UrsđništBo in upriBništBo :
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja v pondeljek, siedo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold
Telefon št. 113.
Naročnina listu:
Celo leto.............12	K
Pol leta..............  6	K
Četrt leta	......	3	K
Mesečno	......	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aji oznanila se računijo s 15 vin. od 6redne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 81.
Maribor, dne 17. julija 1912.
Letnik IV,
Naročniki! Somišljeniki!
Do danes še niso vsi tisti naročniki, ki dolgujejo naročnino, poravnali svoj dolg. Prosimo vse tiste, ki še niso obnovili naročnine, ali jo dolgujejo nazaj, da blagovolijo isto še ta teden poravnati, da upravnišlvu ne bo treba dotičnim dopošiljanje lista ustaviti. — Somišljeniki, uporabile vsako priliko za nabiranje novih naročnikov z.a »Stražo!« Naslov: »Straža«, Maribor, Koroška cesta štev. 5.
Ne dajte se odirati!
Velika nadloga za prebivalstvo posebno na deželi so razne razpošiljalo ide (razpošiljevalne trgovine, Versandigesehait) in cela armada agentov, rre-mnogokrat se zgodi, da ljudje naseüejo velikim obljubam in sladkim besedam, ter pridejo v škodo, za to se nam zdi umestno, povzdigniti svareč glas.
Raapošiljevalne tvrdke vstajajo vsepovsod kot gobe po ciežju. Potom dobro organizirane, kričeče reklame skušajo prodati \jse kar se človek hornisti. Kupčija se izvrši navadno na ta način, da zaideva iirma kupnino naprej, ali pa se clopojšlje naročeno blago po poštnem popzetju. Kakor hitro pa človek odplača denar, je navadno tudi že opeharjen. V največjih slučajih je blago teh razpošiijalnic povsem za nič, navadno pofel-blago, koje vrednost niti zdaleka ne dosega plačane svote. TtuÜi ne more biti drugače. Te sleparske, z lahkovernostjo ljudi računajoče tvrdke delajo silno, skrajno vsiljivo reklamo, ki pa veliko stane. Pri vsem tem pa, hočejo lastniki teh „trgovskih hiš“ kolikor mogoče hitro obogateti, ker stalnosti tako odiranje odjemalcev nima. Radi tega morajo delati pri svoji drzni sleparski obrti z velikimi dobički. Posledica tega je, da je kupljeno blago res j, od vsako kritiko, denar, ki se gu je plačalo, vržen skozi okno.
Naj navedemo nekaj slučajev v ilustracijo — „spretnosti“, s katero delajo ti trgovci. Priliko ste že imeli čitati v èafsnikih inserate gališfcih Židov, ki ponujajo tri pare pravljično-dobrili usnjatih čevljev za samo 10 K. V resnici je pri teh „(ustajatih“ čevljih le samo podplat iz (usnja, vse drugo je iz klobučevine, kakega platna) ali Česa sličnega,. 'Ce so čevlji na
FOD X^JUSTIS JK.
Nove knjige.
Nova slovenska 'šolska knjiga, iza gimnazije. D>r. Anton Medved, e. kr. profesor v Mariboru, je spihal novo slovensko šolsko učno knjigo 1 za naše gimnazije in sicer „Zgodovino katoliške Cerkve“ za osmi gimnazijski razred. Knjiga, obsega 258 strani in stane nevezana 2.ÜS0 K, vezana, 3 K« Izšla je v založbi Katoliške Bukvarne v Ljubljani, Dir. Medvedovo knjigo bo pozdravil vsakdo .z odkritosrčnim veseljem. V borbi za slovensko gimnazijo nam pomaga to delo krepak korak naprej. Nimamo še strokovnjaške kritike o tem de'l,u, toda, kdor pozna dr. A. Medveda 'in njegova vestno, natančno sestavljena in skrbno pisana dela (Slomšekov životopis) ne bo niti za hip dvomil, da bi ne bila tudi „ZigodoAna katoliške Cerkve“ lepo in ižborno delo. Mož tolikih pe-dagolgičnih izkušenj, kot jih ima dr. Medved, je podaril učeči se mladini gotovo nekaj vzornega, nekaj kar (bo vzljubila. V kakšnem duhu je knjiga pisalna, nam pove „Sklep“, § 65, jv katerem gospod pisatelj napravi nekako bilanco. Ta „Sklep“'se glasi: „iJaz sem te na zemlji poivelical; delo, katero si mi 'dal, da ga fltorim, sem dovršil.“ Tlako je molil Kristus k svojemu Očetu. Skoraj doslovno sm,e s polno zavestjo katoliška Cerkev ponoviti le-te beseide na-prajm svojemu Ustanovitelju. Dva tisoč let že izpolnjuje nalogo, katero ji je dal. Ni se bala nobenih žrtev, nobenih naporov, nobenih bojev ,pri gojili poletjih. Učila je narode: posvetila je z lučjo sv. evangelija tudi v najtemnejše kraje Človeških, bivališč. Po njej so zasijali v marsikatero pozabljeno in zapuščeno deželo prvi žarki krščanstva, a tudi prosvete in omike. Ublažila je narodne strašiti, očistila človeško stremljenje, povzdignila srca iz zemeljske-
sprednjem delu in ob straneh z usnjem galoširani, je še dobro.
Drug slučaj: Proti vplačilu 10 K se dobi zlato uro. Kdor vpošlje zahtevanih 10 K, dobi navadno rovinaste uro, ki je vredna kake 4 K, s „prijaznim povabilom“, da naj vpošlje še petkrat po HO K, na kar se mu bo kovinasto uro zamenjalo z zlato.
Zopet tretja razpošiljalnica razglaša potom, in-seratov, da ima. v zalogi kompletne obleke s klobukom in čevlji za samo 30 K. in kaj se dobi za to? Popolnoma navaidno hodno obleko z ordineraim,i platnenimi čevlji in suknenim klobukom brez podlage, vse vkup vredno komaj' 10 K.
Z največjo neumnostjo pa računa ona razpo-šiljalnica, ki obljublja za 5 K kar 375 komadov potrebnih stvari. Radovedni -naročnik, ki se pusti zaslepiti po vabljivi reklami, dobi otročjo psolnčno uro“, nekaj pločevinastih prstancu in uhanov, največ pa gumbov 'za hlače in srajce, kar je vse vkup vredno komaj 1 K.
Na enak umaizan in nepošten način delajo tudi „firme“, ki ponujajo potom obskurnih in serafov razne „specialitete iz gumija,.“ Ti poštenjakoviči so najslabši in iz dveh ozirov, vredni najhujše obsodbe. Prvič Špekulirajo ti židovski' temni elementi z mastnim dobičkom an račun zaupljivih odjemalcev, a na drugi strani pa širijo nenravnost in skvarjajo mladino.
Pri vsem tem očividno sleparskem poslovanju teli razpošiijalnic se obrt kraisno rentira in mnogo nese. Bodi samo omenjeno, .'da je leta 1911 inserirai-lo 4000 takih razpošiijalnic po avstrijskem časopisju.
Na drug način, kakor ravnokar omenjene raz-pošiljalnice izvabljajo iz preprostega ljudstva na kažnjiv način denar razni agenti,, ki v velikem številu strašijo po deželi. Ta vrsta pošten,Ivkovičev dela najfveč s knjigami svetne 'ali verske vsebine, s podobami svetnikov in raznimi drugimi devocijonali-jami. Agenti predložijo krasne vzorce, vzamejo aro — in s tem je navadno vsa kupčija tudi že 'rešena, ker o agentu potem ni navadno več ne duha in ne sluha. Naročnik zgubi aro in Če 'ga| kdo na ta račun še nekoliko draži, m,ora tudi mirno prenesti.
