PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni (Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-*•. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
v	TB W i™7
pnmorsk ?
JL	dnevni *
--------------- ^ o
Cena 650 lir - Leto XLII. št. 176 (12.501)
Trst, nedelja, 27. julija 19l
Ob stiski našega gledališča
Dvobojevanje z nevidnim daviteljem
MIROSLAV KOŠUTA
V teh poletnih nočeh, ko je spanje pozen gost, pa ne vem, če zavoljo so-Parice ali skrbi, se večkrat sprašu-Igm, s kakšnimi občutki spremlja naš človek ves ta direndaj okoli gledali-sca, ki se vleče iz leta v leto in ne Pojenja. Kjer se besede ponavljajo do onemoglosti, da so skoraj že izgubile svoj prvotni pomen, da zazvenijo prej kot fraze kot pa iskreni kriki vpijočega na pomaganje. Kriki vpijočega v gluhost političnega obzorja.
Kaj misli naš človek, kadar vzame v roke svoj Ust, kadar prisluhne ra-aiuali kadar se mu razsvetli televizijski ekran in izve, da je s tem našim gledališčem znova križ, da je že spet v težavah, v dolgovih, pred zaprtimi vrati? Prepričan sem, da marsikdo preprosto ne misli nič. Kolikor problema ne presliši, ga zaobide s smehljajem, ker se ga ne tiče ali vsaj on misli tako. Obenem pa sem tudi prepričan, da se v večini naših ljudi nekaj zgane, tudi če ne sodijo med ljubitelje gledališča ali občasne gledalce in je odrska umetnost daleč od njihovih potreb. Dobro pa se zavedajo, da Slovensko stalno gledališče ni samo teater in da se za njim skriva mnogo več, da je izraz bogate kulturne tradicije in dokaz samoniklosti.
-0
v
0-
O
Dobri obeti za srečanje na vrhu pred koncem leta
Reaganova koncesija Gorbačovu
•	1*	1 • vv*«
v zvezi z vesoljskim ščitom
MOSKVA, WASHINGTON — Sovjetski zunanji minister ševardnadze in ameriški ambasador Hartman sta včeraj v Moskvi obravnavala probleme, ki zadevajo odnose med velesilama. Strokovnjaki za odnose z ZDA pri sovjetskem zunanjem ministrstvu Besmertnik pa bo jutri v Washdng-tonu z ameriškim državnih tajnikom
Shultzom proučil podrobnosti o njegovem srečanju s Ševardnadzejem kot pripravi na vrhunski sestanek med Reaganom in Gorbačovom. Iz-gledov, da do vrha zares lahko pride še letos, je zadnje čase vse več, pa ne le spričo čedalje pogostejših diplomatskih stikov, ampak tudi zaradi pisma, ki ga je šef Bele hiše predvčerajšnjim poslal Gorbačovu v odgovor na njegovo junijsko pismo. Vsebina uradno ni znana, a v washing-tonskih krogih so potrdili, da Reagan predlaga Gorbačovu pet do sedemletno odgoditev namestitve prvega vesoljskega protiraketnega ščita v sklopu tako imenovane strateško - obrambne pobude (SDI) v zameno za sklenitev posebnega sporazuma, po katerem bi ena ali druga velesila tak vesoljski sistem smela namestiti po vnaprej točno določenem roku.
Čeprav je torej Reagan vselej trdil in še trdi, da »vojna zvez« nikdar ne bo predmet pogajanj s Sovjetsko zvezo, je vesoljski ščit dejansko že na pogajalni mizi. Ameriški diplomatski krogi vidijo v tem izrecno koncesijo Sovjetski zvezi in znamenje, da hoče Reagan nadaljevati dialog, ki ga je začel novembra lani v Ženevi z Gorbačovom, o katerem je v četrtek de
jal, da je to »moderen mož, s katerim se da govoriti«. Sicer pa je vesoljski ščit bil zmerom prisoten v dvostranskih pogajanjih, saj je prav načrt SDI v začetku lanskega leta spet zvabil Sovjete na ženevska pogajanja, ki so jih bili leto prej zapustili zaradi namestitve evroraket.
Reaganovo pismo Gorbačovo so v glavnem štabu Atlantske zveze vzeli na znanje z zadovoljstvom in željo, naj bi ameriška pobuda omogočila uspešen izid celovitih pogajanj s SZ na področju jedrskega oboroževanja, ki se bodo nadaljevala v Ženevi septembra. V pismu, ki ga je Gorbačov junija poslal Reaganu, je Sovjetska zveza predlagala polovično skrčenje jedrskih arzenalov in podaljšanje pogodbe ABM o protiraketnih izstrelkih za drugih 15 do 20 let.
Kot rečeno, najnovejši dogodki potrjujejo možnost vrha Reagan - Gorbačov pred koncem leta. Glasnik a-meriškega zunanjega ministrstva je izrazil zadovoljstvo vvashingtonskih oblasti nad dejstvom, da so Sovjeti voljni zgladiti pot temu sestanku prek Ševardnadzeja, ki se bo sestal septembra s Shultzom. Pripomnil je, da bi se Reagan rad srečal s sovjetskim voditeljem po novembrskih volitvah.
(dg)
V
Maroko sklic ar« vrha v Lmsu
RABAT — Maroška vlada je predlagala sklicanje arabskega vrha, na katerem naj bi proučili možnosti o mirni rešitvi bližnje-vzhodne krize po sestanku med Hasanom II. in Peresom. Konferenca naj bi bila v Tunisu, ki ga Maroko smatra za nevtralno o-zemlje in kjer je sedež Arabske zveze. PLO je predlog brž podprla, saj se je Arafat za takšen vrh zavzel že pred dnevi. Tunizija pa za zdaj molči, prav tako tudi arabski svet in Izrael, kamor pride danes podpredsednik ZDA Bush. Sestal se bo s Peresom in zunanjim ter notranjim ministrom šamirjem in Rabinom, v sredo bo obiskal jordanskega kralja Huseina, nato pa v Egiptu Mubaraka. Predmet pogovorov bo seveda sestanek Peres-Hasan, vendar je vvashingtonska uprava naglasila, da Bush ne bo sogovornikom predstavil nobenega novega mirovnega načrta.
Bushovo misijo, ki bo trajala 10 dni, je sovjetska agencija Tass ocenila kot nov poskus razdvajanja arabskega sveta in vsiljevanja ločenih mirovnih spora-zumov z Izraelom na koži Palestincev. Trajno, pravično rešitev krize je možno doseči le "v okviru mednarodne konference
%
%
Usoda gledališča je tesno povezana z usodo vse narodnostne skupnosti, zato gledališče navsezadnje niti ni to-. Pomembno zaradi tega, kakršno je, ampak preprosto zato, ker je. Dokler gledališče živi, pa naj bo bolj ali manj p0 našem okusu in meri, boh ljudsko ali bolj iskateljsko, široko uspešno ali ozko zaprto, dotlej ?a,Je }udi mogoče predrugačiti, izboljšati, preusmeriti, spopolniti. V trenutku ko bi usahnilo, pa bi izginilo za vekomaj in bi pomenilo osiroma-senje celotne narodnostne skupnosti živet^1 veliki poraz na poti prebega se gotovo zaveda velika veči-na, biti pa bi moralo v zavesti še zadnjega izmed nas. Vsaj v tolikšni £ler.*.>. kat je v zavesti tistih, ki nam krojijo usodo.
Ob usej trdni zavesti pa se ob tej fjatni žalostni lajni gotovo v marsikom pojavi kanec suma, rahel po-vutslek o tistih, ki to našo osrednjo kultupig ustanovo vodijo, o njihovem znanju in sposobnosti. Mimo upravnega sveta in njegovega predsednika Poda določena odgovornost nedvomno ndi na ravnatelja in tako se podpisani čuti prizadetega in nebogljenega, r, ??. more vsakemu posamezniku azložiti, kako in kaj. Pa je zadeva sPloh razložljiva?
Večina dvomov in sumničenj se običajno rodi iz slabega poznavanja stvari ali nepopolnosti informacij, kar ■>e po posledicah eno in isto. Nekaj ega je tudi v našem primeru. Ne Pfe tu za razumevanje notranje ure !. e gledališča in njegovih zakonilo-pač pa za jasno sliko stanja, ki " v glavnem poročila in komunikeji a^sbetljujejo samo v posamičnih iz-ckih ali pa globalno na tak način, nit,oslanei° prikriti bistveni detajli. spi° Se- m Primer zgodilo, da so ( Jani javna občila razpisala in raz-Pbvonla^ o poravnanju dolgov vseh infi jaških gledališč in ob milijardnih vsotah — ki jih v glavnem r'f’mP nikoli videli, torej tudi ne za-Prorai — spregledala naših ■»malen-.	330 milijonov lir dveh dolgo-
cmh posojil z jamstvi Tržaške ob-«c in Pokrajine. Dežela je namreč It^zela nase odplačevanje samo ličil dolgov, za katere je sama jam-tr!u' Slovensko stalno gledališče je oko ostalo z dolgom, ki je približno .snna letnega proračuna in tega llk'Tnen^ s. Primernimi obrestmi. To o za primer nepopolne informacije, *	vzrok precejšnjega zmrdo-
Ssra VSeh distih, ki so menili, da je - z eno samo potezo Dežele re-izvirnega greha.
h,^dar pa je glavni vzrok vsega rraega v prvi vrsti ministrstvo za tu-zem in prireditve, ki reže našemu
Nadaljevanje na 2. strani
V torek vrh tajnikov obnovljene vladne koalicije
Vladna kriza se izteka brez zmagovalcev »Oboroženo premirje« med Craxijem in KD
SANDOR TENCE
RIM — Vladna kriza se izteka brez poražencev in brez zmagovalcev. Demokristjanom ni uspel naskok na predsedstvo vlade in so se po dvotedenski »ofenzivi« morali klavrno umakniti, Craxi bo ostal v palači Chigi, a le do prihodnje pomladi, ko bo moral bočen nočeš ali predati mesto Andreottiju ali pa spet sprožiti vladno krizo. Socia-listično vodstvo se je v petek izreklo za prvo rešitev (Andreotti v palačo Chigi), ki bi preprečila predčasne volitve ter privedla do naravnega izteka zakonodajne dobe. Od marca, ko bi moral predsednik vlade odstopiti, pa nas ločuje še sedem mesecev in do takrat se, poznavajoč politične razmere in odnose med KD in PSI, lahko zgodi še marsikaj, posebno v parlamentu, kjer »prosti strelci« iz večinskih vrst že pripravljajo novi vladi nevarne pasti.
V torek se bo vsekakor poverjeni predsednik sestal s tajniki petstrankarske koalicije in jim predložil osnutek programa nove vlade, ki jo bo sestavil verjetno že sredi tedna. Craxi, kot po-
trjujejo njegovi najožji sodelavci, bo posvetil posebno pozornost gospodarskim vozlom (brezposelnost in javni primanjkljaj), izhajajoč iz dokumenta, ki ga je večina odobrila med zimskim »preverjanjem«. Kabinet pa se bo po poletnih počitnicah moral soočati tudi z nekaterimi ostalimi perečimi vprašanji, začenši z reformo državnih inštitucij in radiotelevizijskih služb ter posebno z referendumi o sodstvu, ki jih hočejo republikanci in demokristjani na vsak način preprečiti.
Zanimivo pa bo videti, kako bo obnovljena koalicija prikazala pred javnim mnenjem časovno omejenost nove vlade. De Mita zahteva jasne in baje tudi pismene sporazume, ker očitno noče, da bi se ponovile polemike, ki so sledile »preverjanju«. Craxi in socialisti pa mirijo demokristjane ter podčrtujejo, da bo spomladi (marca ah najkasneje aprila) itak vsedržavni kongres PSI, po katerem se bo predsednik vlade spet »vrnil v stranko«. Sekretar PSI ima pri svojih prizadevanjih in pri izvajanju svoje politične linije za sabo vso stranko, s tem pa se ne more ponašati demo-kristjanski voditelj, ki mora po zmagoslavnem majskem kongresu sedaj paziti na vedno bolj borbeno notranjo opozicijo. De Mita je hotel na vsak
način predsedstvo vlade, a je moral nato kloniti, ne toliko pred Craxijem, ampak pred Forlanijem in Andreottijem, ki sta mu odsvetovala frontalni spopad s socialisti. Po vsem tem je zato pričakovati, da bosta De Mita in Craxi v torek podpisala neke vrste »oboroženo premirje«.
Pred napovedanim vrhom koalicije pa so v teh dneh najbolj aktivni (in kritični) republikanci. Njihov tajnik Spadolini ne kaže velikega navdušenja nad iztekom vladne krize, ker se boji novih razhajanj med socialisti in demokristjani Malo pa je tudi razočaran, ker je pričakoval, da bo Cossiga po Andreottijevem neuspehu poveril njemu, in ne Craxiju, mandat za sestavo nove vlade. Komunisti, ki so za sredo sklicali centralni komite, pa ponavljajo, da je Craxi ostal »jetnik in talec v rokah KD«, poleg dejstva, da je po njihovem mnenju časovno omejena vlada neustavna in torej, tudi formalno gledano, povsem nesprejemljiva. KPI očita socialistični stranki, da nima jasnih političnih načrtov ter da je povsem pozabila na svoj levičarski in napredni izvor, v vladnem okviru pa na družbene reforme, ki jih je vendarle Craxi večkrat obljubil.
Občutno zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja v prvem polletju
Železniška nesreča v Angliji: deset mrtvih in 37 ranjenih
RIM _ Italijanski zunanjetrgovinski primanjkljaj se je v prvem letošnjem polletju znižal na 6.745 milijard lir in bil za dobrih 10.000 milijard lir manjši od deficita v prvih 6 mesecih 1985 (16.940 milijard lir). V juniju pa je bilanca izkazovala prebitek 345 milijard lir proti 2.424 milijardam deficita junija lani. To gre pripisati padcu vrednosti dolarja in pocenitvi nafte.
V obdobju januar - junij 1986 je uvoz znašal 79.530 milijard lir ali 8,7 odstotka manj kot v prvi polovici leta 1985, izvoz pa 72.785 milijard lir ali 3,8 odstotka več. V juniju je uvoz dosegel 11.925 milijard lir (17,7 odst. manj kot junija lani) in izvoz 12.270 milijard lir (1,6 odst. več). Junijskemu padcu uvoza sta botrovala 57-odstotno zmanjšanje v
nakupih nafte in njenih derivatov ter 12-odstotno skrčenje živilskih pošiljk iz tujine. V vsem polletju se je primanjkljaj v trgovini z nafto in njenimi proizvodi zmanjšal za 8.188 milijard lir, deficit na živilskem področju pa za 767 milijard lir.
Gornji podatki kažejo, da izvoz šepa, saj je v prvi polovici leta manj napredoval kot lani. Minister za zunanjo trgovino Capria je dejal, da tega ni kriva slabša konkurenčnost domačega gospodarskega sistema, ampak stanje na svetovnem trgu, kjer je popraševanje letos naraslo samo za 3 odst. proti 5 odst. v ustreznem času lani, ker države z velikim deficitom (npr. ZRN in Japonska) ne spodbujajo lastne notranje rasti, kar bi ugodno vplivalo na druge države. »Italija že ne bo igrala vloge lokomotive!« je dodal Capria.
LONDON — Včeraj zjutraj se je na železniškem prehodu v bližini naselja Lockington v srednjevzhodni Angliji pripetila nesreča. Vlak, ki vozi na redni liniji Bridlington - Hull, je zadel v avtomobil, ki je prečkal tračrice, tako da se je nekaj vagonov iztirilo. Mrtvih žrtev je deset, ranjesnih 37, med katerimi jih je nekaj hudo poškodovanih. Voznik dostavnega vozila, ki je prečkalo tračnice, je hudo ranjen, prav tako desetletni otrok, ki se ie vozil z njim. Po vsej verjetnosti voznik kombija ni videl rdeče luči, ki opozarja na prihod vlaka in hotel preko tira; prehod čez tračnice namreč nima zapornic.
V	zadnjih dveh letih je to najhujša nesreča na železnici v Veliki Britaniji.
Na Irskem ubili tri policaje
LONDON — V središču mesta Newry na Severnem Irskem so včeraj v atentatu ubili 3 policijske agente. Trije neznanci so z rafalom streljali na avtomobil, ki je bil parkiran na Hill Streetu. Trije od policistov ki so sedeli v avtu, sto podlegli poškodbam, četrti je ranjen. Odgovornost atentat si je prevzela Irska fronta za neodvisnost (IRA).
V	podobnih atentatih je od začetka leta izgubilo življenje skupno 9 agentov severnoirske policije.
Pred vrhom neuvrščenih držav v Harareju
Turistična sezona že v polnem razmahu
Iskanje rešitev za krizna žarišča tokrat v ospredju na konferenci
Mnogo Italijanov na poti proti plažam in hribom
Na konferenci neuvrščenih v Harareju bo kajpak svetovni mir glavno vprašanje, ki bo tako rekoč od »a« do »ž« s svojim globokim in globalnim pomenom preveval uvodna poročila, razprave in seveda sklepe. Mr zadeva vse, male in velike, uvrščene in neuvrščene, revne in bogate. Za vse je to pogoj stika, dialoga, sodelovanja in napredka. Nikob ni bila na svetu soodvisnost tako nujna kot danes. V prihodnje bo mir čedalje bolj potreben, če le mislimo na koristi sleherne dežele in vsega sveta.
Glede na to je še kako razumljivo, če se neuvrščene dežele že ves čas, včasih bolj, včasih manj uspešno, prizadevajo odpravljati krizna žarišča znotraj gibanja. To je navsezadnje nekakšna prva in neposredna potrditev, da gre gibanju stvarno za mir in sodelovanje. Žarišča so namreč v vsakem primeru škodljiva ne le za države, ki so vpletene v medsebojne spore in spopade, pač pa za vse gibanje. Danes jih imamo na svetu 12 in zadevajo vse celine.
Pred bližnjim »vrhom« v Harareju se seveda povečuje število tistih, ki se obračajo na gibanje s prošnjo, da pomaga napraviti konec medsebojnim konfliktom. Pretekle dni je bila v New Yorku seja tako imenovanega koordinacijskega biroja neuvrščenih, na kateri so arabske dežele zahtevale, da se na osmi konferenci neuvrščenih postavi problem dolgoletne iraško-iranske vojne. Podobne pobude so prišle ali pa so na poti tudi iz drugih celin, iz ameriške (Nikaragva na primer) vse do azijske. Pobude so kajpak utemeljene, vendar ima gibanje do njih svoj pogled, ki ga bo skušalo prej ko slej uveljaviti tudi ob tej priložnosti.
Do sedaj namreč niso nikoli obravnavali posameznih žarišč kot posebno točko dnevnega reda, pač pa so jih pretresali v okviru razprave o svetovnih razmerah na
sploh. Seveda je bila in je upravičena bojazen organizatorjev konferenc neuvrščenih, da bi posebne razprave o posameznih problemih utegnile zavleči in prevesti njihov izid v eno ali v drugo smer. Razprava potemtakem »da«, kajpak tudi z ustreznimi ocenami in priporočili, vendar v kontekstu problema miru v celoti. Na letošnji konferenci v Harareju pa se bodo bržkone odločili za poseben pristop v zvezi s problemom Južne Afrike, ki pač ima svoje posebne in skrajnostne značilnosti.
V	zvezi s problemom kriznih žarišč je potrebno, med drugim, poudariti napore, ki jih vse bolj vlagajo neuvrščeni pri krepitvi lastne varnosti.
Pritiskov, groženj in konkretnih akcij na račun neodvisnosti suverenih in neuvrščenih držav je žal zmeraj več in imajo večinoma skupni imenovalec blokovske konfrontacije. No, pred dnevi je bil v Nairobiju, glavnem mestu Kenije, sestanek voditeljev vzhodno in srednje-afriških držav, ki so specifično obravnavali problem skupne varnosti, »ki naj prispeva k večji stabilnosti in napredku v teh deželah«, kot je rekel predsednik Kenije, Mojija.
V	novi državi Surinam je bil te dni področni posvet neuvrščenih o »vlogi gibanja v mednarodnih odnosih«; tudi tu — posvet je bil v čast 25. obletnice beograjske konference — je problem varnosti spadal med glavne teme. Opredelili so ga »kot potrebo večje solidarnosti med neuvrščenimi pri obrambi neodvisnosti in pravice do lastne razvojne poti«.
Odnos gibanja do kriznih žarišč pa seveda le ni samo deklarativen. Splošna ocena pred Hararejem je namreč, da je bilo gibanje do sedaj pri tem premalo »stvarno«. Na shodu v glavnem mestu Zimbabveja zanesljivo ne bodo izostala priporočila za bolj dejavne posege.
MIRO KOCJAN
RIM — Približno 16 milijonov Italijanov je ta konec tedna odpotovalo na počitnice, med temi so tudi delavci nekaterih večjih tovarn iz Severne Italije. Vsekakor ostaja najbolj kritični datum 2. avgust, ko se bo industrijska proizvodnja skoraj povsem zaustavila. Dopusti so letos spet koncentrirani v prvih treh tednih avgusta. V tednu od 31. julija do 4. avgusta predvidevajo nad 2 milijona 200 tisoč vozil na italijanskem avtocestnem omrežju. Največji milanski industrijski obrati zaprejo svoje tovarne z začetkom avgusta: Alja Romeo, Pi-relli, Zambeletti, Bager, Bassetti, Plasma, Citterio, Fiat in mnogi drugi. V Furlaniji - Julijski krajini se začnejo kolektivni dopusti s tem vikendom za tovarne Zanussi; tržaški arzenal ne bo prekinil proizvodnje, tovarna Velikih motorjev — GMT pa zapre samo od 11. do 14. avgusta.
Zdi se, da se bo tudi uspeh turistične sezone popravil. Američani se pripravljajo, da bodo potovali v Evropo. Od predvidenega »padca« za 90 odstotkov so prisotni ameriški turisti manj številni za približno 40 do 50 odstotkov. Mnogo ameriških državljanov je šele v zadnjih dneh vložilo prošnjo za potni list, za kar je potrebno dva meseca. Vsa predvidevanja a-meriških agencij potrjujejo, da bo je-
seni prisotnost Američanov višja kot po navadi.
Sami Italijani, ki so si za počitnice izbrali tujino, so številnejši za 10-15 odstotkov glede na lansko sezono. Približno 15 odstotkov manj je izbralo za cilj afriško celino, zvišalo se je število italijanskih prisotnosti v skandinavskih deželah in v Jugoslaviji. Francozov in Skandinavcev je letos po italijanskih turističnih sdediščih za 15 do 20 odstotkov več, stalno je število nemških gostov.
FIAVET, federacija, ki združuje nad 2.000 italijanskih turističnih a-gencij, je predstavila na tiskovni kon ferenci podatke o poteku sezone, govorilo pa se je tudi o predlogu za nižje cene letalskih vozovnic znotraj EGS. FIAVET je poudarila, da je tre ba določiti natančno nove cene, ki naj bi bile namenjene pospeševanju čarterskih letov. Federacija opozarja, da ne sme biti zmešnjav na tem polju, ker bi v tem primeru lahko prišlo do konkurence med letalskimi družbami in celo do padca prometa nasploh.
Zanimiv je podatek o Lampedusi, kjer naj bi hotelske cene imele 50-odstoten popust, ki bi pospeševal turizem po incidentu z libijskimi raketami. Hoteli so sicer polni, ne morejo pa uresničiti popustov, ker niso bila izdana s tem v zvezi uradna določila.
Danes splošne volitve v kraljevini Tajski
BANGKOK — Danes bodo na Tajskem predčasne splošne volitve, na katerih se predstavi 16 strank s skupno 3.813 k and'da tov za 347 sedežev predstavniške zbornice. Od leta 1932, ko je Tajska postala ustavna monarhija, ni nikoli ena sama stranka dosegla absolutne večine sedežev. Po predvidevanjih se tudi tokrat to ne bo zgodilo, tako da bo na vladi koalicija.
Od šestnajstih strank je — po našem pojmovanju — devet desničarskih in sedem levičarsko usmerjenih z razmmi odtenki; poleg tega je komunistična stranka prepovedana, njeni bivši člani pa lahko kandidirajo za drugače poimenovane stranke.
