QISxIom
NO. 10
MEMMm Domovi m
fe[.

itelh'u-tL'**: yt
mmmmMtt <Er*w— ho nm e
ffift’J'p/’ /langurGe*ONLY	National and International Circulation ,
urK 3 \*^CQ
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 15, 1963
SLOV6NIAN
MORNING NGWSPAPGB

ŠTEV. LXI — VOL. LXI
Do dogovora Poljske z Vatikanom pof dolga
Kardinal Wyscynski in njegov pomočnik sla izjavila, da so vesti o tem le komunistična propaganda, ki naj pomiri katoliške Poljake.
VARŠAVA, Polj. — Tajnik katoliškega eniskopata na Poljskem škof Zigmund Choroman-ski, pomožni škof kardinala Stefana Wyscynskega, je izjavil, da ni nobenega izgleda za ureditev odnosov med Poljsko in Sv. Stolico, dokler poljska vlada ne spremeni svojega odnosa do Cerkve.
Glavno težavo predstavlja vprašanje verske vzgoje mladine. Katoliška cerkev zahteva v tem pogledu svobodne roke, komunistična vlada pa jo skuša ovirati in omejevati, kjer le more.
Kardinal primes Wyscynski je dejal, da poljska vlada priznava in “hvali služabnika (papeža), zavrača pa njegovega Gospoda”.
Iz vladnih krogov je prišla vest, da se je odnos med Poljsko in Vatikanom tako popravil, da bi bilo mogoče misliti na sklenitev konkordata in na obnovo rednih odnosov med Vatikanom in Varšavo. Vodnika katoliške cerkve na Poljskem sta povedala jasno in očitno, da je to le vladna “propaganda", ki naj izboljša odnos poljskega vernika do njegove komunistične vlade.
Kubanski kegmisl s@ drže največ v išami
WASHINGTON, D. C. — Po zgdnjih podatkih zvezne vlade je v Združenih državah skupno 159,000 Kubancev, ki so pobegnili k nam s Castrove Kube. Od tega jih je okoli 105,000 ostalo v mestu Miami in v neposredni njegovi okolici. Od tega števila jih prejema 65,000 podpore zvezne vlade.
Okoli 54,000 kubanskih beguncev se je preselilo v razne predele Amerike. Od teh jih dobiva pomoč od zvezne vlade le še 600. Razumljivo je torej, da zvezne oblasti poskušajo doseči, da bi se tudi ostali kubanski begunci preselili iz Floride v druge predele dežele in dobili tam trajno zaposlitev.
Od novembra 1960, ko je zvezna vlada začela podpirati kubanske begunce v Floridi, je izdala v ta namen že 113 milijonov. V to vsoto ni všteto to, kar bo izgubila pri odpisu davkov za odkupnino ujetnikov pri predlanski invaziji.
Novi grobovi Kdo je bil morilec! | Zadnje vesti
Andrew Ovchar
Zadet od srčne kapi je preminul 68 let stari Andrew Ovchar z 1060 E. 72 St. Tukaj zapušča soprogo Carolino, roj. Mikash, sina Josepha Lukich in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Medjimurju na Hrvatskem. Tukaj je bival 50 let. Zaposlen je bil v Willard Storage Battery Co., dokler ni bil pred 3 leti upokojen. Bil je član društva Jugoslav Camp št. 293 WOW. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 1:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 6502 St. Clair Ave. na Lakeview pokopališče.
Tajni razgovori o razorožitvi med Ameriko in Rusijo so se včeraj začeli
WASHINGTON, D. C. — Včeraj se je zastopnik Združenih držav Foster sestal z ruskim poslanikom pri ZN Fedorenkom in glavnim ruskim delegatom Ca-raipkincim, da skuša dognati ali mislijo komunisti resno z pogajanji o razorožitvi. Foster se je o tem predmetu razgovarjal v sciboto s predsednikom Kenne-dyjem.
Pogovori se bodo gotovo zavlekli za nekaj dni, kajti naš delegat bi rad vedel, kaj vse bo Hruščev govoril na kongresu vzhodnonemških komunistov v Berlinu. Naši uradni krogi ne tajijo, da je do sedanjih tajnih razgovorov prišlo na podlagi izmenjave misli med Kennedyjem in Hruščsvim. Izmenjava je bila seveda tajna. ■
V premogovniku Robe-na se niso držali predpisov o varnosti
CARMICHAELS Pa. — U-
f
radna preiskava je pokazala, da se premogovniku Robena 3, kjer je prišlo pretekli mesec do eksplozije, ki je zahtevala 37 življenj, niso držali predpisov o varnosti.
Električni inženir R. God-dar, ki je bil neposredno odgovoren za električno napeljavo in naprave v rudniku, je tekom zasliševanja priznal, da te niso bile v popolnem skladu s predpisi o varnosti.
Ugotovitev je zanimiva v toliko, ker so ob nesreči trdili, da je bil to najvarnejši premogovnik v vsej deželi in ker se ru-
Oblasti le nimajo nobene sfedi za morilcem Virginije Wagner, ki je izginila 19. decembra, njeno truplo pa je bilo najdeno v ledu (potoka Raccoon 5. januarja.
LANCASTER, C. — Oblasti se zastonj trudijo, da bi našle kake sledi za morilcem 35 let stare Virginije Wagner, žene Chrisa Wagner ja. uradnika za odnose z delavstvom pri Anchor Hooking Glass Co. v tem mestu. Umorjena je šla z avtom iskat 12 let starega sina v šolo devet blokov od doma, kjer je pustila svojega moža in dve hčeri. Od tedaj jo žive razen njenega morilca ni nihče več videl.
V soboto, 5. januarja; so jo našli v zmrznjenem poteku Raccoon, ko je neki motorist o-pazil čevelj moleti iz ledu potoka. Na truplu se je poznalo, da jo je morilec bil surovo in divje po glavi, pa jo nato zadušil s plastično vrvjo za skakanje, ki jo ji je zadrgnil okoli vratu. Ker njena obleka ni bila v neredu, je znamenje, da jo morilec ni skušal spolno zlorabiti, ampak da jo je moral umoriti iz osebnega sovraštva. Njen avto so našli tri milje od njenega trupla zapuščen.
Oblasti so doslej postkusile vse mgoče, da bi našle kako sled za morilcem,, vendar po izjavi pol. kap. Merrilla Martina niso imele še nobenega uspeha.
Castro priznava nastop gverilcev sredi Kube
HAVANA, Kuba. —- List El Mundo je prinesel poročilo o napadu skupine gverilcev na dom enega izmed pristašev vlade v Trinidadu v pokrajini Las Villas kakih 280 milj od tod.
Gverilci so napadli dom, pri čemer je bil eden cd domačih ranjen drugi pa ubit. Gverilci so zažgali še vladno trgovino, nato pa se umaknili. Enega izmed njih naj bi milicija ujela, druge pa '“zasleduje”.
BERLIN, Nem. — Vodnik vzhodnonemške Komunistične partije W1 Ulbricht je v otvoritvenem govoru kongresa Komunistične partije v navzočnosti Hruščeva in drugih tujih komunističnih vodnikov hvalil modrost Hruščeva, ki je rešila komunizem na Kubi. Ostro je zavračal kitajske očitke Moskvi.
PARIZ, Fr. — Predsednik republike De Gaulle je na tisk jvni konferenci zavrnil Kennedyevo ponudbo 'laris raket češ, da jih trt utno nima za kaj rabiti, pa poudaril odločno voljo Francije zgraditi lastno atomsko oboroženo silo. Angležem je povedal, da jim je odprta pot v Evropsko gospodarsko skupnost, č so voljni sprejeti za vse nake pogoje in iskreno sodelovati z Evropo, ne pa biti z eno nogo onstran Atlantika.
LEOPOLDVILLE. Kon. — Predsednik Katange Čombe je dovolil četam ZN ‘svobodo gibanja” in objavil konec sanic-stojne Katange. Izgleda, da bodo čete ZN v kratkem prišle brez odpora v Kolvezi, zadnjo postojanko Čcmbeja in njegove žandarmerije.
COLUMBUS, O. — Novi republikanski guverner J. Rhodes, ki je včeraj prevzel vodstvo Ohia, je dejal, da .a glavna naloga nove vlade razviti “gospodarsko klimo, ugodno za pospeševanje gospodarskega napredka”. Ohio ima veliko brezposelnih, preskrbeti jim zaposlitev je najvažnejše vprašanje.
KENNEDY: STANJE DOBRO!
Predsednik Združenih držav je dejal včeraj Kongresu v svojem letnem poročilu, da je '‘stanje Unije dobro,” da je “gospodarski zastoj za nami” in da se položaj v svetu obrača na boljše. Predložil je znižanje davkov kot glavno nalogo Kongresa v letošnjem zasedanju.
WASHINGTON, D. C. — Na skupni seji obeh domov je predsednik Združenih držav John F. Kennedy podal včeraj opoldne poročilo o stanju Unije. Dejal je, da je to dobro. da je gospodarski zastoj, ki smo ga doživljali v začetku leta 1G&1, za nami, da dežela stalno napreduje in da se je nudi položaj v svetu obrnil na boljše. Tako je po njegovem mnenju to primeren čas, da znižamo davke in damo deželi novega gospodarskega zagona. Predložil je skupno znižanje davkov za 13.5 bilijona postopno v treh letih. Od tega bi odpadlo na dohodninski davek posameznikov 11 bilijonov, na davke korporacij pa 2.5 bilijona.
Poleg članov Kongresa so bili
darji po nesreči niso hoteli vrniti vanj na delo, dokler ga ne bi posebna komisija preiskala v pogledu varnosti.
Tudi Ho-či^Minh računa z dolgo vojno v Vietnamu
HANOI, Sev. Viet. — Vodnik Sev. Vietnama Ho-Či-Minh je menda izjavil, da računa na dolgo vojno v Južnem Vietnamu. Takole je ocenil položaj:
Vzelo nam je šest let, da smo porazili Francoze. Ker so Ame-rlkanci vsaj dvakrat tako močnij kot so bili Francozi, bo treba morda 12 let; da jih porazimo. Ker manjka Amerikancem potrpežljivosti za tak način boja, ki ga vodimo komunisti, bomo morda potrebovali le manj časa.
navzoči vsi člani zvezne vlade, predsednikova žena in njegovi ožji sorodniki, ves diplomatski zbor in seveda časnikarji. Predsednik je najprej čestital novim članom Kongresa k njihovi vc-livni zmagi, ki jim je dala možnost odločanja o bodočnosti dežele.
