SLOVENSKA UL V
Odgovorni vrednik: Ant. Janežic.
St. 21.	V četvertek 26. maja 1853.	1Y. leto.
Prigodbe na poti.
(Konec.)
(judno se zdi Živkotu, da se mu je lako zlati in sladki časek, pa tako hilro premenil in osmradil. — Ker se mu je zlo mudilo, se ne pomišlju-je dolgo, se izleče iz gnoja in gre naprej.
Akoravno se ni nikjer dolgo mudil, se je vendar le predolgo zamudil. Ko še ni bil na koncu mesta, je bi'a že noč, in zopet mora v mestu prenočiti. Zdaj gre v neko čedno goslivnico v nekem prijetnem kraju.
Tukaj hoče prenočiti in drugi dan zopet zgodaj naprej iti. Ko po-večerja, se spravi v odločeno izbo spat.
In glej, ni se še dobro vlegel, kar se na nagloma vrata odprejo in notri stopi neka babela z lučjo v rokah. Ojstro ga pogleda in ga nagovori: Dragi gospodine, vem da ste utrudeni in da bi si radi dobro počili in se naležali, zato pustite, da vam enmalo posteljo porahljam in popravim.
Živko brez pomislika ustane in pusti posteljo popraviti. — Komaj pa se zopet nanjo vleže, ga naglo vse po vsih udih prešine in ga bode, da upiti začne. Babela, ki je še pri vratih stala, se mu pa čudno zapači in reče:
Nič ne inaraj, Živko, lega se boš že privadil. Živko. Spravi se od mene, nemarna babela, ti si čara in si mi začarala.
Oj, kako me hudo ima! Babela. Jaz nisim čara, vendar ne veliko manj. Imenujem se, če hočeš
vediti, bolezen »protinka«, ki ljudem vrata na uni svet odpiram. Živko. Oj, kakšna bolečina! Kosti se mi bodo razpočile, poberi se od
inene, peklenska pošast! Babela. Le upij in ozmirjaj me, kolikor hočeš, jaz te imam vendar zmi-v rom rada in te ljubim.
Živko. Tvoje ljubezni sim že davno sit, pusti me, da grem k svoji Rozin ki!
Babela. Le pojdi, kadar hočeš.	*
Živko. Bi šel, ko bi mogel, saj še na noge ne morem. Oj, usmili se me huda »protinka«, saj veš, kako rad je mlad človek zdrav in vesel. Vse bi rad dal, da bi le še ozdravil in k svoji Rozinki priti mogel. Babela. No, ker še nisi ves pokažen, ti bom vstati dovolila. Koliko mi boš dal zato?
Živko. Kar li tirjaš, vse ti dam, da bi le še ozdravil in iti mogel. Babela. Ker sim cula, da ti z leti svojega življenja kupčuješ, si tedaj tudi jaz nekaj od tega odberem. Povem li pa, da nisim sama, ampak
Izhaja na pol poli vsak četvertek.
da imam še veliko sester, in ne morem drugače prijenjali, če mi dvajset let svojega življenja odpisati hočeš. Živko. Veliko je dvajset let, vendar ko bi nikoli hodili ne mogel, ti jih rad dam, da me le ili pustiš. —
Babela mu pomaga iz postelje, ga še enkrat merzlo pogleda in gre. — Zivko zdaj enmalo premisli pri čem da je. — Akoravno se mu barantija z življenjem le prazna zdi, se vendar že močno kesa, da ni svojega ljubega očeta ubogal, ko so ga svarili po poti skozi mesto iti. Vendar ker si misli, da drugače ni moglo biti, se utolaži in gre ves zamišljen svojo pot naprej. Zdaj pride že blizo Rozin-kine grajšinice. Prijetni krajček in vse drugo se mu že kaj prijazno nasproti smehlja. Zopet ga prevzamejo sladke misli, in zlata prihodnost se mu pri vsaki stopnji živo pred očmi blišči in miglja. —
V presladkih sanjah pride že do grajšinice in stopi na prag. In glej, tukaj se mu že zopet neka stara suha ženska na pot nastavi, se mu za-ničljivo nasmeja in mu reče: Stoj, prederznež!
