CELOVEC ČETR. 12. APR. 1990 Letnik XLV. Štev.27(2542) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt. Cena: 7 šil. din.10 P.b.b. Mi/an Kučan (levo) je favorit za drug; krog predsedn/gk/d volitev 22. apn/a, njegov nasprotnik dr. Jože Pučnik (desno), pa kljub zmag; Demosa pri' yo/i'fyah v parlament /abko ostane brez oblasti. Mag. Terezija Stoisič manjšinska kandidatka! 32-letna juristka mag. Terezija Stoisič (slika) je nova manjšinska kandidatka Zelene alternative Avstrije za državnozborske volitve oktobra letos. Gradiščanska Hrvatica, ki jo je Slovenski vestnik pred kongresom koroški slovenski in nemški javnosti predstavil z obširnim intervjujem, je s 128 glasovi le tesno zmagala pred drugo kandidatko, prav tako gradiščansko Hrvatico, mag. Marijano Grandič, kije dobila 125 glasov. Udeležba na manjšinskem kongresu je bila izredno dobra, zastopane pa so bile vse narodne skupnosti v Avstriji ter tudi predstavniki zdomcev in drugih skupin. Kongres je sprejel tudi interetnični in multikulturni manjšinski program ZAL, ki ga mora - pravtako kot izvoljeno kandidatko - potrditi še zvezni kongres ZAL. Slovenija je voHa - Kučan favorit, Demos brez oblasti? Državljani republiKe Slovenije so v nedeljo prvič po vojni na demokratičnih volitvah izvolili večstrankarski parlament, štiri člane predsedstva republike ter dva kandidata za drugi krog predsedniških volitev. Pri volitvah za predsednika je dobil zdaleč največ glasov kandidat ZKS-SDP in SZS Milan Kučan (44,4 %), ki je za drugi krog 22. aprila 1990 favorit za predsednika republike. Njegov nasprotnik bo predsednik Demosa in So- cialdemokratske zveze Slovenije dr. Jože Pučnik, ki je zbral skromnih 26,6 % glasov. Ostala dva kandidata Ivan Kramberger (18,6 %) in dr. Marko Demšar (10,4 %) sta izpadla. Zanimiva bo porazdelitev v novem večstrankarskem slovenskem parlamentu: Združena opozicija Demos bo v družbenopolitičnem zboru dosegla absolutno večino (med 53 in 55 %), ker pa je slovenski parlament trido-men (rezultat glasovanja za zbor občin še ni znan, za zbor združenega dela pa potekajo volitve prav danes), je sestav nove slovenske vlade še popolna neznanka. To predvsem tudi zaradi tega, ker je ZKS-stranka demokratične prenove postala najmočnejša stranka pred ZSMS-liberalno stranko. Šele na tretjem mestu je prva stranka iz Demosa. Demos, ki bo v parlamentu dosegel tesno zmago, bo znotraj združenja za vsako ceno skušal ohraniti enotnost in v morebitnih vladnih pogajanjih z ostalimi partnerji nastopati kot blok. Z absolutno večino bi sicer lahko pristopil k samostojnemu oblikovanju vlade, a s petdeset in nekaj odstotki ne bo mogel uresničiti svojega nacionalnega programa, katerega bistvo je razglasitev popolne suverenosti Slovenije s sprejemom nove slovenske ustave, za kar pa potrebuje dvotretjinsko večino v parlamentu. Prisiljen bo torej v koalicijo. (Ja//ei!H 2. sirarn) Vojska je prijavila Pučnika... Predstavnik zveznega sekretariata za ijudsko obrambo Vuk Obradovič je včeraj na tiskovni konferenci v Beogradu najavi) uvedbo kazenskega postopka proti predsedniku Demosa dr. Jožetu Pučniku zaradi „b!atenja ugieda države". Vzrok za to naj bi bi! p!akat Demosa s Pučnikovem podpisom, na katerem je baje med drugim napisano, da jugo-siovanska armada ni sposobna varovati državo, da mori otroke, ogroža svobodo in zastruplja gospodarstvo. VeseVo veR&o noč 'P# vsem ba!kam in bratcem, vsem inserentom ter prijatetjem žetita uredništvo in uprava Siovenskega vestnika * * * Prihodnja številka bo zaradi praznikov izšta v četrtek, t9. aprita 1990! Predstavi za otroke in odraste Slovensko ljudsko gledališče Celje je prejšnji vikend gostovalo v Šentjakobu. V nedeljo so mlajšim uprizorili Andersenov pravljični svet „Daleč od dvorca" (na sliki) in prepričali tako po umetniškem prikazu kot tudi po načinu posredovanja besedila mlademu občinstvu. Že večer poprej pa so nastopili s komedijo Stefana Zweiga ..Volpone", o kateri lahko več preberete na 6. strani. Po veliki noči nov krog razgovorov o učinkovitem KOKS-u Sestanek o možnostih za večjo funkcionalnost Koordinacijskega odbora koroških Slovencev, ki je z glasovanjem drž. poslanca Karla Smolleja za ločevalni šolski model junija 1988 izgubil svojo koordinacijsko vlogo med obema osrednjima organizacijama, je pretekli petek vendar privedel do nekaj resnih izhodišč za okrepitev vloge tega organa pri oblikovanju narodnostne politike koroških Slovencev. Vsi udeleženci razgovora, ki je potekal na pobudo Kluba slovenskih občinskih odbornikov, so se po konstruktivni razpravi domenili za ponoven razgovor o bodoči vlogi tega koordinacijskega telesa znotraj slovenske narodnostne skupnosti. Razgovor naj bi bil takoj po velikonočnih praznikih, sodelovali pa bodo ZSO, NSKS, SPZ, KKZ in