblast 930.000 Din. V teh oblastih bodo dobili kmetje, ki bodo zaposleni pri javnih delih kot delavci, največje mezde.
V	drugo kategorijo spada primorsko - kra-Jiška oblast, ki je dobila 8 milijonov Din. V tej oblasti bodo delavske mezd nekoliko nižje.
V	tretjo kategorijo pa spadajo končno ni-fka, travniška, imotska, vranjaka, podrinjska, vrbska, bregalniška, mariborska, skopljanska, sagrebška, kruševaška, moravska, bitoljska, ljubljanska, podunavska, šumadinska, poia-revska, kosovska oblast in staro užiško okrožr je. V teh oblastih bodo po isjavil ministra Bariča dobili delavci najmanjšo plačo, češ da je potreba t teh oblasteh manjša nego v drugih.
Zakaj naj dbe ljudje, ki bodo zaposleni pri javnih delih v tretji kategoriji oblasti, manjšo plačo kakor drugod, se prav za prav ne ve Minister za socijalno politiko pravi, da je v teh oblastih, v katere spadata tudi
mariborska In ifublanska, manjSa potreba. Res je sicer, da so bile v splošnem te oblasti manj prazadete kakor druge, ns more pa se reči, da bi bili posamezni ljuje, ki naj bi bili pri nas zaposleni pri javnih delih, manj potrebni kakor drugod. Mislimo tudi, da je delo posameznika n. pr. v Sloveniji prav toliko vredno kakor v Užicah. Zakaj naj bi bil naš siromašen kmet, ki je prisiljen radi slabe letine iti delat n. pr. k cestnim cgradbam, slabše plaian kakor v drugih pokrajinah? Ali ni dovolj velika podpora za te pokrajine ie ▼ tem, da se more tamkaj na podlagi večjih kreditov saposliti večje število prebivalstva?
Kakor je izjavil klerikalni minister fcod-jalne politike Barič, ki je prišel v vlado po dr. Kroščevi milosti, je določenih sa ljubljan-sko oblast od 120 milijonov dinarjev samo 2 milijona in sicer sa takoi vano Suha Krajino. Vsi drugi okraji v ljubljanski oblasti ne bodo dobili ničesar, čeprav je sam veliki župan dr. Vodopivec na podlagi uradnih ugotovitev izjavil, da znaša škoda radi elementarnih nezgod v ljubljanski oblasti 250 milijonov dinarjev. V mariborski oblasti je določenih le sa Prekmurje 2 milijona Din, čeprav minister sa socijalno politiko sam priznava, da snaša po suši in toči povzročena škoda v Prekmurju samem po sodni cenitvi 50 milijonov dinarjev.
Tako torej izgleda skrb naših klerikalcev za siromašno kmetsko prebivalstvo v Sloveniji, ki bo dobilo od 120 milijonov dinarjev, določenih sa javna dela, komaj 4 milijone, čeprav znaša samo v ljubljanski oblasti škoda 250 milijonov dinarjev.
In vendar je predsednik vlade sam dr. Korošec, minister za socijalno politiko Barid pa klerikalec, ki vneto prisega na dr. Koro-ščevo zastavo.
Navedene številke dovolj jasno govore, koliko js vredno sodelovanje klerikalcev pri sedanjem srbijanskem hegemonističnem režimu. Določeni kredit 4 milijonov dinarjev sa celo Slovenijo je tako malenkosten, da niti v poštev ne pride, ker je od tega treba odbiti tudi materijalne izdatke sa javna dela, ki se imajo izvršiti.
Kakor js razvidno, je apel velikega župana, da je treba poskrbeti za siromašno prebivalstvo prizadetih krajev primeren zaslužek, ostal glas vpijočega v puščavi Ali bo spametovala skrb klerikalcev za obubožano kmetsko prebivalstvo v Sloveniji tiste, ki še vedno trobijo v klerikalni rog?
Generali nam bodo uredili tudi politiko
Politični nazori in nameni vpokojenega generala Uzunmirko-viča. — Uvertura v volilno borbo?
ie treba rešiti kmeta, urediti promet, železnice, ceste — v ostalem pa ne more že zdaj vsega povedati, ker bd s tem svoj program le kompromitiral. Uradništvo ie treba depolitizirati. »Ako se reši činovni-ško vprašanje, ako se kmet osvobodi, a*o se realizira Stranka bratstva, potem bo nastopila taka politična svoboda, da ne bo treiba niti tiskovnega zakona, in kadar bo zavladata svoboda, enakost, pravica za vsakogar in za vse enako, potem bomo lahko celo za zunanjega ministra postavili — vola.« G. Uzunmirkovač ie za revizijo ustave »ali samo v tem kar bo prineslo dobro vsemu narodu in da bo narod zadovoljen« Narod bo to povedal preko Stranke bratstva . . . Ako se ta stranka osnuje, potem tudi ne bo treba diktature.
G. general končno razglaša svojo adre-so, da se mu morejo javiti vsi, ki mu hočejo pomagati, in zagotavlja, »da vodi računa o svima. koji se jave I pokažu kao prijatelji« . . .
Generalova razlaganja so navzlic svoji naivnosti izzvala precej pozornosti ter se smatrajo kot dokaz, da se bližamo volitvam.
Beosrad, 20. decembra r. General Uzun-mirkovič nadaljuje svojo akcijo za ustanovitev nove »stranke bratstva«. Politični krogi pa sodijo, da je to le manever, ki naj nnaskira akcijo za postavitev g. Uzunmir-koviča na čelo radikalske stranke G. Uzun-mirkovič sicer to demantira. otvarja pa istočakno nekako tekmo za pristop k »stranki bratstva«, češ, vse dosedanje stranke so pozvane, da se ji pridružijo in katera se bo priglasila prej. ta bo imela več vpliva in moči Mnogi sodijo, da naj bi g. Uzun-mirkovič za primer volitev ustvaril znano »četrto partijo«, ki se Vukičeviču lami ni posrečila in v kateri bi bili radikali vodilni. Interesantno ie, kako g. Uzunmirkovdč utemeljuje zakaj je šel v penzijo. Pravi, da je do zadnjega diha vdan kralju ln da bi bil, seveda, v neomajni pokorščini odšel iz Zagreiba v Skoplje. kamor je bii premeščen Toda on je sprevidel, da se premestitev ni zgodila po kraljevi želiji. Zato odhaja v pokoj, da v politika služi »kralju in malemu narodu«.
O programu svoie stranke se g. Uzun-
mirkovič zelo nejasno izraža. Vse mora biti »na bratski osnovi, brez maiorizacije, brez podvale, iskreno, pošteno.« Predvsem
Jedro celovškega procesa
Celovec, 17. decembra.
Jedro velike razprave, ki se vrši sedaj pred celovškim porotnim sodiščem, leži v »Vicijevem slučaju«.
Bivši italijanski nadporočnik vit. Giusepj* Vi-d, Jri je sedaj lesni trgovec v Beljaku, ie obto-ien, da je žalil uradno osebo, bivšega deželnega glavana, sedanjega deželnega poslanca Vincenca Šumija (Schumy) z objavo nekega svojega pisma v beljaški »Karntner Tagespošti«, v katerem le bilo rečeno, da more Vici dokazati, da Je Sumi zelo oškodoval njega in Koroško deželo.
Vici si je najel za branitelja dunajskega odvetnika dr. Giirtlerja, krščanskega socijalca, kateremu Je treba priznati, da s svojo spretnostjo in temeljitim znanjem popolnoma obvladuje porotno dvorano. Dr. Gilrtler Je za omenjeno inkriminirano trditev nastopil dokaz resnice. Ko |e začel izvajati, v kaki smeri namerava podati dokaz resnice, z besedami: »V onem času, ko ie pretil vpad Slovencev na Koroško...«, ga i« hrbro ustavil državni pravnik z vprašanjem, aM se mu ne zdi, da bi bilo treba izključiti Javnost. Dr. Gilrtler mu Je odvraa, da Je njegovo mnenje, da je Sumi Javne interese skrajno oškodoval, ko je v času, ko Je šlo pred vsem za obrambo dežele, menil, da mora kot deželni glavar delati zasebne kut>čije. Ko mu Je nato prekinil besedo predsednik s pripombo, da bi bilo marsikaj, kar se bo govorilo o tej stvari, neprijetno zaradi inozemstva, in bi bilo zato treba fe-kSJnčiti Javnost, mu Je dr. Gflrtler odgovoril:
»Jaz pa sem mnenja, da Je za inozemstvo in Avstrijo najbolje, če se o stvari razpravlja Javno,« in Je potem nadaljeval:
»Koroška je tik po polomu najbolj trpela za pomanjkanjem živil in pod vpadi Juigoslovenov. Ni se vedelo, kal naj bi se storilo. Sumi sam Je tedaj prišel k Hfltterju (bivšemu uredniku »Trie-ster Zeitonge«), ki Je bil posredovalni častnik med Avstrijo in Italijo. Italija je v svojem interesu zasedla železniško progo Dunaj—Beljak— Benetke in otvorila v Beljaku prehranjevalno centralo. Krona Je padala in prišlo Je med gospodarskim uradom dežela* vlad« ta kaJtiaestim
poveljništvom do dogovora, da gospodarski urad dobavlja v Italijo les in dobiva zanj po določenem ključu živila. More se torej reči, da so se živila, ki so bila tako potrebna, plačevala z lesom. Ta dogovor je bilo treba pozdravljati v interesu splošnosti. Tedaj pa je bilo treba za izvoz lesa v inozemstvo plačati devizni centrali izvozno premijo.
Pogodba med Koroško in italijansko vojsko se Je sklenila s Htttterjevo pomočjo. Moj kiijent pa sedaj kot italijanski državljan očita AvstriJ-' ©u, da ni bil patrijotičen, temveč da je izkoriščal te razmere v to, da Je mislil nase in sklepal zasebne pogodbe. Ta zasebna pogo-dba se Je sklenila v Parkhotelu v Beljaku. Sumi in Ax-mann sta prišla tjakaj h HUtterju in sta mu predlagala: »Ali bi ne mogli uporabiti prilike, da bi midva dobila tudi še kako zasebno pogodbo?« Hiitter, ki mu Je bila ta namera mučna, se Je v prisotnosti obeh gospodov obrnil k tedanjemu nad poročni ku Viciju in mu rekel: »Gospod nadporočnSk, sram me Je, da vam moram reči, kar mi gospoda Šumi tn Axmann predlagata. Imeti hočeta tudi zase pogodbe in ž njimi delati dober posel.« Vici se Je posvetoval s svojimi predstojniki in dejal, da je za italijansko vojsko vseeno, s kom dela kupčije in od koga Italijani dobivajo les; istega nazora je bilo njegovo poveljstvo in kupčija je bila sklenjena.
Tako so se torej poleg oficijelnih pogodb (dež gospodarski urad in Italija) napravile zasebna pogodbe med Sumijem in Axmannom na eni in Italijo na drugi strani, pri čemur Je njun pohlep po poslu šel kmalu tako daleč, da sta vsak zase, ne da bi drug vedel za drugega, delal? kupčije Pripomniti pa Je treba, da bi gospodoma ne bik) mogoče izvažat« lesa v Italijo, če bi bilo to šlo pod njuno zastavo, in zato so se delale posebne manipulacije na carinarnici. Poslali so tjakal ljudi, ki so bili poučeni o tem nečistem poshi HOtter Je dobil nalog, da naj vse stori tako. da ne bo lasno na zunaj, da so vagoni Axmannovl in Surnijevi, ln dočim se Je denar za lesne dobave Koroške dežele vedno vplačeval v »!> roško banko« (»KSrntner Bank«), so se zneski za Snmija in Axmanna izplačevali osebno Ax-tnannn. Dok*z« c vsem tem so bo-teii spraviti
s sveta s aatteafem pogodb. Ym to p« dokazati, ku imam lotocralij« s lastnoročnim
Somujevtm podpisom.
S temi dobavami les* Je bila Korotta precej oškodovana, ker so t« zasebne dobav« znašale okoli 45.000 šilingov. Pole« tega pa bi bilo treba te za vsako iuksto plačati neki znesek in to za nekoliko sto vagonov.
Pozneje je opazil neki birokrat, da J« šlo v inozemstvo več vagonov, kakor pa Je odgovarjalo oficijelai pogodbi, ia ta uradnik se ie zato obrnil na Hiitterja, ki Je šel k Šumi ju in Axman-ou. Ta dva sta mu rekla, da bosta stvar spravila s sveta, ia mu naroča, naj najde kak izgovor, da bi se vsa stvar zamolčala. Pozneje pa Je Vici naznanil stvar bivšemu deželnemu glavarju GrSgerJn ln U Je odredil, da se sestavi poseben preiskovalni odsek. Šumi Je tedaj priznal, da Je delal zasebne kupčije, pri čemer pa Je trdil, da denarja ni porabil zase, temveč za patrijotične svrhe. Pripominjam, da Je zame popolnoma vseeno, kam J« id dobiček, ker sc v tem pogledu nI nič trdilo. Dejstvo oškodovanja dežele pa ostan«, čeprav naj bi se bil denar uporabljal v patrijotične namene. Dokazati pa morem tudi to, da se denar ni porabil v patrijotične namene.«
Važno opozorilo
Ker izide božično »Jutro« po dosedanjih naročilih v 35—40.000 izvodih in ker bo ta praznična številka »Jutra« nenavadno obsežna ter bogata ilustracij, je nemogoče v tiskarni tehniško delo točno in brezhibno izvršiti, ako n» pravočasno zbrano za list vse potrebno gradivo. Zato smo bili primorani odrediti, da sprejema taseratnl oddelek inserate za nedeljsko božično številko samo še do petka ob 18. uri zvečer. Vse inserate, ki pridejo v našo upravo v soboto dopoldne, smo primorani zaračunati s 50 % pribitkom. Za inserate, ki bi jih sprejel inse-ratni oddelek v soboto popoldne, pa sploh ne moremo prevzeti nobene odgovornosti, da bodo priobčeni. Ponovno prosimo vse inserente, kakor tudi naročevalce Malih oglasov, da izvrše svoja cenjena naročila v našem inseratnem oddelku takoj, vsekako pa najkasneje do petka zvečer.
Končno naznanjamo, da v soboto ne bomo mogli sprejemati nobenih društvenih vesti, razen, če se jih v soboto dopoldne naroči v inseratnem oddelku po običajnih Inseratnih tarifah s 50 % poviškom.
Švedsko posojilo in uradniški zaostanki
Beograd, 20. dec. p. Danes je lz Narodne bankep rišla vest, da se iz novega mono* polskega posojila ne bodo izplačevali dot* govi države uradništvu, kakor je bil to mi* nister financ svojčas obljubil. Ta vest je vzbudila v prestolu i Skih uradniških krogih zelo hudo kri in splošno nezadovoljstvo ta* ko, di je biil finančni minister nocoj prisi* ljen izjaviti novinarjem, da ta vest ne od* govarja resnici in da bo uradnikom iz no* vega posojila izplačal vse dolžne vsote. Vendar minister ne more reči, kdaj iin v katerem redu se bo to izvršilo ter je bil zlnasti glede tkzv. razlik jaiko nejasen.
Razprava o liudskošolskem zakonu
Beograd, 20. decembra, p. Danes se Je vršila dopoldne in popoldne seja skupščinskega odbora za pretres ljudskošolskega zakona. V imenu nemškega poslanskega kluba je posl. dr. Kraft predložil odboru obsežen memorandum, ki vsebuje nemške programatične zahteve in dalekopežme izpremembe ljudsko-šolskega zakona v smislu zavarovanja manjšinskih pravic Kot primer navaja memorandum ureditev ljudskega šolstva v Walliau na Angleškem, kjer je že od 1. 1906. uvedena dvojna uprava ljudskih Sol. Nadalje se nemški klub sklicuje na šolske konvencije med uašo kraljevino in Rumunijo. Dr. Kraft je \z-javil, da bi bile nemške zahteve z analognimi koncesijami docela saturirane. Ministrstvu prosvete bi bil ohranjen nadzor nad upravo manjšinskih Sol. Nemški klub ie obenem predložil že stilizirane zakonske člene, ki iz-preminjajo določbe Grolovega zakonskega načrta.
Odbor je sprejel izvajanja posl. dT. Krafta in memorandum nemškega kluba za znanje s tem, da bo o nemških zahtevah razpravljal na prihodnji seji. Nato je olbor razpravljal o nadaljnjih členih zakonskega načrta ter prišel po manjših, večinoma stilističnih izpre-membah do 120. člena. Najdaljša je bila diskusija glede določbe, ki govori o nastavljanju učiteljskih kandidatov na podlagi natečaja.
Hrvatski protesti proti Narodni banki
Beograd, 20. dec. p. Danes se je oglasila p guvernerju Narodne banke delegacija hrvatskih gospodarskih krogov Delegacija ie energično protestirala proti zapostavlja« nju hrvatskga gospodarstva od strani Na* rodre banke, grajala njeno kreditno politi* ko ter zahtevala, da se nedostatki čimprej odstranijo.
V grobu oropani mrliči
Subotica, 30. dec. n." Veliko razburjenje jo danes zjutraj povzročil pri vseh prebi« valcih banatskega sela Dobriča drzen Tlom na pokopališče v skupno grobnico obitelji bogatega seljaka Petra Jovamoviča. Nedav. no je umrla njegova hčerka 18letno dekle Dobrila, ki so jo pokop-ali po tukajšnjem običaju z vso njeno zlatnino. Ko so davi prišli ljudje na pokopališče, »o našli v grob« niči vse razkopano, rakve odprte iin razme« tame. Ker zločinci niso mogli mrtvemu de« kletu dovolj hitro sneti uhanov in prsta« nov, »o mu odrezali kar ušesa in prste. Is+otako so bili izropani tudi drugi, že pTej umrli člani rodbine. O-rožniki so skupno s seljaki, ki so se prostovoljno prijavili, za« čel? zasledovati zločince. Na sumu »o neka« teri vaščani, ki so preko noči izginili iz vasi
Zunanjepolitični problemi Rumunije
Zunanji minister Mironescu o položaju Romunije po volitvah. Ugodno stanje zunanjega posojila. — Zapostavljanje pri reparacijah« — Optantsko vprašanje na potu k definitivni rešitvi.
Bnkaredta, 20. decembra, g. Zunanji minister Mironescu Je danes sprejel zastopnike domačega in inozemskega tiska ter jim je podal daljšo izjavo, v kateri je najprej izrazil svoje zadovoljstvo zaradi izida volitev. Dejal je, da so volitve dvignile moralični prestiž vlade ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Bistvo zadnjih volitev je, da je sedaj tudi inozemstvo spoznalo, da se morajo v Rumuniji izvesti tudi svobodne volitve in da je bil s tem odstranjen star predsodek inozemstva do Rumunija
Po teh izvajanjih o notranji politiki je Mironescu govoril o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih. Najprej je orisal stanje pogajanj glede posojila ter je izjavil, da potekajo zelo ugodno. Računati se more s tem, da se bo posojilo emitiralo najbrže meseca januarja, ako ne pride do nepredvidenih dogodkov. Nato je minister Mironescu prešel na repa-racijsko vprašanje ter je izjavil, da so dosedaj z Rumunijo postopali zelo nepovoljno. Rumu-niji je bila priznana iz reparacij mnogo premajhna kvota, namreč 1.1 odstotka. Razgovo-
ri, ki so se vršili v Luganu. so vsekakor Rumuniji pripravili pot Ako se Rumunija ne bo udeležila same konference strokovnjakov, bo vendarle rumunska vlada zastopana na politični konferenci, ki bo sledila konferenci ekspertov.
Mironescu je nato govoril o madiarsko-ro-mnnskih pogajanjih glede optantskega vprašanja, ki se vrše v Opatiji. Minister je izjavil, da ima tudi v tem oziru ugodne vesti. Voditelja obeh delegacij,, bivši madžarski minister baron Sztereny in romunski poslanik v Atenah Rascanu sta najprej podala zelo pomirljive izjave. Razgovori obeh delegacij eo potekli v popolni harmoniji. Prišlo je do rezultata, da se imenuje podkomisija, ki bo proučila vse podrobnosti in ki bo imela dela najbrže za več tednov. Ta podkomisija bo svoja dela končala najbrže koncem januarja ter nato predložila svoje poročilo plenumu konference. Delegati se bodo po mesecu januarju zopet sestali. Minister ie popolnoma prepričan, da bo optantsko vprašanje to končnoveljavno rešeno.