Zivko. Za božjo voljo vas prosim, pustite ine naprej, jaz grein k svoji Rozinki.
Ženska. Ne boš šel!
Živko. Šel bom, ako bi itnel tudi življenje zato dati.
Ženska. Saj nimaš in ne moreš nič več dati. Vse, kar si imel, si že
davno razdal. Živko. Kako je to V
Ženska. (Mu pokaže papirček.) Vidiš, neumnež, tukaj imam zapisane leta
tvojega življenja. Živko. Kdo ste? jaz vas ne poznam.
Ženska. (Mu pokaže škarice.) Vidiš to je moje orožje. Jaz sim »smeri" in odstrižem nitko življenja velikrat še dosti popred, preden se marskteri tega nadja. Živko. (Prihaja bled.) Oh, oh, neusmiljena smert! kaj tako zgodaj mi
že prideš naproti? — Ženska. (Mu pokaže zopet papirček.) Tukaj, vidiš, imam rajtingo in število tvojih let. Osoda ti je namenila in odštela 56 let življenja. Kadar si od doma šel si imel .... 20 let. Od teh si dal »šegi« ...... 6 »
»čutilki«......10 „
in ,;prolinki« . . . . . 20 »
skupaj 56 let.
S tim je rajtenga dokončana in ti greš z menoj! (Pri tih besedah
zamahne s škarjicami.)
Živko. (Se na tla zverne.) Oh, moja Roz —--
Besede »Rozinka" še ni mogel dobro izreči, in je že po njem bilo. Revni Živko! —
Zdaj so njegovi zlati gradovi sozidani bili. — Vendar je bila njegova smert znabiti prav in o pravem času, in to zato, da še večje nesreče zvedel in skusil ni. — Grajšinska Rozinka se je namreč med tem časom, ko je Živko po mestu hodil, z nekim drugim mladenčem omožila, kteri jo ni skozi mesto, ampak po samotni poti na tihem snubit prišel.
Zivkota so zdaj z vso častjo pokopali. Malo malo prijallov sim pri njegovem pogreb« vidil. — Čudno in kratko si dokončal, ubogi mlade-neč, svoje prelepe mlade lela, sim si mislil sam pri sebi. — Bog mu daj v unem življenju boljše čase, nam pa boljšo pamet, kakor jo je Živko
imel! —	/l. Praprotnik.
Slovenska slovstvena zgodovina.
(Dalje.)
Na Borisov prestol je za malo časa njegov naj starši sin Vladimir, in za njim naj mlajši sin Boris stopil. Ta mogočni in visoko učeni vladar je posebno Klimenla čislal; povzdignil ga je na škofijski sedež Veliški, ki je v prednji Makedonii, v deželi Dragovičev bil lam, kjer zdaj vodica Velica od ravno tako imenovanega hriba doli in zraven vasi tega imena v Struinico teče, kakor dalječ je nekdaj Tiberiopolska škofija segala. Zakaj Boris je po spričanju življenjopisca Klimenla in nadškofa Teolilakta, precej po svojem kerstu v Bulgarii sedem škofij postavil. (V 12. in 13. sto-lelji je bilo na Bulgarskem več škofij postavljenih.) — V lej časti je živel Kliinent do lela 916, dokler je 27. julja umeri lela 916, in v cerkvici svojega samostana, v mestu Ohrid i pokopan bil. Se danes se vidijo njegove kosli in grobni kamen s slavenskim nadpisom, akoravno v cerkvi, pozneji sozidani, kar svedoči sinaksar (?) glagoliškega evangelja iz II. veka. Ko je še Kliinent v Ohridi živel, je la mož, drugi Ivan zlalo-ust, po besedah svele povesti (legende) neizrečeno goreče in marljivo slavenske knjige spisoval, in še ludi pozneji, ko je na škofijskem sedeži sedel, je notri do svoje smerli pisal. Njegov življenjopisec ga imenuje pervega škofa slovanskega plemena in jezika. Z imenom pove, da je izvirno pisal ali pa prestavil sledeče:
1.	Hvalne govore za praznike celega lela in posebno v čast Kristusa Odrešenika in naj svetejši device Marie, sv. Ivana Kerstnika sv. sv. prerokov, aposleljnov, spričevavcev (inarternikov) in družili očakov.