KSOO, torej organizacije, katerim obe strani priznavajo pravico za vključitev v ta odbor. Za ZSO je po izjavi predsednika dipl. inž. Feliksa Wieserja zdaj pomembno, da navedene organizacije na prihodnjih razgovorih skušajo skupno razrešiti vprašanje, ali bi bila nadaljna razširitev KOKS-a z vključitvijo nekaterih specializiranih organizacij (športniki, učitelji, žene itd.) terstrankarskopolitičnih organizacij (KEL, slov. socialisti, Zeleni itd.) sploh smisel-(Jaljc im 7. .sIran;) Volitve v Sloveniji (HnJH//evan;'es7. .stran/) Partner, ki je zanj še najbolj sprejemljiv in kateremu bo zato prvemu ponudil roko, je ZSMS-liberalna stranka. Tu utegnejo nastati prve težave. Težko je verjeti, da bi se bili liberalci pripravljeni pogovarjati z Demosom kot celoto, tudi zato ne, ker bi sklenitev takšnega zavezništva lahko povzročila razcep znotraj liberalcev samih. Največja ovira bodo Slovenski krščanski demokrati, s katerimi so liberalci že prišli v spor ob vprašanju splava in populacijske politike nasploh. Kot pa kažejo prvi neuradni rezultati, utegnejo biti prav krščanski demokrati najmočnejša stranka znotraj Demosa. Liberalci bodo torej vztrajali pri pogajanjih le z nekaterimi strankami Demosa, v prvi vrsti z Zelenimi, in tu se bo strategija tretjega bloka ujela z namerami stranke socialističnega samoupravljanja, tj. komunistov in socialistov. Tako kot ZSMS-liberalna stranka, bo tudi „oblastni blok" stavil na razcep znotraj Demosa. Komunisti se bodo skupaj s socialisti skušali povezati z ZSMS-liberalno stranko, iz opozicijskega bloka pa zagotovo z Zelenimi. Sklepanje zavezništva s Pučnikovimi socialdemokrati zaenkrat ostaja še odprto, saj teža sporov, do katerih je prišlo zaradi Pučnikove politične rehabilitacije in kasnejše plakatne afere in ki so izbruhnili tik pred volitvami, še ni izmerjena. Najverjetneje pa gre bolj ali manj le za predvolilne bombice, ki jih tako ena kot druga stran nista vzeli preveč resno. Večja ovira morebitni koaliciji kot sam Pučnik utegne biti bojevito socialdemokratsko članstvo, ki v pretežni meri nastopa antikomunistično. Razbitje Demosa bo prva, ne pa edina strategija oblastnega bloka". Ker socialisti in komunisti najverjetneje ne bodo hoteli iti samostojno v koalicijo z Demosom, bodo skušali - če bo seveda sploh potrebno - o tem prepričati tudi liberalce, zaradi česar bo Demos ostal sam in potisnjen v pat pozicijo. S tem pa je krog sklenjen in Demos, predvolilna koalicija petih opozicijskih strank, ki so si, kot je za „Delo" izjavil Dimitrij Rupel, „obljubile zvestobo tudi po volitvah", se bo znova znašel na izhodiščni točki. Postavljen bo pred alternativo, ali naj razpade in s tem, čeprav zmagovita koalicija, na nek način ostane brez oblasti, ali pa naj vzdrži skupaj in samostojno sestavi vlado. Toda vlado, ki ne bo sposobna izpeljati Demosovega nacionalnega programa, torej natanko tistega, v čemer je sploh smisel še nadaljnjega obstoja predvolilne koalicije. Ker ni verjetno, da bi Demos zmagal na volitvah, a oblast prepustil komunistom in njihovim koalicijskim partnerjem, se kot tretja in najverjetnejša možnost ponuja tako imenovana velika koalicija ali vlada narodne enotnosti, v kateri bi bile glede na število mest v parlamentu sorazmerno zastopane stranke vseh treh blokov. Vlada narodnega konsenza, torej. Odmevi na vo!itve Nedeljske večstrankarske ter predsedniške volitve v Sloveniji so močno odmevale na Koroškem in po Avstriji pa tudi po Evropi in vsem svetu. Za koroške nemške medije je značilno, da so hoteli zmago Milana Kučana v prvem krogu predsedniških volitev opravičiti s kratkim časom, ki naj bi ga za predvolilni boj imel na razpolago predsednik Demosa dr. Jože Pučnik, po drugi strani pa so seveda posebej izpostavili zmago Demosa pri parlamentarnih volitvah. Večina dunajskih časopisov ter tudi radijska in televizijska poročila pa so bila precej bolj objetivna. VoMtve v parlament - družbenopolitični zbor preštetih 604.236 glasovnic (48 %) ZKS-SDP 17,32 % ZSMS-liberalna stranka 15,55% Krščanski demokrati 13,25 % Kmečka zveza 12,30 % Demokratična zveza 11,62 % Zeleni Slovenije 9,23 % Socialdemokr. zveza 7,13 % Socialistična zveza 5,14 % Obrtniška stranka 3,80% ZOEO 2,23 % Državlj. zelena lista 1,52 % Obrt.