Nove zanimivosti s celovške razprave
Prvo službeno priznanje, da je prihajal denar na Hrvatsko tn v Slovenijo. — Zagovorniki odklanjajo celovško sodišče kot
pristransko
na 50 šilingov globe zaradi tega »oezasiiša* nega očitka«. Dr. Gurtler je proti temn najavil nadzorstveno pritožbo, obenem pa is
Celovec. 20 decembra e. Schumyjev proces se je z današnjo razpravo zelo približal svojemu vrhuncu. Zdi pa se. da brani-telj glavnega obtoženca Vicija. okoli katerega se vrti ves proces, dr. Gilrtler, še ni izigral svojih najmočnejših kart in zato se pričakujejo glavne senzacije šele za jutri. It današnja razprava je pokazala, da se dr. Gflrtler kar igra z nespretnim predsednikom sodnega dvora, kateremu daje neprestano pouk v kazensko-pravnem redu, in z državnim pravdnikom. ki mu neprestano oporeka. Na popoldanski razpravi Je prišlo do razburljivih prizorov, tako, da so branitelji končno odklonili celovško sodišče kot pristransko. Dr. Giirtler pa kar sproti prijavlja ničnostne razloge, ki iih bo uporabil pri svoji ničnosti pritožbi.
Na današnji razpravi je bil prvi zaslišan primarij celovške blaznice dr. Winter, ki se je precej ugodno izrazil o stanju Durch-schlaga, vendar pa izjavil, da bolnik ni sposoben za zaslišanje pred sodiščem. Obtoženec Miiller Ln njegov branitelj dT. Wutt-ner sta zaradi tega predlagala, nai bi si porotniki ogledali Durchschlaga v blaznici, da bi se sami prepričali o njegovem stanju. Dr. Wflttner je utemeljeval ta svoj predlog tudi s pismom, ki ga ie prejel od Durchschlaga ln iz katerega ie razvidno, da piše za blaznega proglašeni Durchschlag popolnoma logično.
Glavno senzacijo dopoldanske razprave ie tvorilo zasliševanje bivšega deželnega glavarja dr. Arturja Lemischa. Ta je bil predsednik preiskovalne komisije, ki je imela nalogo, preiskati na podlagi Vicljeve ovadbe proti Schumyju in Axmannu izneše-ne očitke.Izipovedal je. da so se o razpravah te komisije sestavljali zapisniki in da je bilo tudi sestavljeno poročilo za deželno vlado, vendar pa se o tem poročilu ni nikdar glasovalo. Na zadnji seji je prišlo do ostTe politične debate, ki je preprečila končno glasovanje. O tem. da se je delalo r. deželnimi izvoznicami brez kontrole in brez obračuna in da se ni nikjer dokazalo, za kaj Je bil uporabljen izkupiček, se je mnogo govorilo, vendar pa ni bilo povoda dvomiti o tem, da se ie denar uporabil v patrijotične namene, kakor je navajal Schumy.
Končno je dr. Lemisch navajal, da so bili poprevratni časi zelo težki, jugoslovenska vojska ie bila oddaljena komaj par kilometrov, na drugi strani so prežali Italijani, radi česaT so morali člani deželne vlade nastopati samostojno in se je le o najvažnejših zadevah poročalo v vladnem kolegiju.
Dr. Giirtler ie stavil priči razna vprašanja, na katera je dr. Lemisch med drugim izjavil, da Schumy ln Axmann nista delala privatnih kupčij marveč, da ie bilo vse. kar sta storila, storjeno v svoistvu deželnega glavarja ln deželnega svetnika. Kako sta plačevala izvozne takse in ali sta jih sploh plačevala, se ne spominja. Ko pa je dr. Gurtler vprašal pričo, kakšen vtis je napravila nanj vsa zadeva, ga je predsednik takoj prekinil in mu ni dovolil nanj staviti takega vprašanja. Dr Giirtler je prijavil to postopanje predsednika kot razlog za ničnostno pritožbo.
Na vprašanje branitelja dr. Wflttner}a ali je komisija preiskala tudi porabo denarja, je dr. Lemisch izjavil, da tega ni mogla storiti, ker so prejemniki bivali večinoma na Hrvatskem In Spodnjem Štajerskem In jih zaradi tega ni bilo mogoče zaslišati.
Dopoldanska razprava ie trajala preko 13. ure, popoldanska pa se je pričela že ob 14.50. Popoldne je bil prvi zasl šan drugi član preiskovalne komisije Zeinitzer, ki je navajal, da je morala komisija pred vsem ugotoviti, koliko ie resnice na Vicijevi ovadbi. Tej komisiji so bili predloženi dokazi, da so se delale privatne kupčije, toda komisija svojega dela ni mogla dovršiti, kei ni mogla ugotoviti, zakaj se je uporabil denar iz teh kupčij. Peter Axmnann je predložil kot dokaz neko pismo, ki ga pa priča od vsega začetka ni smatral za verodostojno, marveč za izmišljen »roman«. Prepričan Je, da Schumy in Axmann nista postopala pravilno, ker sta pri privatnih kupčl-lah uporabljala deželne izvoznice brez kontrole in brez obračuna.
Ko je nato državni pravdnik vprašal Zel-nitzeria, kako je mogoče, da se ie cela stvar v odseku prakticirala tako površno, da zaspanci niso niti vedeli, kaj se Je protokoli-raio, je dr. Giirtler proti temu protestiral češ da bi lahko tako vprašanie zavedlo po rotnike v zmoto, ker porotniki ne morejo ločiti poedlnih praks. Zaradi izraza »zavajanja v zmoto« se Je pritožil državni pravdnik in sodni dvor je obsodil dr. Gflrtlerja
izjavil, da odklanja sodni dvor kot pristranski. Ta izjava dr. Gflrtlerja Je izzvala živahno odobravanje med številno publiko, ld je dolgotrajno ploskala, tako da je predsednik jedva vzpostavil miT.
Takoj nato je dr. Gurtler zahteval, naj s« nemudoma prečita zapisnik o njegovi izjavi, zaradi katere Je bil globljen. Sodni dvor Je tej zahtevi po kratkem posvetovanju ugodil. Ker je bil zapisnik netočen, je dr. Gflrtler ponovno protestiral in najavil zopet ničnostni razlog. Glede na to postopanje sodišča sta se pridružila njegovi izjavi, da okianjata sodišče tudi ostala navzoča zagovornika dr. Blehotsch in dr. Wfltt-ner. Sodni dvor se Je ponovno umaknil k posvetovanju in je zahtevo braniteljev seveda odklonil.
Pri nadaljnem zaslišanju Je priča Zeirtit-zer potrdil, da je bila koroška dežela oškodovana za 40.000 šilingov, ker le firma Pe-teT Axmann fallrala in neplačanih izvoznih taks ni bilo mogoče od nikogar iztlrjati
Proti večeru je pričelo zasliševanje tretjega člana preiskovalne komisije dr. Rein-preehta, ki je v glavnem navajal isto, kar je izpovedal dr. Lemisch. Razprava ob 20. še traja ln bo trajala očividno še pozno t noč.	_
Jugoslovenski klub za trafikante
Pišejo nam:
Pod tem zvenečim naslovom napoveduje «Slovenec», da bodo povišani prodajni odstotki trafikantov in to na posredovanje poslancev SLS. Sedanji 4 odstotki bodo nadomeščeni s 5 odstotki.
Ce bodo gospodje k erikalni poslanci res to dosegli, jih bomo pohvalili. Za danes pa jih že vnaprej opozarjamo, da bodo v tem primeru storili samo svojo prokleto dolžnost, saj so otii pred letom glasovali za znižanje tega odstotka od 5 na 4 in s tem prizadejali trafikantom neizmerno gorje. Ali pa bodo gospodje klerikalni poslanci poskrbeli tudi za to, da dobe trafikanti za ves ta čas povrnjen oni odstotek, ki jim je bij odgriznec baš od strani klerikalne vlade?
Žebot za železničarje
«Slovenec» poroča, da sta te dni poslanca 2ebot in Kremžar intervenirala pri ministru saobračaja zaradi naknadnega kredita, ker manjka samo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva 4,7 milijonov za strojni oddelek, 2 miljona za vzdrževanje prog in 3 milijone za prometno službo.
Najprvo to-le vprašanje: Kje pa sta bila gospoda poslanca, da se na to kritično pomanjkanje kreditov spomnita šele, ko je začela voda teči v grlo?
Kje sta bila, ko so v finančnem odboru poklonili s klerikalnimi glasovi 50 milijonov vojne škode beograjski čar-šiji, ko so dali srbijanskim upokojenim oficirjem pa 8 milijonov?
Za vse mogoče stvari so se takoj našli težki milijoni, za slovenske delavce, za strojni oddelek, za vzdrževanje prog, za prometno službo pa naj se šele moleduje iss prosjači pri ministru financ?
To Vam ie skrb za slovenske interese, za S'ovenijo, za slovensko delovno ljudstvo, za slovenskega malega človeka, kaj?
Iz zeml joradniške stranke
Zagreb, 20. dec. n. Zemljoradniški posla* nec dr. Branko Cubrilovid, ki se mudi f Zagrebu, je izjavil danes popoldne novi* narjem, da je prišel v Zagreb zaradi zadev banjaluške oblastne samouprave Seznanil bi se rad z zdravstvenimi uredbami zagreb« ške oblastne samouprave in dobil toradev« ne načrte v proučitev Priznal jc, da je imel tudi politične razgovore, ki na so bili le privatrega značaja. Nadalje je izjavil da je razpoloženje med srbskimi seljaki v Bos« ni tako, da bi seljaki tamkaj ne razumeli pravilno, če bi tudi zemljoradniška stranka zapustila Narodno skupščino. Med tem p* se zemljoradniki pripravljajo za živahno akcijo 1 Srbiji m bodo v mesecu januarju priredili okoli 100 shodov in sestankov v Srbiji sami
Maši liraji in ljudje
Zagrebško pismo
Spominski večer ob 10 letnici Cankarjeve smrti. — Proslava 60 letnice znanstvenika dr. Regena.
Zagreb, sredi dec.
Za poglobitev kulturnih in družabnih stikov med Slovenci in Hrvati deluje z vso vnemo komaj letos ustanovljeno Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu. Spomin desete obletnice Cankarjeve smrti je počastilo z uprizoritvijo »Pohujšanja* v Narodnem kazalištu. Predstavo je z vso vestnostjo in sposobnostjo pripravil režiser g. Hinko Nučič. Kako znamenit kulturni dogodek je bila ta predstava, naj kratkomalo svedočijo naslednji citati iz zagrebških novin.
«Novosti» so poročale med drugim: Režija g. Nučiča je izvršna, a dekoracije g. Lanza u sva tri čina vanredne. Stvar je igrana na slovenskom jeziku, pa valja reči, da su točno obdržavanje stila 1 mjesnog ambijenta sa svim njegovim karakteristikama s jedne strane, a ghi-mački visoki nivo prikazivanja s druge strane učinili. te je sinočnja predstava učinila onaj dojam visoke nacionalne kazališne umjetnosti, kojoj smo bili pri-vikli kod ruskog hudožestvenog teatra n ruskim stvarima.
In «Jutarnji Kst»: «Pohujšenje», koje je režirao g. Ninko Nučič, a u kojem su nastupill naši glumci Slovenci rodom. Iz našega dramatskog, opernog i operetno? ansambla, bezuvjetno spada medju najbolje scenske realizacije što smo ih vidjeli ove sezone. Upravo u svakom pogledu uzorno naučena i minu-ciozno Izvedena predstava. G. Nučič može biti zaista ponosan na svoje ju-čerajšnje djelo ... Na momente činilo nam se, da je taj «slovenački» ansamble zagrebačkoga kazališta prošao kroz školu Stanislavskoga i Njemirovic-Dančenka. «Slovena6ki» naš ansamble izveo je pravu majstoriju — odušev-ljeni pljesak opčinstva bijaše samo ne-dovoljno priznanje za njegov vanredni umjetnički napor. Uza sve to mislimo, da bi bilo vrlo dobro, kad bi se «Pohuj-šanje» u jučerašnjoj izvedbi ponovilo. Makar u okviru kazališnoga abone-menta. Ono to zavredjuje. 1 kao najjače djelo slovenske drame i kao sredstvo za slovenačko hrvatsko zbliženje. A na tom zbliženju raditi držimo da takodjer spada u dužnosti hrvatskoga narodnog kazališta.
V	zanimivih izvajanjih povdarja recenzent «Morgenblatta», da sicer slabo razume slovenski, da pa je ravno zato najbolj užival. Slovenščina in hrvaščina: dve sestri, katerih vsaka je ohranila lepe poteze skupne matere v svojevrstni posebnosti...
Vsi zagrebški Slovenci smo ponosni na uspeh, za katerega dolgujemo hvalo Hinku Nučiču in ostalim umetnikom-ro-jakom.
V	petek zvečer pa je priredilo Slovensko prosvetno društvo proslavo 60-letnice rojstva dr. Ivana Regena v zagrebškem ljudskem vseučilišču. Predaval je naš rojak, univerzitetni profesor dr. Boris Zarnik o bioloških delih doktorja Regena. Temperamentni predavatelj je s slikovito plastiko opisoval živ-lenje malega dečka, sedanjega učenjaka.
— Na zeleni tratici, v irhastih hlačkah in pisani srajčki sedi deček in posluša cvrčanje murnov: «Kok pa poje murček, mama?» vpraša deček svojo
gi: £
tj:
Hi! Na krivih potih I
Hi!	'
S S
s
H;: Tel. 1124.
Dam« ladnlikraU Samo ie danes!
Slavna, nepozabna
BRIGITA HELM
v oje nem najnovejšem filmu
Žrvlletrsfci roman zakonske feoe, ki »i želi čara romantike, svobode, «a.bav, prostosti in ki sprevidi iele po osod©polnih korakih,
da Je na krivih potih. Predstave ob 4., H6., ia 9.

Elitni kino Matica. ••
S."
ii 2 £ Z £
S S
a
ia
g:.............................
mamico. Bil je fco naš slavljjenec doktor Regen v svoji mladosti... Tako govori naš rojak prof. Zamik v lepi, razločni hrvaščini svoj govor, ki ga po radiju posluša vsa Hrvatska. Prof. Regen je posvetil vse svoje življenje raziskovanju murna in njegovega petja. «Kok pa poje murček, mama?» to vprašanje je postala njegova življenska naloga.
Po tem zanimivem in dobro obiskanem predavanju je r>okazal prof. Zarnik nekaj zelo nazornih skioptičnih slik ter tudi portret slavljenca.
— Gospoda! je zaključil prof. dr. Zarnik. — Tu mikrofon. Ves moj govor posluša naš slavljenec ob močnem pojače-valcu na Dunaju. Vzkliknimo trikratni «2ivio!»
Trikrat je zaoril gromki «živio» po dvorani in zagrebški radio ga je spremenil v električne valove, ki so pohiteli tja proti Dunaju ter ponesli iskren pozdrav navdušenih src velmožu Slovencu. dr. Regenu.	M. Foerster.
Sveti otac Nikola v Beogradu
Beograd, 19. decembra
Nad kričanjem beograjskih uličnih prodajalcev listov, večinoma do nespodobnosti razcapanih fantalinov. je nenadoma obvisel vonj. Vonj močan in razdražljiv, vse objemajoč — vonj po pečenih pujskih in pečeni papriki, za beograjskega gurmana simbol blaženosti. Evropec, ki ga je siučaj usode zanesel na klasično razdrapane ulice metropole kraljevine SHS. se nad izzivajoči-mi. stereotipnimi vzkliki kolporterjev: »Izjava Pumiše Račiča! Evo' »Jedinstvo«, važno »Jedinstvo«!« utegne komaj za silo skan-dalizirati, češ, kakšna je to država, v kateri smejo največji zločinci in razbojniki iz zaporov po novinah dajati javnosti nekake »izjave«? Vonj po pečenih pujskih in pečeni papriki mu je namreč na vso moč udaril v nos ... pa se, namesto da bi se jezil še dalje, prične smehljati, kakor se danes smehljajo beograjski meščani, ki v nenavadni naglici, stopicajoč po kaldrmi s svojimi žarečimi lici itn očmi dokazujejo, da Beograd praznuje izredno velik praznik...
Sveti otac Nikola je ta srečni patron, kj ga danes proslavlja Beograd! Družinski patron tri četrtine beograjskim družinam pravoslavne vere! Spodobno im obenem z neprikritim veseljem so se za ta svoj najbolj priljubljeni domači praznik pripravljali Beograjčani že več dnj prej: pobeliti so si dali stanovanje, da bo moral gost vzhičen vzklikniti: »O, kako je lepo pri vas!« in preskrbeli so se izdatno s kolači, rakijo in vinom, da bo gost še bolj vzhičen z jezikom cmakajoč ponavljal: »Tako izvrstnih kolačev, rakije in vina pa res že davno nisem okusil!« Kar se tiče pečenih pujskov, paprike in ciganske muzike. pa se samo ob sebi razume, da je za to stvar tako imenitno preskrbljeno, d. gostu ne preostaja nič drugetga. kakor edinoie ve-hementno občudovanje: »Nebeško dobro! Prava delikatesa! Kolosalno!«
»Glejte, da ne pozabite priti na mojo .slavo* sv. Nikola!« vabi Beograjčan sosede, znance in prijatelje, ko se približuje praznik tega, med brati Srbi toli popularnega svetnika. In je ves srečen, ako se vabljeni polnoštevilno udeležijo njegove .slave' in ako s seboj pripeljejo tudi sami svoje sosede, znance in prijatelje. Cim več gostov, tem večja čast za slavitelja mogočnega svetnika. Ko se na dan praznika proti večeru začne viti proti njegovemu domu procesija lačnih in žejnih gostov in stopati čez prag v svečano opremljeno sobo s pozdravom:« »Srečna vam slava!« se zbranim domačim iz oči iskri sreča in ponos. »Dobrodošli, mili gostje! Izvolite! Sedite!« In stoli in stolčki okrog mize in ob stenah se polnijo z gosti, gospodar in gospodinja mahneta z nasmejanimi lici gor in dol po sobi v presrčnem kramljanju z vsemi po vrsti, a devoičica z obloženim pladnjem v roki, najčešče domača hčerka, skrbno počesana. v pražnji obleki stopa z ljubkostjo nedolžnega angelčka od gosta do gosta, nudeč jim najprej kuhano žito, a potem slat-ko\ kolače, likerje, vino itd. »Izvolite, samo izvolite!« Ko gostje na vse zadnje po-srebajo vsak svojo čašico črne kave, vstajajo in se prično poslavljati. Prihajajo pa medtem drugi gosti, tako da stoli in stolčki v sobi niso nikdar prazni . . .
Kulminacija dobrega razpoloženja na domu slavitelja nastopi, ko se oglasijo pred durmi cigani rn zasvirajo na gosli. Pozna ura ie — v sobi se nahajajo samo najbližji in naiintimnefiši sosedi, prijateilii in znanci gospodarja. Iz veselega čvrliania mlajšega ženskega in moškega sveta zvončkljaio od stene do stene že pesmi, sladke in poskočne. Cigami-muzikamti morajo priti bližje.
morajo zaigrati najbolj poskočne. Devojke. mlade Srbkinje, črnolase, živooke, med njimi prave lepotice orijentalskega tipa ne drže več na svojih sedežih. Vstajajo, bliskajo z očmi, grudi se jim dvigajo, lica jim plamte kakor v ognju. Poskočijo tudi fantje, junaški, vročekrvni momci, planejo med dekleta, zavriskaio. Halo, kolo — zasviraj-te nam kolo. — cigani! In že se v krogu nemirnem, poskakujočem vijuga po sobi roko v roki cvet mladosti, devojke z grudi, kipečimi, momcd bijoči s petami ob tla . . .
Sredi noči nekakšna »zadnja večerja«. Preko dveh. treh skupaj postavljenih miz najlepiš prt, ki ga premore hiša Sredi mize velika skleda juhe. Pečeno prase. Paprike. Kolači Steklenice z vinom. Ob robu. drug do drugega, krožniki.
»Izvolite, samo izvolite!« In od gosta do gosta se ziblje ljubeznivi smehljaj gospodarja im gospodinje . . .
A ko se proti jutru gostje do grla polni vina in nabasani z vsemi mogočimi kulinaričnimi dobrotami v sladki ginjenosti ko-bacaje vračajo domov, malokdo izmed njih pomisli na to. da se bo za sladkosti, s katerimi jih je tako razsipno zalagal sveti otac Nikola. njihov želodec moral nekaj dni bridko pokoriti ...	K.
V nedeljo 23. in oba božična praznika dne 25. in 26. t. m. veliki lita o zimski olimpijadi v Sv. Moritzu.
Beli stadion
Vse vrste zimskega športa pri 25 narodih sveta. — Divne naravne slike. Predstave ob zgornjih dnevih vsakokrat ob pol 11. uri dop. v kinu Ideal in ob U. uri dop. v kinu Matica.
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV.