Verjetno bo dosegla od 80 do 100 sedežev Demokratska stranka, ki je nastala leta 1946 in deluje največ let. Precej ugleda je izgubila Stranka družbene akcije zaradi notranjih trenj in sporov. To je stranka bolj konservativne usmeritve. Stranko demokratske enotnosti so ustanovili šele maja iz dveh skupin. Ta novoustanovljena formacija je naklonjena generalu Kam-langu-Eku, ki je glavni nasprotnih dosedanjega prvega ministra. Od leta 1974 deluje tudi desničarska stranka »Chart Thai«, ki je bila zadnja tri leta v opoziciji in ima namen, da zopet stopi v vlado. Po trideset sedežev naj bi si priborili stranka »Rassadom«, ki jo vodi vrhovni vojni poveljnik general Sirisamphan, in Napredna stranka. S programom, ki predvideva širše gospodarske reforme se bo borila za približno 50 sedežev levičarska Stranka kolektivne akcije.
• Ob stiski našega gledališča
NADALJEVANJE S 1. STRANI
gledališču tanjši kruh, kot si ga je prigaralo in kot bi ga narekovalo naše izjemno stanje v družini petnajstih italijanskih gledališč z javno upravo. Prav grozljiv pa je način, kako in kdaj nam ta sredstva nakazuje
Misel mi uhaja v čas mojega otroštva, prva povojna leta, obdobje stisk in brezposelnosti, ko smo tudi v naši družini, kot v mnogih drugih, poznali »knjižico«, debelejši zvezčič, s katerim smo hodili v trgovino kupovat na upanje. Pod dolgo vrsto števil je bila na koncu meseca potegnjena črta in zapisana vsota. Običajno smo takrat dolg tudi poravnali, marsikdaj pa so nam ga, vsaj del, ■preprosto morali prepisati V naslednji mesec. Tako nekako se mi godi še danes kot gledališkemu ravnatelju, le da so trgovce zamenjali bančniki in da ti zaračunavajo mastne obresti.
Vsi namreč vemo, da se gledališka sezona začenja s 1. septembrom, vendar ministrstvo določi posameznim gledališčem pripadajoča sredstva šele januarja ali februarja, ko je glavni del repertoarja že mimo. Letos je v Rimu tisti čas snežilo, pa so nam sporočili šele marca, da so nam namenili 550 milijonov, precej manj kot smo upravičeno pričakovali po prispevkih prejšnjih let in kot smo predvideli v proračunu. Od tega smo 440 milijonov gotovine prejeli šele 13. 6. (trinajstega junija!) ali natanko dva tedna po končani sezoni, na ostalih 110 milijonov še zmeraj čakamo. Jih bomo sploh videli pred začetkom prihodnje sezone? Upajmo. Kaj nč,n preostane drugega kot upanje in potrpljenje? Potrpljenje pa je božja mast, kot vemo, ampak za banko, v katero smo hodili po posojila na račun ministrskega prispevka že od septembra.
Mislim, da ta dva nazorna primera utegneta marsikomu vsaj delno osvetliti perfidnost mehanizma, v katerem se nahaja naše gledališče. Na eni
strani dolžnosti, pričakovanja f- potrebe, na drugi nikakor ne neizpolnjene obveznosti, ampak izpolnjene samo delno, predvsem pa ~ tolikšno zamudo, da je lahko usodno. Še posebno v primeru gledališča, ki deluje v pogojih, ki niso pogoji drugih italijanskih gledališč s praktično neomejenim potencialnim občinstvom. SSG naj bi bilo gledališče mostu med sosednima kulturnima svetovoma, vendar je in mora biti v prvi vrsti gledališče narodnostne skupnosti, ki živi v mejah italijanske države kot manjšina. Ta njegova izjemnost bi mu morala biti tudi zakonsko priznana in ovrednotena.
Sicer pa je za gledališko delo najhujša ta večna negotovost, to ugibanje namesto računanja z dejstvi, to življenje od obljub, ta skrb za sleherno vlado — naj bo kakršnakoli že — da ne bi padla, ker bi se s tem zavleklo reševanje našega problema, to dvobojevanje z nevidnim, storokim daviteljem.
Kdaj bomo že enkrat mirno in pravočasno planirali sezono in pri tem mislili na repertoar in na gledalca, preverjali kritike, izbirali možnosti, stimulirali sodelavce, nagrajevali o-pravljeno delo in uspehe, vlagali v mlade kadre, temelj katerekoli prihodnosti? Predobro Se zavedamo upravičenosti takih in drugačnih pripomb, vemo za želje in potrebe, jasno slutimo pot, po kateri bi morali in na katero nam v teh razmerah ni dano. Obupujemo in vemo, da ne smemo obupati.
Naša sreča je pravzaprav samo zavest, da slovensko gledališče v Trstu, ki nam je bilo ustanovljeno kot poklicno gledališče skoraj pred osemdesetimi leti, moramo ohraniti za vsako ceno. Zakaj Slovensko stalno gledališče je več kot to, kar je. Slovensko stalno gledališče je naša kulturna dediščina, naša zgodovina, eno od sider narodne zavesti in vse to, kar lahko še postane.
MIROSLAV KOŠUTA
e
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGI A ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
PONUDBA OBČINSTVU ZA 600 MILIJARD LIR
OBVEZNIC 9,50% 1986-1993
(II. emisija)
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
Koriščenje s 1. avgustom 1986 — Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. avgusta. Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir
EMISIJSKA CENA	987,50 lire
EFEKTIVNI DONOS	9,75%
IZPLAČILO
Enkratno »alla pari« 1. avgusta 1993. Enel si pridrži pravico, da predčasno izplača posojilo 1. avgusta 1989; v tem primeru se bo izplačilo vršilo brez odtegljajev in s poviški na račun kapitala, ki bodo znašali:
2,—% če bo izplačilo med 1. avgustom 1989 in 31. julijem 1990;
1,50% če bo izplačilo med 1. avgustom 1990 in 31. julijem 1991;
1,—% če bo izplačilo med 1. avgustom 1991 in 31. julijem 1992;
0,50% če bo izplačilo med 1. avgustom 1992 in 31. julijem 1993.
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE PREDNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO Dl ROMA - ISTITUTO Dl CREDI-TO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITAL LANE - ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA - BANCO Dl SARDEGNA - CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO Dl ROMA - CASSA Dl RISPARMIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - BANCA POPOLARE Dl NOV ARA - BANCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE -Dl BERGAMO - BANCA POPOLARE COM-MERCIO E INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELLAGRICOLTURA - BANCO Dl SANTO SPIRITO -BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA - BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCA D’AMERICA E D ITALIA - BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO - BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA Dl LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANCA C. STEINHAUSLIN & C. - BANOUE INDOSUEZ-ITALIA - CITIBANK, N .A.
Naročila se bodo sprejemala 28. in 29. julija 1986 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 31. julija 1986.
Velik pomen decentralizacije
VIDEM — Predsednik deželnega odbora Biasutti se je pred dnevi srečal s predstavniki organizacij ANCI, UPI in UNCEM in jim orisal bistvene spremembe, ki jih predvideva zakonski osnutek o decentralizaciji vlog deželne uprave. Problem decentralizacije je že pred leti opozoril na pomanjkljivosti deželne uprave pri izvajanju nekaterih speciiičnih nalog. Zdaj je končno prišlo do zakonskega osnutka, s katerim bo deželna uprava razbremenila dosedanje pristojne organizme, njih vlogo pa si bodo prevzele posamezne občine, pokrajinske uprave in druga manjša upravna telesa.
Biasutti je med drugim poudaril pomen novega zakonskega načrta, ki naj bi postopoma ovrednotil vlogo in pristojnosti manjših krajevnih uprav, med drugimi tudi razne Gorske skupnosti, ki se neposredno srečujejo z raznimi problemi krajevnega značaja in jih zato seveda tudi najbolje poznajo. Za reševanje specifičnih problemov v okviru decentralizacije pristojnosti, bo Dežela ostalim krajevnim upravam nudila tudi finančno podporo.
Sklep socialnega sklada
Podpore EGS naši Deželi
TRST Evropski socialni sklad, ki je znotraj EGS "pobudnik za ustvarjanje možnosti zaposlitve ter geografsko in profesionalno mobilnost delavcev" je dodelil za letos deželi Furlaniji-Julijski krajini 22 milijard in 800 milijonov lir. Sklep je v prejšnjih dneh ratificirala EGS in ga je deželnemu odboru sporočil odbornik za stike z Evropsko gospodarsko skupnostjo Pio Nodari.
Nodari je pojasnil, da bo več kot 15 milijard šlo ravnateljstvu deželnega instituta za dodatno izobraževanje in podobnim ustanovam, ki delujejo v prid zaposlovanja, v prvi vrsti deželni agenciji za delo. Ostala sredstva bodo dodelili nekaterim konzorcijem in KZE za vključevanje handikapiranih v delovne procese. Podpore bodo dobili tudi nekateri zasebniki za specifične načrte, ki jih nameravajo izvesti.
Obračun sedemmesečnega dela
Poletni premor deželnega sveta
TRST — S sredino sejo so se končala dela deželnega sveta pred letošnjim poletjem oziroma dopusti. Predsednik sveta Paolo Solimbergo je na kratko obnovil sedemmesečno delovanje, med katerim je deželni svet obravnaval številne pereče probleme.
Posebno je Solimbergo poudaril, da je bilo veliko sej namenjenih razpravam in razreševanju vprašanj zaposlitve in preraščanja krize na industrijskem področju, ne gre pa pozabiti niti stališč, ki jih je skupščina zavzela ob kriznih mednarodnih trenutkih. V tem obdobju je deželni svet sprejel tudi številne zakone, med katerimi gre omeniti tistega v prid izseljencem in obrtnikom ter za izboljšanje kvalitete življenja celotnega prebivalstva.
Od januarja do konca julija je bilo torej kar 33 sej, odobrili so 42 zakonskih osnutkov, dali odgovore na 50 interpelacij in 131 vprašanj. Posamezne komisije pa so imele 116 sej, medtem ko se je predsedniški urad sestal dvaintridesetkrat.
Gneča na mejnih prehodih
Tudi včeraj so se vile proti morju cele reke avtomobilistov iz ZRN, Francije in drugih držav Zahodne Evrope. Veliko pa je bilo tudi takih, ki so končali svoj dopust in so se vračali domov. O gneči na mejnih prehodih zgovorno
kaže tudi naš posnetek
Slavnostna vrnitev starega zvona
ILIRSKA BISTRICA Po dveh letih papirnate bitke so Topolčani končno zmagali — po več kot 40 letih so lahko pozdravih svoj tako dolgo pogrešani zvon. V torek so ga namreč slovesno prepeljali iz pazinskega etnografskega muzeja v okrašeno izložbo Knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici. Tako se je zaključilo predzadnje dejanje v popotovanju ^75 let starega zvona iz cerkve sv. Stefana na Topolcu.
Najlepši zvon Julijske dežele, kot je pisalo v zbornikih stare Italije, so Italijani sneli iz zvonika že decembra 42. Po naključju je ušel topilnici in se že leta 1961 vrnil v Jugoslavijo, da bi 25 let kraljeval zbirki Zvonov Istre v pa-zinskem muzeju, kjer so ga končno odkrili njegovi rojaki. Administrativnih ovir je bilo veliko, a vztrajanje pri vrnitvi zvona v domačo vas se je obrestovalo. Delegacija Topolčanov, predstavnikov Kulturne skupnosti in Zavoda za spomeniško varstvo je v torek podisala primopredajno listino in zvon na slavnostno okrašeni prikolici pripeljala v Ilirsko Bistrico, (mc)
Všeč so jim milijoni pa tudi čokolada
KOPER — V poletnih mesecih, ko se število prebivalcev v Istri praktično podvoji, postane ta polotok tudi mali "raj" za tatice in tatove. V juliju so tako na UNZ Koper registri-rali 42 tatvin v hotelih in avtokampih, k tem pa dodajmo še 94 vlomov v avtomobile, ki so jih storilci opravili sicer od januarja naprej, vendar veliko večino prav v juniju in juliju. Omenjenih 42 tatvin je večinoma greh malih tatičev, v seznamu kaznivih dejanj pa imajo na koprski UNZ tudi okrog 40 večjih tatvin, ki so delo manjših skupin in posameznikov. Večina od teh grešnikov je že v priporu.
In kaj so si "privoščili" poletni tatovi? Najprej to, da so Okoristili zaupanje kazensko poboljševalnih zavodov in se P° nekajdnevnem majskem "dopustu" niso vrnili nazaj v omenjene ustanove. Posebnež med temi, ki so izkoristili Zaupanje je bil M.P., ki si je v gostišču Valter v Dragonji sposodil" kar 1,3 milijona dinarjev, o plenu obvestil prijavlja in z njim odpotoval v Dalmacijo. Fanta sta se lepo oblekla, 'uredila, s polno denarnico pa tudi uživala več kot aissec dni. Mimogrede sta si privoščila še okrog 15 vlomov, Nazadnje pa so ju minulo nedeljo v Portorožu, kamor sta spet prišla po nekaj denarja, odkrili kriminalisti koprske NZ. Nekaj njima podobnih zmikavtov so koprski krimina-isti že spravili za zapahe, več manjših pa še iščejo. Težko jm je najti, ker se dokaj spretno izgubljajo v množici gos-ovr ne nazadnje pa oškodovanci (večinoma tujci) prijavljajo
domala vse, kar pogrešajo. Tako so na spiskih ukradenih predmetov različni tehnični predmeti, denar, zlatnina in fotoaparati pa tudi radenska, vino, športne adidas copate, sončna očala, kava, cigarete in celo čokolada. Seveda je tatove čokolade težko odkriti, tako kot je včasih težko dokazati, da so nekatere prijave tatvin izmišljene. Letos kriminalisti koprske UNZ takih primerov še niso zabeležili, lani pa so nekaj goljufov odkrili.
Kdo krade? Na koprski UNZ menijo, da večjih organiziranih skupin tatov ni. Za nektere vedo in jih iščejo, vendar je iskanje otežkočeno tudi zato, ker varnostne službe po hotelih in drugih turističnih objektih niso dovolj učinkovite, dobro organizirane in uspešne, čeprav so dokaj številne in so bile pred sezono poučene o sezonskih nevarnostih. Ocena delavcev milice je, da so varnostne službe v turističnih krajih premalo učinkovite, da je družbena samozaščita na dokaj nizki ravni. Očitno je, da veliko koristi od sestankov, inštrukcij, ki so jih imeli delavci UNZ z varnostniki, ni bilo. Tudi dnevna opozorila, da je treba pozornost usmeriti na "to in to", turiste opozarjati na njihovo malomarnost (mimogrede: marsikaj "izgine" tudi zato, ker priložnost dela tatu), jih opozoriti, da je treba v hotelskih sobah zapirati okna na verandah itn., niso preveč odmevna.
DUŠAN GRČA
POPUSTI POPUSTI POPUSTI
NA VSEH ARTIKLIH:
obleke, krila, bluze, halje, nočne srajce
Obv. občini 16.7.86
že toliko let postavljamo
piki na 0
Ko je ROTL v Trstu predstavil Vespo, je imelo podjetje polstoletne izkušnje na področju motorjev.
Od let, v katerih je Vespa začela osvajati Italijane pa do obdobja, ko je »spremenila svet na dveh kolesih«, je malo čudovito vozilo
doživelo številne izboljšave. Toda duh ostane vedno isti: za Vespo in za trgovino ROTL s »pikama na O« tako danes kot nekdaj.
ROTLtrst
Ul. sv. Frančiška 50
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Philipp Vandenberg
Hetera
»Poglej si samo mišice tega napihnjenega silaka!« se le Zahihitala Dafne in pokazala na enega izmed marmor-kipov pred belim stopniščem v Altis, sveto območje, športniki so se pred tekmami zaobljubili, da bodo v Pruneru zmage darovali kip svetišču Here ali olimpijske-17111 Zeusu. In tako so jih prinesli na stotine, jih razvrstili J nega ob drugem, popisane s ponosnimi črkami, zmedeno rzišče nečimrnosti, najstarejši iz figovega in cipresovega pS(1' kot na primer kipec boksarja Praksidoma z otoka y*ne ali rokoborca Reksibia.	.
hiegara, ki ni bila prvič v Olimpiji, je vedela marsikaj Povedati o kipih zmagovalcev, in prijateljici Dafne je po-edala nekaj tudi o marmornatem silaku, ki je vzbudil nlcno začudenje. Žal je že mrtev, se je zasmejala Megara, v°lkovi so ga požrli v daljnjem Krotonu.
»Volkovi?«
»Da, sam je našel v gozdu volčjo past in je hotel na izmeriti svojo moč. Ime mu je bilo Milon in menda je ar šestkrat zmagal v rokoborbi. Za šalo je ljudem prika-
zoval vse mogoče umetnije: tako se menda ni nikomur posrečilo, da bi Milana potisnil z namiljenega diska. Struno iz črev, ki je ni bilo mogoče raztrgati, je menda pretrgal tako, da si jo je ovil okoli čela, globoko vdihnil, zadržal sapo in napihal svoje sence. Moč vzmeti na volčji pasti pa je očitno podcenil, stisnila je čeljusti, obdržala ujetega Milana in ga tako prepustila volkovom.
»Kakšen junak!« je ostrmela Dafne in plosknila z rokami. »Bodi srečen, Milon!«
O bronastem konju pa je rdeče oblečeni ekseget povedal, da je žival, kobila Korinčana Feidola, odvrgla jezdeca takoj po startu, vendar je tekla pred svojim gospodarjem po vseh pravilih, pravilno je obkrožila stožernik in prva prišla na cilj. Feidolas je pritekel za njo. Potem ko so elidski sodniki preverili vsa tekmovalna pravila, so razglašali kobilo Auro za zmagovalko, Feidolas pa je daroval ta kip.
Najslavnejši kip v tem velikem krogu pa je bil kip boksarja Teagena z bogatega otoka Tasosa. Prišel je iz delavnice kiparja Glaukiasa. Ko je Megara omenila to ime, se je Dafne zamišljeno zagledala v nebo. Videti je bilo, da je Megara uganila njene misli in pokušala slabe spomine pregnati z naslednjo pripovedjo:
»Ko je bil Teagenes star devet let,je snel na trgu težak kip boga s podstavka in ga na ramenih odnesel domov, tako močan je bil. Pozneje je kot boksar hitel od zmage do zmage. Ne samo v Olimpiji, tudi na igrah v Mantimeji, v Delfih in Korintu je premagoval najmočnejše može in si
pridobil 1400 zmagovalnih vencev. Po smrti so prebivalci otoka Tasosa postavili v njegovo čast kip, in ponoči se je moški, ki ga je Teagenes v boju premagal, priplazil v svetišče in iz maščevanja začel bičati bronasti kip. Toda celo po smrti je bil Teagenes močnejši: bič se je ujel, bronasti kip se je prevrnil in ubil brezbožneža.«
»Lepa zgodba,« je rekla Dafne zase.
»Saj še ni pri koncu,« je odgovorila Megara in nadaljevala: »Sinovi mrtvega so obtožili kip uboja - po strogih Drakontovih zakonih je bilo to mogoče. Sodba se je glasila: izgon. Zato so kip potopili v morje...«
»In kako je prišel Teagenes spet sem?«
»Suša in vročina sta opustošili otok Tasos in delfijska Pitija je povedala, da so s potopitvijo kipa povzročili jezo bogov. Zato so ga ribiči rešili z mrežami, Tasijci pa so mu dodelili častno mesto. Od takrat naprej spet zelenijo pašniki in cvetejo polja na tem otoku in drevesa bogato obrodijo.«
»Ali nisi ti Dafne, hetera z otoka Lesbosa?«
Jonka se je prestrašena obrnila. »Da,« je odgovorila tiho, ko je zagledala pred seboj tujčev obraz s črno brado. »Kaj želiš od mene?«
Megara je poskušala potegniti dekle vstran.
»Ime mi je Aikides in prihajam iz mesta Magnesije, ki ga obliva reka Meander.«
»Kaj me briga,« je rekla Dafne odrezavo in odšla za Megaro.
S petkove spominske prireditve v Dolini
Po 40 letih potrdili svečano obljubo: boj za mir, svobodo in enakopravnost
Prebivalstvo dolinske občine je bilo med prvimi, ki je takoj po končani drugi svetovni vojni postavilo spomenik svojim padlim. Jutri poteka 40 let od tega dogodka.
Te pomembne obletnice so se domačini skupno s svojimi borčevskimi in društvenimi organizacijami spomnili s spominsko svečanostjo, ki je bila v petek zvečer pred spomenikom. Ob njem stoji drugi spomenik, ki opozarja na prvi dolinski tabor iz leta 1878. Dva spomenika torej, ki sta tesno povezana z zgodovino Doline in z bojem slovenskega prebivalstva za lastno svobodo in enakopravnost.
Spominska svečanost je bila pred spomenikom, na katerem so vklesana imena 27 padlih, 13 talcev in 33 žrtev, ki se niso vrnile iz internacije, nacističnih taborišč ali pa so izgubile življenje v raznih ječah.
Do spomenika so prišli prebivalci in številni gostje v sprevodu, ki so ga začeli bivši borci s titovkami na glavi, za njimi so bili gostje; med temi jugoslovanski konzul Marjan Banko, dolinski župan Edvin Švab ter številni predstavniki borčevskih in kulturnih organizacij ter društev iz dolinske in tržaške občine, in številni domačini.
Spominsko svečanost je v imenu sekcije VZPI-ANPI za Dolino, Mačko-Ije in Prebeneg začela Anaroža Salvec. Dejala je, da je spomenik, izklesan iz bazoviškega kamna, še vedno pomnik, ki opozarja prebivalce na padle, ki "živijo v nas in so postali del vseh nas. Le dovolj rahločutni in pogumni moramo biti, da prisluhnemo njihovemu sporočilu," je dejala. V imenu domačega društva Valentin Vodnik je nato spregovoril predsednik Vojteh Lovri-ha. "Ponosni smo na našo narodno osvobodilno borbo, s katero se je začelo novo, pomembno poglavje naše zgodovine," je dejal govornik, ki je sklenil svoj govor s pozivom na boj za mir, spoštovanje, razumevanje in medsebojno prijateljstvo.
V imenu sekcije VZPI, je spregovoril predsednik Dušan Lovriha, ki je dejal, da je spomenik padlim v Dolini le skromna zahvala junakom. Spomnil se je v svojem govoru še številnih obletnic in dogodkov, ki so tesno povezani s slovenskim, domačim, pa tudi vsem naprednim prebivalstvom in ob
koncu še ponovil zahtevo po odobritvi globalnega zaščitnega zakona, ki nam ga italijanska država še ni dodelila.
Daljši govor je imel predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria, ki se je zaustavil predvsem pri pojavu naraščanja dejavnosti de-
sničarskih in fašističnih sil na našem področju. "Vedno glasnejši postajajo, vedno bolj sovražni so do nas in naših ustanov," je dejal. "Ostali pa bodo premaganci, kajti zmagovalci smo lahko le mi, ki smo za mir, mirno sožitje, proti vojni, za pravice Slovencev v Italiji."
Celotna svečanost je bila povezana s kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevski zbor Valentin Vodnik, ki je pod_ vodstvom Ignacija Ote zapel pesmi: Žrtvam, Smrt v Brdih in Hej Brigade; Pihalni orkester Breg, ki je pod taktirko Nika peršiča zaigral več skladb in mlada recitatorja Damjana Ota in Andrej Šik.
Prireditev se je nato zaključila s tovariško družabnostjo na Gorici, kjer so se udeleženci zadržali v pogovoru na čase iz naše preteklosti, pa tudi v pogovoru o sedanjosti, ki terja odločen in enoten boj za dosego miru, mirnega sožitja in rešitve problemov, ki zadevajo nas vse, posebno pa mlade rodove.
Vence so pred spomenik položili predstavniki borčevske organizacije VZPI-ANPI iz Doline, Mačkolj, Prebe-nega, iz Boljunca ter Boršta in Zabrež-ca.	(NL)
Na sliki: bivši borci s titovkami na glavi so položili spominske vence ob vznožje spomenika
V Nabrežini v petek nagradili najboljše domače vinogradnike
Zadnje dejanje letošnje 25. občinske razstave domačih vin v Nabrežini se je, kot se za vinski praznik spodobi, odvijalo v gostilni. V petek zvečer so namreč v gostilni Silvester slovesno podelili priznanja najboljšim vinogradnikom občine Devin - Nabrežina.
Na prireditvi se je predstavilo deset pridelovalcev žlahtne kapljice, ocenjevalna komisija pa je izbrala le 7 vzorcev belega vina in 5 vzorcev terana. Skupna sodba strokovnjakov je za letošnjo letino ugodna, saj pravijo, da je vino boljše kot lani.