-podjet. stranka 0,97 % Demos: 55,3 odstotka Prepr/č//7va zmaga s skora/ 45 odstotki g/a- Dokaj s/at? rezu/fafza kand/data Demosa dr. sov: kand/dat ZKS-SDP / SZS M//an Kočan Jožeta Počn/kar koma/ 26 odstotkov g/asov Za predsednika ima Kučan večje možnosti! C/r/7 Z/ot?ec /van Oman Prof. dr. Matjaž Kmec/ Državljani Slovenije morajo na novega predsednika republike počakati do 22. aprila zvečer. Takrat bo dokončno znano, kdo bo izvoljen za to funkcijo, saj prvi krog predsedniških volitev po pričakovanjih ni prinesel odločitve. Kljub temu je rezultat nedeljskih volitev za predsednika Slovenije že nakazal, da si volilci žele na vrhu republike osebnost, ki jim bo zagotovil miren, premišljen in kljub temu odločen prehod v demokracijo. Govor je o kandidatu ZKS - stranke demokratične prenove in SZS Milanu Kučanu, ki je v prvem krogu zbral daleč največ glasov (44,4 odstotka), medtem ko jih je vodja združene opozicije Demos dr. Jože Pučnik prejel 26,6 odstotka, kar je precej pod njegovim pričakovanjem. Veliko presenečenje predstavlja visoko število glasov (18,6 odstotka) za „kandidata ljudstva" in dobrotnika Ivana Krambergerja, ki je za Pučnikom zaostal le za 8 odstotkov. Pričakovano slabo je odrezal kandidat ZSMS-liberalne stranke dr. Marko Demšar, za katerega se je izreklo skromnih 10,4 odstotka volilk in volilcev v Sloveniji. Rezultat nedeljskih volitev torej pomeni, da sta iz kandidature za predsednika republike Slovenije izpadla Ivan Kramberger in Marko Demšar ter da bosta v drugem krogu volitev v nedeljo, 22. aprila za funkcijo predsednika volilccm na izbiro le še Milan Kučan in dr. Jože Pučnik. V nedeljo pa so bili izvoljeni že vsi štirje člani predsedstva republike Slovenije in sicer: akademik Ciril Zlobec (Socialistična zveza Slovenije) s 53,8 odstotka, Ivan Oman (Slovenska kmečka zveza) s 47 odstotki, prof. dr. Matjaž Kmecl (ZKS - Stranka demokratične prenove) ter predsednik Zelenih Slovenije dr. Dušan Plut (oba po 38,4 odstotka). Predsedniški kandidat Milan Kučan je o izidu predsedniških volitev menil, da so volitve pokazale visoko demokratično zavest volilcev in da je Slovenija s temi volitvami učinkovito vstopila v Evropo. Poudaril je tudi, da je veliko zaupanje, ki mu je bilo izkazano v prvem krogu volitev zanj jasna izpoved, da si državljani Slovenije želijo miren in urejen prehod v demokracijo. Opozoril pa je tudi, da se te volitve bistveno in pozitivno razlikujejo od izidov v drugih vzhodnoevropskih državah. Dr. Jože Pučnik je dejal, da je kljub 26 odstotkom „zelo zadovoljen" z doseženim rezultatom, saj je bil še pred tremi meseci skorajda neznan v Sloveniji. Ivan Krambergerje menil, da je dosegel ..največji uspeh od vseh kandidatov", o katerem se ni upal niti sanjati. Svoj visok delež glasov je označil kot ..svetovni čudež" in že napovedal ustanovitev ..ljudske stranke", za katero da je zbral že 10.000 podpisov. Demantiral pa je novice, po katerih je svojim volilcem priporočil bojkot drugega kroga volitev ali pa naj svoje glasove ..podarijo" Pučniku. Poudaril je, da naj njegovi volilci 22. aprila volijo „po osebni volji in prepričanju". Dr. Marko Demšar pa je izjavil, da mu ni žal, da je kandidiral, ter da namerava ostati v politiki, saj je v tednih predvolilnega boja zbral precej pozitivnih izkušenj. Votitve za predsednika Milan KUČAN 44 4 % Jože PUČNIK 26,6 % Ivan KRAMBERGER 18,6% Marko DEMŠAR 10 4 % Preštetih glasovnic: 1,236.844 od teh neveljavnih: 25.958 Dr. Dugan P/uf U.S7W7 7777/777VC7i7777 /7! /J0.s/fM.S07?i hoj'Lo/7! 7777vA:ij77h jc 7777777j.f777.sL7' Lr<77g7e.s' Zcic77c 77//e7*777!!7've prc/cLio 77C7fcijo 7;a D777777J77 po/c^T:/ g/a^o 77? p7*o^M^H'v7:o. Med 256 pr/jT/vijr'7777777' :7de/eže7!cl p7*ev/adova// /Vrvad 777 5iovc77ci, p7;.sY7/777 pa .so hi/i 7777/7 pred.s7as'777'A:; Tir/rjj/i/ 7777707/7:77.^7777/7 777777?j.sY77. az;7aT!777S' 777 zdo777^/c7'A defavcev. 128:125 - Terezija Stoisič manjšinska kandidatka ZAL! Z DUNAJA POROČA IGOR SCHELLANDER /Vos/a ma/T/s/ns/fa kancLdaika Mag. Marijana Grandič je pr/ ZAL za državnozborske voi/7- giaso vanju za manjšinsko ve /990 mag. Terez/ja Sfo/s/č kandidatko ZAL pod/eg/a V ospredju razprav in volilnih postopkov manjšinskega kongresa sta bila novi manjšinski program ter izvolitev kandidatke za zeleni manjšinski mandat tako imenovane 10. zvezne dežele v okviru ZAL. Uvodni referat je imel gost iz Južne Tirolske, predstavnik Alternativne liste za drugačno Južno Tirolsko dr. Gunter Pallaver. Orisal je družbenopolitične in narodnostne probleme južno od Brennerja, ki jih v glavnem povzroča etnocentrična politika večinske stranke Sudtiro-ler Volkspartei ter njeno priznavanje k ločevalni politiki v skoraj vseh družbenih področjih. Novi manjšinski program, ki ga je v nekajmesečnem delu pripravil delovni krožek 'manjšine', je pri udeležencih naletel na pozitiven odmev (Slovenski vestnik ga je pred kratkim prestavil v celoti, zato ne bomo ponovno razlagali posameznih težišč). Franjo Palkovič, predsednik Kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov na Dunaju ter sodelavec Dunajske delovne skupnosti za manjšinska vprašanja je predlagal, naj se v konkretni katalog zahtev in želja, ki ho dopolnil manjšinski program ZAL, nujno vnesejo osnovni pred- logi charte narodnostnih manjšin (1985), KVSE-peti-cija narodnih manjšin (1986) ter druge peticije Hrvatov na Gradiščanskem in na Dunaju. Kot posebej upoštevanja vreden problemski sklop je omenil 'pozabljanje' avstrijskih oblasti na težavno stanje manjšin v velemestu. Gernot Ecker s Predarl-skega je opozoril na to, da emigranti-delavci živijo in sooblikujejo gospodarski razvoj že 150 let in da je zato pojem 'nove manjšine' v takem primeru neuporaben. Proti diskriminaciji tega dela prebivalstva - zlasti na osnovi zakona o delu - je treba nujno ukrepati. Marjan Sturm je pred udeleženci kongresa spregovoril o problemu manjšinske avtonomije, sestavu avstrijske multikulturne (!) nacije ter o nadaljnjih morebitnih nalogah in dejavnostih manjšinskega delovnega krožka ZAL. Odvetnik Sepp Brugger je izpostavil, da bo avstrijska zakonodaja tako dolgo restriktivna in diskriminirajoča, kakor dolgo bo večina manjšinskih pravic prikrojenih samo za slovensko in hrvaško manjšino. S tem v zvezi vidi potrebo po nadaljnjem razčiščevanju pred ustavnim sodiščem. Mirko Wakounig je govoril o pogub- nih ideoloških zablodah v zvezi s koncepcijo tako imenovanega 'etnopartnerstva' -močnejši partner, 'večina' usmerja manjšega, kompromisi gredo vedno na račun manjšine. , Bilo je še mnogo govornih prispevkov - usmerjenih tako v specifične probleme posameznih manjšinskih skupin, tujcev, azilantov, zdomskih delavcev, kar je navsezadnje vsem prisotnim zrcalilo konstruktiven potek kongresa, kakor tudi postopno kvalitativno novo in širše pojmovanje manjšinske problematike. Na originalen način se je v razpravi oglasil tudi pisatelj Janko Messner - s hudomušnimi pesmicami, fičafajkami pač, ki so že od nekdaj njegova specialiteta. Program je bil naposled sprejet z veliko večino. Napetost je kajpada dosegla višek ob volitvi bodoče manjšinske mandatarke. Kandidatki Marijana Grandič in Terezija Stoisič (obe sta bili že predstavljeni v SV!) sta se publiki še enkrat posebej predstavili, razložili svoje vzroke za kandidaturo in svoje politične cilje. Slednji se kajpada niso razlikovali, saj sta obe sodelovali tudi pri koncipiranju novega manjšinskega programa. Delegati so bili res pred težko odločitvijo, saj sta se obe izkazali enako kvalificirani za naloge manjšinske mandatarke. Tako so na odločitev verjetno vplivali tako popularnost ene ali druge, način osebe predstavitve, prepričljivost kakor tudi subjektivni vtis delegatov o integrativnosti ene ali druge. 32-letni juristki Tereziji Stoisič očitno ni škodovala niti kritika, da je še vedno članica SPO (kar pa ne bo več dolgo, saj se je že pred kongresom odločila, da bo v primeru kandidature pri Zelenih izstopila iz stranke). Zanjo je glasovalo 128 delegatov - za Marijano Grandič pa samo trije manj — ter jo s tem izvolilo za kandidatko za manjšinski mandat. Ob koncu zasedanja so bile sprejete štiri resolucije: 1. ) za nadaljevanje dela delovnega krožka 'manjšine' v smislu avtorizirane strukture, ki naj v vsebinskem in koncepcijskem smislu sodeluje pri manjšinski ZAL; 2. ) proti uvedbi tako imenovanih 'etnoparlamentov' ali 'etnozbornic'; 3. ) za spremembo manjšinskega šolskega zakona, proti ločevanju; 4. ) za ustanovitev javne dvojezične šole v Celovcu. l/sem s/abim napovedz/Tt /n poskusom bojkota navkijub je manjšinski kongres ZAL na Dunaju poteka/produktivno z izdatno ude/ežbo vseh avstrijskih manjšin. Odmevi Pius Strob!: Als Burgenlan-der bin ich naturlich sehr gluk-ktich, dab es eine burgenlan-dische Nationalratin mehr geben wird. !n der Volksgrup-penpotitik erwarte ich mir jetzt einert wirk!ichen Neubeginn. Dieser KongreB hat eine unge- heuer hohe Legitimation, und er gibt der Grunen Alternative und ihrer Minderheitenkandi-datin eine grobe Verantvvor-tung. Jože Messner: Potek kongresa in tudi izvolitev kandidatke za naslednjo parlamentarno dobo sta pokazala, da je avstrijski manjšinski kongres v celoti sprejel osnutek programa, ki se izreka proti vsakršnemu narodnostnemu ločevanju, in da sta na osnovi tega programa nastopili dve kandidatki, ki sta vsaka po sebi ustrezni in sposobni zastopati ta program v parlamentu. Rezultat volitev je pokazal, da smo volili dejansko med dvema enakovrednima kandidatkama, in morda je v tem primeru soodločala tudi slučajnost. Marijana Grandič: Kongres je bil zelo uspešen, prišlo je veliko ljudi, pretežno Hrvati in Slovenci. To pomeni, da Smot-lejeva taktika bojkota ni bila potrjena. Diskusija je bila konstruktivna in ljudstvo je odločilo - to je politika. Glede svojih perspektiv? Tako kot doslej bom zaposlena s snemanjem dokumentacijskih filmov ter - kolikor bo to dopuščal prosti čas - tudi naprej aktivna v strukturah manjšine in Zelene alternative. Marjan Sturm: Najprej moram reči, da je Smollejev bojkot kongresa propadel. Kljub njegovemu