postnimi nlačaoj- » gotovini I etn I.XI V Ljubljani, v sredo t. novembra 1933 Štev. 230n Cena 1.30 Din Naročnina mesečno 25 L)iu, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul. 6/111 S£0VEHEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10."549 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'' Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299J Telefoni uredništva: dnevna služba 2090 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika mm Božje njive Čudno nepokojno in brezciljno je danes naše življenje. Za nečim lepšim, za nepoznano srečo, za šumnim razveseljevali jem se peha človek iz velikomestnili ulic kakor iz najskri-tejših selišč. Vse človeštvo je danes zajeto, kakor še nikoli poprej, od povojnih tokov zmot-njav, nestrpnega iskanja in velikopoteznega snovanja za nečim, kar bi umirilo zbegano srce. Sredi teh nepokojnih množic pa stopa smrt in zamahne zdaj na levo, zdaj na desno ter tako vsaj za trenotek zdrami le za tostransko srečo pehajočega se človeka: Brat, mimo resničnega življenja stopaš, pomni, da je sleherni tvoj korak dragocen, ako ga prav uravnaš... Jutri bomo praznovali vseh mrtvih dan, spomin na one naše, ki jih je smrt že iztrgala iz človeških laži, krivic in zmešnjav, ter jim odprla vrata v onostransko srečo. Dolge vrste mož, zena in otrok bo romalo na tihe njive, kjer spe njihovi ljubi nezdramno spanje. Pokleknili bodo k poslednji sobici svojcev in v bridkosti molili: Odpustite, pokojni, nismo vam bili dobri v življenju, zato nas v kesanju srce boli. Toda odgovora ne bo. Morebiti pa bo le kdo med po-kopališčnimi romarji ujel nemi klic iz grobov: Česar niste nam storili, popravite na živih ljudeh; saj so ulice polne bednikov in bednic, brez kruha in obleke. Naj vam bodo ko rodni bratje in sestre. Vi vsi, ki ste zatajili spoštovanje do staršev ter ljubezen med brati in sestrami, pomnite, da svet brez ljubezni zgublja temelje božjega kraljestva, brez katerega se bo nujno sprevrglo naše življenje v bedno tavanje in hlastanje po vsem, kar vodi v nesrečen konec. Le ljubezen, to najplemenitejše Kristusovo izročilo, nudi tudi v trpljenju znosno življenje. Sodobni svet kliče po ljubezni bolj kakor kdaj prej, ker ravno nje najbolj pogreša. Jutrišnji dan naj bo vsemu človeštvu v življenjski opomin. Slehernik naj se vase zagleda, naj si v tihoti in zbranosti določi svojo pot, ki bo vodila po božjih stopinjah. Naj se zamisli v svoj poslednji smoter, ki je izven zemeljskih razveseljevanj in zmot. Pa ne le jutrišnji dan naj bo generalni memento človekovega niča, marveč naj ta opomin spremlja človelta kot dobri angel varuh po vseh živ-Ijenskih stezah in poklicih. Le tako se bo zgodilo, da človeštvo ne bo več malikovalo svojih modernih bogov: Ugasnile bodo filmske zvezde, lepotne kraljice, športne zmagovalke, svetovne plesalke. Rokoborci in vsi tisti, ki jim je fizična sila kult, ki poklekajo pred svojim telesom ter uživajo radi njega svetoven sloves, nc bodo več naš najvišji vzor. Sleherni pretiran šport, ki je danes zajel v blazni krogotok ves mladi svet ter mu upihnil duhovno stremljenje za onostranskim življenjem, bo zdrknil s piede-stala svojega vsevladja. Mogočneži, ki grade svoj mrtvi kapital in palače iz življenj najbed-nejših človeških plasti ter vsi skopuhi ki so si iz goljufij nagrabili zaklade, bodo končno legli v nekaj čevljev globoko jamo, sami in brez najmanjšega ohola za drugi svet. Tako bodo končali svojo življenjsko pot tudi vsi sa-modržni državniki, katere občuduje danes ves svet. Pohodili so človeške pravice, nekateri so si s krvavim nasiljem oškropili roke, vendar pred nje pokleka sedanje človeštvo kakor pred čudom dvajsetega stoletja. Skratka, hlastanje za oblastjo, za bogastvom, za uživanjem, za svetovnim rekorderstvom vseh vrst — to je pečat nemirnega človeka teh časov. Toda vse to je le neko mimo-življe-nje, ki se na tem svetu konča. Vrata v onostranstvo so mu zapahnjena. Vsa mrzlična tipanja za srečo, za ugasitev nepokojnega telesa, za utešitev nenaravnih človeških teženj, kakor je n. pr. vladoželjnost, denar in podobno, vse to utihne pred durmi groba, človek stopi duševno gol na drugi svet; in ne le to, ampak je še otežen s krivičnimi dejanji, ki jih je vršil v življenju. Vsega je konec, le ona dejanja, ki so vrednostna za dušo, nimajo konca, marveč spremljajo človeka tudi prek groba kot svetle lučke, katerih ne upihnejo vse zemeljske sile. Toda vse množice onih, katerih delež na tem svetu je trpljenje, prezir, krivica, bodo tisočero poplačani. Milijoni in milijoni bednikov ravno zadnje desetletje zaman trkajo na vrata bogat-cev, zaman iščejo poštenega zaslužka, da bi preživeli sestradane družine. V zapuščenosti in bedi ginejo, n srce sodobnega denarneža je s sedmerimi ključi zaklenjeno. Težje jim je, kakor onim, ki danes v zemlji spe; ti so preboleli svoj čas, niso se uklonili sili tega sveta, zuto niso prejeli njegovega bogatega deleža. Toda borba je končana, danes uživajo božje plačilo za vse krivice, ki so jih voljno nosili. Tudi mi vsi, katere nas je zajelo prekletstvo časa, moramo nositi v teh težkih dneh v srcu lučko: vse bo minilo, krivice, zapostavljanja, brezupno stanje naših družin. Kratka je doba človeškega življenja, naj prinese človeku veselih ali žalostnih ur; grob pa nam bo prinesel poveličanje in večno vstajenje. Tam bo božja roka pravico delila brez ozira na stanovske razlike; dostojanstvenik ali ročni delavec, bogataš ali siromak, sleherni bo prejel po zaslugah v zemeljskem življenju. Voljno trpljenje bo nagrajeno, krivica bo kaznovana. Kno samo dejanje, ena sama misel ne bo ostala neplačana; vse po za-služenju. Grob nam bodi torej vsem tolažba, '.akaj le skozenj bomo prišli do absolutnih pravic. Seveda — če boiho kljub trpljenju hodili po potih božjih postavi Jutri je torej velik dan za žive in mrtve. Žive opominja, da nehajo /. inimo-življenjeni, ki je votla praznina brez večnostnih vrednot in se bo torej končalo, kakor se konča življenje brezumne živali. Jutrišnji grobovi nam pridigajo o usodi človekovi, ki je vezana z onostranstvom: ali bo večno srečna ali večno nesrečna. Mimo tega pa nam grobovi golčijo o mrtvih, da molimo zanje, še več: da delamo plemenito za svoje bedne sobrate in sestre, ki zaman trkajo »a vrala onih, ki imajo. Naj najdejo usmiljenih src vsaj med nami! Naj najdejo vseobjema-joče ljubezni, ki bo edina inogla ozdraviti rane sodobnega razrvanega sveta. Jutrišnji memento naj ostane z nami kot zvesti spremljevalec vse življenje: le po srečni smrti v srečno življenje ... Kri teče v Jeruzalemu: Obsedno stanje v Palestini Zaradi trajnega priseljevanja zidov iz Nemčije in Poljske so se v sveti deželi uprla arabska piemena Jeruzalem, 31. akt. b. čeprav je bilo včeraj v Palestini razmeroma mirno, so vendar mandatarne oblasti z ozirom na nesigurnost položaja proglasile nad vso deželo obsedno stanje. Istočasno se je uvedla najstrožja časopisna cenzura. Obsedno stanje se je proglasilo na temelju dekreta, ki ga je podpisal angleški kralj Jurij že v začetku letošnje-ga leta in po katerem imajo mandatarne oblasti neomejena pooblastila. Vsi demonstranti bodo po tej naredbi prišli pred vojno sodišče. Ljubljana. 31. oktobra 1933. Upor Arabcev proti Židom grozi zanetiti nov požar v Palestini. Krvavi dogodki, ki so se odigravali v Palestini pred par leti in ki so zahtevali na stotine žrtev, so dokaz, da arabska kri hitro zavre in da sovraštvo Arabcev ne pozna nobenih meja. Tragično pri vsem tem pa je še to, da imajo Arabci pravico na svoji strani. Arabci so v Palestini domačini, njihova je zemlja, njihovo vse v tej deželi. V svetovni vojni, točno v novembru 1917 pa je Anglija sklenila, da bo v primeru zmage zavezniških sil nad Turčijo uredila Palestino kot nekako židovsko domovino. Lord Ballour je bil tisti veliki apo stol »židovske domovine:. Ko se je 1. 1922. sklepal mir s Turčijo, je Anglija svojo obljubo napram Zidom spravila celo v mirovno pogodbo. Slednjič je bila Palestina postavljena pod angleški mandat pod izrecnim pogojem, naj le-ta ustvari tam židovsko ognjišče. Arabci so se takoj spočetka temu uprli, ker niso marali dovoliti, da bi se na njihovem ozemlju z državno pomočjo naselili Zidje, o katerih so vedeli, da bi jih polagoma popolnoma izpodrinili. Arabci so imeli prav, kajti čim več Zidov je prihajalo v Palestino, tim bolj nadležni so postajali in Arabce potiskali iz najbolj rodovitnih krajev dežele. Med Arabci se je začel silen nacionalni pokret, ki se je razvil v fanatično sovraštvo in povzročil že parkrat krvava obračunavanja s Zidi. Sedaj, ko se je moralo na desetine tisočev Zidov izseliti iz hitlerjevske Nemčije, se je svoj čas prekinjeno priseljevanje Zidov v Palestini znova začelo, kar je med arabskimi plemeni povzročilo velike nerede, proti katerim je morala nastopiti celo vojaška oblast in je padlo večje število človeških žrtev na obeh straneh. Angleži igrajo tudi v Palestini dvojno vlogo s tem, da podpirajo enkrat Zide, drugič zagovarjajo zopet Arabce, vedno pa izigravajo ene proti drugim, lako da lahko v sporih nastopijo kot posredniki in se nobeni strani ne zamerijo ter nad tako razdvojeno deželo lahko mirno obvladajo. Sedanji nemiri so se začeli v slarem mestu Jeruzalema, ko so uporniki oplenili in opuslošili nekaj trgovin. Policija je streljala in nekaj Arabcev ubila. Nemiri so se raztegnili nalo na druga palestinska mesla. kakor Itajfa, Damask, Jalta, Unam. Arabci so naskočili ječe v Nabasu in nasilno osvobodili vse jetnike, poslopje pa zažgali. Angleška vlada je poklicala vojaške čete iz Egipta in skupine letal so obletele vso deželo, da opozorijo prebivalstvo na nevarnost bombardiranja, če bi nemiri trajali še dalje. Angleški komisar je prepovedal vstop parniku, na katerem je prihajalo 733 Zidov iz Poljske in Nemčije, istotako je bil zavrnjen danski par-nik s <#5 židovskimi emigranti, ker je nevarnost za njih življenje. Arabci so proglasili splošno stavko, ki traja dalje. Do sedaj je ubitih 27 domačinov in preko 200 jih je težko ranjenih. V deželi vlada strašna napetost in je vsak hip pričakovati novih izbruhov. Dr. Beneš prorokuje ... V treh letih se bo odločila usoda El^fOpC^ CSJR zun. minister o načrtnem gospodarstvu 99 Pragu, 31. okt. AA. Zunanji minister dr. Beneš je dal pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta dolg ekspoze o zunanji politiki. Med drugim je na-glasil, da je odstop Nemčije iz Zveze narodov spravil ZN v veliko krizo, po drugi strani je pa zdaj v toliko boljše, ker se jc položaj razčistil. Po njegovem sta samo dve možnosti za ženevsko ustanovo: ali naj stopi popolnoma v ozadje in nepomembnost zaradi sedanje krize, ali naj pa pridobi spet ves svoj prvotni ugled in učinkovitost. Odhod Nemčije iz Ženeve je samo izraz nemške želje, da bi zunaj Zveze narodov vodila vse mednarodne razgovore in tako ustanovila blok velesil, ki naj bi diktiral svojo voljo v vseh evropskih vprašanjih. Dr. Beneš je nato poudaril, da sta zanj Zveza narodov in razorožitvena konferenca edina pristojna organa za obravnavanje teh vprašanj. Govoreč o gospodarskem položaju je dr. Beneš naglasil voljo vseh držav Male zveze po vzajemnem sodelovanju na tem področju, ker ni Mala zveza naperjena proti nobeni državi. Dalje je izrazil željo, naj bi nastalo boljše medsebojno razumevanje med posameznimi podonavskimi državami. Naposled se jc dr. Beneš zavzel za sistem j dirigiranega gospodarstva, vsaj v zunanji trgovini, I ker je intervencija države danes v gospodarstvu neizogibna. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, nagnenje k padavinam. Sneg bo padel že v srednjih višinskih legah. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, V zapadnih in severnih predelih se bo pričelo počasi jasniti. Temperatura zmerna. ' V nadaljevanju svojega govora je dr. Beneš rtu&iasil, da je avstro nemški spor postavil avstrij-| ski problem v ospredje evropskih vprašanj. Mula > zveza se s svojim paktom o organizaciji odločno i pripravlja na evolucijo, proti kateri gre Kvropa. Na koncu koncev se lahko reče, da težki in usodni dogodki zmerom pospeše izvedbo političnih načrtov, ki so bili prvotno mišljeni za dosti daljše razdobje. Francoski glas o položaju MM d Pariz, 31. okt. AA. Saint Brice prinaša v »Jour-nalu« članek pod naslovom s-Delo za pomiritev Balkana«. V članku izvaja: Ni slučaj, da se je velika Titulescuova turneja po Orijentu zaključila s sestankom med romunskim in bolgarskim kraljem, (lovori se o balkanskem Locarnu, ki bi bil po vsej priliki dogovor z vzajemnimi jamstvi; ta dogovor naj bi. kronal Titu-lescuovo delo. Toda poprej bo še treba očistiti teren nekaterih ovir. Brez dvoma je teh ovir v Ori-entu manj, kakor v srednji Evropi, ker je edina država, ki odkrito stremi po reviziji, Bolgarija. Rusija se je Besarabiji odrekla in tudi Turčija je pristala na novo teritorijalno ureditev Toda ne sinemo misliti, da nimajo Turki nikakih zahtev: tudi oni hočejo enakopravnost pri oboroževanju in zahtevajo, da se jim prizna pravica do utrditve morske ožine. Pri tem je v prvi vrsti prizadeta ^Nudim svojo pomoč pri velikem pospravili!! Doslej Vam je bilo sna-ženje tal muka. To je, kakor bi trenil, vse drugače, če se zate-čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jaz! Iz vseh razpok poberem nesnago . . . in vse je za več ur prej opravljeno! Kdor VIM rabi,delo dobro opravi. Vi M ČISTILKAVIM ČISTI VSE! Nato je prešel na gospodarsko sodelovanje med državami Srednje Evrope. Mala zveza pri pripravljanju gospodarskega programu nima namere knliti interese drugih držav. Češkoslovaška želi doseči kar najtesnejše sodelovanje z Avstrijo in Madjar sko, pri čemer pušču oh strun vsa politična vprašanja. Fruncoski predlogi pa tudi italijau»ku sini menica sama vsebujejo mnogo konstruktivnih elementov, toda kur se tiče industrijskih preferenc, mora Češkoslovaška poudariti nekatere načelne pridržke. Vzlic temu je pa pripravljena sporu/, uineti sc v vseh vprašanjih, ker popolnoma razume interese drugih. Ob sklepu svojega govora je dr. Beneš napovedal, da se bo čez dve ali tri leta odločila usoda Evrope. Pri vsem tem jc pa naglasil. da je trdno prepričan o možnosti, dn se narodom zugotovita mir in vzajemno sodelovanje. Balkanu I Romunija. Toda ta točka je manj občutljiva kakor ■ bolgarske zahteve v vprašanju dostopa do morja Kar se tiče dostojni do morja, Oi Grčija prav rada odstopila Bolgariji svoboden pas v Solunu. drugi način zapleten. Ali se aa urediti v zadovolj stvo Bolgarije? V ta namen se je ponudila Romunija za posredovanje. Od odgovora na to vprašanje bo odvisen pravi uspeh kombina-I cije, ki bi jo nekateri hoteli izgraditi celo v balkansko federacijo. Toda na tej poti smo doživeli že preveč razočaranj, da bi mogli videti v sedanjih prizadevanjih kaj drugega kakor samo težnjo za j odpravo napetosti med posameznimi državami, kar i je sicer potrebno delo, vendar pa zgolj prelinii- MussoLni: f, M r zim boljševizem" Pariz, 31. oklobra. c. Urednik lista »Tednil 33 se je danes razgovarjal z Mussolinijem o njegovem stališču nasproti boljševizmu in narodnemu socializmu. Mussolini je rekel, da sedaj mrzi boljševizem bolj kot sploh keclaj. Boljševizem pred stavlja največjo nevarnost za civilizacijo. Praktično je boljševizem propadel, ker sta rezultat petletke glad in negotovost. Boljševizem je infekcija, katere se mora kulturni svet rešiti z vsemi sredstvi. Kur se tiče narodnegu socializma, je onih 21 točk Hitlerjevega programa mnogo zelo dvoličnih. Že glede samega naslova: narodni socializem se mora na glasiti, da socializem ostaja socializem, kakor je bil prej, to je: pojav, ki ostane vedno tn kar je bil. pa naj ga vežemo na kukršnokoli drugo ime. S socializmom je treba storiti samo eno. to je, uničit ga. Narodni socializem grozi, da ho izzval popolno zmešnjavo. Koliko je Italijanov? Rim, 31. okt. b. Osrednji statistični zavod jc objavil statistične podatke o številu ljudstva Italiie na dan 30. oktobra t. 1. Po tej statistiki je štela torej Italija včeraj 42,592.000 prebivalstva. Rim ;e štel 1,031.914, Napulj 863.372, Benetke 246.812 ir, Trst 247.341 oseb. Katoliški list ustavljen v Nemčiji Berlin. 31. oktobra, c. Katoliški tednik »Das katholisehe KirchenblalU, ki je najbolj razširjeni katoliški list v Nemčiji, je bil ustavljen za mesec dni, ker je izšel v njeni članek, ki pravi, da se divja antisemilska gonja protivi katoliškemu duhv Litvlnov Pariz, 31. oktobra. AA. Zunanji minister Paul-Bonoour je sprejel sovjetskega komisarja zn zunanje zadeve Litvinova, nato pa še francoskega |>o-»lanika na Dunaju, Pauxa. Vthafši se zhtfOtO Napetost političnih odnosov g , . med Rusijo, Japonsko in fflCICl I thtm morjem Ameriko še stalno narašča arr-teri$Le lAndbc japonske utrdbe lntjl^lputrflh^^ H& mburvj UAZOALJA : — 66 OO - He*,yolckel odpovedni rok za izslop Japonske i/. Zveze narodov in ko bodo velesile načele vprašanje, ali se bivše nemško otočje v Tihem morju Ja|K)iiski še nadalje pusti ali pa se ji odvzame. V leni letu se bo sklicala ludi nova bro-dovna konferenca velesil in poteče druga petletka sovjetske Rusije, ki naj noineni višek sovjetske go* spodarske pripravljenosti in oborožitve. Oboroževanje na morju Na drugi strani vidimo, da je USA, ne da bi pri koračila mejo brodovne |K>goi 1 jc govor ljudskega tribuna, ki je zaporedoma znal dvigniti v dvorani viharje ogorčenja in mehke sentimentalne izlive nemške duše. Takšen je bil začetek volivnc »borbe«, v Nemčiji. Praznik naše mornarice Belgrad. 31. okt. m. Danes je proslavila cela naša vojna mornarica svoj praznik kol spomin na dan, so so pred 15 leti prvič zaplapolali naši prapori na vseh naših edinicah. Ta praznik je svečano proslavilo poveljstvo vojne mornarice v Kotorju, Divuljah, Šibeniku, Selcah, Ohridu, Novem Sadu in glavno poveljstvo v Zemunu. Nj. Vel. kralj je poslal ob tej priliki poveljniku mornarice vice-admiralu Stankoviču sledečo hrzojavko: Moji dragi in vitežki mornarici srčno česlitam slavo z globokim prepričanjem, da bo ona vsikdar junaško branila naše divno sinje morje, ter da bo naso s slavo ovenčano zastavo ponosno nosila k slavi in časti. V tem imenu Vam pošiljam, hrabri mornarji, moje kraljevske pozdrave.« Osebne vesti Ljubljana. 31. oktobra. A A. Ban dr. Drago Marušič v četrtek 2. novembra ne bo sprejemal strank, ker Itn odsoten. Belgrad, 31. okt. m. S srebrno kolajno sta b;la odlikovana narednik pomorske letalske službe Ar-čon Drago in Zarnik Cclestin. — Upokojen jc bi! bivši vojni gradbeni računski uradnik Vrbinšek Dragotin. .Utrinki. POZABLJENA UNIVERZA Kje je In? Na vsakem pokopališču! Tam so ustanovi jene vse štiri fakultete: bogoslovna, mo-droslovna, medicinska in pravoslavna. Večne resnice se na pokopališču poudarjajo z večjim poudarkom iicijo va katerikoli katedri bogoslovnega Učilišča, Mrtvi nas uče Uveli; ii(e nas s svojim molkom in mirom, ki je prepriievalnejši in zgo-vortiejši ko vsi modroslovni sestavi in sestavki, (lomile povedo, kaj je vzrok in kje jc konec in tek vsake bolezni. Majhen domek, ki mu je dala prepelica ime »pet pedi-, obsega vso pravico in vse postave zemeljskega dejanja in nehanja. Na to univerzo se more in je prav, da se čim-preje vpiše vsakdo. Z.a ta epi s ni treba nobene vpisnine. Na tej univerzi se neprenehoma vrše predavanja, kakor je ie v pesmi povedano: odprla not in dan so groba vrata . Za to univerzo se ni bali, da bi se kdaj na njej ukinila kaka fakulteta; zakaj vsi oblastniki morajo upoštevali starodavni privilegij, ki je dan tej ustanovi. Profesorji se na tej univerzi nikoli ne menjavajo, čeprav se menjavajo Mašnišhi jubilej Dr. Ciril Ažman, profesor na državni gittttiW-ziji v Novem nie.slu praznuje danes 25 letnico-NVa^-ništva. Rodil se je 11. julija 1881 v Sv. Juriju pod Kumoin. Po maturi ga je ljubljanski škof dr. Jeglič poslal v zavod Uermanicum v Rim. Dne 28. oktobra 1908 je bil posvečen v mašnika in je imel nn Vse svete novo mašo v kapeli, sv. Cirila. L. 1909. se je vrnil kot doktor modroslovja in bogoslovja in je lakoj nastopil službo na novmeški gimnaziji. Meti dijaki, kakor tudi med prebivalstvom uživa velik ugled in je splošno spoštovan. K jubileju mu želimo še veliko nadaljnjih uspehov na naporneir vzgojnem polju. Drobne vesti Lure, 31. oktobra. AA. Zaradi goste megle je strmoglavilo francosko trimotorno letalo, ki vzdržuje redni promet med Baslom in Parizom. Pilom in eden izmed obeh potnikov sta nevarno ranjena, radio-melianik in drugi |>oliiik pa sla se ubila. London. 31. oktobra. AA. Na eni izmeti naj-prometnejših cest v osrčju Londona so ukradli iz. tovornega avtomobila zaboj s 50 kg zlata, vrednega 15.(HK) funtov. Zlato so hoteli odpeljati v rafinerijo U tatovih še ni sledu. I pripravljeni oboroženi do zob, ako bi v Pacifiku prišlo do konflikta z orožjem. Kitajska zagonetna Razume se, da bo na rešitev konflikta zelo vplivalo zadižanje Kitaja. Japonska že dolgo gleda s skrbjo, kako si USA osvaja Kitaj gospodarsko in vojaško. Tudi lo je bil etlen izmed vzrokov, da se je Japonska polastila Mandžurije. Kljub letim sovražnemu aktu pa japonska diplomacija danes dela z vsemi silami na lo, da so ustvari zveza rumenih plemen, lo je alianrn med Kitajem in Japonsko. Ali bo ta načrt uspel, ni še mogoče prerokovati. Ztli se, da je severni Kitaj "s Čankajšekom na čelu za tako zvezo, dočim je južni Kitaj na strani USA. Za enkrat še prevladuje težnja, fla bi se veliki spor rešil mirnim potom, vendar pa je razpolo-' ženje japonskega naroda zelo nevarno. Povsod se | čuti odločilni vpliv tajnih nacionalističnih družb, ki proglašajo ekspsntivnosl Japonske za življenjsko potrebo naroda in ki delajo razpoloženje za vojua iu»imiyiMiJiuuM»jiiJuiwi»siiMjuijtjjiMUj«iiMm« slušatelji. Vsak učitelj i\a tem učilišča je mojster v svoji stroki. I sako predavanje je stvarno i ziniti r o in dognanje. Profesorji se nc mučijo več 'z nikakimi problemi, zakaj zanje jc vse življenje jasno gledanje, celo temna gomila je zanje Svetla luč. Za svoja preda ran ja Ii profesorji ve iščejo nobenih pohval in priznani, zakaj « da učenec ne sme biti čez svojega mojstra. Vsak naj lorej poslane in osla ve poniien slušatelj Pozabljene« in vendar ncpozabljive univerze. U niču s. Mrtvim spomin, živim opomin... .... „:v ! Mirko Kunčič: Danes vsi vemo Danes smo vsi kakor sohe iz marmorja sklonjeni vsak v svojo tiho bridkost, danes vsi všmo, kako nam je blizu zadnja postaja in njen bledi gost. — Veter jesenski turobno igra na zarjavele strune srca: o večnih borbah in večnih porazih in v večen molk potopljenih obrazih pesmi njegove zamolklo po jo ... Na vse strani naba pota se križajo: vzpenjajo se nekaterim do zvezd, drugim v brezupno temo se pogrezajo — danes vsi vemo, kje je konec teh cest. O, saj bi mnogi ie radi dosanjali in dotrpeli, pa jih je strah zadnje postaje, kjer tik pred poletom — k velnim pristanom v onostranstvo duha -zrušiti mora telo se v prah — — — Kakor Diogenes reven si, brat? In kakor Krez si mogočen, bogat? Danes vsi vemo: ni razlike med vama. Zadnja palača obema bo — jama. Neumrjoča ie Živo je prva dva dni meseca listopada na naših grobiščih. Tjakaj romajo neštete množice ljudstva, '/.ene jih prirojeno spoštovanje, ki jo imenujemo pinteta, dn obiščejo zadnji domek svojih rajnih ter njihove grobove okrase s cvetjem. Vse mrgoli brlečih lučk, ki izpričujejo, da med živimi in mrtvimi še živi prisrčna vez ljubezni. Vsaj enkrat v letu naj se izrazi misel, da svojih mrtvih nismo pozabili; vzbudi naj se upanje, dn se bomo še videli; obnovi se krščansko znamenje na grobu in poživi se vera, da so duše neumrjnie. To vero potrjujejo otožno doneči zvonovi, po cerkvah pa jo prebujajo liturgične molitve, pesmi in opravila — vero v večnost. Človek se že od nekdaj peča z vprašanjem, ali je duša neumrjoča. Z a vernega katoličana to ni več vprašanje, ampak dognana resnica. Tistim pa, ki še dromijo, jim po veri razsvetljeni razum to sam dokazuje. 