Drugi a(genti „jdelajo“ zopet z dopogiljanjem po poštnem povzetju. V takih slučajih je navadno poslano blago veliko manj vredno kot naročeno. Ce se
ga, poželenja k vzvišenim smotrom; sama sveta, je učila ljudstva svetosti. Človekoljubje je bilo njeno načelo; deliti dobrote in rasiti blagoslov po zemlji, je bdi njen namen. 'Tisoči vsakovrstnih dobrodelnih zavodov ■ so govoreči spomeniki tega .njenega ko pripenja- Da ni vsega dosegla, kar je nameravala, kdo bi se temu čudil? Clovešjke slabosti njenih čini-teljev so pogosto ovirale idealno prizadevanje. SRa-(M tega so bili v njenem razvoju tudi neizogibni boji. üibihajaila je sijajne zmage in slatvlja; Videla je dneve, polne sreče in solnčnegp, svita, a pogosto je krvavela iz stoterih ran; in viharji sp ji često pretili s poginom. Toda v vseh težjkfih časih se je pokazalo, da ima Cerkev mogočnega (varuha v svojem božjem Ustanovitelju, ki je rektei: ,JTi si Peter (skala!), in np. to skalo bom sezidal svojo Cerkev iti peklenska vrata je ne boclo premagala, ! “ Mat. 18, 16.“
„Llvško jezero.“ Epska 'pesem. Spisal Anton Kindi<U,Sabladolski, na svetlo dal v kom. zalogi'' Narodne Tiskarne v Gorici, 'Maksi Klodič-Sabladolski, Cena 2 K. Tako se glajsi naslovna stran 'knjige, ki je ravnokar izšla v Gorici in obsegaj v veliki os-merki 142 strani. Epska pesem! Nekaj novega, nenavadnega je to v naši z liriko, subjektivizmom, simbolizmom, impresionizmom ig drugjimji — izmi pr,ena-sičeni moderni beletristiki. Že iz 'radovednosti seže človek po knjigi in bere. Pisatelj Anton Klocifič-Sa-bladolski je sivolas mož. Rodom beneški Slovenec je postal avstrijski podanik ih je bil tudfi šolski nadzornik na Primorskem, kjer si je pridobil mnogo zaslug na pedagogicoem polju. Sedaj živi v pokoju v Trstu. Spisal' <je že več beletristi,čnih' del, iz rjVoro vseh pa diha liubelzen do lepih poikrajin v Soš/ki do-k'nb zlasti v okolici prijaznega trga, Kobarida in d0 bližnjih delov slovenske Benečije, Tai ljubezen do slovenske zemlje in njene zgodovine je podžigala pisatelja gotovo tudi pri spesnjeni’)) tega, romantičnega epa. Dejanje pesmi se vrši na sedanji tgoriškb-ita-
pošlje nazaj, se skoro redno zgubi aro. Drznost teh agentov gre celo tako 'daleč, da groze ;včasih, poselimo pri ženskah, kar s tožbo, če se noče doposla-ne stvari sprejeti. In res se jim mnogokrat posreči oplašiti ljudi in jih spraviti talko dajleé, da plačajo kako nikdar naročeno, nič vredno stvar prav drago, s prihranki, in so si jih prislužili, s krvavimi žulji. V vrsto teh nereelnih agentojvrprhoiajalcev spadajo tudi 'trgovci z raznimi zdravilnimi sredstvi. Ljudje, ki se spuščajo v take kupčije, pridejo v konflikt s kazenskimi paragrafi, ki prepovedujejo prodajo zdravil in so navadno za nameček od agentov ,še občutno opeharjeni, ker zdravil, ki so jih naročili, ne morejo razpečati in morajo nositi škodo seveda sami. Razam vsega tega so vsa taka zdravila navadno popolnoma za nič, včasih pa delo nevarna, ker spravijo Člofv.eka iv bolezen.
Se mnogo drugih je načinov, po kaiterih se sistematično krade ljudstvu denar potom nesolidnega trgovstva, id se rekrutira skoro izključno iz Židov in napisali bi lahko cele strani o raznih varijacijah teli temnih manipulacij, pa naj zadostuje v svarilo to. Že samo navedeni slučaji morajo vsakemu pametnemu človeku zadostovati, da ne bo dajal denarja, predno nima blaga in se ne bo pustil odirati od raznih pijafvk. Obračajmo se in kupujmo rajši pri domačih trgovcih in obrtnikih, ki jili poznamo in nam nudijo za dobro kakovost blaga, garancije, kakor pa da se pustimo slepariti od raznih vsiljivih tujcev jn privandranib agentov !
Med ljudstvom.
Hoče.
Slomšekova slajvnost, ki jo je priredila našla „(Slovenska Straža“ v nedel.o dne 14. t. m. skupno z magdalensko, se je prav dobro obnesla. V lepem številu so nas obiskali vrli sosedi ' bratje od Sv, Magdalene, iz mesta, od Slivnice itd. Prišli smo pa skupaj, da se pošteno razveselimo, se med seboj tudi navdušujemo, učimo, da se spoznavamo in \pe-varno za novo delo.
Slavnostni govornik gospod dr. L e s: k o v a r je rešil : i/o j o nalogo izvrstno. Z napeto pozornostjo smo sledili njegovim lepo izbranim jn dobro premišljenim besedam. V uvodu je omenil, da se imamo še zlasti nepozabnemu škofu Antonu Martinu Slomšeku
lijanski meji — središče tvori „jLiuško jezero“, ki ga jo postavil pesnik tja, kjer je sedaj vas Livek — in je vzeto iz časa križarskih vojsk. Kdor knjigo naroči, naj vpošlje naprej 2 K '10 v, ker se na'naročila brez denarja ne ozira,
„Unio Catholica Austriae.“ Pod tem naslovom je izšlo poročilo o prvem z'borovalnju -deSpgaitc// 'Katoliške Unije za Avstrijo, ki se je vršilo ,dne 29. in cine 30. maja ha Dunaju. Knjiga obsega 134 strani in stane 3 K. Naroča se v pisarni Katoliške Unije, Dunaj, L, Singprstrasse 13. Poročilo je vestno in natančno sestavljeno. Prinaša po kratkem uvodu, v katerem naznanja delovni odbor, da je njegovo bližnje delo seslta,va natančnega pregleda vseh avstrijskih katoliških organizacij, imenijk delegatov, kateremu bledi podrobno poročilo o pozdravnem večeru in o ustanovnem zborovanju. Priobčeni so vsi govori v jeziku, katerega se je govornik poslužil. .iTdlkb na primer je dr. Korošec ' na 'pozdravnem večeru (prti-čel svoj govor v slovenščini in je nadaljeval .nemški, kar je tudi tako zabeleženo. Gb koncu prihaja knjiga pravila Katoliške Unije v .češkem, poljskem, rusinskem, slovenskem, italijanskem in hrvaškem jeziku.
Pravljica o treh vitezih.
Spisal Ljubo Mrak.
Z ki daljnim morjem v deveti deželi je živel nek kralj. Imel je hčerko, krpšno kakor solnce, milo kakor luna, nedolžno kakor golobica in veselo kakor zdravo dete.