pozivu manjšinskim organizacijam, naj se kongresa ne udeležijo, je bila udeležba danes večja kot so to sami prireditelji pričakovali -takih kongresov KEL še ni imela nikoli... Zadovoljen sem zaradi raznolikosti prisotnih ljudi iz različnih narodnih skupnosti, visokega diskusijskega nivoja ter odličnega manjšinskega programa, ki je bil danes sprejet in ki bo po mojem imel za manjšinsko politiko v Avstriji še precejšnje posledice. Kar se tiče izvolitve kandidatke, je bil kongres v prijetni situaciji, da je lahko izbral med dvema zelo kvalificiranima osebama. Terezija Stoisič: VVas mich am Ende des Tages am mei-sten freut, ist die Tatsache, dab dieser Kongreb so ein gro-ber Erfolg war, weil er straft ja alte Lugen, die diese Veran-staltung boykottiert haben und durch ihr Verhatten zeigten, dab sie fur die osterreichische Minderheitenpotitik nicht das-selbe im Sinn haben, als der breite Kreis von Leuten, der am Programm und der Kon-grebvorbereitung arbeitete. In den nachsten VVochen werden nun die konkreten Forde-rungs- und Mabnahmenkata-loge fur die einzelnen Minder-heiten und Gruppen zusam-mengefabt und aufgearbeitet. Das wird ja ein Bestandteil un-seres Gesamtprogrammes sein. Es geht um kurzfristige als auch um langfristige Forde-rungen, konkret zum Beispiet um die Einrichtung eines mehrsprachigen Gymnasiums in Wien. (Dai/e 777! 4. ^/777777) HEUTE IM SLOVENSKJ VESTNK Die Seite furunsere deutschsprachigen Leser/innen SIowenien: Stichwahl zwischen Kučan und Pučnik, im Parlament absoiute Mehrheit fur Demos-Bundnis Nach den am Sonntag durchgefuhrten ersten freien und demokratischen Parla-ments und Prasidentschafts-wahlen zeichnet sich nach Auszahlung von etwas mehr als der Halfte der Stimmen ei-ne absoiute Mehrheit des Op-positionsblocks Demos im Parlament ab. Das Bundnis von funf Mitte-Rechts-Par-teien wird im gesellschaftspo-litischen AusschuB zwischen 53 und 55 Prozent der Stimmen, also ein bedeutend knapperes Ergebnis als er-wartet, erreichen. Uberra-schend ist die Tatsache, daB die starkste Einzelpartei nicht aus dem Demos-Block kommt, sondern der „Bund der Kommunisten-Partei der demokratischen Erneue-rung" mit rund 18 Prozent diese Position einnimmt. Zweitstarkste Einzelpartei werden die Liberalen sein. Die Verhandlungen um die Bildung der neuen sloweni-schen Regierung durften An-fang der kommenden Woche beginnen. Erst zu diesem Zeitpunkt werden auch die beiden anderen Kammern des slowenischen Parlaments (Gemeindekammer, Kam-mer der Vereinigten Arbeit) ebenfalls gewahlt bzw. ausge-zahlt und das genaue Starke-verhaltnis in 240-sitzigen Parlament bekannt sein. Schon heute erscheint je-doch klar, daB Demos, trotz der Erreichung der absoluten Mehrheit, eine groBe Koali-ton wird bilden mlissen, wenn die Opposition ihr Wahlpro-gramm wenigstens teilweise einlosen will. In Slowenien wird auch nicht ausgeschlos-sen, daB es moglicherweise sogar eine Konzentrationsre-gierung mit EinschluB nicht nur der Liberalen, sondern auch der Kommunisten und Sozialisten geben wird. Die Prasidentschaftswah-len milssen in die zweite Runde, nachdem der Reform-kommunist Milan Kučan mit rund 44,4 Prozent der Stimmen einen beachtlichen Er-folg liber seinen scharfsten Rivalen, den Demos-Chef Dr. Jože Pučnik, erringen konnte. Pučnik hatte es im-mer auf enttauschende 26,6 Prozent der Stimmen ge-bracht. Die Stichwah! um das Prasidentenamt findet am Sonntag, dem 22. April 1990 statt, erklarter Favorit ist Milan Kučan. Vranitzky-Besuch in Beigrad: Unterstiitzung fur Regierung Markovič — Staatsvertrag erfuiien! Eine positive Bilanz in den Beziehungen zwischen Jugo-slawien und Osterreich zogen Bundeskanzler Dr. Franz Vranitzky und der jugoslawi-sche Regierungschef Dipl -!ng. Ante Markovič zum Ab-schluB des dreitagigen Besu-ches des osterreichischen Kanzlers am vergangenen Freitag in Beigrad. Vranitzky betonte dabei, daB Osterreich an positiven Resultaten der von der Regierung Markovič eingeleite-ten Wirtschaftsreformen in Jugoslawien iiberaus interes-siert sei und auch die Bestre-bungen Belgrads hinsichtlich einer Annaherung an die EFTA, den Europarat und die Wirtschaftsgemeinschaft un-terstlitze. Hinsichtlich des Demokratisierungsprozesses in Jugoslawien, verbunden mit der Einfiihrung des Mehrparteiensystems in ein-zelnen Republiken, meinte der Kanzler, daB er diese Entwicklung begrliBe, Jugo-slawien aber gesamtstaatlich in seinen Grenzen aufrecht-erhalten bleiben solite. Wichtige Themcn der Ge-sprache mit Markovič waren ferner der Umweltschutz (ein Umweltvertrag zwischen den beiden Staaten soli in den nachsten Monaten unter-zeichnet werden), das AKW Krško (zu dem Vranitzky die ablehnende Haltung Oster-reichs bekraftigte und eine Expertenkommission einge-setzt wurde), die