Dejal je, da je položaj Unije dober, ker je doma gospodarski zastoj izpred dveh let prešel in ker se je tudi položaj v svetu obrnil na boljše. Zahodni Berlin je svoboden, v Laosu je premirje, v Kongu se bližamo rešitvi, v Južnem Vietnamu je komunistično napredovanje ustavljeno, s Kube je odstranjena nevarnost in načelo ‘trojke' je mrtvo.
Znižanje davkov
Gospodarski napredek in rast sta prepočasna, razmere zahtevajo novega zagona. Tega bomo dosegli z znižanjem davkov. Tako je razlagal predsednik in nato razvil v glavnih obrisih svoj načrt. Po njem bi celotno znižanje davkov postopno v treh letih znašalo 13.5 bilijona dolarjev, od kar bi 11 bilijonov odpadlo na dohodninski davek posameznikov, ostanek pa na korporacije. Davčna reforma bi od tega na drugi strani rešila okoli 3.5 bilijona, tako da bi dejansko znižanje bilo okoli 10 bilijonov.
Nova dohodninska davčna le stvica za posameznike bi se oa sedanjih 18 do 91 odstotkov dohodka znižala na 14 do 65 odstotkov, korporacijski davek p", naj bi bil znižan od sedanjih 52 na 47 odstotkov.
Rudarska unija Gornje Katange središče kongoškega spora
Raketna oporišča draga
WASHINGTON, D. C. — Iz poročila Kongresu je razvidno, da so oporišča za rakete Atlas in Titan stala 1.3 bilijona dolarjev ali 50 odstotkov več kot je bilo prvotno predvideno.
^OLDWAVfc
V remenski prerok pravi:
Delno oblačno, naletavanje snega. Naj višja temperatura 19. Ponoči zopet hladnejše.
CLEVELAND, O. — Rudarska unija Gornje Katange je največje in najbolj donosno podjetje v kongoški republiki. Je davčni steber province Katange in naj bi postala glavni davkoplačevalec kongoške republike. Kaj bc z njo, ne vemo, gotovo pa je, da bo še dolgo v središču ne samo kongoške, ampak tudi mednarodne politike. Zato ni odveč, ako bralci dobe o njej nekaj podatkov.
Rudarsko unijo so ustanovili Belgijci in Angleži že 1. 1906. So na ta način poravnali svoje gospodarske spore sredi Afrike. Unija je že v samem začetku debila obširne gospodarske koncesije. Izrabljati jih je začela najpreje v provinci Katangi, kjer je odprla 13 rudnikov bakra, celo vrsto topilnic, dve rafineriji bakra in tri velike elektrarne, ki proizvajajo nad 2.5 bilijona kilovatnih ur. Unija porabi za svoje obrate le tri četrtine elek-
tričnega toka, 25% ga prodaja ostalim podjetjem in za javno razsvetljavo.
V Rudarski uniji je zaposlenih 22,000 domačinov in kakih 2,009 Evropejcev. Ako vpoštevamo še njihove družine, živi od podjetja nad 300,000 ljudi. Še večje število je posredno odvisno od unije. To so trgovci, obrtniki, prevozniki, železnice, rečna plovba in cela vrsta prostih poklicev. Unija spada med največja rudarska podjetja na svetu in je organizirala v okviru svojih podjetij 70 osnovnih in strokovnih šol, 10 bolnišnic, ambulant, postavila je dalje nekaj kompletnih mest s cerkvami in ostalimi' javnimi poslopji. Dala je tudi denar za klube, otroška in športna igrišča ipd. Unija skrbi za svoje delavce in nameščence tudi na ta način, da jim daje dvakrat na leto brezplačno obleko, perilo in obutev, cenena stanovanja, šolske potrebščine itd.
Glavna uprava Rudarske unije je v belgijski prestolici. Tam
padajo odločitve v vseh važnih stvareh upravnega in poslovnega značaja. Dokler je bila Belgija gospodar v Kongu, je unija opravila vse svoje delo direktno z belgijsko vlado. Po letu 1960 je morala hočeš-nočeš sodelovati s predsednikom katan-ške province Čombe jem in mu plačevati vse davke, kakor tudi prodajati tuje valute, ki jih je dobivala od izvoza. Cenijo, da je unija prodala na leto za kakih $180-200 milijonov kovin v tujino. Polovico tega zneska je porabila za svoje obratovanje, — ostalo polovico je odkupovala M Čombejeva administracija in plačevala dolarje s katanškimi franki. S tem je krila primanjkljaj, ki ga je provinca imela v svoji zunanji trgovini. Kako močan davkoplačevalec je unija, se vidi po tem, da j d pl ačevala sama več davkov kot vsi davkoplačevalci ostalih petih kongo-ških provinc.
Centralna kongoška vlada sedaj napenja vse sile, da dobi ta-
ko velikega davkoplačevalca v svoje roke. Kongoški politični levičarji mislijo še korak naprej. Njihova želja, da- bi Rudarsko unijo socializirali po znanem Naserjevem sueškem načrtu. Sedanjim lastnikom, ki so raztreseni po zapadni Evropi, nič ne diši taka prihodnost, saj bi za njihove delnice morda dobili kdaj samo majhen del prave vrednosti. Dokler je Čombe gospodar Katange, se jim nevarnosti nacionalizacije ni treba bati. Zato so tako vneti zanj. Ako zagospodarijo v Katangi politiki iz Leopoldvi/lla, lahko pod pokroviteljstvom gen. tajnika ZN Tanta začno akcijo za nacionaH-ziranje podjetja. Takrat seveda ne bo mogel nihče učinkovito varovati njihove interese. To je pravi razlog, zakaj se kongoška vlada tako žene za Katango. Ako bi bila IKatanga revna provinca, ki bi pomenila za kongoško vlado le gospodarsko breme, bi se nihče ne vlekel zanjo.
Mirovni zbor doma
Predsednik je hvalil mirovni zbor, ki bo letos poslal v tujino okoli 9,000 ljudi, starih od 18 do 75 let, zaradi uspehov, ki jih je dosegel. Nato je opozoril, da je tudi v naši deželi še veliko stiske in revščine, da sta ti dejansko delež okoli 35 milijonov ljudi. Prav bi bilo, da se pobrigamo tudi za te, da za nje ustanovimo nekaj podobnega kot je mirovni zbor. Ta naj bi pomagal Indijancem, pa tudi vsem drugim, kjer bi se pokazala potreba.
Na kratko je predsednik nato omenil potrebo po izboljšanju in razširitvi srednjih in visokih šel. potrebo zdravniškega zavarovanja ostarelih, ki naj tekom svojih delovnih let poskrbe za svojo starost.
Ne kapitalizem—komunizem, ampak: svoboda—nasilje!
Predsednik se je nato obrnil na razmere v svetu, na spor v komunističnem taboru, pa pri tem poudaril, da spor ni v pogledu ciljev komunizma, ampak samo o načinu njihove dosege; uničila bi nas rada tako Moskva kot Peiping. Komunističnemu bloku je dal na izbiro, mirno sožitje in tekmovanje ah pa nasilje in boj; svobodni svet je pripravljen na oboje, čeprav želi svetovni mir.
Nevtralnemu svetu je dejal, da je njegovo gledanje na položaj v svetu napačno, ne gre za boj med kapitalizmom in komunizmom, ampak za boj med svobodo in nasiljem!
Svobodni svet nima izbire, mora imeti orožje pripravljeno. Kennedy je zaključil svoje poročilo s trditvijo, da se nagiba zmaga na stran svobodnega sveta in prosil Vsemogočnega, naj tudi v bodoče pomaga voditi “dobro ladjo Unijo”.
Cleveland dobi začasen list “Cleveland Record”
CLEVELAND, O. — Ker ni ndbenaga izgleda, da bi bil časopisni štrajik kmalu končan, je svet tiskarske unije sklenil, da bo začel izdajati nov dnevnik “Cleveland Record.” Prvo številko bomo menda dočakali še ta teden. Čakajo namreč samo še na to, da bodo državne oblasti potrdile pravila 'kompanije, ki bi bila lastnica novega začasnega dnevnika. Takrat bi tudi jenjal izhajati listič Between [Times, ki je v prometu v glavnem samo sredi mesta.
Razcep v časnikarski uniji še ni poravnan. Pri nekem glasovanju pretekli petek je večina do-|bila 346 glasov, opozicija pa samo 106. Opozicija je za čim hitrejši konec štrajka.
Iz Clevelanda in okolice
Lepa starost—
V	družini Antona Ljubi na 6618 Bliss Ave. se ta teden vrste družinski dogodki. V četrtek, 17. jan., praznuje gospod Ljubi, svoj 78. rojstni dan, v petek, 18 jan., je četrta obletnica, odkar je umrla njegova soproga Ana, v soboto, 19. t. m., ob enajstih pa se poroči v cerkvi sv. Vida njegova hčerka Barbara. Zvestemu naročniku, ki dobiva nas list že 48 let, iskreno želimo, da bi užival še lepo vrsto let zdrav in zadovoljen.
’ozdravi iz Kalifornije—
Mary Možic pošilja svojim srijateljem in znancem pozdrave iz Kalifornije, kjer je na ibisku pri svojih otrocih.
Prijava nedržavljanov—
Ponovno opozarjamo vse ne-iržavljane na obveznost prijave pravosodnemu tajništvu preko posebnih- formularjev, ki so oa razpolago na poštnih uradih 'n v uradih za imigracijo in na-uralizacijo. Prijaviti se morajo vsi, neoziraje na to, ali so tu že lesetletja, ali so prišli na novo za stalno ali samo na obisk. Kdor se ne bo prijavil do konca ianuarja, se izpostavlja posebni kazni in še izgonu iz dežele. Prijave psov—
Do 20. januarja je treba prija’ viti' pri okrajnem auditorju e •ose. Kdor ga ne bo prijavil pravočasno, bo moral kasneje plačati kazen, če ne bo hotel, da mu ga vzamejo.
Zadušnica—
Jutri ob 3:15 bo v cerkvi Marije Vnebo'vzete sv. maša za pok. Evzebija Oboinar ob 9. obletnici smrti.
Jutri dopoldne ob 11:25 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Champa ob 16. obletnici smrti.
V	četrtek ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Rode ob 3. obletnici smrti.
Žalostna vest—
Louis Oblak s 6612 St. Clair Ave. je dobil sporočilo, da mu e v ljubljanski bolnici zadet od ;rčne kapi umrl 2. januarja le-Ps brat Jože, lekarnar v Št. Vi-lu nad Ljubljano. Zapustil jo Doleg brata Lojzeta tu, doma ženo, dva sinova in brata Antona.
Novi odbori—
Gospodinjski klub na Jutro-vem (Prince Ave.) je izvolil za leto 1963 ves stari odbor, tudi seje so še vedno vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v SND.