Mnogo vitefcov iz vseh dežel se je zbiralo pri njem. Vsak bi raci? presadil krasno ciletko iz kraljevega gradu na svof vrt, {ker dobi s čarobno cvetko tudi mnogo svetlih cekinov in dijamahtov teh lepo in rodovitno zemljo.
Stran 2.
zahvaliti, da še nismo izginili štajerski Slovenci. In potem pa je razložil prav poljudno cilj, namen in pomen „Slovenske Straže.“ „[Slovenska Straža“ ima namen nam pomagati, da si Slovenci uhranimo, svoj jezik, svojo 'veho in zemljo. To je obrambno društvo Nemška društva kakor Siidmarka in Schulver-ein pa so bojna društva. 'Mi imamo pravico m dolžnost da se branimo. Ni treba in tudi ne smemo Nemcev črtet. Pa naj nas pulijo, da se moremo kulturno prosto razvijati. Cast in Invila govorniku!
Naravnost Očarale so nas deklamacije. Prav prisrčno in s povdarkom so deklamirale:	Štefka
Giselman :	„Lenuh in potepuh“, učenka [Halerje#a:
„.Slovenka sem“ in Liza Babič: „[Oljki.“ Do solz smo bili ginjeni in vsiak si je gotovo mislil: O kako ljubko doni slovenska beseda, zlasti če prihajal iz ust nedolžne mlatdenke,
Med slovesnostjo je prepeval mešan in moški zbor slovenske pesmi.
Vsi smo bili veseli in dobre volje. /'„[Slovenska Straža“ pa bo dobila za to lepe kronice. Vstopnina, streljanje, šaljiva pošta, šopki, znaki, licitacija, vse to je 'prineslo 189 K 19 vin. Izdatki znašajo 21 K 99 vin. Magdalenska podružnica dobi za svoje potrebe 20 K in hočka podružnica tudi 20 K, Ostanek 127 K 40 vin. pa dobi „Slovenska Straža“ v Ljubljani. Zopet smo imeli v Hočah dan veselja, dan zmage, dan radosti. Vsi, ki še niste udje naših organizacij, pridite, pristopite ! Pridite na naše shode, prireditve in veselice! Poglejte in se sami prepričajte: Neprisiljeno veselje, priprosta 'in nedolžna zabavja, po kateri ne boli glava in duša ne trpi škode. To nas tolaži, utrjuje in napolnjuje s prijetno zavestjo, da hodimo pravo pot!
Sv. Peter na Medvedovem selu.
Za prvo Slomšekovo slovesnostjo v rogaški dekaniji pri Sv. Emi v nedeljo dne 30. junija ste je vršila druga slavnost v nedeljo dne 7. julija pri nas, V cerkvenem govoru nam je opisal Slojmšekovo blagoslovljeno delovanje za cerkev in za slovenski nar rod velečajstiti 'gospod kapljan Sinko, na Slornjšekovi slavnosti, ki sta jo po večernicah priredili tukajšnja moška in ženska podružnic'a JSlodenske Straže“, pa je velečastiti gospod nadžupnik Korošec pojasnil v preiskrenih besedah, kako je škoi ‘Slomšek že ob svojem času bičal liberalce in nemškutarje ter pokazal v svojih nesmrtnih delih svnje katoliško m pa rodoljubno mišljenje. Prvi Slovenec, kajterega životopis je spisal rajni škoi Slomšek, je bil tukajšnji rojak, kaplan Jakfob Strašek, sošolec Slomišekovj, ki je (v domačiji umrl leta 1830 in počiva na domačem pokopališču.
Slavnostni govornik je predlagal, naj se 'temu rojaku in Slomšeku vzida v spomin spominska plošča na cerkvi, za kar naj poskrbijo peterčki Orli. Predlog je bil navdušeno ^prejet. Takoj se je v ta namen zložilo 32 K. Seveda se bo ta spominska plošča odkrila s primerno slovesnostjo.
Občni zbor obeh tukaj vzorno ddlujočifi ^podružnic nam je razkril lepo sliko njunega požrtvovalnega delovanja. Moška podružnica je gitela 25 udov, ki so zložili 23 K minine. Drugih darov, zlasti ob gostijah, je podružnica zbrala skupjaj 49,30 K, torej je nabrala v prvem društvenem letu 72 K 30 vin. — Ženska podružnica je 'štela 34 rednih in podpornih udov ter 11 darovalk in je zbrala udnine 33 K 80 v drugih darov pa 17 K 62 vin., skupaj 51 K 52 vin, Tako sta obe podružnici spravili skupaj v enem le tu 123 K 82 vin, za „Slovensko Stražo.“
Žjupnija šteje le nekaj nad tisoč duš. Kar je bilo tu mogoče, je pač mogoče povsod v Večjih žup-
Toda vsak vitez se je vrnil preizen domov, ko je šel snubit.
Ni ga odpodil kralj, belobradi starec, ni ga odslovila, hčerka, le sreča ni bila nikomur mila, ta je vsakega odgnala,
V	širni kraljevi dvorani je bila. postavljena miza iz cedrovine, pokrita z rudečim škrlatom. Na mizi so stale tri Skrinjice, Na prvi je bil naslikan Sar lomon, okrog roke se mu je ovijala luskin asta kača iz metno sestavljenega mozaika, na desni rami mu je čepela sova. Na drugi Skrinjici je bila naslikana Venera, boginja lepote, z dijamanti okraden šal ji je pokrival aliabastersko telo. Na tretji škrinjici je bil pa modeliran navaden meč.
V	to dvorano je vodil kralj viteze snubače. In vsak si je izbral skrinjico, ki se mu je zdela n ajl.j utiša in je poizkusil svojo srečo.
Tako so prihajali vsak dan novi vitezi in so zopet odhajali. 'Vsak je pa, moral mlolčati o tej dvorani in o treh Skrinjicah, kakor tudi o svoji smoli, kajti s smrtno kaznijo je zažugal kralj vsakemu, ki bi kaj izdal.
Enkrat so pa prijezdili na kraljevi dvor trije najimenitnejši vitezi cele tiste dežele:	Leposlfev in
Modrosvit in Hrabrtibor. Odlikoval se je Vsafk že po svojih posebnih lastnostih : prvi je bil nelepši, a drugi najmodrejši, tretji pa najhrabrejši vitez vsega kraljestva, š
Kamor je stopil Leposlav, povteod. so ga, le pozdravljali prijazni obrazi lepotic, vsaka se je kakor na povelje naenkrat v njega zaljubila. 'Srečo je on imel pri nežnem, spolu in za to se je držal veselo in ponosno, Ukor' zmagovalec, ki si je svest svoje zmage.
nijah. Odbora sta bila izmoljena obema podružnicama stara.
Slavnost so povišale deklamacije Slomšekovih pesmi. Dva mladeniča 'sta deklamovala „.[Popotnica vojaška“ in „Vesela pesem nedolžnega mladeniča.“ Stiri mladenke so deklamoivale :	„iSlomŠeku v spomin (Umekojvo), Slomšekove:	„Deviški stan“, „Kaj
imam“ in „Dva potepena šolarja.“ Vrneš 'je pevski zbor zapel več Slomšekovih pesmi.