2.	Popise življenja in osod ranjcih očetov; nazadnje.
3.	Del trispeva, (Irioda) kterega je prav pred svojo smertjo spisal, ki se poje od nedelje po veliki noči do duhov (binkušt) in se petekosta-rion imenuje.
Iz lega se sprevidi, da je postni trispev že pod Klimentom greško uredjen v slavensko prestavljen bil; kdo ga je prestavil se ne ve.
V novejših časih so spisi sv. Klimenla malo znani bili.
To je poverh in ob kratkem življenje sv. škofa Klimenta. Vse to je vzeto iz večkrat omenjene, naj starši svete povesti (legende), ki jo je eden njegovih učencev spisai, in katera se je že trikrat na svetlo dala; zadnjikrat po g. dr. Miklošiču v letu 1843 na Dunaji, poprej pa v Moskopoli.
Sveti Namiii je šel, kakor smo poprej rekli, v letu 885 s Klimentom in Angelarjein v Bulgarsko, kjer ga je car Boris prijazno sprejel. Tukaj je nekaj časa v hiši velikočastnika Ehacja živel, in ko je potem Kliinent v Kutmicovico poslan bil, se je tudi on ž njim tjekaj preselil, kjer je zadnje dni svojega življenja v delih svojega duhovskega poklica
prebil. Po svedocbi svete povesti, ki o njem govori, je večidel le v Dia-bii prebival, ki je na vzhodnem bregu Ohrijskega jezera vsredi med Ohrido in Devolo, ktere mesti ste kake tri inilje saksebi stale. Tain je starosten samostan njegovemu imenu posvečen, zvan Diavat (priliči Dia-bia) kjer tudi njegove kosti shranjene leže in se spomin na njega z redno božjo službo 20. julja obhaja.
Sveti Angelar, prisiljen Moravsko in Panonio zapustiti (885), je precej s Klimentom in Kamnom zbežal k deželnemu poglavarju ali oblastniku Borita \ Belogradu, ki ga je k caru Borisu odposlal. Boris ga je dostojniku Caslavu za gosta izročil, pa ni dolgo njegovih dobrot vžival, ainpak »izdihnil je mirno svojo dušo v naročje krilatcev« kakor življen-jopisec sv. Klirnenta pravi. Dan in leto njegove smerti nista od njega znana, in tudi se o njem nič druzega ne ve, kakor da njegov spomin na praznik sedmih svetih obhajajo. Pisal je tudi mnogo staroslavenskega.
Sveti Sava se je pri viharji preganjanja v Bulgario podal, kakor Kliment, Naum in Angelar; tode resničnega glasu nimamo nič od njega, ne od njegovega življenja, ne od njega delovanja, ludi ni znano kedaj je umeri.
Sveti Goi*ax«I, rojen Moravljan izversten mož, popolnoma zmožen greškega in latinskega jezika „utriusque linguae lalinae et graeca? peritis-simus" *) od Metodja v naslednika v nadškofijstvu odločen, je branil med viharjem vstanšega Vihingovega preganjanja spočetka s Klimentom pravice svoje stranke. **) Potem ko je muke v ječi dostal in je bil v pregnanstvo sunjen, je iskal zavetja v Bulgarii, kjer ga je ludi našel. Dalje ne vemo več od njega, s sedmimi se obhaja njega spomin na eno godišče.
Da je v Bulgarii živel in umeri, spričujeta dva starostna spominka. Naj pervo spričba greškega zapisnika bulgarskih nadškofov, ki je okoli leta 1156 spisan, in ki ga je med Metodja in Klirnenta postavil; potem pa cerkev in samostan njegovega imena zraven Berata v Albanii po iz-vestji, ki ga je Grigorovič od tamošnjih prebivavcev dobil. Tukaj pravijo, tudi leže njegove kosti. Koga je med spisanimi rečmi on spisal, še dozdaj ni sostavljeno bilo, in tudi ne dogovorjeno.