Šesterici najboljših so pri Silvestru slovesno podelili pokale, diplome in praktična darila. Med belimi vini je bilo najboljše iz vinograda Bruna Kan-teta iz Praprota, sledijo pa mu vina
Danila Lupinca iz Praprota ter Cvetka Adamiča iz Prečnika. Najboljši teran je pridelal Stane Žužek iz Mavhinj, drugo mesto je odnesel Danilo Lupine iz Praprota, tretji pa je bil Ivan Antonič iz Cerovelj.
Vinogradnikom leta je kot predstavnik organizatorjev spregovoril župan Bojan Brezigar. Občinska uprava je vinski praznik pripravila v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo in domačimi vinogradniki, ob sami razstavi pa so odprli tudi Cesto terana, ki bo vodila ljubitelje žlahtnega tekočega opoja mimo najboljših gostiln in vinogradniških krajev.
Na sliki: posnetek s petkovega nagrajevanja najboljših vinogradnikov
Lidia Menapace na festivalu Unitd in Dela
Ženske ostro proti razdiralni jedrski energiji
Festival Unita in Dela, ki se te dni odvija na tržaškem obrežju, posveča letos veliko pozornosti predvsem vprašanju jedrske energije. Problem je postal v naši pokrajini letos zelo pereč, saj namerava ENEL na tem ozemlju zgraditi novo termoelektrarno, ki bi sicer prinesla precej gmotnega dobička, istočasno pa škodovala zdravju vseh stanovalcev v bližini.
Kaj pa menijo o jedrski energiji ženske? O tem je na petkovem "srečanju v kavarni", prijetnem prostorčku tik ob morju, opremljenem z belimi mizami in stoli, spregovorila Lidia Menapace, deželna svetovalka iz Lacija, ki ima obenem pomembno funkcijo v italijanskem parlamentu. Sposobna predavateljica je naštela izredno tehtne razloge, zaradi katerih vsa ženska gibanja v Italiji ostro nasprotujejo gradnji vsakršnega objekta, ki se poslužuje nuklearne energije.
"Jedrska tehnologija je še vedno tesno povezana s svojim prvotnim, razdiralnim namenom. Gre dejansko za tehnologijo, ki se je porodila v vojnih časih in kot taka torej ne upošteva posledic na človekovo zdravje. Res je sicer, da vsak večji znanstveni postopek vključuje tudi določen odstotek tveganja, jedrska energija pa načelno ne upošteva človeškega zdravja in celo življenja."
Znanstveniki so dokazali, da lahko jedrsko žarčenje izredno kvarno vpliva na reprodukcijske organe in torej poškoduje otroka, ki se še razvija v materinem telesu. Čeprav je torej res, da je jedrska energija cenejša od ostalih, nočejo ženske o tem nič slišati, saj je zanje najpomembnejša vrednota človeško življenje, ki nima cene. Zato bodo tudi v bodoče nasprotovale nuklearni tehnologiji, in to tudi na znanstvenem področju.	HJ
Srečanje predstavnikov KPI z delegacijo iz Prizrena
Ob priliki nastopa kosovske folklorne skupine AGIMI na pokrajinskem festivalu Unita in Dela se je delegacija tržaške federacije KPI pod vodstvom tajnika Folija sestala z odposlanstvom Zveze komunistov Kosova iz mesta Prizren, ki ga je vodil predsednik Mestne konference Baskhim Hisa-ri. Gostje s Kosova so sogovornikom orisali pozitiven razvoj položaja v tej avtonomni pokrajini, še posebno kar se tiče odnosov med narodnostmi, poudarili pa so tudi zanimanje za navezavo stikov s Trstom in deželo FJK.
Delegacija KPI pa je goste seznanila s tržaško problematiko ter zagotovila-zavzemanje za razvoj koristnih odnosov med našo deželo in oddaljeno, a zelo zanimivo realnostjo Kosova.
Danes in jutri v Mačkoljah vsakoletna šagra KD Primorsko
V teh vročih poletnih dneh, predvsem ob koncu delavnega tedna, ko si večina želi k morju in na sonce, prav v teh dneh je najlepše, najprimernejše in najveselejše pribežališče borov gozdiček v Mačkoljah, v katerem se že od petka odvija tradicionalna šagra kulturnega društva Primorsko iz Mačkolj. Letos si vsi aktivni člani, odborniki in simpatizerji že petič zaporedoma prizadevajo, da bi društveni praznik čimbolje uspel in da bi tako opravili tudi svojo poletno društveno obveznost.
Šagrski prostor je široko naokrog znan po svojih "meteoroloških" značilnostih: po potrebi postane hladen ali pa obvarovan pred večernim znižanjem temperature.
Zato je šagra v borovem gozdiču v Mačkoljah idealen cilj teh dni. V petek in včeraj so bili gostom na razpolago dobro založeni kioski, niže v gozdiču pa ples z ansamblom Taims. Danes bo ob plesu in okrepčilu tudi kulturni spored: najprej ob 18.30 koncert Godbe na pihala iz Ricmanj, nato pa uro pozneje nastop kotalkarjev ŠD Polet z Opčin. Zvečer kot ponavadi ples: danes in jutri bo igral ansambel Pomlad.
KD Primorsko vse prisrčno vabi v borov gozdiček v Mačkolje... (dam)
Nadvse uspel večer v Miramarskem parku
Maksimilijan - filmska zvezda
Vreme ni ponagajalo Cappelli Un-derground in vsem tistim javnim ustanovam, ki so jo podprle pri realizaciji Ulmskega programa o Maksimilijanu, ponagajali pa so jim režiser Is-tvan Szabo (ki ga v Trstu ne bo), podjetje, ki naj bi poslalo v Trst njegov Ulm Polkovnik Redi (ki se je "izgubil" na progi Rim—Trst) in projekcionist (kriv za neostro sliko). Najsi bo zaradi miramarskih urokov ali zaradi zakletega portiča, prireditelji so morali zaradi tega na vrat na nos zamenjati današnjo gala predstavo z alternativnim Ulmskim sporedom. Ker pa je vse tako začarano, si vseeno ne bi upali trditi, da je verzija, s katero smo raz-
Pogovor s članom upravnega odbora Tržaške KZE Mirom Opeltom
Pomembne novosti v javnem zdravstvenem sistemu
Na zdravstvenem področju je v zadnjih časih prišlo do pomembnih novosti. Pred dobrim tednom, in sicer 17. julija, je skupščina Tržaške krajevne zdravstvene enote odobrila področni načrt, ki predvideva preureditev celotnega javnega zdravstvenega sistema na Tržaškem v okviru deželnega zdravstvenega načrta. Pred dvema dnevoma, in sicer 25. julija, pa je začel veljati deželni zakon št. 29, ki prinaša nova določila za upravno ureditev krajevnih zdravstvenih enot v Furlaniji-Julijski krajini.
Gre za dogodka, ki bosta imela da-lekosežne posledice v javnem zdravstvu na Tržaškem. Da bi kaj več zvedeli o vsem tem, smo se obrnili na člana upravnega odbora tržaške KZE Mira Opelta.
Kako naj bi izgledal tržaški zdravstveni sistem na osnovi pravkar odobrenega področnega načrta?
Načrt je bil izdelan na osnovi natančnih smernic, ki jih je deželna uprava določila pred približno letom dni za racionalizacijo javnega zdravstva v Furlaniji-Julijski krajini, v kateri je vsega 12 KZE. Racionalizacija seveda pomeni poenostavitev zdravstvenega sistema, zaradi česar je deželna uprava postavila stroge meje glede števila bolnišniških postelj, osebja itd. Načrt za Tržaško se teh meja ne drži popolnoma, prekorači jih, čeprav za malenkost. Vendar je treba upoštevati, da se naše razmere znatno razlikujejo od drugih v deželi: pri naši bolnišniški
Miro Opelt
oskrbi je soudeležena Univerza; na Tržaškem je nadpovprečno visok odstotek ostarelih, ki se pogosteje poslužujejo zdravniške nege; pri nas so šole za bolničarje in zdravstvene tehnike; razpolagamo kot edini v državi s središčem za medicinski inženiring; pri nas je nadpovprečno razvita psihiatrična oskrba. Zaradi vsega tega smo v področnem načrtu predvideli npr. 2.067 bolnišniških postelj in 5.078 delovnih mest (zdravnikov naj bi bilo 585), kar nekoliko presega deželne smernice.
Pomembna novost, ki jo prinaša načrt, je osnovanje treh bolnišniških sre-
dišč, če izvzamemo otroško bolnišnico Burlo Garofolo, ki je sploh poglavje zase. Ta središča bodo: mestna glavna bolnišnica, katinarska bolnišnica in zdravilišče Santorio pod Opčinami. Magdalena bo ukinjena, zdravilišče Gregoretti pri Sv. Ivanu pa bo postalo dom za ostarele pod občinsko upravo.
Velikega pomena je nadalje ustanovitev zdravstvenih okrajev (10 ali mogoče 12 v tržaški občini, po T pa v Miljah, Dolini in v Nabrežini), ki bi po načrtu morali opravljati pomembno vlogo na teritoriju.
Kaj pa deželni zakon št. 29?
Zakon predvideva preosnovo upravnih struktur vseh KZE v deželi. Upravni odbori bodo šteli 7 in ne več 9 članov, sestavljali pa jih bodo ali občinski svetovalci ali ljudje z upravno-vodstveno izkušnjo. Medobčinske skupščine bodo ohranile dosedanje število članov (pri nas 60), toda vanje bodo občinski sveti morali imenovati občinske svetovalce, in sicer s 5-let-nim mandatom, kar je oboje novost. Glavna značilnost te minireforme je očitno ta, da skuša približati KZE občinskim upravam. S praktičnega vidika pa pomeni tudi, da bomo po dveletni zamudi končno obnovili vsa upravna telesa KZE. Volitve bi morale biti jeseni.
Kako bi ocenili svojo 6-letno izkušnjo v upravnem odboru Tržaške KZE?
Šlo je za zelo naporno delo, saj smo morali v skladu z zdravstveno reformo
konkretno izoblikovati Tržaško KZE. Težav je bilo nič koliko, začenši z zakonodajo, ki je v marsičem pomanklji-va. Vsemu temu navkljub pa bi si dovolil podčrtati, da smo zahtevno nalogo vendarle izpeljali, in to brez hujših pretresov. Kot edini slovenski upravitelj (v upravni odbor me je imenovala SSk) bi rad tudi spomnil, da smo poskrbeli za namestitev slovenkih operaterjev v družinskih posvetovalnicah in da smo ustanovili slovensko psiho-pedagoško službo. In to kljub temu da v zakonodaji ni v tem smislu nič predvidenega. Zaščita manjšine pa pomeni tudi nudenje socialno-zdravstvene oskrbe v materinem jeziku, zlasti ko gre za otroke in ostarele! (mb)
polagali včeraj (ko gre pač časopis v tisk) res definitivna.
Sicer pa je lahko ta nepričakovana zmešnjava s programom tudi prijetna. Proti večeru se podamo v Miramar, kjer (razen seveda v primeru slabega vremena) bodo vsekakor predvajali kak film in kjer bomo prav gotovo staknili Schbnbrunn, Maksimilijana, Franca Jožefa in Mayerling. Bistvo miramarskih filmskih večerov je prav v tem, da se Trstu priskrbi nov in nadvse vabljiv kulturni prostor.
Tržačani so to sporočilo popolnoma dojeli, saj je bilo na odprtju filmske razstave prisotnih kakih 400 navdušenih gledalcev. 250 srečnežev si je priborilo pičlih 30 cm lesene pručke na stopniščastem mostišču pred Mira-marskim gradom. Vsi ostali so morali gledati film stoje ali "postrani", saj so sedeli kar na obrežju, medtem ko jih je počasi oblivala plima...
Kdo bi si mislil, da je lahko v Mira-maru filmska predstava tako prijetna! Škoda le, da so avtobusne zveze z Mi-ramarom ob tolikšnem odzivu nezadostne. Ob potenciranju avtobusnih zvez pa bi se porodilo novo vprašanje. Pravijo, da kdor prespi v ali ob gradu, se ne prebudi. (Kustos grada je kljub temu čil in zdrav in trdi, da to že od zdavnaj ne drži več.)
•	fotostudio
•	barvni posnetki
•	kupon
s popustom

OPČINE (TRST) - Ul. Nazionale 47 Tel. 211739
SEZONSKA RAZPRODAJA pri


ŠPORTNA OPREMA IN OBLAČILA
TRST — Ul. Ponziana 5 — Ul. delHstria 13
Sejo pokrajinskega sveta odložili na četrtek
Včeraj izredno
Predsednik Pokrajine Marchio bo odstopil po torkovi izvolitvi Richettija za župana
Prihodnji teden bo odločilnega pomena za obe tržaški krajevni upravi, občinsko in pokrajinsko. Že v torek, kot je znano, bo demokristjan Richetti ponovno izvoljen za tržaškega župana z glasovi šeststrankarske koalicije med KD, PSI, PSDI, PRI, FLI in Slovensko skupnostjo, zanj pa bosta glasovala tudi predstavnika Mestne liste in Tržaškega gibanja. Na ta način pa bo tudi formalno zapečateno razbitje z Listo za Trst, ki se je v svoji nepopustljivosti odločila za opozicijo, ker ji druge stranke niso hotele priznati pravice do županskega stolčka.
Po izvolitvi župana bo na dnevnem redu torkove občinske seje izvolitev odbora. Toda nova koalicija ne razpolaga z večino glasov v občinskem svetu, zato bo potrebna še nova seja, ko bo za izvolitev odbornikov zadostovala relativna večina.
Po občini pa bo nato na vrsti pokrajina, kjer je bil položaj dalj časa zamrznjen, ker njen predsednik, bivši melonar in sedaj pristaš Mestne liste Marchio, ni hotel odstopiti. Zdaj pa se je položaj končno premaknil z mrtve točke: včeraj se je pod predsedstvom deželnega svetovalca Giannija Giuricina sestalo vodstvo Mestne liste, ki je sklenilo, da bo Marchio odstopil, čim bo Richetti izvoljen za tržaškega župana. S tem bo namreč uresničen cilj, ki si ga je ta formacija zastavila: preprečiti, da bi na županski stolček sedel melonar Cecovini.
Kot je znano, bi se moral pokrajinski svet sestati že jutri, na dnevnem redu pa je bila samo izvolitev odbornikov glede na dejstvo, da predsednik še ni odstopil. Z napovedjo Marchiovega ostopa za torek zvečer pa se je situacija bistveno spremenila. Zaradi tega so sejo odložili na četrtek zvečer, pa tudi dnevni red bo ustrezno spremenjen, saj bodo morali pokrajinski svetovalci najprej vzeti na znanje predsednikov odstop, nato pa izvoliti novega predsednika. Kaže, da naj bi to
bil socialist odv. Clarici, ki je v preteklosti že vodil pokrajinski odbor. Tudi v tem svetu pa koalicija šestih strank ne razpolaga z absolutno večino, zaradi tega bosta za izvolitev novih odbornikov potrebni dve seji.
Koliko bosta lahko trajali obe novi upravi, občinska in pokrajinska, je za zdaj še težko reči, saj bo treba v obeh svetih v kratkem času izglasovati proračun, za odobritev katerega pa je potrebna absolutna večina. Jeziček na tehtnici bodo v obeh svetih komunisti: njihova opozicija do novih uprav bi utegnila biti nekoliko bolj popustljiva glede na dejstvo, da je bila iz nove večine izrinjena Lista za Trst, kar je bil prvi cilj, ki ga je KPI zasledovala. To pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bi bili komunisti pripravljeni prispevati k odobritvi proračunov brez predhodnega dogovora s strankami nove večine.
Novo koalicijo pa bi utegnila tako ali drugače podpreti tudi Tržaško gibanje in Mestna lista. Predstavnika teh skupin v občinskem svetu sta že na četrtkovi seji glasovala za Richettija in isto bosta storila tudi v torek, pri glasovanju za nove odbornike pa se bosta verjetno vzdržala. Sam Giuricin nam je povedal, da Mestna lista še ni imela uradnih pogajanj za morebiten vstop v novo večino in da bodo njeni predstavniki zato ocenjevali delo novih odborov od primera do primera. To pa nekako dopušča možnost glasovanja tudi za proračun z namenom, da se prepreči predčasen' razpust občinskega in pokrajinskega sveta.
Skratka, po daljšem zastoju se v tržaškem političnem svetu spet nekaj premika. Kam bodo ti premiki pripeljali, bo znano v prihodnjih dveh tednih, vsekakor pa pred velikim šmarnom, ko bo tudi tržaška politika šla na dopust.
T. M.
gost promet
Na vseh glavnih cestah na Tržaškem se je včeraj odvijal gost promet. Največ težav so vozniki in potniki seveda imeli na mejnih prehodih in na avtocestnem vstopu oziroma izstopu pri Moščenicah nad Tržičem, kjer so nastale dokaj dolge vrste.
Najdaljše vrste so zabeležili na mejnem prehodu pri Pesku. Za vstop v Jugoslavijo je v dopoldanskih urah čakala do 4 kilometrov dolga vrsta avtomobilov, ki je segala do Bazovice. To pomeni, da je bilo treba čakati skoraj 2 uri. Tudi v nasprotni smeri je bil gost promet, toda znatno manjši. Podobno je bilo stanje na mejnem prehodu pri škofijah, kjer je vrsta za vstop v Jugoslavijo občasno presegala 3 kilometre. Na mejnem prehodu pri Fernetičih je bil promet veliko manjši, čeprav zelo živahen.
Na avtocestnem iztopu pri Moščenicah so vrste dosegle 1 kilometer dolžine, manj pa je bilo treba čakati za vstop. Veliko število avtomobilov je imelo tuje evidenčne tablice. Šlo je v glavnem za Nemce, Avstrijce, Nizozemce in Belgijce, ki so potovali proti Istri in Dalmaciji.
• Zaradi nujnih gradbenih del bo v torek, 29. julija, v primeru slabega vremena pa naslednji dan, zaprta prometu Ulica Brurmer v območju med Ulico Crispi in Drevoredom XX. septembra, od 13.30 do 16. ure. Od hišne številke 3 dalje pa bo na strani neparnih številk v Ul. Brunner obenem prepovedano parkiranje.
razstave
V	TK Galeriji je odprta razstava slikarke Vide Slivnikar-Belantič.
V	umetnostni galeriji na Tržaški pokrajini — Trg Vittorio Venelo 4 je do 19. avgusta odprta Mednarodna poletna umetniška razstava z udeležbo Avstralije, Avstrije, Italije, Jugoslavije in Velike Britanije. Urnik: 19.00 - 22.00, prazniki: 11.00 - 13.00.
razne prireditve
ŠD Vesna prireja danes, 27. julija, VAŠKO ŠAGRO v Križu. Zvečer ples z ansamblom Lojzeta Furlana. Vabljeni!
ŠD Zarja — Bazovica vabi na ŠPORTNI PRAZNIK danes, 27. julija, na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Zabaval vas bo ansambel Domači fantje iz Ilirske Bistrice. Delovali bodo dobro založeni kioski.
KD Primorsko prireja ŠAGRO v borovem gozdiču v Mačkoljah 27. in 26. julija. Danes ob 18.30 koncert godbe na pihala iz Ricmanj, ob 19.30 nastop kotalkarjev ŠD Polet, nato ples z ansamblom Pomlad. Jutri ples z ansamblom Pomlad. Kioski odprti danes od 10. ure dalje, jutri °d 17. ure dalje.
• Ob svojem prihodu v Italijo, kjer se je udeležila Filmskega festivala v Taormini, je ameriška igralka Ka-thleen Turner izjavila, da je sprejela vlogo v filmu Petra del Monteja La Hnea di confine. Film bodo snemali v Trstu, kjer je direktor fotografije Peppino Rotunno
V priredbi miljske občine in krožka Fotoimago
V Beneški hiši odprli razstavo treh ljubljanskih fotoumetnikov
V razstavnem prostoru Beneške hiše v Miljah so sinoči odprli jotograf-sko razstavo treh mladih slovenskih avtorjev Alenke Vidrgar, Dragomila Boleta in Boiidara Dolenca. Od slovenskih avtorjev je bil na odprtju prisoten le Božidar Dolenc, avtor črno-belih fotografskih utrinkov današnje-
ga slovenskega metropolnega življenja.
Alenka Vidrgar in Dragomil Bole sta se v svojem fotografskem delu (Alenka je namreč kiparka, Dragomil pa diplomiran inženir) opredelila za barvno fotografijo, v katero sta vnesla optične in svetlobne grafite,
Dragomil Bole pa je kot osnovno temo svojih del izbral samega sebe in se v obliki avtoportretov vnesel na fotografski papir. Na sebe je potem dodal vrsto svetlobnih pripisov. V nekaterih fotografijah je svoje zanimanje prenesel še na ženo in hčerko.
Ženska in hčerka njegovega opusa sta Vidrgarjeva in plavolaso dekletce, s katero se poigrava, tokrat v svojih fotografijah, mama Alenka. Avtorica izoblikuje svoje svetlobne komentarje v temnici. Slikam s pustnimi šemami in hčerkico, dodaja grafične beležke, ki jih »napiše« s kislinami. Kot fotograf je sodelovala tudi pri razstavi »Nekateri aspekti jugoslovanske fotografije« v Ljubljani (kjer živi), Gradcu in Londonu.
Na isti razstavi je predstavil svoje čiste čmobele fotografije tudi poklicni fotograf Božidar Dolenc, ki se lahko ponaša tudi s prisotnostjo na 43. in 44. Mednarodnem fotografskem salonu na Japonskem. O sebi ne govori rad. Vidi se, da je svoja čustva, svoje estetske izbire, svoj pogled na družbo prepustil fotografski kameri.
V prometni nesreči pri Sesljanu ob življenje 82-letna upokojenka
Na cesti, ki povezuje Sesljan in Nabrežino, je v bližini odcepa za avto-cesto, nedaleč od kampinga »Le Rose«, Prišlo včeraj popoldne okrog 16.30 do hude prometne nesreče/, v kateri je izgubila življenje 82-letna Caterina Des-sardo vd. Petronio, ki je stanovala v ^sljanu na št. 24/f. Z renaultom jo J® povozila 27-letna Suzi Pertot, ki je hila namenjena na avtocesto in je to-rej vozila proti Nabrežini. Ob njej je sedel Uario Zuppani.
Kaže, da je Pertotova vozila poča-S1’ okrog 40-50 kilometrov na uro, saj Je imela namen, da zavije na levo, Proti odcepu za avtocesto. Kot je izjavila karabinjerjem, je nenadoma o-Pazila pred avtom žensko, oblečeno v toodro obleko. Ženica se je pojavila tako nepričakovano, da voznica ni hdela dovolj časa za zaviranje. Zensko je najprej vrglo na sprednji
OBVESTILO
Uprava Primorskega obvešča vse naročnike, Prejemati Primorski dn Kraj letnega dopusta, da novi naslov najkasneje Pred odhodom.
Spremembe sprejema ekspedit PD vsak dan razen ob nedeljah od 8- do 14. ure na telefonsko številko 764-832.
del avta, nato pa jo je odbilo nazaj na cesto, nekaj metrov od rumene črte, ki označuje pas za pešce. Karabinjerji iz Nabrežine, ki so prvi prišli na kraj nesreče, ugotavljajo odgovornosti, vendar si sploh še niso na jasnem, kakšna je bila njena dinamika. Voznice niso še zaslišali, ker so jo po nesreči, na njihov nasvet, odpeljali z rdečim križem v tržiško bolnišnico, ker je bila v hudem šoku. Za Petro-niovo žal ni bilo pomoči: zdravnik RK je lahko le ugotovil, da je zaradi hudega udarca v glavo in večkratnih zlomov spodnjih udov pri priči umrla.
Končno vseljiv stanovanjski blok na Ovinku Mase
Po daljšem odlašanju in številnih popravilih, kj jih je moralo še gnesti gradbeno podjetje, so občinska stanovanja na tako imenovanem O-vinku Mase pri Tržaški univerzi, končno vseljiva. Že v naslednjih dneh bi morala Občina formalno izročiti ključ novim stanovalcem. Med temi je tudi nekaj družin, ki je v_ prejšnjih tednih doživelo izgon. Občina je med drugim potrdila vest, da bodo v kratkem vseljiva tudi stanovanja v Ul. Puschi in na Rebri na Route.
V Trstu odkrili 5 utajevalcev davkov (utajili so skoraj 2 milijardi lir)
Osrednje vodstvo finančnih stražnikov je v preteklih dneh v Rimu posredovalo podatke o utajevanju davkov, Iti jih je finančna straža izsledila v prvih šestih mesecih letos. Pri tej akciji je sodeloval tudi tržaški odsek finančne straže, Id je v tem razdobju odkril skupno pet davčnih utajevalcev. Le-ti so utajili za 184 milijonov davka na dodatno vrednost IVA in milijardo 660 milijonov lir osebnih dohodkov.