Slavnosti se je udeležilo veliko število ljudstva. Bilja je lepa proslava velikega Slomlšeka — z vzornim 'praktičnim delom obeh podružnic „Slovenske Straže.“
Slajvnost so zaključili naši Orli s krasno predstavo velezanimive igre ' „(Fernando, strah Asturije, ali izpreobrnjenje roparja,.“ 11 Orlov je res dovršeno predstavljalo to velezanimivo igro. Udeleženci so bili polni hvale in priznanja.
Brežice,
Monštre-zborovanje se je vršilo zadnjo nedeljo v St. Lenartu pri Brežicah. Okrog zastave Marijine družbe v Brežic:.(h se je žbrajlo ,tu 700 članic Marijinih družb in Dekliških zvez iz celega dolnjega Posavja, Zelo primerno pridigo ziunaj cerkve je imel gospod Mezinec, tu bivajoči gorišlki fctuhovnik. Po službi božji pa se je pri gospodu Ljami Novaku začelo veličastno zborovanje.
Govorili] so gospodje 'Gaberc, Lasbaher Ki pa Špindler, največ pa dekleta sama:	nastopilo' je 15
govornic z zelo premišljenimi najgovori, ki so jih pa tudi z vsem ognjem predjna|&ajl|e, tako Ida se zbtoro-valke niso utrudile, čeprav so nekatere že dotlej morale do pet ur hoditi in gitati ; vedno večje je postajalo navdušenje.
Zbor „Bogomile“ v Brežicah je vmes zapel več mičnih pesmic in po blagoslovu so se zborOvalke zopet podale ojuna-čene za novo požrtvovalno delo domov.
Hvfala Bogu, dokler imapio takšne trume idealnih, neustrašenih in požrtvovalnih mladenk, se nam ni bati za bodočnost naroda.
Politični pregled.
Berchtold — Izvolski.
Večerna „jZeit“ od dne 15, t. m. poroča, da se tekom letošnjega poletja; sestaneta 'avstrijski minister zunanjih zadev grof Berchtold z bivšim ruskim zunanjim ministrom Izvolskijem k zelo važni konferen-ci v Solnogradu. Vest je treba sprejeti z veliko rezervo.
K položaju.
II r v a š k. o - s 1 o v e n s k i klub.
Zivršilni odbor S-, L. S. je imel v petek sejo, v kateri je po razmotrivdnju političnega polož.jja izrekel poslancem Hrvaško-slovenskega kluba zaupnico in odobril njihovo taktiko. Glede bodoče politike se je zvršilni odbor izrekel: „„Zvršilni odbor S. L. S. smatra slejkoprej hrvaško vprašanje kot najvažnejše politično vprašanje na slovanskem jugu monarhije in izreka, da so v tem vprašanju zvjdeti najviitaliibjši politični interesi vesoljnega slovenskega narod^,. S.
L.	S. se hoče slejkoprej' odločno .boriti za hrvaško državno pravo in po potrebi tudi primerno poostriti svojo taktiko.“
Dr. Šušteršič o položaju,
V nedeljo dne 14. t. m. je govoril poslanec dr. Šušteršič na 'shodu svojih volilcev v ‘ Mostah pri. Ljubljani in glede notranje-političnega položaja pov-dar.jal, da ni'imela krona napram Ogrom še nikdar talko ugodnega stališča, kakor ,ga ima zdaj. Ker je
Peljal ga je kralj v 'dvor,apno in mu pokazal te Skrinjice. Gleidal jq_ vitez krajsine pcjdobe na njih in bil brezskrben, kakor vedno. Zanesel se je na svojo srečo in izbral si ono Skrinjico, na kateri je bila naslikala Venera.
Zasmejal se je kralj in 'mu govoril:
..[Izbiral si, dragi vitez, po svojem okusu, zfìt-to si pa tudi tako izbral. Poglejmo!“
Odprl je kralj Skrinjico in glej: Mrtvaška.gl:p-va ’se je zarežala iz nje. Okrog lobanje je bil pp o-vit listek z napisom:
„Kdor je izbral mene, si je Mb ral najslabše, če ne verjame, naj me ogltfOa — ostanek minljive lepote ! “
S povešeno glavo je zapustil vitez dvorano. Vitez Modrosvit je bil največji prijatelj učenjar kov, zato je izbral skrinjico s Salomonom takoj, ko jo ie 'zagledal.
In kr.ailj jo je odprl,
V črno usnje vezana knjiga je ležala v n p in na nji je bilo zapisano:
„Najmodrejšemu!“
Odprl je vitez knjigo in bral:
„Nisi izbral slabo, ker si izbral imene, edino vredno, da me bereš. V modrosti je cilj tvojega hrepenenja in ta ti ’bo pot k popolnosti.1'“
Nemo se je .poklonil drugi vitez pred kraljem, in odšel.
Vitez Hrabobor ni bil sa|mo najpogumnejši, je bil tudi najnesrečnejši Vitez celega, kraljestva, Preveč je hrepenel po bojih ter čudnih doživljajih in to njegovo bolestno hrepenenje ga je delalo zelo nesrečnega, Kadar je zmagal sovražnika, ,s5 je 'zajže-lel znova še hujšega in močnejšiega,. Njeigovi podlož-
brambna reforma pod streho, ne rabi krona nič več ogrskega parlamenta, pač pa rabi ogrska vlada pomoč krone. To razmerje med krono m Ogri je žp nas Jugoslovane razveseljivo. Tugosiovensko vprašanje stopa v ospredje in Ogri to uvidevajo, za to so nar valili na lir vate Čuvajev režim. Pa vse to bomo z-magali, če se bomo zavedali, ; da smo Hrvatje in Slovenci en narod. V polni meri mora veljati: Slohenci smo ravno toliko Hrvati kot Hrvati Slovenci.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
V	češfco-nemških spravnih pogajanjih še ni padla Odločitev. Še vedno je več spornih točk, v prvi vrsti se ne more doseči sporazuma, glede rabe jezika pri deželnih in avtonomnih uradih v Pragi m v Plznu. Med tem ko je bilo prej razpoloženje zelo optimistično, postaja sedaj vedno bolj mučno in govori se, da bodo ta spravna pogajanja trajala še — dolgo-
Ogrsko.
Listi poročajo :
V	notranjem ministrstvu izdelujejo povi volilno-relormni načrt, M ga baje ’predloži vlada že takoj v začetku jesenskega zasedanja ogrski1 državni zbornici. Ob enem z načrtom o volilni reformi pa predloži vlada zbornici tudi načrt nove razdelitve volilnih okrajev. Oba zakonska, predloga bodeta sestavljena popolnoma izključno le v prilog mažarskim tendencam.
Hrvaško.
Občinski zastop mesta Valraždin in ! občinski zastop mesta Požega v Slavoniji, ki sta bila v t»po-zicijonelnih rokah, sta razpuščena;. Nad! Varaždinom se maščuje Čuvaj tudi radi tega, ker je bil bivši župan dr. Magdič oproščen od obtožbe obrekovanja in izrabljanja uradne oblasti in obsojen samo radi žaljenja časti
Bosna.
Skupni finančni minister vitez Bilinski1 odpotuje danes v sredo v Ischl, kjer bo sprejet pni cesarju v avdijenci, da mu poroča o vispehih 'svojega potovanja po Bosni in Hercegovini. V političnih Krogih se sodi, da je pričakovati1 od te avdijence zelo važnih posledic 'za nadalnjo politiko monarhije v Bosni in Hercegovini,
Turčija.
Zmede v Tjiurčlji.