Klub Ljubljana ima za 1. 1963 sledeči odbor, predsed. Frank Derdich, podpred. Vinko Godina, taj. Štefi Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapis. Frances Klun, nadzor, o. Josie Škabar, Mary Poklar, Ana Kutcer, kub. Frances Gorjanc, muzikant John Grabnar, pevovod. Frank Rupert, stric George Nagode, teta Angela Barkovic, maršal Frank Rupert, vratar Frank Peček, za-stop. kluba društev SDD Vinko Godina, Jakob Strekal in Louis Stavanja. Seje so vsak zadnji torek v mesecu ob osmih zvečer v SDD.
Vzrok
“Zelo hripavi ste, gospa. Ali ste se mar prehladili?”
“O, ne, samo moj mož je prj-šel snoči zelo pozno domov.”
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 15, 1963
/tMERiŠKA POiHOWW/i
SOEEOnSOESS
• «<»/vi i
.cdsafo
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 10 Tuesday, Jan. 15, 1963
Kongres pred zamotanimi vprašanji
Čeprav smo začeli novo leto vsaj navidezno v izredno lepem miru, stoji naš Kongres pred nalogo, da najde odgovor na zelo zamotana vprašanja v domači in zunanji politiki. Če pomislimo, da bo velikokrat hotel valiti vso odgovornost za vse, kar mu ne bo všeč — in republikancem ne bo skoraj noben predmet všeč — na Kennedyjevo administracijo, potem na Kapitelu ne bo gotovo dolgčas nobenemu senatorju in kongresniku. Tudi navadnemu Amerikancu ne bo dolgčas, ako bo hotel vsaj povrhu slediti vsemu, kar ^je bo dogajalo na Kapitelu. Da ne bo že prve dni izgubil [niti v zasledovanju kongresnega dela, bi radi opozorili na tiste politično važne, pa tudi sporne probleme, ki bodo naj-preje rodili burjo na Kapitolu.
Predsednik je po zakonu obvezan, da predloži Kongresu ob začetku vsakega zasedanja celo vrsto poročil in zakonskih predlogov. Na prvo mesto spadata poročili o stanju dežele in o proračunu. Poročilo o stanju dežele ne bo dalo povoda za takojšnje burne debate. Odromalo bo v odbor in šele spomladi bomo dobili odborovo stališče o njem. Bo odgovarjalo tradiciji; vladna dmokratska stranka ga bo zagovarjala, opozicijska republikanska ga bo v oddvo-jenem mišljenju kritizirala. Na delo v Kongresu in na odnose do administracije pa poročilo ne bo imelo nobenega vpliva,.
Čisto gotovo bo zelo sporen proračunski predlog. Pravijo, da bo šel v 100 bilijonov dolarjev, bo torej večji kot največji vojni proračun, ki je znašal 1. 1945 9S.3 bilijonov dolarjev. Že številka samo bo nakačila vse kongresnike in senatorje, ki dajo še nekaj na varčevanje. Kaj vse bodo očitali administraciji, si lahko mislimo. Da bo za administracijo težava tem večja, bodo poskrbeli njeni lastni davčni zakoni. Kennedy je namreč sklenil, da bo predložil znižanje direktnih davkov. Ni še znano, ali bo ta predlog povezah s predlogom o davčni reformi ali vsaj davčni reviziji. Vjsekakor ne bo odmev v Kongresu na davčne predmete ugoden za administracijo. Že sedaj napovedujejo znižanju davkov hud boj, ako ne bo povezano z davčno reformo. Debata bo sprožila celo vrsto dodatnih spornih zadev n. pr.:
Kakšno je stanje našega gospodarstva? Kot smo že \ečkrat pisali, ne vidimo, da mu žugajo posebne nevarnosti, ne pričakujemo pa za letošnje leto tudi nobene posebne konjunkture. S številkami iz gospodarstva se da pokazati tudi druga slika. Vzemimo jih na primer samo par. Predvideni, proračun bo znašal okoli $100' bilijonov, administracija ga bo skušala utemeljiti z napovedjo, da bo narodni dohodek znašal okoli 580 bilijonov dolarjev. Opozicija bo živahno ugovarjala tem številkam.
Novi proračun ne bo uravnovešen. Primanjkljaj bo precejšen, lahko da povod za nov val inflacije. Ali je v takem času prav, da mislimo na znižanje davkov, ne da bi pri tem mislili na nove davčne vire? Že tako bo davčni primanjkljaj verjetno dosegel 10 bilijonov dolarjev, za prihodnje leto ga napovedujejo na 12.4 bilijone dol. To številko vladni krogi posebno povdarjajo, kajti Eisenhowerjev režim je imel enkrat tako visok primanjkljaj. Predvidenemu primanjkljaju 12.4 bilijonov dol. ne bi torej mogli republikanci posebno ostro ugovarjati.
Burjo bo sprožil tudi predlog o bolniškem zavarovanju za upokojence. Slišali bomo zopot celo vrsto starih razlogov za in proti. Med tem pa najnovejše številke govorijo svoj jezik. Dočim je bilo lani zavarovanih za bolezen 75% vseh Amerikancev, starih manj kot 65 let, jih je bilo starejših zavarovanih samo 53%. Skoraj polovica starih Amerikancev ne uživa torej nobenega bolniškega zavarovanja ki jim je krvavo potrebno. To potrjuje sledeče številka: lani so znašali povprečni bolniški stroški za vsakega Ame-rikanca 116 dol., torej skoraj 15% povprečne starostne rente pri Sodal security, ki je že sama po sebi izredn0 nizka. Te in podobne številke ne bodo razburjale samo Kongresa, ampak tudi vso deželo.
Kočljiva vprašanja bo redila tudi delavska zakonodaja. Kot smo večkrat omenili, je sedanji Kongres p0 svojem sestavu močno nagnjen na konservativno stran. Ne bo mu všeč na primr sedajni pristaniški štrajk, še manj pa štrajki, ki se ponavljajo kot na tekočem fraku v raznih vojnih industrijah, kar močno ovira zdrav razvoj naše narodne obrambe. Že sedaj govorijo na Kapitolu, da je treba revidirati Taft-Hartleyev zakon, teh misli so tudi voditelji Kennedyeve administracije. Lahko se pojavi pred Kongresom preko noči dodatek k Taft-Hartleyevemu zakonu, ki ne bo zadel samo štrajkov, ampak unije sploh. Že sedaj gonijo podjetniške organizacije po časopisju, radiju in na televiziji živahno propagando, da je treba narediti konec “unij-skemu monopolu,” unije pa nimajo nobenega komunikacijskega sredstva, da bi učinkovito nastopile proti taki propagandi. Javnost se b0 postavila proti štrajkom in Kongres /ne bo mogel iti preko javnega mnenja.
Delavska zakonodaja bo morala obravnavati tudi vprašanje brezposelnosti, ki se ne premakne z mesta, naj bo konjunktura ali depresija. Administracija ima še zmeraj željo znižati brezposelnost za par odstotkov, kar pomeni delo za več kot milijon brezposelnih. Seveda je uresničenje takega načrta zvezano z velikimi izdatki. Ali bo konservativna večina v Kongresu voljna, da glasuje zanje?
Celo kopo neprijetnih vprašanj je rodila tudi naša zunanja politika. Je v Kongresu veliko politikov, ki mislijo, da je Kennedy samo sprožil kubansko krizo in da je ni likvidiral do konca. Še več jih ni zadovoljnih z našo politiko v Kongu, v NATO itd. Tudi naša politika do južne Amerike ne najde odobravanja v vseh kongresnih krogih, ne samo v republikanskih.
Pri tem ne smemo pozabiti, da bo vsak politik na Kapitolu hotel kovati zase političen kapital. Res je, da je do predsedniških volitev v prihodnjem letu še daleč, toda svojo jsenco bodo metale že sedaj na vse politično delo na Kapitolu. To je dodaten razlog, zakaj bo življenje v Kongresu kmalu močno oživelo. Ali bo rodilo sadove, ki jih mnogi pričakujejo, o tem dvomimo.
I BESEDA IZ NARODA ’
Waukegan, 111. — Ko sem tik pred božičem srečal starega znanca Aleša; s katerim sva skupaj potovala v Ameriko pred 48 leti, jaz z Vrhnike, on pa iz Lesnega Brda, me je vprašal, kaj j:e z menoj; da se zadnje čase tako poredko oglašam z mojimi dopisi. Izgovarjal sem se, da sem hudo “busy” doma. In tudi res sem bil. Moja boljša po-iovica mi je odkazala vse tja od Zahvalnega dneva sem toliko dela, da se še sedaj nisem izkopal iz njega. Prebarvati sem ji mogel kuhinjo, sobe, popraviti to in ono in dnevi so minevali, da sam nisem vedel kedaj. Zdaj ji moram pa dobiti lepo smreko za božično drevo, sem mu poja-sneval. Pisanje mora kar počakati malo, da se izkopi j em iz tega dela.
Aleš mi je nato pravil, da je ravno kar dobil pismo od doma. Nečakinja mu je pisala, da so imeli tam okrog Vrnike in vse daleč na okrog silno veliko snega in da je hud mraz že v novembru pritisnil. Korenja in repa, da je mnogim ostala še vsa pod snegom, zdaj pa toliko snega; da ne vedo, kako bodo pridelke pospravili letos.
Tako je, vsepovsod so kake sitnosti. Pri nas v Waukeganu in v vsem tem okraju je pa pritisnil hud mraz v decembru. O-krog 10. do 12. decembra je kazal toplomer na mojem porču 10 stopinj pod ničlo. Tudi nekaj snega smo imeli. Toda tam preko Michiganskega jezera v Michiganu in doli v severnem delu Indiane so ga imeli po enih krajih po 3 do 4 čevlje na debelo.
Da bo letošnja zima ostra in huda so že vremenoslovci v jeseni naipovadavali. Zdaj se je zima še le dobro začela in če bo tako nadaljevala, bo imel sv. Matija tam koncem svečana dosti dela, da bo led razbil in bo težko izvršil njegovo dolžnost v tem oziru. Prepustil ga bo velike porcije svojemu prijatelju sv. Juriju v zabavo; nekaj pa sv. Marku. Za vse ga bo dovolj in vsi ga bodo siti. . .
Svet ss res čudno obrača zadnje case. Najhrže so mu zme-
* NA ŠENTJANŽEV DAN sem potoma na trg vstopil v naš narodni dom, da si poplaknem grlo po dobrem prigrizku doma. Žena je za praznik nakuhala in napekla vseh raznih dobrot, da sva jih potem obirala ves teden. Po dobrem prigrizku pa paše kozarec dobre pijače. V Domu je sedela za mizo šesto-rica mojih znancev in prijateljev, med. temi sosed Franlk. Povabili so me naj prisedem in to sem naredil. Sledil je pogovor, v katerem smo drug drugemu obujali stare spomine, zraven malo zalivali in čas je brzel naprej.