Po mnenju enega od funkcionarjev tržaških finančnih stražnikov je število odkritih utajevalcev dokaj majhno, prav tako je tudi vsota utajenih davkov dokaj nizka. Ob tem pa je dodal, da se srečujejo finačni stražniki na tem področju s številnimi dodatnimi nalogami (na primer nadzorstvo na mejnih prehodih), ki ne omogočajo temeljitejših pregledov na davčnem področju. Vsekakor je dodal, da bo finančna straža v prihodnje posvetila temu področju večjo pozornost.
Jutri odhod otrok v Comeglians
Slovenska Vincencijeva konferenca obvešča, da je jutri odhod otrok v drugo izmeno kolonije v Comegliansu. V Trstu odpotujejo ob 10. uri iz Ul. S. Nicolo 31, v Gorici pa ob 11. uri izpred železniške postaje.
Jutri se bodo tudi vrnili otroci prve izmene kolonije v Comegliansu. V Gorici bodo okrog 18. ure pri železniški postaji, v Devinu okrog 18.30 pri Bi-žatu, v Trstu pa okrog 19. ure v UL Flavio Gioia pri železniški postaji.
Presunjena ob nenadni smrti gospoda Pepija Šušteršiča izreka globoko sožalje Mariju in svojcem družina Kermec.
Ravnatelj, učno in neučno osebje srednje šole Sv. Cirila in Metoda izrekajo sožalje prof. Lučki Batisti ob izgubi drage mame Rade Mežnar por. Batista.
27. 7. 1985	27. 7. 1986
Ob prvi obletnici smrti
Marije Prodan por. Glavič
se je z ljubeznijo spominjajo
mož in svojci
Trst, skedenj, 27. julija 1986
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Felicija Makovec vd. Bresciani
Pogreb bo v torek, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v cerkev na Prosek.
Žalostno vest sporočajo hčere Darinka, Albina, Jolanda in Sonja, zeta Danilo in Frančko, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstvo.
Opčine, Briščiki,
Repnic, 27. julija 1986 (Pogrebno podjetje - Ulica Zonta 3)
Zapustila nas je naša draga
iosipina Sever vd. Fornasaro
Pogreb bo v torek, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v škodenjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo otroci in sestre z družinami ter drugi sorodniki
Trst, Male Žablje, Magliano dei Marši, 27. julija 1986
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Margherite Antoni por. Ukmar
(ETKE)
se iskreno zahvaljujemo Godbenemu društvu Prosek, pevskemu zboru V. Mirk, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem in nosilcem cvetja in krste ter vsem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih.
DRUŽINA UKMAR
Prosek, 27. julija 1986
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob izgubj našega dragega
Viktorja Stoparja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Posebna zahvala domačemu župniku M. Živcu, govorniku M. Križmančiču za ganljive besede, darovalcem vencev in cvetja ter v dobrodelne namene, organizacijam in vsem, ki so počastili spomin pokojnika.
SVOJCI
Bazovica, 27. julija 1986
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob smrti drage
Roze Glavine vd. Horvat
se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru iz Boršta, g. župniku Miklavcu, darovalcem cvetja in vsem, ki so našo drago pokojnico spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
SVOJCI
Boršt, Repentabor, 27. julija 1986
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega
Josipa Šušteršiča
SVOJCI
Trst, Gorjansko, 27. julija 1986
\
poletne prireditve		ŠD ZARJA — BAZOVICA		včeraj-danes
FESTIVAL OPERETE
Danes ob 18. uri: HIŠA TREH DEKLET (F. Schubert in H. Berte). Opereto bodo ponavljali 5. in 9. 8., od 2. 8. dalje bo na sporedu tretja opereta PRI BELEM KONJIČKU (R. Benatzky in R. Stolz).
MIRAMARSKI PARK
LUČI IN ZVOKI: v torek, 29. 7. (v angl. in it.); v petek, 1. 8. (v it.); vedno ob 21.30 in 22.45.
Filmski pregled MAKSIMILIJAN IN HABSBURŠKI MIT (vstop prost)
Danes ob 21. uri: Pregled dokumentarcev iz let 1916-17, nato film Kavalir z rožo (Der Rosenkavalier), operni film, Avstr. 1926, 93'; r. Robert Wiene; i. Michael Bohnen, Huguette Duflos. (Originalna verzija v nemščini.) Najavljeni film Polkovnik Redi bo iz tehničnih razlogov v soboto, 2. 8.
Jutri, 28. 7., ob 21. uri: Svatbena koračnica (The Wedding March), dram., ZDA 1928, 90'; r. Erich von Strocheim; i. Erich von Strocheim, Zasu Pitts; (originalna verzija v angleščini); nato Ljubimkanje (Liebelei), kom., ZRN 1933, 88’; r. Max Ophiils; i. Magda Schnei-der, Wolfgang Liebeneiner; (originalna verzija v nemščini).
TRG UNITA’
Jutri ob 20.30: KONCER MESTNE GODBE G. VERDI, dirigent L. Azzo-pardi (Rossini, Verdi, Čajkovski, Be-natzky, Laceranza).
CANKARJEV DOM
V galeriji Cankarjevega doma bo do 20. avgusta odprta razstava slik in akvarelov slikarja Georga Baselitza.
Cankarjev dom je organizator POLETNE VIOLINSKE ŠOLE, ki bo pod vodstvom prof. Igorja Ozima (asistentka prof. Christine Hutcap) od 22. avgusta do 2. septembra v Glasbeni šoli v Titovem Velenju.
izleti
Združenje Union Podlonjer-Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 15. avgusta v Dolomite - S. Stefane di Cadore. Odhod iz Trsta ob 6.30 z Oberdanovega trga. Informacije in vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, tel. 61011.
SPDT prireja enotedenski izlet od 23. do 30. avgusta v Dolomite z vzponi po normalnih in zavarovanih poteh na vrhove v bližini Corvare in Colfosca, kjer bodo udeleženci šotorili. Izlet vodi odbornik Ervin Gombač, vpisovanje pa je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet bo z osebnimi avtomobili.
SPDT prireja v soboto, 2., in v nedeljo, 3. avgusta, izlet na Škrlatico. Odhod iz Trsta z osebnimi avtomobili v soboto ob 7. uri izpred sodne palače v dolino Vrat, od koder bo sledil vzpon po Sovatni do Pogačnikovega doma z možnostjo vzpona na Stenar (2501 m); naslednji dan vzpon na Škrlatico (2738 m). Izlet vodi Vojko Slavec, kateremu se lahko javijo tudi vsi tisti, ki ne razpolagajo z osebnim prevoznim sredstvom in bi se izleta radi udeležili. Javijo se lahko vsak dan od 20. do 22. ure na telefonsko številko 742405.
SPDT prireja 10. avgusta avtobusni izlet v Cimo Sappado, od koder bo sledil vzpon na Creto Forato (2462 m), ki sodi med vrhove Poti prijateljstva. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; hoje bo približno štiri ure; vpisovanje na sedežu ZSŠDI v uradnih urah. Izlet je primeren za vse.
• Državna ljudska knjižnica Trstob-vešča, da bo zaradi prenovitvenih del zaprta do sobote, 2. avgusta. Bralcem bo spet na razpolago v ponedeljek, 4. avgusta.
čestitke
Danes slavi ALJOŠA 8. rojstni dan, jutri pa ugasne 1. svečko sestrica MATEJA. Vse najbolješ jima želijo mama, tata, nonoti, tete, strici ter Aleksij, Alan in Aleksander.
SREČKO GRGIČ praznuje danes 84. rojstni dan. De bi ostal tako zdrav in čil še mnogo let med nami mu želimo Marija, Sliko, Suzana, Stojan in Vasja.
Danes praznuje 7. rojstni dan KRISTINA BOGATEČ. Vse najboljše ji želijo nona Lidija, Erik in vsi, ki jo imajo radi.
Dragi FRANKO! Ob tvojem 12. rojstnem dnevu ti želimo vse najboljše. Tata, mama, sestre in brat, posebno pa nečaka Edvin in Alenka, ki ti pošiljata koš poljubčkov.
Renati in Silvanotu Ferlugi se je pridružil prvorojenček SILVIO
Mamici in očku čestita, Silvija pa želi vso srečo. Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine
Kriški breg
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
tfikV
foto-kino &JP kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
ŠPORTNI PRAZNIK
danes, 27. julija, na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici.
Zabaval vas bo ansambel Domači fantje iz Ilirske Bistrice.
Delovali bodo dobro založeni kioski.
KD PRIMORSKO
vabi na
S AGRO
danes in jutri v borov gozdič v Mačkolje
ŠD VESNA
prireja
VAŠKO ŠAGRO
v Križu
Danes, 27. t. m., zvečer ples z ansamblom LOJZETA FURLANA.
kino
ARISTON - 21.30 Ritorno al futuro,
fant., ZDA 1985; r. Robert Zemeckis; i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd. LETNI KINO V LJUDSKEM VRTU -21.15 Spie come noi, kom., ZDA 1985; r. John Landis; i. Dan Aykroyd, Chavy Chase.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Fremito d' amore, porn., □ □
EDEN - Zaprto do 13. avgusta.
EXCELSIOR I - Zaprto do 21. avgusta.
EKCELSIOR II - Zaprto do 21. avgusta.
GRATTACIELO - 16.00, 18.45, 21.30 La mia Alrica, dram., ZDA 1985, 150', r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Redford.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II giorno degli Zombi, srh., ZDA 1985; r. G. A. Romero; i. Lory Cardille, T. Aleksander, □ .
FENICE - Zaprto do 21. avgusta
MIGNON - 16.00, 22.15 Mishima, dram.; ZDA 1985, 115’; r. Paul Schrader; i. Ken Ogata, Kenji Sarvada.
CAPITOL - 16.30, 19.00, 21.30 Exalibur, fant., ZDA 1981, 130'; r. John Boorman; i. Nigel Terry, Helen Mirren.
ALCIONE - Zaprto.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove set-timane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kirn Basinger, □
LUMIERE FICE - SPORED GLASBENIH FILMOV - 17.00, 22.00 Havy Metal, Kanada 1981.
VITTORIO VENETO - Zaprto do 20. avgusta.
RADIO - 15.30, 21.30 Inside Marilyn,
porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila
Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da je zaprta do 17. avgusta. Ponovno bo poslovala od ponedeljka, 18. avgusta, z urnikom: 8.00 - 16.00.
50-letniki dolinske občine. Pohitite z vpisovanjem za skupno praznovanje, ki bo v nedeljo, 7. septembra. Za informacije: Giusto Žerjal — Dolina 425 — Tel. 228254 od 18. do 20. ure.
Urad CGIL v Nabrežini bo od 1. do 31. avgusta posloval samo ob torkih in petkih popoldne od 15. do 18. ure.
Slovenska socio-psiho-pedagoška služba deluje v novih prostorih v Ul. Slataper št. 18 (V. nadstr.), tel. 7762266.
Aktiviste in borce Istrskega odreda vabi na odkritje spomenika padlim borcem NOV, ki bo danes, 27. t. m., ob 15. uri v Prešnici pri Kozini, Odbor skupnosti borcev Istrskega odreda.
mali oglasi
ZARADI nenadne bolezni sva prisiljena odpovedati 10-dnevni izlet v Turčijo z agencijo Aurora (od 3. do 14. avgusta). Cena je 790.000 lir. Morebitna zainte-resiranca naj se javita na tel. št. 227365.
PRODAM prenovljeno stanovanje, 64 kv. m, v Ul. Frausin. Tel. 228390.
PRODAM hišo v Ricmanjih v zelo dobrem stanju, 110 kv. m. Tel. 228390.
ZEMLJIŠČE primerno za športno igrišče ali obdelavo, pri hipodromu v Trstu prodam. Tel. 228390.
VOJNI INVALID išče pošteno žensko za opravljanje hišnih del. Tel. 575436.
PRODAM ape 150. Tel. 0481/882020.
PRODAM vespo PX 200, prevoženih 17.000 km, letnik '82, za 1.300.000 lir. Tel. 040/212417.
POD LOGOM je odprl osmico Severino Usenič. Toči belo in črno vino.
PODARIM majhne psičke. Tel. 226294 od 16. do 18. ure.
PRODAM učne knjige za trgovski tehnični zavod. Tel. 824389.
OSMICO pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči teran in belo vino.
PRODAM moped bravo piaggio v zelo dobrem stanju. Tel. 0481/21517.
AMULIA RESIDENCE - Marina Muja. Podjetje prodaja stanovanjske hiše v gradnji: stanovanja so luksuzno opremljena, pogled na zaliv. Tel. 040/773978 v jutranjih urah.
PRODAM avto alfa sud v dobrem stanju. Tel. 280754.
Danes, NEDELJA, 27. julija
GORAZD
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40 — Dolžina dneva 14.38 — Luna vzide ob 23.38 in zatone ob 12.33
Jutri, PONEDELJEK, 28. julija
SAMO
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.05 najvišje 13 cm, ob 7.22 najnižje -35 cm, ob 14.29 najvišje 34 cm, ob 21.10 najnižje -11 cm.
NAPOVED ZA JUTRI: Ob 1.46 najvišje 3 cm, ob 7.39 najnižje -24 cm, ob 15.08 najvišje 31 cm, ob 22.58 najnižje -13 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 24 stopinj, zračni tlak 1016,1 mb narašča, brezvetrje, vlaga 51-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Enrico Tulliach, Denis Ravalico, Erik Ličen, Leonardo Paoletti, Alan Taucer, Vissia Colonna, Giulio Pe-goraro.
UMRLI SO: 86-letna Jda Petronio vd. Garreffa, 78-letni Josip Šušteršič, 67-letni Pasguale Dicandia, 43-letni Luciano Roc-co, 85-letna Amabile Degrassi vd. Opas-sich, 74-letna Bianca Susmel por. Catta-ruzza, 85-letna Giuseppina Sever, 82-let-ni Giovanni Castagna, 85-letna Felicita Makovec.
OKLICI: finančnik Maurizio Carrozzo in knjigovodkinja Roberta Toma, delavec Giovanni Bresaz in blagajničarka Ariella Azzellini, tehnik Claudio Colussi in uradnica Giulia Čeppa, komercialist Giorgio Giuniori in frizerka Manuela Franconi, barist Stefano Mauro in baris-tka Manuela Ardito, zdravnik Roberto Prandi in uradnica Tiziana Tenze, delavec Mauro Bonin in gospodinja Rossana Gon, brezposelni Carlo Toši in fizioterapevtka Eleonora Rurchetta, mehanik Maurizio Coslovich in delavka Rosanna Goina, finančnik Romeo Giannella in frizerka Patrizia Persechini, uradnik Adriano Sossi in uradnica Norma Magagna,
SKD SLAVEC
se zahvaljuje vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom_ pripomogli, da je tudi letošnja ŠAGRA lepo uspela.
zia Candotti, Vodni inštalater Mauro Ovsec in študentka Rossana Giacaz, komercialni agent Attilio De Marchi in brezposelna Daniela Debernardi, uradnik Mau rizio Gilleri in uradnica Mariateresa De-angeli, finančni svetovalec Maurizio La-rese in gosodinja Maida Milacci, ilustrator Tullio Sega in bolničarka Alessandra Brunetta, inženir Corrado Bensi in gospodinja Daniela Radin, mehanik Franco Ciani in brezposelna Anna Maria Vrabec, slaščičar Fulvio de Luschin in uradnica Maia Semprevivo, avtoprevoznik Bruno Spena in brezposelna Patrizia Furlan, učitelj Valerio Marchi in študentka Patrizia Gasparini, elektrikar Lucio Gu-erra in uradnica Daniela Milanese, šofer Massimo Bessarione in fizioterapevtka Lorella Pellegrini, uradnik Silvio Belletti in uradnica Reana Zuanelli, uradnik Gi-uliano Liessi in študentka Maria Patrizia Sandri, zidar Sergio Pasguadibisceglie in uradnica Arianna Scommegna, uradnik Antonio Nardin in uradnica Laura Cer-no, finančni stražnik Luigi Accogli in učiteljica Maria Lucia Coluccia, študent Giuliano Di Saverio in uradica Gabriella Di Giuseppe, inženir Odoardo Sachs in uradnica Serena Predonzan, podčastnik Alfonso Longo in študentka Chiara Silvano, uradnik Roberto Persini in učiteljica Anna Penta.
ani 2, Trg Venezia 2.
MILJE — Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba — od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE — Viale Mazzini 1.
ZGONIK (tel. 229373) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LOTERIJA
BARI	82	62	28	76	21
CAGLIARI	43	42	85	90	47
FIRENCE	50	79	36	66	19
GENOVA	73	89	49	63	83
MILAN	76	10	21	19	30
NEAPELJ	6	71	33	15	43
PALERMO	61	41	49	22	28
RIM	52	78	33	82	57
TURIN	81	22	36	46	17
BENETKE	68	89	48	7	86
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN NEDELJA: 27. julija Dnevna služba — od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30
Ul. Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longera 172, Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
Od 13.00 do 16.oo
Ul. Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longera 172.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
MILJE — Lungomare Venezia 3.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 28. julija, do sobote, 2. avgusta 1986 Dnevna služba — od 8.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-
ENALOTTO
2 X X 221	2X2	22 2
KVOTE:
12— 43.630.000 lir 11 — 1.174.000 lir 10 —	103.000 lir
““r,
5/ >>CV53-J6/
TRST Ul Momni
24 NA 24
AVTOMATSKA OKENCA NONSTOP
B
Cit
LASTNIKI KATEREKOLI IZKAZNICE SISTEMA BANCOMAT LAHKO KORISTIJO OD 1. JULIJA DALJE 24 UR NA DAN, TUDI OB PRAZNIKIH, VSA AVTOMATSKA OKENCA BANČNEGA ZAVODA CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE.
CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE
10.00	Nanizanka: Fronto emergenza -SOS mediterraneo
10.30	Risanka: L'olimpiade della risata
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja: Giorno di testa
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Baletna oddaja: Maratona d'esta-te - Viva Kylian (mednarodno baletno srečanje)
13.30	Dnevnik
13.45	Zabavni spored: Italia mia, pripravil Gianpaolo Taddeini
15.45	Šport: mednarodno lahkoatletsko tekmovanje v Caorlah
17.30	Zab. odd.: Italia mia (2. del)
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Dora del mistero - L'u-omo che dipinse la morte (krim., ZDA, r. A. Cooke, i. M. Lauren-sen, D. Robb, A. Lake)
21.45	Šport: nogometna tekma American Ali Starš—Resto del mondo-
23.45	Glasbena oddaja: Hit Parade -tedenske uspešnice
0.30 Dnevnik - zadnje vesti
10.00	Simf. glasba: Salotto musicale
10.50	Dokumentarna oddaja: L'eta del-1'incertezza (5. del)
11.50	Film: Charlie Chan e il delitto a New York (krim., ZDA 1940, r.
H.	Lachman, i. Sidney Toler)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi - La settimana delLONU
14.10	Šport: iz Hockenheima - avtomobilizem, VN Nemčije
16.35	Film: Gengis Khan il conguista-tore (pust. ZDA 1965, r. H. Levin, i. S. Boyd, J. Mason, E. VVallach)
18.40	Nanizanka: Un caso per due
19.45	Vremenska napoved
19.50	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami vice sguadra
antidroga - Il triangolo d'oro
21.35	Nadaljevanka: Nancy Astor -Castellana a Cliveland
22.40	Dnevnik — večerne vesti
22.50	Dnevnik. Trentatre
23.20	Glasbena oddaja: Milano suono Festival 86
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
16.30	Šport: kolesarstvo - Tour de France, 23. etapa Cosne-Pariz
17.15	Zabavna oddaja: Dadaumpa z Giorgiom Gaberjem - Ouesto e guello
18.00	Šport: EP v sabljanju - floret ženske
19.00	Dnevnik, vmes Laurel & Hardy
19.25	Informativna oddaja: Roma in
pedana
20.30	Glasbena oddaja: Leonard Bernstein dirigira Beethovnove simfonije - Simfonija št. 6 v F-duru op. 68 "Pastorale", z orkestrom Dunajske filharmonije (tv-režija Humhprey Burton)
21.20	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Domenica gol, pripravlja Aldo Biscardi
22.15	Informativna oddaja: Il cinema cos'e - La critica del film (pripravila Giuseppe Ferrara in Gi-acomo Gambetti)
22.45	Film: Il conguistatore del Messi-co (dram., ZDA 1939, r. W. Die-terle, i. P. Muni, B. Davis, J. Gar-field)
9.15	Poročila
9.20	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke in nadaljevanka Lučka
10.15	Nanizanka: Flipper (12. del)
10.40	Nadaljevanka: Kitajec v Scot-land Yardu (9. del)
11.30	Ljudski plesi: folklorni ansambel Kolo iz Beograd (posnetek z nastopa v Portorožu L 1983
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
17.40	Poročila
17.45	Film: Vlak za Kraljevo (dram., Jug. 1982, r. A. Djordjevič, i. L. Samaradži, Z. Lepetič, S. Vejno-vič)
19.10	Risanka
19.24	TV nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nadaljevanka: Solunske vragolije (1. del)
21.03 TV nocoj in jutri
21.10	Glasbena oddaja: Jazz na ekranu - Julius Hemphill Jah Band
21.40	Športni pregled
22.10	Poročila
17.00	Risanka: Lamu, deklica iz vesolja
18.30	Dokumentarec: Computer
19.00	Šport: mednarodno lahkoatletsko tekmovanje v Celju
20.30	Nanizanka: Bellamy
21.30	Politični magazin: Šedem dni
22.00	Šport: VN Madžarske v avtomobilizmu - formula 1
23.00	Gledališka predstava: Cameo Theatre
Iz filma Brama di vivere (trenutki iz življenja Vincenta van Gogha) - na Canale 5 ob 15.35
ijg| CANALE 5
9.40	Film: Il re delle corse (pust., Fr. 1962, r. G. Grangier, i. J. Gabin, L. De Funes)
11.20	Film: Jo e il Gazebo (krim., Fr. 1971, r. J. Gi-rault, i. L. De Funes, C. Gensac)
13.00	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Destino sulLas-falto (dram., ZDA 1955, r. H. Hathaway, i. K. Douglas, B. Darvi)
15.35	Film: Brama di vivere (dram., ZDA 1956, r. V. Minelli, i. K. Douglas, A. Ouinn)
18.00	Nanizanke: Signore e signori buonasera,
18.30	Fifty Fifty, 19.30 Kojak
20.30	Nadaljevanka:	La
mossa Vincente (i. T. Stamp, M. Culver)
22.30	Nanizanke: Mac Grju-der e Loud, 23.30 Sce-riffo a New York, 1.00 Ironside
[ ^ RETEOUATTRO
9.00	Film: Piccolo alpino (kom., It. 1940, r. O. Bi-
ancoli, i. E. Santange-lo, C. Baseggio)
10.20	Film: Un marziano sul-la terra (kom., ZDA 1960, r. N. Tauro, i. J. Lewis, J. Blackman)
12.00	Nanizanka: Matt Houston
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Jo-sie and the Pussycats, Don Chisciotte della Mancia, Dastradly e Muttley, Goldie Gold
15.00	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.20 II principe delle stelle, 16.15 I ragazzi di Padre Mur-phy, 17.05 Huckleber-ry Finn e i suoi amici,
17.30	Amici per la pel-le, 18.20 Cassie and Company
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Kviz: Il buon paese
22.40	Nanizanke: Houston
Fronto Soccorso, 23.30 Vicini troppo vicini,
24.001	Ropers
0.30 Film: Per 100 chili di droga (dram., ZDA 1971, r. B. L. Norton, i.
G.	Hackman, K. Black)
f|) ITALIA 1
10.15	Športna rubrika: Un anno di šport
12.00	Nanizanka: Master
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.00	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.00	Nanizanke: College,
16.25	La banda dei set-te, 17.15 Hardcastle and McCormick, 18.05 Dimensione Alfa
19.00	Risanke: Mister T, Gary Coleman show
20.30	Kviz: Help, vodijo F. Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
22.30	Šport: boks težka kat. Tyson—Frazier, vmes film Fuga dal Bronx (pust., It. 1983, r. E. Gi-rolami, i. M. Gregory,
H.	Silva)
[	TELEPAPOVA
13.00	Informativna oddaj a
13.30	Film: Suez (zgod., ZDA 1938, r. A. Dwan, i. T. Power, A. L. Young)
15.00	Nanizanki: La saga del padrino, 16.00 I nuovi Rookies
17.00	Otroška oddaja
20.30	Film: Profumo di mare (kom., ZDA 1982, r. B. Forbes, i. D. Niven, A. Carney, M. Smith)
22.30	Nanizanka:	Patrol
Boat
23.30	Inf. odd.: Primo piano
24.00	TV film: Telethon
1.30	Nanizanka: Missione
impossibile
j ^ TELEFRIULI
13.15	Film: Le nuove avven-ture di Furia (pust., r. L. Selander, i. B. Dai-mond, P. Graves)
15.00	Nanizanka: Luomo e la citta
16.00	Glasbena oddaja
19.30	Rubrika: Il sindaco e la sua gente
20.30	Film: Inferno (dram., r. R. Baker, i. R. Ryan, R. Fleming)
22.00	Športne vesti
23.00	Dražba
| ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30—10.30 Glasbeni almanah; '9.00 Maša; 10.30 Mladinski oder: Postelja gospoda Fibriha; 11.00—13.00 Glasbeni almanah; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 "Ko se obesi dan", pesmi za poletni čas; 13.20 Glasba po željah; 14.10—17.00 Poletni mozaik , vmes Klepet ob kavi, 15.00 Poje moški zbor Lira iz Kamnika; 16.00 Na počitnice;
17.00	Klasični album; 18.00 Poletni mozaik; 20.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 5.00—8.00 Jutranji spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 10.05 Matineja; 11.00—13.00 Naši poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 S tekmovanje Naša pesem 1986; 16.05 Humoreska: Ljubitelj živali; 16.30 Melodije za vas; 16.50 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Zabavna radijska igra; 18.44 Glasbena medigra;
19.00	Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00—22.00 V nedeljo zvečer;
22.20—24.00 Glasba,- 22.50 Literarni nokturno; 0.05—4.30 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov; 9.30—17.30 Sosednji kraji in ljudje; 11.00 Vročih deset; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00—	14.00 Glasba po željah; 14.00 Marika in Drejče; 15.00 Humoreska; 15.30 Planinski čaj; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00—12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Popoldanski spored; 15.30 Kaj je novega?; 16.00—19.30 Splash; 18.00 Glasbene aktualnosti;
20.00—	6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Jutranji val z ugankami, kvizi in "šenšurji"; 12.30 Oddaja SKD Tabor in Knjižnice P. Tomažič, vodijo odborniki; 13.00 Glasba po željah, v studiu Sabina.