Iz Carigrada se poroča, da, na visokem '-mestu nič več ne zaupajo Enver beju, ker se boje, ii'a grozi radi njegove častilakomnosti nevarnost kalifatu. Prisego, s katero je 'svoje vojake navdušil .za boj proti Lahom, tolmačijo tako. da, bi v slučaju, če bi se Turki in Italijani sporazumeli, pregovoril 'Arabce, da odpadejo od Turčije in da ustanove 'samostojen kalifat. Enver bej, zet sultanov, bi v tem slučaju postal sam kalif. Podpirale bi ga velevlasti, ki bi rade videle, da se 'Arabci osvobode.
N e p r i č a k o v ia n preobrat?
Minister za zunanje zaldeve Ajssim bej je podal v pondeljek v zbornici zelo ugoden ekspo/ze o razmerju Turčije do velevlasti. Turčija ‘je pripravljena za mir, če se ji pusti popolno suvereniteti) sultana nad Tripolisom, Zbornica je izreklai skoro enoglasno ministrstvu zaupnico. To je javnost 'po zmedenih dogodkih, ko se je .zdelo, "da je odstop ministrstva gotova stvar, zelo presenetilo. Turčija je za Evropo še vedno dežela skrivnosti.
Angleško.,
Dne 12. t. m, so nameravale izvršiti angleške sufragetke atentat na ministrai notranjih zadev Maca Kenna. Ko je stopil (minister v svojo pispino sobo, je zapazil za zastorom posodo z razstreljiVo tvarino. Pri prej skaj vi se je dognalo, Pa so 'olsumljene
niki so ga ljubili, kajti do njih je bil dober, kakor otrok, popival 'je ž njimi v vaški krčmi ter jim pravil o (zmaju, ki pride k njemu, da se poizkusita,. In poslušali so kmetje, kimali in strmeli. Prijel je neko debelo podkev med dva prsta in 'jo upognil; udaril je ob rob. mize in rob je odletel, ZufvriskLl je in se zasukal, ter zopet pil.
Pri vitezih tovariših 'ni bil nikakor v veljavi; tudi njih hčerke so se ga ogibale, kajti bil je bolj podoben kakemu klati-vitezu, kakor vitezu junaku. Vendar je poizkusil še pri kraljevi hčeri, če bo tu imel srečo.
Trdih korakov je prištorkljal vitez v dvorano m stopil pred mizo. Zagledal je Skrinjico ž mečem. Zablestelo mu je oko, napele' yo se mu mišice. na roki, zašiumeio mu je v glavi in sam ni vedel, kdaj je potegnil meč in ž njimi preklal Skrinjico.
„To si izbiram!“ je pri mahljaju veselo vzkliknil. Ko se je zavedel, kaj je storil, se je prestrašeno ozrl.
Poleg njega sta 'stala kralj in pa njegova hči. Smejale 4o se temu junaku hčerine oči in ga pozdravljale.
Dno razbite skrinjice : se je zablisčalo junaku naproti. Kralj je dno privzdignil. S črkami iz dijar mantov so bile na njem zapisane besiede:
„|S pogumom se pribori sreča in pogum je pa vreden ljubezni. Kdor pa nima poguma-, ni vreden življenja in sreče!“
Dbjel je vitez starega kralja in viteza je objela; kraljičina, 'S pogumnim vitezom se je kmalu por tem peljala kraljičina, krasna kakor solnce, mila kakor luna, nedolžna kakor golobica in vesela kaikor dete, v zlati kočiji h poroki.
resnega napada angleške sufragetke, ki so že delj časa pretile minisjtru notranjih zadev in ministrsfee-mu predsedniku, da bodo proti obema naisjtopg^e nasilno.
Raznoterosti.
Iz politične službe. Najmestnišjki svetnik v •Gradcu dr. Ljudevik Possek je imenovan za dvorne-na svetnika istotam in okrajni glavar v Bruckfü . ob Muri, grof Franc Bellegarde, je imenovan z a na-mestni(š!kega svetnika za Štajersko.
Iz poštne službe. 'Pošltno in telegralieno fäjv-nateljstvo je aspiranta Franca Drobeča imenovalo poštnim oiicijaiitom za Pragarsko.
Promocija. Začasno ivpokojeni duhovnik \ Vuzenici gospod Anton Pintar je v Gradcu promoviral za doktorja prava (juris).
Hochenburger v Rogaiški Slatini. Justični minister Hochenburger je dospel v Roigaiško !Sla|tino in ■ostane tam več tednov.
Sloinšekova slavnost v St. Juriju ob južni železnici. Med drugimi pripravnu za veiselico opozarjamo že lahk(o danes na vinski šotor, v kajerem bodo točile vrle SentjurČanke najboljši pridelek raznimi vinogradnikov Spodnjega Sjtajerja. Pili bomo milega haložana, močnega pekrčanaj, žlalhtno kapljico Slovenskih goric, okusnega konjjičana in pitnega bizelj-čana in framčana. Da se 'pa ne bodo apstinentom preveč sline cedile, Pomo preskrbeli pokalic iz najboljše slovenske tovarne. Tudi drugih brezalkoholnih pijač bo dovolj na razpolago.
Od južne železnice. Prestavljeni so: Konrad* Terček, 'ajdjupk v Presiraneku, kot revident v Trst ; Franc Gornik, adjunkt, iz Rakeka, za jpostajenačel-nika v Prestranek; Edvard Slchulz, pristav, iz Pra-.garskega v Beljak; Ivan ZapeČnik, 'pristav, ,iz Pra-.garskega na ZÜdanmost ; Joteip Hla^ja, pristav iz Wörgjla v Rakek; Egon Tancig, adjunkt, iz Opatije-Matulje na Opčino; Rihard Ùihl, aspirant iz Trno-vo-Ilirske Bistrice v Sežatao; Gustav Marterer, provizorični pristajv iz Arnovža na Pragarsko; Lotar pl. Kolitsclier, pristav, iz Celja v Dunajsko Novo-mesto; Rihard .Köohler, provizorični pristav,, iz 'Nabrežine v Opatijo-Matulje; ' Ivan Kaffou, pristav, iz Sv. 'Petra na Krasu v Nabrežino; 'Josip Valenčič, provizorični prisftav, iz Nabrežine v SV, Peter ,na Kra|su, — Andrej Gosar, aspirant v Račjem, se je odpovedal službi. — V 'pokoj je stopil nadzornik Fr, Rezič v Trstu. — Umrl je višji resident in postaje-načelnik v Brežicah Franc Zupančič.
Redek slučaj promoviranja. Dne 13. t. m, je promoviral na graškem vseučilišču za doktorja mo-drosiovja topničarski stotnik v pokoju Jaro Parali, po dovršenih vseučilišičnih študi|ah na graškem vseučilišču. Razen nekega pruskega stotnika, ki (je leta 1867 postal doktor modroslovja, je to 4hni slučaj, da je napravil častnik doktorat Iz modrbslovja v popolnem obsegu ,kot glavni predmet. Parali je kot pisatelj na glasu in so njegova dela prevedena v večinoma vse evropske jezike.