Aleš in Frank sta med drugim prinesla na površje našega pogovora, če se spominjamo naših nekdanjih pijonirjev, med temi zlasti Brencetovega Jožeta, iz Drašče pri Borovnici. To je bil pokojni Jože Drašler, ki je dolga leta vodil grocerijo in mesnico na deseti cesti. Umrl je pa pomladi leta 1937.
“Kaj bi se ga ne spominjal!” — posežem jaz vmes. “Pokojni Jože, ki je znal' delati tako nebeško dobre domače klobase. Njegovih krvavic in riževih klobas in pa prekajenih želodcev, moja stara kar ne more pozabiti”, sem dejal jaz.
“O ja, o ja, klobase je pa znal delati ” — so vsi pritrdili.
Aleš pa je dostavil, “pa peti je znal, kakor malo kdo. Ko je on pel na našem koru, je bilo petje kar veselo poslušati.” Frank pa je kar s tožnim vzdihom dostavil: “Kako smo se včasih šalili in pripovedovali drug drugemu razne dogodke, ko smo čakali v njegovi trgovini desete maše ob nedeljah dopoldne.”
Če je nas cul o njem govoriti pok. Jože, kar najbrže je, je moral biti kar vesel tam gori nekje nad zvezdami.
Potem smo govorili kako smo se včasih zbirali pri pok. Petkovšku, pok. Umeku, koliko zabavnih ur smo preživeli v tistih naših mladih letih tu v naši A-meriški Vrhniki. Saj se je nam zdelo kamor bi bili doma. Tisti časi so sicer za nami, a stari se jih še spominjamo, kolikor je nas še na tleh te naše naselbine, ki so jo ustanovili in tvorili ljudje iz Vrhnike, Borovnice in vse tiste okolice naše Notranjske. Prijetni spomini so to, ki jih stari še obudimo tu in tam, kadar tako le kje pridemo skupaj.
TEŽAVE “NORTH SHORE” ŽELEZNICE se večajo iz dneva v dan. Odkar je osvojil potni-promet autemobilizem in
go, da je še uspelo obratovati naprej.
Zadnje čase pa zgleda, da so vse možnosti nekako na koncu in je malo upanja za nadaljno obratovanje tega businessa.
Najvažnejše v tej zadevi je to, da se ohrani ozemlje, po kateri tečejo prage te železnice. Če bi morali kupiti in zagotoviti si to pot zdaj, bi to stalo ogromne milijone. Drugo je, kako ustanoviti novo javno lastništvo, da se bo izplačevalo, da bo krilo svoje izdatke za to poslu-go javnosti. Družba dela že več let veliko zgubo, le z raznimi podporami, popuščanji pri davkih, itd. so nekako rinili naprej, a še to ne brez zgube. S samo večno zgubo se pa noben business hraniti ne da in ob zgubi ne more živeti. Osobje, ki obratuje železnico je že sedaj premalo plačano, vsak povišek bo pomenil večjo zgubo pri obratu. Vse drugo več stane. Kaj torej? Le poseben čudež bi to rešil! Takih čudežev pa tudi zdaj v “atomski” dobi ni...
Zdaj skušajo formirati “North Shore Commuters’ Railroad Co.” ki naj bi izdala 1,050,000 delnic po $25. To naj bi javnost pokupila. Tista menda, ki to poslugo potrebuje. Voznina bi bila v takem slučaju na vsak način povišana. Druge obveznosti večje. A edino nekaj takega bi znalo za nekaj časa rešiti obrat te objezerske železniške zveze.
Če pa tega ne bo, bodo morale enkrat reči oblasti, ki imajo nac tem kontrolo in vsi drugi — amen!
Jože Jurak:
NEMČIJA - SOCIALNO NAPREDNA DRŽAVA
šali glavo in možgane “jetski” dki
izstrelki, ki jih. pošiljajo tja v odkar naraščajo razne obrato-vesoije, zato pa svet že ne ve več valne odgovornosti in obvezno-kaj dela. Alasiko pravijo, da jejsti železniških družb naprej in cibrnil zdaj bolj proti soncu in naprej navzgor, peša busineško tamkaj so imeli v istem času, ko'življenje znane “North Shore” smo imeli pri nas 10 in 12 sto-j železnice, ki je obratovala dolga pinj mraza ped ničlo, so imeli v j desetletja med Chicago, našem Alsski skoro kar pravo poletje mestom in vse tja do Milwaukee, 49 stopinj nad ničlo. Doli v Flo-iWis. že pred leti je družba za-ndi pa je isti čas pozebla žele-'prosila, da si ji dovoli ukinjenje njava in še v mnogih drugih ju- obrata. Toda potrebe javnosti znih državah naše Unije. Pa po občevalnih zvezah med me-i:aj reče kdo, da se svet čudno sti ob tem delu zapadne jezerske ne obrača! Pa kaj naj jadiku-' obale so bile tako pomenljive, jem o tem. Svet se vrti naprej!da oblasti dovoljenja za ukinje-po svoje, se je in se bo, pa čejnje ni izdala, marveč privolila
Za potnike, ki to poslugo uporabljajo bo pa hudo. Na auto cestah bo to ustvarilo še večje gneče in še mnogo drugih sit' nošti bo.
*	NOV GROB. — Pred krat' kem je tu preminula rojakinja Mrs. Jennie Novak, roj. Čeles-nilk stara 79 let, bivajoča na 724 May Street, Waukegan. Bolehala je zadnjih šest mesecev. V Waukeganu je bivala od leta 1903 naprej. Bila je ves čas zvesta faranika cerkve Matere Božje na deseti cesti in članica dr. sv. Ane, štev. 127. KSKJ.; in društva sv. Družine, štev. 6. DSD. Bila je dvakrat poročena. Prvič z Frank Petkovškom, ki je umrl 1. 1921. Drugič se‘je poročila z rojakom Johnom Novak, ki pa umrl leta 1954. Umrla sta ji tudi dva sina iz prvega zakona. Zapušča dve hčeri in 12 vnukov in vnukinj. Pokopana je bila iz cerkve Matere Božje na Deseti na Ascensin pokopališče v Libertyville. Sorodnikom sožalje, pokojna pa naj počiva v miru!
*	MORDA ZNA KOGA ZANIMATI TUDI TO-LE:
— Moj stric po materi, ki mu je bilo ime Boštjan, je nam, ko je obiskal zapel lepo pesem preroku Pogodniku. Tako le se je glasila:
‘‘Preljubi stari in mladi ljudje! Meni je prerok Pogodnik ime, zato ker vse, kar govorim, natanko vselej pogodim.
— O mesecu januarju — po našem prosincu pa je povedal nato to le napoved:
je nam prav ali ne,
je razne poviške voznini in dru-
“Če zebe, ko praznujemo sveto Nežo,
zapira kmet ivrata, da mraza
mraza ni v vežo. ,	..
Sneg če o 'svetem Pavlu debel leži,
počaka do pusta, kadar prej ne skopni.”
— Ali veste kak in kako visok odstotek od vseh prebivalstva na svetu tvori prebivalstvo Indije?
— Odgovor: Indija kakor pravijo ima okrog 440 milijonov ljudi, eno sedmino vseh ljudi na svetu. Po sedanjih ugotovitvah je na svetu nekako 3 bilijone, 150 milijonov ljudi.
Vse čitatelje lepo pozdravlja, Vrhenšk Tine.
Nemčija — mislimo seveda na zapadno — si je že zdavnaj zacelila ranej ki jih je zadejala zadnja svetovna vojna. Obnova mest je dala naselbinam značaj praktičnosti in uporabe vseh pridobitev modeme tehnike. Še je veliko povpraševanje po stanovanjih, a o pravi stano-vanjški stiski ni več govora. Nove hiše so zgrajene pod izrazito isocialnbn vidikom. Prijazna tri-isoibna stanovanja se dobijo za vsoto 150-180 nemških mark (DM), kar ni veliko, če najbolj skromen delavec zasluži 700 do 800 DM in prejema navadno še kak družinski član redno plačo. Povprečno ima delavska družina v zapadni Nemčiji 1200 do 1300 mesečnih dohodkov.
Pomanjkanje delavskih moči je Občutno. Zato najdete ženske v poklicih, ki so bili prej izrazito moška domena:	sprevodnik
na tramvaju, vrtnar, čuvaj v zoološkem vrtu. V gledališčih ena sama starejša gospa sprejema in oddaja predmete v garderobi in se bori z nepočakanci; ki bi radi hitro prišli na vrsto; v gostilnah je videti le žensko osebje in še to je maloštevilno. V sobotnih izdajah velikih listov so cele strani posvečene oglasom ne “Delo iščejo,” temveč “Delo dobe.” Delovni pogoji so izredno mikavni. Kdor položaja ne pozna) bi mislil, da gre za običajno pretiravanje, toda dejstvo je, da delovnih moči silno primanjkuje.
Posledica tega stanja je izredno fino postopanje iz delavci. Podjetja med seboj tekmujejo, kdo Ibo svojim nameščencem nudil večje socialne ugodnosti. Knjižna založba Axel Springier zapcsljuje npr. 3000 ljudi. To o-selbje prejema vsak dan v lastni kantini kosilo za 60 pfenigov (dobre pol marke). To kosilo vsebuje lep kos pečenke, cvetačo in krompir v omaki. Cvetačo in krompir lahko ponovno prosiš, ne da bi bilo treba zato kaj doplačati. Vodstvo podjetja založi za vsako kosilo iz svojega 1.40 marke. Kuhinja je kakor iz škatljice, čista in snažna, obed-nica z velikimi steklenimi okni in prekrasnim razgledom pa v osmem nadstropju. Vtis imaš, da ješ na kakem velikem prekooceanskem parniku. Vsak delavec ali uradnik prejme, če gre na počitnice doklado 500 DM.
Dvig življenjske ravni pri delavcih vpliva, da so se življenjske navade zelo izenačile. Praktično vsi imajo lastne avtomobile (dobro ohranjen avtomobil stane 2,000-3,000 DM). Na cesti se direktor tovarne po obleki komaj loči od njegovega strojnika in moraš imeti dobre oči, da vidiš razliko na kvaliteti o-blelke, ki jo nosi podjetnikova žena ter žena vratarja v istem podjetju.