1. V človeku živi nagon ali pa hrepenenje po (rajni in popolni sreči. To hrepenenje je lastno vs,em ljudem; zato ga je mogel vsaditi v človeško srce le sam Stvarnik. Človek pn na zemlji lega hrepenenja nikdar ne more ulešiti; niti vse naslade in zemeljska bogastva ga ne morejo popolnoma zadovoljiti. Ko bi tega hrepenenja sploh nikdar nič ne moglo zadovoljili, bi bil človek bolj nesrečen ko žival, katera tega nagona nima ter je ne muči misel na smrt; Bog, najpopolnejše bitje, bi ne bil dobrotijiv, ampak neusmiljen. Ali je to mogoče? 2. Ko bi bila človekova duša umrljiva, bi zlobnež, kateri je nn zemlji uganjal vse zločine in pred svetno pravico pobegnil, ostal brez kazni; dobri pa. ki si je s premagovanjem samega sebe zagrenil življenje ter bil na svetu zaničevan in preganjan, ta bi ostal za vedno brez nagrade. Mučenci in junaki '■ednosti, ki so toliko molili, se postili, ki so delali čudeže ljubezni do bližnjega, bi bili ogoljufani. Tudi to je nemogoče, ker Bog, najpopolnejše bitje, ni krivičen. 3. Duša je po svojem bistvu od telesa neodvisna. Svojo samozavest, svoje mladostne spomine, svojo vest ohranimo tudi potem, ko so se po kakih sedmih letih izločil od nas vsi snovni deli našega telesa ter so jih nadomestile druge snovi. Tudi, če izgubimo bistvene dele telesa, roke, noge, oči, itd-, smo še vedno mi s svojo zavestjo. Zato je v telesu nekaj, kar je neodvisno od spremenljivega telesa in česar niti smrt ne more uničiti. To je duša. ^si narodi verujejo, da duša živi po smrti človeškega telesa. Mrtvaški običaji, pogrebi, daritve za rajne — vse lo nam priča, da so narodi vseh časov verovali v neumrjočnost duše. Vera v posmrtno življenje je tako stara ko svet in tako razširjena kakor človeški rod. Na pragu domovine - jih je čakala smrt Močan veter šibi vrhove dreves, gost dež lije curkoma, temni oblaki ležijo nizko nad zemljo. Dolg vlak, sestavljen iz starih osebnih in zaprtih tovornih voz, drvi enakomerno čez širno Dravsko polje. Luči na sprednjem delu stroja gledajo pošastno v daljavo. V vozovih sedijo, ležijo in čepijo tesno stisnjeni drug ob drugem vojaki v razdrapa-nih, umazanih uniformah. Obraza so zagoreli, neobriti, dolgi lasje jim padajo raz čelo. V kotu vagona so nakopičene puške. Plinska luč na stropu slabo razsvetljuje notranjost voza. Večina vojakov spi hropeče s široko odprtimi usti in sanja o svojih domovih, kjer jih željno pričakujejo njihovi starši, žene in otroci; drugi pa gledajo z utrujenimi, nesprespanimi očmi topo skozi okno v temno noč. Ob vrata naslonjen stoji mlad cigan-vojak in igra na svoji vijolini, ki ga je spremljala cel čas vojne, znane domače melodije in uspavanke. Mehki, otožni zvoki se neredno ujemajo z enakomernim ropotom vlaka. Vsem rojijo težke misli po glavi. Štiri leta so trpeli pomanjkanje, lakoto, gledali smrti dan na dan v obraz. Kaj briga njih strašen poraz, ki so ga doživele pobegle armade, kaj sramoten razpad nekoč tako mogočne državel Za nje je glavno, da jc vojna končana in da se sedaj vračajo domoi', domov na rodna tla. Koliko tovarišev in prijateljev, s katerimi so delili vse napore in grozote vojne, sc nc vrača z njimi, oni spe večno spanje v .1 upnih grobovih daleč tam na krvavih bojiščih. Dozdeva se iim, da slišijo še tuljenje in žvižg sovražnih granat in krogel, pred očmi jim vstajajo v prah in razvaline sestreljena mesta, iz katerih sc Jviga proti nebu mogočen plamen, pred njimi se razprostirajo opustošena, od strelnih jarkov razorana polja — in sedaj — skoraj neverjetno — končano je vse, končana strašna moritev, opustošenje in razdejanje in čez par dni bodo že stopili na domača rodna tla tam na daljni ogrski pusti in objeli svoje drage. Ta vožnja od krvave Piave do sem traja že pet dni in bo trajala mogoče še drugih pet... Strašen, grozen sunek jih vzdrami, leseno in železno ogrodje voz zaječi bolestno, vozovi se za-rijeio z veliko silo drug v drugega, nakar se ves vlak z močnim treskom zvrne na obe strani proge več metrov globoko. Ogenj zvrnjenega stroja razsvetljuje kup razvalin, iz katerega se slišijo neprestani klici na pomoč, jok, stok ter žalostno, obupno ječanje ranjencev in umirajočih. Reševalci bližnje vasi, ki so prihiteli na pomoč, so našli pod razvalinami vlaka nad 200 ranjencev in 50 deloma strašno razmesarjenih mrtvih, ki so se mogoče iz sladkih sanj hipoma preselili v večnost. Bili so vsi vojaki-Madjari, ki so se vračali iz svetovne vojne k svojim dragim v domovino. Mrtvece in posamezne dele trupel so položili na bližnjo njivo ter drugi dan pokopali na vaškem pokopališču v Hajdini. Na grob so postavili kamenit spomenik z napisom: V SPOMIN 50 VOJAKOM-TUJCEM, KI SO SE VRAČALI V DOMOVINO IN POSTALI ŽRTVE NESREČE DNE 5. NOVEMBRA 1918 »Spomin« — kako tolažljiva, mila je ta beseda! Spomin na mrtve vojake-tujcel Kdo neki se spominja teh nesrečnih brezimenih žrtev! Odšli so živi in veseli z bojnih poljan, kjer je kraljeval angel smrti in kjer je koščena roka neusmiljeno vihtela svojo koso. Vračali so se domov in tu, skoraj na pragu domovine, jih je dohitela smrt. Mogoče nekateri svojci teh žrtev še čakajo na njihov po-vratek ali pa iščejo njih grobove ob zeleni Soči ali ob sinjem Jadranu. Ti pa so našli svoj zadnji počitek v tuji zemlji, ki jim jc nudila gostoljubnost in jih sprejela v vrste svojih mrtvih bratov in sester. Tu trohnijo že leta in leta njih kosti, duhovi teh brezimenih mrtvecev pa plavajo v jeseni, na Vernih duš dan, ko mrejo rože, ko odpada zadnje listje z dreves, tja čez mejo nad njihove domače vasi, da slišijo, kako otožno, tužno odmeva mrtvaško zvonjenje domačih zvonov po megleni, široki pusti. Tam na domačem pokopališču stoji kamenit spomenik, na katerem so vklesana imena vseh v vojni padlih vaščanov in tudi teh nesrečnih žrtev. Tam pred spomenikom se jih spominjajo njihovi svojci, znanci in prijatelji ter molijo med turobnim petjem vaških zvonov za večni mir in pokoj junakov, katerih zemeljski ostanki počivajo raztreseni v tujini po raznih bojnih poljanah. Spomenik jc ves pokrit s cvetjem in venci, veter se igra s plameni neštetih brlečih sveč, v katerih svitu sc blišči zlat napis v milem maternem jeziku: »Emlekiil!« — »V spomin!« V. B., Ptuj. Gustav Strniša: V novo življenje Ko priroda umre v pozni jeseni in ko odpade listje, ostanejo samo še čudovito lepe rože krizan-teme. Težka misel, da je vse minljivo, se tedaj poraja v človeških srcih. V dušah se vzbude spomini na drage rajnke in na svetnike, ki žive v onstran-stvu in v božji gloriji uživajo večno srečo nebeško. Andrej je obiskoval vsako leto grobove svojih dragih, vendarle so v njegovi duši vedno prevladale same vesele misli. Zanj niso gorele po grobeh skromne lučke, saj je bila njegova duša polna svetle zarje in nad, polna mladosti in življenja. Zato si mladenič ni mogel misliti smrti, kajti, kdor nosi r sebi upanje in cvetočo mladost, ne more dojeti resnosti in bolesti, ki zavladata povsod, kjer potrka smrt na vrata. Andrej je ostal vesel in brezskrben, poln zdravja in moči je odhajal vsako leto mirno s pokopališča, kakor bi bil na kaki prireditvi, ki ga ni niti zabavala, ne kratkočasila. Nenadoma so mu zagrebli mater. In tedaj je obstal kakor okamenel, strmel je predse in ni mogel razumeti: Smrt se mu je režala v obraz, bila je vsa strahovita, inrka in resnična kakor groza, ki je doslej ni niti slutilo njegovo lahkomiselno srce. Zdaj je nepričakovano spoznal, da je zavladal v njegovi duši inrak, da je zarja ugasnila. Ni se mogel znajti v tej megleni mračini. Taval je in se iskal. Bilo mu je, da se gleda v motnem zrcalu, iz katerega strmi vanj neznana spaka. Približal se je praznik Vseh svetnikov. Mladenič je otožen in osamljen zataval na pokopališče. Zdaj je prvič zagledal drobne sijoče svečke, zdaj je prvič videl sij upanja v novo, lepše živ- ljenje, ki ga je vnel trenutek bolečine, ki je še vedno divjala v njem. Skrušen in mrk se je približal materinemu grobu. Začuden je obstal. Gomila ie bila vsa v cvetju in zelenju. Med rožami so plaintele vitke sveče, mežikale in ga pozdravljale. Poleg uroba ie stala drobna sosedova Manica in jokala. Andrej je izgubil v blatu velikega mesta vse svoje lepe sanje in čar mladostne sreče, liste lepe otroškosti, na katero nam ostane spomin vekomaj v srcu. Na vaške krasotice je že zdavnaj pozabil, na zakon sploh ni mislil. Potem pa, ko ga je ganila materina smrt in se je razočaran zastrme! v konec življenja, v neko čudno, tesno praznino, iz katere v duši ni našla izhoda, se je mahoma six>mnil na nežno mladost in na vero, ki je spala v njem. Mati! Zasijala je v njegovi duši njena podoba vsa obžarjena od božje vere, ki jo je nosila mati v srcu in učila o nji tudi svoje otroke, češ, naj ne pozabijo na Boga, ki je povsod in je večen, dober in strog ter pravičen nad vsako postavo človeško. In Andrej je vedno pogosteje premišljeval o veri. v duši je čutil, da vstaja pred njim prenovljen in še mnogo lepši lik njegove prve min dosti, ki ga je pozabil in zgrešil v vrvežu življenjp. In zda| ga je spet zavabila v mlade spomine ta drobna deklica, ki je stala poleg groba nje gove matere in plakala. Andreju je postalo inako, da bi zajokal tudi sam. Povsod so gorele svečke, kakor ognjene solze za najdražjimi, ki jih j>retaka srce v bolezni, mračni uri trpljenja in dvomov nad vsem človeškim dejanjem in nehanjem, ki je tako kratko in minljivo. Mladenič je komaj slišno pristopil k grobu in položil nanj šopek bohotnih krizantem. Začutil je trenutno zadrego, kakor bi bil tujec na tem grobu, kjer je počivalo njemu najdražje bitje. Zazdelo sc mu ie. da so ga skozi cvetje in zelenje vprašaje pogledale resne materine oči. Spomnil se je, da ga je Manica vedno ljubila. Mimogrede ji je enkrat zagotavljal svojo ljubezen, kakor neštetim drugim, ki jih je tudi mimogrede |x>zabil, in so tudi one pozabile nanj. A Manica je mislila globlje in vedno ga je ljubila tiho in vdano. Zdaj je začutil hipoma nepoznano srečo iu milino, ker jc la skromna deklica slala poleg njega, da ni bil tako sam na grobu in ljubeče ji je sitisnil desnico. Ko sta odhajala, ji jc omenil svojo Ijubezeu. Vztrepetala je- »Andrej, ni prav, da se šališ! Resen dan je danes, a ti se norčuješ iz moje ljubezni. Nikoli ti nisetn mislila povedati, a zda) ti (»vem. zdaj, ko ni več upanja v mojem srcu. Preden je mati izdihnila, mi je rekla: ,Pozdravi Andreja! Naj bo Bog dober in ti ga da za moža, kajti vem, da bo s teboj srečen!'« Andrej je tiho stopal |x>leg nje. V srcu mu je vzvalovalo novo čuvstvo. Da, to ni bila sama vihrava slrast, temveč nekaj drugega, lepšega. Da, to je morala biti ljubezen. Prijel je Manico za roko: »Vrniva se!« Ni se branila. Tiho sta korakala mimo grobov. Večer je legal na zemljo. Lučke so prijazno sijale in mladeniču je bilo, da so dobre duše rajnkih, ki so se vrnile na zemljo, da trenutno podrugujejo s svojimi dragimi živimi iu |X)tem sjx;l zginejo v vesolje lihe in jx>zabljcne kakor daljne zvezde, ki jih ne dosežejo naše oči. Ustavila sla se pred ina>erinim grobom. Andrej je prijel Alanico za roko ter se obrnil k gomili: »Mati, tvoj Sfxjinin naj bo priča moje ljubezni, samo Manica postane moja in nobena druga ne!« Deklica je zaihtela in se ga oklenila. Počasi, vsa zamaknjena v skrivnost ^smrtnosti in v čar ljubezni, sta tiho stala pred grobom, a bele krizanlcmc so v mračini drhtele kakor bi se Jvigaie tresoče se materine roke in ju blagoslavljale. — Vinko Bitenc: Solze rosi jo na grobove Solze rosijo na grobove, otožno klonijo cvetove rdeče, bele krizanteme; med njimi lučke plapolajo, v spominih srca trepetajo in molijo molitve neme. Jesenske rože po vrtovih — a cvetja ni po vseh grobovih; nobene luči ni prižgane po grobljah soških, med Karpati, za Karavankami med brati gomile s trnjem so nastlane. Solze rosijo na grobove, otožno klonijo cvetove rdeče, bele krizanteme; iz solz rodijo se spomini, za duše rajnih tam v tujini šepečejo molitve neme Uliloška ni več... Kdo ni poznal našega M i loška ? Okrog dveh let mu je bilo. Začel je žc govoriti, večino besed je še izgovarjal le na pol, vendar smo ga vsi razumeli. Zdela se nam je ta njegova govorica lepša kot pa če bi govoril prav razločno. Sam smeh ga jc bil: »Ata, goj, goj!« in moral sem ga vzeti na roke. In šla sva na dvorišče: »Pipika nu, nu — muci, muci!« Šc staro Maričko je poznal in jo klical »Iči«. Na sprehodu je hotel imeti vsako rožo ob križu se je ustavil, češ: »Bogec tam.« Bilo je prve dni septembra. Tisti dan sem prišel ob dvanajstih iz šole. Ni ga še bilo v kuhinja kot navadno, rekli so mi, da spi Vendar ni več spal, ampak je nekam mirno ležal v svoji košarici. Res čudno, drugače je že sede čakal, da pride kdo ponj. Vzdignil sem ga. Imel je vroče lice in videti mu je bilo, da je nekaj bolan. Ves popoldan ni bilo nič kaj z njim, hotel je biti le na rokah, tudi igrač ni maral. Tolažili smo se: morda dobiva samo zobke, saj menda ne bo nič hudega. Pa ni bilo nič bolje tudi zvečer ne, ponoči pa ie začel težko dihati in proti jutru je le s težavo sopcl. * Ali ni to znak davice, mi je šlo v mislili. Na vse zgodaj smo poslali po zdravnika. Ni ga bilo doma, prejšnji dan jc odšel na dopust. Kam sedaj? Treba jc bilo hitro nekaj ukreniti, zato sva se z ženo odpravila s prvim avtom in ga peljala v mesto, naravnost v bolnišnico Službujoči zdravnik ni mogel z gotovostjo ugotoviti bolezni, za davico niso bili dovoljni znaki. Vendar so ga obdržali tam, da spoznajo, kaj je. Čez dva dni smo ga dobili zopet domov. Ni bila davica. samo majhen abscef v vratu, to ga jc dušilo. Hvala Bogu smo rekli. Dva dni smo čakali, da se bo začel zopet smejati in govoriti. Bil je otožen in roke si jc dal pred oči, če je prišel kdo blizu. Revček, samo med tujimi ljudmi si bil dva dni, zato ne maraš nikogar k sebi. Nalo je dobil hudo vročino, zdravnik je izjavil: gre za pljučnico. In sledilo ie kot navadno ob takih primerih: zdravila, ovitki, noči brez spanja. Pljučnice pa ni hotelo biti konec. Minili so že trije tedni, pljučnica še vedno traja, vročina vedno enaka. Pa da ste videli Miloška. kako mirno trpi, nikoli ni zajokal, le pri mrzlem ovitku jc včasi odkimal in zašepetal polglasni »nc«. Čemu me mi' črte? Res, čemu smo ga mučili? Da bi odločitev izsilil, se ie zdravnik odločil za radikalno sredstvo. Poizkusil pa je prej, ali se mu nc zbira voda — punktiral ga je. Zdravnik je izsilil odločitev, toda nc voda — gnoj je bil okrog pljuč. »Takoj v bolnišnico, morda še bo lam pomoč«, je izjavil zdravnik. Drugo jutro smo šli ponj. Težka je bila la pot, pot po otroka _ mrtvega. Operacijo je prestal, vendar je bilo srce žc preveč utrujen«, proti jutru ie zaspal. Našli smo ga v mrtvašnici. Na smeh sc je di žal, kar se celo njegovo bolezen ni zgodilo Angelček si poslal! To je bila naša lolnžba. drug* tolažbe na bilo. V mrtvaškem listu jc bilo navedeno kol vzrok smrti: »Empyema thoracis.« Buljil sem v tc neme črke in pomen teb dveh besed razumel. Prinašali sta smrt. Sedai mu nosimo cvetje na grob, ves je v rožah. Doma pa je prazno, povsod ga pogrešamo. Pri mizi dobi še večkrat žlico na ono mesto, kjer ie sedel. Vedno se še kdo zmoti in vpraša po Mi-lošku, pa se že sredi vprašanja «pnmni in utihne. Ni Miloška, odšel je in čaka nas. V. Vrlačnik. Žive so nam v srcu vaše žrtve... Vi za nas ste dotrpeli, vi za nas izkrvaveli; na mirovnem pismu svet pečat je vaša kri: Naj preklet bo vsak, ki drzno kdaj ga še zdrobi! V teli dneh, ko so naše misli tišinsko posvečene spominu umrlih, si prikličimo v spomin tudi vse one, ki so žrtvovali svoje življenje samogolt-nosti krvave svetovne povodnji. V milijone sega število teh nesrečnih žrtev. Če bi jih postavili v dvajsetstopne vrste, bi štiri mesece neprestano korakali mimo nas... Zdaj spe tiho in nevzdramno pod črno rušo in si gotovo ne žele več nazaj v te naše težke, grenke dni. Vsepovsod po svetu so razmetane njihove kosti — kosti naših fantov in mož. V Karpatih, v Galiciji, v Bukovini, ob Seči, v južnih Tirolih, na Francoskem, na Madjarskem — in še bogve kje. In prav letos poteče 19 let, kar so začeli polagati v blagoslovljeno zemljo pri Sv. Križu prve žrtve svetovne morije. V človeški naravi je ukoreninjeno, da si želi vsakdo po smrti skrbno negovanega groba in drobne solze ljubezni, ki bi včasih tiho kanila nanj. Če imajo imenitne nagrobnike oni, ki jim je bilo vse življenje en sam praznik brezdelja in uživanja, ko-likanj bolj zaslužijo takšne spomenike fantje in možje, ki so pretrpeli vse nezaslišane grozote svetovne vojne iu z razbitimi udi in strtimi srci omahnili v hladno narečje smrti... Zato razumemo množico kamnov, javnih spomenikov, kapelic in spominskih gajev, ki vstajajo povsod po Evropi v počaščenje padlim. V Kufsteinu na Tirolskem done mogočne orgle na prostem, na grajski planoti postavljene, padlim uspavanko. V Roveretu in še drugod se zibljejo zvenovi orjaki, vliti iz kanonov, in pojo čez livade in dobrave veličastno pesem h miru. Drugcd spet stoje mogečni svetilniki in sipi jejo ponoči neizmerne snope luči čez mrtve poljane, kjer spe sto-tisoči, ali čez morje, v katerega objemu počiva vse polno žrtev svetovnega pokolja. Povsod naletite na umetniške in neumetniške spemenike — vsi pa govore o veliki ljubezni in veliki pieteti. Večina teh kamnov in spomenikov so neizprosni klicarji k miru in slogi. Tudi slovenski narod je svojim padlim sinovem postavil mnogo spomenikov. Okoli 300 jih je ra/-Iresenih po slovenski zemlji. Kako pa je z nagrobnim spomenikom padlim slovenskim in drugim I a n t o m, ki leže pokopani na vojnem pokopališču v prestolnici Slovenije — pri Sv. Križu? Odgovor na to je dal našemu poročevalcu gospod vojni kurat F. Bo n a č : »Dočim se vsenaokoli bleste sijajni nagrobni pomniki, dočim imajo bojevniki kraljevine Italije čudovito lepo pokopališče, ki obsega prostor 3(i00 kvadratnih metrov in je država Italija žrtvovala I zanj čez 4 milijone dinarjev, je vojno pokopališče, kjer počivajo sinovi Jugoslavije, Francije, Poljske, Nemčije iii Madjarske šc vedno neurejeno... Nc bom vam našteval, koliko prošenj, koliko korakov, koliko vlog je napravila Zveza bojevnikov, rta bi se vendarle enkrat začela resna in dokončna ureditev teh ubogih grobov; toda vse je bilo zaman. Tudi razni listi so že pisali o tej stvari —-enako brez uspeha. Za Vse svete se jc vsako leto bolj ali manj dostojno, po zaslugi mestne občini ljubljanske in raznih šol ter deloma tudi vojaštva, olepšalo vojno pokopališče — to je pa bilo tudi vse. Zveza je po Sloveniji mobilizirala ljudi in denar, da so se postavili primerni spomeniki padlim; ni pa bil njen namen, spuščati se v področje ureditve posameznih pokopališč, ker so to po mednarodnih dogovorih dolžne države, kjer spe žrtve svetovne vojne. Največ umevanja je še imela in ima za vojno pokopališče ljubljanska občina. 2e naša Zveza je predložila razne načrte, občina pa naprosila našega zaslužnega arhitekta prof. Plečnika, naj on naredi načrt za vojno pokopališče. Gospcd profesor je dal plemeniti misli pietete do mrtvih ves svoj umo-tvorski polet. Njegov spomenik bi tvoril z veličastnimi kamniškimi planimami v ozadju iz srca do srca govoreč pomnik, da bi se človeštvo streznilo, spametovalo iu spoznalo, da mu cd krvavega obračunavanja preti le pogin, obup in smrt. Te tri piramide bi bili iz zemlje kvišku kipeči svarilni kazalci, katerih srednji belenski steber bi bil visek 0 metrov, oba stranska pa po t) metrov. Vrh teli treh kopcev bi bili vsiiirani v betonske stebre trije križi, ki bi bili klicarji k miru, spravi in edinosti. Vsenaokoli pa bi bil zasajen lep speminski gaj raznovrstnih dreves. Prav spodaj |>od triglavim kcpceiu lu bila inogcčna odprtina na obe strani, kjer bi gorela večna luč. Na vzhcdni strani pa hi po Plečnikovi zamisli nastal manjši mavzolej, nekak naiodni panteon odličnih mož bojevnikov, ki so si stekli prav posebne zasluge za domačo grudo. To bi bila veličastna metropola smrti, dostojno pokopališče malone 1000 mož, ki so izkrvaveli za srečnejšo bodočnost človeštva. Stroški za ta spomenik bi znašali 350 000 Din. Seveda bi morala prispevati država, pa tudi banovina. Treba je samo dobre volje in Ljubljana bo dob ila nad vse lep vojni spomenik in vzorno urejeno vojno pokopališče,« Tako gospod voini kurat Bonač. 7.e lani smo upali in pričakovali, da bodo na dan Vseh svetili ob tem veličastnem spomeniku gorele lučke in da bomo s tihim spoštovanjem prebirali v kamen vklesane le-te in podobne besede: Pa čeprav so v kamnu črke mrtve, žive so nam vaše žrlve! — Pa je še letos vse prazno in zapuščeno tam. Kakor čez mrtvo goličavo sc pedi jesenski veter čez pozabljene grobove izkrvavelih sinov slovenskega uareda in sinov osmih drugih narodov sveta... Dr. Jože Marjetii: Mrtvim vojakom,.. In tpel bodo drevi naznanjali naši zvonovi: Pepel si bil in boš pepel, enkrat iiviš, umrl boš, nikdar sc ne vrneš!... Kakor vsako leto tako tudi letos oplakujcm samo one tovariše, ki so morali dati svoje mlado iivljenje za tujce. Kdor je prisostvoval svetovnemu klanju samo eno minuto, ta ne more in ne sme pozabiti krivice, ki so se dogodile našemu narodu! Videl sem in na svoji koži okusil slast germun-slva! — — — Zato bo danes zvečer vstal iz zaraščenega groba ob Seretu v ukrajinski vasi Muskaroic črn fant na belem konju, naš Valent Skušek, sin škocjanskih hribov, — ozrl se bo po galiških planjavah in med s/o tisoč duhovi prepoznal bo svoje prijatelje Načela Oreščka, Štefana Kočevarja, Jožeta Legana, oba Majerlela in še cele legije slovenskih tovarišev, katere so gnali germanski bajoneti proti slovan-slvu. Z močno pozavno bo javil v imenu vseh nedolžnih žrle v v temno noč: »Umreti, bratje, težko ni, pustili nade, to buli!« ... Istočasno bo danes zvečer vstal iz kamnitega groba pod Mte Duodeci v južnem Tirolu Skuškov sošolec, Joie Cvelbar, literat in slikar, bled funt in visoke rasli, ponos kostunjevške ravnine, z dnevnikom v roki... PrešleI bo vse, ki bodo z njim vstali na Alpali, 1'ijavi, Soči in Koroškem in .samo rojakov bo zapisal na tisoče. Dvignil se bo nad l.o velikansko pokopališče v spremstvu Milavca, Vidra, Šolarja in Franceta Stenovca, junakov z Mte Cucca in v pričo slo tisoč silhuet bo zajokal iiu ves glas: »Domovina, v tuji zemlji ni prijetno spati večno spanje, Slovenci smo! Pozabili ste nas!. Narod, ki ne spoštuje svojih junakov, jih ni vreden!« — — — Armade v nočni senci tolmačijo tra gedijo nedavne prošlosli! Mi pa, ki smo vse vojne grozote preživeli, smo dolžni vsaj danes za nje moliti... Glasni hrup nadlog jih ne predrami! V svojem romanu »Bratje Karamazovk navaja : Dostojevski zgodbo o učenjaku, ki je bil v življenju prepričan, da onstranskega življenja ni in da se s smrtjo vse neha. Ko je učenjak umrl, je bil obsojen, da prehodi milijardo let dolgo pot ter se prepriča o živi resničnosti posmrtnega življenja. Učenjak pa je legel in ni maral na pot: »To se upira mojim principom! To ne more biti res!