Med temi sedmimi svetniki se tudi v popisu življenja sv. Klirnenta, Iiaurencl. osododelec Gorazdov, Klimentov, Naumov in Angelarjev v njih mukah in ječah leta 885 omenja. Vender, ker ravno na tem mestu Sava-tovega imena manjka, znabiti je to kaka zmola le na zadnje zavoljo neopaznosti premenjevanja imen.	(Dalje sledi.)
Dvor in gospodarjenje Dragotina Velicega*
(Konec.)
iVa svoja lastna posestva Dragolin nikoli nepričakovan ni prišel, ker je moglo vedno vse za njegov prihod pripravljeno biti. Sčasoma pa	so navadni gradovi po deželi za vladarja kraljestva, ki je bilo od leta	do leta
*) Vita s. Clement. p. XV. p. 17. (Naučen dobre v latinskije knigy.)
**) Iz tega se razvidi, da sta Gorazd in Kliment glavi Metodjevih učencev in sodelavcev bila.
večje in mogočneje, premajhni in prelesni poslali. Velika množica kraljevih spremljavoov in ohiskovavcov v njih ni iinela prostora. Zalo je le pri tacih priložnostih na njih ostajal, kadar ga je pot memo nanesla; nikoli pa se ni dalj časa na njih mudil. Za daljše prebivanje si je le lak« gradi odbral, ki so bili dosti proslorni, ves deržavni zbor pod streho spraviti in ki so se tudi že od zunaj za kraljeve gradove naznanovali-
Ljudi je Dragotin vsako jutro sprejemal. Kakor hitro je bil vstal in še med oblačenjem je spustil svoje pri jat le pred-se. Potem je zasliša-val stranke, ki so se bile pri pravdah nanj obernile; med obuvanjem je njih tožbe in razloge poslušal in precej pravdo razločil Nazadnje so prišli ministri k njemu, da jim je opravila za tisti dan odločil. V tem se je bil popolnoma napravil. Oblačil se je kot navadno Franki v domače platno in sukno. Za pluje blago ni maral; tem več je preobilno mehkužnost, ki je jeja med Franki navadna biti, z opomini in z lastnim izgledom overal. Ce so bili zjutraj mladi dvorniki v svili in dragi ptuji kožuhovini napravljeni predenj prišli, je hitro ukazal lov napraviti in je naiišpane dvor-nike sabo vzel, če ga le ni kako posebno važno opravilo zaderževalo. In huj so jo šli čez stern in tem, dokler niso svilnata oblačila prevzelne-žev raztergana po germovji in ternji visela ali ploha njih drazih kožuhov ni pokvarila. Njegovi obleki se ni nikoli kaj škode strnilo, dvorniki pa so se vselej osramoteni vernili. Ravno tako kralko in malo ni mogel terpeti, da bi bili vojaki v drazih oblekah in nališpani na vojsko hodili. Djal je, da je bolje svojo bogatijo doma pustiti in je hudo grajal neumnost tistih, kleri bi, ako bi utegnili v vojski poginiti, sovražniku pustili dragocenosti, s kterimi bi jih za milošnjo in molitev obernivši, lahko svojim dušam mir in pokoj prikupili. —
Ko so bili jutranji opravki končani, je po navadi s svojo družino skupej kosil. Za kosilo so bile šliri sklede odločene; polein se je pečena divjačina na ražnji, njegova naj veča sladčica, na mizo prinesla, nazadnje sadje. Jedel je kaj rad, preobilna pijača pa mu je bila zelo zoperna; nikoli ni več pil, kot mu je bilo treba. Med jedjo si je dal kaj brati ali govoriti (deklamirati). Po jedi je vselej nekoliko počival. — Tudi kopal se je redovno vsaki dan, pa naj rajši v druščini. Dostikrat je dvornike in svojo telesno stražo sabo v vodo peljal. Po dnevu je večkrat dremal in si tako ponočno spanje pačil, marsikako noč je po štirikrat ali petkrat vstal in se precej k bukvam ali k pisanju spravil, da bi tudi le čas brez prida ne pretekel.