Kako se je dvignila življenjska raven v Zapadni Nemčiji, pričajo tudi sledeči podatki: Potem ko je bila premagana lakota, so si ljudje prva leta nabavili za božične praznike ogromne količine jedil. Naslednja leta so prišli za božič na vrsto obleka, boljše pohištvo in krepke pijače. Leto nato so se Nemci za božič obdarovali s hladilni ki in pralnimi stroji. Pred dve-mi leti so bili za božič v modi dragoceni fotografski in magnetofonski aparati za može) pristni kožuhi za žene. Lani’ je bil mož v stanu obdarovati svojo ženo z zlato zapestno uro in platinastimi uhani ter bisernimi ogrlicami.
Kakor so se ljudje na zunaj izenačili, tako se to opazi tudi splošnem občutju socialne e-nalkosti. Če sreča ravnatelj v gledališču svojo strojepisko, se temu ne začudi; zadržano jo pozdravi in ona umirjeno odzdravi, ne da bi bilo obema kaj nerodno. V Berlinu so pred kratkim skozi osem mesecev v treh gledališčih igrali tri odrska dela in vsakič so bili vsi sedeži razprodani, občinstvo pa sestav-
ljeno iz najbolj različnih socialnih plasti.
Najbolj pa vzbuja pozornost in začudenje socialno izenačenje pri plesu ob nedeljah popolne. Zraven dam v izrazitih večernih oblekah in gospodov v smokingu se vrtijo mladi ljudje brez kravate in v čisto športni obleki. Mladenič v puloverju prosi za ples soprogo britskega diplomata in le redko se primeri, da ga dama odkloni. Treba je videti, da je mogoče verjeti.
V Nemčiji ni več proletariata v pravem pomenu besede. V Berlinu je npr. Wedling veljal nekdaj za prototip proletarskega naselja, kot Kurfuersten-damrn za aristokratskega. Kdor danes obišče Wedling, bo globoko razočaran, če bo iskal umazane in slabo zgrajene hiše, bedo in pomanjkanje. Tak Wedling ne obstoja več. Enake stavbe, enake trgovine, enako oblečeni ljudje kot na Kurfuersten-dammu. Gostilniški prostori so snažni, prijazni, domači. Jed o-kusna kot v dragih hotelih, le da plačaš namesto 7 do 8 tri pol nemške marke. Gostje gotovo iz nižjega sloja, so čedno opravljeni in se vedejo, kot se spodobi v civilizirani družbi. Proletarski Wedling je izginil iz zapadnega Berlina, če ga hočeš najti moraš preko “zidu sramote”. Tam v vzhodnem Berlinu še stoje od bomb razrušene hiše, tam se na razbitem tlaku še igrajo umazani in slabo oblečeni otroci, tam edino je videti razliko, ki loči komunističnega f u n k c i onarja od navadnega podložnika, na katerem država izvaja svoje poskuse.
Dva Berlina in dve Nemčiji, oba govorita prepričevalno svetu. Zapadni oznanja svobodo in kaže njene čudovite sadove, vzhodni pa nemo »pričuje, kam zaide človek, ki je zavrgel Boga, pa se dal usužnjiti sočloveku.	(Po D.P.)
^BeegggBBB^asaaiajHaaiBHBp-.
IZ NAŠIH VRST
Toronto, Ont. — Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen in jo vsakemu priporočam. Prilagam 16 dolarjev za naročnino. Želim vsem, ki pri listu delate, srečno in veselo novo leto! in Vam kličem kar tako v tej smeri naprej! Vaš naročnik
Lojze Zupančič. * * *
Toronto, Ont. — Pošiljam Vam celoletno naročnino za Ameriško Domovino. Z listom sem zelo zadovoljen in ga redno prejemam. Vsem sodelavcem v uredništvu in čitateljem želim zadovoljno in uspehov polno novo leto 1963.
Lado Sušnik.
*	v *
Milwaukee, Wis. — Dragi! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto, ker vidim, da mi bo kmalu potekla in ne morem biti brez lista. Ameriška Domovina je res priljubljena, želim Vam mnogo naročnikov še v naprej.
Anna Planovšek.
*	* *
Prontenac, Kansas. — Draga Mrs. Debevec! Hvala lepa za obvestilo, da mi bo kmalu potekla naročnina. Ameriška Domovina mi je zelo pri srcu in preberem vse novice kar od kraja, ker so zelo nanimive. Na list sem že veliko let naročena. Sem doma iz Mime Peči na Dolenjskem in sem stara 88 let. List bom rada čitala, dokler bom živa. Lepo pozdravljam moje drage rojake!
Mrs. Mary Kreus.
Ves polk je podedoval
Vse svoje imetje, vredno okoli 20 milijonov frankov, je zapustil P. de Fourcaud vojakom francoskega polka, ki mu je nekoč poveljeval kot polkovnik. Vsak vojak bo dobil približno 10,000 frankov, ki jih je izvršitelj tudi izplačal, ker je sodišče potrdilo veljavnost oporoke.'
AMERIŠKA DOMOVINA,
■m
Newtorontske novice
Lepi božični prazniki so za nami. Daši so dosegli višek v sveti noči; nam je vendar zadnji 'božični praznik — Sv. Trije Kralji zapustil tudi silen vtis. Saj je ta praznik takorekoč krona božičnih praznikov. To, kar je bila tedaj čudežna zvezda modrim z Vzhoda, je danes vsem, ki so dobre volje in iščejo Kristusa in njegovo kraljestvo, drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. On nam bo dal smernice, po katerih naj bi hodili, da bomo varno dospeli do Kristusa in do globin njegovega evangelija in njegovega življenja v Cerkvi. O tem smo razmišljali v cerkvi.
*
Popoldne so se vse žjupnijske organizacije, zastopane po svojih odbornikih, ter pevci in pevke cerkvenega zbora zbrali v dvorani k skromni malici. Slovenski drobiž se je drsal na ledu za dvorano ali pa se podil po dvorani in po odru; odrasli pa smo pokušali novo vino, ki ga nam je letos za župnijo naredil g. Stanko Šuligoj. Vsem je ta dobra vinska kapljica ugajala in so dali Šuligoju vse priznanje. Naj mu dobri Bog povrne zaslugo z vinom duhovnih milosti in njemu in celi njegovi družini podeli obilje nebeških blagoslovov. G. župnik J. Kopač, CM. se je pevovodju g. F. Sodju, C. M., organistu g. I. Križmanu) vsem pevkam in pevcem ter vsem odbornikom župnijiskih organizacij toplo zahvalil za njihovo požrtvovalno delo v preteklem letu in jih primerjal modrim, ki so Jezusu prinesli darov. Tudi ti žnpljani so prinašali Jezusu in Brezmadežni v cerkvi svoje darove: ubrano petje, osebne žrtve in, apostolsko vneimo, da bi bil Jezus in njegova brezmadežna Mati med župljani vedno bolj ljubljena in slavljena. Tudi mnogi odborniki za Slovensko letovišče iz obeh župnij so se povabilu odzvali. Bilo je res prijetno popoldne in vsi, ki so se ga udeležili, so odhajali zadovoljni zvečer domov. Vsem, ki tako velikodušno pomagajo pri župniji Brezmadežne in na Slovenskem letovišču, prisrčna hvala. In še posebej tistim, ki iz teg,a ali onega razloga niso prišli na župnijsko malico in se jim nismo mogli v dvorani zahvaliti, izrekamo tu:	najlepši
Bog povrni!
Žene Katoliške ženske Lige v naši župniji so pred kratkim organizirale zimski kuharski tečaj. Vrši se vsako sredo in četrtek od 7. do 10. zvečer. Obiskuje ga 12 žena in deklet. Kuharski tečaj vodi gospa Francka Jakovčič, rojena Humar, ki je bila v Sloveniji profesorica in je v Ljubljani tudi naredila strokovne izpite iz kuharstva in gospodinjstva. Kuharski tečaj bo končan sredi februarja. Za zaključek tega kuharskega tečaja, bodo učenike tega tečaja skupaj z učiteljico priredile v soboto, 16. februarja, poseben “gala” banket z naj finejšimi jedmi in pijačami, kot so Šampanje, kartuzijanski liker itd. Po tem slavnostnem banketu bo pa še navadna veselica s plesom na katero bomo vabljeni tudi bolj preprosti in bo na njej igral
priznani Fojsov orkester.
•
Vredno je še enkrat omeniti družabno popoldne v nedeljoo, 27. januarja, ki ga pripravlja cerkveni odbor. Od pol dvanajste do ene popoldne se bo dobilo v dvorani kosilo po izbiri (golaž, vampi itd.). Od 1. do 5. popoldne se bedo pomerili v tekmi tarofcisti in šahisti. V Sloveniji so včasih znali igrati tarok le duhovniki in izobraženci; tu v Torontu in njega
okolici ga pa zna vsaj ena petina župljanov. Nekateri so pravi strokovnjaki in so kos še tako učenim doktorjem. Verjetno bo tekmovalo kakih 50 ta-rokistov. Kdor bo prvi, bo dobil nagrado, vsi ostali bodo pa plačali razliko cerkvenemu od,-, bom, Iki prireja to popoldne za cerkev. Da ne bi kdo moral preveč seči v žep, smo nastavili nizko cenoh en cent za 5 točk. 'Sodnika pri tej tarok tekmi bosta g. Janez Vičič in g. Franc Cerar ml. Vsi igralci taroka, ki se bodo tekme udeležili, bodo dobili v roke posebna pravila, ki smo jih določili prav za to tekmovanjie. šahovski turnir bo pa vodil g. Ivan Šibenik. Otroci se bodo lahko drsali na ledu za dvorano ali pa se po mili volji zabavali z mamicami v dvorani. Rezultate tekem bomo pisali vsako uro sproti na tablah, da bo občinstvo videlo, kako ta-rokisti in šahisti zmagujejo. Bo nekaj podobnega kakor kadar so volitve in štejejo glasove in o rezultatih sproti obveščajo javnost po televiziji. Presenečenj pri tarokistih bo gotovo veliko in smeha tudi. Najbolj značilne primere bomo pozneje v Ameriški domovini objavili. Lepo vabimo na to tekmo tudi tarofciste in šahiste iz okolice; posebno dobri so Slovenci iz Ba-tawe in Guelpha. Naj pridejo! Zvečer ob 5:30 bo še prilika za večerjo; preden se bomo razšli in napili zmagovalcem. Taro-kisti in šahisti v nedeljo, 27. januarja na svidenje v dvorani Brezmadežne!