« Ležal je dolgo, tisoč let, toda po tisoč letih je vstal in rade volje, z upanjem ]>o odrešitvi nastopil vso dolgo, prisojeno mu pot. Kristjani, ki se danes spominjamo svojih pokojnih in vseh mrtvih, se živo zavedamo, da ti pokojniki niso izgubljeni, da žive v življenju na drugi strani meje, ki jo postavlja smrt. Fizikalni nauki uče, da se v vesoljstvu ne izgubi niti atom, nili delec energije, naš vera pa nas uči, da se prav tako ne izgubi niti ena človeška duša. Vsako je ustvaril Bog in vsaka mu mora jto smrti predložiti račun o delu in bitju v tostranskem življenju. V sve-tovju vlada mogočen in vedno veljaven pravni red, veljaven za slehernega. Najbolj viden znak tega pravnega reda jo smrt, kateri se nihče ne more odkupiti. Če danes obžalujemo smrt svojih ljubljenih | dragih, ne obžalujemo s tem njihove usode, temveč je naša žalost namenjena samo nam, ker sino jih začasno izgubili iz svoje srede. Njim, ki so pred nami odšli iz naše srede, pa je po njihovi zaslugi sodil večni in strogo pravični Sodnik. Ko prižigamo na njihovih grobovih svečiee in molimo zanje. jih v srcu obenem priporočamo božji milosti, naj jim ne bo samo pravična, temveč tudi usmiljena! Molitev oplemenituje našo žalost, ji daje vsebino in je največ, kar moremo za pokojnike na-p raviti! V tem kratkem pregledu naj se spominjamo samo najbolj znanih naših domačih ljudi, ki so od lanskega praznika mrtvih pa do letos odšli v večnost. Smrt je kosila med vsemi, v vseh dobah starosti, v vseh stanovih, v vseh krajih. Vendar pa moremo ugotoviti, da je bilo to leto zlasti za en slan zelo usodno, umrlo ie namreč sorazmerno nenavadno mnogo duhovnikov. Že prvi pokojnik, ki se ga moramo spominjati, je bil dulovnik, namreč blagopokojni ravnatelj Cirilove tiskarne v Mariboru nisgr. ilr. Anton ,lc-ruvšek, ki je umrl na večer pred Vsemi svetimi. Bil je odličen voditelj naroda, organizator, borec, politik in vrl duhovnik. — Dne G. novembra je kmalu za svojim tovarišem Milčinskim odrel v večnost slovenski pisatelj Rado Murnik. — Istega dne je umrl v Jurjevici pri Ribnici jiosestnik Anton Lesar, kremenit značaj in marljiv ljudski delavec. — Dne 10. novembra je umrl v Ljubljani Joško Oarl, znani kavarnar. Isiega dne je umrla v šmihelu pri Novem mestu S. Marija Kostkn Ku.-ar, odlična vzgojiteljica, sestra umorjenega mengeškega župnika. — Dne 17. novembra je umrl v La- 7oljč .Štefan: Tolažba To jo bilo v tistih težkih, neizmerno žalostnih dneh. ko mi je bojazen za njo, kakor strupena puščica /badula vse rn/.boljcno in drgetajoče srce. Zame tedaj ni bilo ne lepega sonca, ne svečanih nedeljskih dni. pusto in prazno je bilo na vsem liožjem svetu, zukuj zahajalo ji: najlepše sonce mojega življenja, ki se ne povrne nikdar in nikoli več. — Nikjer nisem dolgo postajal pozabljajoč jo, nič me ni vlekla lepi« knjiga, ne privlačim igra. še celo lepi večeri, polni blagodejne sanjuvosti so nc-opaženo bežali mimo mene. Bila mi je povsod pred očmi, ležeča na smrtni jiastclji, nema in d mlinu kot dekletce neodraslo. Vsaka moja pot je držala stilno domov, samo k nji, ljubljeni umirajoči materi. Dolgo je ležala v bolnišnici. Pripeljal sem j<> tja vso ^trto in sključeno, močno hrojicč se je počasi prestopala iu me gledala žalostno z onimi milimi, nepozabnimi očmi. Sredi sobe ob steni je bilo nje postelj, visoko /glnvjc jo je /e oil stopnicah k nji. Našel sem jo često sedečo lui postelji, globoko sklonjeno, vidno izmučeno, kakor no težkem preuupornem delu. Omagale so jo težke muke in dremala je. Stal sem ob postelji, ne da bi jo /budil, dolgo motreč silno spremenjeni obraz svoje matere. Njene roke -o mrtvo ležale v naročju, krotki rokavi bolniške srajce ni«o zakrivali črnih oteklin nn rokah. Po dva ktibiku novurita so ji \ hri/gnvnli vsaki dve uri. večkrat na enem in istem mestu, da so bile ko' pretepeni1 njene roke. Revica se je jf)V:>l:i «i berili dan. dokler je mogla, kakor hudi duh. je dejala, prihaja v noči k postelji, me /erulii za roko. zbode nn bolečem mestu daleč v žilo. in zopet odide kot duh. Pojasnjeval sem ji nežno in u|>apoliio njeno stanje, vsak dan mi je suma dala otipati žilo, udarjujočo kot strto kolo brez obroča in mi zrbi vprašujoče v obru/. S strahom sem otipaval in božal listo znano, /gubano, in zdelano roko. ki mi jc tolikokrat odrezala kruha, ki me je lolikokrat počesala in milila kot mladega fiiuta, ki mi jo tako prisrčno ko nobena druga sega lu \ roko ob slovesu \ svet in 1110 radostno dolgo objemala in božala vsakokrat, ko sem sc vrnil. /. /nsol/eninii očmi sem ji govoril besede .sladke, ki sem jili zbirni že po poli k nji, polne upanju in vere na njeno zdravje. Toda prihajale niso i/ duše le besede, zakaj bile so ji tuje, žalostne in obupane, prisiljene so se vrstile počasi v presledkih, še malo ne one, ki bi jih sicer tnko rado narekovalo moje srce. Nič jim ni verjela, mojim lepim besedam, vedela je, da je v meni ona tc/ko, grozim slutnja o njej večja in jočju od teh besedi, zvenečih ncvcselo in |iohurvnno. Iti ko so jih nosili mrtve, enostavno v rjuho zavite iiu no-silnici mimo naju. jo gledala lako preplašeno zdaj mene /daj nosilnim. da sem šiloma premagoval sol/e in viharje v prsih, ki so mi hoteli ruznesti notranjost, sanio zastonj iskale njeno notranjost moje oči. nič več so nista i/ oči v oči objemali duši kakor vodno poprej, globok prepad je nastal nrnndomu med nama. ostala je nema in hladna, kakor bi se uc poznala nikoli. »O mati mamica, tu sem, glejte...« Ni me pogledala samo piskulo ji je v grlu, nn shujšanem vratu je poskakovalo jabolko v dolgem, liropečem dihanju. »Umira!« sem glasno zaklical iu zajokal ter zbežal i/ i/.be. Brez sol/a v očeh mi je krvavelo srce, grozna bol .se je priplazila kakor črna noč v dušo in jo prevzela. Taval in begal sem sam po samotnih cestah, sključen in tih. zamišljeno zroč tja predse. Postal sem ob velikem oknu. moj obraz je bil suh iu star, obupno klicoč po tolažbi. »Umira, o ljudje ho/ji, umira ml mati in z njo vse, kar jo lepega in blagega znme na svetu.« Nihče se ni ozrl v me. nihče ni tolažil obupane duše. veselo je jioskakovalo mimo mene življenje, fantje ponosno zravnani, brezskrbno žvižgajoč in dekleta polna smeha, ne vedoč kako žalostno se umira. Tedaj se tu i je približalo dvojo oči. Toplo in sočutno so zrle v me. prijateljstvo jo sijalo i/ njih, a Ivana Barle. — V Kapeli pri Radencih je umrl 10. avgusta od ljudstva zelo spoštovani častni kanonik in župnik Martin Meško. — V Ljubljani je umrl 18. avgusta trgovski sotrudnik Franc Mulaček, vrl mož. — V Ljubljani je 22. avgusta umrl dr. Vinko Gregorič, znan politik, narodni gospodar in javni delavec. — V uršu-linskem samostanu v Ljubljani je umrla mati Marija Pia Ilegali, blaga in zaslužna redovnica. — V Metliki je umrl 25. avgusta prvi tamkajšnji glavar VVnest Karlavaris. — V Sodražici je umrl 29. av-justa duh. svetnik in župnik Franc Traven, visoko spoštovan in zaslužen duhovnik. V Smledniku je umrl 6. septembra župnik Jožef Ccgnar. med ljudstvom zelo priljubljen mož. — V Divuljah pri Splitu se je smrtno ponesrečil septembra meseca letalec Alojzij Graf. — Dne 12. septembra se je pripetila na Studencu grozna letalska nesreča, ki je zahtevala 8 žrtev. Smrtno so se poneserčili: Ivan Piller iz Ljubljane, Anion Lu-šin iz Ljubljane. Vladimir Štrekelj iz Ljubljane, Georg Kiinig iz Nemčije, Ivan Kosler iz Ljubljane, Ivan Žuraj iz Slovenske Bistrice, pilot Nikitin in mehanik Trkulja. — Na Blejski Dobravi je umrl 14. septembra velejiosestnik Jože Kunčič. — V Pod-brezju na Gorenjskem je umrl 21. septembra bivši nnkelski župan Ivan Mnrkelj, zaslužen krščanski mož. — V Ljubljani je 22. septembra umrl tajnik ljubljanske borze dr. Mario Dobriln. — Povodnji konec septembra so zahtevale 5 človeških žrtev. V Metliki je umrl 4. oktobra župnik v p. iTan Nemanjič, vrl duhovnik. — V škofji Loki je umrl v začetku oktobra jiolkovnik v p. Karel Potočnik, zelo spoštovan mož. — V Kamniku je umrla 11.. oklobra Helena Cenčič, vdova |io nadučitelju, mati našega urednika. Bila je vrla mati in vzorna žena. — V Ljubljani je umrla 20. oktobra ga. Amalija Miklic, soproga hotelirja. Bila je vrla žena in do-brotnicn revežev. — Dne 21. oktobra je v Slovenskih goricah umrl Anton Slavič, spoštovan mož in 'iral ljubljanskega rektorja. — Prav pred dnevi je umrl v Ljubljani ravnatelj v p. Milan 1'atcrnostcr. Vsem naštetim in vsem, ki jih zaradi majhnega prostora nismo mogli navesti, vsem, ki so umrli v teku enega leta, pa ludi vsem, ki že počivajo v grobu od prej. vsem našim pokojnim ljudem v naši zemlji in jx) vsem svetu prižginio danes v srcih vsak od živili eno svetlo lučko, posvetimo jim eno molitev in pri|)oročimo njihove duše Bogu! Naj jim sveti Večna luči Manjši bratje v Novem mestu Mnogo se ima zahvaliti dolenjska prestolica njihovemu redu. Pred 461 leti so si postavili na mogočnem pečevju nad temno Krko svoj dom ter širili prosveto vse do današnjih dni. Saj so vodili in upravljali lastno gimnazijo od njenega začetka leta 1746 do 1871, ko jo je prevzela država, torej polnih 125 let. Živeli so Bogu in mladini, dokler niso odšli po plačilo. Pozabil jih je svet in prav bo, če ga spomnimo na dan vseh mrtvih vsaj na najznačilnejše pojave med njimi. V domači cerkvi je našel poslednji dom p. Jo-annes de Hungaria, ki ga je pred več ko štiri sto leti ined pridigo smrtno ranil neki luteran. Pod cerkvenim tlakom počiva tudi prenovitelj frančiškanske cerkve kanonik Matija Kastelic, slovenski pisatelj. In mogočni strahovatelj Turkov, Ivan Len-kovič, si je enako izvolil ineniško cerkev za zadnje zatočišče. In šc nekaj vitezov, dobrotnikov reda. Okoli kapiteljske cerkve jc bilo nekdaj pokopališče. Zdaj je svet tam zravnan in v njem čaka vstajenja tudi večkratni novomeški gvardijan in lektor bogoslovja p. Godfried Pfeifer. Pol sto'etja je bil v redu. V latinščini je spisal dvoje bogoslovnih del, v nemščini pa zanimivi »Traktat o samostanskih kirurgih«. V rokopisu je oslavil »Chroni-con«, kroniko novomeškega frančiškanskega samostana od 1470 do 1774. Spisal jc tudi kroniko samostana Nazaret pri Mozirju. Umrl je pred 158 leti. Istotam nekje krije zemlja telesne ostanke Novo-rneščana p. Kastula Weibla, ki je mnogo pretrpel pod Jožefom II.. Kot 16 letni deček je vstopil v red, jx> končanih študijah je postal profesor na novomeški gimnaziji. Za časa cesarja jožefa II. ;e bil dvakrat provincijal, leta 1789 pa ga je reformatorski vladar odstavil od vsake predstojniške službe in časti, pustil mu je le profesuro grščine v višji gimnaziji. Z dovoljenjem Franca I. so ga sobratje leta 1803 v tretje izvolili za provincijala. Kronist trdi o njem. da je bil izredno markantna osebnost, učen in pobožen redovnik ter izvrsten predstojnik. V prvem deceniju prošlega stoletja so pričeli v Novem mtslu pokopavati zunaj mestnih zidov na vrtu nekdanjega kapucinskega samostana. Pri tem je ostalo 115 let in njiva solz sc jc pred osmimi leti spel preselila daleč ven iz mesta na Ločen-sko cesto. Staro pokopališče izgublja na lepoti, mrtve prenašajo na novo, oni, ki bodo ostali v senci mogočnih kostanjev, pa bodo morda že k letu pozabljeni. Iz vrla solz bo vrt veselja, iz pokopališča park. Na starem pokopališču imajo frančiškani cel oddelek ob poštnem zidu. Tam počivajo učitelji in vzgojitelji vseh starejših novomeških rodov. Nekdanji ravnatelj novomeške gimnazij* p. Engelberl Knific je moral komaj 45 let star v zemljo. Kot novomeški rojak se jc posebno zanimal za svoj rojstni kraj ter je v izvestju frančiškanske gimnazije leta 1855 priobčil »Kurzgefasste Ge-schichte von der Entstehung der Stadt Neustadl (Novo mesto)«. P. Ignacij Staudacher, rojen Metličan, je bil sprva katehet, kasneje pa tri leta ravnatelj novomeške gimnazije. Bil je nabožen pisatelj. Mnogo stvari jc pustil v rokopisu, med njimi »Ekshorte in duhovne vaje za gimnazijce«. V večnost jc odšel pred pol stoletja. Zgodovinar in zemljepisec profesor p. Rafael Klemenčič je v »Programu novomeške gimnazije« v letih 1859 ter 1863 do 1868 napisal veliko zgodovinskih razprav. Doma jc bil v bližnji Prečni, študiral je na Dunaju. Leta 1877 jc izdelal »ein sehr sinnreiches Tellurium, das auch als Lunarium dic-nen kann«, kot je pripomnil sam. Podaril ga je novomeški gimnaziji. V mlajših letih je sestavil francosko slovnico. Plodovit pisatelj je bil p. Florentin Hrovat, po rodu Gorenjec. Kot osnovnošolski učitelj je deloval v Kamniku in v Novem mestu, ki se mu jc osobito priljubilo. Opisal jc »Novomeško okrajno glavarstvo« in »Kranjska mesta«, preložil na naš jezik kopico Krištof Šmidovih mladinskih spisov. Sam je posebno rad sestavljal življenjepise. Zapustil je 17 književnih del. Maja meseca bo 40 let, kar ga krije zemlja. Original, ki se ga še danes rado spominja starejše Novo mesto, je bil njegov stric, p. Ladislav Hrovat. Pravo popularnost je užival pod imenom »pater Lacko«. Bil je poslednji ravnatelj frančiškanske gimnazije v Novem mestu. Kot profesorju mu je bila stroka jezikoslovje. Vseučilišče je obiskoval na Dunaju. V »Glasniku«, »Novicah« in gimnazijskem izvestju je priobčil mnogo jezikovnih razprav. Izdal je tudi latinsko slovnico za slovensko mladež. Udejstvoval se je istotako kol nabožni pisatelj. Znane so njegove »Šmarnice«. 31 let že počiva v grobu. Na novem pokopališču jc našel poslednji dom 70 letni starček p. Alfonz Furlan, zlatomašnik, ki je užival v redu visoke časti, v lanskem oktobru pa je sklenil račune svojega svetniškega življenja. Vodil je kroniko novomeškega samostana, v »Časopisu za zgodovino in narodopisje« je objavil »Pisatelje frančiškanske hrvalsko-kranjske pokrajine svetega Križa«. V novomeškem nabožnem mesečniku »Križ« izhaja sedaj njegova »Zgodovina frančiškanske cerkve v Novem mestu«. Sosed mu je popularni slovenski skladatelj in virtuoz na orglah, nepozabni kapiteljski organist Ignacij Hladnik, ki je tudi očetom frančiškanom orglal celo človeško dobo. Še se glasi in se bo njegova najlepša »Marija skoz življenje«, njenemu stvaritelju in vsem naštetim in vsem dragim pokojnim pa večni mir in častni spomin! Žalostno smrt krnela Polana, 30. oklobra. Včeraj sc je odpeljal posestnik Cipot iz Polane pri Murski Soboti na Hrvatsko, kjer je kupil bika. Ko se je pozno v noč vračal domov, sc je bik med potjo izmučil, zato so ga v Beltincih spravili na voz. Ko je doma žena prišla možu s svetilko nasproti, je z grozo opazila, da je mož mrtev. Med potjo se mu jc zgodila nesreča, najbrž ga jc ubil bik, ki je med potjo ušel in so ga ljudje zjutraj komaj ujeli. Sumi se ludi na roparski napad, kajti Cipot je imel s seboj večjo vsoto denarja, katerega pa pri njem niso našli. Kako je končal nesrečni posestnik, se bo težko kdaj zvedelo, zakaj vozil se je sam. Kakor milijoni za pranje pripravljenih rok Na milijone kisikovih mehurčkov - vsak zase Vaš pomočnik — se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo -ne da bi bilo treba Vašim rokam kaj delati — lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radion. \J C 'i \ ° O \ \ v— C L* L* ' Schichtov < RADION pere sam Razglašena sodba Andrej Mati obsojen na smrt - Anton Mali na 20 tet Marija Gotmajerjeva na 8 iet Novo. mesto, 31. oklobra. Lije neprestano. Že 14 oblegajo radovedneži novomeško sodišče, da bi si priborili vstopnice vsaj za razsodbo, za katero vlada po vsej Sloveniji in posebno še po Dolenjski, največje zanimanje. Predsedstvo je pred začetkom razdelilo nekaj vstopnic, za katere je bila prav velika borba. V pričakovanju sodbe Po Dolenjskem so krožile že včeraj najnever-jetnejše vesti. Tako na primer, da so pripeljali v Novo mesto iz mariborske kaznilnice Lombarja, da ga še enkrat konfrontirajo. Seveda je bila vest neresnična. Še mnogo drugih takih sličnih fantastičnih vesti je bilo razširjenih. Ko je današnji opoldanski vlak iz Ljubljane vozil proti Novemu mestu, v kupejih ni bilo nobenega drugega razgovora in poinenka. razen o obsodbi in Malijevem procesu. Še na slabo vreme so pozabili in le malokdo je omenjal bližajoče se nove jKivodnji, kajti potoki so se ob železniški progi od Ljubljane do Novega mesta že močno razlili. Neka gospodična je v kupeju privatno pripovedovala, kako so se celo šolarji trgali za časopise in na skrivaj čitali Mnlijev proces. Ni bilo družine na Dolenjskem, katera ne bi bila fiorabila nedelje, da prečita vse liste o Malijevem procesu. Neka mamica je čitala poročilo o procesu s tako vnemo, da je pozabila celo skuhati kosilo in je bila poleni večerja in kosilo vse obenem. Kmalu po 15 se je začela polniti porotna dvorana pod najstrožjo kontrolo, kajti skušali so se vtihotapiti k sodbi starejši mladoletniki in mladoletnice, kar pa je predsednik okrožnega sodišča najstrožje zabranil. V sobi za priče je pričakoval izid sodbe oče Golmajerjeve. Jernej. Poslušalci so z napetim pričakovanjem čakali na usodne minute. Vladala je v dvorani skoraj tišina. Le tuintam so padle kake opazke. Točno ob 15.30 je vstopil j>redsednik velikega senata, sodnik okrožnega sodišča dr. Kavčič z vsemi člani senata in zapisnikarjem. Kratko in resno je omenil: »Razglasila se bo sodba v kazenski zadevi zoper Andreja Malijp in tovariše. Poslušalce opozarjani. da niti /, odobravanjem, niti z medklici ne ovirajo razglasa sodbe, drugače sem prisiljen jih odstraniti.« IPo tem sporočilu je predsednik ukazal pripeljati obtožence. Najprej so vstopili odvetniki, poprej še državni pravdni!« dr. Rus in zastopnik Anžlovnrjeve rodbine dr. Režek. Nato je vstopila v dvorano v spremstvu paznikov Marija G o 1 m a -j e r j e v a, ki je videti na videz pomirjena. Snela si je rokavice ler sedla. Za njo je vstopil v dvorano urnih korakov Andrej Mali, močno rdeč v lice. Slednjič pa je bil v dvorano pripeljan Anton Mali. Sodba ZAHVALA. Ker mi /e nemogoče, da bi se za ose mnogobrojne častitke ob priliki moje 80 letnice posebej zahvalil, zato izrekam vsem, ki so se me spomnili: iskren Bog plačai l Kar! Pollak sen. Veliki senat se je dvignil in predsednik je začel čitali sodbo. Ko je predsednik po uvedenih formalnostih sodbe omenil: obtoženci so krivi, je bilo vsem takoj jasno, da bodo vsi trije obsojeni. Obsodba navaja, dn so Mali Antou. Mali Andrej in Golmajer Marija krivi zločinstva zoj>er življenje in telo |>o § 107 II točka 1—4 in da je Mali Anton v noči 20. aprila t. I. umoril svakinjo Amalijo Malijevo. da je Andrej Mali Antona naklepoma k temu zavedel, pomagal temu usmrtili ženo na okruten način iz koristoljubja, prvi Anton pw tudi jio zdravem preudarku. Golmajer Marija pa je kriva, da je 22. aprila izročila za Ia umor Antonu pištolo in 200 Din gotovine. Andrej Mali pa je lioleg tega še kriv krive prisege v znanem Lom-barjevem procesu. Obsodijo se radi gorenjih /Jo-činstev: Mali Anton na 20 let robijc. Mali Andrej na smrt in Golmajer Marija ua 8 let robijc. Dalje vsi v trajno izgubo častnih državljanskih pravic ler solidarno v plačilo stroškov kazenskega postopanja, stroškov izvršitve kazni pa vsak zase. Dalje so dolžni solid .iio Anžlovarjevim plačati odškodnino 2 600 Din. i V preiskovalni zapor se všleje obsojencem: Antonu Maliju od 28. aprila naprej. Andreju Maliju od 30. aprila naprej, Mariji Golmajer pa od 1. maja naprej. Predsednik je nato zelo obširno utemeljeval sodbo. Analiziral je podrobnosti rezullala raprnve ter navajal vse važne momente, ki so bili inero-dajni za izrek sodbe. IJtemeVHev Celotna obsodba obsega 19 strani. Sodbn navaja med drugim: Presojajoč sliko iiikriminirn-nega dejanja, je treba pravilno poudariti, da je bilo sodišču na razpolag ozelo malo objektivnih dokazov in da je bilo pri presoji storjenega zločina in njegovega ozadja sodišče navezano predvsem na izjKivedbe obtožencev. Glede prvih dveh obtožencev in njune vloge pri dejanju, poklanja sodišče izjio-vedbam Antona Mnlija večjo vero, ko Andrejevim. Sodba nadalje zaključuje in kvalificira zločine" jio-sameznikov. Pri obeh obtožencih, Antonu in Andreju. kar se tiče kvalifikacij, je izven dvoma, da je Andrej Mali pripravljal zločin že dalje časa, in da jo tudi Golmajer Marija že dolgo časa vedela za vse priprave. Čitanje selotne sodbe je trajalo do pol 5. Predsednik je po končani sodbi vprašal najprej Antona Malija: "-Anton Mali, ali ste razumeli sodbo?-Anton Mali je vstal in ni mogel ničesar jasnega odgovoriti. Branilci vseh treh obtožencev, dr. Vasic, dr. Ivanetič in dr. Cejiuder so v imenu svojih klijentov prijavili revizijo in |>riziv. Nn obsojence je sodba delovalo zelo porazno. Brala Malija sta se sicer trudila, da tega ne bi javno pokazala, ob-toženka pa je na hodniku močno zaihtela. Drugače so zadnje dni obtoženci udano pričakovali izida sodbe. Ob |iol 5 je bilo vse končano. ——PMW.»WIWM *»,WB3imilg— IHIIII——a— — Pri ishijasti s|pi|j nn kozarec naravne »Frnnz Josefovo« grenSIce. popite zjutraj na tešče. brez trudn izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Ustreljen tihotanec Gedcrovci, 30 oklobra. Nesrečno tihotapstvo jc zahtevalo že premnogo ž.rtcv, vendar sc šc mnogi niso spametovali. Tihotapska strast ie zahtevala snoči zopet eno mlado življenje. Posestnik Lorbck in njegov tovariš iz Dcdon-cev sta nameravala vtihotapiti žganje iz Jugoslavije v Avstrijo. Ko sta bolela prekoračiti mejo, ju je zagledal avstrijski obmejni stražnik. Na njegove vzklike sta vrgla nahrbtnika od sebe in zbežala v gozdič na avstrijski strani. Stražnik je lakoi ustrelil štirikrat v zrak. Ker pa sta ga tihotapca začela klicati za seboj in mu grozila, da bosta tudi onadva streljala, je začel streljati za njima. Krogla h zadela Lorbcka, ki je kmalu na to izdihnil Žrtev alkohola Rankovci, 30. oktobra. Posestnik Vrcčič iz Zankovec se ie vozil jx> opravkih. Ko sc je zvečer vračal domov, ie bil /e precej vinjen in to jc bilo zanj usodno. Padel je z voza in si prebil lobanjo, Vsa zdravniška pomoč je bila zaman, nesrečni Vrcčič je podlegel poškodbam. Zapušča ženo in osem nepreskrbljenih otrok. Ljubljanske vesli: Dan pred Vsemi svetniki Ljubljana, 31. okiobra. Nebo čez in čez zastrto z brezhibno jesensko sivino, nikjer koščka božje sinjine, nikjer solnčncga žarka, samo enakomerno, do brezupnosti monotono curljanje dežja na strehe, na okna in na dežnike 'jndi; izza Kamniških planin rezek dih, v ozračju lekaj kakor vonj po prvem snegu — — — takšen c današnji dan, ko se vse pripravlja, da počasti •pomin onih, ki so tiho zatonili v senci črnih krite. in cipres. Nekaj kakor mrka resnoba jc na ob-azili ljudi. oči so pogreznjene nekam v globino, besede bolj izbrane, misli bolj ubrane in še kret-: i je rok in koraki njihovi, se mi zdi, »o bolj umerjeni kakor druge dni. Izložbena okna cvetličarn so natrpana pisanega bogastva vencev in rož. Med njimi krizantemc, bele, rumene in rdeče, ki vdano čakajo, da jih pobožajo mehke roke in položijo na grob ter po-ločijo nad njimi solzo iz najtišjega kotička srca. Na vsakem oglu jih srečaš, vsepovsod li prihajajo naproti, obloženi s temi najlepšimi jesenskimi rožami — simbolom grenkega slovesa in plahega upanja. In ti je ob pogledu nanje tako čudno gorico. Veš, kako daleč je iž življenja v onostranstvo — in veš, kako blizu je v spominu teh src . . . Danes so vsa pota usmerjena tja, kjer je večen mir in pozabljenje doma: s trudno žalostjo kakor na božjo pot, da s-i izprosijo tolažbe in odpuščanja, romajo žene, dekleta in možje po blatni, vijugasti cesti. Sleherni od njih nosi v sebi svo,o skrivnost, z bridkostjo, samo njim poznano in s krvavečima ranami obdano. Skrivnost: najLišija, najsvetejša vez, ki jih je nekoč z umrlim družila in je šc zdaj, ko jih jc smrt telesno razdružila, v duši tako svetla in močna, da jc ne poruši nobena sila sveta. Skozi špalir pešcev zdaj pa zdaj hušne avtobus, blato škropi na vse strani, avtobusna hupa presunljivo zavrišči — kakor smrten vzkrik ti v dušo odjekne — in novo trumo romarjev je sprejela božja njiva v svoje gostoljubno naročje. Znotraj pokopališkega zidovja — večen molk in misterij smrti, zunaj zidovja najbridkejša realnost — huda, prehuda borba za košček kruha, za košček najpri-mitivnejšega življenja: starke, kakor pergament osivele v obraz, možje, sključeni pod težo let, dekleta, ki jim v grenkih skrbeli usiha mladost, lant-jc, ki zaman ponujajo moč svojih mišic svetu v zakup, med njimi otroci, komaj dozoreli, nekateri z rovnico v roki, ki je večja od njih . . . Takole se vsi, brezposelni in osiroteli, lovijo za skromnim priložnostnim zaslužkom. Huda je konkurenca, ljudje so varčni in skopi, na vsak dinar gledajo; ampak še zmerom je boljši pošteno prisluženi dinar kakor »metulj« nepošteno prisvojen. »Pesek! Pesek! Ali naj vam popravim grob?