j RAI 1	______
11.15. Televideo
13.00	Baletna oddaja: Maratona d’esta-te - zaključek mednarodnega mladinskega baletnega tekmovanja v Lausannu 1. 1985
13.30	Dnevnik
13.45	Film: Agi Murad, il diavolo bi-anco (pust., It. 1959, r. R. Freda, i. S. Reeves, G. Moll, S. Gabel)
15.15	Inf. oddaja: Speciale parlamente
15.45	Dokumentarec: Le grandi bat-taglie del passato - Hastings
16.40	Risanka: Richie Rich
17.05 Nanizanka: Ciao, cow boy - El-dorado
17.55	Risanka: Tom Story
18.40	Nadaljevanka: Le avventure di Caleb Williams
19.40	Jutrišnji almanah
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Film: El Cid (pust, It. 1962, r. A. Mann, i. C. Heston, S. Loren, R. Vallone)
22.20	Dnevnik
23.00	Film: El Cid (2. del)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Nanizanka: Saranno famosi - I ragazzi di »Saranno famosi«
14.10	Zabavni program: L'avventura, vmes risanka Esteban e le miste-riose citta d'oro in nanizanka Folly Foot
17.20	Film: I tre nemici (kom. It. 1962, r. G. Simonelli, i. G. Bramieri, R. Vianello, M. Berni)
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Un caso per due -Guai in vista
19.40	Vrememenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: Una sera dlnverno... Plače de la Concorde (r. R. Piga-ut, i. D. Robert, L. Delpierre, J. Richard)
22.00	Dnevnik
22.10	Nadaljevanka: Capitol
23.10	Rubrika: Protestantizem
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Llmmagine meravigliosa (kom., ZDA 1951, r. R. Brooks, i. S. Granger, A. M. Pierangeli)
11.15	Televideo
18.00	Šport: svetovno prvenstvo v sabljanju - finale moški (prenos iz Sofije)
19.00	Dnevnik, vmes Laurel & Hardy
19.25	Glasbena oddaja: Laltro suono -
Appunti sulla mušica popolare di Leoncarlo Settimelli (pripravila Mario Colangeli in Alfonso de Liguoro - 2. del)
20.00	Informativa oddaja: Il padre sco-laro
20.35	Informativa oddaja: TV story -Osebnosti, ki so mali ekran spremenile v veliki ekran -Mike Bongiorno, vodi Isabella Biagini s sodelovanjem VValterja Chiarija
21.30	Rubrika: La macchina del tempo nr. 23 (pripravil Stefano Munafo v sodelovanju z revijo Storia IT lustrata)
22.10	Dnevnik, vmes Laurel & Hardy
22.35	Film: Viaggio in citta (dram., It. 1982, r. Egidio Eronico, i. G. Cecca, D. Nuccetelli - iz niza o sodobnih it. avtorjih)
RTV Ljubljana______________
18.20	Poročila
18.25	Otroški spored. Nadaljevanka: Smer deveti otok (4. del)
18.40	Video serija: Vroče hladno (1. odd.)
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Glasbena oddaja: Yolanda Her-nandez poje španske in južnoameriške pesmi (2. del)
20.15	Nadaljevanka: Vse reke tečejo (7. del)
21.10	Risanka
21.30	Dnevnik
21.55	Vremenska napoved
21.58 TV in radio nocoj in jutri
22.05 Baletni večer: Tezej in Ariadna (Predstavo je pripravil Balet SNG Ljubljana lani jeseni. Madžarski koreograf Gyorgy Vamos je postavil balet, ki temelji na simboliki stare mitološke zgodbe, na glasbo avstrijskega skladatelja E. V. Korngolda.)
^ TV Koper	j
17.00	Otroški program: risanka Lamu deklica iz vesolja in Pepito
18.00	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55	TV novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Mednarodni fiziki o posledicah Černobila
GORICA — Bolezen kraških borov GORICA — Poletni promet RONKE — Predstavitev knjige o zgodovini Ronk
TRST — Praznik otrok poletnega centra Mlada Brieza
19.30	TVD Stičišče
19.45	Tedenska rubrika: Body Body ali Zdrav duh v zdravem telesu z Barbaro Bouchet
20.30	Nadaljevanka: Madame Bovary (1. del)
21.40	TVD Vsedanes
21.50	Nadaljevanka: Vila
22.50	Informativna oddaja: Delta - Od dveh do osmih let
23.50	TV film: Lucy
LJUi CANALE S
8.25	Nanizanke: Mary Ty-ler Moore, 8.45 Maude,
9.15	Dalle nove alle cingue, 9.40 Aliče,
10.00	Una. famiglia Američana
11.00	Nadaljevanka: General Hospital
11.45	Nanizanki: Love Boat,
12.40	Lou Grant
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanke: Hazzard,
17.30	II mio amico Ric-ky, 18.00 L’albero delle mele, 18.30 Dalle nove alle cingue, 19.00 Arci-baldo, 19.30 Kojak,
20.30	I Robinson, 21.00 Časa Keaton, 21.30 Cin Cin, 22.00 Giudice di
n notte
-2.30 Dokumentarec: I con-fini delluomo
23.00	Nanizanke: Gavilan,
24.00	Sceriffo a New York, 1.30 Ironside
^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00	Nadaljevanka: Marina 9-40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00	Film: Per sempre con te (kom., 1963, r. Richard Thorpe, i. Connie Francis)
11.50	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao
ciao, vmes risanke Nana, Don Chisciotte, Piccole donne, She-Ra
14.15	Nanizanke:	Bravo
Dick, 15.00 Con affetto Sidney, 15.30 Charles-ton
15.50	Film: Lo sciopero delle mogli (kom., 1961, r. C. Chuck, i. M. Dressler, P. Moran)
17.50	Nanizanke: Mary Benjamin, 18.40 Mai dire si, 19.30 Westgate
20.30	Nadaljevanka : Il ricco e il povero 22.30 Nanizanke: A cuore aperto,
23.20	Vicini troppo vicini, 23.501 Ropers 0.20 Film: Rommel, la vol-pe del deserto (vojni, 1951, r. H. Hathaway, i.
J.	Mason)
iTALIAI
8.30	Nanizanki: Sanford & Son, 8.55 Daniel Boone
9.40	Film: Il selvaggio e 1’-innocente (pust., 1959, r. J. Sher, i. A. Murphy, J. Dru, S. Dee)
11.00	Nanizanke: Sanford & Son, 11.30 Lobo, 12.30
Due onesti fuorilegge,
13.30	T. J. Hooker
14.15	Glasb, odd.: Deejay Television Video-match
15.00	Nanizanka: Fantasi-landia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam vmes risanke Lalabel, Pollon, Cuore
17.55	Nanizanke: La famiglia Addams, 18.15 Star Trek, 19.15 Manimal
20.00	Risanka: Memole, dol-ce Memole
20.30	Nanizanka: Magnum P. I. (i. Tom Selleck)
21.25	Glasbena oddaja: Be Bop a Lula
23.00	Nanizanke:	Toma,
23.50	Faraday, 1.50 Ka-zinsky
failireM TELEPAPOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 15.00 Andrea Celeste
15.30	Nanizanka: Missione impossibile
16.30	Zabavna oddaja: Tivu-landia, vmes Nanizanka Viaggio in fondo al mare
19.30	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Nanizanka: Ouattro in amore
20.30	Film: Seminole (pust., 1953, r. B. Boeticher, i. R. Hudson, B. Hale)
22.30	Nanizanka:	Patrol
boat
23.30	Film: Bonditis (pust., 1979, r. K. Suter, i. M. Jacob, G.Baltus)
1.00	Nanizanka: Nero Wol-fe
j ^ TELEFRIULI
13.15	Film: Nick Carter (krim., r. J. Tourneur, i. W. Pidgeon, R. Johnson)
14.30	Risanke: Hanna & Barbera Show
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: Le me-raviglie del mondo
19.00	Nanizanka: Brothers and sisters
19.30	Dnevnik
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Film: Caccia alfuomo (dram., It., r. Riccardo Freda, i. E. Rossi Drago, U.Orsini)
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Arrivano le spose
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
23.45	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja: Biser v školjki; 8.40—10.00 Glasbeni almanah; 9.00 Roman v nadaljevanjih: West Aust, 2. del; 10.10 Koncert v tr-žiškem gledališču; 11.40—13.00 Glasbeni almanah; 13.20 Primorska poje: zbora italijanske narodnosti iz Izole; 13.40 Glasbeni almanah; 14.10—17.00 Poletni mozaik; 17.00 Kultura; 17.10 Klasični album; 18.00 Pesmi za poletni čas; 18.20 Poletni mozaik.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za ...; 11.05 Znano in priljubljeno; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do trinajstih;
13.30	Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 V gosteh pri zborih; 14.30 Mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Ivana Ruparja; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfoniki RTV Ljubljana in dirigent Marko Munih; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni noktur-
no; 23.05 Zimzelene melodije; 23.00—5.00 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila;
6.00	Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.35 Cestne informacije; 8.00—13.00 Prenos II. programa RL;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni dogodki; 17.40 Glasbene aktualnosti;
18.00	Še pomnite tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flashback; 9.00 Glasba; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Kviz; 11.30 Na prvi strani; 11.40 Poje Alberto Fortis; 12.00 Glasba po željah; 14.30—20.00 Glasbeni program; 15.45—19.30 Splash; 16.00 Besede in glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Musič shop; 16.55 Pismo iz ...; 17.45 Ever-green; 18.00 Pulj kliče Koper; 18.45 Poje Alberto Fortis; 20.00—6.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00 Tedenski horoskop, vodi Majda; 17.00 Mix time, vodita Paolo in Roberto; 18.30 Športni komentar.
Konice ob turističnem koncu tedna
V priredbi goriške Občine
Vsak večer na goriškem gradu predvajanje znanih filmov
Več kilometrov z avtomobilom v vrsti za vstop ali izstop z avtoceste
Uslužbenci družbe Autovie Venete, ki pobirajo cestnino na izstopu avtoceste Trst—Benetke pri Moščenicah, so nam včeraj opoldne povedali, da tolikšnega prometa, kot so ga zabeležili včeraj dopoldne, še ni bilo, odkar je bila avtocesta odprta pred približno petnajstimi leti. Vso noč se je nepretrgana veriga avtomobilov premikala iz smeri Benetk proti Trstu in dalje proti jugoslovanskim obmorskim krajem. Delavci pri izstopu pri Moščenicah so imeli vso noč polne roke dela.
Promet se je povečal včeraj zjutraj in okrog desete ure sta dolgi koloni čakali tako na vstop kot na izstop z avtoceste. Še nikdar se ni zgodilo, da bi vozila v dveh kolonah čakala na vstop na avtocesto kar dvajset minut. Veriga avtomobilov se je pričenjala nekje med Devinom in Štivanom. Bili so to v glavnem zahodnonemški, francoski, švicarski, nizozemski in drugi turisti, ki so se vračali, kar žalostnih obrazov, z nekajtedenskih počitnic ob jugoslovanskih jadranskih obalah. Vozila so bila polna potnikov. Zaradi tega nista uspela dobiti prostora v teh vozili dva avtostoparja, jugoslovanska študenta, dekle iz Postojne ter fant iz Ljubljane, ki sta zaman držala v rokah kartonček, na katerem je bilo napisano Venezia.
Daljša je bila seveda kolona na avtocesti. Na dveh, v nekaterih trenutkih tudi treh kilometrih, so vozniki potrpežljivo čakali v dveh vrstah. Od-
prtih je bilo kar pet izstopnih postaj. Delo je šlo hitro od rok, kljub temu pa so vrste bile dolge. Pobiralec cestnine nam je povedal, da je silno utrujen in da mu marsikateri voznik plača v markah, frankih ali šilingih, kar seveda povzroči več zamudnega dela.
Poleg potnikov iz severnoevropskih dežel je bilo med tistimi, namenjenimi v Jugoslavijo tudi velilo Italijanov. V petek so namreč za nekaj tednov zaprle vrata nekatere velike italijanske tovarne. Kam na počitnice, smo vprašali nekatere italijanske potnike: v Istro, v Dalmacijo ali pa še dalje v Grčijo, so nam odgovorili. Povedali so nam tudi, da so tega dne morali že v četrto čakati v vrstah. Najprej v Milanu, potem ob izstopu v Mestrah, spet v Mestrah ob vstopu na našo avtocesto, sedaj pa v Moščenicah. Dobro so se zavedali, da je pred njimi še mejni prehod z Jugoslavijo.
V številnih vozilih s francosko registracijo smo videli turške družine. Delavci so se z vsemi družinskimi člani vračali domov. Na strehi vse polno blaga. V dveh dneh hočemo priti iz Pariza v osrčje Turčije, nam je rekel eden teh potnikov. Kje pa je varnost zase in za druge, ki so tačas na cesti, tega ni povedal.
Prometna policija je imela polno dela. Kar z Moščenic je z radijskim oddajnikom poveljnik goriškega odseka Prometne policije podpolkovnik
De Menech vodil akcijo svojih podrejenih na avtocesti tja do Palmanove in še čez. Navidez nevedne italijanske, jugoslovanske, madžarske, romunske ter francoske šoferje tovornjakov so prometni policisti ustavili. Tovornjake so izločili s prometa. V dneh, ko je predviden gost turistični promet, ob sobotah in nedeljah, tovornjaki ne smejo voziti. O tem so šoferji dobro obveščeni. Policisti so tovornjake ukazali parkirati na posebnih prostorih ob avtocesti. Globa za nedovoljeno vožnjo je sicer majhna: pičlih 12.000 lir. Vendar pa policisti šoferju na list zapišejo, da mora vozilo tam ostati do 24. ure danes ponoči. Opolnoči bodo policisti spet prišli na kraj, kjer so tovornjak ustavili. Če ga ne najdejo, bo šofer podvržen normam paragrafa 650 kazenskega zakonika, ki predvideva tudi zaporno kazen. Podpolkovnik De Menech nam je povedal, da je bilo včeraj na avtocesti od Benetk do Trsta ustavljenih nekaj sto tovornjakov.
Veliko avtomobilskega prometa je bilo tudi ob izstopu avtoceste iz Avstrije pri Vidmu, ob vstopih in izstopih v Mestrah, ob izstopu za Lignano. Kolone vozil pri Moščenicah so se včeraj vlekle tja do popoldneva.
Prometna policija meni, da se bo nekaj podobnega ponovilo konec tega tedna. Zaradi tega apelira na domače voznike, naj raje izberejo kak drug dan za odhod na dopust.
Na goriškem gradu bodo danes zvečer, ob 21.uri, predvajali že drugi film iz letošnje selekcije za nagrado Ser-gio Amidei. Drevi bo na vrsti film L'o-nore dei Prizzi režiserja Johna Husto-na. Scenarist je Richard Condon. V glavnih vlogah igrajo Jack Nicholson, Kathleen Turner, Robert Loggia, John Randolph, VJilliam Hickey, Anjelica Huston. Film so izdelali lani. Anjelica Huston je dobila oskarja za vlogo v tem filmu. Režiser John Huston je dobil zlatega leva na lanskem Beneškem festivalu. Film so letos pozimi že predvajali v Gorici.
Jutri, v ponedeljek, 28. julija, pa bodo predvajali film Cercasi Susan disperatamente. Scenarist je Leora Barich, režiserka pa Susan Seidelman. Igrajo Madonna, Rosanna Arguette, Aidan Quinn, Robert Joy, Mark Blum, Laurie Metcalf, Will Patton. Film je iz lanske proizvodnje. Tudi ta film so v minuli sezoni že predvajali v Gorici.
Šagre na Peči in v drugih krajih
Na Peči se danes zvečer zaključi poletni praznik, ki ga je priredilo Kulturno-športno društvo Vipava. Drevi bo ples, odprt bo tudi dobro založeni bife.
Podobne šagre so tudi v drugih krajih. V predmestju Sv. Ane v Gorici imajo v teh dneh šagro že deseto leto
zapored. Pri Madonnini se danes zaključi šagra komunističnega lista Uni-th. Podobni prazniki bodo zvečer v številnih furlanskih vaseh.
Nabirka za spomenik v Rupi
V sklad za postavitev partizanskega spomenika v Rupi so prispevali: Jože in Mirko Batistič 125.436 lir, Ivan kovic 100 tisoč lir, Srečko Pavletič 100 tisoč lir, Jožef Maraž 100 tisoč lir, Jurij Pahor 100 tisoč lir, Ludvik Pregelj 50 tisoč lir.
Odbor za postavitev spomenika obvešča nadalje, da so pri Posojilnici v Sovodnjah odprli tekoči račun št. 32203—96, kamor vaščani in drugi, ki želijo prispevati v sklad, lahko nakažejo denar.
________prispevki____________
V počastitev spomina Antona Primožiča darujeta N. in J. 50 tisoč lir za KD Naš prapor.
kino
Gorica
VERDI 17.30—22.00 »Ritorno al futuro«. CORSO Zaprto do 7. avgusta.
VITTORIA 17.30—22.00 »Marina vedova
Različna stališča glede vprašanj celodnevne šole v Števerjanu
Občinska uprava preureja organik
Od jutri do srede
Proračunska razprava na pokrajini
Najbrž je prvič, da bodo v pokrajinskem svetu pričeli razpravo o proračunu ob koncu julija. Pokrajinski svet se bo sestal jutri ob 18. uri, nato pa še v torek in sredo, zmeraj ob isti uri. Svetovalce čaka torej pred odhodom na dopust še obilica dela. Odobriti je treba poleg proračuna pokrajine še proračun podjetja APT in vrsto drugih finančnih dokumentov.
Požar razdejal skladišče slame
Goriški gasilci so imeli v petek zvečer precej dela pri gašenju požara v gospodarskem poslopju v Mirniku. Iz še nejasnih vzrokov - govori pa se, da je požar povzročil »običajen« ogorek cigarete - je okrog 20. ure začelo goreti v gospodarskem poslopju, ki je last Ines Moretti iz Dolenja. Ker je bilo v poslopju skladišče slame, so se ognjeni zublji hitro razširili in so v nekaj trenutkih objeli celotno zgradbo.
Le hitremu posegu gasilcev, ki so na mesto prihiteli z dvema cisternama, se je zahvaliti, da niso bile posledice požara hujše. Ogenj je namreč uničil le streho gospodarskega poslopja in nekaj škode je bilo tudi na kmečkem orodju, ki je bilo tam shranjeno: zgorela je jasno tudi vsa slama. Ogrodje hiše pa je ostalo nepoškodovano in jo bodo torej lahko ponovno obnovili.
' Šola je zelo pomembna struktura v naši skupnosti in zato nam ni vseeno, kako deluje in kako bo delovala v prihodnje. Po drugi strani pa moramo priznati, da postrežniki res niso glavni člen v strukturi šolske organizacije, čeprav so potrebni." Tako je na očitke predstavnikov Slovenske skupnosti, češ, da je Občina pričela zmanjševati pomen števerjanske Osnovne šole, namesto, da bi storila vse potrebno, za njeno krepitev, odgovoril župan Ivan Humar, na zadnji seji Občinskega sveta. Izhodišče za polemiko je bilo v odločitvi Občinske uprave, da v okviru možnosti, ki jih predvideva državni zakon št. 347 iz leta 1983 (možnost tako imenovane notranje mobilnosti), izpelje spremembo v občinskem orga-niku s ciljem smotrnejše razporeditve uslužbencev.
Znano je, da občine in druge javne ustanove že nekaj let ne morejo zaposliti novih uslužbencev. Edina možnost obstaja v reorganizaciji in boljši porazdelitvi osebja. Na šolskem področju so v števerjanski občini zaposleni trije uslužbenci, medtem ko primanjkuje delovnih moči v splošni upravi, je obrazložil odločitev občinske
uprave, župan Humar. S spremembo organika se eno delovno mesto s šolskega območja premesti v območje splošne uprave. V prihodnjih mesecih bo Občina poskrbela za izvedbo internega natečaja in druge obveznosti, ki iz tega izhajajo.
Nasprotovanje sklepu je izrekel načelnik svetovalske skupine SSk, Corsi. "Že ob glasovanju o proračunu smo izrazili naše stališče do politike na šolskem področju, ki jo namerava izvajati uprava in zato smo odločno proti zmanjševanju osebja, ki je trenutno zaposleno na celodnevni šoli. Odločitev, ki jo namerava sprejeti Občina ustvarja pogoje, da bo vpis otrok v prihodnje še manjši."
Prav glede vpisa je župan Humar dejal, da uprava ne more biti odgovorna, če je na šoli samo 40 otrok in da bi jih bilo lahko nekaj več, ker nekateri starši raje pošiljajo svoje otroke v Gorico. Vsekakor pa so priporočila šolskih oblasti glede števila pomožnega osebja na šolah zelo jasna: na šolah, kjer je do 50 otrok, zadostujeta dva uslužbenca. Na števerjanski osnovni šoli so bili doslej trije, pravzaprav so
tretjega zaposlili šele pred dvema letoma. Za spremembo organika so se odločili predvsem zaradi varčevanja.
Predlog odbora je bil ob glasovanju odobren z desetimi glasovi, proti sta glasovala dva predstavnika opozicije.
Sicer pa je bilo na zadnji seji občinskega sveta slišati še en odmev na dogodke na predzadnji seji, zlasti glede županovega odgovora na grobe očitke števerjanske sekcije SSk, češ da pogosto pozablja in zapostavlja slovenščino. Načelnik skupine SSk Corsi je želel vedeti, sklicujoč se tudi na pisanje Primorskega dnevnika, če je župan v izjavi, ki jo je dal v občinskem svetu nameraval preiti iz splošnega, na osebno področje, kar bi bilo vsekakor neprimerno in škodljivo.
"Nisem nameraval s prstom pokazati na posamezne osebe, ampak sem hotel povedati le to, da moramo biti vsi dosledni in da je najbrž bolje, če najprej vsakdo pomete pred lastnim pragom. Izjavo si lahko vsakdo tolma-čipo svoje. Sicer pa je zame polemike o tem vprašanju konec in ne nameravam odgovarjati na nove provokacije," je dejal župan Humar.