Dvojni jubilej uglednega obrtnika
Vsi ga poznamo, današnjega jubilanta, zavednega obrtnika, vnetega ribiča, prijetnega družabnika Filipa Pristoua.
Rodil se je 21. decembra 1878. v Zagrebu. Rod izvira z Gorenjskega, a jubilantov oče si je v Zagrebu ustanovil črko-slikarsko podjetje, kateremu se je popolnoma posvetil tudi sin Filip. A mladi Pristou le hotel v svet, da si pridobi novega znanja, da se strokovno izpopolni. Po učmi dobi je odšel 1894. v Budimpešto. V Gradcu je delal pri veliki črkoslikarski firmi Hams VVille, nato pa še nad štiri leta pri raznih prvovrstnih tvrdkah na Dunaju. Tu im pozneje v Monakovem se je Pristou izpopolni v slikarstvu na steklo ln si pridobil sloves specijalista. Na Dunaju je obiskoval v prostem času strokovno šolo; prijetni so mu spomini na Dunaj, ko je zahajal v družbo dunajskih Slovencev. Z Dunaja je odšel v Solnograd. v Monakovo in nato v Inomost ter se po nekaj letih vrnil zopet na Dunaj. Bogat na življemskih izkušnjah, strokovno izpopolnjen se je vrnil 1903 v Ljubljano, kjer je začel vneto graditi svojo eksistenco.
G. Filim Pristou torel slavj s 50-leinico rojstva tudi 25-letnico, odkar samostojno Izvršuje svojo obrt. Pred 7 leti sta z g. Fr. Bricljem ustanovila skupno podjetje, ki je danes v črkoslikarstvu na steklo prvovrstno v državi. Ljubljana, pa tudi skoraj vsa mesta v državi se ponašajo z umetniško izdelanimi napisi, ki jih ie izvršila ta tvrdka. Še važnejše za razvoj te obrtne stroke pa je. da g. Pristou očetovsko skrbi za domači naraščai in zaposluje tvrdka le domače delovne moči.
Vabrtniškiem zadružnem pokretu je g. Pristou načelnik strokovne zadruge, predsednik prei^kuševalne komisije, odbornik zadruge, odbornik Bolniške blagajne samostojnih mojstrov, član Obrtnega društva, sodni izvedenec itd. Živo se zanima za svoj obrt ne le v delavnici, temveč tud: izven nje!
S svoio zvesto ži vijem s^o družico go Franjo. vneto delavko v narodnih društvih. bo prihodnje leto obhajal v krogu svoje družine srebrno poroko Stros im pravičen do sebe in drurgih v vsakdanjem življenju, ljubi g. Filim Pristou naravo, kar najbolj ribeležuje njegov plemeniti značaj. Ob vsa-
* Motenje želodca ln črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost, nervoznost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno po-čutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela
se omili s kupico prirodne grenčice na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služi voda »Franz Josef« kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Lluhljanska drama
P«*ek, 21. zaprto.
Sobota, 22. ob 15.: Modri osliček Miško. Mladinska predstava po izredno zniž. oenah. Izven.
Nedelja, 23. Betlehemska legenda, premijte-
jjerski abonma. Ponedeljek, 24. zaprto.
Ljubljanska opera
Petek, 21 zaprto. Sobota, 22. zaprto (generalka). Nedelja, 23. Jonny svira. Iven. Ponedeljek. 24. zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 20. ob 20. »Vaški župnike. Gostovanje Tegernseer. Petek, 21. ob 20. »Izdelovalec gosli iz Mittne-
walda. Gostovanje Tegernseer«. Sobota, 22. ob 20. »Sleč in planinka«. Gostovanje Tegernsee-
Celjsko gledališče
Na sveti dan 25. t. m. zvečer gostovanje mariborskega gledališča v krasni Kvapilovi dra-mi »Oblaki«.
Ptujsko gledališče
V nedeljo 23- t. m. nad vse zabavna h) vesela opereta »Jesenski manever«, a na Štefanovo 26. t. m. popoldne ob 3. uri kraisna Kvapi-
lova i®ra »Oblaki«, ki Je jako primerna tudi
sa okoličane.
Premijera izvirne drame v ljubljanski drami.
V	nedeljo, dne 22. t. m. vprizori ljubljanska drama svojo osmo letošnjo premije.ro, to ptut Golie-vo iavirno dramo »Betlehem&ka legenda« (Kralj brezpravnih). Drama ima pet slik in sicer. I. Betlehemska planjava. II. Oznanjenje. III. Jaslice. IV. Sv. Trje kralji pri Herodu. V. Pokol] nedolžnih otročičev. Beg v Egrpt. Torej praivo božično razpoloženje, za sedanji čas izredno primerna. V drami nastopa skoro ves naš dramski aasambl, režijo vodi avtor f. ravnatelj Golia sam. Premijera se vrši za premierski abonma.
Premijera Kfenekove opere: Jonny svira.
V	nedeljo, dne 22. t. m. bo v ljubljanski operi premijera feredno ireteresantne Kfenekove opere »Jonny svira«. To je prva moderna Jaaz opera, če Jo smemo tako imenovati. Posamezne slike — dejanja se vrste z nekalko filmsko brzino pred našimi očmi in skladatelj, ki Je obenem tudi W-bretist, porablja v operi vsa moderna sredstva. Na odru imamo velik moderen kolodvor z lokomotivo, avto, radioaparat prenaša na oder izv ne vložke, ledenik, nazadnje velik globus, na katerem zmagoslavno pleše Jonny. Ce uporablja skladatelj moderna sredstva v tehničnem oziru, jib uporablja tudi v orkestru, ki zveni po vsem novovrstno. Opera Je povsod, kjer je bila izvajana, sprejeta c največjim zanimanjem. Nedelj-
ska premijera Je izven gledališkega abonmaja. Zasedbo priobčimo jutri.
Ljubljanska opera. Po zaslugi operne= ga ravnatelja g. Mirka Polica, zasleduje naša opera kaj vneto moderni operni re* pertoar in seznanja naše občinstvo v raz* meroma kratkem času z modernimi oper« nimi deli, ki so prešla vsa boljša gledališča na kontinentu. Tako bomo v prihodnjih dneh imeli priliko slišati na našem odru moderno operno delo, ki porablja vsa no» vejša sredstva na odru in v orkestru za do* šego svojega efekta. To je Krenekova ope» ra «Jonny svira», ki je pri vsaki vprizoritvi vzbudila že toliko prah i. Občinstvo se je ponavadi povsod delilo v strastne zagovor« nike im v one, ki so delo absolutn^ odkla* njali. Brez dvoma pa pomeni to Kreneko* vo delo močno točko vsakega gledališkega repertoarja. Za naš oder pripravljata to delo ravnatelj g. Polič im kapelnik g. Nef* fat z intenzivno pomočjo prof. Vavnotiča, ki jima stoji ob strami kot scenograf. Ka* kor že omenjeno, so stavljene zahteve na umetniški im tehnični personal naravnost ogromne.
Mladinska predstava ▼ ljubljanski drami. V
soboto popoldne ob 15. se vprizori mladinska igra »Modri osliček Miško« pri izredno nizkih cenah od 8 Din navzdol.
Janko n Metka na mariborskem odru. Te dni bo premijera prve otroške igre v tej sezoni, priljubljene bajke »Janko in Metka« s petjem, godbo in plesom. Naslovni vlogi sta v rokah gdč Udovičeve ln ge. Savmove, ki Jamčita, da bo prišla naša deca oa svoj račun.
Božični koncert pod domačim krovom
z umetnim koncertnim zvočnikom
ARG0PH0N 3
In
TELEFUNKEN ELEKTRONKAMI
6e uporabljate anodno baterijo 90 — 100 Voltov priporočamo Vam zvočne elektronke RE 124. Če pa razpolagate z 150—200 V potem pa uporabljajte glasnejše in občutljivejše zvočnike RE 134.
Pazite dobro na TELEFUNKEN ZVEZDO na naših Izdelkih
Zahtevajte nove Telefunken elektronke In tudi Ilustrirane cenike

TELBFUNKBX
Elektronke z DVOJNO garancijo razvite po TELEFUNKEN
izdeluje OSRAM
kem prostem času ga najdete kot vnetega ribiča ob naših vodah. Že 35 let ribari in še bo. Pri tem ie prijeten družabnik, marsikatero izlušči im kot dober pevec zapoje. Skoraj vsa naša pevska društva ga štejejo med svoje podporne člane. Deluje ali pa Je član skorai v vseh naprednih društvih. Mož, ki ljubi delo in življenje. Z zadovoljstvom lahko ob Abrahamu zre na svojo preteklost, še lepša pa naj bo njegova prihodnjost!__
Občni zbor Pokojninskega zavoda
Včeraj dopoldne se Je vršil redni občni zibor novo izvoljenih delegatov Pokojninskega zavoda. Zborovanje je otvoril predsednik g. Vekoslav Vrtovec, ki je v svojem uvodnem govoru na kratko orisal velike zasluge svojega prednika, bivšega predsednika dvornega svetnika g. Vedernjaka, kateremu gre glavna zasluga, da se je zavod razvil v eno prvilh naših socljalnih institucij. Dalje je poročal, da Je jx>tekla funkcijska doba prve zavodov« ujwave ln da so bile zato razpisane nove volitve, ki pa so odpadle, ker je bila vložena satno po ena kandidatna lista iz vsake volilne skupine. Kandidati na teh listah so bili zato izvoljeni brez volitev. S tem so vsi člani pokojnimskega zavoda izčrpali, da se zavedajo velikega stvarnega pomema zavoda in svojih dolgosti do njega.
Na dnevnem redu so bile volitve 12 članov načelstva im enakega števila namestnikov. Od delodajalcev so bili izvoljeni: za prvo skupino (denarni zavodi im zavarovalnice) dr. Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani; namestnik dr. Franc Kržan, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani;
za drugo skupimo (trgovina ln špedicija) Josip Kavčič, šef firme Rossmamn in Čurn v, Ljubljani: namestnik Ferdo Pintar, solastnik firme Pintar im Lenard v Mariboru;
za tretjo skupino (rudarji in kovinarji) inž. Avgust Heimrih, ravnatelj TPD v Ljubljani: namestnik g. Rihard Skubec, generalni ravnatelj TPD;
za četrto skupino (ostala industrija in obrt) dr Ernest Rekar. industrijalec in lastnik firme Belca na Dovjem z bivališčem na Jesenicah: namestnik Fran Bomač, tovarnar v Ljubljani, ter Adolf Ribnikar, podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani; namestnik Anton Krejči, ravnatelj tvor-nice vžigalic v Rušah;
za peto skupino (ostali poklici) dr. Josip Jerič, odvetnik v Ljubljani, namestnik Fr. Jerič, ravnatelj Hotelske družbe v Celju.
Od nameščencev so bili izvoljeni v na-čelstvo:
za prvo skupino (denarni zavodi in zavarovalnice) Peter Bergant, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, namestnik dr. Anton Milavec, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani;
za drugo skupino (trgovina im špedicija) Evgem Lovšin, pooblaščenec firme Rude im kovine v Ljubljani; namestnik Ciril Likar, uradnik spedicijske firme R. Ramzinger v Ljubljani;
za tretjo skuptao (rudarji im kovinarji) dr. Makso Obersnel, pooblaščenec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, namestnik Franc Stepišnik, poduradmik TPD v Zagorju;
za četrto skupimo (ostala Industrija in obrt) Avgust Bercijeri, pooblaščenec firme Kajfež v Kočevju; namestnik Gustav Pit-terie, disponent firme Glanzmann in Gass-ner v Tržiču ; m Franc Svetek uradnik tvrdke Nova jugometalija v Ljubljani, namestnik Hubert Pelikan, knjigovodja Ljudske tiskarne v Mariboru:
za peto skupino (vsi ostali poklici) Janko Bukovec, uradnik Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani: namestnik Dragotin Gilčvert, pisarniški ravnatelj v Mariboru.
Pri volitvah v razsodišče zavoda so bili izvoljeni: za delodajalce dr. Dermastia in dr. Novak z namestnikoma dT. Fettichom in dr. Basajem. za nameščence pa dr. A. Štele in dr. Fr. Skaza z naimestnima Antonom Arkom in dr. Trilerjem. Naposled so bili
izvoljeni za preglednike računskih
ključkov za deladajalce dr. Jerič z namestnikom dr. L Lajovicem, za nameščence pa Leom Franke iz Ljubljane z namestili* kom Lov.rom Kuharjem iz Guštanja.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Ker se pri slučajnostih m nihče javil, je predsednik občni zbor zaključil, r>ozivajoč delegate, naj še nadalje posvečajo vso svojo pozornost im ljubezen zavodu kot važmi socijalni instituciji
Božanska, nepozabna
DOLORES DEL RIO
ia veliki IJaibavnSk Charles Farrell T prekrasnem velefilma
Rdeča plesalka iz Moskve
Pride! Pride! Elitni kino Matica.
Zaloški vlomilci na varnem
Ljubljana, 20. decembra.
Orožniške poizvedbe glede vlomilske tolpe v Vevčah so v glavnem zaključene. Včeraj ob 14. so orožniki, kakor smo orne« nili, pripeljali v ljubljanske zapore še pet soudeležencev, odnosno razpečvalcev na* kradenega blaga. Aretirani so bili glavni razpečevalci ukradenih «Zeta»^cigaret, ki jih je tolpa pred dobrim mesecem »sunila* iz tovornega vlaka v Zalogu. Glavni raz* peoevalec cigaret je bil Janez Zupančič, oženjeni delavec iz Besnice pri Dobrunjah. Sklenil je biil z glavarjem Janezom Jeriho in vlomilcem Francetom Kožuhom poseb« no kupčijo ter so se domenili, da ponoči na kašeljskem mostu izroči Kožuh blago, Zu* pančič pa denar. Res je Zupančič prejel od Kožuha 79 škatelj Zeta*cigaret in plačal zanje ie nizko vsotico 1800 Din. Zupančič je po svojih znancih cigarete pridno ra» prodajal im imel pri tem precejšen dobiček.
Aretirani so bili dalje še posestnik Mi* ha Haibič iz Sardin je vasi pri Dobrunjah, invalid France Alič iz Sostrega ter dela« vec Anton Hribar in Lovro Tesner, cesta* oba iz Besnice pri Dobrunjah. Romali so v zapore brez beliča v žepu, le Antoo Hri* bar, ki je rojen v Ameriki in mu zato pravijo cAmerikameo, ter France Alič sta prinesla seboj večjo vsoto, da si privoščita ea božične praznike kak priiboijšek v pre* iskovalmem zaporu.
Dvema članoma vlomilske tolpe, Rudolfu Gostimčarju im Andreju Paternostru, se je posrečilo pravočasno pobegniti pred orož» niško patruljo, ki ju je hotela aretirati na njunih domovih. Oba sta se nekaj dni kla* tila po ljubljanski okolici, nato pa najbrž« pobegnila proti Zagrebu, kjer so imeli vlo« milci ožje poslovne stike s tamošnjimi sve« drovci. Za obema je izdana tiralica. An« drej Paternoster je rojen 1. 1905. v Vevčah, je visoke postave, dobro rejem, rdčega m polnga obraza, meščansko dobro oblečen, Kostanjevih las; po poklicu je mesarski pow močnik. Vedno nosi pri seii revolver. —* Rudolf Gostimčar, poklicni vlomilec, rojen v Zg. Kašlju L 1899., je srednje postavo, polnega bledega obraza, obrit, črnih las, prav eleganto oblečen z dokolenkami Pri sebi nosi browning in je splošno nevaren človek.
Kresival
Je dobrega okusa in gotovo uspešen; on odstrani kašelj in oprosti dihalna organe neprijetnega zaslu-zenja.
Zahtevajte originalni zavoj z Bayer-jevim križem.
otoaoarate
znamke Zeiss, Iko, Voigtiander, Kodak in Afga kupite ugodno v drogeriji A. Kane sinova, Ljubljana, Židovska ul 1. Cene od Din 340 dalje.	15281
Domače vesti
^Življenje in svet" št. 25
(božični zvezek) tpriaa£k im uvodnem mestu
»Življenje v deželi Kristusovega rojstva«, .
Hafcar sledi lepa božična črtica dr. Iv. Laha
»Spomin«.
O »odi nekdaj cvetočih slovanskih mest m daljnem severu poroča zanimiv članek
»Davne priče slovanske slave«,
ki govori o slovanski preteklosti otoka Ru* |one, velikega groba baltskih Slovanov.
Članek
»Tekmovanje človeka z živo prlrodo« je posvečen stoletnici rojstva organske ke* inije.
Zanimiv fci poučen je sestavek »Pisava in otrok«,
ikl se bevi z delom io z uspehi dunajskega grafologa Rafaela Schermanna.
O Afganistanu, odkoder prihajajo vesti o trdovratnem uporu gorskih plemen, ki se po navodilih duhovščine upira reformam kralja Amana Ullaha, poroča članek
»Najnovejša »evropska država" v Aziji«.
Kot skromno priznanje dela znanega na* jfega pesnika, kritika in prevajalca sledi se* •tavek
»Sin slovenske Črne gore«,
nato pa dvoje kratkih božičnih stvaric
»Troje pisem«
fe
»Živi mrtveci hi mrtvi praporščak«,
odlomek iz Se neobjavljenega evojnega dnevnika*.
O novem prometnem sredstvu, ki ga na* merava uvesti železniška uprava v Sloveniji poroča zanimiv članek
»Pogonski vozovi na železnicah«.
Kot nekak epilog Fabjančičevemu poro« tihi o preimenovanju ljubljanskih ulic sle* di prikaz
»Francoska hi bodoča Velika Ljubljana«,
tj se bavi s ugotovitvami dr. J. Rusa o prebivalstvu m obsegu Ljubljane v franco« liki dobi v primeri s sedanjimi razmerami.
Z deželo, ki je zaradi nje nastal spor med Bolivijo in Paragvajem seznanja sestavek
»Med Indijanci v Čaku«,
IH je nadaljevanje že prej objavljenega •Poleta v neraziskano pokrajino®.
Zanimiv je sestavek
»Božično zelenje«, |3 ugotavlja, da nemška omeia vedno bolj izpodriva v naših krajih smrekovo vejico.
»Sedem naglavnih grehov« Bakljttčuje zadnjo številko EL letnika ozi« soma 4 knjige »Življenja in sveta».
Božični zvezek vsebuje poleg številnih tekstnih slik in lesorezov grafika E. Justina tudi krasno umetniško prilogo aBožično jtu iro na Srednjem vrhu*.
t Živi jen je in sveta izhaja tedensko ter dtane celoletno samo 60 Din, mesečno pa 6 Din. Posamezne številke se dobe po 2 dinarja.	_
•	Monslgnor Tomo Zupan, prelat demant-nomašnik, gimnazijski profesor v p., kon-sistorijski svetnik, častni meščan ljubljanski in kranjski itd., obhaja danes na svojega godu dan v svojem gradiču na Okroglem 891etnico svojega rojstva. Naš narod se ga vedno spominja z največjim spoštova-ra.j ©m in najglobokejšo hvaležnostjo zla«* sa njegovo požrtvovalno delo pri Družbi •v. Cirila in Metoda, ki ji je bil celih 31 let prvomestnik. Jubilant ie tudi naš najstarejši živeči pisatelj, ker ie poteklo že 70 let, kar je v Vodnikovem spomeniku objavil »Trojno petje«. Idealnemu narodnemu prvaku ob vstopu v 90. leto življenja naše oajspoštljivejše čestitke!
*	Napredovanje rezervnih oficirjev. Z ukazom ministra vojske in mornarice so Imenovani: v sanitetni stroki: dr. 'Albert Trtnik za sanitetnega kapetana 2. razreda; v pehoti: Adalbert Smrekar za kapetana 1. razreda, Alojzij Vehovec. Valentin Brenc, Janko Košmerl. Mirko Gruden, Dragotin Gasteiger, Bogomir Mesojedec. Janko Šprajcer, Vekoslav Erjavec, Srečko Brodar, Pavel Verbič. Peter Jereb, Peter Glažar, Mirko Kejžar, Ivan Samec. Branko Lileg, Ivan Kastelic. Maks Kova-čič, Matija Absec, Ivan šorli, Vladimir Jazbec, dr. Vinko Rapotec. Ivan Steblovnik. Stanko Lenarčič, Joško Ažman. Ivan Ka-vec, Ante Gnidovec, Ivan Peršuh. Mihael Vrabec, Vekoslav Gobec in Janko Poneb-iek — vsi za kapetana 2. razreda; Josip Majce in Fran Rupnik za poročnika; v a r -tiljerijl: Mirko Žilavec, Janko Rudolf. MilivoJ Rogoz in Albin Pregelj za kape-tane 2. razreda, Josip Pukl pa za poročnika; v konjiči: Stanko Erhartič za kapetana 1. razreda; v veterinarski • trokl: Ladislav Fidermuc in Ivo Kenda sa kapetana 2. razreda: v inženjerlji: Anton Homan, Feodor Gregorič in Anton

Danes zadnjikrat 1 Premfjera velikega ruskega filma!
|| Beg z pekla fj*
Pital o usodi Človeka, obsojenega v strašne kraje vražjega otoka, kjer Ječe pod trop i Sam solncem ponižane in razžaljene duše pro-
gnanih kaznencev. V glavni vlogi Agnes Csterhazy Predstave ob 4- H6., «8. in 9. Najnižjo cene. KINO IDEAL.