Zusammen-arbeit in der Verkehrspolitik (Karawankentunnel, Auto-bahn Spielfeld-Zagreb). Hinsichtlich der Situation der slowenischen und kroati-schen Volksgruppen in Osterreich wurde von Vra-nitzky betont, daB diese „ein wesentliches Element" des Naheverhaltnisses zwischen Osterreich und Jugos!awien bilden und sich die Republik Osterreich auch zu deren Forderung verpflichtet fuhlt. Der jugoslawische Regierungschef Ante Markovič fiihrte zum Thema Slowenen und Kroaten in Osterreich aus, daB diese „die lebhafte-ste Verbindung der gegensei-tigen Annaherung sind und ein dauerhaftes jugoslawi-sches Interesse in der vollen Verwirklichung der Rechte der Minderheiten in Uberein-stimmung mit den Vorschrif-ten des Staatsvertrages dem Geist des KSZE und den eu-ropaischen zivilisatorischen Errungenschaften besteht". Terezija Stoisrts Minderheiten- Kandidatin Die burgenlandische Kroa-tin Mag. Terezija Stoisits ist die neue Minderheitenkandi-datin der Grlinen Alternative fur die Nationalratswahl im Oktober dieses Jahres! Die erst 32 jiihrige Juristin wurde bei dem am Sonntag in Wien abgehaltenen Minderheiten-kongress der GAL, an wel-chem Vertreter fast aller in Osterreich lebenden ethni-schen Minderheiten, (darun-ter eine starke Abordnung der Karntner Slowenen), sowie auch Vertreter der Gastarbeiter und anderer Gruppen teilnahmen, mit 128 Stimmen zur neuen Minder- heitenkandidatin der GAL gewahlt. Die Entscheidung fur Stoisits fiel auBerst knapp aus, entfielen doch auf die zweite Kandidatin Mag. Marijana Grandits, ebenfalls eine burgenlandische Kroatin, 125 Stimmen, d.h. nur drei Stimmen weniger. Der derzeitige Minderhei-tensprecher der Grlinen Alternative, NRAbg. Karel Smolič, dessen KEL den Kongress zu boykottieren versuchte, hatte schon einige Wochcn zuvor angekiindigt, nicht mehr fur dieses Mandat kandidieren zu wollen. Odmevi (VaJuf/evunje .s 3. tirani) Vera Sommeregger: S potekom današnjega kongresa nisem povsem zadovoljna. Diskusija se je razvnela le ob konkretnih vprašanjih kandidatkama, o programu samem ni bilo take diskusije, kot bi si jo želela. Pogramu samemu manjka analiza patriarhalnih odnosov in situa- cije žensk v manjšinah. Pa tudi analiza vzrokov rasizma, nacionalizma. Premalo je bilo tudi diskusije o vprašanju, kako naprej. To so bili vsaj zame vzroki, da sem se pri glasovanju o programu vzdržala. O kandidatki lahko rečem, da je bila izvoljena tista, ki je meni bolj pri srcu, kajti odločitev med obema, ki sta enako ustrezni, gotovo ni bila lahka. Kljub kritičnim pripombam pa velja, da je ta kongres na vsak način legitimen in da je izvo- ljena kandidatka kongresa res kandidatka manjšin. Sepp Brugger: Meiner Mei-nung ist der KongreB sehr gut verlaufen, ich bin beeindruckt von der groBen Zahl der Teil-nehmer, vom Interesse an h/lit-arbeit und an der neuen Auf-bruchstimmung. Hier passiert wirklich wieder Minderheiten-politik, die auf breiter Basis fuBt. Es ist erstmals auch ge-lungen Gastarbeiter und Aus-lander einzubinden, die ja am meisten diskriminiert sind. Handeiskammerwah! Votitve v trgovsko zbornico Eiezioni detia camera di commercio izbori u trgovsku komoru 1990 w Fachvertretung * Strokovno zastopstvo * Settore di rappresentanza w Stručno zastupstvo AUSSENHANDEL ZUNANJA TRGOViNA COMMERCiO ESTERO SPOLJNA TRGOViNA ALPE ADRiA (LAA) LISTE/LISTA 3 Die Wah!en finden statt am / Voiitve bodo Le eiezioni hanno iuogo ii / izbori budu 22.Z23. Apri!/apri!a/aprile 1990 tv* ARBEtTSGEMEtNSCHAFT ALPEM-ADRtA RADNA ZAJEDNtCA ALPE-JADRAN COMUNrrA D) LAVOaO ALPE-ADRtA ALPOK-ADRtA KČZOSSEG DELOVNA SKUPNOST ALPE-JADRAN Obisk kanderja Vranitzkega v Beogradu: Avstrijska podpora Markovičevi viadi: ^sodelovanje ie z SFRJ kot celoto" Iz Beograda poroča IVAN LUKAN FrtJnevnt araJni ob is J avstrtjsJega JancZetja Jr. Franza VranitzJega preteJZi teJen v Beograda /e JoJazaZ, Ja je /1 vstrtja zaaaere.s;'raaa za aspe/? poddčra/i la eJonomsJiZt rejorm yago^/o^aa.sl:e vZaJe po J njenim preJ.seJa Jcoa; Antejem Mar&ora'era. V razgovori/t a; e J Vraadz^ya: la AZarJovi-čem pa se je taJi izJazaZo, Ja .sl Avstrija želi soJelovaa le z Jago.slarl/o Jot ceZoto, Jar pomeni, Ja ae namerava podpiraj procesa za več/o sa^ereao.s/, popolao samostojnost oz. celo oJceplrev AZoventje ali JatereJo/t Jrage jagoslo^aas&e repabZi-Je. Poleg aaJal/aje Jrepitve .soJeloraaja aa eJonomsJem poJročja pa Jo že v aasleJajlJ mesecih mej obema Jržavama sJZenjen .sp o ra z a ra o za.sčla oJoija, aaJal/e Jo A vstrtja poprla proces integracije Vagoslavlje v Evropo. AVaa;'.s!a.sl:o vpra.saaje je Jllo - Jo/ šaro že poročali v prejžnji žteviZJi - aa razgovoril/ prlso/ao, toJa razea zaaalJ Jlploraa/sJIJ jormaZacij Jon Jret-alJ Izjav al Jllo. Srečanje med avsZrtjsJtm Janc/egem dr. l/ranitzJym /n predsednikom jugoslovanske