Romanje k Mariji Pomagaj na Brezje priredi letos KrŠicansko-socialna. 'zveza. Vlak gre iz Celja dne 5. avgusta 'zjutraj in pride nazaj v Celje dne
d.	avgusta popoldne. Vozni redi in cene so sledeče:
Iz Celja ob 8. uri predpoldne. Cena: III. razred K -6.80, II. razred 11 K, Iz Ljasjkega ob 8.14 uri predpoldne. Cena: III, razred 6.60 K, II. razred 10 K. Iz Rimskih Toplic ob 8.24 uri predpcjldne. Cene: i'll, razred 6.60 K, II. razred 10 K, Iz Zidanega, mostu ob 8.391 uri predpoldne. Cena:	III, razred 6.20 K,
II. razred 9 K. Iz Hrastnika ob 8.52 predpoldne. Cena: III. razred 6 K, II. razred 8.,50 K. Iz Tr-bdrelj ob 9.16 uri predpoldne. Cena: 111. razred 6 K, II. razred 8.50 K.' V Otoče pride ob ,11. uri 48 dopoldne. Nazaj fee peljemo v torek dne 6. avgusta, Vlak vozi nazaj iz postaje Lesce, in bo sprejel romarje tudi na poistaji Otoče, Iz Lesc gre vli^k ob 1. uri 65 'minut popoldne, iz Otoc pa ob 1. uri 30 minut popoldne ter pride nazaj v Celje ob ,5. uri popoldne, tako da se romarji lahko takoj odpeljejo Še proti Brežic.-Ju, v Savinjsko dolino ju proti Mariboru. Takih kart, s katerimi bi se dalo enkrat prestopiti ,in z drugim vlakom peljati nazaj, ta a m železnica žalni dovolila. (Z a o t r o k e, n a d 4 1 e t a s t b{ r e je treba, plačati k a 'k o, r za odrasle ljudi. Kaki posebni lepaki se ne bodo izdali. Carfite gospode 'dušne pastirje /uljudno prosimo, naj blagohotno opozorijo ljudi na to rbmanje, ter naj bollo tako dobri, |da zberejo denar in kolikor mogoče skupno naročijo karte, ker nam s tem prihranijo mnogo stroškov. Svoje stroške naj si takoj odštejejo. Karte se pošljejo le proti gotovemu plačilu. Vsak romar obišče lahko .tudi Bled, ako hoče. Po obiskovalce 'Bleda pride vlak v Lesce in ni treba 'zato nič doplačati. Karte je treba naročiti že najpozneje do 29. jul., ker .drugače ne moremo več naročiti potrebnih vozov. Denar se naj pošle edino-le na naslov: 'Romarski odbor v Mariboru, Koroška cesta 5. Dne 5. avgusta ne bode nikdo več dobil karte n a postaji a 1 i p a n a v 1 a-k u. Kdor torej hoče romati z nami, naj 'si karto že poprej pravočasno naroči. — Romanski odbor.
Kdor zaničuje se sam, v zasmeh je celemu sveti, tako lahko vpiriramo znani rek z ozirom na rabo nemščine po nemškutarjih. 'Že večkrat smo i-meli priliko priobčiti razne „nemške“ spise, M so jih
zagrešili gotovo ne sebi v čast, razni naši pojsili-nemci, In zopet nam je prišel v roke tak klasičen dokaz zateiebanosti naših nemškutarjev. Kdor Po se* daj bral naslednje vrste, vsak se bo smejal nemsku-tarski domišljalvtpsti,. ki tanni, kako je učena in 'gosposka, a v resnici samo pomnožuje sramoto, ki je že itak posledica vsakega odpadnišfva. Ta novji dokument štajerčijanske krafke in malovredne pameti se glasi: „Zertifikat. Eine besc|hedigung auigenomen am štrase welcher fart von Pachern nach Scnlei-nitz welcher durch nachlesigkeit der Gemeindevorsteher (N. N.) besitzer im 'Bachern chat (M. M.) ein Wagen must gefirt hat siech Prüken gebrqchen ohat einganzen Tag Verseimt und .Wagen besichedikt die Schaden bewèrteih auf 8 K meingebür 2 K Ziusa-men >10 K Oberkötsch *'X, Y.) m, p, beeidet Scnätz-mann.“
Liberalci povsod enaki gospodarji. Kjer liberalci gospodarijo, tam tudi vse zagospodarijo. To so dokazali pri številnih gospodarskih organizacijah pri nas na Štajerskem, na Kranjskem, na Goriškem in še drugod. NajnovejšSe spričevalo o njihovih gospodarskih zmožnostih imamo pri mestni občini ljubljanski. Dr. Šušteršič, torej mož, ki so mu 'razmere gotovo dobro znane, je povedal na nedeljskem shodu v Mostah o tem gospodarstvu sledeče: „(Liberalcem bi svetoval, da se bajvijo raje s financami ljubljanske občine, ki so usmiljenja vredne, !Te finance so tako derutne, da občina komaj kje posojilo .dobi, razen v svoji Mestni hranilnici 'seveda, kjer se je nat-kopičilo dolga že na milijone, ki jih hranilnica ne bo dobila vrnjenih, ker jih pač mesto nima.“ Torej, novi milijoni, ki so jih zagospodarili liberalci. Ubogi davkoplačevalci, ki bodo morali plačevati liberalne gospodairslke lahkomiselnosti in brezvestnosti,
V liberalnem taboru silno poka. Ojdpor, ki je nastal v Celju proti sedanjemu vodstvu, se vedno bolj širi in zavzema vedno ostrejšo obliko. Celo mariborski liberalci,, ki iz za^ne komodnosti mirnoduš-no puste, naj wie vkup vrag vzame, so se 'pričeli puntati in zabavljajo čez liberalno vodstvo, da že ni več lepo. Troperesni deteljici KukaViCc-Spindler-Les-ničar se obetajo zelo, zelo vroči pasji dnevi. Ugodno za nje je samo to, da se mariborski liberalci samo puntajo, kaj hočejo, pa sami ne veda
Samoumor. Pretečeno soboto je skočil kandidat modroslovja Ernest Goli, 'sin poštarja v S lo ven j-gradcu, iz drugega nadstropja graške univerze na tla, kjer je obležal mrtev. 'Predpoldne bi bil moral napraviti izpite. K izpitom pa ni prišel. Izvršil je samoumor v nervoznosti, bržčas iz strahu pred* izpitom. Po poročilih graških listov je bil ra.njki Goli nadebuden liričen pesnik, ki je zlasti rad zajemal iz spodnještajerskih motivov.
v
Štajerska.