M
H w
M

Strupi za kapetane 2. razreda; v ekonomski stroki: Anton Petelin za kapetana 2. razreda; v artiljeriisko - tehnični stroki Ferdo Pintar za kapetana 2. razreda.
*	Odlikovanje. Z redom sv. Save so odlikovani: okrajni glavar v Celju dr. Josip Hubad, višji policijski svetnik in vodja policijskega komisarijata v Mariboru Vekoslav Kerševan, šef upravnega in samoupravnega oddelka pri velikem županu v Mariboru Ra.iko Mulaček, šef kabineta ministra za notranje posle dr. Stanko Majcen ter inšpektor ministrstva za notranje posle dr. Tomo Tolazzi. Z redom Belega orla 5. stopnje pa je odlikovan Stanko Strupi, inšpektor ministrstva za notranje posle.
*	Iz »Uradnega lista« »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 118. številki uredbo o odpisu davka ob elementarni škodi, nadalje pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita vseh administrativnih uradnikov službuiočih v re-sortu ministrstva za narodno zdravje, za prestop iz pripravljalne skupine v pomožno skupino ter pravilnik za izvrševanje zakona o dobrovoljcih.
*	Pravilnik za bolnfško osobje. Ministrstvo za narodno zdravje je izdalo pravilnik, s katerim se točno odrejajo dolžnosti v bolnicah od upravitelja pa do najnižjega osobja.
K tvrdki F. L U KUT
tmmm
msmm
se napotite, izbirat najlepših daril za dame. Krasne toalete jih morejo edi* no najbolj razveseliti.
*	Orjunaj Zaradi dalekosežnlh dogodkov, ki se pripravljajo v naši državi, so na ukaz generalnega sekretarijata v Beogradu pozvane vse organizacije v naši kraljevini in to v Sloveniji. Dalmaciji. Hrvatski, Srbiji, Črni gori in Vojvodini, da izvrše skupščine, katrim so dolžni obvezno prisostvovati vsi člani Na osnovi tega ukaza sklicuje tudi Mestna Orjuna Mariborska za soboto 22. t. m. ob 20. v gornjo malo dvorano Narodnega doma zbor vseh članov. Udeležba strogo obvezna! Ob tej priliki se nam bodo obrazložila tudi nova pravila Orjune, na kar bo sledila svečana zaprisega članstva. Po prisegi zanimivo predavanje. Agitacija naj gre od narodnjaka do narodnjaka tako, da 22. t. m. ne bo manjkal nobeden član! Vabljeni 90 tudi somišljeniki Oriune. Odbor.
•	Vojni invalidi! Ustanoviti se namerava nova maloprodaja tobaka v Žalcu št. 29. Prosilci naj se v svrho nadaljnih informacij zglasijo v pisarni krajevnega odbora UV1 v Celju Invalidski dom, najkasneje do 30. tega meseca.

Rdeča plesalka iz Moskve
najpretresfjrvejša filmska drama a burnih dni ruske revolucije.
DOLORES DEL RIO
Pride! Pride!
Elitni kino Matica.
*	Mesto služitelja, oziroma vratarja se
odda pri velikem županu ljubljanske oblasti proti mesečni plači do največ 1000 dinarjev in s prostim stanovanjem. Ob enakih pogojih prosilcev se bodo vpoštevali predvsem upokojeni orožniki ali policijski stražniki, ki imajo za razpisano mesto potrebno fizično sposobnost. Prošnje naj se do konca decembra vlože v tajništvu velikega župana ljubljanske oblasti v Ljubljani.
*	Smrtna kosa. V sredo je umri v Kostanjevici g. Gregor Žlindra, sodni nad-oficijal v pokoju. Pokojnik, ki je služboval dolga leta v Kostanjevici in tam tudi preživljal leta zasluženega pokoja, je bil ra-di svoje mirnosti in vzgledne poštenosti splošno priljubljen Bil je mož kremenitega značaja in vseskozi naprednega mišljenja ter je v istem duhu vzgojil svojih petero otrok, ki so vsi odrasli in preskrbljeni. Simpatični in trezni mož re trpel na sklerozi in kap je končala njegovo mirno življenje Pokojnik je oče tudi v Ljubljani znanega sudskega kapetana I. razreda g. Otokarja Žlindre in tast našega uredniškega tovariša g Božo Borštnika Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! Pokojniku pa naj bo iahka slovenska zemlja, ki ji je bil vedno vdan z vso dušo in celim srcem! — V Mariboru je izdihnila po dolgi in mučni bolezni v 76 letu starosti nadučiteljeva soproga gospa Elizabeta Z e m 1 j i č. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. N v m p.!
*	Američani se zanimalo za Dalmacijo. V Šibenik sta prispela te dni dva ugledna Američana, univerzitetni profesor iz New-yorka Charles Bopez in publicist F. Le-monk - Barfour iz Kalifornije. Oba proučujeta razmerje v Dalmaciji Spisala bosta obširno študijo, s katero nameravata Ame. riko zainteresirati za Jugoslaviio in zlasti Dalmacijo Ameriškima gostoma zelo uga. ja priTodna lepota Dalmatiskega Primorja in lepi zgodovinski spomeniki.
*	Naša narodna šola v Antofagasti. Minister za socijalno politiko je odobril, da so se za našo narodno šolo v Antofagasti (republika Chile) nabavile vse potrebne naše šolske knjige in učila na breme Izseljeni-
škega fonda. Knjige so že v Antofagasti.
*	Otroci na okrevanju. Narodna zaščita Je te dni poslala 11 otrok iz pasivnih krajev v Dečji dom v Crikvenici na okrevanje. Otroci bodo ostali v Crikvenici dokler ne okrevajo.
*	Zanimiva pravda v Osljeku. Uprava osiješkega gledališča Je zapletena v zanimivo pravdo zaradi umetnin. V poslopju osiješkega gledališča Je bila prirejna razstava slik slikarja Kornelija Tomljenoviča. od katerega si je gledališki režiser v imenu gledališke uprave izposodil za neko predstavo veliko sliko, kopijo nekega klasičnega mojstra renesance. cenieno na 10 tisoč dinarjev. V noči po predstavi pa ie na to sliko padel neki okvir ter jo močno poškodoval. Slikar ie sliko stavil gledališki upravi na razpolago Upravnik Konjovič pa izjavlja, da uprava gledališča ne prizna zahteve za odškodnino, češ da režiser ni imel pismenega naloga, da si izoosodi omenjeno sliko. Tomlienovič pa vztrajo na svo-iem stališču, da se n''ega prav nič ne tiče formalna stran postopanja gledal;ške uprave. Sporno zadevo bo rešilo sodišče.
Prvovrstna Izdelava! SRAJCE za GOSPODE.
Lastni Izdelek! bele, najfinejši šifon	od 55 do 88 Din
modni cefir z 2 ovratnikoma „ 58 „ 80 „ najt maiko ceffr in svilen do pelin „ 90 „ 125 „ spalne srajce, najmoč. tkanina „ 78 „ 90 „ zelo trpežne delovne srajce » 30 naprej spodnje hlače barhent in gradel „ 32 naprej fcrikot srajce, maje in hlače ., 30 naprej F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
15643a
Božična darila
v največji izberi priporoča
M. 7ičar,Liub liana
*	Pred senzacljonalno obravnavo zaradi veleizdaje. Kakor smo že poročali, je zagrebška policija aretirala in sodišču izročila žandarmerijskega kapetana v pokoju Mile Biljana. Sodna preiskava proti Bilja-nu je že končana in za ratrišnii dan določena glavna obravnava pred velikim senatom sodnega stola v Zagrebu. Po informacijah zagrebških listov ie Bilian obtožen zločina veleizdaje po členu 1. zakona o zaščiti dTžave Za zločin veleizdaje se predvideva kazen 15 do 20 let težke ječe
*	Samomor novosadskega akademika. Na potu z Dunaja v Novi Sad se ie predvčerajšnjim ustrelil v nekem hotelu v Budimpešti medicinec Kornelij Breslauer. edini sin ve-letTgovca Breslauerja v Novem Sadu. Ker mladi samomorilec ni zapustil nikakega pisma. Je vzrok nesrečnega čina neznan.
*	Zadnji dnevi Prpičeve roparske tolpe. Razbojniška tolpa Prpiča Malega pričakuje sedaj v zaporih zagrebškega sodnega stola dne, ko se bodo odprla vrata in se bo pojavil sodni funkcijonar, ki bo članom tolpe razglasil smrtno razsodbo. Najvišja sodna instanca, stol sedmorice, Je smrtno razsodbo potrdil in le enega člana te tolpe priporočil za pomiloščenje. oziroma za dosmrtno ječo. Stol sedmorice je s posebnim kurirjem poslal svoj sklep ministrstvu pravde, ki bo obsodbi brez dvoma pritrdilo, tako da se bo smrtna kazen izvršila koncem januarja ali v početku februarja.
*	Šoferski Izpit za motoclkllste. Moto-klub Celje opozarja vse motocikliste na izvršilno uredbo velikih županov mariborske in Ijubljanke oblasti o dopuščanju motornih vozil in šoferjev, ki sta Jo izdala v smislu min. naredbe od 28. aprila 1910. drž. zak. št. 81. in min. naredbe od 31. V. 1918. dTž. zak. št. 188 po kateri mora lastnik eno- ali dvoslednega motornega vozila položiti šoferski izpit. V smislu te izvršilne uredbe morajo sedaj vse tisti motociklistl. lastniki enoslednih motornih vozil, ki do sedaj niso imeli šoferskega izpita, položiti ta izpit najkasneje do konca leta 1929. Oproščeni šoferskega izpita so samo lastniki enoslednih motornih vozil do 170 m' cilinderske vsebine. Navodila za polaganje šoferskega izpita dobijo interesenti pri Motoklubu v Celju. Toliko vsem prizadetim v vednost in ravnanje — Motoklu Celje._
jtaiprimernejša božična darila
za vsakopr si »zberete le v trgovin I. Podboj, pri cerkvi sv. Petra
*	Avtobus, ki vozi Iz Škofje Loke v Že-leznike, bo v soboto 22. t. m. in v ponedeljek 24. t. m. poleg rednih voženj na razpolago tudi pri opoldanskem gorenjskem vlaku.
*	Kupujte in razpečavajte Ciril - Metodove razglednice! Družiba je edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji ter je podpore zelo potrebna.	2317
*	Lov občine Željne (okral Kočevje) se bo oddal v zakup 11. januarja ob 11. uri dopoldne pri okrajnem poglavarju v Kočevju v sobi št. 5 za dobo od 1. februarja 1929 do 31. marca 1934	2319
*	Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. MEDVED, manufak-tura.	185
*	Za Božič se spominjajte vsi prejemniki položnic štev. 14.066 najbednejših! — Podporno društvo slepih.	188
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisfra tovarna JOs. REICH._
Ne mučite Vaše dece s ribjim oliem ln raznimi drugimi emulzijami, Id dlše po ribjem olju!
le praSek, ki ima telo prijeten okus in »e JemlJ« lahko suh ali raztopljen v mleku. Izdeluje s« s sladnim ekstraktonn dr. Wandera ta garantirani!) 30% ribjega olja ter Je posebno prikladen za vse one. ki zelo težko ali sploh ne morejo uživati ribjega olja. — Dobi se v vseh lekarnah v velikih
omotih po 42.— Din, v malih pa po 25.— Din.
Iz Liubljane
n— Pogreb Ivana Peklenka. Včeraj ob 14.30 so spremile šefa univerzitetnega računovodstva Ivana Peklenka na njegovi zadnji poti iz mrtvašnice splošne bolnice velike množice ljudi, ki so se razvile v ogromen žalni sprevod, kar je pričalo, kako zelo je bil pokojni upoštevan v ljublianski družbi, zlasti v raznih narodnih društvih, katerih agilni član je bil dolga leta. V sprevodu so bili zastopani starešinstvo JSS. profesorski zbor univerze z rektorjem dr. Vidmarjem, uradništvo univerze, številni pokojnikovi tovariši od državnega računovodstva, odborniki OTažnovega doma. katerega požrtvovalni upravitelj je bil pokojnik in dTugi. Posebni voz je vozil ogromno število vencev, ki so bili položeni prerano umrlemu, vzornemu uradniku na krsto. Akademski pevski zbor je zapel pred mrtvašnico Blagor mu« na kar je žalni sprevod krenil na pokopališče k Sv. Križu, kjer je pokojnik našel večni počitek.
u— Krajevna organizacija SDS v Mostah sklicuje članski sestanek z odborovo sejo, ki se bo vršila drevi ob 8. pri g. Rahnetu na Selu. Prosimo vse odbornike, naj se seje sigurno udeleže. — Odbor.
u— Za razstavo Karle Bukovčeve vlada, kakor nam poročajo, med ljubljanskim občinstvom mnogo zanimanja, ker umetnica do sedaj še ni razstavila svojih del in se zaradi svojega skromnega življenja tudi sicer ni mnogo pojavljala v javnosti. Razstava bo nameščena v mali dvorani Narodnega doma in bo otvorjena v soboto zvečer ob 8. uri.
u— Pomlajevanje človeka. Danes ob 20. bo predaval pod okriljem ZKD v veliki dvorani Kazine univerzitetni prof. dT. B. Zamik iz Zagreba o pomlajevanju človeka. Predavatelj bo govoril o bistvu pomladitve organizma in o uspelih operacijah slovitega ruskega kirurga dr. Voronova. Zanimivo predavanje bo pojasnjeno z mnogoštevilnimi skioptičnimi slikami. Predavanje je prvo te vrste v Ljubljani in Je zaradi tega pričakovati mnogoštevilne udeležbe. Vstopnice je dobiti v predprodaji v tajništvu Z. K D., Kazino, II, nadstropje, in od 19. ure dalje pri vhodu v dvorano. Občinstvo opozarjamo. da se bo pričelo predavanje točno ob 20 uri
u— Sočanl! V soboto običajno predavanje odpade. Vršil se pa bo poslovilni večer tovariša Fr. P. in sicer pri MTaku na Rimski cesti. Ker je Fr. P. med ustanovitelji »Soče«, je naša dolžnost, da se njegove odhodnice polnoš^evilno udeležimo. Naj nese s seboj zavest, da nam je bil vedno ljub in drag.
u— Promenadnl koncert v Šiški. V nedeljo 23. t. m. bo ob pol 12. do pol 13. pro-menadni koncert v Šiški pred Gasilnim domom Igrala bo železndčarska delavska godba »Zarja«.
Najlepša in najcenejša božična darila t>ri tvrdki	15.659a
SLAVKO RUS,
LJUBLJANA, Dunajska cesta 9.
u— Kopališče OUZD bo 24. t. m. ves dan odprto, 23. in 26 t. m. dopoldne odprto, 25. in 27. t. m. pa zaprto.
u— Nova lekarniška koncesija. Minister za narodno zdravje je dovolil koncesijo za otvoritev nove javne lekarne s stojiščem v severnem delu mesta Ljubljane, onkraj proge državne železnice, v okoliških vaseh Ježici in Stožicah, kakor tudi novih številnih naselbinah na obeh straneh Dunajske ceste, dr. chem. in mag. pharm. Stanku Kmetu - Bergantu v Ljubljani z dostavkom, da se nanaša ta koncesija samo na severni del mesta onkraj proge državne železnice.
u— Seznam najdenih predmetov. Policijski direkciji so bili poslednji čas izročeni naslednji najdeni predmeti: ženska denarnica z robcem in malo vsoto denarja, črna denarnica z večjo vsoto denarja, več bankovcev od 10 do 100 Din, več moških ur, visok ženski čevelj ter 2 para podpetnikov, nožnica oficirske sablje, zlat prstan, pol metra manufakturnega blaga ter moški dežnik. V tramvajskih vozovih so bili najdeni ti-le predmeti: par belih moških rokavic, aktovka v kateri se ie nahajalo par nogavic, dve žarnici, dva ženska dežnika in pet bankovcev po 10 Din. Železniškemu skladišču so bili izročeni naslednji v vagonih najdeni predmeti: 6 dežnikov. 5 palic, več knjig, več parov rokavic, več parov galoš, 2 nahrbtnika s staro obleko, več denarnic z malimi vsotami denarja, več ženskih torbic in nekaj cigaretnih doz.
u— Policijski drobiž. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 sleparstvo, 1 poškodba tuje last-nine, 2 primera kaljenja nočnega miru, 2 primera nedostojnega vedenja na cesti, 1 primer prekoračenja policijske ure. 1 primer obrekovanja straže, 1 telesna poškodba zaradi neprevidne vožnje, 1 primer nadlegovanja vojaške straže, 1 prestopek obrtnega reda, 8 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 4 prestopki avtomobilskih predpisov, 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretirane so bile tri ženske, in sicer: Franc-ka G. zaradi tatvine plašča ter Angela F. in Marija K. zaradi vlačugarstva.
n— Prijetna vožnia z nerodnimi posledicami K avtomobilskemu izvoščku Ivanu Ovsenarju v Radovljici Je predvčerajšnjim pristopil neznan mlajši človek, ki mu je dejal, da ima v Ljubljani opravka na sodišču, zaradi česar bi želel, da ga pelje v Ljubljano. Ovsenar Je bil takoj pripravljen in pogodila sta se za plačilo 500 Din čim sta privozila v mesto. Je Ovsenariev gost velel, naj ga zapelje pred hišo v Gosposki ulici St. 3., kjer stanuje. Tam je gost izstopil in naročil šoferju, naj počaka, češ da gre po denar. Res se je nato kmalu vrnil In dejal Ovsenarju, naj počaka še nekaj minut, da se bo vrnila služkinja, ki je vzela ključe stanovanja s seboj, nakar je odšel zopet v hišo. Ovsenar Je čakal in čakal, navihanca pa ni bilo več na spregled ker ie pač odšel iz hiše pri drugih vratih. Ovsenar pa se ni dal kar tako ugnati v kozji rog, storil
Samo še danes! Hermanna Sudermanna:
nesmrtni roman
Katzensteg
(»MAČJA BRV«) Jack Trevor, Lissy Ana Ob 4., Vi 7, Va 8 ta 9. Kino »DVOR«.	Telefon 2730.
je vse, da je izvedel za navihančevo ime. Naznanil ga je policiji.
u— Jabolka je hotel klatiti pozimi. V Šiški goje ponočnjaki čudovite vrste šport Klatijo jabolka tudi sedaj po zimi. seveda ne z dreves, nego z oken. V šipe okna stanovanja vlakovodje Ivana Burnika na Celovški cesti je predvčerajšnjim priletelo več kamnov. Neznani storilci so hoteli na vsak način doseči s pobijanjem šip. da bi zdrknila na tla za šipami naložena jabolka Namera pa se jim ni posrečila, pač pa so napravili Burniku zaradi pobitih šip okrog 50 Din škode. Brezobzirne nočne pohajače! zasleduje policija.
u— Pobegel pustolovec. V LJubljani se je pred tedni pojavil mlad. visok elegan, ki se je lahkovernim ljudem predstavljal za dr. Viktorja Čebuljca, odvetnika iz Trsta. Ker je imel samozavesten nastop ter je sploh kazal dobre manire, mu ie marsikdo verjel. Pustolovec pa, ld ri bil nikak doktor in še manj advokat, je lahkovernost ljudi kmalu izrabil v svoje sleparske namene. Osleparil je nekega H. za obleko, od izdelovalca klavirjev F. si je izoosodil 501) dinarjev, za večje vsote je osleparil tudi nekaj žensk, na kar je pred par dnevi izginil iz Ljubljane Pustolovec jo je bržkone popihal nazaj v Trst. odkoder je prišel.
u— Državna uradnica je izgubila na poti: Prancovo nabrežje. Sv. Jakoba trg. Stari trg, Glavni trg, Marijin trg. Prešernova ln Šelenburgova ulica, 600 Din. Pošten najditelj se prosi, naj vrne denar proti nagradi na glavni poŠti, oddelek IV., poste restante.