vlade dipl. Inž. Antejem Markovičem je poleka/o v pnjale/jskem vzdušju. Na zaključni tiskovni konferenci v patači federacije v Beogradu sta avstrijski kan-cter Franz Vranitzky in predsednik jugoslovanske zvezne vlade Ante Markovič vsak iz svojega vidika ocenila bilateralne odnose med obema državama. Vranitzky je poudaril, da je njegov obisk v Jugoslaviji prispeval k novemu kakovostnemu premiku v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo. Dejal je, da si Avstrija želi stabilen notranji razvoj Jugoslavije ter pri tem izpostavil željo, da bi se ob- držala kot celota znotraj sedanjih meja. Pri tem je dodal, da Avstrija pozdravlja vse po-litičnespremembe,ki napovedujejo politični pluralizem in pričakuje, da bo vse to tudi privedlo k izboljšanju medsebojnih oz. mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. Na tiskovni konferenci je kancler Vranitzky tudi dejal, da bo Avstrija tudi v prihodnje pripravljena nuditi podporo jugoslovanski vladi pri izvajanju reform, posebej na ekonomskem področju, saj je od uspeha le-teh v veliki meri odvisen tudi uspeh medsebojnega sodelovanja med oba državama. Vranitzky je ob tej priliki izjavil, da obstajajo konkretni dokazi, da ima Markovičeva vlada resen namen, da tudi že z uspehi izvaja reforme v državi, tako daje tudi avstrijski interes, da podpira vsa jugoslovanska prizadevanja na poti v Evropo in se močno zavzema za vključevanje Jugoslavije v EFTA. Tako Vranitzky kot Markovič sta novinarjem tudi nakazala potrebo po skupnem nastopanju pri preoblikovanju srednjeevropskega razvoja. Vranitzky je pri tem dejal, da vidi velike možnosti za skupne usklajene nastope in pri tem tudi izpostavil pomembno vlogo Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Oba šefa vlad sta tudi pozitivno ocenila sodelovanje na področju izgradnje prometnih povezav med državama in pri tem omenila gradnjo karavanškega predora ter avtoceste od Šentilja do Zagreba. Glede problema JE Krško pa je bila ustanovljena posebna komisija, ki naj bi v prihodnjih mesecih izdelala predloge za postopno srednjeročno rešitev. Obisk avstrijskega kanclerja se je začel s polaganjem venca ob spomeniku neznanega junaka na Avali ter na Titov grob v Hiši cvetja, med prvim in drugim krogom razgovorov s predsednikom Markovičem pa je Vranitzky v poslopju avstrijske ambasade v Beogradu sprejel tudi Jugoslovansko alternativo". Povabilu se je odzvalo skoraj 20 predstavnikov novih strank v Jugoslaviji med njimi kot edina iz Slovenije ZSMS-liberalna stranka. Dr. Jože Pučnik, predsednik Demosa, je pot v Beograd odklonil. Po besedah šefa protokola avstrijskega kanclerja se z Vra-nitzkym ni hotel srečati na srbskem ozemlju. Avstrijski kancler je svoj uradni in prijateljski obisk zaključil s sprejemom pri predsedniku predsedstva Jugoslavije dr. Janezu Drnovšku. KOMENTAR Cr. /ŽE/SF/JA/VA SCHELM/VDRA MEZIMO SMEM? OJJar se je vz/toJ začeZ oJpirati /n sc go.spoJar.sJo prib/iže-vati tržni eJonomtji, je ta Ji v Avstriji o J po/iti-Jov in gospoJar.s/veni-Jov s/isnti, Ja se je naša Jržava pontaJniia s pertjerije v sreJižče Evrope. Avstrija se je že veJno preJstavZjaZa Jot most meJ vzhoJom in za/to-Jom. PreJvsem Danaj je Jot jinančno in trgov-sJo mesto oJ časa JZaJne vojne Jo seJaj igra/ Jo neJe mere pomembno viogo, Jer so Jiii stiJi z vzJoJno-evropsJimi partnerji preJo Danaja zaraJi geograjsJe J/ižine, zgo-JovinsJe poveznosti in Jo neJe mere taJi mentalitete iažji. Vrsta avs-trtjsJih trgovsJiJ /irm je Jeset/etja sZažiZa Žepe Jenarce npr. s proJajo maJžarsJZZt marmeZaJ za ZtaZijansJe ZtZaJiZniJe aZi rnsJii; traJtorjev za amerisJo žito. KJor je imeZ JoJre stiJe fJi jiJ je JiZo JostiJrat najZažje astvariti s Joristnimi manjšimi in večjimi JariZi za vzJoJne jitnJ-cionarje), je priseZ Jo najZep.šiJ posZov. GZasnost in pere-strojJa pa sta prej Jraf-Jim oJprZi vrata na vzJoJ taJi Jragim Jrža-vam. Danes ZaZtJo vsaj Jrez veZiJiJ jormaZnosfi Zeti v AfosJvo aZi Prago, JoJri stari znanci av-strijsJiJ „Jantvovcev" pa so v večini primerov moraZi zapastiti prtjetne stoZčJe. AvstrijsJi posreJniJi niso več taJo potreJni Jot že prej petimi Zeti, poneJoJ se ceZo preJ poZ Zeta. Čeprav je JeZež avstrij-sJega posZovanja z vzJoJom že veJno naJ povprečjem zaZtoJniJ Jržav, naža - teJnoZo-žJo razvitejža - JonJa-renca JoJro napreJaje. Če Jo torej Avstr/ja že v priJoJnje JoteZa igrati pomem Jno vZogo v trgovini meJ zaJoJom in sreJnjo in vzZtoJno Evropo, Jo moraZa zboZjžati JvaZiteto in teJ-noZožJo razvitost svojiJ izJeZJov in asZag. ZVaseZitev neJaj veZi-JiZt japonsJZJ in vzJoJ-noevropsJiJ JanJ in jirm na Danaja že ne pomeni, Ja smo vezivo sveta. EaJJo se zgoJi, Ja JoJo prav taJo hitro, Jot so prižZe, taJi izgini-Ze, Jrž Jo JoJo v neJaj Zetih postaZe JomaniJa-cijsJe zveze in