« kričijo obiskovalcem od vseh strani na uho. In jim vsako naročilo razjasni obraz, kakor da so zadeli srečko . .. In tam nekje sredi preprostih, a okusno sple-tenih vcncev iz smrečja in drugega zelenja, čepi starka, sključena v dve gubi, ki z neskončno vdanostjo na obrazu čaka kupcev, Na široko razpeli dežnik ji bijejo ležke deževne kaplje kakor udarci ure, ki štejejo čas. Nekoliko višje od nje stoje mlada dekleta, še skorajda deklice, ki ji sekundirajo v potrpežljivosti in upanju, da se zgodi čudež: zdaj-zdaj mora priti kdo in jim odkupiti vso to pisano robo . . . Tik pred vhodom na pokopališče pa v špalirju dve stojnici, kjer dobiš »vse«, kar si poželi srce: svečke za na grob in odpustke v znamenju ftrukljev, bonbončkov in drugih reči. Kakor turobna groteska se ti ta slika vtisne v spomin. Na božji hjivi med grobovi pa jc vse liho, vse mrtvo. Lc zdajpazdaj predramijo drsajoči koraki in pridušene besede gluho tišino. Skorajda vsi grobovi so že okrašeni: stezice okoli njih so posute z drobnim belini peskom, zemlja je očiščena plevela in obložena s pisanimi venci — — — vse, vse je že pripravljeno za sprejem številnih gostov, ki bodo jutri prišli, sc pobožno sklonili med gomilami svojih dragih, prižUali svečke 'in v nemi bolesti potopili obraze v dlani. Specijalistka za žensko bolezni in porodništvo DR. MIRA. FINK se Je preselila v GLEDALIŠKO ULICO Hi/I (Dukičov blok) ju onliuira redno od 0—12 dopoldne in od 3—5 popoldne Telefon 30-08 ® Enaka bremena — enake storitve. Tako bi moralo biti, kaj ne da, gospod urednik? Pa le ni. Čc prekoračite Poljanski most in krenite proti Šte-panji vasi, najdete izvrstno negovano cesto, ki ima na obeh straneh dvignjena hodnika za pešce. Če pa krenete s Poljanskega mostu na desno proti Dolenjski cesti, se boste o slabem vremenu prestrašili in se gotovo obrnili nazaj, če vas ne bo gnala dolžnost, fa del Hradeckega ceste je popolnoma zanemarjen. Na obeh straneh, kjer naj bi bil hodnik za pešce, je popolnoma izvoženo in stoji voda v globokih strnjenih lužah. To velja posebno za kos od Poljanskega mostu do Jarčcve hiše. Kakor je podoba, mestna uprava o tem delu ceste sploh noče ničesar vedeti in nam letos ne bo privotščila niti tistih par lopat peska ob straneh. Da nc govorimo o brvi in razširjenju ceste, ki sla bili že tolikokrat v proračunu, a pravijo zdaj taki, ki imaje Mariborske vesli: »zveze«, da prideta na vrsto morebiti čez 30 do 35 let. Prav. Toda potem naj se na tem delu Iiia-dcckcga ceste sedanjemu stanju primerno znižajo tudi vse davčne dajatve, državne in avtonomne. Potem bo kaj ostalo za čevlje, ki jih zahteva cesta v sedanjem zanemarjenem stanju več nego tlakovane ali vsaj s peščenimi hodniki opremljene mestne ceste. 0 Kegljišče prvovrstno — z gumijastimi kroglami, je kegljoškirn družbam zn skromno odškodnino na razpolago vsak četrtek in petek v Rokodelskem domu, Komcnskega ulica 12. Ccnj. gostom je na razpolago tudi i/borna pijača in dobre jedi. © Večerni gospodinjski tečuj ua »Mladiki se /učne v ponedeljek, 6. novembra ob 17. Vpisovanje je dne 5. in 4. novembra od IG—18. 0 Foto atelje Štaut sc je preseli! v Gledališko ulico 16/1. Dukičev blok. O Dr. Dereani, Kongresni trg 14, zdravi zopet redno očesne in ušesne bolezni. n največjo izbiro dobite v datnski konfekciji Ltublfana. Kongresni trži 2 Gradbene zadeve Kar lo Rupel, nastopi V petek 3. novembra koncertira v Ljubljani violinist Karlo Rupel, ki je našemu občinstvu /nun s svojih koncertov preteklih sezon. Študiral je najprej v Ljubljani na konservatori ju. nato im Sevčikovi mojstrski šoli in končno v Parizu na visoki šoli za glasbo, kjer je prejel najvišjo diplomo leta 1930. Je pu nato nadaljeval svoj študij v Parizu še pri raznih svetovnih umetnikih. Program letošnjega njegovega koncerta sestoji deloma i/ francoskih in deloma i/ domačih avtorjev I. Slovanska so-nata StoIzerja-Slavenskega je eden njegovih prvih opusov in je nekako apoteoza balkanske vile in moči. -! Ari« Mihovila Logarja je napisana v klasičnem Milu. Prva rapsodija Sle-pačkn (pesem slepca) lepo iniitira petje slepega gu-Jnrju. Druga Žetelačka (pesem o žetvi) pa slik,, mistrojenje ljudstvu ob času žetve, njegovo rajanje, veselje in pobožno«!. 4. Sonata Cesarja Francka je najznamenitejša so-nati v vijolinski literaturi in eno najboljših tlel /iianu-nitegn Inincoskega komponista. — 3. španska simfonija Libija je ena izmed največkrat izvajanih skladb za vijolino. To pa tudi povsem /asluži zaradi svoje umetniške vrednosti in ker je lahko razumljiva in efektna; in predstavlja tr I i: ii i i /c dolgo ni bila izvajana. DAMSKI še vedno najcenejši pri tvrdki TOMŠIČ - LJUBLJANA SV. PLTHA CESTA 38. '»glejte si cene! Oglejte si cene! Kaj bo danes? Drama: -Mlinar in njegova hči«. Izven. Znižane cene. Opera: -Parsifal«. Izven. Edina vprizoritev. Kino Kodeljevo: Ob 7 in 9: »Pot v srečo. (Ja-net Gaynor, Ch, Farrell). KAJ BO JUTRI? Drama: »Hamlet«. Izven. Znižane cene. Opera: »Halka«. Red A. Kino Kodeljevo: Ob 4 in 8: Pot v srečo«. Nočno službo imajo lekarne: Danes: mr. Trn-koczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; jutri: mr. Leustek, Rcsljeva c. I; mr. Boliinec dediči. Rimska c. 24. in dr. Kmet. Dunajska c. 41. pokojne žrtve, šentjakobski pevski zbor pa odpoje •>Oj Doberdob« in 2 žalostinki. Vsem darovalcem sveč in cvetja ler prispevkov pa Bog plačaj-. — Odbor za postavitev spomenika. 0 Mesto venca na grob pokojne gospe Pavle Plenlčarjcvc je poklonilo uradništvo Zadružne gospodarske banke v Ljubljani 100 Din za Vincenci-jevo konferenco Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Bog povrni! Maribor, 31. oktobra. V ponedeljek zvečer se je vršila seja mestnega ! sveta, na kateri so se razpravljale gradbene za-, deve. Ker je gradbena sezona čisto v zatonu, so se j v glavnem obravnavala dovoljenja za naselitev in upofabo zgrajenih stavb. Bili pa sta na dnevnem | redu zopet dve zanimivi vprašanji, pri katerih bo j treba tudi v bodoče postopati z vso rigoroznostjo, ker bo le na ta način mogoče odločilno vplivati na zunanjo sliko mariborskega mesta. Mestni svet določa sedaj namreč tudi zunanjost fasad in sicer po predhodnem zaslišanju mnenja posebne komisije strokovnjakov, ki ugotavlja, v kakem skladu mora biti zunanjost novega poslopja z okolico. Po ponovnih zavrnitvah je sedaj mestni svet odobril fasado gospodarskega poslopja šol. sester v Mot-harjevi ulici in nadzidanega drugega nadstropja Terezije Florjančič Ob brodu 3. Gradbeno dovoljenje je dobil samo R. Kiffman za preuredbo poslovnih prostorov, uporabno dovoljenje pa so dobili: Ivan Kren za enonadstropno hišo v Turnerjevi 34, Jos. Pirich za dvonadstropno hišo na Meljski 26, Franc Bela za dvonadstropno hišo v Uvorakovi ulici, Doctor in drug za leseno pritlično vilo ob Tovorniški cesti in Ivana Majcen za nadzidave ladstropja v Židovski ulici 10, CesnfGrrie cfleirr&c*! Prosim, da si, idoe na pokopališče ogledate mojo izložbo nu Šmartinski cesti 6. Preoblikujem vsakovrstne Klobuke po najnižjih cenah. Se priporoča Gregorc Jančigar modisika Ibjubijana RAZKUZEVALNA SREDSTVA ZA VSE SVRHE! C H E M O T EII N A, LJUBLJANA, MESTNI TRG III 0 Nagrobno sveče v korist revežem. Prihodnje oni bodo prodajale članice ljubljanskih Elizabelnih konferenc sveče. Ker je čisti dobiček namenjen revežem posameznih konferenc, priporočamo slav. občinstvu za nakup istih. Naše postojanke so zaznamovane /. napisi: >Elizabetna konfemca za reveže . Zbirko 2COO srebrnih drahem je priredil Juda Makabejec, da se je molilo v Jeruzalemu za padle bojevnike. Mi preostali iz svetovne vojne pa se /beremo na Vseh svetnikov dan na svelo-križkem pokopališču ob 3.40 popoldne k žalnemu slavju, ki se bo vršilo ob količkaj dopustnem vremenu. Vse svoje molitve in misli na umrle pa osredotočimo pri sveti daritvi, na Vernih duš dan oh 9 dopoldne v frančiškanski cerkvi. — Bojevniki. •) V počaščenje spomina "J- škofa Gogale, ustanovitelja in prvega predsednika Stolne Vin-cencijeve konference sv. Nikolaja, se zbero danes popoldne pri njegovem grobu na pokopališču sv. Krištofa delavni člani Stolne konference. Vljudno vabljeni tudi gospodje člani ostalih ljubljanskih konferenc. Zbiramo se točno ob 2 popoldne pri vhodu poleg cerkve. 0 Akademski pevski zbor bo pel na Vernih duš dan, 2. novembra na starem pokopališču pri Sv. Krištofu pesmi žaloslinke v počast vsem našim velikim narodnim možem, ki na tem pokopališču nočivajo. V ta namen bo ob pol 3 v cerkvi sv. Kri-ifa rožni venec. Nato pred velikim križem Reši z molitvami in petje žalostink. ■ Žalna svečanost na suhem bajerju s« vrši I. k o r vsako leto 1. novembra ob 11 dopoldne. Gosp župnik Janko Barlc odmoli žalno molitev za © Žutoigr« Mlinar iu njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Drcvi bo v Rokodelskem domu predstava pretresljive žaloigre v Mlinar in ujegovu hči . Ilr/ijo ima g. di\ Franc Baje. Prosimo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predproduji. ki bo dopoldne od 10—12 in /večer eno uro pred pričt-tkoni.predstave v Rokodelskem domu. komenskegu ulica 12. Pričetek igre je ob pol osmih /večer. ■ Zaključek h k,i murskega kongresu. V |Kim-deljek zvečer je bil lekarnarski kongres s sprejetjem resolucije zaključen. Zvečer ob 8 je bil v hotelu Union banket, ki ga je izvrstno aranžiral ravnatelj Mastuak. Banketa so se udeležili tudi podban dr. Pirkniajer, znslopnjk socialnega ministra dr. Kalodjera, predsednik zdravniške zbornice dr. Itus, zastopnik mestne občine dr. Fu.\, zastopnik ljubljanske uprave in razni drugi odličniki ter okoli 150 lekarnarjev. Dvoje prisrčnih napilnic sta izrekla na čast odličnikoni. gostom in predsedniku dr. Zimmerniannu mr. Bakarčič- in mr. Sušnik. Prava reč, Krem v Šiško in kupim LUTZ peč! © Prirodopisnn predavanja. Prirodo/nuu-stv ena sekcija Muzejskega društva za Slovenijo bo tudi v letošnjem letu prirejali redna po-I judno-ziinnstv ena predavanja za širšo javnost. Ta predavanja bodo vsebovala zanimivosti iz vsrli prirodosloviiih strok, predvsem pa se bo imelo občinstvo priliko seznaniti z obilnimi |iri-lorlnimi posebnostmi in nepopisnimi krasotami naše o/je in širše domovine. Poleg splošnih bioloških in drugih prirodosloviiih predavanj bodo ta predavanj« vsebovala tudi poročila o raziskovanju in uspehih naših domačih strokovnjakov iu znanstvenikov, ki neumorno delajo mi jioljii prirodosloviiih ved. dasirnvno morajo v marsikaterem pogledu orati ledino. Predavanju bodo spremljale mnogoštevilne ski-o|itične -sliki-. Opozarjamo vse. ki se zanimajo /n nrirod Oslov je, du se v čyn večjem številu udeležujejo predavanj, ki bodo vsakomur nudila obilo zanimivosti. Se posebej opozarjamo ua lo našo inteligenco in študirajočo mladino. Pretluv nuja sc bodo v ršila vsakih 14 dni ob četrtkih ob s /večer v dvorani Delavske zbornice nn Miklošičevi cesti. Imena predavateljev in naslovi predavanj bodo vodno posebej in pravočasno javi jeni v časopisih. Prvo predavanje bo v četrtek, 9. novembra ob 20. Predaval bo direktor botanične«« institutu dr. Vale \ouk .Danica« vprizori v nedeljo ob petih popoldne Irodejanko Dve nevesti, v Mladinskem domu v Cvetlični ulici 28. IJ Poročili so se te dni v mariborskih farnih cerkvah: Ivan Gotz, trgovec, in Karolina ligo, prodajalka. — Anton Avguštinčič, jioročnik, in Antonija Kaiser, vrtnarica; Franc Weingerl, zidar, in Helena Križanec, posestnikova hči; Jožef Berlot, delavec drž, žel., in Ana Panc, kuharica; Konrad Božič, čevljarski pomočnik, in Julijana Jelen, go-tilničarjeva hčerka; F'riderik Potisk, čevljarski mojster, in Marija Cafuta, tkalka; Simon Bezjak, železničar, in Alojzija Horvat, kuharica; Alojzij Mis, mesarski pomočnik, in Angela Kaiser, tkalka. Novoporočencem Bog daj srečo! Izobraževalno diuštvo v Kičevini ima v nedeljo 5. t. m. popoldne ob treh redni sestanek s poučnim predavanjem. □ Študentje smo«. To D. Bučarjevo spevoigro pripravlja mariborsko gledališče kot prihodnjo glasbeno novost. Besedilo je kakor znano napisala Mclka Bučarjeva Nadzorstvo ilorza dela. Po predpisih službe /.a posredovanju dela je ministrstvo socialne poli-like imenovalo upravne ju nadzorstvene svete pri vseh naših borzah dela. Pri Mariborski borzi tvorijo nadzorstveni svel magistralni ravnatelj Bo-došek kol predsednik. Tone Valitar kol zastopnik delodajalcev iu .losi|i Ošlak kot predstavnik delojemalcev. □ Velika Drava. Ponoči sc je zopet dvignila Drava nenavadno visoko. Zaradi visokega vodostaja si nj upala včeraj flolilja splavov, ki se je v ponedeljek usidrala v Pristanu, nadaljevati pot i. O Ali ho držalo? Z izrednimi stroški se urejajo letos mariborske ulice ter na novo tlakujejo. Zanimivo je ugibanje, koliko časa bo tlak vzdržal v dobrem stanju, basi je granitni. kockasti tlak najodporno.jši, vendar ga velika obremenitev kmalu načne, kar se najbolje vidi v Kopališki ulici, ki jc bila jireil nekaj leti tlakovana. Po sredini, kjer je promet največji, se je mestoma pričel tlak že vdirati ler se delajo neprijetne vdolbine. Mogoče zato, ker je podlaga za tako obremenitev premehka? □ Darujte za piiplavljeiice! Slovensko žensko društvo si je nadelo hvalevredno nalogo pomagati lioplavljencem. Agilne članice bodo pobirale prispevke na dan Vseli svelili pred pokopališči. □ Koncert Glasbene. Matice. Dne 8. novembra priredil Glasbena Matica koncert s skladbami klasikov (Beethovna, Bacha. Mendelssohna) in drugih koni|ioiiistov svetovnega slovesa (Verdi, Rimski-Korzakov, V. Novak, Foerster). Sredino programa izpolnita dva naša mlada umetnika: pianist Marijan Lijiovšek in violinist Taras Poljanec. □ Diplomirana učiteljica bi prevzela iilštruk-cijo ali mesto domače vzgojiteljice oziroma učiteljice. Naslovi v upravi Slovenca . □ Pohorski tek. ki se vrši prihodnjo nedeljo ua Pohorju od Ruške koče do Pohorskega doma. je v ospredju zanimanja mariborskih športnikov, Obeta se rekordna udeležba tekačev, še več pa seveda prijateljev športa in našega Pohorja. D Usmiljenim srcem. Revna žena, mož invalid, že dolgo let brez dela, trije nepreskrbljeni otroci; se priporočajo usmiljenim, srcem. Darove v blagu ali v denarju sprejema uprava Slovenca*, Koroška cesta 1. □ Posestne izpremembe. Prodali so v zadnjem času: Welle Karol zemljišče in stanovanjsko poslopje na Meljski cesti 75 in 77 tvrdki Jugotextik (lastnika Industrijalca Loebl in Rosner) za 300.000 dinarjev. Marija Božič drugo polovico hiSe v Tattenbachovi ulici odvetniku dr. LašiČu (prvo polovico je kupil isti lani) za 210.000 Din. — Trgovec I-'ran jo Skušek hišo v Smoletovi ulici 8 zdravniku dr. Hermanu Krausu za 1500.000 Din. — Blnznik Mirko in Marija hišo in zemljišče v Beograjski 4^ Ludviku Schestanu za 162.000 Din. — Tanalarič Franjo zemljišče in hišo v Beograjski ulici Mariji Klari?: za 72.000 Din. □ Pomagajte študentom z inštrukcijami! Naslove revnih dijakov, ki bi si lahko pomagali z inštrukcijami, lahko prejmete vsako sredo od 5—f> v pisarni v Gledališki 2, jirilličje desno. □ Na sledil. Policija še vedno proučuje okoliščine znanega vloma v trgovski lokal urarja Pe-telna. Kakor znano, je bilo nedavno odneseno lastniku razne zlatnine v vrednosti 60.000 Din. Kakor doznavamo, je bilo vztrajno delo policijo uspešno, ker je vlomilcem že na sledu. V interesu nadaljnje jireiskave se podrobnosti še ne morejo izdati. Celje večjo kupno moč ima vaš denar, ako kupite blago za obleke, plašče, suknje in sploh manufakturo pri nas! Novosti za jesen ravnokar dospele. — Velika krasna izbera. — Izredno ugodne cene. — Specialna trgovina NOVAK, Kongresni trg 15 nasproti Nunski cerkvi & Volivni imeniki upravičencev zn volitve delegatov Pokojninskega zavoda /a nameščence v Ljubljani so uradno razgrnjeni na mestnem načelstvu celjskem v sobi št. 2 v času oil 30. oktobra do vštevSi 12. novembra 1933. Imeniki so vsakomur ua v |M>gled le med navadnimi uradnimi urami. & Ukinitev električnega toka. lulska elektrarna sporoča, da bo v nedeljo, iliir ~k novembra 1933 orl H—12 rudi nujnega popruviln na vodu ukinila dobavo toka za mesto Celje in okolico. Napaden na cesti. 22 letnega lire/posel-noga krojaškega pomočnika Ludvika Juga / Brega pri Polzeli je 29, oktobra zvečer v Cirob-Iji pri Sv. Pavlu napadel na cesti neki moški in ga zabodel v trebuh in levo ramo. Jug, ki je težji poškodovan, se zdravi v celjski javni bolnišnici. -Gr Združeni pevski zbori Celjski Zvon, Oljka in CPD pojejo danes, na praznik Vseh svetnikov. iiugrobniee ob 5 popolilnc na okoliškem jiokojiulišču, nato jia na luestucni in vojaškem pokopališču. CT Cerkveni obredi na praznik Vseh svetnikov in nu Vernih duš dan. Danes popoldne ob pol 6 bodo v 1'nrni cerkvi litnni.je Vseli svetnikov / blagoslovom, nato pridiga in po |)i'idigi libera. Jutri, na Vernih duš dan, je ob 7 v farni cerkvi slovesni recpiietn zn rajne farane / lihem. jutri bo ob H sveto opravilo tudi pri Svetem Maksimilijanu. 13 Vincencijeva konferenca sv. Danijela v Celju prosi vse. ki bodo obiskali danes ali jutri farno cerkev, du se ob tej ]iriliki spomnijo revežev. ki jih jHidpira konferenca. Vincencijeva konferenca ima pri glavnem vhodu 1111 evangeljski strani svoj nabiralnik. Naj bi 111-lillo nobenega, ki bi ol> tej priliki prezrl to |irošnjo. Odbor Vinci ncijeve konference se vsem darovalcem že v linprej zahvaljuje. 3" Po gorah južne Srbite jc naslov predavanju, ki ga priredi Savinjska |iodriižiiica SPI) v petek, dne "i. novembra ob 8 zvečer v muli dvorani Celjskega doma Ptm Tatvine. Nezaželjeni obisk jc imel tc dni posestnik Ignac Bezjak iz Vurberga. Neznani storilci so prišli v njegovo stanovanje s ponarejenimi ključi in mu odnesli obleko in j)erilo v vrednosti 2000 dinarjev. Tatvina je bila izvršena po dnevi, ko so bili domači odsotni. — Enak slučaj sc je dogodil na Bregu pri posestnici Mariji Rop. Tatovi so ji odnesli obleko in posteljnino vredno 1000 Din. Pri gašenju apna se je ponesrečila Ana Dre-venšek, žena posestnika iz Ljubstavc pri Sv. Vidu. Dobila je nevarne opekline na obrazu in rokah, v nevarnosti sta obe očesi. Prepeljali so jo v bolnišnico. Redek slučaj. Na vrtu enega izmed ptujskih naročnikov »Slovenca« je dozorela prav lepa debela vrtna jagoda. Naš naročnik jo pusli, doklc sama nc odpade. Novo mesto Ustanovni občili zbor podružnice Ziezc aliso; ventov kmetijskih šol se je vršil v mali učilnici ua Grmu. Občni zbor je otvoril Šoiic Viktor in pozdravil absolvente, posebno še ravnatelja gi;:'«Ui-šole ing. Zupaniča in zastopniku zveze Bantana, nato pa je razložil pomen in namen organizacije. Ing. Zupnnič jo jiodkrepil Sončeva izvajanja. Sledil je daljši govor g. liaiilana. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Jenko Ivan iz Straže, tajnik Zrnec Franc iz Grmu, blagajnik šonc Viktor iz Novega mesta. Organizaciji želimo mnogo uspeha pri njenem delu. Naj so razširi po vsej slovenski zemlji, v vsako tudi najbolj skrito našo vas. Dekla okradla svojega gospodarja. Sitar Jernej, lastnik mizarskega podjetjn v .Šmiiinhi jjri Novem mestu, je dobil pred 14 dnovi novo služkinjo. Bila je iz sosednje vasi. Videti je bila marljiva in gospodar je bil zadovoljen /. njo. Te dni pa je služkinje zmanjkalo. Čudno se ji- to zde« gospodarju. Ko je natančneje pregledal svoje imetje, je opazil, da so mu zmanjkali zlati uhani, v vrednosti 800 Din in manjša vsota denarja. Mnogo visokih odlikovanj si jc pridobil svetovno znani PHILIPS radio. Zato jc in ostane SUPER INDUCTANCE« na višku radio-tehnike. Dobi se Ic Drl tov. zastopniku: M. WACHTER. urar Novo mesln Kako je v Strugah mesec dni po povodnji Posledice grozne povodnji so čimdalje bolj očitne in se kažejo vsak dan hujše. V najbolj prizadeli vasi Podtabor je '16 hiš, ki so skoraj vse več ali manj prizadele po povodnji. Skoraj dve tretjini hiš je tako poškodovanih, da je prebivanje v njih nemogoče ali pa življenjsko nevarno. Vsaka hiša, ki je bila v vodi, kaže večje ali manjše raz-pokline. Zidovje je tako vlažno, da se, četudi v pečeh — kjer so ostale — kurijo in odpirajo okna, ne posuši. Vendar so se nekatere družine že vselile v vlažno, mokro stanovanje, če je bilo le količkaj mogoče, ker bivanje v senikih iu celo na prostem je v tem letnem času in v tako hladnem in deževnem vremenu nemogoče. Mnogo družin pa gostuje pri sosedih, ki so toliko srečni, da ni prišla voda v njihove hiše. Po nekaterih hišah bivajo tri do štiri družine skupaj, kar je seveda nezdravo iu silno mučno, ker ni prostora. Pa nc pomaga nič, ljudje morajo biti zadovoljni, da so le pod streho, ker obljubljenih barak ni, pač pa se jc razglasilo, da bodo te družine nastanili v šoli. Popravila gospodarskih poslopij in manj poškodovanih hiš sc vrše počasi, ker poplavljenci sami nimajo sredstev. Vsaka družina, bodisi bolj ali manj prizadeta, je dobila doslej po 200 Din podpore, le malo je bilo tako srečnih, da so dobili sekaj več. Da si s tem ni mogoče dosti pomagati, e timljivo. Najtežje je vprašanje prehrane, ker so vsa živila uničena. Treba bi bilo predvsem koruze ali koruzne moke in krompirja, pa že dva ali tri tedne poplavljenci niso dobili koruzne moke ne koruze. Prehrana teh revežev jc pomanjkljiva in ljudstvo skoraj strada, kar seveda zmanjšuje odpornost proti raznim boleznim. Pomanjkanje dobrih in zdravili stanovanj ter dobre, tečne hrane jc in bo glavni vzrok boleznim. Poleg tega pa nastopa še ostro i jesensko vreme in zima je picd durmi, ljudje so j pa šc vedno letno oblečeni, ker nimajo s čim kupiti tople zimske obleke in še manj čevljev. Nalezljive ; bolezni se sicer v toliki meri več nc pojavljajo, pač jia telesna slabost in življenjska izčrpanost vsled slabe prehrane iu obleke. Ljudstvo uc more klicati zdravnika iu kupovali zdravila, ker je prišlo po-polnoina ob vse. Župni urad jc razdelil med jxiplavljence precej krompirja, žita in sena, kar so podarili dobri sosedje iz bližnjih žujinij in pa Katoliška akcija. Tudi ministrstvo za socialno |K>litiko jc naklonilo en vagon krušne moke in otrobov, toda kaj je to za toliko množico. Vsem, ki imajo kaj sočutja s poplavljenci. z j največjimi reveži, kličemo: pomagajte nam, da ne ! poginemo, ker huda je naša nesreča, hujša od | požara. Lepe Struge so spremenjene v puščavo. Vsi I darovi naj se pošiljajo na župni urad v Strugah. Naročnikom, prijateljem! S 1. novembrom sc pričenja nova naročba na »Slovenca*-. Za obnovitev naročnine za mesec november ozir. zadnja dva meseca leta 1933 prilagamo v današnji številki položnice za vse one p. n. poštne naročnike, ki jim je z dnem 31. oklobra potekla naročnina na : Slovenca«.:, ali imajo še kak neporavnan zaostanek na naročnini. Vljudno prosimo vse, ki se jili tiče, naj se takoj v prvih dneh tekočega tedna poslužijo doposlane položnice in plačajo naročnino vsaj za en mesec naprej. Kdor bi jjomotoma danes ne prejel položnice, naj jo zahteva od uprave, oni pa, ki bi jo prejel pomotoma, naj jo odda prijatelju za novo naročbo '"asopisa ali pa shrani za poznejše plačilo. Pri tej |>riliki pa iznova vabimo na naročbo vse prijatelje našega lista, ki še niso naročeni na vsakdanjo izdajo Slovenca -, in prosimo naše vnete za-stopniko po mestih in na deželi, da porabijo v bliž-■ljili tednih vsako prilko zn agitacijo v prid na-femu listu. Cena lislu ostane neizpremenjeiia in sicer velja dnevni Slovenec: za vse kraje v Jugoslaviji zu eu mesec . . za eno četrtletje . Iti n 25.