*
40-urna pobožnost pred izpostavljenim Sv. Rešnjim Telesom v naši župniji sovpada z osmino za zedinjenje ločenih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Jezus v Sv. Rešnjem Telesu je vez edinosti. On je prav tisti večer, ko je postavil zakrament Sv. Reš-njega Telesa, tako goreče molil za edinost in jo apostolom kot svojo oporoko najbolj naročal. Za njo je šel v smrt in zaradi nje je postavil Sv. Rešnje Telo. Tudi je edinost danes v središču prizadevanj na drugem vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. Naj bi župljani vse 3 dni ko bo Najsvetejše izpostavljeno v naši cerkvi, hodili Jezusa molit in prosit za edinost. Ne pozabimo ga pa prosit tudi za edinost med nami Slovenci. Kajti veliko več je takega, kar nas druži, kakor onega, kar nas loči: ista kri, isti jezik, ista slovenska zavest, ista vera, vse to nas druži. Različna osebna gledanja na razne javne slovenske in politične zadeve nas ne bi smela nikdar raizdvajati; in ker smo majhen, maloštevilen narod, še toliko manj. Koliko širine je na primer v Kanadčanih ah v Ame-rikancih. Zato je gotovo za nas primerna prošnja k Jezusu: več širine, več smisla za edinost nam daj, o Gospod!
-------O--------
Štiri kazniva dejanja na minuto
Po podatkih FBI so se zgodila lani na ozemlju v ZDA vsako minuto povprečno po štiri hujša kazniva dejanja. Večanje števila zločinov je bilo glede na prirastek prebivalstva v razmerju pet proti ena.
Hujših 'kaznivih dejanj so zasnovali 1.9 rpilijona (umori, roparski napadi, posilstva, hujše telesne poškodbe). Zločin-st ven ost med mladino se je povečala v primerjavi z letom 1960 za štiri odstotke, povprečno vsak šesti prijeti kršilec zakonov in družbenih norm je bil mladoletnik. Med varnostnimi organi je bilo lani 71 smrtnih žrtev.
Nabiralni pohod v Hamiltonu
Hamilton, Ont. — Od Kresa do Vseh svetih je bilo v Hamiltonu na videz vse tiho, a ni bilo vse mrtvo. Pripravljali smo se na velik in odločilen pohod, zato smo vse priprave zavili v naj-večjo tajnost. Ni bil to kakšen vojni ail roparski pohod, kakor Hitlerjev na Poljsko leta 1939. Bil je le velik gradbeni nabiralni pohod po Hamiltonu, Burling-tonu in Stoney Creefc-u. V angleškem jeziku se te vrste dejavnost imenuje “campaigne” ali kampanja. Najprej ljudi prepričate in navdušite, potem pa gredo izbrani možje od hiše do hiše, da jim ljudje obljubijo, ali pa kar dajo svoj prispevek v denarju za gradnjo cerkve, šole, bolnice, dvorane ali kakšnega drugega javnega poslopja in ustanove.
Štiri mesece smo delali načrte, razpošiljali oglednike, pisali in sestavljali tiskovine za propagando in knjigovodstvo. Nato smo najeli pisarno in prostore za glavni stan. Izvolili smo generala in druge poveljnike, popisali vse sposobne može in fante ter izvedli splošno mobilizacijo.
Nismo pozabili prositi Boga za pomoč. Vsako nedeljo smo molili v cerkvi, da bi Sv. Duh razsvetlil misli in ogrel srca, po priprošnji Matere Božje in Sv. Jožefa.
Ko je vse stalo na pozor in vse sedelo v sedlu, ko so topničarji držali prižgane lunte, ko je javnost pričakovala napada, tedaj smo dne 17. novembra zatrobili v rogove in udarili na bobne. Začel je veliki pohod, ki je trajal do Božiča. Bili so zgodovinski tedni za slovensko občino v Hamiltonu. Odigravali so se prizori, da bi bilo treba pesnika Homerja, ki bi jih ovekovečil v nesmrtnem, spevu. O podrobnostih pohoda bomo poročali v prihodnjih tednih.
Za Božič smo imeli med nami zunanjega duhovnika, č. g. Dr. Franja Blatnika iz Paterson, N. J. V petek, soboto in nedeljo pred Božičem nam je lepo in glasno pridigal izpred oltarja. Nato je vsakemu posamezniku v spovednici šepetaje pomagal urediti račune z Bogom. Za sv. večer so bile vse hiše okrašene z drevesci z jaslicami ob vznožju. Vonj kadila Se je širil kot v cerkvi. Vse obleke so bile lepo zlikane in nove; vse frizure lepo nakodrane in kar je važno duše
ob 10:30 so trume vernih sprejemale Jezusa, v jaslice svojih ljubečih src. Z Njim sta prihajala mir in božično veselje. Donela je pesem:
Iz prečiste Deve Rodbine kraljeve,
Božji nam je rojen Bin.
O'd zunaj so iz zvočnika pritr-kavali Brezjanski zvonovi, prav kakor nekdaj doma na Slovenskem, med planinami in gozdovi, odetimi v sneg in ivje.
V soboto pred Novim letom smo si prišli nasproti na pol pota med našima mestoma ob Queen Elizabeth cesti, kjer so lepe dvorane. Tam smo imeli lep družabni večer vsi skupaj Hamiltonei in Katarinci. Potekel je v prisrčnem domačem ozračju in naboljšem razpoloženju.
Na Silvestrovo je pritisnil oster mraz. Ledeni zrak se je vali s severa čez jezero. Stisnili smo se v tople hiše in med prijetno družbo sosedov in znancev, pričakali novo leto: 1963.
Naše novoletno voščilo se je glasilo takole:
Bog nam daj veselo i srečno novo leto TISOČ in DEVETSTO TRI IN SEST-DESETO.
Dolarjev naj TISOČ vsakdo v žepu nosi, da ne bomo lačni, strgani dl’ bosi
In Kanada naj deveta bo dežela, 1 dobrega zaslužka in zadosti dela.
V gradbeni pa sklad le vsipljimo STOTAKE da nam Dom in Cerkev zraste pod oblake.
TRI stvari nam svete morajo ostati: ,
Bog in Domovina in pa naša Mati.
ŠESTDESETKRAT letos se Pa 'dan nasmejmo in besedo dobro , bližnjemu povejmo. ■
Vi pa vsi, ki ste to voščilo prebrali in ste naši prijatelji, recite po stari slovenski navadi: BOG VAS USLIŠI!
Fr. L. T.
Kanada bo zgradila iliri umetne lune
Po skupnem načrtu z Združenimi državami jih bodo te pognale na pot okoli Zemlje. Načrt bo stal Kanado okoli 8 milijonov.
OTTAWA, Can. — Obrambno ministrstvo je objavilo koncem tedna, da bo Kanada zgradila štiri satelite, katerih prvi bo polslan na pot okoli Zemlje koncem leta 1964 ali pa začetkom leta 1965 Ob sodelovanju ameriške NASA. Cilj programa je raziskava jonosfere, prostora iznad ozračja, ki obdaja Zemljo.
Načrt je bil izdelan in dogovorjen, mora pa dobiti še odo-brenje Združenih držav, v kolikor je navezan na sodelovanje NASA. Ker je prvotno NASA sama stavila Kanadi tak predlog, ne pričalkuje nihče, da bi Združene države delale iz tega sedaj kako vprašanje.
Skupno ameriško - kanadsko raziskovanje vesolja se je začelo dejansko lani, ko je 28. septembra NASA pognala na pot okoli Zemlje prvi kanadski satelit “’Alouette.” Podatki, ki jih je zbral ta satelit, so pokazali njegovo uspešnost, zaradi tega je bilo 'Sklenjeno, da bo Kanada delo nadaljevala. Poleg izključno znanstvenih koristi bo imela od tega korist tudi kanadska industrija, ki bo dobila pri gradnji satelitov potrebne skušnje za morebitne nove načrte za preiskavo vesolja.
------o-------
Oeie IN oropale serkev
BRUXELLES, Belg. — Katoliški nadškof v Elisabethvillu v Katangi Joseph Cornelis je izjavil, da so čete Združenih narodov oplenile in poškodovale tri cerkve, izvršile svetoskrunstvo in nasilja v Elisabethvillu.
Po poročilu nadškofa so Abe-sinci v sklopu čet ZN popolnoma oplenili cerkev sv. Benedikta in vlomili v tabernakelj neke druge cerkve v Kasapi, predmestju Elisabethvilla. Cerkev sv. Benedikta je bila bombardirana in sestre so morale iskati varstvo v kleti, kjer so prečule vso noč. Poročilo govori tudi o krutosti pri ubijanju domačinov. Nekega dekleta so posilili, nato pa ga zabodli z bajonetom v-trebuh. Podobna usoda je do-tela še dve drugi domačinki. V bolnico princa Leopolda je bilo prinešenih' skupno 70 trupel pobitih in pomorjenih. Vsa ta nasilja so izvršile abesinske čete v
— Nad polovico vseh mest v so bile lepo umite v milosti božji, deželi ima posebne odredbe pro-Pri polnočni maši in na sv. dan' ti trušču in (nemiru.
ZAMRZLI VODNJAK — Neptunov vo dnjak na ,Piazza Della Signoria >v Firencah v Italiji je Vekom decembrskega mrzlega vala v Evropi zamrznil, kot ga kaže slika. Nenavadni mraz, ki je \zajel Evropo koncem leta, je zahteval preko 200 mrtvih. 'V Italiji je letošnja zima najhujša v pol stoletja.
prvih dneh bojev s katanško žandarmerijo v Elsabethvillu.
Nadškof je izjavil, da je navedel le nekaj primerov, da pa je bilo še veliko drugih.
Čankajšek začel organi zirati svoje gverilce na ozemlju rdeče Kitajske
TAIPEI, For. — Iz okolice predsednika Čankajška prihaja vest, da je njegova vlada sklenila, da postavi nad gverilci, ki jih je poslala med Kitajce, posebno sikupno poveljstvo.
Kitajski komunisti so dolgo časa sploh tajili, da imajo gverilce na svojem ozemlju. Zadnje čase so jih pa morali priznati. Sicer trdijo, da so “že vse zajeli in pobili, toda to so že tolikokrat ponovili, da jim nihče več ne verjame.
Čankajškova vlada je začela pošiljati gverilce na kitajsko celino že lansko poletje, toda ne namerava napraviti nobene invazije. Združene države tolerirajo pošiljanje gverilcev, pa odločno proti vsaki invaziji. To je glavni razlog, zakaj čankajšek ne misli nanjo.
¥ Laosu prišakufejo novo poiiiišRo krizo
WASHINGTON, D.C. — V Laosu vlada navidezen mir. Dežela je še vedno razdeljena na tri upravna področja, ki v njih vladajo komunisti, protikomunisti in nevtralci. Tudi armada in gospodarstvo nista še nič integrirana. Za kulisami se pa menda nekaj pripravlja.