* Starlšl! Kupite Vaši klavirski mladini za Božič V. Mirkovih 10 povesti za našo klavirsko mladino. Dobe se v vseh knjigarnah po 20 Din.
u— Jadranska Straža, LJubljana, bo priredila 12. Januarja ples v slovanskih nošah v dvorani Uniona. Kdor si želi izposoditi r.ošo, dobi informacije pri tajništvu Jadranske Straže, županijska palača, in gospodu ravnatelju Račiču, Turjaškit rg 1. 2315 u— Plesne vaje JNAD »Jadrana« radi božičnih praznikov do nadaljnega odpadejo. Na dan sv. Štefana 26. t. m. bo v areni Narodnega doma družabni por>oldan. Začetek ob pol 4 — Plesni odbor JNAD »Jadran«.
u— Plesna vaja Strelišče - Rožnik na Štefanovo popoldne in vsako nedeljo ln praznik popoldne.	2318
Iz Maribora
a— Mariborski občinski svet bo Imel svojo redno sejo v petek 28 t m. ob 18. Najprej bo tajna, potem pa javna. Dnevni redi kolektivna ureditev službenega razmerja mestnih delavcev in odobritev trimesečnega mestnega proračunskega provizoriia.
a— Nesreči pri delu. V Zgor. Hočah se Je ponesrečil 39 letni Kare! Rafolz. Cirku-larna žaga mu je vrgla v glavo kos lesa in mu poškodovala spodnjo čeliust. — V Ruški tovarni je pa stroj poškodoval levo roko 31 letnemu ključavničarju Josipu Rei-chu. Oba so odpeljali v mariborsko bolnico.
a_ Nevaren vlomilec in tat Mariborska
policija je našla te dni med pacijenti vene-ričnega oddelka mariborske bolnice nevarnega vlomilca in tatu Franca Mauserja, doma iz Sel. Nepridiprava zasledujeta okrožno sodišče v Ljubljani in orožnika postaja v Črnomlju. V Rodinah pri Črnomlju je izvršil v enem dnevu kar tri tatvine. Na vesti Ima še druge tatvine in vloma Policija ga je oddala sodišču.
Iz Celja
e— Obratovanje v trgovinah v nedeljo pred Božičem. Sreski gremljj trgovcev v Celju je zaprosil za dovoljenie. da bi smele trgovine v nedeljo pred božičnimi prazniki obratovati ves dan. Ker gremij na svojo prošnjo doslej ni dobil še nikakega odgovora, se člani v lastnem interesu vabijo, da se v soboto 22. t. m. telefonično obrnejo za poiasnila na tajništvo Sreskega gremija Celje, telefon št. 132. Načelstvo bo morda prejelo rešitev v zadnjem trenutku, ko ne bo več moglo članstva pravočasno obvestiti o rezultatu rešitve.
e— Smuški tečaj SPD. Savinjska podružnica SPD v Celiu bo priredila tx> Božič« teoretični in praktični smuški tečaj, ako se bo prijavilo dovolj udeležencev. Prijave sprejema g. Filip Vrtovec.
e— Podružnica Sadjarskega hi vinarskega društva v Celju bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo 30. t m. ob 9*. dopoldne v Narodnem domu.
e— Umrli so v Celju: v javni bolnici 18. t m. 63 letni posestnik z Vrha v okolici Šmarja pri Jelšah Janez Galuf; doma 19 t. m. Anton Voh, 12 letni sin delavca xz Celja, in 25 letna Frančiška Puncerjeva. hči železničarja v Sp. Hudinji.
e— Takse na vozila v letu 1929, V prihodnjem letu bo znašala taksa za vozil* naslednje vsote: Taksa za osebni avtomobil 3000 Din. za dvovprežni fijakerski voz 200 Din. za enovprežni fiiakerski voz 100 Din. Ta taksa se mora plačati naipoznej« do 31. januarja 1929. Do istega časa Je treba tudi plačati oblastno takso, in siceT za osebni avtomobil do 35 efektivnih HP od vsakih začetih 100 kg čiste teže 100 Din, od 35 HP navzgor pa povprečno takso letnih 2000 Din. Za avtomobile, ki služijo izvrševanju obrti, ki Je lastniku avtomobila edini In stalni poklic, se plača polovica te takse. Za tovorne avtomobile znaša taksa Po 50 Din od 100 kg nosilne teže. toda n« sme znašati taksa več kakor 1500 Din na leto. Za motorna kolesa brez prikolice ja plačati takso 200 Din, za motocikle s priklopnim vozom pa 300 Din letno.
Beli stadion
V nedeljo io n& oba božična praznika bo predvajala Zveza kiuliMirnih društev v Ljubljani prvič v Jugoslaviji veliki, krasni film o letošnji rimski olimpijadi v St Moritzu. V drvnih scenah nepopisne lepote gledamo pred seboj srdito borbo 25 oa olimpijadi zastopanih narodov za prvenstvo ia olimpijske lavorike Tu vidimo vse panoge zimskega športa in z občudovanjem gledamo bravure prvovrstnih tekmovalcev.
Tudi naša Jogoslovenska tekmovana vrsta Je •n in se meri ob drugih, dane« ie daleč pred carai stoječih narodih za čim večje uspehe. Predgovor k temu zanimivemu športnemu in pokrajinskemu filmu bo podal načelnik tehničnega odseka JZSS g. Ante Gnidovec, ki se Je sam »deleži! letošnje olknpijade v Švici in bo povedal Še marsikaj zanimivega, česar v filmu ni podanega.
Vsekakor bo film za božične praznike izredno presenečenje za LJubljano in Je zasluga Zveze kulturnih društev, da si je kot prva v Jugoslaviji pridobila to filmsko delo. Vsi športniki, naša mladina ki ljubitelji lepe zimske narave bodo l polnim veseljem gledali prekrasne slike in občudovali velike športne uspehe na olimpijadi zastopanih narodov. Kljub visokim nabavnim stro-tkom za film vstopnina ni povišana (po 2 do 8 Oin za sedež).
Danes ob 8. url zvečer v veliki dvorani Kazine Govori univ. prof. dr. B. Zamik iz Zagreba. Skioptične slike o uspelih operacijah kirurga dr. Voroaova.
fcmajcvanje človeka
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV.
iz Krania
r— V odgovor. «Jutro» je, izvršujoč no« ■vinarsko dolžnost, da informira o vsem, kar se gudi in kar se namerava, priobčilo tudi notico, v kateri je samo poročalo o na« menu elektrifikacije v okoliški občini Pred® oslje in o načinu izvrševanja, ne da bi najmanje pristavilo svoj komentar ali celo zavzelo kako stališče k tej akciji Pred« oseljčanov Nasprotno, pozdravljamo vsaKo p. metno akcijo. In vendar se je po enem tedou našel v Predosljah klerikalen človek, ki je v »Slovencu* priobčil srd napad, češ da je »Jutro« zavzelo v omenjeni notici nasprotujoče (1) stališče k elektrifikaciji. O «Slovenčevem» dopisniku iz Predoselj moremo reči le to: ali je storil ta napad iz lažnega zavijanja in podtikanja, ali pa v takem duševnem stanju, da sliši travo rasti. Vsekakor je klerikalcem v Predosljah na te.n čestitati.
r— Občinski proračun za l. 1929., ki ga je sprejel na predzadnji seji občinski od* bor, je bil razpoložen 14 iiii. V tem roku ni bila vložena nobena pritožba in prora* ču je že odposlan oblastnemu odboru v potrditev.
r— Dramska šola drevi ob pol 9. pod vodstvom prof Šesta v Narodnem domu.
r— Sezona občnih zborov. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Kranju bo imela svoj redni občni zbor na dan sv. Štefana ob 9. uri dopoldne.
r— Zemljevid kranjskega okraja bi bil izšel po novem letu ' veliki obliki kot sten* ski zemljevid za šole, župne, občinske in druge urade ter za pisarne trgovskih in obrt nih podjetij — v manjši obliki kot priroč* no učilo za učence osnovnih .n meščanskih Sol. Ker pa je na tozadevno vabilno okrož« nic > z dne 8. novembra naročilo večji zem* ljevid do?edaj le 7 naročnikov in 41 šol bo ta zemljevid bržkone splaval po Savi škoda, da ne bodo dobile šole prepotreb* nega učila. Tudi znamenje povojnih razmeri r— Za Dijaško kuhinjo v branju sta da« rovala ga. Minka Pilh in g Janko Zirovnik po 100 Din v oočaščenje spomina g. Mav« rilija Mayrja.
Z Jesenic
- s— V spomin desetletnice smrti Ivana Cankarja je v nedeljo priredilo pevsko dru» štvo »Cankar* vz Ljubljane v dvorani kina •Radio® na Savi |#>d vodstvom zborovodje Krista Perka koncert, ki je zelo lepo uspel. Zbor, ki šteje okoli 25 pevcev ima za seboj dobro šolo ter izbome druge base, pa tudi drugi glasovi so krepko zastopani Ves spo« red je bil solidno izveden, nekatere pesmi z lepo dinamiko. nubliko, je posebno raz« vnela Prelovčeva «Škrjančku» in Gotovčeva «Pod jorgovanom» Med zborovskim spore« dom je pohvalno zapel tri solospeve go* spod Zupan, ki ima zelo mehak in lepo zve* neč bariton. Le škoda, da je bil klavir hu« do razglašen. Dvorana je bila srednje za* sedena. Gostje so s svojim izbranim spo» reuom vsekakor zaslužili lepši obisk.
s— Odbor Sokolskega društv na Jeseni* cah poziva vse one brate in sestre, ki še dolf'; jo društvu članarino, da jo porav« najo vsaj do 31 t. m. Kdor do tega časa brez opravičbe ne bo poravnal svojih ob« veznosri, bo črtan iz članskega seznama, ter dostop na redni letni občni zbor ne bo dovoljen.
s— ''emisija. Te dni se je mudila na Je« senicah posebna komisija pod vodstvom nadsvetnika gradbene direkcije g. inž. Zaj« ca iz Ljubljane v svrho pregleda popolno« ma 'ovršenega podvoza pod jeseniškim ko« lodvorom ter je preizkusila odpornost žele« zobetonskega zidovja Spustili so naenkrat preko podvoza več najtežjih lokomotiv ter pri tem ugotovili, da se je obok podal le za en sam milimeter. Podvoz je s tem izročen prometu ter je z njim domačemu prebivalstvu zelo ustreženo.
s— Podružnica CMD ta Savo, Javora ik in Koroško Belo, priredi v nedeljo popol« dne ob 16. v dvorani pri Jelenu na Savi božičnico. Otroci otroškega vrtca nastopi« jo s petjem, deklar acijami in kratkimi pri» zorčki. Nato obdarovanje otrok. Vabljeni starši in vsi prijatelji naših malčkov.
„— Nenadna s ut. V sredo dopoldne je preminul aa Savi 681etni tovarniški delavec in hišn posestnik Janez Zvan. Pokojnik, ki je bil izredno močne konstitucije ter prej n.-.oli resno bolan, se je počutil v sredo dopoldne precej slabo, nakar je šel k zdrav» niku, od koder se je takoj vrnil sam do« mov. Vlegel se je na skrinjo in nekaj mi« nut nato nenadoma izdihnil. Zadela ga je src a kap Naj marljivemu delavcu zem« ljica lahka, težko prizadetim ostalim naše sožalj c!
Iz Novega mesta
n— Regulacijski načrt Novega mesta Včerajšnje poročilo o seji občinskega od« bora izpopolnjujemo v toliko, da je izvršil vse priprave za regulacijski načrt inž Ra« do Kregar iz Ljubljane ter da je bil sprejet predlog prof Ambrožiča, naj se občina obr« np na arhitekta Plečnika in Vurnika, pod kakšnimi pogoji bi bila pripravljena izvesti regulacijski načrt
n— Za občinske volitve v Žuiemberku, ki se bodo vršile 17. januarja 1929 . so bile vi ae pri c •ajne n glavarstvu naslednje liste: Gopodarska lista (SDS), lista SLS v Žužemberku, lista Kmečke zveze v Hinjah in lista Šmihelske ljudske stranKe; zadnje tri list so klerikalne.
..— Cankarjev f Kralj na Betajnovix>. ki ga je naštudiralo dijaško društvo «Prosve* ta» v režiji g. Pavčiča je prav lepo uspel, kljub velikim zahtevam, ki jih stavi ta idej« no najsilnejša Cankarjeva drama na igral« ce. Dijaki zaslužijo tem večjo pohvalo zla* sti radi tega, ker so nastopili prvič na gle* dališkem odru.
Največja zaloga prvovrstnih
gramofonov
plošč
ia električno posnetih
samo pri	15^9
Elektrofonski družbi z o. z.
LJUBLJANA, Aleksandrova 7 lz Tržiča
č— Dve poučni predavanji smo imeli v tem tednu v Tržiču. Sokolsko društvo je dobilo od Zveze kulturnih društev film «Kako ostanemo zdrav i», ki ga je predva* jalo v kinu Nadišar v torek popoldne in zvečer, obakrat ob lepi udeležbi mladine in odraslih. OUZD pa je v sredo predva« jal v predilniški obednici velezanimiv film «Kako se ubranimo jetike«. Predavanja se j. udeležilo veliki ela stva s svojimi za« upniki na čelu. Bo že res tako, kakor je de« jal tajnik delavske knjižnice na anketi o šundliteraturi, da je mogoče danes vzbuditi zanimanje za lepo knjigo samo s prvovrst* nim filmom. Za primer je navajal «Ano Karenino», za katero se čitalci trgajo, od* kar so videli film. Prav na ta način bomo vzbudili tudi zanimanje za higijenslje raz* DKre. ki potrebujejo nujno in izdatnega zboljšanja.
č— Vprizoritev «Neznanke». Zbog na* stalih zaprek se je morala vprizoritev «Ne* znanke preložiti na nedeljo 23. t. m., na kar danes se posebej opozarjamo občinstvo, da ne zamudi lepe prilike in si ogleda za* nimivo igro v sokolnici.
č— Knjige Vodnikove družbe se dobe pri knjižničarju Slov. bralnega društva ob knjižničnih urah v knjižnični sobi pri Bast* lju. Obenem s knjigami se plača tudi nova naročnina za 1. 1929 Pri dosedanjih naroč« nikih opažamo veliko zadovoljstvo nad knjigrmi in vsak dosedanji naročnik stori vse, da pridobi družbi vsaj še enega naroč« nika Večina naročnikov pa iskreno obža* luje, da niso naročili vezanih knjig, kar je znak, da si zbirajo zasebno knjižnico, kjer hočejo imeti lepe knjige v lepi obliki.
č— Nova ograja za okras Tržiča Eko« m-mat državnih železnic postavlja okrog vrta tržiške postaje novo ograjo, ker je bi« !a stara zbita iz krajnikov in prav vsa po« lomliena. res že pravi monstrum
č— Zimsko športna sekcija SK Tržič. Zimskosportna sekcija SK Tržič sklicuje za soboto 22 t. m ob 20 30 t kavarni «Ja» vornik® sestanek vseh športnikov, ki žele sodelovati v tekoči zimski sezoni. Dnevni
Najboljše, naitrajnefše, zato 13	najcenejše!
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki zavod v Linbliani. 20 decembra 1928.
Višina barometra 308.8 m.
Kraj
opazovanja
Ljubljana
Maribor
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Skoplje
Dubrovnik
Split
Barom.
J 73 3 /74 2 773*4 1720
769 4
766 4
Temper.
40
0 J 60 4-0
o-o 20
1.0
a* "i -
_: > v G£
89
30
8,
90 45
Smer vetra in brzina v m n sek.
1
SW SSE 1 N' 1 NNF
SW
NE 6
o
c o
'O —
JS ,
6
10 8 lu
10
Padavine
Vrsta
sneg sneg sneg
v mm do
7. ure •
oj 10 60
Solnce vzhaja ob 7.35, zahaja ob 16.21, lu*na vzhaja ob 12.35, zahaja ob 23.51. Maivišia temp~r»»tjra danes v Ljubljani 10. najnižja 5.3.
Dunajska vremenska napoved za petek: Vfduo bolj oblačno, na za padu v gorah bo mras nekoliko pojemal, sicer še vedno mrzlo
red: smučanje, drsanje (drsališče), siučaj« nosti. Ker je sestanek zelo važen, naj se ga vsi interesenti sigurno udeleže. Pred vsem so vabljeni zastopniki telovadnih dru« štev.
ŠAH
Splošni turnir Ljubljanskega šahovske«* Iduba,
ki se ga je udeležilo 10 igralcev, je končal z zmago Ladislava Hrena, ki je dosegel 8 in pol točke in prejel prvo nagrado Ako se mil ne bi dmgoplasirani Šorli spretno v končnici izognil porazu z remijem, bi dosegel 100%, a tudi doseženi uspeh je zelo lep m v čast g Hrenu, ki je v kratkem času tako hitro napredoval. Drugo io tretje mesto si delita Šorli in Osipovič s 7 točkami Četrti Je Bezzukov 8 5 in pol točkami, potem slede Turgenjev, Beden, Unk, Losjev, Lavrih in Jenko Prvi trije oO si z doseženim! rezultati pridobili pravico igrati v glavnem turnirju.
Božični turnir se prične 19. t. m. ob 18 v kavarni »Zvezda« Ta turnir obeta biti najlepša šahovska prireditev v našem mestu. Udeležilo se ga bo okoli 10 najboljših klubovih igralcev, ki jih je odbor povabil k sodelovanju. Za prva mesta so določene tudi nagrade.
Cenj. odjemalcem!
Marsikdo je že čitai ali kje slišal, da limonov sok preprečuje gnilobo. Zobna
pasta
«NEGRODONT»
edina vsebuje limonov sok; zato edina preprečuje gnilobo zob ozir. gnilobo v ustih in je zato najboljša, naizdravejša in najceneša zobna pasta. Zahtevajte povsod samo «Negrodont», francosko zobno pasto.
R. COTIČ, LJUBLJANA VII.
Kamniška ul. 10 a glavna zaloga «Negrodont».
Dve tube kot vzorec franko 10 Din.
15597
Spori
Službene objave LNP. (Iz seje kazen« skega odbora dne 15. decembra). Kaznu« jeta se po paragrafu 16. kaz. pravilnika z uporabo paragrafa 9. kaz. prav. igralca Bončar Stanko (SK Svoboda) in Vlaj Šte« fan (SK Krakovo) z dvomesečno zabrano igranja do 21 februarja 1929. zaradi pre« stopkov pri tekmi Svoboda : Krakovo dne 4. novembra — Kaznuje se m con turna« ciam po paragrafih 16 in 25 kaz prav. igr. Marjetič Anton (SK Krakovo) z osemme* sečno iabrano igranja do 21 avgusta 1929. zaradi prestopkov pri tekmi Reka : Krakovo dne 21. oktobra. — Kaznuje se po para« grafu 25 kaz. prav igr Jež Josip (SK Re« ka) z dvomesečno zabrano i jTan ja do 21. februarja 1929 zaradi prestopka pri tekmi Svoboda Reka dne 4. novembra. — Zaradi prestopka pri tekmi Ilirija : Primorje dne 1 decembra se kaznuje igr Jug Vincenc (ASK Primorje) z ukorom po paragrafu 15. z uporabo paragrafa 9. kaz prav — P^ paragrafi- 34 kaz. prav se podel ju ;e zabrana igranja igralcu Ivanu Novaku (SK Krakovo), dokler se v smislu opetovanih pozivov ne predstavi k .. odboru v svrho zaslišanja. — Tajnik II
ST Svoboda. Danes v petek ob 19.30 članski sestanek v prostorih Delavske zbor* nic. na Miklošičevi cesti Sestanka naj ?e udeleže vsi ter naj nikdo ne manjka —
Srortno drsališče SK Ilirija. Sezonske v topnice se izdaiajo vsak dan od 15 dalje na drsal'šču. Cene sezonskim vstopnicam so iste kakor lani Drsališč- bo otvorjeno vs"' dan od S.30 pa do 22 ure. V večernih ura1: bo razsvetljeno, n«kar se opozarjajo pos^bn j on; drsalci, ki so v popoldanskih urah zaposleni V prihodnjih dneh bo po« ^krbljeno tudi za g o Drsa^em je na razpo.ago topla garderoba Onim, ' hočejo hraniti drsalke na drsališč", je na razpola« go še n*kaj omaric proti malenkostni od« škodnini.
TVD Atena. (Hazena odsek). Danea ob 18. trening v kolizejski dvorani Pozi« vajo se predvsem naslednje igralke, da se treninga sigurno u 4eže: Rusa. Ren i, Malei, Vika. Sever. Trening pa je obvezen tudi za vse ostale igTalke. Odsotnost se bo opra* vičrla samo v res nujnih slučajih Prihodnji trening jutri popoldne ob 15. za vse igral« ke. — Načelnica.