— Din 75,— S Ponedeljkovim Slovencem vred slane naš list mesečno 5 Din več. Za naročnike v inozemstvu velja vSloreneer 35 Din mesečno. Posamezne številke Slovenca- veljajo ob de-lavnlkijh 1.50 Din, ob nedeljah 2 Din. J«igosSov. finančno pravo Neposredni davki, državna trošarina in takse Že sama vest o izdaji knjige je vzbudila nino-•3o zanimanja v vseh uradniških in zasebnih krogih. To nam dokazuje veliko število prednaročil, ki jih je prejel avtor. Posebno mnogo prednaročil je prispelo od strani gg. odvetnikov, notarjev, sodnikov, industrijalcev, trgovcev ter vseh vrst državnih nameščencev. Knjiga bo izšla koncem tega meseca in ker sc bo morala naklada povečali radi nepričakovano velikega interesa, se bodo sprejemala prednaročila j>o predprodajni ceni 80 Din do 'zida. Knjigi bo priložena poštna položnica. Nadaljrva naročila sprejema avtor knjige: Sušeč Štefan, načelnik finančnega oddelka banske uprave v p., Ljubljana, Beethovnova 15. Udeihi TD38" Edinstveni na suefu! milo, krema /.a britje. Shampoo, Locion al limon. Aceite radico (olje za kožo) Zaloga za Maribor: ,SALUS" d. d., podružnica, MARIBOR Verslovškova ulica 4 Tat v žapnišču Javorje nad Poljanami, 30. oktobra. Pred 14 dnevi sem Vam poročal o roparskem vlomu pri trgovcu Jelovčanu Jerneju na Muravah. Takral so tatu vjeli in ga izročili orožnikom. Na orožniški postaji pa jc ropar kmalu zjulra, ufel bos, ker je bilo vse moštvo zaposleno drugod. Danes zjutraj pa jc naš g. župnik čudno pogledal, ko je prišel iz cerkve, pa je zapazil, da nu pisalni mizi ni vse lako, kakor navadno. Pogleda v pisalno mizo in opazi, da mu je izginil ves drobiž, pogleda v denarnico, kjer jc bilo vse v redu, razen, da je manjkalo treh bankovcev po sto dinarjev. Spomni se, da' ic videl zjutraj ko je vstal, dolgo lestvo, ki je shranjena pod streho drvarnice, na tleh. Tat, ki jc najbrž skušal priti v viharni noči v župnišče, sc ie premislil, ko je videl vsa okna zaprta. Čakal je jutra, ko so služkinje oJ[>rle župnišče, in smuknil noln, misleč, če me kdo sreča, bom prosil, če ne, sc bom pa skril. Zadnje se mu jc posrečilo. G. župnik je šel kmalu zjutraj v ccr-kcv, tam opravil pogrebno opravilo po ranjki Mo-žina Frančiški, ženi posestnika iz Dolenčic, ki jc umrla 27. oklobra v bolnišnici v Ljubljani. Služkinje so ludi šle k sv. maši. Zaklenili so župnišče in tat je brez skrbi delal. Kakor jc sedaj dognano, jc tat odnesel g. župniku 640 Din gotovine, Zcisov daljnogled, vreden 1800 Din in Hubertu« plašč. Tega bo skušal na|-brž prodali, ker mu ne bo primeren za rabo, Sai je naš g. župnik znan po svoji velikosti. V kleti je vzel nekaj kuhanega govejega mesa in kos kruha. Za zajtrk je bil preskrbljen. Iz župnišča jc tal skušal priti skozi glavni vhod. Udprl jc zapahe znotraj, pa se mu vendar ključavnica ni vdala. Zato jc skočil najbrž skozi okno prvega nadstropja. Gostilničarka Grošelj Marija je videla, da jc med sv, mašo hitel neznan človek proti Dolcnči-čam. pa sc ni toliko brigala zato, ker jc mislila, da gre kateri onih, ki so brli pri sv. maši. iz ccrkvc. Obveščena je bila takoj orožniška postaja v I'o ban h H in ic uoanjc, da bodo tatu kmalu izsledili Ostale vesti Katoliški otrdci v belgrujskih šolali. Po (statistiki, ki jo je prinesel zadnji Glasnik beogradske nudbiskupijet je v Belgradu na on-dotnili osnovnih šolah 1755 katoliških otrok. \ šolali župnije Kristusu Kralja jc otrok, \ župniji Matere božje 425, v župniji sv. Antonu (Frančiškanski) 342 otrok, v žii|>niji sv. Petra "V72 in v župniji «v. Cirilu in Metoda (Cuka-rieu) lit) otrok. Skupaj je teh otrok I59+. Temu številu je treba prišteli nemško šolo, med katerimi so 101 kutoličnui. in češke šolo. kjer jc 58 katoliških otrok. Potemtakem je vseli katoliških otrok iui belgrujskih ljudskih šolali 1757._ Najlepše in najelegantnejše damske plašče pu globoko znižanih in najugodnejših cenah že od 490 Din dalje kupite v največji konfekcijski trgovini F. LUKIČ, L|M.fc»lfsnm«a pravite I' Nemčiji, Uilco smo brali, bodo vse denunci-janle spravili, v koncentracijska taborišča. Tega se Nemci hudo vesele, kakor dokazuje naslednje pisanje, katero sem bral v -Kolnisclie Votkszeilung^: ■Hudo jasno so oblasti tedaj nastopite proti ovaduilvv, o katerem je ugotovljeno, da dela veliko škodo in da je veliko škodo ic naredilo. Ti odloki bi gotovo ne bili izšli, ko bi ne bili potrebni. Da denuncijantom groze s koncentracijskimi taborišči, lo bo za.mnoga zdravilno sredstvo, ki jih bo morda celo obvarovalo. Človek jc lahko le vesel, čc sliši take odločne ukrepe. Po vseh posrečenih revolucijah se pokažejo nn dan kreature, ki gredo zu plenom. Saj poznamo te plazilce, ki se plazijo po vežah uradnih poslopij. Oblagodarjeni so z ušesi, ki po svoji dolžini spominjajo na trompete, in z očmi. Ici bi jih človek lahko primerjal s periskopi podmorskih čolnov. So namreč edino, kar moli iz vode, vse drugo je skrito pod vodno površino. S temi. ušesi in periskopi preluknjajo vsaka dvojna in tapecirana vrata, slišijo tiktakanje žepne are gospoda predsednika in nikdar ne nehajo spraševali: Ali prav za prav že veste, du?<- Ali ste ic to-le slišali:' Ali je res, da Ali ni to-le nevarna reč 'i Kdo bi si bil mislilP. itd. Kakor mačke krivijo svoje hrbte, kadar grmi. Povsod, kamor pridejo, razširijo nemir, za seboj pa puščajo razdejanje, negotovost in zmedo, kadar odhajajo. V temnih kotih pišejo brezimnai pisma ter porabljajo za lo tuje pisalne stroje. Natikajo rokavice in s svojimi zastrupljenimi puščicami more mir poštenega človeku, ki je na svojem uradu zvesto služil in ki sije nekoč predrsnil biti drugačnega mnenja, ali pa, ki je enkrat prišel eno aro prepozno o urad. Nji-liova hinavščina jc lako popolna, da ti kri zastane, ko jo vidiš. Zavijanje njihovih oči, ko igrajo ogorčenost, je lako silno. da kaj takega niti r Hollii-ivoodu ne vidiš. Zato Ic odprite vratu koncentracijskih taborišč za rod teh gadov, ki se plazijo le r visoki travi, ler premislile, dn z ozirom na nje ne vetja beseda o drugem licu, katero je treba ponuditi. Dcnutlci-jacija ic za tistega, In jo je zagrešil, sramota, zu izdanega večkrat, nesreča, za močno državo pa raz-židjenje, ker izviru iz misli, da vladajoči, ne slore svoje dolžnosti. Država si bo osvojila srca vseh, če bomo lahko ugotovili, da je za vedno premagala ovadušlvo ter ropotijo, ki za lem ovadušlvom sloji, vrgla skozi okno.«. v samostan Moste pri Ljubljani. 31. okt. Komaj sc je posušilo tiskarsko črnilo zadnjega poročila o vlomu v samostan čč. sester karmeličank na Selu. mortuno zopet poročati, da je neizsledeni lojiov zadnje uni zopet dvakrat vdrl čez zid v samostan. V ponedeljek, 30. t. m. jo opazoval uslužbenec zavoda v čolnu na Ljubljanici sumljivega moškega, ki se je smuka! pod samostanskim obzidjem ob reki. Vlomilec jo jirišel čez zid v samostan v zgodnji večerni uri. — Odnesel sicer ni (»sobnega plena — kaj pa naj tudi odnese iz hiše uboštvul —, pač pa se je polastil dveh - ključev od kleli. — To .je dejstvo. Toda po vsej pravici moramo vprašati: Ali ne bo konca t oh lopovščin? Odkod prihajajo te vrste kriminalni lijii v Moste? Ali so iz Most ali sosedne občine? — Ali jih ni mogoče izslediti? — Lopovi morajo dobro vedeti, da plena v samostanu ne bodo dobili. Kakšni drugi razlogi jih torej vodijo pri njihovem hudodelskem jiočclju? — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čase naravne »Franz-Josef«-;5renčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josel«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklosl jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje 'cri. Koledar Sreda. 1. novembra: Praznik vseli Netili. Ta | mesec sc dan skrči od 10 ur za I uro 14 minut na I 8 ur 46 minut. Četrtek, 2. novembra: Spomin vernih duš. Just. Sčiji ob 3.50. Ilerschcl napoveduje veliko dežja.' Osebne vesti -_- Za pogodbenega uradnika na letališču Ljubljana jc imenovan go.sp. Jože Kuhar z letno nagrado 18.000 Din. — Napredoval jc v VIII. položajno skupino strojnik dravske stalne voj. bolnišnice g. Anton Kaslclic. = Iz vojaške službe. Odrejena sta za poveljnika dravske avtomobilsko čete peh. kap. I. razr. Vilko Hren in na službo v itiženjersko-lehnični oddelek ministrstva vojske in r^ornarice inž. kap. I. razr. Ljudevit Runert — »Za srečo v nesrečo« hite tisoči in tisoči naših ljudi z doina na tuje. Srečo gredo iskat. Pa kaj najdejo le prepogosto? Igra »Za srečo v nesrečo« pokaže to na resničnem dogodku na moj-slerski način. Kdor je vide! to igrico, jo želi šc videti. Priredite jo za letošnjo izseljeniško nedeljo! Ljudstvo vam bo hvaležno za njo! Poskusite, in borle videli! lztis stane 10 Din s tem je pa dano tudi avtorsko dovoljenje in so plačane tantijeme. Naroča se: »Družba sv. Rafaela«, Ljubljana, Delavska zbornica. — Zavarovalnina \ Ljubljani ponesrečenih potnikov. Društvo zn zrakoplovni promet a. d. Aeroput Belgrad sporoča, da je Internationale društvo za zavarovanje proti nezgodi in škodi ravnateljstvo v Zagrebu stavilo Acroputu na razpolago odškodnino za zavarovalnino poini-ko\ umrlih pri avijonski nesreči dne 12. IV 1933 \ Ljubljani nn ta način, dn bo izplačalu naslednikom jionesrečeiiih potnikov |h> 370.000 dinarjev, to je znesek, za kateri je društvu imelo zavarovane svoje potnike. Na tn način bo naslednikom skupno izplačanih 2,200.090 Din. Društvo za zrakoplovni promet vabi naslednike ponesrečencev, da se obrnejo radi izjilačilti zavarovalnine z. dokazi o upravičenosti nasledstva na ravnateljstvo \eroputa v Belgradu. — V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 88 od danes je objavljen .Zakon o društvu Rdečega križa kraljevine Jugoslavije« in Pojasnilo o taksah za gradbeno in za uporabno dovoljenje«. — Učiteljski pevski zbor ima svoj pevski tečaj za mešani zbor 3. novembra ob 9 v Glasbeni Matici. Točno vsi! — Nova potniška iariia na železnici stopi v veljavo dne 1, novembra l. 1. Administracija voznega reda »Ekspres« je izdala celotno potniško tarifo na 8 straneh kot prilogo k voznemu redu Ekspres«. Vsak naročnik, odnosno kupec voznega reda Ekspres« dobi novo potniško tarifo hrezplačno. Opozarjamo posebno na znižane vozne cene, ki veljajo samo za določene relacije. — Redna glavna skupščna Odvetniške zbornice v Ljubljani se je vršila v soholo, dne 28. oktobra ob dobri udeležbi članstva. Uvodoma se je skupščina spominjala umrlih članov ter konstati-rala, da je bilo dne 1. julija 1933 vpisanih 21.0 advokatov, od katerih pa 3 ne izvršujejo več advokature. Gornje število članov znači napram lanski poslovni dobi prirastek 5 advokatov. Advokatskih pripravnikov je bilo 72. V civilno-pravnih sporih so zastopali advokati brezplačno kot zastopniki revnih v 503 zadevah. Kazensko-pravna zastopstva revnih niso navedena, ker imenujejo sodišča zastopnike sama. V 95 primerih jc odbor imenoval zastopnike plačila zmožnim strankam. V minuli poslovni dobi je odbor prejel 51) pritožb proti advokatom; od teli je 44 zavrnil, ker so bile neosno-vane, 6 jih jc pa izročil v pristojno poslovanje, dočim ostale šc niso godne za sklep. Iz podpornega sklada se jc izplačalo vdovam in sirotam po umrlih advokatih 55,000 Din. V ostalem so se na glavni skupščini predvsem obravnavale stanovske zadeve, mnogo se je razpravljalo o zakonu o zaščiti kmetov, o novi advokatski larifi in o težkih davčnih bremenih, Zakotnišlvo, ki se je v poslednjem času zelo razpaslo, se je preganjalo z delnim uspehom. Pri dopolnilnih volitvah za oslalo dobo dveh let sla bila izvoljena Za zborničnega zastopnika dr. Sinole Albin, za njegovega namestnika pa dr. Žužek Bogdan, oba iz Ljubljane. V odbor sta bila na novo voljena dr. Smole Albin in dr. Sta-novnik Ivan iz Ljubljane. V Disciplinski svet so bili izbrani vsi izžrebani člani in pa dr. Goljar Srečko in dr. Stanovnik Ivan iz Ljubljane. Skupščina je izbrala ludi člane izpitnih komisij za advokatske in sodniške izpite. Glavna skupščina se je vršila v vzgledni slogi. Po glavni skupščini odvetniške zbornice se je vršil občni zbor njenega Penzijskega fonda, ki si je izbral za predsednika dr. Šviglja Antona, za II. podpredsednika pa dr, Hacina Josipa, oba iz Ljubljane. Premoženje Penzijskega fonda predstavlja danes že vrednost približno 414 milijona dinarjev. Ponovno vabimo gg. trgovce in mojstre vseli stanov, ki iščejo vajence za svojo obrt (zlasti so zažeV tli laki, ki so voljni sprejeli vajence z vso oskrbo), naj sc javijo na naslov: Dobrodelno društvo Varstvo., Ljubljana, Tyrševa (Dunajska; cesta št. 17. Ogromen nusip \ Slavoniji. IV ol milijonu oralov zemlje pred votlo. Nusip jc zgrudila vod mi z.ndrugu Bidj-llosut. \a«ij> je dolg 170 km ler je na levem bregu Save. -Po-v odeu j Icla I9J6 je \ tem kraju napravila 150 milijonov Din škode. Novi nasip bo lake škode nn telit kraju popolno in a onemogočil. Zadruga jc [ničeln nusip graditi mesecu marca 1928 in ga jc torej gradiln dobrih ~> let. iNusip jc opremljen z avtoimitiskini telefonom. Zadrug« je zu nusip izdala dosedaj 50 milijonov Din. izdala pu bo še 22 milijonov. Na nasipu je enajst čuvajnic z. gosjimi.irskim poslopjem. Pri nasipu so ludi štiri velike črpnlne postaje, ki zmorejo skupaj v sekundi izčrpali "«(>() litrov. Zadruga, ki je to izvršila, jc ena največjih liri nas v Evropi. — Kmetu ukradli denar. Kmetu \ndieju spnničku i/. Tkalcev pri Križevcih mi le dni neznani tatovi ukradli. 18.000 Din. špnniček ie kot bogat kmet proflii 1 s svojega posestva 10 lil vinu, 10 kub. metrov pScnicc. II jirešičkov. bika !u dve junici ter jc zato dobil 18.000 Din. Nn-ine.sto d-a bi nesel denar v hranilnico, ga je položil doma jiod skledo. Tam gu je našel neznan tat. Tat je najbrž videl Spaničkn. kako denar šteje in sc ga jp jioziicje polti,stil. Ves <)bu|)iiu jc javil kmet tatvino orožnikom, toda dosedaj manjka vsaka slod zu tatovi. — Od klofute umrl. V Banjaluki sta se v neki gostilni sprla gostil Vnelav Vik in Tomo Belič. Belič je Vika kloftiil in Vik se je zgrudil mrtev na tla. Kkshutnaciju in obdukcija sta Kdor dvakrat da, hitro da! Pa, če bi dal stokrat, bo še vedno premalo za domačijo, ki jo je požar uničil in za gospodarja, ki je bil toliko nepreviden, da ni bil pri Vzajemni zavarovalnici proti požaru zavarovan. Vzajemna zavarovalnica namreč daje samo enkrat, a takrat dovolj. imeli nenavaden rezultat. Zdravnik je namreč ugotovil, . Seveda je bil Belič takoj izpuščen iz zapora. — V samoobrambi ubil kmetu. V zapore okrožnega sodišča v Subotiei .so privedli te dni dr. Andreju Leblu. odvetniškega pripravnika iz Selite. Dr. Lebel je namreč ubil kmeta Lazarja Vuletiču iz. Molu. Preiskovalni sodnik je zaslišal dr. Lebla, ki je izjavil, da je ta uboj izvršil v samoobrambi. Zaslišanih je bilo več prič, ki so videle, nndaljne priče. — Povodnji ua Hrvatskem in v Bosni. Nad L)ugo reso in njeno okolico jc te dni divjal pravi vihar, ki je polomil mnogo drevja in poškodoval ograje in strehe. Zaradi silnega dežja je narasla reka Mrežnica, ki se je nu nekaterih krajih izvila iz korita ter se pričeli! izlivati po |ioljili in travnikih. Promet čez. reko se vrši s čolni in sjilav i. Iz Petrine |>n poročajo. da je tam silno narasla Koljia,- ki je prestopila bregove. Boje se, da bo reka še nadalje rustlu. Tudi nnd Bosansko krajino se jc prelomil oblak in je vihar polomil mnogo tlrcv-ju. Po nekaterih krajih je onemogočen vsak lironiet. Čigav je vinski sod? Ima vz.gtin napi:-Cerkveno. Sv. Urban št. I1) — Javiti /upue.mu uradu pri oo. frančiškanih v Mariboru. Nove knjige. Dr. J. Aleksič. Stanovska država po načelih papeževe okrožnice Quadragesi-mo anno«, 12 dinarjev; Mali obrednik za pre-videnje bolnikov in različni blagoslovi. Po zbirki sv. obredov z.a ljubljansko in lavantinsko škofijo, vezano 30 Din; ing. Novak V., O urejanju gospodarstva z gozdi 40 Din; Flisek. Gambcrška kronika, zgodovinski igrokaz 8 Din; Zakon o nelojalni konkurcnci 0 Din; Spominska knjiga oh 700 letnici oo. frančiškanov v Ljubljani 1233—1933 vezano 60 Din; Podgornik. Pletenje in krpanje (iz zbirke za pridne roke — knjiga za ročna dela) 30 Din; Zvvitter, Les origines L'lHyrisme poIitique 20 Din; May, Satan iu Iškariot, III. knjiga — 2. zvezek 13 Din; Logar; — Ocvirk A., Levstikov zbornik, broš. 80 Din; Mala skrivnost kjjuček do notranjega življenja 3 Din; Vozni red Ekspres - izdaja 3. oktobra 1933 10 Din: Mali žepni vozni red --zimska izdaja 5 Din. Vse te knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Doruščajoči mladini nudimo ziutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčice. ki doseza radi tega, kei čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav izdatne uspehe Jesenice Zadnje ponavljanje »Miklove Zale popoldne v nedeljo, j. novembra, ob 15. Znižana vstopnina Vstopnice se lahko naroče pismeno. SrasŠo vče Ne:r,esto venca na grob gospodu dekanu Martinu Medvedu sta darovali: Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah 1000 D'in in sicer tukajšnjemu revnemu dijaku 500 Din, Vincencijevi kon fcrenci v Celju 501) Din, Marijina družba v Braslovčah pa 100 Din Društvu sv. Terezike v Ponikvah. Umrl je 86 letni starček Ivan Turšek, Pečka-lov očka , iz Gornjih Gorč pri Braslovčah. Vsled svoje izredno vesele narave ter šaljivosti je bil daleč naokrog poznan ter priljubljen, zlasti pa med lovci, s katerimi je 5e lansko leto hodil kljub Moji ! visoki .starosti na lov, često na visoke gore. — Dn.-! 28 oklobra je umrla v cvetc mladosti 20 lelna mla-I denka Frančiška Šoštar iz Topovelj pri Braslovčah. Naj jima sveti večna luč! Oolnfa Lendava Umrl jc 27. oktobra na Dunaju dolnjelendavski j nadrabin dr. Anton Rudolfer. Pokojni je bolehal ' že dalj časa za črevesnim rakom. Pred kratkim je ! bil na Dttnaiu operiran in takrat je operacijo srečno i prestal. Sedaj je šel ponovno na Dunaj na ope- • racijo, kateri je podlegel. Zapušča ženo in dva ■ otroka. Pokojni je bil zelo naobrazen človek. Bil 1 je priljubljen ludi pri drugovcrciii. Družini iri zetu ! dr. Slrasserjit naše iskreno sožalje. S trgatvijo smo končali. Nekateri su dobili le I četrtino lanskega pridelka, drugi pa ludi nad polovico lanskega. Sicer ne bo tako močno kakor lan-| sko lelo, vendar preslabo ne bo. Staro vino se prodaja pri nas že po 8 Din. Zahvala. Najlepša hvala piečastitemu kn.-šk ■ ordinarijatu lavantinskemu in ljubljanskemu za iz-! kazano nam dobroto. Bog vam povrni vašo dobrot, ' iu ljubezen. — V imenu revnih otrok i. B,. katehet Pišece Trgatev in počitnice. Letošnja trgatev nam je prinesla ludi trgatvene počitnice. Pa bi nam sko-' raj vreme vse jiočitnice pokvarilo. Siccr pa leto*-ni bilo veliko brali. O, kako se pozna po količini proti lanskemu pridelku! Saj še po neko:! niti petina lanskega pridelka ni zrasla. Toda po kako-i vosti mošt ne zaostaja veliko za lanskim. Lani je bilo božje kapljice, da ljudje niso vedeli kani ž njo in so sc kupci hodili norca delat iz nje Kaj bo pa letos? No, da bi vsaj to, kolikor jc jc dobro prodali! Smrt kosi. Pretekli teden smo imeli kar dva mrliča. Umrl je po kratki, a mučni bolezni Zaje Jožef, posestnik na Malem vrhu. V grob ga je ;jiravil rak v grlu. Na večih krajih ie iskal po moči, nazadnje se jc celo podvrgel operaciji v bolnišnici v Brežicah, a vse zastonj. Bodi mu domača žemljica lahka, ki jo je tako ljubil! — Druga žrtev smrti pa je Bibič Vincenc, posestniški sin s Piršenbrega. Skoraj r^vno na oblctnico uboja v Pišecah jo je skupil s kolom po glavi. Udeležil se je neki večer kožuhanja, kjer se jc .sreča! s tekmecem pri dekletu. In po koiuhanju so odjeknili v temno noč sumljivi udarci in stok, pa je : bilo po njem. Šlo je oko in prebita je bila tudi lobanja. Toda še živega so spravili v bolnišnico, kjer ie bil operiran in je vzdržal par dni, se zavedel in že bil dobre volje, tako, da so zdravniki upal nn rešitev. Ali nastopile so komplikacije in jc podlegel. Kdaj bo naše fante srečala pamet? Prevzem In prisego na občini. Danes, 25. t m., je novoizvoljeni občinski odbor prisegel is prevzel svoje posle. Želimo le, da bi lako zastopa! naše interese po krščanskih načelih, kakor ie hiln lo ob volitvah na lopakih označeni. Blagor njim, ki v Gospodu zaspe Zlati nauki ameriških milijonarjev Zaklada pa le ni V okolici Klajpede na litvanski meji sc jc prijela prebivalstva na obeh straneh, to jc na nemški kakor tudi na litvanski, prava strast po zlatu, le dni je namreč nekdo raznesel glas, da je tam v bližini Napoleon, ko se jc vračal iz Rusije, dal zakopati ogromen zaklad. Moral je tako hitro bežati, da ni mogel vzeti zaklada s seboj. Ljudje so takoj začeli brskati za zakladom. V zemljo rije jo več metrov globoko. Zaklada seveda ni na dan. Angleška policija jc vpeljala nove avtomobile, s katerimi nadzira promet na cestah. Ko opazi policija avtomobil, ki prehitro vozi, zdirja s svojim avtomobilom za njim, ga prehiti in nenadoma se od zadaj prikaže poziv: »Slop-police« (Ustavite! Policija). Ker je policijski avtomobil na zunaj popolnoma enak navadnemu avtomobilu, ga šoferji ne spoznajo in tako sami dirjajo policiji v past. Slano je plačat kosilo V Lvov je prišel neki knjigotržec in stopil v gostilno. Ko je hotel plačati, je opazil, da nima denarja. Nikakor ni hotel napraviti vtisa, da hoče gostilničarja ogoljufati. Zato mu je ponudil loterijsko srečko. Gostilničar je bil s tem zadovoljen in je počakal, da so izžrebali srečke. Lahko si mislimo, kakšno je bilo njegovo veselje, ko je ugotovil, da je s srečko, s katero je neznani gost plačal kosilo, zadel dobitek 600(100 Din Kako naj beremo liste Nekateri ljudje ravnajo s časopisom pretirano spoštljivo in čitajo vsak zlog kakor razodetje. — Drugi menijo: Nikoli ni nič važnega v časopisu, izguba časa je, če ga čitam. — Tretja skupina čita-teljev —• njih število je čisto neznatno — pa sedi z rdečini svinčnikom in s škarjami oborožena pred kuponi časopisov, s katerimi resnično prav čudno ravna. Polovico časopisnih pol odrinejo v stran, ostalo hitro, a vendar natančno pregledajo, pri tem pa roka z rdečilom zdaj tu zdaj tam napravi svoj znak. Poleni pa stopijo škarje v akcijo. V najkrajšem času je že mogoče kar lep kupček izrezkov pobrati z mize, (ločini preostali papir sfrči v kot, kjer počaka, da ga služkinja odnese v kuhinjo. Zdaj šele či.tatelj začne prav citati. Počasi in zamišljeno