Dragotin Veliki je šel dvakrat na dan, zjutraj in zvečer v cerkev ter je tako z Božjim češčenjem dan začel in tudi končal. Za vredno in spodobno opravljanje Božje službe se mu ni nikoli denarjev škoda zdelo. Večidel svojih zakladov je obernil v zidanje novih in v popravljanje starih cerkev in v pobožne naprave. Kjer je zase krasno poslopje sozidal, je gotovo zraven tega še krasnejšo cerkev dat narediti. Njegovo naj veli-castniše delo te versle je cerkev Device Marie v Ahnu. Od vsih krajev so bili mojstre in delavce k temu delu sklicali; granitove stebre in mar-meljnove skale so celo iz Laškega pripeljali. Einhard, ki je lake reči sam dobro umel, z velicim občudovanjem od tega dela govori in ravno tako slad in prijetnost izdelave, kakor bogati in umetni kine hvali. Krasoti te Božje hiše je bila primerjena tudi veličastnost službe Božje, ktera se razun Rima nikjer ni tako spodobno in s tolikim bleskom opravljala, kot na
- lee —
dvoru pervega kralja kerščanstva. Tukaj so bili naj timniši, naj bolj učeni duhovni in naj bolji pevci, in za vse cerkovne polrebe je bilo tako pre-skerbljeno, da tudi naj rnanji cerkovni služabniki niso v lastnem oblačilu Božje službe opravljali.
Oreffi n. 2341 Razložil Davorin Terstenjak.
(Iz rokopisa: „Kdo so bili Noricam in Pahonci Kelti ali Slovenci?")
I ogosto najde starinoslovec na,, rimskoslovenskih spomenicih v Norikuin Panonii lastno ime Makaron. Cistoslovensko je, kar se na prvi pogled spozna^ v koreniki in obliki. Hočemo tega imena pomen razložiti. Ker pa je iz Častja^ Višnutovegu vzelo, je nam treba v ložje porazumlenje nekoliko o Višnutovi Avalari Matsja vediti.
Med desetimi vidljivimi prikazni ali vtelovlenji božanstva indičkega Višnula je prva: spremena v rilo. Popisana je v indičkih bukvah Bhaga-Vat (glej Jones Asiat. Research. I. 230. englezko izdanje.) in se glasi lako le:
»Na koncu prvega Kalpata bilo je občinsko pokončanje. Vzrok tega pokončanja pa je bilo spanje Bramatovo. Vsa slvorenja njegova u vsih svetovih so se potopile v neskončni povodni. Silni duh hudobni Hajagriva spijočemu Bramatu se tihoma približaje vkrade svete bukve Vedas, ') ktere so iz ustnic Bramalovih tekale. Ko je Visim zdržovavec sveta to vidil, spremeni se v malo ribo imenovano Saphari. '-1) Svet kralj Satgav-rata je vlada! v Indii takrat. Enkrat, ko je kralj svojo daritvo opravljal pri reki Kritamala 3) reče jemu ribica: zakaj me puščaš v tej reki, ker sem preslaba vsim pošastim, ktere stanujejo v tej reki, se soperslaviti, in ktere mene zmiraj strašijo? Kralj Satgavrata vzeme ribico v svoje podkrilje in jo dene v posodvico napolnjeno z vodo. Pa v edni noči zraste ribica tako velika, da je posodvica bila premala, in tako riba spet reče kralju: ne ljubi se mi biti v tej mali, posodvici napravi mi večo prebivališče, kjer hodem lehko živela. Kralj jo dene tedaj v cisterno, potem v ribnik, zadnjič v jezero, ali ker je zmiraj veča postajala, prosi spel za drugo prebivališče.
Kralj zdaj vrže ribo v morje, pa tukaj riba pregovori in reče: Ro-gate pošasti morske močnejše od mene bodo me tukaj posnedle, nepušaj me, o hrabri mož! v velikem morju.
Tako večkrat kralj od ribe prekanjeni, ji reče: »Kdo si ti, da me vkanuješ v tej po tebi prijeti podobi? Vendar nisein še vidil in slišal
') Naj glavnejše indičke bukve so bile: I. Vedas (primeri slov. Veda, vedomost, vednost), prvi del je obsegel molitve — Mantras, drugi postave — Bramanas. Po tih svetili bukvah so obljubile lastne imena VEDIVS (Muhar G. d. St. I. 366.) II. Purana t. j. starožitnosti; po tih bukvah so nastale imena PVRA-NIVS (Muhar 1. c. pag. 368) IU. Gita, zato imena GITON. (Muhar 1. c. pag. 375.)