Tudi zaradi ohranitve kvalitete
Dežela izdelala nov pravilnik za ocenjevanje briških vin
Obsojen poštni uslužbenec iz Ronk
Skoraj dve leti zapora (pogojno) zaradi prilaščanja poštnih pošiljk
Poročali smo že, da se briška vina dobro prodajajo, kljub težavam do katerih je prišlo po odkritju sleparije z metanolom. V te sleparije so bili vpleteni nekateri brezvestni trgovci iz nekaterih italijanskih pokrajin, vendar pa so se te sleparije nanašale na vina, ki se pridelujejo v drugih deželah, zlasti Piemontu in Venetu. Po začetnih težavah, kajti kupci so se bali vseh vin, neglede odkod prihajajo, so briška vina, kot tudi druga vina iz naše dežele, spet šla dobro v promet.
Vendar pa je prav, da se že sedaj naši vinogradniki pripravijo na morebitne podobne primere, do katerih bi lahlko prišlo v bodoče. O tem so govorili v Deželnem kmetijskem odbor-ništvu v Vidmu funkcionarji in strokovnjaki ter zastopniki kmečkih združenj ter strokovnih ustanov. Sejo je vodil deželni ravnatelj za kmetijstvo Pascolini, poročal pa je dr. Claudio Fabbro.
Govor je bil o novem postopku za ovrednotenje briških vin, kar je zahteval Konzorcij Collio. Stara normativa je bila izdelana leta 1968. Današnja realnost je precej drugačna od takratne. Dr. Fabbro je v svojem poročilu povedal, da je treba spremeniti, oziroma posodobiti, nekatere tehnične preglede. Vse to bodisi zaradi posodobitve kot tudi zaradi najnovejših zahtev drugih držav. Po aferi z metanolom v tujini namreč zahtevajo vrsto dokumentov o opravljenih analizah vina, ki prihaja iz Italije, neglede iz kake dežele je vino.
S strani Deželnega odborništva za kmetijstvo bodo že v prihodnjih dneh poslali Ministrstvu za kmetijstvo osnutek novega pravilnika za ocenjevanje briških vin. Priložena bo tudi statistična karta vinogradov na briškem področju. Teh je namreč več kot pred petnajstimi leti.
Jutri v Gorici občinski svet
Goriški občinski svet se spet sestane jutri zvečer. Ta prva seja po proračunski razpravi bo najbrž zadnja v tem mesecu in pred poletnimi počitnicami. Svetovalci naj bi potrdili vrsto sklepov, ki jih je v zadnjem času sprejel občinski odbor. Istočasno naj bi razpravljali o načrtu za nadaljevanje del na avtoportu.
Na eno leto in 11 mesecev zapora (kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list), na plačilo globe v višini 500 tisoč lir ter na prepoved opravljanja javne službe za dobo enega leta in 11 mesecev, je bil obsojen 45-letni poštni uslužbenec Giorgio Stefanich iz Ronk, Trg G. B. Falzari 8. Vrniti pa bo moral, zakonitim lastnikom, pridržane predmete.
S tem se je zaključil prvi del zgodbe, ki se je pričela pred kakšnim letom v Ronkah, kjer so se, posebej v lanskem letu, množili protesti občanov, ki so se pritoževali nad nerednim dostavljanjem poštnih pošiljk. Mnoge pošiljke pa, kakor so ugotovili karabinjerji, nikoli niso prispele do naslovnika, ker si jih je prilastil Stefanich.
Po nekajmesečnem poizvedovanju so karabinjerji aprila letos opravili hišno preiskavo, ki je potrdila dotedanje sume o prilaščanju poštnih pošiljk.
V Stefanichevi garaži so namreč našli pravcato zbirko različnih, predvsem tehničnih predmetov, v vrednosti nad pet milijonov lir, pa tudi precej neod-danih pisemskih pošiljk. To se je zgodilo 18. aprila letos. Stefanicha so seveda priprli ter ga obtožili kraje denarja in predmetov iz poštnih pošiljk, prisvojitve materiala, last poštne uprave (lepilo) in odpiranja pisemskih in drugih poštnih pošiljk in njihovega uničenja.
Koliko občanov je oškodoval s takim početjem, ni znano. Med preiskavo so ugotovili, da so izmaknjeni piredmeti in denar bili namenjeni petindvajsetim naslovnikom, veliko več pa je najbrž nepoznanih oškodovancev.
Sodišče ga je spoznalo za krivega prilaščanja (kraje) poštnih pošiljk ter odpiranja in uničevanja pisem: oprostilo pa ga je kaznivega dejanja kraje materiala, last poštne uprave (lepilo).
Stefanich je nastopil službo na poštnem uradu v Ronkah leta 1983. Tako je izjavil sam na procesu, kjer se je sicer obnašal dokaj zmedeno. Do procesa je bil v hišnem priporu.
• Posoško združenje za zaščito živali AIPA, obvešča, da ima na svojem sedežu na razpolago več psičkov in mačk brez gospodarja. Živali so na razpolago ljubiteljem, ki bi zaprosili zanje, na sedežu AIPA v Gorici, Ul. Boccaccio 6, tel. 82173. Združenje tudi poziva vse prebivalstvo, naj zlasti v poletnem času obvestijo o vsakem primeru zapuščenih, izgubljenih ali klateških živali.
PRIZNANO MEDNARGOMG U, I' U
AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE


S.R.L.
GORICA - Via D. D’Aosta 180 - Tel. (0481) 22351 (avtomatska centrala)
TELEX: 460107 LAGORI I
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
viziosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 19.00—21.00 »Rocky II«, 22.30 »Metuljeva mreža«.
DESKLE 19.30 »Hundra«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. S. Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. E. Toti 52, tel. 72701.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
V goriški občini so v tednu od 20. 7. do 26. 7. zabeležili naslednje gibanje prebivalstva:
RODILI SO SE: Sara Cej, Max Mario-ni, Riccardo Mancini, Davide Decorte, Giovanni Bressan, Alessia Capasso.
UMRLI SO: 79-letna Grazia Torelli, 88-letna upokojenka Domenica Rocco vd. Prelazzi, 89-letna upokojenka Erminia Budai vd. Castro, 74-letni upokojenec Armando Sartori, 71-letna upokojenka Maria Policardo, 56-letni upokojenec Lu-igi Sfiligoi, 57-letna upokojenka Marija Božič por. Martellani, 83-letna upokojenka Angela Bedalov vd. Bovani, 72-letni upokojenec Riccardo Marini, 72-letni upokojenec Anton Kacin, 89-letna upokojenka Maria Martincih vd. Honore, 65-letna gospodinja Natalina Sfiligoi, 90-let-na gospodinja Leontina Sghedoni vd. Li-beri, 68-letnagospodinja Ida Musig, 58-letna delavka Luciana Matelli vd. Lupie-ri, 88-letni upokojenec Teodosio Cogoli.
POROČILA STA SE prodajalec Fran-cesco Bernardis in šolska služkinja Laura Zanin.
OKLICI: strokovnjak Fabio Treu in profesorica Lucia Ruotolo, tehnik Andrea Tomasino in uradnica Manuela Simone, delavec Ervino Guglielmo Peressini in bolničarka Clara Santuz, športnik Sergio Biaggi in študentka Raffaela Toso, delavec Giovanni Revoltella in študentka Alessandra Marega, Oskar Willi Marini in Doris Bossi, trgovec Roberto Santori-ello in frizerka Fabiana Grabelj.
POGREBI
V ponedeljek v Gorici ob 8. uri Luciane Matelli iz splošne bolnišnice v cerkev na Travnik in na glavno pokopališče, ob 11.30 Alfonso Tesolin in splošne bolnišnice v cerkev pri pevmskem mostu in na pokopališče v Ločnik.
ZAHVALA
23. t. m. smo pospremili k zadnjemu počitku našo drago ženo, mamo in staro mamo
Marijo (Maro) Božič por. Martellani
Ob tem žalostnem sporočilu se želimo zahvaliti vsem,
ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in drago
pokojnico spremili na zadnji poti.
Mož Egidij, sinova Janko in Boris, snaha Vida in vnuki Valentina, Barbara in Marko.
Gorica, 27. julija 1986
Drugo delo letošnjega operetnega festivala
Opereta »Dom treh deklet« ali kolaž Schubertovih melodij
Tržaški operetni festival v gledališču Rossetti je ljubiteljem operetne zvrsti pripravil uprizoritev v Trstu doslej še neizvajane operete "Dom treh deklet" (Das Dreimaderlha-us v izvirniku) madžarsko-dunajskega avtorja Heinricha Berteja. Gre za eno najbolj izvajanih operet, obenem pa tudi za povsem svojevrstno delo, ki je ob svojem nastanku v jeku prve svetovne vojne vzbudilo ob odobravanju javnosti tudi precej kritičnih odmevov v puritanskih vrstah. ■
Opereta "Dom treh deklet" je namreč kljub Bertejevem avtorstvu v bistvu spretno in z nedvomnim glasbenim znanjem sestavljen kolaž najbolj znamenitih Schubertovih nnelodij na temo dokaj svobodno zamišljenega če ne celo zgodovinsko posiljenega Schubertovega življenja. Nekaj značajskih potez znamenitega avstrijskega skladatelja je sicer v delu lahko razpoznati, toda lika v celoti gotovo ne. Vendar to sploh ni važno in če je avtorju Berteju to velikodušno oprostil sam prodoren uspeh operete in postopno celo resni Schubertovi storiografi, zakaj mu ne bi oprostili tudi mi, današnji poslušalci Schubertovih melodij, pa čep-rav nategnjenih na Prokrustovo posteljo operetnega posilstva.
Scenska in glasbena postavitev "Doma treh deklet" je knr zahtevna zadeva, saj zahteva ob pevcih "žlahtnega grla" in igralcih komičnega žanra tudi zelo razgibano in kompliciran niz scenske rešitve in glasbeno vodstvo, ki mora vendarle upoštevati, da ima opravka z resno glasbo v manj resni obleki. Morda so vse to razlogi, zaradi katerih trna poslušalec in gledalec na trenutke, zlasti ob veseljačenju Schubertovih prijteljev, nekakšen "bohemjanski" občutek.
No, kakorkoli že, tržaška postavitev je v celoti vzeto izpolnila pričakovanja in zasluži priznanje in pohvalo že zaradi napora, ki je bil vanjo vložen, začenši kar pri scen-skih rešitvah pa preko velikega števila nastopajočih do orkestralnega vodstva. Scena je kljub svoji kompliciranosti vendarle enostavna, saj je v bistvu vedno ena in ista le da 1° spreminja vrtljivi oder. Kostumi so povsem izvirni, časovno skladu in bogati, koreografija čista čeprav ne morda Primerna prav ob vsakem prizoru, vendar baletno solidna. Režiserski koncept je na teh elementih lahko gradil precej
sproščeno in verzirano (režija in koreografija Gino Landi), očitali bi mu lahko le kar precej dvomljivo zasnovano uokvirjenje slovite "Ave marie", ki je učinkovala posiljeno v svoji scenski statičnosti in tudi muzikalno neprepričljivo.
Za nekaj nosilnih petih igranih vlog je vodstvo festivala povabilo pevce iz prvih let tržaškega festivala, ki so še vsem v spominu po svojih mojstrskih interpretacijah. Tako je vlogo Schuberta pel in igral tenorist Carlo Bini, vlogo njegovega prijatelja pesnika Schoberja tenorist Aldo Bot-tin, vlogo slavne pevke Grisi pa sopranistka Gianna Galli. Vsi so še vedno rutinirani operetni akterji, čeprav jim glasovi niso več tako sveži in spevni kot pred leti. Skupinsko vzeto so Gianni Vanzelli, Antonino Tagliareni in Gianfran-co Mari skupno z Bottionom ustvarili živahen in pevsko prepričljiv kvartet, kar je mogoče reči tudi za tri dekleta Anno, Dorino in Doretto, med katerimi, in tudi med vsemi nastopajočimi sploh, je bila pevsko daleč najbolj prepričljiva sopranistka Fiorella Pediconi, Gabrielin Bove in Cla-ra Cavallucci pa sta ji bolj igralsko kot pevsko dopadljivo sekundirali. Njihovo mater Mario Tscholl je elegantno in glasovno prikupno podala Stella Doz, njihovega očeta Cristiana Tschblla pa je komik Ugo Maria Morosi, ki je še enkrat izpričal ves svoj prijeten komični žanr. Posrečen komični lik je ustvaril tudi Gino Pernice v vlogi grofa Scharntorffa.
Nastopili so še Mauro Serio, Roberto Fantini in Fulvio Falzarano.
Nazadnje zasluži pohvalo za živo in ustrezno ljudsko interpretirano vlogo vratarice Arielle Reggio, ki je prav prikupno popestrila odrski prostor.
Dirigent Guerrino Gruber je vodil orkester v potrebni skladnosti z odrskim dogajanjem, vendar orkestrova zvočnost ni dosledno interpretirala značilnosti Schubertove muzike morda tudi zato, ker je hotela najti sintezo med njeno simfonično (nedokončano) razsežnostjo in melanho-nijo in operetnim okvirom, v katerega je bila posiljena.
Vsekakor delo je občinstvu ugajalo in aplavzov ni manjkalo niti pri odprtem zastoru.	(jk)
V petek je umrl »Američan v Parizu«
Filmski mojstri druge hollywoodske generacije, tisti, ki so s svojim delom pripomogli k preimenovanju losange-leške mestne četrti v Tinseltovjn (mesto bleščic), so izgubili svojega najvidnejšega predstavnika, avtorja najbolj razkošnih, kičastih, barvitih glasbenih filmov ameriške zgodovine, Vincente-ja Minellija.
Minelli je po dolgi bolezni umrl v petek ponoči. Star je bil 86 oz. 83 let, odvisno pač od virov, iz katerih črpamo. Vincente se je namreč rodil 28. februarja v Chicagu. Po vsej verjetnosti je bilo to leta 1910, čeprav je sam trdil, da je bil tri leta mlajši. Morda si je prikrojil rojstno letnico ob priložnosti poroke s precej mlajšo igralko Judy Garland. V tistih letih je bil namreč striktni hollywoodski moralni (?) zakon še v. veljavi in marsikomu sta vedno prisotni Louella in Hedda uničili filmsko kariero tudi za veliko manj.
Maksimilijanova avantura v Miramaru
Trst je letos bogatejši za dve znameniti razstavi: Prva je na ogled na gradu pri Sv. Justu in smo o njej že pisali. Mučilne naprave, ki si jih v podzemskih prostorih gradu lahko ogledamo, je zbudila tolikšno zanimanje, da so organizatorji odločili, da ostane odprta še ves avgust. Druga je popolnoma različna po vsebini in pomenu in je nameščena v najsugestiv-nGjšem delu mesta, v Miramaru, pravzaprav v prodorih nekdanje konjušnice legendarnega nadvojvo-Ce Ferdinanda Maksimilijana Jožefa Habsburškega, soproga zasanjane Šarlote, katere klavrna smrt še vodno zbuja svojevrstne občutke in neslutena čustva, občudovanje in pomilovanje obenem.
Toda kdor sklepa, da bo razstava, ki nosi ime Maksimilijan - od Trsta do Mehike, razodela skrivnostne ljubezenske čare Tržačanom najljubše dvoji-oe, se moti. Že ob samem vstopu v razstavni prostor uobi obiskovalec občutek, da se ves kozmos vrti ?-9°lj okrog Maksimilijana samega, njegove enkratno osebnosti, morale in omike, razgledanosti in nenazadnje estetske privlačnosti. Občutek, da so z nje-9ovo dramatično smrtjo prebivalci Trsta in okolice takorekoč osiroteli, ti kar naprej vztrajno sili pod kožo, zasvaja pa te tudi nedopovedljiv občutek, da Po razstavnih sobanah gomazi nevidni duh nostalgijo, tako tipičen za ta naš, mittelevropski Trst. Legen-i a o nadvojvodovih vrlinah pa se nehote kar na lePem razsuje v drobce, ko na lepaku prebereš, da ni nikoli prebolel prerane smrti Amalije, hčerke portu-9alskega plemiča, s katero se je nameraval poročiti. u° zadnjega je pri sebi nosil prstan, ki je v okencu namesto dragega kamna skrival nekaj njenih las. Po-jomtakem ni bila ljubezen do Šarlote tako enkratna, kot bi nemara mislili, mogoče je bila bolj enostranska in sklenjena iz določenih interesov, kot je bilo tedaj v navadi. Sicer pa, kot rečeno, ni namen raz-
Oueretaru
njegovega
stave prikazati njune neizsanjane ljubezni. Obiskovalec si lahko ogleda načrte vojnih jadrnic in fregat, razne načine uporabe propelerja za plovila, lahko se seznani z botanično zbirko, na katero je bil Maksimilijan tako ponosen, lahko rečemo, da upravičeno, saj vsebuje rastline, značilne za Kras, gorski svet in oddaljeno Mehiko. Kamorkoli je Maksimilijan potoval, od povsod je domov prinašal zanimive in dragocene predmete, ki so kaj daleč od kiča, prej so neme priče prastarih kultur in odraz neke svojevrstne miselnosti, ki je odklanjala prepričanje, da je svet tak po zaslugi Habsburžanov.
Težko je opisati celotno razstavo, ki je razdeljena na osem poglavij, od Maksimilijanovega rojstva v Schoenbrunnu leta 1832 vse do njegove ustrelitve v
leta 1867. Vmes so posamezne postaje razmeroma kratkega, zato pa nič manj burnega in plodnega življenja: pomorska akademija, potovanja po svetu, verjetno odločilni trenutek, ko se je dobesedno zagledal v Trst, njegovo morje in zaledje, gradnja miramarskega gradu, ki spokojno, a dostojanstveno zre proti obzorju in spominja na zgodovinske razplete v naših krajih. Maksimilijan Habsburški pa je bil tudi svetovljan, o čemer pričajo številni načrti, kako bi bilo mogoče popestriti razne praznike in priložnostna praznovanja, če ga je protokol zanesel v gledališče, je bilo to razvidno že iz lepakov, ki so z debelim tiskom opozarjali na prisotnost njegovega veličanstva in je bržčas predstava samo zaradi tega pridobila na ugledu in vrednosti. In končno, Maksimilijanova in Sarlotina eksotična mehiška avantura, sad neslutenih ambicij te sicer raznežene plemiške dvojice. Tu se Maksimilijanov mit ponovno, to pot nepopravljivo, razsuje skorajda v nič. Kako je mogoče, da je tako daljnovidni človek, vojščak, spreten mornar, preplul morje s peščico prostovoljcev, oboroženih z neučinkovitim orožjem, slabo opremljenih in sploh nepripravljenih? Je bil ta njegov poslednji, usodni korak res sad nebrzdane ambicije ali pa samo poučna ekskurzija kot že tolikokrat prej? O slednjem bi nemara lahko pričali Maksimilijanovi dnevniki. In končno njegova smrt: Manet jo je trpeče upodobil, Carducci mu je posvetil romantično poezijo, nanjo pa so se navezali številni umetniki z vsega sveta. Vendar je smrt, kakorkoli že, neizbežna.
Beli miramarski grad pa sameva, še nekaj časa bo njegov edini gospodar Maksimilijan, Šarlota bo zaljubljeno bdela v njegovi senci, dvomi ostajajo, prav tako kot ostaja njuna pravljica, ki jo s stvarnostjo veže le rahla, fantastična nit.	(mi)
Pravijo, da je bil Vincente Minelli sila poslušen hollywoodski sin, saj je brez besed sprejemal vse scenarije, ki mu jih je pošiljala (vsiljevala) MGM. Njegova filmografija je dejansko izredno bogata, kar 35 filmov, pretežno glasbenih, posnetih med-leti 1943 in 1976. Glede na to, da je vsak njegov film, brez izjem, zahteval izredno dolgo preproducijsko delo (zaradi kostumov, scenske obdelave, plesnih vaj in priprave glasbenih točk) je to število res ogromno.
Večkrat so njegovi filmi dejansko sloneli na nedograjenih scenarijih, zgodbice, na katerih je gradil svoje glasbene vragolije, so bile večkrat drobne ljubezenske afere brez repa ne glave, v katere je lahko le mojster, kot je bil on, natrosil dovolj popra in soli, da so postale simbol neumrljivih romantičnih ljubezni. Pomislite na Bri-gadoon, sanjsko vasico, ki se pokaže vsakih toliko let (glej Irske pravljice, ki jih je zbral William Butler Yeats), v kateri še "slučajno" znajdeta Gene Kelly in Van Johnson. Zaljubita se v pravljično Cyd Charisse, ki pa izgine v sugestivnih in otožnih meglicah in samo velika ljubezen jo bo ponovno "izročila" dvajsetemu stoletju. Na tej dokaj zmedeni podlagi je Minelliju uspelo, da je posnel eno izmed najlep-šihplesnih točk, če že ne najlepšo, v tehniki Cinemascope. Prav tak "zgodovinski" rezultat je dosegel tudi s filmom Meet Me in St. Louis (v katerem je igrala njegova bodoča žena Judy), ko je sladikasti zgodbici, podobni današnjim telenovelam, vgradil biser grozljivke, z malo Margaret O Brian v halucinatoričnem Halloweenu.
Kaj pa feljtonska fantazija filma Gigi, baročna scena The Pirate (z glasbeno kuliso Cola Porterja), modernizacija pravljice The Bad and the Beauti-full (s Kirkom Douglasom), 12-metrska rulotka ljubezni imenovana The Long Long Trailer in Cabin in The Sky (z Luoisom Armstrongom in debitantko Leno Horne), vodvilski The Band Wa-goon, romantični Tea and Simpathy in neopredeljivi An American in Pariš?
Minelliju so lahko očitali marsikaj. Njegov estetski čut je bil' lahko res pod vsako kritiko, barve je mešal kot za stavo, in tako teme, stile, koreografije, glasbo in kostume. S svojo stilno zmešnjavo in tehnično spretnostjo, ki si jo je pridobil v dolgih letih gledališke prakse v Broadwayu, pa mu je uspelo, edinemu v priljubljenem Tin-seltownu, rešiti perečo dihotomijo med videzom in resničnostjo. Estetika je lahko minljiva, napetost njegovih filmov pa ne, saj izhaja iz nas samih, iz intimnega dvoboja med življenjem, ki ga moramo živeti, in tistim, ki bi ga radi živeli.
Eva Fornazarič
Iz kronike o zgodovini borštanske osnovne šole
,	12. julija je bila slovesnost ob odlikovanju du-
hovnika Alojzija Pavlija z zlatim križcem za zaloge. Duhovnik Pavli je bil zelo dobrega srca.
očkrat je pomagal revnim kmetom tudi z de-
narjem.
Novo šolsko leto (1887/88) se je zaradi učite-bolezni začelo z zamudo, 1. oktobra. Vpisa-/ . učencev je bilo 112. Vsled učiteljeve bolezni je tudi šolski pouk zaključil predčasno. In v Oovem šolskem letu (1888/1889) sploh ni bilo šol-^oga pouka zaradi učiteljeve bolezni, r, 4. aprila je bil bolni učitelj razrešen službe v ?ra,;u, odpotoval je na Goriško. Ob odhodu je v jtelj Preložnik izrazil svoje zadovoljstvo zaradi Nike naklonjenosti duhovnika Pavlija in dobre-občinstva. Manj je bil zadovoljen z občinsko Pravo, ki je hotela dvakrat odtegniti bolnemu o^lju "zakonito stanarinsko odškodnino". Ob hodu je napisal pesmico: "Županom v spomin", g Po odhodu učitelja Preložnika je prišel v v°«t učitelj Ivan Perko, ki je do tedaj služboval of| hrjah pri Ajdovščini: Iz tega okraja pa je bil opuščen šele 1. avgusta 1889, tako da vse leto r°ci niso imeli pouka. Za Boršt je bilo zelo pomembno leto 1889. 15. oktobra je bila namreč Prta hranilnica in c.kr. pošta. Prvi nameščenec o®. Pošti je bil Ivan VViller, po rodu Čeh, bivši skrbnik gradu Fiinfenberg.
Občina Boršt je imela svojo hišo, v kateri je otekal pouk. Za šolo je bila določena ena soba. v ril9i prostori so bili oddani trgovini in za stano-is*nje nekaterim domačinom. Učitelj si je moral ®ti stanovanje izven šolskega poslopja. Toda
telju Perku so obljubili, da mu uredijo stano-ue v občinski hiši v nekaj mesecih.
Ker je že minil obljubljeni čas za ureditev novanja, o stanovanju pa ni bilo ne duha ne ha, je šel učitelj Perko stanovat v hišo na sani proti Ricmanjem, ki je stala že na ricmanj-h katastrskih tleh. To je ujezilo člane občm-ma odbora in sklenili so, da se končno uredi teljevo stanovanje v šolski stavbi.
Učitelji v Borštu so imeli stalne sitnosti z iz-jevanjem stanarine. Učitelj Preložnik je. ob od-iu, kot smo že omenili, napisal občinskim odmikom pesmico: "Županom v spomin".