Zrelostni izpiti na gimnaziji v Mariboru so bili ,v soboto zvečer dokončani, Izid spada med najboljše, odkajr obstoji zavod: izm-ed 43 osmošolcev jih je naredilo izpit 14 z odliko, med njimi 8 Sinken ce v ; zavrnjena sta bila le dva, oba samo za pol leta, tako da jih je 41 dovršilo skušnjo z vtspchom. Kdor je imel priliko prisostvovati izpraševanju, je nioipl priznati, da so kanclidaije izvrstno odgovarjali, da so dobro nastopali in (Vi so bili temeljito 'pripravljeni. Dodatno k našemu zadnjemu poroči}!u prinašamo se-znamek vseh vspelih kandidatov in dqstìavljamo njih rojstni kraj:	Z odliko so 'izpit prestali sledeči gospodje:	Bix Karl (Sjreiteben), B n a t ì n a Fràine
[(Križevci), Goričar Anton (Mozirje), Gugel Friderik (C. Lipa), Habermut Avgust (Sv. Primož), Ki ene r Karl (Maribor), Mirt .'Josip (Senovo), Muster 'Josip (Gradišče), Reidinger Karl (Borovlje), Robič Maks (Središče), S a tli er F ttan (Car ga), Svetina Fran (Gornji,gr ad). Überbacher A. (Wildon), Verderber Hermann (Ljubljana). — W spegno so izpit prestali gospodje : Armbruster Ludovik (Prestranek), bairon Bechade-Rochepine Evgen (Stangaci), Bezjak Fran (Fram), Bußjiäger A!g}ton (Celovec), Dernovšek Julij ((Maribor), < Engelhard Ervin (Frojhnleiten), Gaberc Alojzij (Prelrež), Geč Franc (Zfamuše), Groß Ivan (Središče), Kavčič Alojz (Vel. Nedelja), Kovacec Ivan (Spodnji V e Ib vil jo Jk), Kožuh Josip (Zabukovje), Majer Frsjnc (Ljubljana), ’ Mrav-lag Walter (Celje), Mravljak Josip (Vuzenica), 'Muhič Franc (Sovjak), Novak Ivan (Laški trg), Novak Josip (Hoče), Ort an Ivan (Pohorje), Osojnik Ivian (Mestnibreg pri Ptuju), Predikaka Ivan (Lancovo), Rojko Maks (Hoče), S alvi n sehe gg Karl '(Celovec), Voltan Jssip (HortenCorf), Wernì'tznigg Oton (Šmohor), Wolff Erih [Bu0|impeš|ta), Wutholèn 'Josip (Rabelj). Zvečer po dovršenih izpitih so se zbrali dijaki in 'vsa, izpraševalna, komisija na zabaven sesijanek v vrtnem salonu hotela „Meran“, kjer so v prijateljskem razgovoru in s srčnimi nagovori zaključili dobo, ki pelje mladeniča v življenje.
Maribor. Danes zjutraj Okrog secarne ure je zadela pred (Narodnim domom kap železniškega kovača Jožefa Tekli n ek a, doma/ iz Radvanja. Zgrudil se je in je bil na mestu mrtev. Bil je v 52. letu. — Poročil se je železnični uradnik gospod Jarh z gospodično PoliČevo. — Konkurz je napovedal trgo/veh Aleksander Starki. Imel je „Modesalon“ v „iŠclier-baumhofu.“ Upravitelj konk. mais e je dr. Sernjec.
Sv. Lovrenc nad Miariborom. 'Okrajni' zastop mariborski, gani se vendar enkrat in 'popravi Škandalozno okrajno cesto skozi naši trg! (Ker že leta ni
bila posuta s procüecom, so najstale. grabe in skalnati bregovi, da je groza! Koliko trpi vsled zanemarjene ceste paša živina, koliko vozov in druge oprave se poškoduje, kako se mučijo ljiudje, ubogi vozniki! In kolikokrat je smrtna nemarnost za ljudi ^ 'in živino, ker se zajvori na vozovih utrgajo! Pretečene tedne si je gospod dr. Schnöderer, načelnik okrajnega zastopa, ogledal to cesto. Upamo, da se bo ,že kmalu popravila z veliko množino dobrega prodeca. Gospod Moge je posestnikom v obČi|nski seji pripon ročal ,„parizarske vozove.“ To bi pa šlo iz našjega žepa in bi bilo drago! Ne mi, ampak okrajni zastop mora cesto popraviti!
Dol pri Hrastniku. Našemu novoustanovljenemu izobraževalnemu društvu, za katerega vlada pri nas precejšnje zanimanje, so dali naš priljubljeni gospod Župnik na razpolago nad dve sto knjig, brošur in časopisov poučne in zabavne .vsebine. Na 'tem mestu jim bodi v imenu izobraževalnega društva zato izrečena najsrčnejša zahvala. Prijatelji krščanske izobrazbe 'in poštene zabave, torej le pridno pristopajte, berila je za en čas dovolj !
Planina. Toča je pobila okrog Planine dne 11. t. m. popoldne. Najbolj prizadete vasi so Pristava ih Selo. Med strajšnim nalivom je treskalo, da je bilo groza. Udarilo je .v grajščinški mairof, kjer je bilo več .sto centov stare in nove krme in Veljko gospodarskega orodja. Zgoreli slo Štirje vozovi polni krme in 'več različnih strojev, Rešiti' se ni dalo prav ničesar. Ob času, ko je udarila strelv, je bilo več graščinskih delavcev na tem poslopju, kjer so ravno seno tlačili. Komaj so si oteli življenje. K sreči se ni zgodilo nobenemu nič žalega.
Ljubno. Dolgo in težko .'Imo pričakovali, a pa vendar le dočakali, da so se razpisale službe zdravnikov na Štajerskem; zdrajvniišfco okrožje Ljubno, ki obsega politične občine Ljubno, Luče in Solčavo, je bilo sedaj precej Časa brez zdravnika ter se je slišalo vsled tegia mnogo pritožb od strani 'občinstva; pomagati pa se mènda ni dalo, ker je rqfvno ta Čas vzel (deželni odbor po novi 'tozajdepni > postavi razpis teh služb v svoje roke. Službe so razpisane, in kakor se sliši, bo dala občijna ojds^ihdob prosto stanovanje, 'vsled Česar je upati, da se bo tudi za to mesto gotovo oglasil kateri gospodov zdravnikov, posebno .ker je okrožje lepo, prebivalstvo pa se zdrar vniške pomoči rado poslužuje.
Sevnica. V Sevnici 'so v nedeljo dne 14. t. m. spletli gnezdo za tamošnjega novega Sokola. To je njihova domača Zaideva. 'A zanimivo je • to-le : dočim se letošnje velike sokolske slavnosti v .Pragi njiso vršile v znamenju svobodomiselnega naprednjaštva, je v Sevnici neka krasotic'a v .svojem nagovoru Čivkala nekaj o Sokolu nosile,u napredne ,ideje — ' in narodno-požrtvovalni advokat dr. Stiker i)z Brežic je v imenu vseh gostov Sevtnica.nom obljubil vedno pomoč v vseh bojih zoper sovražnike, kakor od nemške tako i „od neke druge strani.“ Dobro, da poznamo sebe — jp namene nekdaij Tyršovega, a pri nas d*andanes zgolj „protifarškega“ Sokola!
Sv. Frančišek na Stražah. V nedeljo dne 28. t. m. bomo imeli v svoji' sredi velečalstitega gospoda dr. Hojhnjeoa, vrlega društvenega organizatorja iz Maribora. Ta o*a,n se bo namreč vršil prvi občni zbor Katoliškega izobraževalnega društva, ki bo ipo-jen z gledališkimi predstavami in govori. Spored te prireditve bo sledeč : Ob 10. uri dopoldne sv. opra^ vilo, ka-terega bo daroval velečastiti (gospod profesor dr. Hohnjec. Popoldne po večernicah: 1. Pozdravni govor. 2. Govor dr. Hohnjeca. 3. Igra: „!ZK križ in svobodo.“ 4i. Petje. 5. Igra: „(Skriven kaklad.“ 6. Občni zbor. Somišljeniki gornjegrajskega okraja se uljudno vabijo! Prosimo tudi sosednja društvfa, da a-gitirajo za prav mnogoštevilno udeležbo! — Društveni odbor.