ASK Primorje. Gosnodje Vončina. Ke« restury, Windiš R.. Vidic in Svetic se va« bijo na seio danes ob 18.30 v damski sobi kavarne <rEmona».
SK Slovan. (Težkoatletska sekcija). — Danes se vršijo revanžne borbe v boksu. Poživljajo se naslednji atleti, da so naikas« neie ob 19 30 ponmlnorra pripravlieni za na« ston v -in^u: Bizjak*Pirc. Medved-škafar, V elk a vrh «K ov a č i č. Kraigher*Lun5a, Žic* Kalan. Roš*Žmuc Sodnika: Gerželj in Za« leteli Priporoča se točnost! — Tajnik.
7SK Hermes: Seia u. o. se vrši danes ob 19 pri Kočarju Prosfai sra Polnoštevil* no udeležbo zoradi izredno važnega dnev« nega reda — Ttlnik.
SK Ilirija fSmuSka sekcija) Danes ob 20 sestanek v klubski sobi kavarne Evrope. Zaradi važnosti dnevnega reda (sestava proračuna itd.) polnoštevilna udeležba po« trebna. Javijo nai »e .mi začetniki in tek« rnovalci. ki reflektiraio na smuči Načelnik.
ASK Primorje ("Nogometna sekcija) Danes* v petek, oh 20 uri v klubskem ta i« niš*~vu sestanek, katerega nai se udeleže sledeči gg.: HafneT. Vidic. Rreskvar. Gla« vič t.. Martelanc, Bašin Al. Zadeva nujna.
Badfurov smuški tečaj se bo vršil od 25. decembra t 1. do 1. ali 3. ianuaria 1929 Točneiši program bo objavljen po časor>'"T" tipe 22 rn 23. t m.
SK Virija (Tz tajništva). Naslednji gg. se naprošajo, da w zglase" hitri of> 77 45 v posebni »ob? kavarne Fvr«rw: Dekleta. Skritžnv. Pftschl. KramarSič. Rloudek m Se« kiik. Zaradi varnosti dnevnega reda ae prosi rvolr^s+evilne udeležbe
SK Iliri ia (Plavalna sekcija) Pozivam "•se č'ane pl Ine sekdie. da * udeleže *e*tanka sekcfie. ki se vr5i v snjvvto. dne 7Z. . m. ob 10 "V) v m»sebni *>bi kavarne Pvrom. TMeTežba vseh članov obvema Dnevni red v^1'"+ev sekciiskega o^b^ra m razgovor o bodoči sezoni — Načelnik.
lite svoice!
i
znance in prijatelje z našimi srečo in blagostanje donašajočimi c-^^L-ot«! drž. razr. loterije SrcCKami
Zadružna hranilnica
r. z. z o. z. LJUBLJANA Sv. Petra cesta 19.
Dobite iih v oglas. odd. »Jutra«, v ekspozituri »Jutra« v Šiški, v podružnici »Jutra« v Celju in Mariboru.
ospoclarstvo
Stanje Narodne banke
Kakor jie iz zadnjega izkaza Narodne banke (od 15. t. m.) razvidno, se je veliko povpraševanje po devizah, ki se je pojavilo v zadnjem času in je oslabilo devizno podlago Narodne banke za kakih 200 miliionov Din. v tednu od 8. do 15. t. m. ustavilo. Če navzlic tem izkazuje v najnovejšem izkazu postavka ckovinska podlaga*, ki se računa po predvojnih zlatih paritetah, nazadovanje za preko 11 miliionov Din (kar bi nredstavlialo preko 100 miliionov Din. če bi se v kovin ski podlagi računale samo predvojne zlate valute, n. pr. dolar, funt), je to prioisati edino spremembam v sestavi kovinske podlage.
Narodna banka zaračunava v kovinski pid-lagi devize po predvojnih pariteta^ ^ngl funt za 25 D;n. t dolar ^a 5 Din. 1 fr>n™<ki in švicarski frank ali 1 liro za 1 Din itd.). Ce Narodna banka n nr nHa iz kovinske podlage, bodisi namenoma ali p° potrebi, 1 milijon švicarski^ frankov in Vrini ^trovar-jaiočo vsoto francoskih frankov ''okrog 5S milijona francoskih frankov), tedaj se v izka-i zu pokažejo naslednie sprememba V kovinsko podlago se vnesejo fr«»neoeki '»—"M no pariteti (1 frank enako 1 Din) z vsoto 5.5 milijona Din in se torej kovinska podlaga poveča za 4.5 miliiona Din. fenrav se s transakcijo vrednost kov;n^*e	no noreča. Nasprotno pa se zaradi te transakcije rmanj-ša postavka saldo raznih računov, ki predstavlja tečajne diference deviz. vne$*mih r>o predvojni pariteti v kovinsko podlago, za isto vsoto namreč za 45 miliiona. k"'"H orini<ana je bila tečajna diferenca švicarskih frankov v znesku 10 miliionov P'n. pripisana pa tečajna diferenca francoskih frankov od 55 milijona Din.
Če knže torei kovinska podlasra na ^lic močnemu zmanjšan hi deviznega jaVio^-, v iz. kazih povečanje Ckakor n. pr. v izkazih od 22. in 30. novembra), tedaj je to povečanje pripisati edino transakcijam, ki so slične navedenemu primeru, torej konverziji teiiib deviz v lažie (n. pr. funtov dolarjev in švicarskih frankov v francoska franke, češkoslovaške krone itd.). Nasprotno pa iz na zalivanja postavke ckovinska podlaga-* 5e ne moremo sklepati, da je devizni zaklad naza doval. kakor je to v zadnjih dveh izkazih od 8 t. m., ko je kovinska podlaga nazadovala kar za 27 3 milijona Din in od 15 t. m., ko je ponovno nazadovala za 11.3 miliiona Din. kajti tu gre zop°4 nasprotno za pretvarjanje lažjih deviz v tež'"e.
Morda je Narodna banka, ko je morala pred tedni oddati velike količine deviz, namenoma spremenila težje devize kovinske podlage v lažje, da izkaže višje stanje kovinske podlage, sedai pa. ko se je veliko povpraševanje po devizah ustavilo, je lažje devize zopet spremenila v težie. ker hoče. kakor običajno. koncem leta izkazati v devizni podlagi predvsem dolarje, angleške funte in švir ske franke Take transakcije on mora jo se"^ da imeti za posledico navidezno nazadovanje kovinske podlage. Razmerje med nazadovanjem kovinske oodlage in salda raznih -afu-nov je tako postalo pravilne.iSe, kajti od 15. novembra do 15. decembra ie kovinska podlaga nazadovala za 28 7 na 33fi 7. tečaine diference pa za 196.4 na 488 milijonov Din.
V naslednjem navajamo izkaz Narodne banke od 15 t. m. (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram staniu od 8. t. m.). Aktiva: kovinska podlaga 336.7 (— 11.3). sol-do raznih računov (tečajne diference deviz) 488 (+ 6.3), posojila na menice 1404.4 (— 12.4), lombard 253.5 (— 0.1) pasiva: obtok bankovcev 5370.7 (— 179.4), žirovne obveznosti napram državi 290.8 (+ 20.7), ostale žirovne obveznosti 493.7 (-f jOO.6). obveznosti po raznih računih 231.8 (+ 26).
= Povišanje železniških taril. Te dni je
bil prometnemu ministru Andri Staniču predložen projekt novih železniških tarif (luških in lokalnih), ki ie bil i7delan na podlagi anket tarifnega odbora. Kakor se zatrjuje, bodo nove tarife stopile v veljavo šele z novim proračunskim letom. t. j. v aprilu orih. leta.
— Vprašanie osnovania asrarne banke za likvidacijo veieposestev. V ožiem odboru za pretres zakonskega predloga o eksoropracii veieposestev je bil te dni sklenjen snorazum. da naj država v svr'10 financiranja likvidacije veieposestev osnuje posebno agrarno banko z delniško glavnico od 30 milijonov Din Tudi glede odkupne cene ie bil dosežen sporazum. in sicer naj bi odkuona cena znašala 16 kratni katastralni čisti donos.
= Uredba o odpisn da^ka ob elementarni škodi, ki ie bila izdana na rodlagi členov 12 in 159 zakona o neposrednih davkih, ie nb jr vi jena v »Uradnem listu> od 18. t. m. št 118.
= Sadiarska in vrtnarska podružnica *a konjiški okrai ima svoj redni občni zbor v nedeljo 30. t. m. ob 3 uri popoldne, v šoli v Čadramu fOplotnica) z običajnim dnevnim redom. Vsi člani in nečlani, ki se za sidierejo ' zanimajo, se vabijo, da se zborovanja polno-
številno in sigurno udeleže. Po zborovanju bc predaval kmetijski referent iz Konjic o sadjarstvu.
= Likvidacija. V likvidacijo je prešla Krojaška produktivna, nakupovalna in prodajna zadruga, r. z. z o. z. v Celjiu in družba <Ak-kumulator, družba z o z v Mariboru.
Borze
20. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največje je bilo povpraševanje po devizah na Dunaj, Berlin in Amsterdam Razen malenkostne potrebe v devizi na Trst, je vso potrebo krila Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi dalje zelo stalna. Fri srednjem prometu se je kasa trgovala po 435 in za februar brez kupona po 413 — 412. — Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 920 — 922, v Union-banki po 57 in v Jugobanki po 91. Med industrijskimi vrednotami pa se ie trgovala Trboveljska nespremenjeno po 470 — 475, Šečerana po 460, v Slavelisu pa je bil zabeležen zaključek po 102.
Deviie in raiute.
Ljubljana. Amsterdam 22.815 — 22.87b (22.845). Berlin 13.5375 — 13 5675 (18.5525). Bruselj 0 — 7-9122, Budimpešta 9.8973 do 9.9273 (99123), Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), Dunaj 7.9915 _ 8-02l5 (8.0065), London 0 — 275.96. Newyork 0 — 56.68. Pariz 0 — 222.47, Praga 168.1 — 168.9 (168.5), Trsi -296.65 — m65 (297 65).
Zagreb. Dunaj T-9915—8.0215, Berlin 13.5375—13.5675, Budimpešta 9-8573—9.9273, London 275.549—276.349, Newyork 56.58— 56.78, aPriz 221.47—223.47, Praga 168.10— 168.90, Curih 1094.1-1097-1, Milan 296.796— 298.796.
Curih. Zagreb 9.12625, Pariz 20.2025. London 25.1825. Newyork 518.55. Milan 27.1725, Praga 15.365. Dunaj 73.06. Budimpešta 90.425, Berlin 123.66, Bruselj 72.19, Amsterdam 208.475, Varšava 58.20, Bukarešta 3.12, Sofija 3.7475.
Dunaj. Beograd 12.475 — 12.515, Berlin 169.055 - 169.555, London 34.415 — 34.515, Milan 37.145 _ 37.245, Newy >rk 708.55 do 711.05, Praga 20.99375 — 20.07375.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 125 — 0, Kreditni zavod 175 — 0, Praštediona 920 — 0, Vevče 114 — 0, Kranjska industrijska 298 zakliuček. Ruše 260 do 280 Stavbna 6-0. ftešir 105 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 434—436. kasa 434.5—435.5 za december 434—436, za februar ex 412—412.5, investicijsko 85.5—0, agrarne 0—58; bančne vrednote: Praštediona 920—922, Union 57—57.5; Kreditna 93—0, Srpska 152—0, Zemaljska Sarajevo 135—140. Ljubljanska kreditna 125 —0, Jugo 91—92, oPljo stara em. 17.5—18, nova em. 0—16.5; industrijske vrednote: Gutmann 197—205. Slaveks 101—103. Slavonija 0—6, Drava 0—475, Isis 26—30, Vevče 114—0. Dubrovačka 495—510, Trboveljska 470—475, Šečerana 455—460, Nar. mlinska 20—0. Našička 1700—0.
Beograd. Vojna škoda 433—434. investicijsko 85.75—86.25.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (20. t. m.),
Leg: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona orehovih plohov. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. — Nudi se pšenica (slov post., mlevska tarifa, olač. 30 dni): baška. 80 kg. promtna po285 -287.5, za dec. po 290—292.5 za ian po 295—»KJ in za februar po 305—807.5. turščica: ameriška <La Platav zacarinjena. fco Ljubljana po 315.5 —320: oves: baški ali slavonski, zdrav rešetan po 295—300. rž: baška. 72 kg, zdrava rešetana mlevska tarifa po 295— 297 5; moka <0»: fco Ljubljana, plač po prejemu po 430—435
Novosadska blagovna borza (20. t. m.). Tendenca mirnejša. Promet 73 vag. pšenice, 12 vag. moke. 46^ vag tu-ščice in 10 vag. ječmena. P š e n i c a: baška in baška poti j« ska 237.5— 240; a januar 240—245: gornie la-naška 232.5— 235 banašlc^ za maj 252.5— 257-5 sremska 240—242 5. Ječmen: baški, sremski in banaški 252.5—2 7.5. pomladni 280—290. Oves: baški. sremski. banaški 240—245 Turšfica: baška 237 5 -242.5; za januar 245—250: za februar 257 5—262.5; M marc-april 272.5—277.5: za anril-maj 282.5 -287.5; sremska 236—240: bannška za marc 267-5—272.5 Moka: baška	in <0™»
342.5- 352.5: <2» 322 5 do 332 5: <5> 302.J -312.5: <4h 265—275
Dunaiska borza za kmetiiske proizvod* (19 t. m.) V zvezi z nazadovanjem cen m svetovnih tržiščih je bilo tudi na dunai«W borzi razpoložen.* mlačno pri tlačenih cenah V turščici je tedenca ostala mirna
Iz življenja in sveta
Toki in gorovja v Atlantskem oceanu
Po skoraj dve in polletni odsotnosti se je vrnila v Nemčijo znanstvena ekspedicija z bivšo vojno ladjo »Meteor«
ti ji je bila naloga, da prouči eno izmed temeljnih vprašanj oceanografije, vprašanje »oceanske cirkulacije«, to je razdelitve in vzrokov ogromnih morskih tokov. Rezultat je bil večji nego naloga sama. Dognali so, da odvisijo ti toki v glavnem od temperature voda, a tudi od oblike morskih tal. Mrzlejše in na soli bcgateše vode stremijo po tem, da bi se pomešale s toplejšo in na soli revnejšo vodo, tako nastajajo zaradi tega stremljenja po izenačenju stalni toki, ki jim pa daje oblika morskega dna končno brzino in smer.
Dno Atlantskega oceana je veliko bolj razčlenjeno, nego smo mislili do danes.
Dosedanje naziranje je bilo, da ga tvorijo sicer višine in nižine kakor na zemeljsk ipovršini, a te razlike da so malenkostne. V splošnem smo si predstavljali moriko dno kot nekaj precej enoličnega in kolikor toliko ravnega. Toda nemška oceanografska ekspedicija je prišla do presenetljivih rezultatov. V teku teh dveh in pol leta so izmerili globino oceana kakšnih 70.000-krat v vseh njegovih delih.
skoraj vsakih 10 minut so merili v poJni vožnji in uspeh je bil ta, da so ugotovili velikansko gorsko verigo, ki se vleče nekako sredi oceana od Ark-tide do Antarktide, od Severnega do Južnega tečaja in deli ocean v dve polovici. Ta gorska veriga je potemtakem daljša nego vse, kar jih poznamo na površini zemlje in se dviga tudi do silnih višin, povprečno 4000 m nad morskim dnom. Seveda je večina vrhov pod gladino, le tu pa tam se dvigajo kot posamezni otoki ali skupine otokov iz morskega v zračno kraljestvo. Veriga pa nikakor ni enolična, temveč razdrapana, divja, mestoma pretrgana, s silnimi strminami in zasekam!. Kjer so menili do danes, da ne leži dno nižje nego n pr kakšnih 4000 metrov, je ekspedicija nepričakovano naletela na globočine do 8000 m. Zanimivo je, da je ta podvodni gorski sistem z gorkimi verigami, ki se cepijo
na levo in desno od njega v zvezi z evropskim, afriškim, severnoameriškim in južnoameriškim kontinentom. Na ta način je ocean razdeljen v vrsto ogrom nih kotlin, čijih vodovja so sicer v medsebojni zvezi, vendar pa se ločijo med seboj do raznih lastnostih, n. pr. po temperaturi, količini raztopljene soli, favni, flori itd. Te razlike nam postanejo jasne, če pomislimo, da odvajajo visoki gorski sistemi morske toke v drugo simer, nego bi si jo izbrali, če bi bilo morsko dno povsem enolično in ravno.
Za svoja raziskavamja si je izbrala nemška ekspedicija dve metodi merjenja in sicer merjenje z žičn-im greza-lom in
»merjenje z odmevom«.
2ično grezalo je omogočalo dvigati manjše količine podmorske zemlje in vode iz globine do 6000 m, nakar jim sestavo iz druge posebnosti preiščejo v ladijskih laboratorijih Za merjenje temperature, tlaka in drugih pojavov v globočini se poslužujejo posebnih aparatov, ki jih spuščajo z žičnim greza-lom v vodo, kjer avtomatično registrirajo zaželjene podatke Merjenje z odmevom pa je specijalna metoda našega časa, ki omogoča razisikavanja v polni vožnji. Z dna ladje oddajo v vodo določen zvok ki se razširi do morskega dna; tu se odbije in pribrzi kot odmev ponovno do ladje, kjer ga vlovi in registrira posebna priprava. Ker je znana hitrost, s katero se giblje zvok v vodi, je lahko izračunati, kolikšno pot je napravil od momenta oddaje do momenta sprejema. Polovica te poti pomeni globino na tistem mestu, kjer se je izvršila ta procedura. Treba je samo upoštevati, za koliko se je ladja premaknila od oddaje do sprejema in dobljena številka nam pove globočino tako natančno kakor noben prejšnji način merjenja. Tako se nam s pomočjo novih tehničraih priprav nudi či<m dalje točnejši in širši pogled v doslej neznane skrivnosti naše premičnice.
Iz plesne dvorane pred kraljev dvor
Visoka angleška družba ne odhaja s plesišč naravnost domov, ampak pred bucklnghamsko palačo, kjer poizveduje po zdravstvenem stanju kralja Jurija, ki se mu je zdravje zopet obrnilo
na slabše.
Požarna katastrofa v Berlinu
V jugozapadnem delu Berlina je izbruhnil strašen požar v nekem štirinadstropnem tovarniškem poslopju. V poslopju m) se nahajala tri industrijska podjetja. Zaradi neprevidnega ravnanja s celuioidnimi traki v pritlični delavnici za radionaprave je nastala eksplozija in ogenj se je razširil z bliskovito naglico na vse prostore. Delavci in delavke tvornice za klavirje v najvišjem nadstropju so se utegnili rešiti preko streh sosednjih poslopij, delavcem tovarne za mobilijar v drugem nadstropju pa je požar zaprl pot. V blaznem strahu so začeli skakati skozi okna, drugi so drli skozi goreče stopnišče na prosto, pri čemer so se jim ob-bleke vnele. Neprestane eksplozije ce-luloidnih zalog v pritličju so poveča-vale strahoto položaja. Tam so bili delavci v paniki pozabili zapreti železna vrata in ogenj je imel prost dostop do skladišča Na kraj katastrofe so pridrvele vise berlinske požarne brambe, a poslopja ni bilo več mogoče rešiti. Njih naloga se je morala omejiti na to, da so branili sosedn-ja poslopja pred ognjeno nevarnostjo in da so reševali ljudi, ki so drveli kot žive baklje iz goreče zgradbe in skakali skozi okna v globočino. Nad .30 opečenih in polomljenih oseb so odpeljali v bolnice, polovica se jih bori s smrtjo, dve sta umrli, med njima lastnik tovarne za mobilijar, ki je tudi skočil skozi okno Zdi se, da mora biti pod ruševinami mnogo sežganih l;udi
Neprevidno ravnanje s celuloidom je povzročilo požarno katastrofo tudi v
skladiščih filmske družbe »Terrafilm« v Dusseldorfu. Pri lepljenju nekega filma se je ta vnel, v kratkem času so zgorele vse filmske zaloge v vrednosti poldrugega milijona zlatih mark. Kolikor poročajo, se zdi, da človeških žrtev ni bilo. _
Zaradi spolne zasužnjenosti postala zločinka
Pred porotnim sodiščem v St. Poltmi (Avstrija) se je morala zagovarjati 22-letna bivša voditeljica poštnega urada v Pottenbrunnu Ana Fruhbeck. Obtožena je bila poneverbe, zlorabljanja uradne moči in obrekovanja. Za božične praznike lanskega leta so vdrli v njen urad dozdevno vlomilci ter odnesli denarja in raznih vrednosti za kakšnih 2400 šilingov. Friibbeckova je takrat okrivila nekega poštnega nameščenca, češ, da je izvršil on vlom. Preiskava pa je dognala velike nerednosti v njenih knjigah in ker je bilo znano, da je popolna sužnja zloglasnega človeka, ki ga vzdržuje iz svojih sredstev in ki miu je kupila celo motorno kolo, so jo aretirali. Pred porotniki je priznala svojo krivdo in je bila obsojena na 18 mesecev težke ječe. Iz njene izpovedi je izhajalo, da si ni vedela drugače pomagati, ker jo je imel
Darila
Za aospone;
ljubavnik spolno v popolni oblasti. Delal je iz nje, kar je hotel, denarno jo je pa izkoriščal tako, da ji je ostala vsak mesec od plače le malenkostna vsota, s katero je morala vzdrževati tudi svojo hčerko. Friihbeckova je bila ločena žena.