pregleduje izrezke. Izraz v ^obrazu mu je pri tem povsem drugačen, kakor navadnega čita-lelja. Par minut potem so izrezki izginili v razne mape, kjer čakajo uporabe. Prav tega ritalelja potem med dnevom sreču-i jemo globoko zamišljenega. Njegov duh predeluje, i kar je zjutraj čital. Iu če ga slučajno zvečer sre-; čanio, ga dobimo navadno v krogu pazljivih poslu-I šalcev. Prostodušen, jasen pripovedovalec je to; i njegov govor je učinkovit. Tu in tam stavi kateri i izmed poslušalcev vprašanje, ki si ga vsi žele, da bi vedeli nanj odgovoriti. Odgovarja zopet prostodušno in jasno ter omeni mimogrede kako dejstvo, ki nam je pri. pregledovanju dnevnika padlo v oči, pa smo ga kot nepomembno prezrli, dočim nam i/, njegovih ust teče jasna razlaga pomembnega dogodka. »To je duhovit človek , ugotovimo nehote. Kaj pa ga dviga do le časti? Samo zmožnost, časopis uporabljati za lo, kar je: list svetovne zgodovine. Le če v tem, včasih slabo pisanem kosu papirja iščemo zgodovino, se naučimo zgodovinsko misliti. Če pa iščemo samo novice iz družabnega življenja, iz finančnih krogov, iz športa, potem si sicer prilastimo način govorjenja, kakor ga dan, ali borza, ali stadion zahtevajo, a misliti se ne naučimo. • Razumem. Priporočate torej časopis kol učno knjigo. Prav. Saj imamo prav malo šolskih knjig, ki bi se ukvarjale s tako mnogimi dogodki svetovnega pomena, kakor od 1914 dan za dnem izhajajoči dnevniki. Nikoli prej v zgodovini sc niso odigravale politične drame tako velikega pomena. Za Evropo, ki se trudi, da bi se spravilo zopet v ravnovesje, nam daje Azija daleč vidne nauke. Med tem časom pa potrebe vseh vrst spravljajo Ameriko v ospredje, ki se ga je dolgo ogibala. Prejšnji časi so rabili dobe celili generacij za izpremcmhe, ki jih zdaj v enem letu doživljamo! Da, časopis je po vsebini bogatejši kot marsikatera učna knjiga, to so vedeli tudi že marljivi čitatelji časopisja Dostojevskij, Ibsen i. dr. Vsak jo s slepolo udarjen, ki ne opazi, da je, če določuje višina našega mišljenja širino našega duševnega obzorja, ob čilanju časopisja najlepša priložnost, da si svoje obzorje raz-širino. (Iz knjige: Dimnet-Schvveiger Die Kunst des Denkens). Smrtnega boja m? Le redkokdaj umrjejo ljudje nenadoma. Navadno umrjejo za takšno smrtjo le tisti, ki jih je zadela srčna kap, ali pa so se ponesrečili. Sicer človeško življenje polagoma pojema, iz telesa se poslavlja med hropenjem in zdihovanjem. Prav zaradi tega, ker bolnik v zadnjih urah hrope in ječi, kakor da bi se boril smrtjo, se je med pri-prostim ljudstvom razširilo prepričanje, da je boj s smrtjo silen. V resnici pa so zdravniki dokazali, da tega boja ni. Umirajoči navadno še prej zgubi zavesi, nato nastopi tako zvana agonija, umirajoči ni več gos|X)dar svojega telesa, ne svojih udov. Agonija lahko traja nekaj minut, nekaj ur in tudi več dni. Oči osteklenijo, punčica sc obrne navzgor. Telo izloča mrzel |x>t. Dihanje ni več redno, človek hrope kakor da bi se pljuča še samo od časa do časa raztegnila in zopet stisnila. Žila bije vedno hitreje, skoraj neprenehoma, loda skoraj je ni mogoče več zaznati. Končno izgine še ta znak življenja in nastopi smrt. Smrtni boj je morda hujši za (iste. ki stoje okoli smrtne postelje, kakor za umirajočega samega. Ce se je umirajoči še spravil z Bogom, potem se še, ko je pri zavesti, lahko pomiri in pripravi na slovo iz te solzne doline. Izum, hi ga ne ueahamo Iz Londona poročajo, da je žena slovitega iz-najditelja lomaža Edisona te dni izjavila, da se je njen mož tik pred smrtjo bavil s sestavo priprave, ki naj bi sprejemala razne vesti, ki jih pošiljajo duhovi z onega svela. Še na smrlni postelji je Edison dejal svoji ženi: Ako mi bo le mogoče. Ii bom z drugega svela poslal kako s|>oročilo.« Ldisonova žena dvomi, da bi bila sporočila, ki jih prejema po posredovanju raznih medijev, avtentična; njeno mnenje je, da bi Edison neposredno govoril z njo in cla bi pri tem nikakor ne rabil posredovanja ljudi, ki po svojem razumu niti zdaleč ne dosegajo slavnega izumitelja. Naj bo tudi nam dovoljen samo majhen dvom, da bi bili glasovi, ki jih prejema Edisonova žena, avtentični... Ženske, ne barvajte se! V okolici Toursa na Francoskem je nenadno mnogo žensk pričelo kazati znake zastrtipljenja. Podrobna preiskava je pokazala, da so se ženske zastrupile z barvastimi svinčniki, s katerimi so si rdečile ustnice. K sreči ni zastrupljenje tako nevarno, da bi se bilo treba bali smrti. Policija je kmalu dognala, kje so ženske kupovale le svinčnike. loda tovarnarja ni več našla, ker je zbežal. Allan J. Eldinovv pripoveduje v nekem listu zanimivosti iz življenja nekaterih ameriških milijonarjev in milijarderjev. Zanimalo ga je v prvi vrsti vprašanje, kako človek obogati. Pri milijonarjih je iskal navodil za lo in vsak mu je seveda dal za lo drugačen recept. Deset centov jc v Ameriki prav majhen denar. Navadno ga dajo otroku za nagrado, kadar ga pošljejo po kako malenkost v trgovino ali po list. S tem si lahko kupiš čašo kave ali pa se dvakrat pelješ s podzemeljsko železnico. Prav deset centov mi jc dal mož, ki je najbogatejši na svetu in čigar premoženje je bilo vredno pred nastopom gospodarske krize 90 triljonov dolarjev. To je bil John D. Rockefeller. To jc sploh najvišji znesek, ki ga on osebno izda. Nikdar nc da višje napitnine, bodisi da jc namenjena natakarjp ali fantu, ki mu streže pri golfu na Long Islandu. S tem hoče tudi vsakomur dali svoj reccpt, kako lahko obogati. »Moj dragi,« mi je dejal, »če ne porabiš teh desetih stotink, potem ne propadeš nikdar. Premisli to in spoznal boš, da je samo trohica modrosti podlaga velikega premoženja.« Milijonarka živela ob čebuli Pozneje sem prišel v stik šc z mnogimi milijonarji in vprašal sem jih, kako so prišli do tako ogromnega premoženja. Helty Grecn je zapustila 20 milijonov funtov. Živela jc tako, kakor da ne bi vedela, kako si bo kupila naslednje kosilo. Ko jc šla iz hiše, jc bila silno v skrbeh, da je morda kdo na cesti ne čaka, da nc bi morda spoznal v tej stari in sključeni ženski bogate milijonarke in jo napadel, ali pa jo vprašal za milodar. Da bi se mu izognila, je šla po vseh mogočih ovinkih. Nikdar ni prišla domov po isti poti, včasih sc je celo skrila v veži in gledala skozi vrata, ali jc kdo nc čaka na cesti. Ona je bila prav klasičen zgled skopega človeka. Da bi prihranila denar, si je svojo spodnjo obleko izdelovala iz papirja. Da, celo pri perilu jc varčevala s tem, da si je dala oprali samo spodnji del. Da bi plačala manj davkov, je stanovala prav v skromni hiši. Njena edina zabava je bil psiček. Ko je nekega dne obolel in je šla v lekarno po ar-niko in ko ji jc lekarnar sestavil račun ter ji povedal, da mora plačati tudi steklenico, je vzkliknila: Nikakor se ne dam obrati! Doma imam dovolj praznih steklenic!« Niti deset stotink ni hotela izdati za steklenico, čeprav bi bila v času finančne krize leta 1907 lahko posodila kar milijon funtov, nc da bi ga sploh pogrešala. Rada je grizla pri jedi kos čebule. Večkrat se jc s tem zadovoljila ves dan. Niti v glavo ji ni padlo, da bi se vozila z avtomobilom, tudi v avtobus ni šla. Če jo je kdo vprašal, zakaj lega ne stori, je odgovorila: »Kristus se ludi ni vozil z avtomobilom, zanj jc bil osliček dovolj,« Oblačila se jc kakor beračica. Ko sem jo nekoč srečal v Wall Streetu, sem jo vprašal za recept, ki naj bi bil ključ do bogastva in denarja. Rekla mi je: »Ne špekuliraj nikdar z delnicami! Ne imej nikdar kakega urada! Jej počasi, ne ostajaj ponoči na nogah! Ne pij vode z ledom in varuj se prepiha! Skleni kupčijo šele te- daj, ako si o njej razmišljal vso noč. Inkasiraj svoje terjatve sam! Če komu kaj daš, daj tajno in ne pripoveduj o svoji dobrodelnosti drugim.« Na koncu mc je še vprašala, ali sem žc pil čaj. Odgovoril sem ji, da nc in odšla sva v kavarno. Naročila sva čaj. Sladkor, ki ga nisva uporabila, jc vtaknila v žep. Naročila jc čaj, toda plačal sem ga jaz! Pisec pripoveduje še o drugih tipih ameriških milijarderjev. To so ljudje, ki so prišli do denarja po mnogo bolj riskantni poti, ki so seveda dvomljive moralne vrednosti. Horatio Bottomley je na primer dejal: »Ne plačaj nikdar računa, dokler tega nc zahtevajo od tebe in nato ga plačaj le, ako moreš, in sicer hitro in v navzočnosti mnogih ljudi. Ko plačuješ, dvigni evoj glas in opozori vse, da ti svoje račune vedno poravnaš. Čc pa jih ne moreš plačati, poleni napovej bankrol. Čim večja je vsota, tem bolje, tem hitreje boš zopet na nogah.« Jimmy Wliitc je bil največji špekulant, kar jih je poznala Anglija v zadnjem času. V eni noči je tudi zapravil po ICO funtov z igranjem. Kvartanie ga jc stalo cn milijon funtov. John Pieponl Morgan mlajši, ki upravlja premoženje sto milijonov funtov, je na vprašanje, kako naj bi prišel do bogastva, piscu odgovoril: >-Naj-težje si je priborili ICO funtov. Mož, ki lahko prihrani 100 funtov in ki s temi lahko prosto razpolaga, jc že na polu do bogastva. Iz 100 funtov naj jih nastane pel sto, iz pet sto tisoč, iz tisoč zopet dva tisoč in tako dalje,« Na vsak način čudovita logika. Poročali smo že, da se ]e predsednik poljske republike Moščicki kljub svoji visoki starosti poročil z mlado Poljakinjo. Poroka je bila v Varšavi,, iivsicer se je izvršila prav na tihem. Zakrament svptega zAkona je poročencema podelil škof Krakovski. Nevesta Mary Dobrazanska ima nekako 40 let manj kakor njen mož. Pridelovalci bombaža so se uprli proti Rooseveliu, spodarstva niso pomagali. Pritožujejo se, da jim popolno inflacijo. Pričeli so stavkati« in ker jim njegovi ukrepi /.n obnovo narodnega gozdni celo slabše gre. Od Koosevelta zahtevajo s silo preprečijo novo zasajanje bombaža. Gospodarstvo Dvignimo smisel za varčevanje Hvalevredno je prizadevanje in delo, da se smisel za varčevanje dvigne in razširi med najširšimi plastmi naroda. Varčevanje je podlaga za srečo vsake družine, naroda in države ter tvori osnovo za njihovo gospodarsko svobodo in samo-stalnost. Pokazalo se je mnogo potov, ki vodijo do cilja. Eno pot, ki je po našem mnenju posebno v sedanjem času najbolj prikladna in najbolja, se še ni nič ali skoraj nič omenjalo in to je pot živ-ljenskega zavarovanja. Že več let trajajoča in izredna težka gospodarska kriza je hudo prizadela naše narodno gosjio-darstvo. Poslabšane gospodarske razmere so vplivale tudi na zavarovalstvo, ki je veren registrator našega narodnega gospodarstvu in kot dober barometer točno pokaže vsako njegovo zboljšanje in j>o-slabšanje. Zavarovalstvo je ogledalo, iz katerega odseva jasna slika naših gospodarskih razmer. Zavarovalnice so bile torej po gospodarski depresiji posredno in ne neposredno prizadete, radi česar so se pri njih posledice naravno pokazale nekoliko pozneje kot v drugih panogah našega gospodarstva. Občuten pojav, ki so je pokazal v našem zavarovalstvu kot posledica poslabšanih'gospodarskih razmer, je bilo zmanjšanje dohodkov na premijah. Vzroki za ta pojav so v elementarnem zavarovanju zlasti znižanje zavarovanih vsot radi padca vrednosti zavarovanih predmetov, popolna ustavitev odnosno skrčenje obratov, razprodaja zalog ali njih zmanjšanje ter v življenskem zavarovanju odpoved zavarovanj na visoke zavarovane vsote. Vse to je sicer zavarovalni posel zmanjšalo, ni ga pa poslabšalo. Vsled zmanjšanja zavarovane vsote in tej odgovarjajočega manjšega dohodka na premijah se je zmanjšal le obseg odnosno vsebina zavarovalnega posla, njega kakovost in dobrota pa s tem ni trpela in jo ostala najmanj na dosedanji višini. Z mirnostjo moremo celo trditi, da se je zavarovalni posel na dobroti celo zboljšal, ker zmanjšanemu dohodku na premijah stoje nasproti zmanjšani riziki, med katerimi je izenačenje v zavarovalnotehničnem smislu veliko lažjo. Narod, ki je dober opazovalec vseh pojavov, je to dobro razumel in ne motimo se, če trdimo, da je med drugimi tudi tej okolnosti pripisati, da zaupanje do zavarovalnic ui padlo. Zaupanje ljudstva do zavarovalnic se je celo zelo povečalo, ko se je ljudstvo prepričalo, da zavarovalstvo v teh težkih časih vrši v polni meri svojo nalogo in točno izvršuje svoje obveznosti, kar se v denarstvu ni zgodilo. Vsled neutemeljenih razburjenj se je brez gospodarske potrebe pričelo dviganje vlog v tako nepredvideno velikem obsegu, da so posamezni zavodi j»o krivdi vlagateljev trenotno odrekli. Nasprotno ja zavarovalstvo redno vršilo svoje obveznosti napram zavarovancem in točno izplačevalo odškodnine. V življenskem zavarovanju se je gladko izplačevalo odkupe in brez ovir dajalo za-proieua jiosojila na police do višine odkupno vred-nsti po predpisih zakona in splošnih zavarovalnih Nove vozne cene Dne 1. novembra stopi v veljavo nova potniška tarifa, ki prinaša znatne izpremembe. V naslednjem navajamo vozne cene iz Ljubljane gl. kol. za potniške 'vlake III. razred do navedenih postaj (v oklepajih prejšnje cene); Bistrica - B. j. Bled-jez. Bohinj, Bela Borovnica Brežice Celje Črnomelj Črnuče Dobrava Domžale Dovje-Mojstr. 32 Dravograd-M. 72 G. vas-Reteče 6 G. Radgona Grobelno Grosuplje Hrastnik Hrušica Jarše-Mengeš Jesenice Jes. drž. meja 32 Ježica 1.50 Kamnik 8 Kočevje 32 Kranj 9 Kranjska gora 36 Kresnice 10 Križe-Gol. 13.50 Laško Laze Lesce Litija Ljutomer Logatec Maribor Medno Medvode Metlika Mirna peč Mokronog Mur. Sobota Nomenj Novo mesto Ormož Jrtnek (34.50) (28) (31.50) (9) (38) (31.50) (41.50) (3.50) (24.50) (5.50) (28) (62.50) (7) (79.50) (38) (9) (21) (24.50) (7) (24.50) (28) (3.50) (9) (28) (10.50) (31.50) (9) (16) (28) (5.50) (21) (12.50) (69) (14) (55.50) (3.50) (5.50) (45) (24.50) (28) (76) (34.50) (28) (62.50) (21) Otoče Planina Podhom Podnart Poljčane , Pragersko Prevalje Ptuj Radovljica Rajhenburg Rakek Rateče-Plan. Ribnica Rog. Slatina Sava Slov. gradeč 18 20 32 16 52 56 76 64 20 40 24 40 28 52 16 64 Slov. Bistrica 56 Straža Sv. Jošt Sv. Jurij Sv. Lovrenc St.Ilj 36 14 40 76 68 St.Ilj d. meja 72 Št. Janž Vižmarje Škofja Loka Škofljica Šmarje-Sap Šoštanj Trbovlje Trebnje Trzin Tržič Velenje Velika Loka Velike Lašče 15 Videm 40 Višnja gora 14 Vrhnika 8 Vuzenica Zagorje Zalog Zidani most Žalec Žirovnica 84 20 2.50 28 40 24 (16) (17.50) (28) (14) (45) (48.50) (66) (55.50) (17.50) (34.50) (21) (34.50) (24.50) (45) (14) (55.50) (48.50) (31.50) (12.50) (34.50) (66) (59) (62.50) (28) (3.50) (9) (5.50) (7) (45) (21) (21) (5.50) (17.50) (45) (21) (17.50) (34.50) (12.50) (7) (7250) (17.50) (3.50) (24.50) (34.50) (21) Vozne cene za brzovlake Za daljše razdalje navajamo vozne cene brzo-vlakov iz Ljubljane II. in III. razred (v oklepajih prejšnja tarifa); II. raz. III. raz. Belgrad 477 (513) 273 (305) Brežice 115 (114) 70 (76) Celje 95 (94.50) 58 (63) Jesenice 74 (73.50) 45 (49) Jesenice d. meja 84 (84) 52 (56) Kranj 53 (31.50) 32 (21) Lesce 63 (63) 39 (42) Novi Sad 464 (511.50) 265 (301.50) Osjek 397 (436) 227 (265) Pragersko 144 (144) 88 (95) Ptuj 162 (164) 99 (108) Rakek 63 (63) 39 (42) Sarajevo 486 (531) 280 (309) Skoplje 756 (870) 432 (471) Split 464 (511.50) 265 (301.50) Subotica 448 (497) 256 (294.50) Sušak 340 (363) 196 (226) Št. XIi drž. meja 179 (184) 110 (120) Zagreb 153 (154) 93 (101.50) Zidani most 74 (73.50) 45 (49) I>ogojev. Plačilno možnost zavarovalnic jo pripisati akumulaciji kapitala, ki obstoja v zavarovalnih poslih radi stvarjanja premijskih rezerv, dobremu strokovnemu vodstvu in pravilni finančni poslovni politiki. Vse to je imelo za zavarovalstvo razveseljive jjosledice. Povečalo se je zaupanje in danes vidimo veliko naklonjenost ljudstva do zavarovalstva ter prav posebno opažamo zelo povečano nagnjenje do življenskega zavarovanja. V zadnjem času je sicer produkcija zavarovane vsote v življenskem zavarovanju padla, pojav, ki s tendenco ]>o zavarovanju ni v nasprotju. V dobi konjunkture so namreč posamezniki sklenili visoka zavarovanja, katerih po nastopu gospodarske krize vsled zmanjšanih dohodkov niso mogli vzdržati. Nasprotno so mali in srednji zavarovanci ostali zavarovalnicam zvesti in zadovoljivo plačevali premije. Obstala niso snmo dosedanja zavarovanja te vrste, temveč se je njih število nepričakovano povečalo. Iz lega moremo zanesljivo sklepati, da se je pojavilo v ljudstvu nagnjenje do malih — tako-zvanih ljudskih zavarovavnnj V to smer obrnjeno nagnjenje se mora izkoristiti in do skrajnosti povečati ter ljudstvo pripraviti do tega, da bo šte-dilo in varčevalo ter svoje prihranke nalagalo v življensko zavarovanje, ki nudi posamezniku v slučaju onemoglosti preskrbo in družini v slučaju smrti prehranitelja sredstva za preživljanje. V slučaju potrebe dobe zavarovanci posojilo na polico. Zavarovalstvo vrši s tem kreditiranje, ki tudi v sedanji težki gospodarski krizi ni odreklo. Zavarovanci torej v vsakem času razpolagajo z denarjem. Z varčevanjem polom življenskega zavarovanja se zbira kapital, ki po previdnih in plodonosnih naložbah prehaja v naše narodno gospodarstvo, ki ga ravno danes nujno potrebuje za vstvarjanje novih gospodarskih dobrin. Angleška je klasična dežela ljudskega zavarovanja. Letne premije znašajo okroglo 70 milijonov funtov ali 16 in pol miljarde dinarjev. To je ogromen dennr, ki so ga zavarovanci prihranili. Koliko koristnega se more s prihranjenim denarjem ustvariti. Angleški vzgled naj nam bo v spodbudo. Tudi pri nas Slovencih življensko zavarovanje ni liija stvar. Imamo »Karitas«, ki goji izključno samo ljudsko zavarovanje in postaja vedno močnejša. Ako hočemo dvigniti v narodu smisel za varčevanje, podučujmo ga o pomenu življenskega zavarovanja. To je občekoristno delo, ki ne prinaša koristi samo posameznim zavarovancem, temveč tudi celokupnosti. Vsi dobro misleči morajo na delo. Sodelovati mora tudi šola, cerkev, časopisje in prosvetne organizacije. S takim delom bomo privedli narod do varčevanja in ustvarili domač ka-pitnl, ki je za gospodarsko svobodo in samostalnost nujno potreben. Dr. Josip Dermastia, gen. tajnik »Vzajemne zavarovalnice-!; v Ljubljani. Borra Dne 31. oktobra 1033. Denar Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen jx> 8.75, na zagrebški po 8.775 in belgrajski po 8.60. S tem so tečaji šilinga bili prvikrat višji v Zagrebu kot v Ljubljani, kar že dolgo ni bil slučaj. Grški boni so notirali v Zagrebu po 40.50—41.50, v Belgradu 40 den. Ljubljana. Amsterdam 2308.74 - 2320.10. Berlin 1363.47—13.74.27, Bruselj 707.74—PO 1.63. Curili 1108.35—1113.85, London 180.64—182.24, Newyork 3774.04 —3803.20, Pariz 224.02-225.14, Praga 169.0 —170.76, Trsi 301.01—303.41. Curih. Pariz 20.2075. London 16335, Newvork 343.50, Bruselj 72.05, Milan 27.10, Madrid 43 20, Amsterdam 208.30, Berlin 123.20, Dunaj 72.53 (57.6), Stockbolni 84.25, Oslo 82.10, Ko|ienhagen 73, Praga 15.33, Varšava 57.85, Atene 2.03, Carigrad 2.48, Bu-karešta_3.05. Dunaj. Dinar notira 8.80 den. Pariz. Ob 11.45. Nevvvork 16.06, London 80.85. London (začelek). Pariz 80.27/32, Newyork 4.755. Zlato v Londonu 130/7. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes čvr-stejša in so tečaji škode narasli. Tudi promet je oživel in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 500 kom., agrarji 50.000, 7% inv. pos. 55.000 in 8% Bler. pos. 1000 dol. LjubPana. 7c/c inv. j)os. 50 den., agrarji 26 den., vojna škoda 245 den., begi. obv. 36 den., 8% Bler. pos. 36.50 den., 1% Bler pos. 34.50 den., 1% pos. DHB 45 den., Kranj. ind. zaklj. 305. Zagreb. lc/n inv. pos. 50—51.50, agrarji 26—27 (27), vojna škoda 246 - 247 (246), 12. 246-247 (246, 247), 6% begi. obv. 36 -37.50, 8% Bler. pos. 36— 36.50 (36.50). 7% Bler. pos. 34.50—35, — Delnice: Narodna banka 3550 den., Priv. agr. banka 226-228, Šečerana Osjek 120—170, Irnf>ex 50 den., Trboveljska 05—110. Belerad. Narodna banka 3620 -3700, Priv. agr. banka 226.50—227.50 (227), 7% inv. pos. 51—52 (51.25), agrarji 27 den., vojna škoda 245 50—246 (246, 245), 12. 245.50—246.50' (246), 6% begi. obv. 37.20 -37.40 (37.40, 37.30), 8% Bler. pos. 37.50 bi. Dunaj. Donavsko-savsko-iadran. 