Sv. Bolfenk pri Središču. Naša zadnja veselica Mladenišjke in Dekliške zveze je privabila celo naše liberalce, da so prišli gleclaL Posebno nekatere liberalne „gospodične“, katere pa, Za sedaj Še nočemo imenovati, šb se za hrbtom smejale in nekako Pomilovalno čez ramo gledale naše vrle fante in dekleta, Ko pa so liberalci videli, da se je vse tako lepo in mirno 'izvršilo po najlepšem redu, so pa kar odkurili. Saj jih itak nihče ne posluša. Nekatere li-beralce pa si bomo že zapomnili, ________
Na naslov c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah!
Kakor je dokazano, je prekoračilo županstvo občine Rajhenburg svoj delokrog in naravnost zlorabilo c. kr. politično oblast za to, da je (pspovedalo udeležbo Orlov v kroju, pri procesiji, sklicujoč' re na prepoved c. kr. okrajnega,'glavarstva.
\ rokah imam odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah z dne 10. juHija 1012, fetev 23.875,. \ katerem se mi javlja, 'da, 'je vložila v tej zadevi brez civoma pismeno naznanilo občina sidrna, da je posredoval osebno neki Član občindkega zastopa, in dia je c. kr. okrajno glavarstvo z odlokom z dne 28. junija 1912, Štev, 22.532, občini Rajhenburg sporočilo, da nima nobenega povoda, a- tej zlidevi kaj u-kreniti. Zato .cii ta šojam vpraSati .slavno c. kr. okr. glavarstvo v Brežicah, če je vpljno, kazensko postopati proti odgovornim organom rajhenburške občine zarpdi zlorabe c. kr. politične oblasti; tudi si prL držujem v tej zadevi nadalnje korake.
Za podzvezo O'rlov:
Dr. Karol Verstovšek.
Razpis službe občinskega sluge n redarja.
Pri tržkej oblini Velenje se razpisuje služba
občinskega sluge in redarla
pod ,slledečimi pogoji:
Letna plača je 720 K, prosto stanovanje in pa prosta službena obleka.
Prosilci ne smejo biti pod 23, pa tudi ne Čez 40 let stari.
Avistrijski državljani (prilogi: krstni in domovinski list).
Popolnoma neomadeževane preteklosti (prilogaf. nravnostni list, Sittenzeugnis).
Morajo dokazati popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Prednost imajo 1 oženjeni prosilci brez ’ otrok, kateri so izučeni kakšne obrti in bi jo tukaj tudi izvrševali; oziroma dosluženi podčastniki (Unteroffiziere).
Nekolekovane prošnje se naj vložijo najpozneje do dne 5. avgusta 1942 pri žup/anstvu v Velenju, p o 1 i t i č n i o k r a j S 1 o v e n j g rad e e, Štajersko.
Župan : S k a z a 1. r.
Izurjena kuharica in gospodinja,
ki je bila biku 20 let v župnišču, išče enako službe. Nastopi takoj. Naslov pri upravništvu.	162
Molel Trabesinger
v Celoten
Velikovška cesta
=** it. 5
se priporoča potnikom, ki prinočujejo v Celovcu.. — Tukaj najdejo lepe in snažne sobe; izborna kuhinja, zajamčeno pristna in dobra vina.
Za zabavo služi kegljišče. — Po leti sediš na senčnatem vrtu.
Veliko dvorišče za vozove in tri hlevi za konje. — V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo. Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Lojzka in Pepca Leon.
Le prstna s to le 6lj
varstveno «na-nko
Rösler-jeva
voda za zoba
j je najboljša za zobe. j
Dobi se povsod.
Steklenica 72 h.
1 XXXXXXXXXX
Zdravilišče toplice Liniment ntsuzilo.
na SCrariiskflfffS belokrainska železnična postaia ....	, .	.	. ,®	® ® ® mf. ® .	?
najbojse sredstvo, ce si hočeš odstraniti potenje nog.
Cena 3 krone (tudi v znamkah). — Pošilja franko.
Medina lekarna pri c. kr, ,Orfu,ž v Mariboru
Qlai'nl trg Hm rolovla.
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja Straia-Topšice-
Akratotherme 36° C ; zdravi se z kopelmi iu z pitjem vode ; izredao 'uspešno proti protinu, revmatizmu, iscliias, nevraigiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni fca-eo, posebre kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje.
Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.	134
~--- Sezona cd 1. mainila do 1. oktobra. -	.
Prospekti iu navodila se dobijo brezalanno pri upraviteljstva kopališč*
nmmmnmmntmnnmmm
131

Srečke V korist Slov. Straži Mizarska delavnica s stroji
A. Vihar & N. Novak
Koroška ceste 53 ' Maribor Heugassa 2 in 4
se priporočata v izdelovanje vseh v to stroko spadat-jočib mizarskih del, kakor: za stavbe hiš, pohijšitvo za stanovanja;, šole, cerkve, prodajalne in pisarne; izdeljujeta portale in prevzameta vsakovrstna popravila. — Strogo solidna, najcenejša in hitra postrežba.
prineso obmejnim Slovencem pomoč, naročnikom v srečnem slučaju bßgasftfC. Nihče naj ce zamudi
Žrebanja turških srečk dne 1. avgusta 1912 pri
katerem bo vzdignjen glavni dobiček čistih 400 000 zlatih ftankov. Vsak lurečr.lk debi eno srečko v korist revnim otrokom z glavnim dobiikom v vredrodi 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje sa Sìovemko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana 153
«immssm
m
arstvo proti požarom !
Ako hočete mirno spati, krijte strehe z
asbestnim Skrit jem • - -
►zenit<
ki je štirikrat lažji od opeke, zelo ličen, trpežen in ne drag.
ZAJEC & HORN, betonsko podjetje Ljubljana.
nnnnmMummnm Svoji k svojimi
Priporoča se največja in najcmejša svetovna pripoznana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
m Ogromna zalega vsakovrstnih pravih švicarskih ur, slatnine srebrnice in optičnih predmetov.
Nsjnižte cere! postrežba točna! mali debičekI Dobro Ime!
Razpošiljal je ih ga po vseh delih iveta. Vsrk Slovenec zahteva moj novi veliki cenik, kzt< rega dob za*tfnj in poštnine prosto.
N: tisoče zrhvainih p'*cBi tem prejel vs.ed dobre in postene postrežbe.
Trgovina s špecerijskim blagom
Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor:	štrang, ujzd, vrvi, vrvi
za perilo, mrež za seno in za o-::	troške postelje itd. itd. ::
Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. :
Pozor Slovenci S
Ivan Ravnikar
Trgovina z moko in debi. pridelki
Or»a& šle» cesta 52 i.
Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firniza in ::	kkov.	::
Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva ::	semena.	22
Na dr obno ! Točna in solidna pcstrežftoa, I Na d-vbelo !
amnoses)
■ Franc Pleteršek
S3? ~ Zaloaa
cesta 10. POhlŠftva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
9
Prša JužDO-štajers
dražba i Celja.
tap, brasi ia straža s strujnim obratom. :: imi za graviranje trL :: tzarsujs nagrsbae sgomenibe in m monumentalna in stav-« « teni dela iz ta- in inszsmsksp materijala. = =? Plošča za pliiitaa iz rmteranzp marmorja. :: Veiiba zaloga izptsaijraüi mi rateili sgameniiisv. :: jfajnlžje c m. :: Roiontni » =s plačilni pipji. :: točila sz izsršajzjo točno. s=s tesM ia siraštesmi proračuni Orszplično.
Srasjatte: Kamnoseška druiba s: Celje.
(P
OJtO/UP
sl bä y 2806, 1 111 /6
Tovarniška znamka.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“
Odgovorni urednik: Lav, Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.