Novi člani pariške Comedie-Francaise
Postati član tega najvišjega francoskega gledališkega zavoda nI labka reč. Poleg potrebnega In velikega talenta je treba priporočila gledališkega odbora n8 prosvetno ministrstvo ln šele, če si temu zdi, postane kompetent član. Te dni so predlagali (od zgoraj navzdol) go. Andrče de Chauveron ter gg. Giulhšae in Yonncl.
kravate, rokavice, nogavice, perilo, obleke, suknje, čepice itd. v veliki, moderni izbiri in po najnižjih cenah pri tvrdki Drago SCHWAB, Ljubljana
Tožba princezinje Milice
V prostorih bivšega avstro-ogrskega poslaništva v Parizu se je otvoril pred jugoslovansko - nemškim razsodiščem proces zaradi tožbe, ki jo je vložila princesa Milica Črnogorska, prej princesa Juta Mecklenburg-Streliška, proti nemški državi. Kakor srno že obširneje poročali, zahteva princesa, da bi ji izplačala nemška zvezna država Meck-lenburg-Strelitz 15 milijonov mark odškodnine — toliko, kolikor znaša ves letni proračun te države. Mecklenbur-žani se seveda upirajo, saj bi značilo izplačilo te vsote zanje bankerot. Poslali so v Pariz svojega odvetnika Friedmanna, ki je pred razsodniki odkril, na kakšen način so bivši mecklen-buršiki vladarji zapravljali narodno imetje. Bilo je tam celo gospodarjenje z metresami. Princeso Milico zastopa dosedanji francoski delegat pri Društvu narodov Paul Boncour, ki skuša dokazati, da je njegova klijentinja samo bedna žrtev razmer in da je nena zahteva človeška in pa po mirovnih pogodbah upravičena.__
Gripa v Amerik!
Kakor smo že poročali, se razširja Po vseh Združenih državah s silno brzino epidemija gripe. Do 19. t. m. je zajela novih 80.000 oseb. tako da je bilo v tem času okrog 400.000 na influenci bolnih Američanov. Število smrti je v primeri s številom bolnikov še dokaj majhno vendar ie podleglo že 379
Vsaka zavedna
gospodinja upora-
bija dosledno
AMSA za pecivo • __ • —
Radio
Izvleček iz programov
LJUBLJANA v57? m 4kw). iAUKEb 130« m 0.7 kw). PRAUA (34V a, 5 nw) BRNU (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). BERLIN (484 m 4 kw), PRANKPbRI (428 m 4 kw), LANOEN-BERO (469 m 20kw> STUITOARl (380 kw 1 kw), OUNAJ (.517 a> lo Kw). LONDON (Daven-try 1604 m 25 kw). RIM (448 m 12 kw), BU-OlMPESl A (558 m 20 kw) STOCKHOLM (Mo-•ais HHO fr V> Vw<
Petek, 21. decembra
LJUBLJANA 12.30: Repjoducirana glasba ln borzne vesti. — 18.30: Predavande za gospodinje. — 19.: Francoščina. — 19.30: Varstvo soomenikov; predava dr. Štele — 30: Božične skrivnosti; poje g. Joža VI-kovič. Na klavirju spremlja g. St. Premrl, — Koncert radio-orkestra. — ZAGREB 17.15: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert Wagnerjevih skladib. — PRAUA 16.30: Konoert komorne gias.be. — 19: Prenos programa iz Brna. — Lahka glasba. — BRNO 17: Orkestralen koncert Fibichovih skladb. — 20.15: Dramski večsr in lahka glasba. — VARŠAVA 17: Pevski koncert moškega zbora iz Sibirije. — 20 15: Prenos simfoničnega koncerta i z filharmonije, — DUNAJ 11.: Dopoldanski konoert. — 16.: Koncert orkestra. — 17.25. Koncert komorne glasbe. — 20.05: Sonata Zo čelo — 21,05 Božične narodne pesmi. — BFR1.IN 20 Orkestralen koncert. — Lahka glasba. — FRANKFURT 20.15: Božični k.incert pevskega zbora. — LANOTIN3FRG 17 45: Schubertove komorne skladbe. — 20: Koncert orkestra — Narodne pesmi — STUTTGART 20: Humoreske in moderni »šiager-j,«. — BUDIMPEŠTA 17.40: Koncert baletne glasbe — 19.30: Prenos iz budimpe-štanske opere. — Ciganska gidba, — LONDON 19.45: Schubertove Klav'iske sonate.
—	20.15: Lahka glasba. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Orkestralen, pevski in violinski koncert, — STOCKHOLM 18.20: Godba na harmoniko.
—	20.15: Koncert vojaške godbe. — 21.40: Schubertove pesmi.
Sobota, 22. decembra
LJUBLJANA 12.30: Reprodueirana glasba. — 17: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Družinsko in materinsko zavaruvanje; predava dr. Boh' nje. — 19.: Nemščina. — 19.30: Predavanje iz filozofije. — 20: Klavirski večer g. Noča. — Koncert radio-orkestra, — ZAGREB 17.30: Popoldanski koncert — 20.35: Koncert ruske komorne glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert — 18: Glasba za mladino. — 19: Prenos iz narodnega gledališča: Mon<hisykova opera »Halka« — Koncert iz Bratislave. — BRNO 17.55: Pevski konoert. — 19: Prenos opere iz Prage. — VARŠAVA 20.30: Lehlrjeva opereta »Ciganska liubav«. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 19.20: Koncert tria. — 20.15: Dramski večer in koncert lahke glasbe. — BERLIN 17: Popoldanski koncert — 20: Zabaven večer. — 21: Božične pesmi. — FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Stuttgarta. — LANGENBERG 20: Zabaven večer in konoert lahke godbe. — STUTTGART 20: Recitacijski večer. — 21: Offenbachova komična opera »Tulipanski otok«. — 0.30: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 12.20: Koncert tria. — 20: Operetni večer in koncert ciganske godbe. — LONDON 19.45: Schubertove klavirske sonate.
—	20.15: Lahka glasba. — 20.45: Koncert vojaške godbe. — 21 30: Pevski konceTt in mešan večer. — RIM 17.30: Vokalen In Instrumentalen koncert. — 20.45: Masse-netova glasbena pravljica «Pepelka». — STOCKHOLM 19.45: Lirične klavirske skladbe. — 20.: Kabaretni večer.
Y)o«it$f
JEŽICA. Desetletnico Jugoslavije jte proslavil Sokol 16. t. m. s prav uspelo akademijo. Z njo je sijajno nova potrdil svoj telovadni sloves s prav uspelo akademijo. Z njo je sijajno znova potrdil svoj telovadni sloves, kajti nastopil je prvič čisto samostojno v prostih, ritmičnih, skupinskih in orodnih vajah in to z vsemi in precizno uvezbanimi oddelki. Pohvalna je hitra menjava oddelkov, izvrstna spremljava pianista, či^ti in okusni telov. kroji in učinkovita oderska razsv-etla-va. Toda, kakor pripada gotovim, zlasti ritmičnim vajam, posebna telovadna oprema in posebna glasba, kar oboje jle bilo pri tej akademiji dovolj upoštevano, pa more na *fekt izvedbe odločilno vplivati i razsvetljava. Njo je naše telovadno vodstvo letos prvič, a gotovo nezadostno in tudi ne najsrečnejše uporabilo. dasi je nova elektrifikacija praktična in zadostna. Škoda tudi, da se je nastopalo pred golo steno, brez nujno potrebnega ozadja. Telovadni spored je bil pester, skrbno izbran in prav dobro podan Bili so, kar se redko vidi, oddelki vsi na enaki višini. Prva deklamacija bi rabila izbolišave v po-
dajanju, druga je bila odlična. Slavnostni govor, globok po vsebini, mojstrsko jernat in sokolsko patrijotičen je lepo tolmačil čustva, ki jih do naroda in države goje Sokoli ua Jezici. Spričo take akademije čestitamo diu-. štvu, voditeljem in telovadcem. Obenem pa pozivamo vso sokolsko čutečo mladino, da se pridruži našim pridnim telovadcem in tako pojača vrste, ki se pripravljajo, da ob bližnji desetletnici Sokola dosežejo najvišjo telovadno višino in da še očitneje dokažejo, da je izobraževalno in telesno vzgojno delo Sokola na Ježici sistematično, solidno in daleč pred drugimi. — Jutri, v soboto, bo ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu predaval o zrakoplov stvu g. dr. Rapč. Predavanje bodo pojasnjevale krasne skioptične slike. Posetite to zanimivo predavanje mnogoštevilno I
ŽELIMLJE. Letos smo v šolstvu stopili zopet korak naprej. Iz pritlične enorazrednice smo predelali šolsko poslopje v lepo in moderno dvorazredno šolo. V pritličja so učilnice, pisarna in shrambe, v prvem nadstropju pa ima tukajšnje učiteljstvo lepo in ldob-no stanovanje. Največ zaslug za izvršena dela pripada agilnemu stavbnemu odboru, kJ je nesebično in požrtvovalno vodil vsa dela, ter vsem davkoplačevalcem, ki so izvršili vsa težaška in dovozna dela brez ugovorov in krili deloma vse stroške. Zelo posrečen načrt nam je izdelal priznani arhitekt g. Ivan Zupan iz Ljubljane.
RECICA OB SAVINJI. Knjige Vodnikove družbe se bodo razdelile vsem članom v nedeljo, 23. t. m. popoldne pri g. Josipu štigli-ču. Obenem se bo tudi pobirala naročnina za prihodnje leto in sprejemali se bodo novi člani. _ Poverjenik.
ga in vrtnarskega društva bo imela občal zbor 26. t m. (na Štefanovo) po rani pveli maši v Kat domu. riPdite vsi člani 1 Vab-ORMOŽ. Tukajšnja podružnica Sadjarske-ljeni pa ste tudi drugi zadjarji, ki želite stopiti v naš krog. Tajnik.	2320 LJUTOMER. Ob šestdesetletnici g. Viktorja Kukovca ga je mestni občinski odbor na izredni seji zaradi njegovih velikih zaslug izvolil za častnega meščana. Deputacija obč. odbora in zastopniki društev bo mu na predvečer rojstnega dne izrekli svoje čestitke. Mestna godba pa mu je priredila podoknico. — Dne 17. t. m. smo spremili k zadnjemu počitku go. Angelo Golarjevo, ki je po daljši bolezni umrla dne 15. t. m. Dolga leta je bila učiteljica ročnih del na osnovni in meščanski šoli ter se z vnemo udejstvovala r vseh narodnih društvih. Pogreb je pričaL koliko simpatij je uživala povsod. — Dramski odsek <Sokola> je dvakrat, dne 15. in 16. t. m. uprizoril Cankarjevo cPohujšanje ▼ dolini šentflorijanski> ter počastil s tem 10-letnico pisateljeve smrti. Igra je pod vodstvom br. Corina uspela izborno; številni gostje iz Murske Sobote in Gornje Radgone so 9e izrazili o njej prav laskavo. Vsak igralec se je potrudil, da je svojo vlogo izdelal do vseh potankosti. Osobito so ugajali: Zlo-cej (br. Stopar), Jacinta (s. Stojanova), Švi-ligoj (br. Pernč), Peter (br. Presl), župan (br. Karbaš); pa tudi vse ostale manjše vloge so bile v dobrih rokah, soigranje skladno, aplavz topel in zaslužen. — Na Silvestrovo priredi Sokol* svoj znani Silvestrov večer • pestrim sporedom; priprave so v polnem teku in obetajo mnogo zabave.
Za sveti večer
nudimo najpestrejšo Izbiro vseh modnih potrebščin za gospode in dame, svilo, trakove, fino perilo, krasne čipke in toaletne potrebščine. Sijajne francoske parfume, creme etc.
T. Eger
So. Petra 2
Vreče
nove in rabljene vseh. vr«t ter
juto za embalažo!
ima redno ▼ talogi j
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova 111
Za nakup bazičnih -n novoletnih daril
se priporoča trgovina z juveli, urami, vGp <f C zlatnino in srebmino	■ ^
IVAN PAKIŽ — LJUBLJANA Pred Škofijo št. 15.
Vaše roke
ostane*) gladke ta bel«, ntoo raskave ta nimajo areblm, ako Vh toalete • kremo
J« lah Mane. Dobi se t lekarni ta dro^eri)!. — Qkavno skladišče partamerija URAN, Ltablfana, Mest ta tre U-	264
Za pranje lica
Vam največ koristi blag Llliftao milo s sliko opaUce. Dobi se povsod Olavao »kladUUt Parfum er i ja Uran Ljubljana. Mestn trjj 11
i. Mikuš
MESTNI TRG STEV. 15
Tvornica dežnikov, zaloga spre« haialnib palic
Vsak dan sveže namočeno poleoovko, kakor tudi različno drago Špecerijsko to kolonialno blago po najnižji oeoi nudi cenj. občinstvo
Rudolf Kovačtc
^45 Kongresni trg št. 19
9BSHHBHBSE9SHESH5
Bosanske
suhe slive
hruške, jabolčne krhlje, orehe in kuretno (debele purane žive in zaklane) kakor razne deželne pridelke nudi po najnižjih cenah
Eksportva hiša
Leo Halberstam, Tuzla.
Zahtevajte cenike 1 1547
aHHHHHHHHHHEBHHB
Vaši zobje
ostanejo vedno zdr*vf ta bel, a dfti te ost rve* ta prileteti, ako uporabljat«
Ojrtoform
NOBIIIOB s
ODOPORM-PASTO sa tobe. Dobi m v lekarnah ia droseritf. Glavna salosa parlnmerlj« URAN, Uabdana, Mesta) trs li.	260
Narocdo, uv ara Ucočtrj* atolih. j*> uttjiabu *<x- CgLurru,ocL d*UJt 3užra,\ Jjubl^afLO, T«l rt. z+gz

JLCLLL, oglasu, hi* JLU ijyo » paf^sdtrualnj* ut, toajaJL ha, rLcvn+as. občuuioa.. uraJta. bui^La pcu- — Noj nvanjlu zsv+saJt Din. Pristojbina, z/2> fLfrv Du. J\
Vi* prtsiojbvi* yjt vpada* Hoomsj+M tutroctltmfiMr cMrmo$Uu+m+ pnurbcutr čtkomt raeuj^pa/U»-£re^ «//•«<•» CfmttfaMOtJt KJjjl
<Lo-p+*<rx*uAj<x mu oiflcu** brxpoush*g<x, alL f*aJzlcuiui*<p<x iA&cajgji uroka b**ad/*s DLa, «s - Maj* *uxnjh uufik VU- fo>* Pfistofbuta ta. ti/rt? JHa* <s
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovo-v je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telef. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telei štev. 3203.
Dijaka
JeJJu

Mladeniča
•anealjivega, z delno pisar-jlisko prakso, Uiemo u »lužbo tekata. Jamstvo potrebno. Ponudbe pod Šifro «Sedop» iu oglaeni oddelek •Jutra*	44539
Učenko
pridno ln pošteno, is dobre hile sprejmem t trgovino i mešanim blagom — N&ftiov t oglasnem oddelku »Jutra*.	44532
Pomočnika
tzri6enega t izdelavi kandi-tov in keksov, takoj sprejmem. Naslov v oglasnem •ddelku »Jutra*. 44600
Pletiljo
♦amostojno in dobro moi »prejmem takoj v »talno •lužbo. Naslov v oglasnem •ddelku «Jutra». 44630
izvežbano delavko
Za Anita B stroj rabimo ki je veMa vseh poslov modUtovgke stroke. Javite •e takoj pri Berti Maver, modiatinji, Novi Sad, Jev-rejsia ul.	15654-a
Kontorfstlnjo
»aneeljivc prj piaavi, per-faktno v nem š Sini, sprejmem. Ponudba » sliko in referencami pod »Marljiva, zanesljiva* na ogkeni oddelek <JutTa».	44646
2eleznfnar?e
liurjene pomoCnike f prejme Franc Stupica, Ljubljana, Gosposveteka 1.	4466S
Postrežnlco
»Ud o dekle, vajeno po-
etrežniSVth del, sprejmem takoj. Naslov t oglasnem •ddelku cJutra*. 44673
Gospodom
asm0 energičnim, bivšim oficirjem, uradnikom t obširnim poznanstvom nudimo prve tri mesece ta akvizieijo visoko proviai-*ijo, kasneje fiksum ln provizijo Ponudbe na ogl. cdd J pod *življen«ka aavarovalnica«	44297
Dame
ki obiskujete privatne stranke. dobite izdaten postranski zaslužek (predmet za dame") Vpoiljite n&elove z oznažho de'okroga in Din 10 za vzorce na naslov: M VrabiS. drogerija v Mariboru.	44525
Mlinar
samostojna moč, samec, dobro Uvežban v vseh t to stroko #padajočih delih, išče službo za takoj ali pa tudi nekaj pozneje. — V poštev pridejo valjčni mlini. Ponudbo na oglasni oddelek «Jutra» pod Šifro »Zanesljiv mlinar*.	44611
Mesto hišnice
Bprejmem takoj. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra*.
44641
Avto
krasen in dobro ohranjen, luksuzen, ld se lahko spremeni ▼ tovornega, po zelo solidni ceni prodam. — Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».	44625
Jezdnega konja
prvovrstnega, za concuurs hippique to istotakega
Karosjeja
prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 445S8
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj 6 fcg po Din 88 kg - Izkoristite priliko, toki« traja taloga L. Broiovlč. Zagreb (lica 82 kemična iistilnioa perja 189
Železnato vino
lekarnarja dr. Q. PlecoHJfe v Ljubljani, krep&a oelabe le, malokrvne. odrasle iz> otroke	267
Perje
iokoije, porje B voeje, aaravno m • (trojem SfSče ao dobavlja v vsaki množim U Vajda Cakovec Medji rourje. Telefon 50 S. 80
Dvokolo zastonj
dobi, ki se odvadi tobaka. 8amo v trgovini dvokoles Milko Skerlec, Sv. Tomaž-Oranoi. Zahtevajte prospekte.	44640
Zlil

Božična darila
zlata ln ▼ kina srebra si oglejte na Mestnem trgu »t. 18/H.	44682
Družabnika
s 160.000 Din ca dobo ve8 let iščem za žago in lesno trgovino trdega in mehkega lesa, v prometnem kraju blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
44613
Gospodar, poslopje
s staro, dobro vpeljano gostilno in mesarijo, na prometnem kraju Gorenjske takoj naprodaj. Ponudbe na oglaa. oddelek »Jutra* pod »Gorenjsko*.	44577
Pozor!
Volno B bom bat m
najceneje pri tvrdki Prolog Ljubljana 8tari trg U 12 ta Židovska ulica 4
ruptte Kari
Koks
suh. po 80 Din 100	kg —
vedno v salogi ▼	mestni
uluiantt.	881
Več železnih peči
naprodaj v Linhartovi ulici St. 3.	44637
Dekle
ld sna tudi nekoliko Šivati
in opravljati vsa hišna deia teli službo kuharice ali sobarice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44615
Otroška vrtnarica
t perfektnim znanjem nem-Ičine, išče službo s 1. jan. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra* pod »Vrtnarica*.