injra-straJtarne naprave npr. MaJžarsJe aZi ČežJosZo-važJe ačinJovitejže. ZZateraZni oJnosi me J VagosZavtjo in Avstr/jo so naJvse razviti, proJZemov ta Jo reJoč spZoJ ni. Po sta o J Jonca araJnega oJisJa avstrtjsJega JancZerja Jr. Eranza VranitzJega na zaJZ/ačni tisJovni Jonjerenci potrJZZa ta Jo gost iz Avstrije Jot ta Ji že/ jagosZovansJe vZaJe JipZ. inž. Ante AfarJovič. Vranit-zJy je oJnose mej oJema Jržavama označiZ ceZo za „pr-vorazreJne". Fri vsej teJ ocena J je treJa poaJariti, Ja smo ta Jo Avstrijci Jot verjetno taJiVagosZo-vani zainteresirani za taJe čimJo/j razvite oJnose meJ oJema Jržavama. PreJa pa je taJi opozoriti na Jejstvo, Ja oJa preJseJniJa vZaJ oJ taJo prijateZjsJem vzJaž/a neJate-rim oJprtim vpražanjem nista JaZa taJžne poZiiične teže, Jot Ji jo marsiJateri oJ opazovaZ-cev pričaJovaZ. PaJo proJ/em n(tapožteva-nja čZoveJoviJ pravic na Kosova za VranitzJega ni JiZ več taJo oJčatZjivo poZitično K^ENTAR /V4B/A LDKA/VA S7T?EZMTEV vpražanje Jot že prej Zetom Jni oJ priZiJi srečanja z Mar-Jovičem na BrJa, avstrijsJa stran pa je očitno taJi poJce-niZa JemoJratizactjo oz. aveJJo poZitičnega p/ara/i-zma v .S7oveniji. VranitzJy Ji mora/ veJeti, Ja ga JoJo novinarji tri Jni prej vo/itvami v .S'/oveniji vpraŽaZi, Jaj misZi o samostojtti, savereni repaJ/iJi .SZoventjt, ter Ja Jo njegov oJgovor Ja „A vstrtja žeZi soJe/ovati Ze z .ZagosZavijo Jot s ce/oto" ZaJJo ocenjett taJi Jot poseg v preJvo/i/no raz-po/oženje v .SVoveniji. BeZati-vizaetja njegove izjave v razgovora s preJseJniJom .S PB./ Jr. Janezom DrnovžJom, Ja se seve Ja niJa Jor noče vmeža-vati v notranje zaJeve Jngo-sZavtje", tega spoJrsZjaja ni mogta več popraviti. OpazovaZcem v BeograJa pa je postaZo taJi jasno, Ja ima ta VranitzJyjeva izjava svoje ozadje.' A vstrija si očitno res ne žeZi JoJatnega poZitičnega žarižča oJ svoji jažni meji, Ji jo v zaJnjiJ meseciJ ceZo varaje s postavZjanjem žeZezniJ prepreJ za tanje/ VranitzJy in A/arJovič se ta Ji nista resno aJvarja/a s poZožajem sZovensJe in Jrva-žJe manjžine v Avstriji, Ji ttt Ja Jor ni in ne more Jiti „za-JovoZjiv", Jot je to AZarJovtč JaZ čatiti VranitzJema. Dejstvo je, Ja astanovitev sosveta in Zetna JoJe/itev neJaj mi/tjo-nov ži/ingov sZovensJim organizacijam in Jražtvom niJa-Jor ne more popraviti žJoJe, Ji jo taJo manjžini Jot taJi sožitja oJe/t naroJov povzroča Zočevanje otroJ. Fopraviti taJi ne more oJr-njeniJ pravic na poJročja araJnega jeziJa in raJe sZo-venžčine prej soJižčem, Ja o JvojezičniJ JrajevniJ napi-siJ sp/oJ ne govorimo. FoZarni sZovensJi tv-spo-reJ in araJno že veJno ne JeJretirann Jvojezična trgov-s Ja a Ja Jemtja pa sta Josež Ja, Ji pomenita JeZno izpo/nitev 7. čZena avstrijsJe Jržavne pogojite in zato taJi nista izraz posebne raJoJarnosti Avstrije nasproti njenim mnnjžinnm. Po/itične poteze Vranit-zJega in AJarJovtča so znane, posebno tistim, Ji so v sZabžem, poJrejenem po/o-žaja. MarJoviča prinažajo pomoč pri rejormi taJo na eJonomsJem Jot JeZoma taJi na po/itičnem poJročja, JonjeJerativnim siZam v ,SZo-ventji pomoč v preJvoZZZnem boja, manjžinam v Avstrtji pa ponovno streznitev. OdMčna komedija ansamMa SLG CeLje Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja je med koroškimi ljubitelji odrske umetnosti že poznan. Kadar pride k nam v goste, je to za nas poseben praznik. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko je na povabilo Slovenske prosvetne zveze in SPD „Rož" nastopil v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Celjski gledališčniki so tokrat uprizorili 'komedijo Stefana Zweiga „Volpone". To je, kot smo zapisali že pred gostovanjem, komična pripoved o skopuškem bogatinu iz Benetk, ki svoje someščane opehari, ti pa upajo, da bodo njegovi dediči. Volpo-ne, ki ga je upodobil Janez Bermež, se je posluževal vseh mogočih zvijač, da je kopičil svoje bogastvo. Ob tem mu je pridno pomagal njegov prisklednik Mosca, katerega je zaigral Iztok Valič. Žrtve, notar Voltore (Bogomir Ve- ras), Cobraccio (Stane Potisk) in Corvino (Miro Pojed), ki sta jih prevaranta oskubila do kosti, so trepetale za svojim izgubljenim premoženjem in čakale na oderuhovo smrt. Da bi se to čimprej uresničilo, so vpletali v zadevo svoje sorodnike Leona (Igor Sancin), Colombo (Anico Kumer) in celo kurtizano Canino (Ljerka Belak) in nenazadnje sodnika (Drago Kastelic) in poveljnika staže (Bruno Baranovič), ki pa zadeve niso rešili. Volponeja na koncu spravi ob bogastvo edino njegov prisklednik Mosca, potem ko se lakomnež da razglasiti za mrtvega in zve, da ga Leone hoče ubiti, ker je zaradi njega moral stati ob sramotilnem stebru. To je bitu odlična zabava pa tudi nauk, kam privede slepi pohlep. Za čudovito igro smo celjskim gostom iz srca hvaležni. Janez Bermež v v/og/ 1/o/pone/a smo.- Ko/to/ Prefe/do r;cJ