Prihajajo novice, da v laoški komunistični stranki mladi tovariši niso zadovoljni s starim vodstvom. Voditelji skušajo biti nevtralni v sporu med Moskvo in Peipingom, mladi komunisti se pa nagibajo na kitajsko
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
VOZAČI STALNO DELO
52 TEDENSKIH PLAČ
ČE
...STE STARI 22 DO 55 LET ...ČE STE RADI MED LJUDMI RADI VOZITE ...IN RADI VEČ ZASLUŽITE.
Sedaj najemamo vozače
za polno in delno zaposlitev
Zaposlitveni urad je odprt od ponedeljka do petka 8:30 zjutraj do 4:30 popoldne, ob sobotah pa 8:30 do 11:30 dopoldne.
TAXICAB DRIVERS
Employment Office 1453 Superior Avenue
(13)
Iščemo zastopnika
da bi prodajal gotovim tovarnam zalogo zdravil za prvo pomoč; provizija. Kličite EN 1-2110.	(11)
Ženske dobijo delo
Kuharica
Iščemo kuharico za popoldne od 1. do 8 zvečer, 6 dni. Mora razumeti angleško.
SORN’S RESTAURANT 6035 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
!
De!o za ženske
Iščemo ženske, da bi čistile urade, izkušene, na vzhodni strani. Kličite od 9. zj. do 11. zj. UT 1-5561.
— (12)
DELO DOBIJO
Pisarniško moč za urad iščejo Žensko ali moškega z znanjem slovenščine in angleščine v besedi in pisavi išče urad na St. Clair Ave. Pismene ponudbe na AD, 6117 St. Clair Ave., Cleve-
stran. Siti so dosedanjega premirja in želijo “nove akcije”, to se pravi, da naredijo puč in prevzamejo vso oblast v deželi. V tej smeri jih hujskajo kitajski komunisti.
Laoški rdeči mladini imajo vso oporo v vietnamskih mladi-nih, ki so tudi za “novo akcijo” ne samo v Južnem Vietnamu, ampak tudi v Laosu. Trije laoški princi se zaenkrat za te zakulisne struje ne menijo in vladajo v lepi slogi, toda samo nad prestolico, dalje njihova skupna oblast ne sega.
— Vrsta psov in severni medvedi so edine znane živali s črnimi jeziki.
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Gostilna naprodaj
V Collinv/oodu je naprodaj gostilna z licenco D-5. Za pojasnila kličite EX 1-0407.	(12)
Sobe se odda
Štiri sobe s kopalnico in garažo se odda na 15921 Holmes Ave., na novo dekorirane. GL 1-3838.	(13)
Hiša naprodaj
Dvostanovanjska in enostano-vanjska hiša sta naprodaj na enem lotu. Dober dohodek. V bližini Marije Vnebovzete. Kličite GL 1-6204.	(14)
Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje
TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234
Sobe v najem
3 in 4-sobno stanovanje, gorkota in vroča voda, na novo dekorirano. $40.
Dve 4-sobni stanovanji $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St., ali kličite Ed Koporc UT 1-3450.	(11)
V najem
4 sobe, spodaj, pri Waterloo Road, oddamo osebam srednje starosti ali starejši dvojici. Nič otrok. Kličite po 6. uri MU 1-0793.	(12)
IZDELUJEM:
Kitchen Cabinets, Formica Tops, Bathroom Cabinets
7002 St. Clair Ave., tel. 881-6356.
GOVORIMO SLOVENSKO!
Gre ven iz mesta
Pohištvo naprodaj z a 4 sobe, vse v dobrem stanju. Na 528 East 147 St., blizu Freeway.	—(12)
Sobo oddamo
Prijetna, velika, čista soba se odda na East 123 St. blizu St. Clair Ave. Kličite LI 1-6073.	—(10)
Naprodaj
Vdova mora prodati dohodninsko posestvo, dvodružinsko hišo, 6 sob zgoraj, 5 sob spodaj, 2 kopalnici, trgovina in oprema. Garaža za 2 kare, velik lot. čez cesto od sv. Lovrenca cerkve in šole. Samo $10,500. MI 1-6327.
(13)
Dober kup
Lastnik prodaja ranch hiš v Willowick, 3 spalnice, pr kij učena garaža, stanovanjsk in jedilna soba 28 čev; bliz transportacije, šole, trgovk Pod $18,500. WH 3-6855.
(13
' land 3, Ohio.
S ZULICH f
INSURANCE 1 AGENCY
>18115 Neff Rd. IV 1-4221 < Cleveland 19, Ohio
? 1
JULIUS ZEYER:
ANDREJ CERNISEV
★ ★ ★
In sedaj poslušajte moj prvi ukaz: ne iščite me; ko pride čas, se vam razodenem sama. Vendar predno se ločiva, mi še povejte svoje ime!’' “Andrej Černišev.” “Ponavljala ga je parkrat tiho, kakor bi hotela vtisniti to ime v spomm, nato pa mu je pomignila v slovo.
“Dovolite še”, jo je pridrževal, “da vas smem spremiti, dokler ne ugledamo kupole monasteri-ja; temni se že sumljivo in lahko bi se kaj poškodovali.” Privolila je molče in šla sta naprej skozi dremajoči gozd; na nebu je mirno plul svetel krajec meseca in njegovi čisti žarki so se tu pa tam lomili v belih, prozornih oblačkih. Ko so se zasvetili med drevjem pozlačeni križi monasterija, mu je zopet pomigala z roko v slovo, nato pa je dvignila akvamarinaste, nepremične oči k nebu in je zašepetala sanjavo: Andrej Černišev.	-	i
Gledal je za njo, dokler ni izginila med drevjem: da bi se otresel vsehi skrbi, je stopil s konja in ji je sledil do konca gozda, odkoder jo je zagledal pri samostanskih vratih. Potem šele se je vrnil v sladkem razburjenju domov, v ono hišo, od koder je bil pred nekoliko urami odšel s tako težkim srcem z gospodom Lugardonom.
V tem času je najbrže prišel gospod Lugardon do prvega prenočišča na stroji daljnji poti.
“Ubogi fant’” je mislil, ko se je spomnif Andreja; “ubogi fant! Gotovo ni danes celo noč zatisnil očesa.”
Ubogi gospod Lugardon! Andrej seveda ni spal celo noč, toda čeprav si je drugi dan bridko očital, na dragega prijatelja se vendar ni spomnil. Pa gospod Lugardon bi mu bil to gotovo odpustil; zakaj še predobro je vedel, da pri svitu ljubezni zvezda prijateljstva obledi. In to navdušeno trepetanje njegovega srca ob spominu na Agrafe-no, kaj je bilo to drugega kot
ljubezen? In da je ta ljubezen večna, na to bi bil Andrej prisegel.	i
Čas je potekal. V sredi poletja je bilo, ko se je Andrej Černišev srečal na kraju gozda z Agrafe-no, in šele na jesen ga je poslal knez Pomarov na dvor. Na poti v Petrograd je obiskal Andrej mater, katere skoro še poznal ni; bila je drugič omožena. Prvega svojega soproga, očeta Andrejevega, ni ljubila, zakaj vzela ga je proti svoji volji, ker jo je k temu prisilil le brat, knez Pomarov, ki se ni prav nič brigal za to, da ji je odrekel svojo naklonjenost, ko je namreč v kratkem času Andrejev oče lahkomiselno zapravil svoje in ženino premoženje. Pozneje je vzel k sebi osirotelega Andreja, toda mati njegova se ni smela pri njem oglasiti, posebno ko je po nagnjenju svojega srca stopila čez nekaj let v drugi zakon, z možem, ki je imel malo premoženje, čeprav staro ime, z Mihaelom Stepanovim. Uboga Feodora! Zdelo se je, da jo usoda zasleduje s posebnim kljubovanjem. Kakor ni ljubila prvega moža in kakor je upala, da bo dosegla z drugo možitvijo doslej neznan blagor, se je kmalu prebudila iz goljufivih sanj, zakaj Mihael Stepanov je bil trd mož, brez čuta, ki je smatral ženo le za oskrbnico hiše in posestva in ki jo je popolnoma zanemarjal: čez nekaj časa, ko se je zgubila njegova silna, toda plitka strast, ni poznal druge zabave kot lov
CHICAGO, ILL.
A VERY HAPPY NEW YEAR
PIONEER ATLAS LIQUORS
Div. of McKesson. Robbins, Inc.
4625 W. Maypole AU 7-6100
HELP WANTED—FEMALE
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
LAUNDROMAT — Coin-operated Westinghouse. 3129 Broadway; 26 washers, 6 dryers. Good clientele GR 7-6460.	(11)
TOOL AND DIE MAKERS
A-l MEN ONLY EXPERIENCED IN TOOL AND DIE SHOP WORK 1ST AND 2ND SHIFT
LAYSTROM MFC.
3900 W. Palmer St.
Apply after 8:30 A. M.
(12)
REAL ESTATE FOR SALE
VILLA PARK — 336 W. Jackson. Open house every Sunday 2 to 5. Attractive 3 bdrm. Ranch, 9 yrs. old, bsmt, rec. rm.; nr. schls., shpg., bus. $17.900. — TE 4-8054. — By Owner.
GO)
ARLINGTON HEIGHTS — OWNER TRANSFERRED — 3 Bedroom ranch.( living-diningrm., 2 baths, 2 car gar., full bsmt. Crptg., drapes. Built-ins. Storms - scrns., awnings, Patio. Nr. everything. Small DN. PYMT. No brokers. CL 9-2154 after 5 PM. for appt.	(12)
TWO FLAT BRICK — 5 & 6 Rms.,
3	Bedrm. up and 2 down. Newly decorated. Separate heating units just installed. Gas forced air. New 2 car gar. Enel, porches. Vic. Augusta & Austin. Must sell. Priced right. No Brokers. MA 6-1586 after
4	P.M.	(12)
DOGS FOR SALE
HOUSEHOLD HELP CHILD CARE
Experienced woman under 40 to help care for small children. Pleasant north shore home. Convenient to all transportation Live in. $40 to $50 per week. Own room, T. \. Thursday and Sunday off. References required. Call BU 8-2818, before 5 P. M.	(13)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER for Genl., Hskpg. Plain cooking, Care for 3 Motherless Children. Live in, own room or go. Expr. and Refs. Req. Steady position for Woman under 40. — 764-0735 After 6 P. M. or Wk-Ends
(12)
HOUSEKEEPER for Genl., Hskpg. Plain cooking, Care for 3 Motherless Children. Live in, own rm.. or go. Expr. and Refs. Req.. Steady position for Woman under 40. — 763-0735 After 6 P.M. or Wk-Ends.