52.55. Lander-bank 16. Narodna banka 147, Steg 8 60, Alpine 9.S0, Trboveljska 11.95, Magnesit 25. Žitni trg Izvoz koruze je zelo živahen in gredo znatne količine starega blaga ven. To je zlasti važno, ker je nova letina zlasti glede na kakovost izredno slaba. Zato prihaja tudi več novega blaga na trg, ker vsebuje izredno veliko vlage. Na našem Irgu je bilo nekaj zaključkov v umetno sušeni koruzi. Ob takem času lani je prišla k nam že času primerno suha koruza, v Ickoči kampanji pa je najbrže ne bo pred marcem Včeraj je bila zaključena umetno sušena po 62, danes zahtevajo zanjo 64 par. lndjija. bližnje jx>staje so dražje. Za staro zahtevajo 75, Vinkovci 78. Za pšenico zahtevajo spodniebanaško blago 102, zcornjebanaško 105, bačko 107.50. Moka stane ban. 195, bačka 195—205. Dovozi so v pšenici slabi. Živina Dunajski prašičji sejem 31. oktobri 1933. Pripeljanih je bilo 7478 špeharjev in 6328 pršularjev, skupno 13.806 komadov, od tega iz Avstrije 4607, iz inozemstva p® 9190. Cene so bile sledeče (v šil. za kilogram žive teže): špeharji I. 1.38—1.40, stari 1.25-1.32, kinetski 1.34—1.44, križani 1.35—1.48, pršutarji 1.25—1.46. Cene najboljših pršutarjev so ostale neizpremenjene, II. in III. vrsta sta se pocenili za 3—5 grošev, prima ogrski veleposestniški špeharji za 2, ostali špeltarji za 2—3 groše pri kilogramu V začetku ie bil sejem živahen, kasneje «labš£. KULTURNI OBZORNIK Elizabeta Bagrjana med nami Te dni se je že tretjič mudila pri nas ena izmed najvidnejših sodobnih bolgarskih pesnic, Elizabeta B a g r j a n a. Prvikrat je prispela v Jugoslavijo (in sicer z gospo Doro G a b e) lansko leto in obiskala vsa tri jugoslovanska središča, Belgrad, Zagreb in Ljubljano, To je bilo v času neprijaznih bolgarsko-jugoslovanskih odnosov nečuveno dejanje in nekateri bolgarski listi so napadli obe ple- meniti dami Kot izdajalki domovine... To je bilo lani. A komaj po enem letu se je izkazalo, da je ta politika čuvslva prejela nepričakovano potrdilo z obeh strani; zdaj prihajajo med nas bolgarski inže-njerji, pravniki, študentje, slikarji. Vrata v iskreno željo kulturnega sodelovanja obeh bratskih držav je odprla naša prijateljica gospa Bagrjana. In stiki med Bolgari in nami postajajo in morajo postajati zmerom tesnejši. Medsebojna poznavanja kulturnih vrednot so vsaj med Slovenci zelo šibka. In potrebno bo, da se tudi mi razgibljemo in seznanjamo z bolgarskimi kulturnimi pojavi bodisi v časopisju bodisi na kakršnih koli prosvetnih večerih. Vsaj toliko bi morali imeti zanimanja za bratski narod ob Črnem morju, kolikor ga imamo za severne slovanske brate. Gospo Bagrjano sem dobil pri dr. Izidorju Cankarju. Na moja vprašanja je odgovarjala v mehki bolgarščini, ki me je s svojo melodioznostjo opajala. Slišim, da pripravljate nekakšno antolog jo južnoslovanskih pesnikov. Katerim slovenskim boste dali prostora? Pripravljen imam že izbor nekaterih Prešernovih pesmi (Pevcu; iz sonetnega venca: Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Mokocvetoče rož'ce poezije, Iz krajev niso, ki v njih solnce sije, Cel čas so blagih sapic pogrešale, In gnale bodo nov cvet bolj veselo; Iz sonetov nesreč: O Vrba! 6rečna, draga vas domača), Kettejivh Murnovih, Župančičevih in Gradnikovih. Prevod izbranih pesmi teh pesnikov je že gotov. Zdaj iščem vaše povojne pesniške sile, katere bom tudi močno upoštevala v antologiji. O vsakem izbrancu bom dala v knjigi ludi nekaj življenjskih podatkov, toda v glavnem jih bom predstavila bolgarski javnosti ustno: Ob izidu knjige bom namreč predavala o slovenski književnosti in njenih nosile h. Ali mislite, da se bo dalo mimo tega, kar ste povedali, zdaj, ko se politično prijateljimo, še kaj storiti za medsebojno kulturno spoznavanje? Prepričana sem, da se bo dalo. Imamo že Bol-garsko-jugoslovansko društvo, čigar delo je že dosedanje medsebojno kulturno zbliževanje med vami in nami, namreč predavanja, ekskurzije, razstave. To delo se bo poslej podvojilo. Iskali bomo čim tesnejših kulturnih stikov tudi z vami Slovenci; prirejali bomo mimo skupnih jugoslovanskih, še posebne slovenske literarne večere, na katere bomo vabili vaše književnike, da se nam osebno predstavijo. Izmenjavali si bomo slikarske razstave (saj bi slikarji, ki so pravkar razstavljali v Belgradu, prišli tudi v Ljubljano, ko jih ne bi zavrle trenotne materialne zadrege), gledališka gostovanja posameznih oseb, glasbene nastope, dijaške ekskurzije itd. Kakor vidim, gospa, ljubite slovenske pokrajine. V dveh letih ste trikrat pjispeli k nam. Ste našli kakšne notranje podobnosti med svojim narodom in slovenskim? Resnično je mnogo bistvenih podobnosti med Bolgari in Slovenci. Kot Bolgari, ste tudi vi skromni. molčeči, potrpežljivi, delovni. Sploh celoten vaš karakter je naš. Mi smo imeli Turke nad seboj, vi Germane. Pa tufli premnogo vaših besed je popolnoma podobnih našim. Isto podobnost v značaju Bolgarov in Slovencev je opazil tudi dr. Cankar, ki se je nedavno mudil pri nas. Sicer sem pa napisala — je prav skromno pristavila — ciklus pesmi o Sloveniji (katere bo, kakor mi je zaupal dr. Cankar, v bližnji prihodnosti natisnila doma). — Naše planine, naša folklora? Naše planine so položne, ne nud jo onega veličastja kot vaše, vendar se tudi pri nas zadnje čase močno razvija turizem; seveda ni še markacij in ne koč, sploh ne planinskega udobja kot pri vas, pa polagoma se bo vse razvilo. Folklora je živa. Narodne noše po deželi so še v celoti ohranjene, običaji, kot kolo, živijo v vsej slikovitosti, narodne pesmi, glasbila, vse je pri nas še ohranjeno. Pridite, rada vam. bom vse to razkazala. Ob zastrti večerni luči je razgrnil Izidor Cankar šop listov in dejal: Da boste poznali gospo tudi v njeni umetniški tvornosti, naj vam preberem nekaj njenih pesmi, ki jih je prepesnil Neznani v slovenščino. In bral je čudovito lepe pesmi iz ciklusa »Življenje, ki jc hotelo postati pesem«. Ena izmed teh pesem bolgarske domovinske ljubezni, ki pa je po čuvstvovanju in zunanji podobi tako podobna slovenski, da sem avtorico zaprosil zanjo. Njen naslov je: Moja pesem. Le vzemi, čolnar, v lahkotno me ladjico svojo, ki morju brezšumno reže smolne valove in kakor do nebesa pot da odtod 6i utira, i galebi drznimi, prostimi, zdi se, da plove. Ko pridemo ven iz zaliva v odprto širjavo in kapljice slane ustnice nam »škropijo in veter od juga napolni nam jadra razvita in ladjica bela začarana plane v daljavo — tedaj, o čolnar, zapojem neslišano pesem, zapojem pesem o svoji neznatni deželi, ki njeno ime kot oblak je nad mano povešen j in peaem mi njena kot med je in vino. Ob želvi pojo dekleta pri nas temnooka, pripevajo iantje, na večer ob durih jih čakajo, po svatbah poio in na preji, ko noč je globoka, in matere pojejo, ko nad mrtvimi olakaio. O, pesmi nesrečne tako, zadušene in tihe, čul nisi šc — morda enake ne najdeš na sveti, ker naroda ni, ki imel bi usodo bolj bridko in muko bolj težko, in voljo le nemo trpeti. Na naših planinah sneg ne topi se v poletju jn morje je majhno, toda ime mu je Črno. Vrh gore je Črn in večno srdit je in mračen in zemlja je črna — plodna, a tožna brezmerno. Le vzemi, čolnar, v lahkotno me ladjico svojo, ki ljubi brez straha zapenjene, smolne valove; na pol se odpravimo, na potovanje brez kraja, do nebesa in do galeba, ki svobodno plove... Prevzet od pesmi, ki je zapela slovanskemu narodu ob Črnem morju, a ima toliko notranjih in zunanjih značilnosti, ki so last vseh Slovanov, posebej še Slovencev, sem se poslovil od prijazne gospe Elizabete Pagrjane. L. G. Osješko gledališče oživljeno. Te dni so po triletnem odmoru znova odprli vrala osješkega »Na-> rodnega gledališča-:, kamor so se vrnili vsi nekdanji igralci. Vzrok ukinitve je bil v previsokih vsakoletnih izdatkih za popravilo gledališke zgradbe, zdaj pa je ta popolnoma prenovljena. Zbornik književne družine »Luč«, IX. zvezek, 1933. Zbral France Bevk. Deveti zbornik »Luči« prinaša med drugim poljuden sestavek »O Belo-rusih in beloruskem slovstvu (Ivo Dren), kjer spoznamo v glavnem zgodovino in zemljepisno stanje Bele Rusije ter leposlovni razvoj, ki je ob tolikem političnem pritisku na razveseljivi stopnji. Isli avtor je prispeval tudi članek: »še nekaj beneško-slovenskih narodnih pesmi«, kjer se ustavlja ob beneških narodnih pesmih, ki jih je nabrala in priobčila Renala Steccati v »Rivista di letterature slave«. Pravi, da namerava imenovana Italijanka izdati vse beneškoslovenske pesmi, seveda v primerjavi z ostalimi slovenskimi enačicami, zlasti Štrekljevimi. — France Bevk je napisal »Bibliografski pregled (slov. in hrv. publikacij v Julijski Benečiji) za leti 1931 in 1932. — Končno ste zanimivi v tem Zborniku razpravi »Raba tujega obče-valnega jezika v starih pokrajinah Italije po ljudskem štetju iz leta 1921«, ter »Prirastek prebivalstva Julijske Krajine v zadnjem desetletju«. Avtor obeh člankov, Šlibarjev Polde, ugotavlja, da obče-valni jezik narodnih manjšin v Italiji se zmerom krči, prav tako pa tudi število domačega prebivalstva. Jakob Kolas: Mladi hrast in druge povesti. Iz beloruščine prevel Ivo Dren. Književna družina »Luč«. — Največji pripovednik sodobne Bele Rusije, Jakob Kolas (s pravim imenom Kastuš Mi-ckjevič), ki je po svojem literarnem ustvarjanju večni borec za pravice beloruskega naroda, je tudi v pričujoči knjigi (kjer je zbranih nekaj njegovih črtic) predstavitelj beloruskih ljudi, zemlje in razmer v sovražnem odnosu do grajske gospode. S Kupolo, ki velja danes za največjega beloruskega pesnika, se dopolnjujeta v tem, »da sta oba vkup vsak v svojem delu najvernejše zrcalo beloruske duševnosti«. (Dren.) »V F I i s e k Vi,klor: Gamberška kronika. Zgodovinski igrokaz v treh dejanjih. Založila Krekova mladina v Zagorju ob Savi. Stane ,3 Din. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Brana M i I o s a v I j e v i č pripravlja (kol nam sporoča) četrto izdajo svoje knjige »Jiapred za Jugoslavijil«. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Sreda, 1. novembra: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Izven. Znižane cene Četrtek. 2. novembra: HAMLET. Izven. Znižane cene. Petek, 3. novembra ob 15: SONATA STRAHOV. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Opera Začetek ob 20 Sreda, 1. novembra: PARSIPAL. Izven. F.dina vpri-zoritev. Četrtek, 2. novembra: 1IALKA. Red A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, I. novembra ob 20: ROŽE V SNEGU. Četrtek, 2. novembra: Zaprlo. Radio rmftrami Hadio-Lluhllnna i Sreda, 1. novembra: 8.45 Poročila 9 00 Versko predavanje (ravnatelj Jagodic) 9.30 Orgelski koncert 10.00 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice 11.00 Radio orkester 12.C0 Čas, plošče 20.00 Pevski oktet »Ljubljanskega Zvona«, vmes duet: klavir in harmonij 21.00 Prenos Mozartovega »Requiema« z Dunaja 22.30 Čas, poročila. Četrtek, 2. novembra: 12.15 Plošče 1245 Poročila 13.00 Čas, plošče 18.00 Otrok in prostost (Marija Kmetova) 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. 1'rezelj) 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) 19.30 Plošče po željah poslušalcev 20.00 Prenos iz Belgrada: koncert 22.00 Čas, poročila, plošče. Drugi programi i Sreda, 1. novembra: Belgrad, 16.00 Radio orkester: Jugoslovanska glasba 19.30 Odlomki iz Lobengrina 20.00 Prenos koncerta iz Ljubljane 21.00 Prenos z Dunaja — Dunaj; 10.10 Orgelski koncert 12.00 Orkestralni koncert 15.35 Komorna glasba 17.05 Odlomki iz »Parsifala« 19.00 Radio orkester 21.00 Mozartov »Rcquiem« — Budimpešta: 11 15 Služba božja, nato koncert opernega orkestra 17.30 Komorna glasba — London: 21.00 Radio orkester in bariton sok) _ Pr aga: 10.00 Cherubini, Requiem za zbor in orkester 2I.C0 Orkestralni koncert in solo petje. Četrtek, 2. novembra: Belgrad: 20.00 Koncert kvarteta: klavir, violina, viola in čelo 20.55 Vokalni solistični koncert 21.25 Lahka glasba — Dunaj: 17.15 Vokalni koncert 19.00 Komorna glasba — Budimpešta: 13.30 Koncert vojaškega orkestra 19.10 Oratorijski večer — Leipzig: 13.30 Koncert solistov 16.00 Simfonije in silite 20.00 Simfonični koncert komornega orkestra — London: 20.00 Orkestralni koncert * ba-som-soio 21.00 Konceri za čelo — Praga: 19.20 Trubadur, opera, Verdi — Varšava: 16.55 Koncert za orgle 20.00 Moniuszko: Vizije (zbor in solisti). Spon Birger Ruud in njegov trening Birger Ruud, eden najslavnejših norveških smučarskih skakačev, st' je mudil preteklo zimo nekaj časa v Nemčiji. Prav gotovo ie, du želi vsakdo videti takega skukača, kot je Ruud; še bolj [mi zanima tekmovalca-smučarja kako se pripravlja tak zračni junak za svoje produkcije. Zato ni čudno, da je ves okraj občudoval mladega Norvežana, in to tembolj, ker je * koči 1 Tt> m daleč. Ali se je tudi s stališča telovadbe kaj naučiti iz njegovih uspehov, se vprašuje nemški opazovalec-smučar? četudi sloni, tako pravi dalje opazovalec, Ruudov način skoka na nekih splošnih normah, ki se jih poslužujejo vsi skakači, je odgovor na to vprašanje baš radi fines v njegovem skoku zelo važen. Kajti Ruudova smuška umetnost v zraku je tesno zvezana z orodno telovadbo. Pri njegovih skokih ni krasen samo let v zraku, temveč še bolj trenotek. ko doskoči na tla. Kajti Ruud prileti s tako fineso in lahkoto mi tla, da človeku niti na misel ne pride, da bi bil padec sploh mogoč. Sicer je tudi pri njegovem doskoku opaziti hipen zadržek, oziroma neko zmanjšanje hitrosti vsled trenja, ki ga IKivzroči silen pritisk na tla, vendar on to igraje premaga. In v tem tiči vsu skrivnost njegovih skokov. Kajti on izborilo regulira navzdol in horicontalno delujočo silo v svojim Mjajiiim priklonom; ta pa zavisi zopet od odriva. Tako obstoja torej med posameznimi fa-zami skoku nerazdruž.ljiva vez. od katere izključno zavisi povezani učinek skok«. Ruud skače na različnih skakalnicah. Vedno pu prilagodi svoj način skoka krajevnim in vremenskim razmeram primerno. Pri hudem vetru na primer deluje silnejše z rokama, pri zelo hitrem letu ima telo v predklonu skoraj ali celo popolnoma stegnjeno. Pri manjši hitrosti ima telo nekoliko upognjeno v kolkih, pri močnejšem zadržku pri doskoku p« prenese težišče telesa bolj nazaj. Ruud napravi to podzavestno, kar je dokaz izredne koordinacije in finega telesnega čut«, ki ga je dosegel s svojim temeljitim treningom. Na terenu goji kot predpripravo za skoke samo doskok, ki g« vadi zn zelo ravnili doskočiščih. V to svrho se poslužuje loping-skakal-nice. da doseže čim višji letni lok. Na ta način izvaja 15—20 meterske skoke, ki so pa, kar se doskoka tiče, težji kot oni pri 70 metrih na velikih skakalnicah. Značilno je tudi dejstvo, da Ruud na velikih skakalnicah zelo malo skače; lansko zimo v Nemčiji n. pr. |>o celih 14 dni E Ilirija je podala obračun svojega dela Lepo uspeli občni zbor matice slovenskega športa V dvorani Delavske zbornice se je vršil pred-sinočnjim občni zbor najstarejšega slovenskega kluba, SK Ilirije. Z izredno veliko udeležbo je članstvo dokazalo, kako živo zasleduje delovanje svojega kluba. Ogromno je delo, ki ga je napravila Ilirija za procvit športa ne samo v svojih vrstah, temveč tudi širom naše.ožje domovine, in to kljub temu, da ima sama s seboj dovolj opravka; kajti pod svojim okriljem ima deset sekcij (nogometno, plavalno, lahkoatletsko, hazensko, težkoatletsko, smučarsko, sabljaško, drsalno, tenis in ping-pong sekcijo), ki se vse lepo razvijajo in nekatere so celo napravile več propagandnih nastopov v svrho popularizacije športa med našim ljudstvom. Tri in dvajset let že deluje Ilirija z velikim uspehom na športnem polju. Gmotnih žrtev se ni nikdar strašila. Poglejmo samo njene naprave, kakor kopališče, ki jc najmodernejše v celi državi, njen smučarski dom v Planici, teniška igrišča, drsališče itd. Pozabiti ne smemo neštevilnih tečajev, ki jih je prirejal klub za najrazličnejše športne panoge. Če bi nič drugega ne dosegla Ilirija kakor to, da je naučila toliko naše mladine plavati, pa je lahko zadovoljna. Občni zbor je potekal mirno, debate so bole vseskozi stvarne. Bilo je sicer opaziti neko opozi-cifo proti dosedanjemu upravnemu odboru, kateremu se j« očitalo predvsem to, da mu je bila pri srcu samo nogometna sekcija, za druge sekcije 'e a ni brigal, vendar je treba upoštevati dejstvo, ■jer ni opozicije, tam se ne dela. Kakor smo pozneje zaznali iz poročil načelnikov posameznih sekcij, je imela opozicija v marsičem prav; ugotoviti je treba takoj, da se ista napaka ne pojavila samo pri Iliriji, ampak prav pri vseh klubih, ki imajo nogometne sekcije. Nimamo sicer nič priti nogometu, vendar se moramo vseeno vprašati: Zakaj bi moral imeti ravno nogomet neke posebne privilegije? Ali ni plavač, smučar, lahkoatlet enakovreden član kluba? Lahka atletika, plaivanje, smučanje so športi, ki ljudi tako vsestransko vzgajajo, da zaslužijo vsaj enakopravnost. In 6e hočemo biti pravični, moramo priznati, da to niso samo najlepši, ampak tudi najzdravejši športi. In čc je tako, zakaj bi jih smatrali za manj vredne kot nogomet. Seveda pri celi stvari je nekaj drugega. Nogomet nekaj nese (kadar nese), drugi športi pa pri nas nimajo dohodkov, ker na žalost naše jb-činstvo šc ne kaže tistega zanimanja zanje, kot ga te idealne športne panoge zaslužijo. In če se je pojavila v Iliriji opozicija, ki hoče siv ar pravično rešili, se moramo tega pojava samo veseliti. Predsednik g. inž. Bloudek je otvoril občni zbor ler pozdravil zastopnike tiski predlagal, da se pošljejo brzojavni pozdravi ministru z» telesno vzgojo naroda g. dr. Hanžeku m g. baru dr. Ma rušiču, svojo posebno zahvalo za veliko naklome-nost pa je izrekel g. županu dr. Pucu, banskemu in občinskemu svetovalcu Ivanu Tavčarju in Rudollu Juvanu. Spomnil se je v preteklem letu umrlih članov, katere so navzočni počastili stoje in s pol-minutnim molkom. Omenil je dalje, da jc bil klub v dobrih odnošaiih z vsemi klubi in instancami razen z LNP. Manjša nesoglasja, ki so se tupatam pojavljala, bodo klubu samo v korist. Neuspehov nogometne sekcije pa kljub najboljši volji in vsem prizadevanjem, ki so bila dostikrat zvezana tudi z velikimi finančnimi žrtvami, še nismo mogli lako popraviti, kakor bi bilo želeti. Omenjal je dalje zelo lej>e uspehe plavalne in lahko&tlet&ke sekcije. Staro igrišče smo morali zapustiti, dobili smo pa novo, idealnejie na Stadionu. Veliko se je delalo in napravilo za zboljšanje odnošajev do ASK Pri-morja. Svoje poročilo zaključi g. in f., Bloudek s pozivom na članstvo, da j>ozabi vse dosedanje spore ter dela složno, ker le v slogi je moč. Nato sledila obširna in zelo izčrpna poro- sploh ni šel na tako skakalnico, akoravno so bile zelo ugodne snežne razmere. Za svojo zračno umetnost pa se pripravlja še na drug način, namreč s telovadnimi vajami na orodju. Ta način predpriprav se bo morda zdel komu čuden ali celo nerazumljiv. Toda vse svoje gibanje, ki ca uporablju pri skokih od odriva pa do doskoku, si je pridobil Ruud ravno v orodni telovadbi, kicr je nn tako visoki stopnji, da bi pri nas lahko tekmoval najmanj v višjem oddelku. Prvovrsten je v mešanih skokih, dalje n« drogu in krogih. Naravnost izboren pa jc v drznih odskokih z droga in krogov, izmed katerih mu je najljubši premet (salto), ki ga izvaja iz najrazličnejših kombinacij. Plavač in skakač v vodo je dober in tudi v lahki atletiki je na primerni višini. Pri vajah na orodju gleda zlusti na to, da so j)osu-mezne prvine lepo zvezane med seboj, da poteku vaja naravno-tekoče. Sknknčem začetnikom priporoča Ruud skoke s prožne deske. Sam jmi vadi predvsem kolebne vaje, teznih se izogiba, dn sc preveč ne razvijejo gotovi deli miiskulature. Iz istih razlogov odklanja tudi nogomet. Kukor vidimo, Ruud ne goji orodne telovadbe samo za kratek čas, ampak je prav tako resen telovadec kot skakač. Kaj gn je pa prav-zu prov privedlo do orodne telovadbe? Sam namreč pravi, dn v začetku, ko je pričel skakati. si nikakor ni mogel pridobiti one sigurnosti, ki je r»otrebna pri doskoku, ampak je na-viidno padel. Šele po daljši in intenzivni orodni telovadbi mu je prišel siguren doskok nekako v meso in kri. In posledica tega so njegovi uspehi v smučarskih skokih. Iz gornjih vrstic smo torej spoznali, kako se pripravlja smiičar-skakač. ki ga danes občuduje ves svet. Sedaj j>n nastane vprašanje, čc se moremo tudi mi Kaj od Riiudn naučiti? Prepričan sem da. in mislim, dn ne pretiravam, če trdim, do še zelo, zelo mnogo. Nn nas, ozi-domn na naših skakačih pa je, dn tudi oni poizkusijo ta način treninga. So .sicer še drugi načini, vendar je na svetu običajno tako. da posnemamo pač one. ki imajo najboljše uspehe; takim ljudem tudi najbolj zaupamo in to ne samo na polju telesne vzgoje, temveč na vseli področjih našega življenja. Zatorej bi bilo prav, da si stavimo Birger Rtiuda za zgled, njegov način treninga pn naj privede naše smučar je-sknkače do one višine, ki nam bo tudi v tej športni jianogi pridobila mednaroden sloves. L K-er. čila načelnikov posameznih sekcij, iz katerih se zrcali veliko delo, ki so ga izvršile v pretekli poslovni dobi. Tajniško poročilo je jx>dal g. Jerala, tajnik II. g. Polajnar pa je poročal v glavnem glede plačevanja članarine. Iz blagajniškega poročila, ki ga je jjodal g. Medic, je razvidno, da je imel klub 897.200 Din prometa. Za nogometno sekcijo je jjoročal g. Oman in g. Zupan, ostala poročila pa so podali naslednji šg.: za plavalno arhitekt Schell, za lahkoatletsko Kar-ba, za hazensko Baltezar, za težkoatletsko Tone Kos, za smučarsko inž. Škof, za sabljaško Mandelic, za drsalno inž, Bloudek, za tenis podpolkovnik Masek ler končno za ping-pong Griinfeld. Vsa poročila so bila — kakor rečeno — zelo izčrpna in so trajala skoraj štiri ure. Za prihodnjo poslovno dobo je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik: dr. Stanko Lapajne, j>odprcdsed-nika: Ivan Tavčar in Evgen Betetto, I. ta;nik Karel Polajnar. II. tajnik Verbič, I. blagajnik Rudolf Medic, II. blagajnik Franc Melicer, I. gospodar Ang. Battelino, II. gospodar Gradišar, arhivar Ivo Komar in 13 odbornikov, 5 revizorjev in 5 članov razsodišča. Načelniki sekcij so: nogometna: Zupan, lahka atletika: Karba, drsalna: inž. Bloudek, plavalna: arh Schell, table-tenis: Griinfeld: težka a ti.: Ko«, sabljaška: Mandeljc. hazenska: dr. Mayer. Današnja občni zbor SK Ilirije je pokazal, da je klub na pravi poti in da boče vse članstvo delati za njegov prospeh in napredek. Želimo, da bi rodil današnji občni zbor obilo sadov in da bi vodil novi upravni odbor Ilirijo do novih uspehov, do novih zmag. Thunberg se }e zopet pojavil. Svoječasno so pripovedovali, da ne bo več startal. Iz Norveške pa poročajo sedaj, da se bo to zimo še udeležil evropske in svetovne prvenstvene tekme. Svetovna kolesarska prvenstva se bodo vršila prihodnje leto v Lipskem (Nemčija) in sicer proti koncu avgusta. Tako so namreč sklenili zastopniki kolesarskega športa iz Francije, Italije in Belgije na svojem zadnjem zasedanju, ki se je vršilo le dni v Parizu. Kamnih V mestu manj, ▼ okolici več gostiln. Občinski odbor je z 9 : 4 glasovi dovolil koncesijo za krčmo g. Frančiški Škofic na Zaj>ricah št. 34 Kakor do-znavamo, pa se namerava opustiti kavarna na Glavnem trgu in lokali preurediti v pisarno. S tem bi prišel Kamnik ob renomirano staro kavarno, edino v mestu, ki obratuje do kavarniških ur. Interes razvoja našega tujskega prometa zahteva, da kavarna na tem kraju ostane, saj imamo pisarniških lokalov dovolj na razpolago ludi na Glavnem trgu. Prosimo Tujskoj>rometno društvo, da posreduje v tej smeri, saj ne smemo dopustiti, da bi ostal letoviški Kamnik brez kavarne. Kamnik ima veliko nado na boljšo bodočnost v razvoju tujskega prometa, zato moramo tujsko prometnim interesom žrtvovati marsikatere druge pomisleke, da se ne bo zdelo, da je govorjenje in poudarjanje o tujskem prometu samo žongliranje z besedami, ki so daleč od dejanj in prave delavnosti za letoviški Kamnik. Prva delovna seja novega občinskega odbora je bila v ponedeljek. Po poročilu župana gosp. Kratnarja sta položila zaprisego obč. odbornika Pavlič in Stergar, ki sta bila zadnjič odsotna. Na seji je bil navzoč tudi okr. načelnik gosp. Voušek. Sprejeli so bili predlogi obč. uprave za imenovanje članov cestnega, gradbenega, tujsko-prometne-ga, šolskega in ubožnega odseka. V domovinsko zvezo sta bila sprejeta gg notar Anton Zevnik in Drago Uhle. Ostali program seje je obsegal debato o [»opravilu vodovoda, o pobiranju trošarine po občinskem organu, o popravilu novotrškega jeza itd. Odprta gostilna. Gospa Marija Pirnat v Pod-gori sjvoroča vsem cenj. gostom, da je renomirana, nad 200 let stara gostilna pri »Safarju« sipet odprta in se priporoča za obislc ISasnanila Prosvetno društvo t Borovnici vprizori igro JProkleta« 5. novembra ob treh popoldne v društveni dvorani. Cerkveni vestnih Celonočno češčenje p.resv. Srca Jezusovega v ljubljanski stolnici bo v noči od 2. na 3. novembra (prvi petek). Pričetek ob 9 zvečer. Molili bomo iz »Večne molitve« 20. uro: Vernim dušam v tolažbo. — Od 8. do 9. ure skupna molitvena ura za blagor domovine. Sv. Rešnje Telo bo vso noč iz-j>ostavljeno. Sv. maša-zadušnica za rajne ude križanske moške kongregacije bo letos radi prvega petka izjemoma v soboto 4. novembra zjutraj ob 6 v križan-ski družbeni cerkvi. Med sv. mašo skupno obhajilo za rajne sobrate. Kongreganieti, udeležite se v obilnem številul II. vnanja kongr. pri uršulinkah ima v petek ob 6.45 skupno obhajilo. Pridite vse! Voditelj. ZAHVALA. Za številno izredno počastitev naše nenadomestljive blago-pokojnice soproge in mame izpolnjujemo svojo dolžnost, ko izrekamo posebno zahvalo zlasti gg. zdravnikom, prečastiti duhovščini, dostojanstvenikom, uradništvu in učiteljstvu, zastopnikom raznih društev in korporacij, godbenemu in pevskemu društvu »Sloga«, našim blagim sosedom na Starem trgu ter končno vsem prijateljem in znancem. Posebna zahvala pa veljaj onim zlatim srcem, ki so pokojnici darovali toliko krasnega cvetja. V izredno tolažbo pa so nam številni ustmeni in pismeni izrazi sočuvstvova-nja, za katera se tem potom iskreno zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, 6. novembra ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1933. Žalujoči soprog Franc Pleničar, sodni oficijal v p„ in sinovi. Priporočamo Vara natboliSe šivalne strole tu kolesa Adler - GltlTKNER Šv1e»r*hi pletiln! •»troji ODKIED Zaloga T Kranja; -tdfno le pri tvrdki Trgovin, beviinik Jos. Peteline, Ljubljana M rod« r«i»f. št. Mis Kreiplatan pouk r veionja. Telef. I 2918 Večletno Umstv*. USNJE Kruponi, boks, ševro, lak, dull boks, pibingi, leletne, aktovke, ročne torbice, denarnice, pasove, kožice za rokavice, čevljarski klej po tovarniški ceni ter vse v to stroko spadajoče potrebščine nudi tvrdka FRANC ERJAVEC Ljubljana. Slarl tre IV Na zahtevo pošlje cenik Za jugoslovanski patent št. 5557 od 1. dec. 1927 na »VLEČNA IN UDARNA PRIPRAVA ZA ŽELEZNIŠKA VOZILA« (Zug- und Stossvorrichtung fiir Eisgflbahnfahrzeuge) se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: Ing. Milan Šuklje, Ljubljana, Beethovnova ul. 2. NARODNI N/IGACIN SPLOŠNA TEKSTILNA D D. LIUDLIANA. MESINI TRG II Tudi za zimsko blago imamo najnižje cene n. pr.: Vzorčaste flanele......Din 8-50 Volnen štof dvojne širine . . Din 31-— Barhent za obleke........