) V slovenskim jeziku imamo lastna imena Harič (tudi izraz za ribo) in Zap, Zapharič; v Horvatski Zefarovie.
3) Krita se veli v Sanskritu toliko kot jezik, reč, beseda, zato: Sanskrita, popolnoma jezik, primeri ednaki pomen slovenski: reka fluvius in reč verbum, vočabulum, rekati narekovati loqui. itd. in rekati fluere.
od nobenega takšnega stanovnika morskega, kteremu bi ko tebi v ednem dnevu premalo bilo morje več ko sto milj prostorno. Gotovo si ti veliki bog, kterega prebivališče je bilo nad morjami (nad vodami). Zdravstvuj! in slava. Tebi prvemu inožestva, gospodu stvare-nja, zdržovanja ino razdrtja! Nar višje si bitje za naše motenje nam vsim, kteri Tebe pobožno iščemo. Vsikdar daje Tvoja prikazen na tem revnem svetu mnogim bitjam živlenje in srečo; vendar rad bi vedel, zakaj si to podobo na se vzel.« Gospodar vesoljnega sveta, kteri je pobožnega moža ljubil, in hotel oteti pred vse pokončavno povodnijo, ktere vzrok je popačeni svet, mu pripoveda, kaj bo začel in mu reče: V sedmih dnevih bodem vtopil tri svete v valovih smrti; pa vsred vse pokon-čavnih valov bode velika barka od mene tebi poslana, pred teboj stala. Ter vzemi vsa ozdravivna zeliša, vse sorte semenja, in po dvoje bezumnih žival in spremljen od sedem svetnikov stopi u barko. Tam imaš ostali obvarovan pred povodnjo na neskončnem morju lirez vse druge luči, razun odsiva spremljevavcev tvojih. In kadar bode silna burja barko sem ter tje metala, ter vzemi veliko morsko kačo in priveži barko na moj rog, zakaj blizo tebe hočem biti in barko, tebe in tovarše tvoje vlačiti. Tako podučen pričakuje pokorni kralj odločeni čas. Morje se valja čez Žale in obale, poplava celo zendjo, in z oblakov liva se strašna ploha (dež). On pa se spomni božje zapovedi, stopi v barko; in tu se mu pokaže bog na velikem morju v podobi ribe, svitle kol zlato en miljon milj dolge, z neskončno velikim rogom '), na kteri je kralj po povelju barko privezal, ker je za voze rabil veliko morsko kačo Po povodnji se Višnu s Brainatom združi in hudega duha Hajagrivata ubije.« (Konec sledi.)
Z m e s.
Iz Zagreba se piše Novicam: Nar važniši delo, ktero sedaj v književnosti pričakujemo, je brez dvoma Sulekov rečnik (besednjak.) Ti rečnik je plod večletnega truda, i ker bode v njem pravoznanska, trgo-vačka, biljoslovna itd. terminologia, bo delo na mnoge strani preimenitno. Da nas nada o izverstnem delu, goljufala ne bo, prepričali smo se iz prve že natisnjene pole. Bog daj g. Suleku zdravje, da slavno započeto delo srečno zvrši, h kteremu je više let treba. Rečnik se natiskuje v tiskarni i na troške nevmornega podpornika naše književnosti g. F. Zupana. Gosp. Lavoslav Župan je na svoje troške izdal „Hekubo in posvetilište Abra-movood M. Vetraniča, in obeta v predgovoru, izdati vse dela Vetrani-ča, ako mu domorodci u pomoč priskočijo i se prvo razproda. Bratje Slovenci! sezite tudi Vi za temi cvetlicami dubrovniškega pesništva; gre za jugoslavensko književnost i slavo! — Kakor slišimo, tudi gg. Ku-kuljtivic Sakcinski i M. Bogovič kaj marljivo delata za domače slovstvo. Gosp. Kukuljevič pridno nabira izvore i rokopise za pocestnico i ji tako temelj podlaga; zares lep namen! Gosp. Bogovič pa vreduje časopis »Kolo«, ki ga je pred slavni Stanko Vraz vredoval, i je razun tega te
') Po tem rogu so nastale imena Cornellius, ktera na rimskih kamnih se pogosto najdejo in obilne obitelji Rožič, Rogač, Rogan, RogatiS po Slovenskim spominjajo ua svojo starobilost v Norikn in Panonii.