(10)
EXPERIENCED COUPLE.
na ribe in vsakovrstne gonje; temu opravku se je strastno vdal. Feodora Dimitrijevna ni godrnjala; imela je namreč neskromno zavest, da postane mučenica. Z neumorno potrpežljivostjo je prenašala vse kakor breme, ki ji ga je naložil na hrbet bog sam, “da bi jo izkusil in boljšo napravil.” Vedno je hodila s sklonjeno glavo, s povešenimi očmi, toda njen obraz je bil miren in njen soprog ni bil preveč nežno-čuten, da bi se kaj zmenil za njen žalostni nasmeh. Radostno je pozdravila Andreja, toda njene oči so plašno in v stiski begale po sobi, ko se je zaslišal na pragu surovi glas Mihaela Stepanovega; očividno ji je odleglo, ko je ta vljudno povabil Andreja, naj ostane pri njih dalje časa in ko mu je začel praviti o svojem lovu. Nato so se oglasili lahki in hitri koraki pred vrati in ko je Feodora Dimitrijeva odprla, je plašno priteklo v sobo troje otrok, ki so postrani gledali gosta; s smehljajem in rdečico na obrazu so se prijemali za krilo in za roke Feodo-rine; to so bili mali, polbratje Andrejevi. Vsi so se počutili bolj prosto, ko je vrgel Mihael čez nekaj časa puško na ramo, ko so ga skozi okno videli odhajati in ko so slišali, kako žvižga psom. Otroci so se sedaj pribli-
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA DRAGEGA SOPROGA
John Rolich
ki je preminul 15. januarja I960.
Leta tri so že minila, odkar zapustil si me Ti, jaz pa na Te se spominjam al’ Tebe od nikoder ni.
Sveta vera nas uči, da združimo se enkrat vsi, kjer ni gorja in. ne solza, zgoraj tam nad zvezdami.
Žalujoča soproga
ANGELA ROLICH
Cleveland, O., 15. januarja 1963.
žali Andreju, zvedavo so ga ogledovali, otipavali njegove prstane in zlate priveske in mati njegova se je upala objeti z rokami njegov vrat, poljubiti mu oči in čelo, sladko šepetajoč: ‘Andrej ček moj!’
Ostal je nekaj tednov v očimovi hiši; bilo mu je tako blaženo in veselo v krogu teh ljubih otrok, pred očmi tega nežno trpečega bitja, ki ga je porodilo. Podnevi ie hodil na sprehod na široko pokrajino, vstavljal se je večkrat pri veselih ognjih, ki so jih zanetili na polju otroci, pasoči črede, in pogovarjal se je z njimi in se kratkočasil z njihovimi preprostimi odgovori’ Pokrajina je bila enolična, vendar zlati žarki jesenskega sonca so ležali na nji tako sanjavo, kakor žalosten nasmeh na obrazu umirajočega. Ko je blodil po stezah, na katere so nastiljale breze zlate in rdeče denarce svojih odpadajočih listov, se je poglobil v sladke sanje in prijetne Spomine na skrivnostno mladenko, ki se mu je prikazala kot njegov ideal in ki je kmalu izginila kakor senca.
Morda jo bo v mestu zopet našel? Večkrat se mu je zdelo, da je to nemogoče, da je bilo to, kar je videl in slišal, le posledica razburjene fantazije in čimdalje je tako preudarjal in premišljeval, tembolj je izgubljala postava Agrafene gotovost, tembolj je sprejemala nase tip meglene prikazni.
Nastale so goste megle, ognji na pašnikih so le slabo brleli skozi nje in so slednjič popolnoma ugasnili pod valovi hudournikov; zabučali so viharji, poslednji listi dreves so se odtrgal: in so leteli v divji naglici po razburjenem zraku, ponoči je padal sneg in je zagrnil vse, kamor je seglo oko, v belo rjuho, ki se je iskrila od milijonov drobnih zvezd, da bi človek skoro oslepel. Andrej se je poslovil od matere i« njene rodbine in je zletel kakor ptič po zmrzli gladini cest.
“Andrejček, golobček moj”, je šepetala mati solzeča se, ko je sedel v sani, “ne veš, kako omahljiv je svet, v katerem, veruj mi. ni nobene sreče! Ako ogoljufa tudi tebe, ako ne boš našel, česar iščeš, povrni se k meni! Ničesar se ne boj, imam zadosti srčnosti, stati med teboj in Mihaelom. Ti si moje dete! Česa se ne bi zate lotila?”
Pri teh besedah se je zravnala in gledala odločno okrog sebe.
Poljubil je njene drage roke in se zavil v kožuh, da bi nihče ne videl njegovih solz. Dolgo je še stala na pragu, dokler ni iz ginil; nato se je vrnila k otrokom, vsa otrpla od mraza, katerega pa ni čutila. —
Ko je prišel do svojega cilja,
je Andrej počasi pozabil vse te vtise prejšnjega življenja; to prostrano mesto, to vrvenje v njem, šum in bliščoba, vse to jo prevzelo Andrejev duh in njegovo zavest prvega trenutka v Petrogradu.
Takoj drugi dan se je napotil v palačo Nariškinovih, njegovih in kneza Pomarova sorodnikov, ki naj bi ga uvedli pri dvoru. Nariškinovi so bili z velikim knezom Petrom naravnost v sorodu (druga soproga carja Alekseja je bila iz njihovega rodu), toda največjo zaslugo za milost, na katero so se pri prihodnjem carju veselili, je imel Lev Na-riškin. Velikemu knezu in njegovi soprogi se je čez vse priljubil zaradi posebnega daru paro-
Prijetno jih je čitati...
Nešteta in navdušena pisma, ka ter« prejemamo od ljudi iz vseh krajev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je čitati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tatrine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji.
Tu je samo nekoiiko izvlečkov iz orijsrinalnih pisem: “če se ne počutim dobro ali če trpim zaradi slabe prebave, nadušljivosti, nespečnosti in tako dalje ... si takoj napravim Tatra čaj in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim več, spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končne mi je pomagal vaš čaj REMO LEK ŠT. 3 ... Vaši čaji so stvarno to, kar vi pravite v vaših nri-poročilih in tudi jaz jih priporočam tako starim ket mladim. Jaz uporabljam ugodni Renex čaj št. 5 vsak dan in po njeni se zelo dobro počutim... Dolgo časa sem trpel zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše. Vaš čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno delujeta in jaz sem zopet zdrav in dobro ...”
a
AU TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vrrnča »labosti ielndca, pline, utrujenost nervoznost, glavobol? čr so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajiate ali od stranit«, Ze temeljito očistite svoj« telo ir d« drugi organi delujejo pravilno. Zavite! TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA it. t. z« s. skodelic, $1,00
•	• e
PECTORAL — PRSNI ČAJ it, *, Znan stvena mešanica najboljših gelišč za za časno olajšanje kašlja, ki je vzrok pre hlada. Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00
« e *
REMOLEK ZELIŠČNI ČAJ št. 5. Zna menita formula zelišč, zelo priljubljena pri starejših ljudeh za njen naravni in mil' učinek; zavitek $1.00,
•	•	e
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ št. 4. Prireje« iz tekom razdobij preskušanih zelišč, k jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju; zavitek $1.00
•	• •
RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 5. Izvrsten zeliščni čaj, katerega uporabljajo vsi za radi njegove zdravstvene in prirodne de brote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
• • •
Vsak zavitek čaja stane $1,00, SEST ZA VITKOV. KATEREKOLI VRSTE za $S,Ok 12 za $10.00. Pri vsaki škatljl čaja dodajte 10c za poštnino, ISc za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo ne vsakem zavitku. Naročilo naslovita takola
Tatra Company, BepL 10
Box 60, MorrUville, Pa.
WHITE Toy Poodle. 9 Weeks Old. A. K. C. Registered. Only $200. — BElmont 5-3627.	(10;
Man - driver and woman housekeeper and cook. — Private room and bath. Recent ref’s. AL 1-1510.
(12)
LESTENEC V KLAVNICI — Klavnice običajno nimajo lestencev, izjema je vsekakor klavnica v Zahodni Nemčiji, ki jo vidimo na sliki. V njej je podjetje, ki izdeluje lestence, shranilo velikanski tri in pol tone težek lestenec, ko je dognalo, da ni nikjer drugod primernega prostora za njegovo shranitev, dokler ne pojde razstavljen na pot k svojemu naročniku.
diranja in zaradi lahke, smešne zgovornosti. Lev je znal baje govoriti tudi največji nesmisel na tak način, da ga je skraja vsak napeto poslušal, misleč, da je to popolnoma pametna reč, dokler ni slednjič smešnost prodrla z vso silo in se cela družina spustila v Homerski smeh. “Še nikdar me ni nihče pripravil v tak smeh, kakor ta Lev Nari-škin”, je napisala Katarina v svoje zapiske. Imela ga je za nekakega dvornega norca in kako sta se drug proti drugemu obnašala, se najbolje vidi iz te-
ga, kar sama o njem pripoveduje. Dobila ga je nekoč v svojem kabinetu, ležečega na divanu in prepevajočega pesem “qui n’avait pas le sens commun”. Odšla je in se kmalu vrnila v spremstvu dve-h dam, in ker je Lev Nariškin še vedno ležal na divanu, so ga začele vse tri pre-tepavati s šibami, obvitimi s koprivami, tako da so mu otekle roke, noge in obličje in da je moral ostati tri dni v svoji sobi.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Oglaša ite v “Amer. Domovini”

Oseminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam. vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.	i)
AMERIŠKA
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija •
v Ameriki	j
Premoženje: $14,500,000.00	/
Število certifikatov: 48,000
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, s pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI	{
/
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta- otroke pa takoj po-rojstvu in do 16. leta.
K.S.K.J. izdaja najmodernejše- vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00.
K.S.K.J. nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške . p-odpome organizacije, potrudi se in. pristopi takoj — bolje danes kot jutri!	fc*	(t
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ’	//
., / V	'.v
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte krajevnih društev KSKJ ali pa
tajnike afj “tajnice i pišite najt
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, III.
Mulully Funeral Hoaae
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI OD *260.00 NAPREJ
KEnmore 1-1411
365 East 156th Street
DE SE SELITE
izpolnite ta odrezek irl ga narti takoj pošljite. Ni potrebno, da narti pišete pi$mo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
Moj stari naslov:
Moj novi naslov: .................
MOJE IME: ........................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
LEDENI MOŽ i— Med nedavnim \hudim mrazom v Pro-Jf vidence, ,R. ji., je neki gasilec, jki je pomagal gasiti požar \v skladišču lesa, izgledal, kot ga kaže plika.