— Volnen krep moderne barve » 39 — Stof za obleke, 130 cm ...» 29 — Športno blago za damske plašče » 52 — Zefir za srajce......, 7-75 Volneno blago za damske plašče » 80-— Flanelaste rjuhe la....., 35 — Najfin. blago za damske plašče » 140-— Odeje iz klota, ročno delo. » 116— Double za moške suknje » 60 — Odeje iz rožastega brokata » 200 — Češki kamgarn za moške obleke » 70- — Kuhinjske brisače......» 5'— do „ 190._ Otroški marini plašči . . . Din 160-_ Kotenina, 75 cm široka . . Din 6_ Sifon .........» 6-50 Sifon brez apreture ...» 8»50 Platno za rjuhe, 150 cm . . » 18-_ Platno za kapne, 180 cm . » 30-_ ZAHVALA. Vsem, ki so z nami sočustvovali in nas ob bridki izgubi našega preljubljenega sinka Jankca tolažili, ki so obsuli našega ljubljenca s cvetjem ter ga spremili na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Posebno č. g. patru Antonu, katehetu, za njegov tolažilni zadnji pozdrav in pevcem »Jadrana« za pete žalostinke. Bog plačaj! Maribor, dne 31. oktobra 1933. ŽALUJOČA DRUŽINA TRPIN. Zahvala Vsem, ki so z nami sočustvovali in izrazili ustna ali pismena sožalja, ko nas je prerano zapustil naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod Milan Paternoster finančni svetnik In kapetan I. ki. ▼ rezervi izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Posebno iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini, g. finančnemu direktorju dr. Ljudevitu Valjavcu, pomočniku g. Avgustu Sedlarju, vsem gospodom uradnikom finančne direkcije, g. divizijonarju generalu Cukavcu in častniškemu zboru ter vsem gg. zastopnikom ostalih oblasti za čaščeče spremstvo. Slednjič naša najtoplejša zahvala za lepe poslovilne besede g. višjega inšpektorja Bischofa kot predstavnika društva računskih uradnikov, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blagopokojnika na zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 4. novembra 1933 ob nol 8 zjutraj v župni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. V malih oglasih velja vsaka beseda Din f—; ienilovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- Zobotehnik vajen vseh del — išče na-meščenja. Ponudbe v upr. Slov.« pod št. 12945. (a) Izobražena gospa ki obvlada več jezikov in je izurjena zlasti v špecerijski stroki — išče službo za vodstvo kake trgovine ali gospodinjskega podjetja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Samostojna« 12918. (a) fliižbodobe Šofer s kavcijo 20.000 Din - se sprejme. Naslov v upravi Slov.« pod št. 12821. |b) Pletilje in več prešivalk sprejme takoj za stalno z dobrim zaslužkom A. Šinkovec nasl. K. Soss, Mestni trg. Krojaš. pomočnika za moško in žensko delo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12926._(b) Treznega moža l nekaj kavcije, za samostojno vodstvo enega dela gostilniškega obrata — sprejme: Plauc, Maribor. Fotografa samo dovršenega strokovnjaka sprejme izdeloval-nica krajevnih fotografij Vekoslav Kramarič, Poljanska 3. (b) Poslovodjo oziroma poslovodkinjo s primerno kavcijo išče za svojo prodajalno istotam Gospodarska zadruga na Koroški Beli. Plača po dogovoru. Priglase je vlo- English lessons Miss Farler, Dvorakova ulica 3/1II. (u) Šoferska šola L Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica S0KVH IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico, delom vrta in pritiklinami — iščem za pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mirna družinica« štev. 12724. (c) Štirisobno stanovanje iščem za februar. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Solnčno, mirno« 12707. c Opremljeno sobo s hrano išče gospodična za takoj, najraje pri starejši družini, lahko tudi na periferiji mesta. Ponudbe pod šifro »Mesečna soba« štev. 12902 na upravo »Slovenca«. (s) ODDAJO: Stanovanje enosobno in dvoso>bno, s pritiklinami, oddam takoj ali pozneje. Moste, Pre-dovičeva 28 (Brozovič). č Dvosobno stanovanje se odda. Florjanska ulica št, 22._(č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, parket — shramba in vse pritikline, pod enim ključem, takoj oddam. Bolgarska cesta št. 23. (č) Soba s štedilnikom se takoj odda. Zadružna št. 1, Kodeljevo. (s) yi.hnJl.il IŠČEJO r Suho skladišče v sredini mesta, lahko tudi vhod z dvorišča — iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Skladišče in cena« št. 12773. (m) ODDAJO: Dve njivi na ljubljanskem polju, blizu Sv. Križa, oddam v najem. Vprašati: Sv. Petra cesta 47. (n) Trgovino z mešanim blagom, z vso opremo in stanovanjem, brez zaloge, oddam v najem 1. ianuarja 1934. Dopise na upravo »Slovenca« pod šifro »Gorenjske Jesenice« št. 12846. (n) Oddam v najem celo hišo s trgovskim lokalom in skladiščem v industrijskem mestu. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Skladišče« št. 12726. (n) Restavracijo datn v najem samo kavcije zmožnemu. Ponudbe v upravo »Slov.« Maribor, pod -10.000« št. 129-14. (n Preselitev Modni atelje in krojno učilišče Roza Medved se je preselila iz Mestnega trga 24 v Gledališko ul. IG (Dukičev blok) visoko pritličje desno vrata 3. ter se vlju ino priporoča cen . da mani 1 najpozneje do 15. novembra t. 1. pri zadrugi, b Nemščina za otroke! Nemško konverzacijo za 5—8 letne otroke, po preizkušeni metodi — nudi Elfrida Šegula, Ljubljana, Gledališka ulica 7/1, bivša pomočnica ge. Ort-haberjeve. Vprašati dnevno od 11 do 15. (u) Šoferska šola E. Čeh Ib-v-a Camcn i i->va šoferska šolal I tihi ana. Ounaiska c. 3'i šol« ta poklicne fioferle In amaterje. Prospekti tn po-iasnila zastonj tn franko. Dvosobno stanovanje oddam za 350 Din. — Val. Vodnikova 8, Zelena jama. (č) Dvosobno stanovanje se odda v Stožicah 134. č Stanovanje v kleti oddam mali družini za december. Vprašati: Pod-milščakova 37a od 2 do 3 popoldne. (č) Sobo oddam dvema gospodoma aH dijakoma. Nizka cena. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12901. (s) Opremljeno sobo solnčno, z elektriko, parketom in posebnim vhodom, v bližini gorenjskega kolodvora, oddam. — Avsec, Polakova 17. (s) Posestva Novo hišo blizu Škofljice, oddam takoj v najem. Vprašati: Robežnik, gostilna, Škofljica. (p) Trgovino s prima odjemalci, dobro idočo, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »40.000« št. 12783. (p) Parcele odnosno travnike prodam za hranilne knijžice. Ponudbe pod »Ljubljanski rajon« št. 12910 na upravo »Slovenca«. (p) Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptui — Plauc. Maribor. (pl Zgubil sp je prazen sod v soboto, dne 28. oklobra od Podnarta do Medvod. Naslovljen na Antona Pogačnika, Pod-nart. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne proti nagradi. (e) Prava dobrota današnjih dni so mlečni izdelki »Več mleka — več zdravja«. Prvovrstne mlečne izdelke — toplo mleko, domač kruh nudi Mlekarna zadruge »Naklo«, Erjavčeva ulica, nasproti Drame. (r) Jnsera ti u c5/oVenci/* mm jo naivečii uspeh Vsem najinim dragim gostom cliulno naznanjava, da prenehava danes, preko zime začasno do znpetne otvoritve gostilniško obratovanje. —,Z odličnim spoštovanjem Bistrica nad Mariborom. Herman in Fani Posti Petstanovanjska hiša naprodaj. Zidana 1. 1928. Električna luč, samolast-na napeljava studenčne vode v hiši, 5 minut od mesta Kranj, kjer je najlepši razgled na mesto in okolico. Pripravno za upokojence ali letoviščarje. Letni dohodki znašajo zdaj preko 18.000 Din. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12912. (p) Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro ku-pute RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste ori gostilni Mozina Vsakovritno zlato oo naivlšiib cenah CERNE. luvelu Liubliana. Mollova ulica it 3 Zlato in srebro kupujem. — Ure, zlatnino popravljam. IGNAC JAN, urar, Maribor, Glavni trg. Mizarske stroje v najboljšem stanju prodamo za nizko ceno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12904. (1) Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri 1'reskerju, Sv. Petra c. Proda se serija oblek francoskih modelov od 5. do 15. leta. Stritarjeva ulica št. 7, III. nadstropje. (1) CVETLICE vence in šopke dobiti naiceneje v cvetličarni POŽAR,MARifiOK Gosposka H6 nalača Uanov. hranilnice Zimska jabolka prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani Elektro-motorji novi in rabljeni, za vse napetosti vedno naprodaj. Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje dynam, autodynam, elektromotorjev ter vseh elektroaparatov. Franjo Perčinlič, elektro - |x>d-jetje, Ljubljana, Gosposvetska 16, restavracija pri »Levu«. Tel. št. 2371. Krompir lep. odbran zdrav, vsako količino po Ilin 60"— za 100 kg oddaja tvrdka A. Volk Ljubljana, Resljeva c. 21 Šivalni stroji otroški vozički in kolesa najceneje pri Franc Sau-nig, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 36. Mehanična delavnica za popravila. Ceniki iranko. (1) i Moderne in štrapac škornje izdeluje po najnižji dnevni ceni Zore Martin, Lu-kovica, pošta Brezovica pri Ljubljani. (I) Nogavice, rokavice robce, perilo, torbice. kravate nizke cene samo pri PETELINC-u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega s|>omeiiika. Žične posteljne vloge in zložljive železne postelje izdeluie naicenete ter soreiema iste v popravilo Pavel Strfiulec, Gosposvetska cesta 13. Knlizei Liubliana It) Telefon 205S Spalnico novo, 9 komadov, za 1600 Din, prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 12915. (š) I 'i' Proda se zelo poceni partija godal na pihala, visok glas, v najboljšem stanju. Informacije daje kavarna »Bo-rongaj«, Zagreb, Haram-bašičeva 50. (g) Klavirji! Planini! Knpn;te na obroke od Din 400'— prve svetovne fahrikate: Hiisenilorfer. Stein way, Fiirsti r. IVtr. I, Holzl. Stingl original, ki so nesporno najboljši I 'Lahka precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodu i izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfoir/ Rrernik Aleksandrova cesta 7. Velikanska zalogu vseh Klas-tientli Inštrumentov In strun Skobelni stroj (Dichtenhobel), 500 mm, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe »'Opravo »Slovenca« pod »500 debelina« 12872. (1) Najlepša izbira damskih klobukov — po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo in dnevno izvrše. — Stuchly-Maške, Selenburgova ul. 6. (1) Kislo zelje repo, sarmo prvovrstno, v sodih, po najnižji ceni dobavlja: Homan, Sv. Petra c 83. Puh za pernice Ia beli Din 230-— sivi „ 140-— Lepo perje po Din 25--, 35 -, 56 -, 95--, 180- kg. Puhaste odeje po naročilu najcenejše izdeluje (HiOOir SEVER MARIJIN TRG ST. 2. Pravi ogrski Golaž- ehstraht zopel proda aio v š|ieceri-jah. delikalesah. Komud za 6—8 oseb Din 4 — KKSTRAKT dr. z o. z. Ljubljana. (uisji,>svet-ka .VI Nogavice, rokavice in pletenine V aro oudi » veliki izbiri naiugodneie m naiceneie tvrdka Kari Prelofi Liubliana židovska ulica in 'star, trt! II) Jabolka prvovrstna, obrana, namizna, iz Savinjske doline — ima na zalogi: Trgovska in gospodarska družba, Cigaletova 1 (poleg sodnije). (1) poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce pošlje brezplačno. JAJCA sveža,konzervirana in druge vrste v celih zabojdi prodaja n razpošilja poceni na prekupčevalce In slaščičarne v zim-kili mesecih ANDREJ iUPPANZ Maribor, Aškerčeva 3 Zimska jabolka sortirana v zabojčkih, in sadna drevesa za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna, dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3. VINA do'enjsk». šlaterska in sploh vseli vrst kupite pri Centralni vii a.*ni v Ljubljani. Mizarji Najcenejše vezane jiio šče jelševe. bukove, OUoiime, Panel v velikosti ritim in »MUZ dobile p>> najnižjih cenah vIvnrniskctn «kln liščn LJUBLJANA, Dunajska lil Premo« suha drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Lanene tropine in drn^a krmila nudi najcenje veletrgovina žita in moke A. VOLK, LJUBLJANA Kraljeva cest a 24. Posteljne mreže izdeluje na lesenih in železnih okvirjih najceneje; sprejemajo sc tudi v popravilo. Alojz Andlovic. Ljubljana — Komenskeg; št. 34. (t) Ušnjnle suknjiče od 450 do 500 dmarjev, šof suknje do 700 dinarjev izdeiuje Ciril Zirovnih. krojač Mentreš 130, cesta na Kamnik Za preobleko zoi loteliev i td nailaži* kupite blago 12 krasne zalooe 00 konkurenčnih cenah ori R. SEVER Marijin trg št. 2. Zavese odeie perie. pul Ugodna naložba kapitala Dne 10. novembra t. 1. ob pol 9. uri se pri sreskem sodišču v Mariboru, soba št. 27, prodajo na d r a ž b i gozdne parcele št. 629/8 v d. o. Podova v izmeri 71.484 m- z najnižjim ponudkom 42.890.40 Din; parcela št. 629 6, 629 9 in 629/10 pa skupno v izmeri 144.887, 12,240 in 70.598 m- z najnižjim ponud kom 80.044 Din. Kot delno kritje se sprejemajo tudi vložne knjižice dobri! domačih zavodov. Aleksandra Hahmanova: 21 Dijaštvo, l(ubezen, Čeha in smrt •Ali je čudno, če mora vsako leto nekaj ljudi r. življenjem plačati jirazniško veselje? Lani. ko sin o so ob petiL vsedli k čaju, je prišla vest, da je trgovec llozjajnov nenadoma umrl, ker so se inu zamotala čreva. Dolgotrajni post, ki ga vsak strogo vrši in polem neposredno na to preobilica pečenih |iujskov, gosi itd.I — Ko so ga razparali, so ugotovili, da sploh ni nobene stvari prežvečil, ampak požiral kar celo zalogaje. Vsakih pet minut se jiripeljejo sanke. In ves dan od jutra do večera, obiski. Skoz »črni vhodi prihajajo delavci, revni daljni sorodniki, prosilci. Tam deli stari oče darove, ki jih je že jjrej pripravil, največ denar. Srečni obrazi odhajajočih! Vsak je nekaj dobil, kar ga veseli! vsakega izprašujc stari oče o njegovih težavah in vsakemu privošči prijazno besedo. Danes nas je prišla obiskat daljna sorod 11 iCa slarega očeta, Varvara Vasiljevna Terjohjna. Vsi jo imamo zelo radi; mirne in fine narave je, zmerom oblečena v črno, obraz ji jo kot stara ikona. Vsak božič jo prosimo, naj nam jiove zgmlbo o svoji poroki, nekoliko se brani, poleni nam pa vselej ustreže. Oče ji je bjl zelo strog, mati je zgodaj umrla. Nameraval jo je omožiti z mlinarjem, ona je pa hotela dijaka, duliovnikoega sina. Oče ni bolel o tem slišali in zato je sklenila, da se na skrivaj poročila. lPo njeni mnlj sestri, ki je prisluškovala pogovoru z ženinom, je oče lo zvedel in je ravno še prav prišel, da je preprečil jvoroko. Zgrabil jo je v cerkvi za roko in jo vlekel s seboj domov. Nekaj tednov potem jo je prisilil, da je vzela bogatega trgovca. Ta ie pa kmalu nato prišel v kun- kurz in živela sta v veliki revščini, da so se zrušili očetovi častihlepni načrti in je hčer jiogosto jirosil odpuščanja, ker jo je prisilil v ta zakon. Nekoč se je peljala z borno lelego na polje, kjer je sama obdelovala zemljo. Tu se ji pripelje naproti trojka s krasnimi konji in v vozu je sedel njen nekdanji ženin, ki je med leni postal doktor. Sramovala se je svoje revščine; bila je v moških škornjih in kmečkem kožuhu 111 se je bolela skrili. Vendar jo je videl... Ta jifeproSta vigodba nas je zmerom globoko ganila. Najbolj čudno pn je, da zdaj Varvara Vasiljevna s svojo hčerjo natančno tako postopa, kot njen oče z njo. Tudi njena bčj je bolela utefi z doma, da bi proti volji staršev vzela učitelja. Ona pa ni dopustila in zdaj je bila ravno 1111 tem, da jo omoži s starim državnim tožilcem. ■»/.a božjo vOljo, ali se vam hči prav 11 jč ne smili?' smo vpraševali začudeno. Bolje je tako,' je odgovorila trdo. Saj je Ni-nočka prav taka, kot sem jaz. Sreče bi itak ne mogla prenesti, nesrečo pa jirenese. '/. učiteljem, ki ga ljubi, bi bila gotovo nesrečna. Toda državnemu tožilcu bo dobra, zvesta žena, čeprav ga ne ljubi, in bo v svoji nesreči že našla tulažboU No, lo je pa čislo jio Dostojevskem . geni rekla in s sočutjem mislila na ljubo, tnalo Nlnočko, ki jo čaka lako žalostna bodočnost. — 20. decembra 10toleti prodali tovarn Ameri-kancem kol jaz in denar naložili v ameriško banko! Zdaj naj se zgodi v Rusiji karkoli, metli nič mar. V sedem se iih eks|ires in hajdi v Ameriko! •lini, je stari oče žalostno zmajal /. glavo, »jnz bi že storil lako, p:t moj sin noče. Noče razumeti. Nima tistega čula, da bi slulil, kaj bo! Pa vztrajnosti tudi nima. Vse v življenju zavisi od lega-le: od vztrajnosti in energije! Saj delu od jutra do večera, še oženiti nr utegne, toda vse gre sitno tnmo, vse križem Tedaj je pristopil k staremu očetu stari pro- todijakon, njegov dober prijatelj. Re dolgo živi tukaj in je vse življenje posvet i 1 spreobračanju mohamedancev in boju zoper sekte, ki gredo tukaj posebno v klasje, šle zdaj se |>o cele tedne vozi po vaseh čeremieov, Votjakov, Tatarov iu Baškirov in jim oznanjuje besedo božjo. Zlasti mu povzročajo mnogo skrbi »flagelanlje , potem sekta |ire-krščevalcev« in »slaroverci , ki imajo tu zlasli jio gozdnih naselbinah mnogo pristaSev. I11 potem samosežigavci ! Prav rada jioslušatn, ko pri|>ove-duje o svojih pustolovskih vožnjah, kol hi poslušala romane z divjega zapada. Toliko zanimivih podeželskih lipov je tu, ljudje iz preteklih časov. Med njimi je dama, ki še nosi krinolino in je ponosna na to, da se še ni nikoli vozila z železnico. Poleg nje sedi doktorjev« gos|ia. Kakšna razlika! Najmodernejši, pravkar iz Petcrsburga dospeli vzorec poleg krinolino. bolj se opazi ta mešanica med mladino. Kne so oblečene jio najnovejši modi z izbranim okusom, drugo po tradicijonalncm krajevnem običaju, v dolga krila z vlečko in najmanj pel spodnjih kril v raznih barvah. Posebna spretnost je v tem. da pri |ilesu obleko tako dvignejo, da se spodnja krila pokažejo v zaporednih progah eno izpod drugega iu se zasvetijo vso mavrične barve, rdeča modra, rumena, rožnata, oranžna. Čim bolj so žive barve, (cm bolje. Život je skoraj |irxl pazduho, pas fantastično širok. Dvorano razsvetljujejo plinske svetilke. Godbn igra . Donauvvelleiv. IPns d Ksjiagne, Pas de quatre, lliavvnlha, Krakovijak, Kadrilo itd. Vse pleše navdušeno. Kako daleč je Ia svet od dijaških zborovanj. kjer kriče po maščevanju, razbijanju in uničevanju! V tem trenotku se mi zdi smešno, da bi bila Rusija sod smodnika, tu, kjer je vse mirno in kjer se zaniinaio samo za malenkosti vsakdanjeg* živi jeni*. Dalje sledi.) r. in l.Gori(ar, LJubljana Sv. Petra cesta 29 nudi veliko izbiro damskih, dekliških in otroških plaščev po jako nizkih cenah Damski plašč Din Damski angleški plašč Din 380- Temno moder in črn plašč toplo podložen Din Dosti denarja ima - njen puder pa stane samo NEKAJ DINARJEV Podnevi in ponoči enako toploto, temeljni pogoj za zdravje otrok in odraslih, jamči ..ZEPMR -pe( Od mnogih zdravnikov priznana za najidealnejše kurjenje. io greje sobo kg drv ur Proizvod: „Zephlr" fvornuco peči d. d. Su bolita Zahtevajte brezplačne prospekte! Tovarniško zastopstvo: V LJUBLJANI: Venceslav Breznik V CELJU: D. Rakusch V MARIBORU: Pinter & Lenard Ona si lahko dovoli vsako drago razkošje. Svoje najdražje — svojo polt, pa vendarle zaupa samo pudru s smetanovo kremo. Oi.a dobro ve. da zožuje ta puder razširjene znojnice in odstranjuje blesk na licu. njeno kožo pa napravi lepo, nežno in baržunasto ter ji da na ta način divno prirodno polt. Puder Tokalon je edini puder, ki vsebuje peno smetane, ki je zmešana s pudrom na tajen način in ki omogoča trenutne učinke Puder Tokalon se drži na licu štirikrat dalje od navadnega pudra i to pri vsakem vremenu, po dnevi ali zvečer in ob vseh prilikah Znojenje ne slabi njegovega delovanja in učinka. Tako lahko a pomočjo čistega pudra Tokalon do-sežete lepo polt za nekai dinariev z iam-stvom ali pa se Vam denar vrne Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Mestna hranilnica Liublfansha v Lloblianl, Prešernova ulica šf. 3 je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji Vlog ima nad 420,000.000 — Din, rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev. Za pupilarne naložbe ima sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in davčno močjo. TELEFON štev. 2016 in 2616. Poštno-čekovni račun št 10533. Uradne are za stranke so od 5. do 12 v2 ure NEVESTE! GOSPODINJE! Najlepši okras Vašega doma ie perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA, poleg hotela Štrukelj. Izdelujemo gumbnice, prebadamo šablone, pred-tiskujemo čisto ženska ročna dela, imamo spe-cijelni entel za obleke in volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo največjo in najmodernejšo vezilnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato Vas najboljše postrežemo ZALOŽBA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE Pravkar izšlo Legniško bojišče roman Napisala Zofja Kossek-Szczucka Iz poljščine prevedel France Vodnik Velik zgodovinski roman Iz časov Čin-giskana, po suo/ih vrlinah enakovreden nesmrtnim delom H. Sienk'ewlcza. Krasen zaolet široko zasnovanega deiania. ki se zgoščuje z usodno nopetosilo do nepozabnih In pretresljivih prizorov. Odlično delo potiske pisateliice k» si je pridobila lep slone s po soelu, bo gotovo našlo tudi o slovenski izdan ogromno navdušenih čltateljev. Knjiga bo o prihodnjih dneh razposlana naročnikom >L/udske kniitnlcet Cena za nenaročnlkr: broš. Din 40—, vez. Din 50 — Naslednja Itn/Iga > Ljudske knfltnlcei bo: Ivan S. Turgenlev: >Lovčevl zapisku Izide konec novembra »V LJUDSKI KNJIŽNICI« angleškega in ieSkega sukna! BOGATA IZ BI R AI Do preklica iemllemov račun tudi knjižice tukajšnjihprvovrst. nih denarnih zavodov A. & E. SKABERNfi LJUBLJANA Z A L O Z B A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE Pravkar izšlo Plemiško gnezdo roman Naoisal Ivan S. Turgenjev Iz ruščine prevedel Jože Arko Vsi kritiki imenujejo soglasno >Plemiško gnezdo< za >nanepši romun< velikega mojstra ruskega slovstva. Ljubezenska zgodba, ki /e pomaknjena v sreaišče dejanja, ima nedopovedliivo neten von/ — mtd romantiko in realnostjo st gen-ijlno razvi/a svo/j usodi nasproti. — Redko kaiera knjigo nudi toliko lepot tn sega tako globoko o srce čilatelja, kakor ta. Kniiga bo v prihodniih dneh razpo-stanu naročnikom>Leposlovne knjizmeet Cena za nenaročnike: broš. Din 45—. oez. Din 55 — Naslednja knjiga ■»Leposlovne knjitnice* bo: Undset:>Kristjna, Lavransona hčii II. del Izide pred Novim letom »V LEPOSLOVNI KNJIŽNICI« Angleško in češko blago v najmodernejših vzorcih ter tirolski loden 3a obleke in Ouberius plošče nudi po ugodnih cenah tvrdka 9ranio fflajer Mar/bor, Glavni trg 9 Gospodarska zveza, Ljubljana r. z. z o. z. Prodaja deželne pridelke, žito. mlevtke izdelke, leno. tlamo, koloniialno in soeceriisko blago, kmetiiske stroje in orodje, umetna gnojila. cement, premos itd. Prvovrstna moka Desider Forgacs Bačka Topola zopet stalno na zalogi. Prodajalna H. NICMAN Ljubljano, Kopitarjeva ul.2 opozarja čč. gg. voditelje Mar. družb in vrtcev na svojo izvirno zalogo svcflnt, frahov, znakov, diplom In vseh di ugih potrebščin za Marijine Kongregacue Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča n. mtnm FOTOAPARATE tnetonnih tordk Zeiu-lkon, Roden-stock, Voigtlander, Helta, Lerto I I. d t. i. d. ima oedno o zalogi FOTOTRGOVIN A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubi jam. Miklošičeva cesta J Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc, Izdajatelj: Ivan U&itoveo. Urednik. Lojze Golobifc.