Učitelj Perko pa je izjavil: Ce bi imel kolic-pesniške žile, bi napisal ne samo pe.smico v >min občinskim možem, ampak celo tragedijo lavnim junakom učiteljem."
Ker je bil Perko imenovan v Boršt kot provi-ičen je razpisal c.kr. šolski svet v Kopru sedaj initivno mesto. Za to mesto sta se potegovala telja Ferdinand Breitschof, bivši učitelj v Kor-, in učitelj Franc Jereb. Ivan Perko pa je vložil išnjo za premestitev na stalno mesto na šoli v
lah na Kranjskem in ga tudi dobil.
Nastale so težave z učitelji, zato m bdošo1->ga pouka v Borštu od 17. decembra 1891 do februarja 1892. Končno je bil imenovan uči-i Franc Jereb iz Doline, in sicer mu je bilo iročeno, da bo poučeval v Borštu samo trikrat teden: v torkih popoldne, ob četrtkih ves dan v petkih popoldne.
Končno je bil imenovan za stalnega učitelja v rštu (1892/93) Ferdo Breitschopf. O njem je na-al pokojni Miloš Marc naslednje: "Stanoval je liši št 22. V pritlični sobi je imel klavir, kot
skoro vsi učitelji v tisti dobi. Ustanovil je cerkveni pevski zbor, ki ga je odlično spremljal z orglami. Toda izuril je tudi izvrsten moški zbor za narodno in umetno pesem. Poučeval je tudi hrvatske pesmi, pri teh je besedilo točno prevedel in pojasnil, da so vsi razumeli, kaj pojejo. Še dandanes se starejši pevci spominjajo lepe koračnice: "Hajd junači, naprijed žurno" ali pa "Istrani dragi".
Mnogo je hodil med ljudstvo, za vsakogar je imel prijazno besedo, v vsaki zadevi je znal dati lep in koristen nasvet. Zelo se je zanimal za kmetijstvo. Dečke je učil cepljenja trt in sadnega drevja.
Neozdravljiva bolezen ga je spravila v prerani grob. Umrl je 16. 3. 1896. Kronika nam pove, da so njegovi kolegi prišli k pogrebu od blizu in daleč, da se še zadnjič poslove od priljubljenega tovariša. Ob odprtem grobu mu je govoril učitelj Valentič iz Lazareta tako ganljivo, da se je marsikateremu orosilo oko. Kako je bil pokojni priljubljen je dokaz, da so takoj začeli med ljudstvom zbirati denar in mu postavili lep nagrobni spomenik.
Po smrti učitelja Breitschopfa je v šolskem letu 1896/97 prišel za učitelja v Boršt Vinko Trobec od Sv. Ivana. Z vaščani se ni veliko ukvarjal, ker je zjutraj prihajal in po pouku odhajal s kolesom domov. Nekoč je napisal v šaljivi list "Brivec" notico o borštanski šoli. Kako cvilijo okna pri odpiranju in zapiranju, kako škripljejo deske v podu, kako "svira" burja skozi vrata in špranje in podobno. Borštane je to razkačilo, kmalu so potuhtali, da je avtor te notice njihov učitelj, zelo so mu zamerili. Začeli so mu nagajati, kjer
so mogli, snažilka je opustila čiščenje učilnice. Celo otroke so ščuvali proti njemu.
Učitelju Trobcu ni preostalo drugega, kot da je vložil prošnjo za premestitev. Dodeljeno mu je bilo mesto v Predloki.
V šolskem letu 1895/96 je umrl dobri duhovnik Pavli. V Borštu je služboval celih 26 let. Z njim je tesno povezan del borštanske zgodovine. Bil je izvrsten šolnik in je vedno poučeval v presledkih, ko ni bilo rednih učiteljev. Po postavi visok, obilen mož s strogim obrazom, a precejšnjo naravno prikupnostjo, bil je povsod navzoč in je imel velik vpliv na svoje župljane. Tudi pri oblasteh je bil priljubljen.
Ko so gradili progo Trst - Kozina, so inženirji določili postajo točno nad Ricmanji. Ko je to zvedel prebrisani kaplan Pavli se je pričel dobrikati inženirjem, vabil jih je k sebi v župnišče in jih gostil z imenitno brežanko. S kozarci temnega refoška je trkal na trda nemška srca - in dali so se pregovoriti. Prenesli so postajne načrte v Boršt in tu zgradili lepo postajno poslopje iz belega kraškega kamna.
Duhovnik Pavli je bil zelo priljubljen, kar je pokazal tudi njegov pogreb. Zbrala se je ogromna množica od blizu in daleč. Celo upokojeni tržaško-koprski škof Ivan Glavina se je udeležil pogreba.
Po odhodu učitelja Trobca iz Boršta je prišel poučevat Anton Bežeg, Ljubljančan. Učenci so bili zaradi slabo obiskovanega pouka zelo nedisciplinirani in tudi znanje je bilo zelo pomanjkljivo, kar pa je novi učitelj kmalu uredil.
(se nadaljuje)
(M. P.)
KOLESARSTVO: danes konec mednarodne dirke po Franciji
NOGOMET: tudi Udinese pričel priprave
Bontempiju predzadnja etapa
Zbor ž velikim dvomom
NEVERS — Italijan Guido Bontempi je v sprintu osvojil včerajšnjo predzadnjo etapo Toura. Za Bontempija je to druga etapna zmaga na letošnji francoski dirki, ki se bo sklenila danes s slavjem Američana Grega Le-monda, ki je tako domačinu Hinaultu preprečil, da bi kot prvi šestič slavil na tej prestižni dirki. Greg Lemond bo tudi prvi Američan, ki bo osvojil Tour.
Včerajšnja etapa je bila povsem nezanimiva in v bistvu selitev kolesarjev od Clermont Ferranda do Never-sa, od koder bo danes karavana vozila v Pariz. Etapa se je razživela le v poslednjih kilometrih, ko so nekateri kolesarji poskušali beg, glavnina pa jih je vedno dohitela. V končnem sprintu je bil najspretnejši Bontempi, ki je tako dokazal, da sodi med trenutno najboljše specialiste sprinta.
VRSTNI RED 22. ETAPE: (Clermont Ferrand - Nevers, 194 km): 1. Bontempi (It.)	5.12’55”;	2. Hoste
(Bel.); 3. Vanderaerden (Bel.); 4. Van der Poel (Niz.) ; 5. Van Calster (Bel.)
Junaka letošnjega Toura:	Francoz
Hinault in Američan Lemond
in vsa glavnina v času zmagovalca.
SKUPNA LESTVICA: 1. Lemond (ZDA) 103.43’24”; 2. Hinault (Fr.) po 3T0”;	3. Zimmermann (Švi.) po
10’54”; 4. Hampsten (ZDA) po 18’44”;
5. CriquMon (Bel.) po 24’36”; 32. Čerin (Jug.) po 1.14’40”; 44. Contini (It.) po 1.22T8”.
Včerajšnjo etapo osvojila Inga Thompson (ZDA)
Danes slavje Marie Canins
NEVERS — V 14. etapi na kronometer na ženskem Touru je zmagala Američanka Inga Thompson pred Nizozemko Havikovo in Italijanko Mario Canins, ki bo danes v Parizu slavila končno zmago na tej veliki francoski prireditvi.
VRSTNI RED 14. ETAPE (na kronometer posamično, 22,5 km): 1. Thompson (ZDA) 26’16” s poprečno hitrostjo 40 km na uro; 2. Havik (Niz.) po 15"; 3. Canins (It.) po 26”; 4. Longo (Fr. A) po 33; 5. Simmonet (Fr. A) po 48”; 6. Galli (It.) po 1’05”; 7. Bona-nomi (It.) po 1’06”.
SKUPNA LESTVICA: 1. Canins (It.) 25.44’28”; 2. Longo (Fr. A) po 15’46”; 3. Thompson (ZDA) po 22’09” ; 4. Simmonet (Fr. A) po 34’31”; 5. Hepple (Avstral.) po 35’25”.
VIDEM — Tudi nogometaši Udine-seja so včeraj imeli zbor za novo sezono. Bil je to dokaj nenavaden zbor, saj v društvu še ne vedo, ali bodo nastopili v prvoligaškem prvenstvu ali bodo, po procesu glede črnih stav, morali igrati med drugoligaši.
Delegirani odbornik Franco Dal Cin, ki bo novi predsednik videmskega društva, je v svojem govoru nogometašem med drugim dejal, da je društvo pri izbirah na nogometni borzi pogojevala afera s črnimi stavami. Dodal pa je, da ima Udinese širok izbor igralcev, na katerega tudi močno računa.
»Jasno je, da bi raje nastopal, v A ligi, sicer pa tudi, ko bi morali igrati v drugi ligi, bi ne obupal. Zapustili so nas trije dobri nogometaši, kot so Baroni, De Agostinj in Car-nevale, v zameno pa smo dobili nekaj mladih in zelo obetajočih nogometašev, tako da se nam za bližnje prvenstvo ni bati,« je izjavil trener Giancarlo De Sisti.
Verjetna postava Udineseja za no-
vo sezono naj bi bila naslednja: Brini, Galparoli, Galbagini, Storgato, E-dinho, Tagliaferri, Chierico, Miano, Zanone, Pasa (Colombo), Crisci-manni.
Prvo prijateljsko tekmo bodo Vi-demčani igrali proti Roseggu (2. avgusta), 7.8. bo prijateljsko srečanje proti Hermagorju, 12.8. pa proti Sturmu iz Gradca. 19.8. bo Udinese v Vidmu igral prijateljsko tekmo proti portugalskemu moštvu Porta.
Italiji ženski mundialito
JESOLO (Benetke) —- Italija je z zmago v finalu proti ZDA z 1:0 (1:0) osvojila ženski mundialito v nogometu. V malem finalu je Kitajska z 2:1 odpravila Japonsko.
Visoka zmaga Rome
BRUNECK (Bočen) — Roma je včeraj v prijateljski nogometni tekmi premagala moštvo Brunecka, ki nastopa v meddeželni ligi, s 5:1 (3:0). Strelci za Romo: Ancelotti 2, Pruzzo, Agostini in Desideri (enajstmetrovka).
AVTOMOBILIZEM: na današnji VN ZRN v formuli 1
Rosberg in Prost (mciaren) v prvi vrsti
Košarka: igral bo z Dalipagičem
Ratko Radovanovič pri Giomu Benetke
BENETKE — Vrste košarkarskega prvoligaša iz Benetk Rayer Giomo, ki bo letos nastopal v A-l ligi, bo v prihodnji sezoni okrepil jugoslovanski košarkar Ratko Radovanovič, ki je na pravkar sklenjenem španskem SP o-digral zadnje tekme za jugoslovansko reprezentanco. V prihodnji sezoni bo za beneški klub torej nastopala dvojica Jugoslovanov: Dalipagič in Radovanovič. Ratko Radovanovič je star 30 let, visok pa 210 cm. Igra v vlogi centra.
HOCKENHEIM (ZRN) — Danes bo v tem kraju 10. preizkušnja v formuli ena za VN Nemčije. Dirka bo potekala na 305,865 km dolgi progi za skupnih 45 krogov. Vsak krog proge pa meri 6.797 metrov. Na podlagi rezultatov iz druge poskusne vožnje, ki je odločalo o startni razvrstitvi pilotov, bo v prvi vrsti startal finski dirkalec Keke Rosberg, ki je prav tu v Hockenheimu najavil svoj u-mik iz tekmovanj ob koncu letošnje sezone. Keke Rosberg se je rodil na Švedskem, ampak živi od vedno na Finskem. V formuli ena je debi-tiral leta 1978 na VN Južne Afrike. Odtlej se je udeležil 107 dirk za SP in osvojil pet zmag. Leta 1982 je bil svetovni prvak na avtomobilu wil-liams-ford.
Tudi na tej dirki bosta Ferrari-jeva avtomobila startala v dokaj neugodnem položaju. Na poskusnih vožnjah se je Alboreto uvrstil komaj na 10. mesto, Johansson pa na 11. Dirko iz Hockenheima bo neposredno prenašala tudi italijanska televizija (na 2. sporedu), s pričetkom ob 14.10.
Vrstni red poskusnih voženj: 1. Ros-
berg (Fin.) mciaren 1.42”013 s poprečno hitrostjo 239,884 km na uro;
2.	A. Prost (Fr.) mciaren 1.42”166;
3.	Senna (Braz.) lotus 1.42”329 ; 4.
Berger (Av.)	1.42”541;	5. Piquet
(Braz.) vrilliams 1.42”545; 6. Mansell. (VB) vrilliams 1.42”696 ; 7. Patrese (It.) brabham 1.43”348; 8. Arnoux (Fr.) ligier 1.43”693 ; 9. Fabi (It.) benetton 1.44”001; 10. Alboreto (It.) ferrari 1.44”308; 11. Johansson (Šve.) ferrari 1.44”346.
Tenis: finale ČSSR - ZDA
PRAGA — ČSSR in ZDA bodo danes igrale v finalu ženskega teniškega tekmovanja Federation Cup. ČSSR je premagala Argentino z 2:1, ZDA pa so odpravile ZRN z 2:0.
Dirka za trofejo Matteotti
PESCARA — Danes bo mednarodna kolesarska dirka za trofejo Matteotti, na kateri pa bo konkurenca dokaj poprečna, saj so najboljši koleisarji na Touru, za nameček pa tudi Francesco Moser in Roberto Visentini ne bosta nastopila.
Plavanje: mladinsko EP
ZAHODNI BERLIN — Stefano Bat-tistelli je osvojil še eno zlato kolajno za Italijo na mladinskem evropskem plavalnem prvenstvu. Včeraj jo je dobil na 200 m hrbtno z 2’07”51.
Vinci odločno proti
Italijanom v NBA
Predsednik italijanske košarkarske zveze Enrico Vinci je zelo zaskrbljen zaradi odhoda dvojice italijanskih košarkarjev med ameriške profesionalce. Vinci ugotavlja, da italijanska in mednarodna zveza zaenkrat nimata moči, da bi preprečila tovrstne prestope. Ob koncu svojih izvajanj pa je Vinci pristavil, da tisti košarkarji, ki bodo podpisali pogodbo z NBA klubi, ne bodo mogli več nastopati za italijansko reprezentanco in za svoje matične ali druge italijanske klube.
Dirka tris
RIM — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 18 -19 -16. Skupna nagrada znaša 1.200.194.000 lir, 1.831 dobitnikov bo tako prejelo po 445.730 lir.
SABLJANJE: SP V SOFIJI
Italijan A. Borella osvojil zlato kolajno
SOFIJA — Andrea Borella je včeraj v Sofiji priboril Italiji prvo zlato kolajno na tem svetovnem prvenstvu. Borella je v finalu floreta premagal Kubanca Diaza. Bronasto kolajno pa je Italiji prislužil Mauro Numa.
Torej izredno-*obetaven začetek italijanske vrste na tem SP.
Črne stave: od jutri proces
Jutri se bo v Milanu začel proces v zvezi s črnimi stavami, v katerega je vpletenih 12 prvo- in drugoligaških moštev in 54 oseb, včlanjenih v nogometno zvezo. Proces bo spremljalo veliko število novinarjev in običajnih radovednežev. V predstavništvu navedenih klubov in posameznikov pa bo na njem sodelovalo približno sto odvetnikov.
Vaterpolo: »azzurri« vodijo
PALERMO — V 2. kolu mednarodnega turnirja v vaterpolu so dosegli naslednja izida: Italija - Avstralija 10:6; Francija - Nizozemska 5:4.
LESTVICA: Italija 4; Francija 2; Avstralija in Nizozemska 1; Kuba 0.
Turnir v odbojki in malem nogometu v organizaciji KŠD Vipava
Predstavnikom Vrha končno prvo mesto
Medtem ko so ostale cene abonmajev nespremenjene
Segafredo išče Američana
Predstavniki Vrha so osvojili končno prvo mesto na turnirju v odbojki in malelm nogometu, ki ga je organiziralo Kulturno - športno društvo Vipava s Peči. To je drugo leto zaporedoma, da prireja domače športno društvo občinski turnir, ki je zaradi originalne formule, ta jemlje v poštev v skupnem seštevku rezultate v odbojki in nogometu, povsem uspel. Vsak večer se
KONČNA LESTVICA: Vrh 9 točk, Spodnje Sovodnje 7, Rupa-Peč in Gornje Sovodnje 5.
je mnogo občanov zbiralo ob igrišču in navijalo za svoje igralce, kar je potrdilo, da so talil turnirji zelo u-sp>ešni v teh vročih poletnih večerih. Po končanem turnirju je sledilo nagrajevanje. Zmagovalci so poleg p>okala za prvo mesto prejeli še prehoden pokal, ki bo postal dokončna last ekipe.
Med potekom mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja Mimosa smo za krajši intervju zaprosili trenerja tržaškega prvoligaša SGT Bruna Crismana.
»Kako bo v naslednji sezoni?«
»Ob sklepu turnirja bodo punce odšle na zasluženi oddih. 18. avgusta bomo začeli s pripravami na prihodnjo sezono. Treningi bodo potekali izključno v Trstu, saj so vse druge variante za nas predrage.«
»Bi morda tvegali napoved o uvrstitvi vašega moštva v prihodnjem prvenstvu?«
»Mnogo bo odvisno od tujke, ki bo igrala za nas. Vsekakor je naš primarni cilj letos obstanek v ligi. Moš-
ki bo dvakrat osvojila turnir. Lani so slavili končno zmago predstavniki Gornjih Sovodenj.
PETKOVI REZULTATI
Mali nogomet
GORNJE SOVODNJE — SPODNJE SOVODNJE	2:2
STRELCI: Aleš Fajt, Vižintin, Sambo (2).
GORNJE SOVODNJE:	Butkovič,
Hmeljak, Andrej, Aleš in M. Fajt, Tomšič, Vižintin, Černigoj, Devetak.
SPODNJE SOVODNJE: Uršič, Vižintin, F. in D. Kovic, Sambo, Flore-nin, Gulin, Petejan.
Odbojka
VRH — RUPA/PEČ 4:0 (8:11, 11:6, 11:7, 11:2)
VRH: Marjan, Mavridj in L. Černič, I. in G. Devetak, Cotič. RUPA/PEČ: Černič, Lavrenčič, I.
tvo je zelo mlado, komaj dosegamo poprečje dvajsetih let, zato pa imajo punce še ogromno rezerv. Prepričan sem, da bodo lahko postale zelo dobro moštvo, če bodo za to vložile potreben trud in če bodo posameznice vseskozi pokazale zrel pristop do treningov in do igre.«
»Na 'domačem’ tržišču ste se okrepili z nakupom Bessijeve. Kmalu bo treba izbrati še tujo igralko. Kdo bo to?«
»Lahko vam povem, da je to zelo močna igralka, takšnega tipa, kot je bila Pollardova. Potrebujemo močno in hitro krilno igralko z zelo dobrim metom z razdalje. (Na preizkušnjo je prispela ameriška reprezentantka Bos-vvellova - op. ur.).«
in L. Batistič, Kovic, Čeudek, Malič. VČERAJŠNJI REZULTATI
Mali nogomet
GORNJE SOVODNJE — VRH 7:4
STRELCI: Hmeljak, Zdravko Černič (avtogol), A. Fajt (3), Devetak, Černigoj, M. Černič (2), Frandolič, Zdravko Černič.
GORNJE SOVODNJE: Butkovič, A. in M. Fajt, Hmeljak, Devetak, Černigoj, Tomšič.
VRH: M. in S. Grillo, Zdenko, Zdravko in M. Černič, Frandolič, Vižintin.
Odbojka
SPODNJE SOVODNJE - RUPA/PEČ 2:2 (11:5, 6:11, 12:10, 8:11) SPODNJE SOVODNJE: Marko in Mauro Gulin, Uršič, Ra. in Ru. Petejan, Butkovič. RUPA-PEČ: Sambo, Kovic, Lavrenčič, J. in A. Malič, Čeudek.
»Kaj pa glede sponsorizacije?«
»Glede tega ne bo težav. Vem, da se vodstvo kluba ravno v teh dneh dogovarja z nekaterimi podjetji. Kaže ,da bo sponsorizacija v letošnjem prvenstvu najmanjši problem.« (Ka-žei, da bo pokroviteljstvo prevzelo podjetje Linea Gialla - op. ur.).
»Z vaše strani ste torej popolnoma zadovoljni. . .«
»Res je, moštvo je mlado, punce so vse zagnane. Oh reprezentantki Tram-pusovi se) v odlični igralki razvijata Meuccijeva in Colombanova, ki se v teh dneh mudita v Perugii z mladinsko reprezentanco. Upam, da bosta naši glavni vrlini hitrost in zagrizenost in da bodo igralke še naprej tako vestne pri delu.« (Cancia)
Jutri se bo pričela prodaja abonmajev za ogled tekem goriškega Se-gafreda, ki bo tudi v naslednji sezoni nastopal v A-2 ligi. Kakor je na tiskovni konferenci poudaril predsednik društva Vanello, so skušali čimbolj upoštevati zahteve gledalcev, tako da so ostale cene nespremenjene v primerjavi s prejšnjo sezono. Na ta način upajo, da bodo pritegnili več gledalcev, saj po lanski ne preveč uspešni sezoni, je zanimanje za košarko v mestu nekoliko upadlo.
Abonmaji bodo veljali samo za regularni del prvenstva, dali pa bodo tudi možnosti abonentom, da si lahko zagotovijo po nižji ceni vstopnice v drugi fazi.
Istočasno so predstavili tudi spored prijateljskih tekem, ki jih bo Segafredo opravil pred začetkom prvenstva. Marušič in tovariši se bodo udeležili med drugim tudi turnirjev Alpe-Adria in Lignanobasket ’86.
Predsednik Vanello je potrdil vesti, da bodo po nakupu pivota Harmaha skušali ekipo ojačiti še z ameriškim »playmakerjem«.
Cene vstopnic za sezono 1986/1987: PARTER ORO (350.000 abonma; 25 tisoč lir tekma); PARTER PARI (225.000; 18.000); DRUŽINSKI PARTER (150.000; 18.000); OŠTEVILČENA TRIBUNA (190.000; 14.000); TRIBUNA (100.000 ; 7.000); TRIBUNA S POPUSTI (60.000; 6.000); TRIBUNA MLADINSKE EKIPE (50.000 ; 6.000).
(MAL)
Perry podpisal za Benetton
TREVISO — Košarkarsko društvo Benetton iz Trevisa, ki bo nastopalo v A-2 ligi, je za novo sezono najelo Američana Kennetha Perryja (center, 207 cm, tretja izbira Washingtona leta 1985), ki je lani igral sedem tekem v Neaplju, nato pa ga je neapeljsko društvo »odslovilo«.
V	TOREK V KULTURNEM DOMU
Redni občni zbor ŠD Sovodnje
Športno društvo Sovodnje bo imelo v torek, 29. julija svoj redni občni zbor-
V	zadnjih časih smo mnogo pisali 0 sovodenjskem društvu, saj so ravno pred enim mesecem na slavnosten način praznovali tridesetletnico delovanja. Takrat so priredili med drugim tudi ženski odbojkarski turnir in so pripravili bogato razstavo, na kateri je bilo dokumentirano delovanje dru5. tva od prvih korakov do današnjm dni.
Na občnem zboru pa bodo preglodali delo zadnje sezone, ki je bila dokaj uspešna. Poleg članske nogomet; ne in odbojkarske ekipe so imeli tudi zelo številne mladinske vrste, kar da' je seveda tudi dobro upati za prihodnost. Kaj več o bodočih smernican pa bomo lahko slišali prav na občnem zboru, ki bo v Kulturnem domu v SO" vodnjah ob 20.30, oz. 21. uri. (MAL/
emnMoi© (S D
SESLJAM - Telefon 299139
Urnik nonstop: 8.30 - 20.00
]
VSE ZA NA PLAŽO, KAMPING in VRT
široka izbira po izrednih cenah
Pogovor s trenerjem ženske košarkarske ekipe SGT B. Crismanom
»Naš cilj je obstanek v prvi ligi«
Pogovor s trenerjem proseške nogometne ekipe Milanom Mikušem
Ambiciozni načrti pri Primorju
Letošnje poletje je doslej (in še bo) potekalo v znamenju nogometa. Mehiški mundial je bil v tem smislu absolutno največji katalizator pozornosti, tako da se o njem razpravlja še sedaj.