dni svoj pohvaljeni drama „Frankopan" tisku predal. Slišimo tudi, da ima obilen zaklad naj lepših leposlovnih cvetlic za svoj almanah „Lado", kterega bo menda še to leto izdal. Bog daj! Taka marljivost omenjenih domoljubov je zares hvale vredna. Le tako naprej! Zdaj vsi Jugoslaveni zdihujejo le za prekrasnimi deli neumerlega našega pesnika Stanka Vraza, in zares se^ zdaj po i jegovi smrti njegove nježne in miloglasne pesmice jako pogrešavajo, ker med našimi sedanjimi pesniki v nježno umetni poezii ni nobeden Stanku Vrazu kos! Bogovieevi »Ladi« bode morda obraz Vraza pridjan v menjši obliki, kakor je Karasova podoba, ako bode le g. izdatelju mogoče. Tudi delom rajnega pesnika bode njegova slika prid-jana in se še bode posebno prodavala. Več o njegovih delih Vam bodem v svojem času priobčil, ako Vam je pravo. — Te dni pride iz Županove tiskarnice: „Zora" na svetlo, jugoslavenski zabavnik od gosp. Kazlaga; zares zakasnjena novoletnica, ali vsaj dobrodošla! Obsega mnogo člankov od g. izdatelja, po tem Josipine Turnogradske, dr. Tomana, J. Vinkoviča in še druzih.
„ Poslednjič Vam še to naznanjam, da je neulrudljivi g. Bogoslav Šulek, kteri omenjeni veliki nemško-horvaški slovar spisuje, vsemu temu velikemu trudi vsprot še vbiljoslovje" (rastlinoslovje) spisal, ktero je za šole že odobreno. Gosp. Sulek spisuje sadaj po višji nalogi „Prirodo-pis." Učilnice bodo nevtrudljivemu spisatelju vedno zahvalne za njegov brezkrajni trud, s kterim množi naše znanstveno slovstvo. Slava mu!
Zorislav.
Slovstveni glasnik.
Sobranie ruskih propovjedej izdavdemih dr. Radlinskim. Pervi zvezek tih teško pričakovanih bukev obsega na 140 straneh prav imeniten predgovor in 24 cerkvenih govorov. So kej lično v cirilici natisnjene in s podobo sv. aposteljnov Cirila in Metoda okinčane. V kratkem dobe dosedajni naročniki tudi rusko-nemški slovar Šmidov in pa kratko primerjajoča slav. slovnico brez vsakega daljega plačila. Tisti pa, ki se na omenjene pridige sedaj naroče, imajo zraven 1 fl. 10 kr. za pervi zvezek še I 11. 10 kr. za slovar in slovnico dolo/.ili, tedaj vsega vkup 2 11. 20 kr. sr. V bukvarnicah velja oboje vkupej 3 fl 20 kr. sr. — Zraven se razpisuje tudi naročilo na 2. zvezek tih govorov z 1 fl. 10 kr. sr. Naročilo prejema vredništvo Bčele, čast. vredništvo „Zgodnje Danice" v Ljubljani in p. n. g. Stef. Kociančič, profesor v Gorici. — Podpisano vredništvo je od tih pridig nekoliko več iztisov za razprodajo prejelo; kdor si to izverslno knjigo želi, naj se za njo oglasi.
Kazliene ilrolitince.
*	Častiti gosp. Franc Verbnjak, kterega smerti je poleg mnogo nemških listov tudi Bčela omenila, hvala Bogu še živi.
*	Na matico dalmatinsko se je doslej sošlo 771 gld. 22 kr. sr.— Bilo bi želeti, da bi se z ilirsko ali serbsRo matico zedinila, zakaj scer ostane ves nje trud brez uspeha.
*	Slavni poljski jezikoslovec Matej Jakubovič je 14. aprila v Ži-tomiru zameri.
Natisnit Ferd. ž t. Kleinraajr v Celovcu.