44612
500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi kjerkoli preskrbi službo blaga ni&ar-ke ali pisarniške moči Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna tn potrebna«.	44684
Čebelni med
zajamčeno čist, bagrenovec in fruškogorski lipovec, 5 kg doza za 170 Din prodaja A Mudroch, velečebe-lar, Novi Sad, Vodnikov* ulica 8.. Poštnina in doza t ceni zaračunana. 15653-a
Leposlovnih knjig
veliko zalogo, s kompletnim »Ljubljanskim Zvonom* ter damsko pli&aeto in moško črno zimsko suknjo kaltor tudj gramofon prodam. Informacije daje Anton Klopčič, Mestni tre št 13(1	44576
Domač med
zdravilni cvetl!?ni in ajdov 5 k? za 110 Din fr»nko ra»-nošilja F MarkelJ, čebelarstvo. Vrhnika	44317
5cevnl Neutrovox
v lukv-uzni kaseti, v najboljšem stanju, elkoraj nerabljen, radi preselitve iz-vanredno ugodno naprodaj Jfaslov pri podružnici Jutra v Celju.	44603
Moderno spalnico
skoraj novo, svetlo, iz je-senovega lesa, s tridelno psiho » 8 bruženimi ogledali, kakor tudj umivalnikom z brušenim ogledalom ter marmornatim nastavkom po ugodni ceni prodam ▼ Prisojni ulici 3, dvorišče 44599
Kompletna kuhinja
In nekaj pohištva,	skoraj
novo, vsled selitve	poceni
naprodaj. Naslov v	oglas,
oddelku «Jutra>.	44653
Otroško posteljico
v narodnj ornamentiki prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 44681
Moške čevlje 42
plesne, igrače: posteljico in punčko, ogledalo 67 X 48 prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 44674
Kožuhasto vrečo
(Tussack) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
44675
Jute
za embalažo kupim večjo množino in prosim ponudbe. Ed Pišler, Vrhnika.
44250
7/7
Uradnico
kj bi vložila v visoko rentabilno podjetje znesek od 20.000 Din dalje, sprejmemo Hrana in stanovanje v hiši. Pri večji vlogi dobi event. tudi brezplačno celo stanovanje 2—3 sob s kuhinjo in pritiklinami. — Ponudbe na oshs od 'elek »Jutra* pod »Strojepiska 71*. 44671
Vodno moč
imenitno, t obširnimi lokali za mizarstvo in stroje prodam takoj ▼ sredi velikega trga na Štajerskem, 10 minut od kolodvora. — Naslov pove oglasni odde. lek »Jutra*.	44610
Leseno barako
krito t lepenko, popolnoma novo, porabi jI vo za shrambo. po ugodni ceni proda «Alko», Ljubljana, Kolizej.
44627
Pekarijo
prevzamem v Ljubljani aH okolici. Za odstop plačam 15—20.000 Din Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra* pod Šifro »Plačam odstop 42*.
44659

UL
Gostilniško kuhinjo
dobro idočo dam v najem le protj kavciji. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Juira*.
44572
Trgovino
mešanega i»laga, dobro ido-čo, na deželi, nasproti farne cerkve oddam v najem. Ponudbe na 0|la». oddelek »Jutra* pod »Štajersko*.
44624
Stanovanje
išče gospa v sredini mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Go pa-.
44654
Is boijle hiše sprejmem a* hrano ia stanovanje bliM realke in srednje tehnične šole. — Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*. 44676
PrUUm
Sladkega sena
60—80 metercentov proda A. Stračanek ▼ Stranicah, poŠta Konjice. Cena po dogovora.	44013
Opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu na St. Jakob* trgu štev. 8/1.
44628
Smrekovih drogov
od 4 m naprej prodam S—I vagone Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*.
Lepo sobo
» posebnim vhodom oddam Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*.	44456
Sobo
solnSno in tračne oddam
2 so'idnima gospodoma ▼ bližini Tabora. Naslov r oglasne moddeiku »Jutra*.
44442
Dve prazni sobi
oddam v novi vili. Centralna kurjava, elektrika la kopalnica. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*. 44626
Sobo
s posebnim vbodom iščem r bližinj glavne poŠte. — Ponudbe n& oglas, oddelek »Jutra* pod »Elektrika*.
44475
Lepo sobo
ter itborno hrano išče dama. Ponudbe s točnimi pogoji na oglasa! oddelek »Jutra* pod »Hrana in stanovanje*.	44658
Za posojilo
od 20 000 Din dalje dam stanovanje proti telo nizki najemnini. Za 50.01» Din posojila pa brezplačno tri sobe. kuhinjo, verando, pri-tikline in vrt Vila blizu Tivolija Naslov pove ogl. oddelek »Jutra*. 44564
Dijakinjo
sprejmem v popolno oskrbo Klavir Naslov pove oglas.
Opremljeno sobo
oddam na Starem trgu 8/IL desno.	44635
Gospodično
sprejmem na stanovanje r separirano sobo s parketom in elektriko t Trnovski a'. H. 28.	44648
t)vpifi
Upanje
Hvala. 2elim — mirne prat-nike. v 1929 pa novo liv-IJenje — tvoja Ljabioa.
44619
Sobo
s posebnim vhodom in električno raisvetliavo oddam 1 ali 8 gospodičnama Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	44848
Sobo
• posebnim vhodom takoj
oddam mirnemu gospodu ali
gospodični. Naslov v oel
oddelku »Jutra*
44660
oddelek »Jutra*.
Sobo
lepo opremljeno, t uporabo kuhinje, izključno ▼ sredini mesta išče m'ad ln miren zakonski par it tujine, ki dobr0 plača. Takojšnje oferte na: Tavčarjeva ul.
445981 št. 3/1, levo.
44661
Gdč. smučarka
iič« gospoda smučarja u skupn« izlete. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro (Pošten* 44655
Gospodična
leti znanja t dobro eltu-iranim gospodom, ▼ starosti 20—92 let. — Le resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mladost*.
44656
V oglasnem oddelku «Jutra»
J« dvignite sledeča pisma:
Akademik 22, A. J. Agil-noet 87, Amandus,- Brivski pomočnik 40, Breme, Bret-pogojno taupanje, Center 2500, Dober prodajalec. D, Dobrega mlekarja, Dolenj-tka bukovina, 16. december, 1. deecmber 42303, Din 400, Frankovskjr, Hrepenenje po sreči. Ivan Z., Iskre-aa, Industrija 100 K. 8., Jurist, Jakša, Jeeen 28, Kolodvor, Kotel, Lepa lega 280, Lapornik, Ločeni računi, Lipovina. bukev, Mirna, Marljiv vinski potnik, Mesarija, Marljiv 25, Mesar ia prekajevalee, Mir in snaga, Majnikov cvet v tirni. Mali kapital. Mir in čistoča, Marta 25. Mani, Nega vi c«, Nemka, Naravoslovec, Nataša 1908. Napredek taslguran, Novo leto, Osamljen 874, Praktlkanti-nja. Pekarna 24, Pardonnez, Pridna 43348, Parcele v bližini mesta, P0 naklučjn, Pridna 238. Plačam v gotovini, Planinka 29, Prosto srce. Postelja 7, Pianlno, Podjetje »16. Pošten in marljiv, PritliBsc stanovanje, Polntler. Pretooienka, Pridna ia poštena, Pisarna, Parna žags. Poštenost, Rešitev ali propast, Redoljubna, Stroj s tipkami. Rentabilnost 43288, Svetlo, Sorodna duSa 86, Scba s štedilnikom. Soba 91, Sreča v ljubezni. Stalna služba 46, Snaino 881. 8mnk. Samostojen 43768, Smnčke 2275, Specijalist 18, Solnčna lega Stalna služba 58. Srefna bodočnost. Strojepiska. Solidno 300. Solidne in rentabilno, Stalna slu<ba 45, Stavbi šče. Sigurnost 65, Samostojna trgovka. Strojnik kurjač 42795. Strojnik 43921, Sta'na sluiba 444. T. C., Takojšnja dobava. Tr-eovec 1, Udobnost 278, Ogodna prilik* 30. Vpeljana trgovina. Vpokoieuec, Veliki Miklavi. Vinotoč, Vendelina, Verjanko. Vesten 414 Vinograd 32, Zaslužek 3000. Zanesljiv 6000, Zagrebčan II, Zima. Zimski večeri 43688, Zvezda. Zvesta Ijubeten, Zamen-ava, 820. 1929. 600, 1200 mesečno, 853, 8835, 43320, 8434, 3000.
i / ;
i
Gospod
88 lat star, naobraten, soliden ln mirnega Buičaja, prav dobro sitairaa, t do-bičkanosnim podjetjem in 800.000 Din gotovine, Mi v svrho priienitbe znanja t gospodično, staro do 80 let, t večjim posestvom alj podjetjem. Dopise s sliko prosim pod značko »Plemenito srce 8338* aa oglasni oddelek »Jatra*. Za tajnost ee strogo jamči. 44621
zA^JIllLilL
li A t Iti d <il nimfirt >
Klavirji ln planini
najboljših inozemskih tvrdk vedno v zalogi! Zmerne cen«, na obroke, popravila agiaševanjel — M Olje.
Vinske specialitete sa bsžlšn« pratrlk«
STARO FINO VINO
PROSEK »Original (suSeoo grozdje) ....	Din 26.— Hter
PROSEK temni za okrej>čilo........„ 28.— „
PROŠEK MedicinaJ (sušene Ubrane Jagode). .	„ SO— „
Sušeni Muškait; spec ijaliteta........ 30.— m
SuSena Kurtelaška, belo fino........„ 25.— m
Prvorazredno staro namizno v<no, Crao, belo
ali opol ...	16.—
razpošilja v sodih po IS aH 11 litrov po povzetja, netto »o gonit cesl poštairina fraj»ko, sodčki gr atis dokler saloga traja.*
LOVRO TUDOR, posestnik vinogradov MALO GKABLJE,
HVAR, Dalmacija.
* V steklenic ah 6 Dlsi pri Htro dražje, poštnina franko, omot zastonj.
Ropa«. 48268
Gramofone
kupite najcenejše pri tvrdki I. Repše, Ljubljana, Dvorni trg 1.	44493
Kromatlčna
harmonika
prav dobro ohranjena, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
44634
Kdor je našel
16. decembra usnjeno desno rokavico v bližini kavarne »Evropa*, naj jo proti nagradi 10 Din odda v oglas, oddelka »Jutra*. 44617
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane izgube našega nad vse ljubljenega moža, očeta, brata ln svaka, gospoda
v
Antona Ceča
za pokionjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najtppleje zahvaljujemo. Posebno nas pa veže dolžnost, zahvaliti se čč. duhovščini, požarni brambd ta vsem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Pisalni stroj
amerikanske znamke, močan in trpežen, v telo dobrem stanju ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	44652
Petrovče, 18. decembra 1928.
J5676a
Žalujoča žena hi otroka.
Varilni aparat
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
44645
Avtobuse
itd. Izdeluje točno, solidno n po konkurenčni ceni Fer <o Laznik strojno kolarstvo. Radete.	267
)oslei naisolilnei*? aaistarejša in na večja tvrdka v iueoslaviji
Zahvala.
Oh jurebridki izgubi našega nepozabnega, predobrega sina, brata in stric*, gospoda
Franca ii
se najiskreoeje zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem ter sosedom za izraze blagodejnega sožalja, za poklonjene prekrasne vence m šopke, ter vsem, ki so ga v tako izredno velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo izrekamo zosip. dr. Pajdtgi za njegovo veliko požrtvovalnost ter častiti duhovščini za zadnje spremstvo. Najiskrenejša zahvala bodi pa požarni hrambi iz Žabnice, Kranja, Stražišč, Bitenj. Škofje Loke, Stare Loke, Sv. Duha in Oodešič za tako častno spremstvo k zadnjemu počitku. Hvala tudi gosp. pevcem in godbi u ganljive falostinke ter gospodu M. Oblaku xa v srce segajoče poslovilne besede.	15672«
Ariel-motocikle
prodaja s 5% popusta Jugo - Auto, Ljubljana 86.
44544
(i Th Rotman:
Janko In Stanko
21.
Drugo jntro so zvezali vso čedno družbo za roke in jo odgnali k sodniku. Stanko in Janko sta moraia iti za pričo in Janko je cdaj s strahom opazil, da je med jetniki tudi kovač. »Daj, stopi k meni, Janko,< je rekel kovač. »Ali si me ti izdal? To ni lepo od tebe!« Janka je oblila rdečica »Kaj sem pa hotel, ko ste nameravali tako hndobijo in Rte tudi ubogega Stanka raprli v temni rov?« je odvrnil. — »Da, res je,« je vzdihnil kovač »To sem storil «amo iz strahu, da no bi pri-Slo na dan. Kakor vidig. sledijo zla dejanja drugo drugemu za petami. Bolje je, da vobče ne začneš!«
b vš. učit Glasb Mat-c«
liana. M trp 31
i
niHiiiiimi
Žabnlca, dne 20. decembra 1928.
Žalujoči ostali.
Ce hočeš kal lepega in koristnega podariti, moraš le VVimpa s s i n g snežne čevlje kupiti
V modnih barvah: sive beige in črne
Zahteva/ie izrecno. „%IMPASS*flG(( z znamko rde£e zvezde.
tsen
Michel Zčvaco:
8
V krempliih inkvizicije
Zgodovinski roman.
zato idita
»Prav imaš,« je odvrnil. »Pomilostil sem vaju oba v miru!...«
Četrt ure j>o tem razgovoru se je Montalto vrnil k Espinosi, rekoč
»Listino tmam, monsignore.«
Inkvizitorjevo mrzlo oko se je zasvetilo.
»Dajte mi jo. gospod.«
»Z vašim dovoljenjem, monsignore, jo ponese princesa Favsta Njegovemu Veličanstvu Filipu Španskemu... Saj do tega vam je menda bilo, da pride v njegove roke.«
Espinosa je komaj vidno nagrbančil obrvi:
»Zakaj baš princesa Favsta?«
»Zato, ker jo s tem očuvam novih nevarnosti.« Montalto mu je trdno pogledal v obraz.
»Prav, gospod kardinal,« je rekel Espinosa Po kratkem pomisleku. »Glavno je. da pride listina čim preje v roke mojega vladarja.«
»Princesa odpotuje, kakor hitro se ji vrnejo moči. Porok, da pride listina v prave roke. sem iaz. zakai spremljal io bom osebno.«
»Tedaj bo princesa vsekako dobro zastražena, «je resnobno dejal veliki inkvizitor.
»Mislim da. monsignore.« ie hladno odvrnil Montalto.
IV.
Favstino prebujenje.
Ko se je Favsta osvestila, jo je obšlo brezmejmo začudenje. V Montaltovem vzkliku, ko je videl, da živi, je zvenela tako vroča strast, da je hotela videti, kdo je tisti, ki jo toli brezmejno ljubi. Odprla je oči ter spoznala papeževega nečaka.
»On je preprosiil Siksta, da mi je podaril življenje... A kaj je meni do življenja — zdaj. ko mojega dela in Pardaillana ni več!...«
Toda že naslednji trenutki so jo poučili, da se je motite. Ne, Sikst V. ji ni podaril življenja. Le Montalto jo je bil iztrgal Sikstu in smrti s tem. da je storil kdo ve kakšno junaštvo, a brezčastno dejanje. Pomislila je, kako imenitno bi se lahko okoristila s to neizmerno vdanostjo. Toda čemu? . . . Njeno življenje ni imelo več pomena, hotela se je vrniti v nič!
Vzlic svojemu mrkemu sklepu pa je poslušate kardinalov razgovor z velikim inkvizdtorjem. Kaj je pomenila tista važna listina? ... V čem je zadevala njo? . . .
Začutila je , da se nekdo dotika njenega ramena in jo ogovarja. Odprte je oči: Espinosa! In v tem, ko je on govoril, je njena misel že pobijala njegove razloge.
Sin: Da, uboga, nedolžna stvarca živi . . . svobodna je ... To je bilo glavno; a njej, otrokovi materi, bi bilo bolje, če bi ležala mrtva, nego da živi med zidovjem Svetoangelskega gradu.
Tedaici pa sta jo kakor grom pre sunili besedi:
»Pardaillan živi!«
Vse minule strasti so se vzdramik ob njunem zvoku. Vsa pro-šlost. ki se ji ie zdela že tako daljna, čeprav je bite še tako blizu:
komaj deset mesecev je Mlo tega, kar je hotla pokopati Pardafl-lana pod razvalinami Palače Smeha! . . . Pardaillana, ki ga je tolikanj mrzila ... in tolikanj oboževala! . . .
Pardaillan živi!... Ta novica je mahoma izpremenila Favstime namene. Smrt je zdaj pomenila zanjo beg pred neprljateljem. In Favsta ni še nikoli bežala ... ne, ona ni več hotela umreti... Hotela je obnovita borbo in iziti iz nje zmagovalka!
V tistem trenutku je pristopil k njeni postelji kardinal. Favsta se je odzvala njegovemu priklonu s tem, da je veiičanstveno sedla pokoncu.
»Radi bi govorili z menoj, kardinal?« je vprašate s trdnim glasom. »Poslušam vas.«
In Montalto, ki je malo preje še sanjal o tem, kako jo hoče osvojiti, se je sklonil do tal. Favsta, videč, da se ji vdaja z dušo in telesom, je preliia svoj glas v milino.
»Govorite, kardinal.« je ponovila.
Montalto ji je šepetaje naznanil, da je svobodna.
Favsta ni bila videti ne presenečena ne ganjena.
»Sikst V. me je pomilostil?« je vprašate.
Montalto je zmajal z glavo.
»Papež vas ni pomilostil, signora. Vdal se je samo volji, ki j« bila močnejša od njegove.«
»Vaši volji... jelite?«
Montalto se je naklonil.
Tedaj bo preklical, kar ste mu izsilili.«
»Ne, signora, zakaj obenem s pomiloščenjem prinašam od Njegove Svetosti listino, ki vas bo ščitila.«
»Kakšno listino?«
5 12
Najpraktičnejša lepa in
cenena božična darila
dobite pri domači in solidni tvrdki
|pr* H E D. Š A R e
trgovina s perilom
LJUBLJANA Šelenburnova ul 5
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in dobri oče, ded in tast,
gospod
Gregor Žlindra
sodni nadoficija! v pokoju,
tolažen s tolažbi sv. vere, v svojem 72. letu nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši dne 21. t. m. iz h'še žalosti na domače pokopališče.	15.664a
V KOSTANJEVICI, dne 20. decembra 1928.
Julijana, žena. — Tilka, LIči, Otokar, Leon, EJvira, otroci. — Jurček, vnuk. — Mira, sin aha. — Božo Borštnik, urednik, zet.
Prometni zouoo zo onmos t o
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah tn
Sčmo ne debelo	samo na debel
Zimnace
iDito.ce), po»lel]nr mrete «»iezn- Duetelj* (*lo«ji»el. ttoman«, >ijvan»- m ta.p»-tni k* 'ertelkf ond' oafppnejp
Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7
•ul«g Motnega loma 86
Samo iz originalne
ucyobanql^ patent moke
$e dobiva najboljše pecivo!
PtTfcK
namočena oo enovka
4itTOA Ubili trgovina
-luoifanfi Miktošiiev« ceste *t 28 o
Kupujte pri tvrdkaH ki inserirajo v našem listu!
domači la taosemskt, n domač« kurjavo (n industrijske svrhe
VTST
Premog,
Kovaški premog «<*
Koks. Itvarniški, plavžarski to plinski
Brikete.
prometni zavod za premog i. i., Cjnbljana,
M klošKeve ces a it 15/1
Dolgouhi Jernejček
io
Princesa v pomaranči
se imenujeta knjižici, odetii v pestrobojoe, nalašč za otrok« strkane
ov.'kf m opremljen« z večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajočim;
slikami.
Knjižici sta zelo poceni
in primerni za B02ICNA IN NOVOLETNA DARILA
Vsaka velja s poštnino vred broširana le Dla 13.80. vezana pa Din 17.50
Naročite |Hi po dopisnici, denar pa pošljite po položnici, Id Jo dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjigarna, poštno-čekovni račun it. 11 926.
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prešernova ulica It. 54, nasproti glavne pošte.
JEDiLNO
m
NAMIZNO
ORODJE
Zahtevajte samo znamko .Medved"
•v>3
Najlepše slikanice za Božič!
ima Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54
Naročite:
Zupančič, Po koncu izpod korenin .	Din 35.-
Grošljteva, Šale za male.....Din 30.-
Grošljeva, Čebelica brenčelica ...	Din 20.-
Domače in tuje živali. Slike. ....	Din 30.-
B E E E
S □
E E
T t
Lepe slike bodo malčke zelo razveselile, f;
S
zavesi:
Velika tabora!
(L & E. SKABERHE. UujI ana
Rnsko-švedskc
GALOšE
in
SNEŽNI ČEVLJI
z „Zrapcz"
so nenadkriijiv«
čevlje. Lepi, trpežni in proceni so. Obdarujte svoje s temi naj» boljšimi ročno izdelanimi čevlji.
»DOKO« — LJUBLJANA
Prešernova ulica 9, dvorišče.
Z\ER1/"\A 1S39
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v, Jutru"
Orejujt Uavunj. K-v|jCb izdaja ca fcoiiZotuj «Jutra» AdolJ Ribmkai Za Narodno tu»karuo d d kot tlskarnarja tram Jezeršck Za in^cratni del je odgovoren Alojzij Novak Vsi v Ljubljani.