Ni nobena skrivnost, da je nogomet v zamejstvu količinsko najbolj razvita panoga. Na Tržaškem imamo na primer kar sedem slovenskih klubov, ki sodelujejo v različnih ligah. Kljub temu in kljub dolgoletni tradiciji pa ni še prišlo do dejanskega kakovostnega skoka, kot je to bilo, denimo, pri košarki. To najbolje vedo prav tisti, ki se z nogometom pri naših društvih neposredno ukvarjajo, da je bilo nekaj Premikov v tem smislu, vse skupaj pa zaenkrat ni šlo dlje od načelnih dogovorov, ki so praktično ostali brez ve-ijave. Vse to pa se dogaja ob zavesti, ha bi moštvo slovenskih nogometašev lahko uspešno nastopalo na višjih tekmovalnih rangih od druge amaterske hge. S trenerjem proseškega Primorja Milanom Mikušem smo se pogovarjali prav o tem in seveda tudi o načrtih proseškega društva v prihodnji sezoni.
»Praviš, da bi moštvo izbranih slovenskih nogometašev zanesljivo nastopalo na višjem nivoju.«
»Prav gotovo. Doslej je bilo o tem že mnogo govora. V okviru ZSŠDI so Potekali pogovori o morebitnih združitvah in ambicioznih načrtih že mnogokrat, do uresničitev teh zamisli pa ne more priti. Delno zaradi kampani-lizma posameznih društev, delno zaradi neambicioznosti nogometašev, delno pa zato, ker se odborniki tovrstnih sestankov udeležujejo s precejšnjimi rezervami in se preveč bojijo, da bi združevanje oškodovalo njihov klub. Tako že ves čas delujemo v sivi po-Prečnosti, medtem ko bi si lahko privoščili nekaj več, glede na potencial, s katerim razpolagamo. Pomisli samo,
da si majhen kraj, kot je Fontanafred-da, lahko privošči moštvo v meddežel-nem prvenstvu, mi pa ostajamo v drugi amaterski ligi. Letos bi pri Primorju radi sestavili kompetitivno moštvo, ki bi startalo na napredovanje. Do tega cilja bi rad prišel s slovenskimi igralci, če pa ne bo mogoče, se bomo spet okrepili z italijanskimi nogometaši.«
»Zakaj pa bi tako ekipo imeli prav na Proseku?«
»Mnogo raje bi videl, da bi do združevanja prišli drugače, tako da bi sestavili moštvo in mu dobili nov naziv (npr. ZSŠDI ali Jadran). Izkušnje iz vseh teh let pa so me izučile, da po tej poti ne gre. Zato mislim, da je Primorje trenutno edino društvo pri nas, ki bi nogometašem nudilo in zagotovilo vse, kar je porebno za dosego rezultata in za ustvarjanje pravega vzdušja. Potrebna je tudi precej široka finančna baza, prav zato pa trdim, da je Prosek trenutno edina sredina, ki razpolaga z vsem navedenim.
»Kakšno bo, torej. Primorje v prihodnji sezoni?«
»Upam, da bomo pridobili še kakega dobreg|a nogometaša poleg tistih, ki so ostali. Nekateri starejši so prenehali. Osebno sem se pogovarjal tudi z nekaterimi našimi nogjometaši. Ne zato, da bi jih odvzel njihovim društvom, ampak zato, da jim obrazložim dolgoročne načrte Primorja in preverim, ali bi jih kvalitetno in resno delo za rezultat dejansko zanimalo. Pri Primorju imamo najboljše namene, da se uvrstimo v višji tekmovalni rang v najkrajšem času in menim, da smo glede na društveno strukturo in prizadevanje odbornikov, za to sposobni.«
»Omenil si, da si se pogovarjal s posamezniki iz drugih slovenskih društev. Kakšen je bil njihov odziv?«
»Lahko bi rekel, da je bil delno negativen in delno pozitiven. Negativen zato, ker je ogromna večina izjavila, da bi še naprej ostala v matičnem klubu s pogojem, da se članska ekipa ustrezno okrepi z nakupom italijanskih igralcev. Pozitiven pa zato, ker so vsi željni napredka in igranja na višjem nivoju, tako da bi k Primorju prestopili, ko bi matični klubi ne izpolnili njihovih pričakovanj. Rad bi še pristavil, da smo v tem smislu zamudili že ogromno. Več je bilo takih talentov, ki bi si zaslužilo in lahko tudi privoščilo igranje na višjem nivoju, na žalost pa so ostali le dobri nogometaši vaškega formata.«
»Kaj pa mislite pri Primorju za naprej?«
»Trenutno ni mogoče dobiti slovenskih igralcev, zato se bomo skušali ustrezno okrepiti z italijanskimi nogometaši. Naš cilj ostaja napredovanje v višjo kategorijo. Če že zaradi drugega ne, pa vsaj zato, da bi se klub s slovenskim nazivom uveljavil v deželnem merilu.«
Igor Canciani
V poletnih mesecih v kulturno-športnem središču vse živo
Tudi teniški tečaj na Vrhu
V zamejskem telesnokulturnem delovanju si počasi utira svojo pot tudi tenis, ki je sicer nekdaj veljal za izključno elitno panogo, v zadnjih časih Pa je izgubil to etiketo. Medtem ko je £a Tržaškem teniška dejavnost že do-?al razvita in organizirana tudi v na-em slovenskem prostoru, je na Goriš-Keni. kjer je zanimanje za tenis v stalnem vzponu, vedno večje število Ijubi-le*J6v tenisa preveč pripuščeno samim s®oi, saj se nobeno naše društvo ne Ukvarja športno panogo.
^ato smo z velikim zadovoljstvom Vzeli na znanje, da so v pomladanskih uiesecih priredili v kulturno—špor-tnem središču na Vrhu teniški tečaj. Iecaj, ki ga je vodil profesor telesne Vzgoje in teniški učitelj Boris Cotič, je pnvabil na novo večnamensko ploščad na Vrhu bodisi začetnike kot tudi nekoliko bolj izkušene igralce.
Da bi kaj več izvedeli o tej pobudi ,n. ° celotnem športnem dogajanju v ej kraški vasici, smo se obrnili do Lu-'jana Černiča, tajnika Gospodarske adruge, ki skrbi in urejuje gradnjo Kulturno-športnega središča na Vrhu. »Kulturno športni center predstavlja etiko pridobitev za vso vaško skup-.0st.' Lani smo si že uredili balinarski e z-1 in večnamensko ploščo, na kateri ;®? začrtali odbojkarsko in teniško 3nšče. Plošča pa bo primerna tudi za rustvene praznike. Dogradili smo j u' streho bližnjega Kulturnega v°ma. Poudariti bi hotel, da je skoraj celoti vse delo izvedla velika množi-v„. Prostovoljcev (opravljeno je bilo p c kot ur prostovoljnega dela), kar i; ®eni, da se vsi zavedamo velikega jn uiena, ki ga imata objekt za športno 7 kulturno delovanje v našem okolju, dokončno ureditev notranjih pro-
storov pa potrebujemo tudi finančno podporo, saj samo dobra volja ne bo v tem primeru zadostovala.« »Mislim, da je primarna funkcija tega središča predvsem ta, da se v teh prostorih zbira čimveč naše mladine, ki bi v nasprotnem primeru zahajala drugam. In ravno v toplih poletnih večerih je tukaj vseskozi vse živo. Medtem ko se mlajši bolj ogrevajo za odbojko in tenis, starejši raje balinajo, tako da je vselej zelo živahno. V ta namen smo tudi priredili teniški tečaj, saj je bilo veliko zanimanja za to športno panogo, ki ni na Goriškem še dosti razvita. V poletnih mesecih bomo tudi priredili turnir, ki bo v prvi vrsti namenjen ljubiteljem tenisa iz naše občine. Če bo seveda zanimanja veliko, bomo v naslednji sezoni lahko poskrbeli tudi za stalno vadbo. V kratkem pa si bomo uredili tudi razsvetljavo, ki bo omogočala igranje v večernih urah.«
»Govorili smo predvsem o tenisu. Kakšne pa so še druge možne poti,
po katerih bi se lahko razvilo teles-nokulturno delovanje v tem večnamenskem centru?«
»Omenili smo že balinanje, in tukaj bi rad dodal, da smo se letos že drugo leto zaporedoma udeležili zamejskega balinarskega prvenstva. Redno smo prisotni tudi na raznih nogometnih rekreacijskih turnirjih, čeprav je trenutno naše igrišče za mali nogomet neuporabno, ker smo ga nekoliko povečali. Ob vsem tem pa ne moremo mimo ugotovitve, da mnogo naših fantov in deklet nastopa v raznih športnih panogah (v glavnem odbojka in nogomet) pri drugih društvih. Zato bo vloga našega centra predvsem v Širjenju rekreativne dejavnosti, ne da bi za sedaj mislili na kakšne tekmovalne skupine. Vsa ta dejavnost bo še bolj razcvetela, ko bo dokončana gradnja celotnega objekta in bomo tako imeli na razpolago prostor za širjenje kulturne in športne dejavnosti.«
JUTRA IN VEČERI
Naša zadnja aklimatizacijska tura nas je vodila na vzhodno sedlo, kamor smo pomagali znositi nekaj opreme za ekipo, ki je v načrtu imela vzpon po Poljski smeri. Strm vzpon nad bazo me je pošteno utrudil, ko pa nadaljujemo po razglednem grebenu, se počutim veliko bolje. Že zgodaj si na neki ravnici pripravimo bivakni prostor in vzdušje je prijetno. Peter in Pavel spet pojeta, tudi Zlate se sili, vendar je popoln glasbeni antitalent, brez vsakega posluha, zato se tudi prišteva med rockerje. Bogdan se zmrduje, ker mu domorodne pesmi niso všeč, nasploh pravi, da to vse skupaj nič ni, tako da se oba brata skoraj resno užalita. Je pač tako, da so si povsem različni, Bogdan nima smisla za etnologijo, zanj je edina glasba samo klasika. Vendar se skupno odločimo, naj Peter in Pavel kar pojeta, saj je potem prijetneje.
Sonce zahaja skozi megle, pod razbitimi stenami leži naša dolina, onstran nje Mirador, tam v ozadju pa nepremična stena. Zavijemo se v puh in spalne vreče, ko se zmrači smo vsak s svojimi mislimi. Čeprav se počutim dobro, me je še vedno strah velike stene, toda zdaj že točno vem, da se bom s svojo oviro spoprijel, da bom poskušal storiti tisto, kar sem se namenil storiti in kar je, vsaj mislim, edino pravilno. Zdaj pravzaprav to moram storiti, ker sem vse tako zastavil. Ko poležemo v vreče in je že vsa gorska pokrajina mirujoča v tišini hladne noči, pa mi odzvanjajo Andri-čeve besede: Ta svet, v katerem živimo, je tako narejen, da je tisti, ki se boji, že izgubljen.
Šele sonce nas zjutraj spravi pokonci, povzpnemo se na bližnji vrh, nato poiščemo najugodnejši spust v dolino. Pobočja so zelo težko prehodna, največkrat kar neprehodna, saj je skala izredno krušljiva in krhka. Po vrvi se spustimo v grapo, vendar je skala tako zanič, da ne moremo zabiti niti enega solidnega klina. Zadnji se mora zato spustiti brez vrvi oziroma varovanja in to nehvaležno vlogo samostojno sprejme Ivan, ki vedno preseneti tam, kjer je situacija najbolj nepričakovana. Dalje se spuščamo po grapi, ki je za silo prehodna in z nekaj pazljivosti smo varno v dolini, kmalu zatem pa v bazi.
Razveselim se udobja, hrane, pijače, v bazi sta sedaj ostala poleg nas le še Jože in Žare, kar tretjina se je namreč odpravila proti vrhu po Poljski smeri. Preko Aconcague se podijo beli oblaki, sonce se je in hladen veter piha. Potrebni smo poštenega počitka, dnevi, ki so pred nami, so dnevi pred odhodom v steno, eno največjih in najbolj nevarnih sten v gorah, kot je dejal Messner, ki jo je s tirolsko odpravo preplezal leti. Pred slabim tednom sta v Francosko smer vstopila , dva Španca, ki ju šele danes vidimo v vrhnjem delu. Upamo, da bomo za kak dan hitrejši, Peter pa načrtuje za novo smer kar celih deset dni.
Dnevi, ko pričakuješ veliki dogodek, in ko je vse skupaj postavljeno še nad nekakšen iracionalni faktor tveganja, so vedno mučni in živčni. Veš, da tisto mora priti in si že ves nestrpen od pričakovanja, po drugi strani pa bi srečanje, ki se ga vselej drži nekaj bojazni in strahu, rad odlagal v neskončnost. V lenobnih sončnih dopoldnevih, ki smo jih tisti čas preživljali (veliko jih sicer ni bilo, le nekaj dni smo počivali), pa sva se z Bogdanom veliko pogovarjala o domačih hribih. Ne vem, zakaj, toda nehote nama je spomin uhajal domov, ugotavljala sva, kako je sedaj v Julijcih, burja piha po Krasu, gmajne so verjetno že kopne in v Črnem kalu ali
Glinščici se da prav gotovo že plezati po čvrsti, beli apnenčasti skali. Kdo ve, kaj delajo zdaj prijatelji, pripravljajo se za poletje, visijo ob cesti in štopajo, namenjeni na Primorsko.
Špominjava se potem vseh dnevov in noči, ki smo jih skupaj z Mezgačem in Radonom v zadnjih letihprebil v hribih, vse tistesobote in nedelje, največkrat nekje v Martuljku ali gor pod Škrlatico, na bivaku 1. Ko bi lahko vsaj vse skupaj strnil v eno zmes, v eno besedo. Pa se ne da, kot utrinki nama spomini uhajajo na vse strani, zdaj sem zdaj tja, pa čeprav Bogdan trdi, da sva kljub vsemu le na začetku. Treba je iti le naprej in Bogdan je prepričan, da nam bo steno uspelo preplezati, hkrati pa ve, da mu ne bo niti malo več zanimiva, ko bo na vrhu. Sam pri sebi si mislim, da je to zdaj moja prva in najvažnejša želja,

Pred odhodom v steno
hkrati pa tudi edina, in sploh ne vidim, kaj bi lahko prišlo za njo, ali sploh še kaj obstaja. Sprašujem pa se, ali me je sem pripeljala pot, ki je vodila preko zahtevnih domačih vzponov in mi podarila to steno kot cilj in nagrado, enkratno priložnost, ali naj šele ta ogromna gora vtisne smisel vsemu tistemu početju v minulih razposajenih poletjih in ko smo potem na osamelih prepadnih okrajkih sredi orumenelih macesnov poslušali otožno pesem /eskenkega vetra. Polni nemega upanja in praznega zadoščenja pred prihajajočo zimo.
Predstavljam si Mezgača, Igor mu je sicer ime in profesor fizike je v Postojni, vendar sva morala, dokler še nismo premogli avtomobila, večkrat prebivakirati na travniku za avtobusnimi postajami, ker nama je ušel zadnji avtobus. Predstavljam si ga, ker bi on nikoli ne prišel sem dol, pod to pošast. On takih stvari ne potrebuje. Meni pa je tritisočmetrska stena, ki nam že dolgo visi nad glavami, iz želje zdaj prerasla v potrebo, v dolg. Tja gor sedaj moram iti.
□ □ □
PLES V PESMI VETRA IN SONCA
Primorska odprava v južnoameriške Ande je tri tedne po odhodu iz domovine bila pred dejstvom, da izpolni svoj cilj. Po uspešnem potovalju preko Argentine smo dokaj hitro postavili bazni tabor pod približno sedem tisoč metrov visoko Aconcaguo, najvišjo goro celine, in opravili aklimatiza-cijske vzpone na sosednje vrhove, toliko da smo se privadili na višino. Tisto jutro, 19. januarja, smo se končno rešili vsega tesnobnega pričakovanja in živčnih napetosti, v prvem svitu smo v dveh navezah in po dveh različnih smereh zagrizli v breg tri tisoč metrov visoke stene.
obvestila
S ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR nihOC?' da Bo ob priliki tradicional-l0d £ri2raV organiziralo v Škofji Loki
(na T,“Rrav organiziralo v SKofji L. jj- do 31. avgusta) tudi tečaj za za-ka nina: Vpišejo se lahko dekleta letni-lQ7n • 4 *n mlajše ter fantje letnika Cji u ln mlajši. Vpisovanja in informa-fon gj Borovem športnem centru tele-
oi£D.?OVODNJE zbor a vse člane> da bo letni občni v iA v Kulturnem domu v Sovodnjah 2j ‘-ek. 29. t.m., ob 20.30 oziroma
skde^skiodsek
frganizira v soboto, 2. 8., izlet v Be-bnri„n5 5razuik piva in folklore, kje-z rti? delovali dobro založeni kios
_er
oški
2	'■"'***vmi uuuro ZdlOZCIll KlOalVI
let-P-ačimi specialitetami. Cena iz-15.500 lir. Odhod ob 6.30 iz Ses-
JREŽIVITE razburljiv večer na hipodromu montebello
nocoj ob 20.45
Ijana. Prijave po telefonih številka 200236 in 910327.
ŠK KRAS
obvešča vse zainteresirane, da lahko nabavijo kupone ter rezervirajo teniško igrišče v Zgoniku v tajništvu športno-kulturnega centra ob ponedeljkih od 19.30 do 20.30.
V spomin na žrtve atentata
Tretja štafeta Redipuglia-Bologna
V spomin na žrtve bombnega atentata na bolonjski železniški postaji prireja pokrajinski odbor FIASP (italijanska zvaza ljubiteljev ljudskih športov) v sodelovanju z včlanjenimi tekaškimi društvi 3. štafeto Redipuglia-Bologna.	v
Shod udeležencev bo v četrtek, 31. julija, pred grobnico v Redipuglii, kjer se bodo najprej poklonili spominu na padle vojake, ob 20. uri pa je predviden štart. Tekači bodo prišli v Bologno 2. 8., na dan 6. obletnice atentata.
Netekmovalnega pohoda se bo udeležila tudi manjša skupina tekaškega kluba iz Pulja.	MAL
■ EDI MOBILI
KAKOVOST IN PRESTIŽ
TRST
Ul. Baiamonti 3 - tel. 820766 Ul. Di Vittorio 12 - tel. 813301
ekskluzivni zastopnik kuhinj
ttSmoretuzzo
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
27. julija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Sireno De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa

član italijanska zvaza časopisnih založnikov REG
Tragedija se je začela ob 5.30 na vrhu hriba Tempone
V zemeljskem plazu pri Potenzi izgubilo življenje šest oseb
SENISE (Potenza) — Šest oseb je izgubilo življenje pod zemeljskim plazom, ki je porušil več hiši tri osebe še iščejo, tri otroke pa so reševalne skupine žive povlekle izpod ruševin; njihovo zdravstveno stanje je takšno, da se zdravstveno osebje za njihovo življenje zaenkrat ne boji. Ministrstvo za civilno zaščito, ki vodi reševalno akcijo, ne izključuje možnosti, da je pod ruševinami še nekaj ljudi.
Na kraj nesreče se je s helikopterjem pripeljal minister za civilno zaščito Zamberletti. V reševalni akciji sodelujejo gasilci in karabinjerji; poslužujejo se dveh helikopterjev za prevoz ranjencev in posebnih, za takšne primere izučenih službenih psov.
Ministrstvo za civilno zaščito je na kraj dogodka pripeljalo skupino geologov, da ugotovi vzroke nesreče in ali se je zemeljski plaz že ustavil in umiril. Ugotovila je dokaj nenavaden primer zemeljskega plaza, ki se je utrgal na vrhu hriba z imenom Tempone. Plaz sestavlja pesek, se pravi material, ki ima zelo slabe kohezijske lastnosti. Spustil se je po dolini, kjer so v zadnjem času zgradili 12 novih enosta-novanjskih hiš, v katerih je stanovalo kakšnih 50 oseb.
Iz podatka geologov izhaja, da pred pričetkom gradenj kraja geološko niso dobro raziskali, zato bi sodili, da je celotni nesreči botrovala gradbena špekulacija.
Kot je povedal predstavnik ministrstva za civilno zaščito, je večina stanovalcev hiše zapustila, kakor hitro jih je v snu (nesreča se je pripetila ob 5.30) prebudilo bobnenje drsečega plazu. Vsi pa se niso prebudili in tako je plaz, ki je bil širok 800 metrov, podrl tudi dve hiši, v katerih so stanovale tri družine. V neki družini sta izgubila življenje oče im mati, dve hčerki pa sta ostali živi. Prav tako je neznana usoda treh otrok, katerih starši so zjutraj odšli na delo.
Medtem so zbrali nekaj podatkov, kako se je odigrala tragedija. Plaz je najprej porušil dve hiši, v katerih naj bi stanovali trije fantje, stari 9, 12 in 15 let. Nato je nastal nekakšen udor in je zemlja "posrkala" dve hiši s tremi družinami.
Občinska uporava je oklicala dan splošnega žalovanja. Vse trgovine in uradi bodo jutri zaprti.
Predsednik republike Cossiga je po ministru Zamberlettiju poslal prebivalstvu izraze svoje solidarnosti in iskreno sožalje svojcem ponesrečencev.
Zavarovala jih je pred tatovif toda...
150 milijonov v smeteh
CAMPOBASSO — Neka ženska je prišla k smetarjem, naj ji pomagajo iskati dve vreči, kakršne uporabaljamo za smeti, ker je vanje, preden je odšla na dopust, skrila 150 milijonov lir v gotovini. Vrečki z denarjem je položila na dno smetiščne posode, da bi bili na varnem med njeno odsotnostjo, kajti ženska se je na takšen način hotela izogniti nevarnosti, da bi ji med dopustom tatovi odnesli denar. Ko se je vrnila z dopusta, je pozabila na svojo zvijačo in je vse, kar je bilo v smetiščni posodi, odnesla v rajonski smetiščni kontejner.
Naslednjega jutra jo je kmalu zadela kap: stekla je na trg, kjer stoji kontejner; bil je izpraznjen. Odhitela je k smetarjem (in tu se je pričel naš popis) in jih prav lepo prosila, naj ji pomagajo iskati odvrženi smetiščni vrečki.
Agencijska vest ni popolna; ne navaja imena nesrečnice. Vse pa kaže, da gre za občinsko uradnico.
Vse dosedanje iskanje je bilo brezuspešno.
Marsikdo se bo vprašal: zakaj pa imamo banke? In še prav ima!
Kratke od tod in tam
Valentinova modela
■	SANTIAGO — Eksplozija v bližini vladne palače je ranila 36 oseb, od tega pet zelo hudo. Detonacija je razbila šipe v celem okolišu. Doslej si očetovstva nad atentatom ni prevzela še nobena režimu nasprotna skrajna organizacija, vendar pa opazovalci dopuščajo možnost, da gre za odgovor na usmrtitev mladega fotografa, ki naj bi ga policija živega zažgala med neredi 2. julija. Dopuščajo tudi možnost, da gre za odgovor na sporno razsodbo sodnika, ki je izpustil 24 od 25 vojakov, vpletenih v umor, češ da za njihovo preganjanje ni pristojen.
■	BRASILIA — Brazilska federalna policija je včeraj izročila visokemu sodišču 1.000 strani obsegajoč fascikel o smrti Josefa Mengeleja, nacističnega kriminalca, ki naj bi 1979. leta po nesreči utonil pri Sao Paulu. S tem v zvezi naj omenimo, da je brazilska policija uvedla sodni postopek proti dvema Madžaroma z avstrijskim državljanstvom, ki sta več let skrivala Mengeleja. Zaradi kršenja brazilskih zakonov jima grozi obsodba na 4 leta zapora ali pa izključitev iz države.
■	CARACAS Moški s švicarskimi in italijanskimi dokumenti je zaradi zastrupitve umrl na mednarodnem letališču v Caracasu, ker sta se mu v želodcu, kot je pokazala obdukcija, odprla dva od 20 majhnih plastičnih zavojčkov s kokainom.
■	NEW YORK — Sklenili so podvodno ekspedicijo v globino 4.000 metrov, kjer leži pred 74 leti potopljeni "nepotopljivi" Titanic. V 13 dneh se je posebna minipod-mornica, ki jo bo poslej uporabljala ameriška vojska, 11—krat spustila na dno Atlantika in nič kolikokrat fotografirala in na televizijski trak posnela zunanjost in notranjost te ladje, ki se je na svojem prvem potovanju iz Evrope v Ameriko potopila zaradi trčenja ob ledeno goro. Titanic je v hipu postal grob za 1513 potnikov. V italijanski ladji Andrea Doria, ki je že tri leta plula med Evropo in ZDA in se uspešno izogibala vsem pastem, le švedski ladji Stockholm ne, pa je pred 30 leti (prav te dni poteka okrogla obletnica) našlo svoj grob 46 potnikov.
■	VIDEM — Financarji in reševalne ekipe CAI so v 24 urah kar dvakrat reševali skupino 25 Nemcev, starih od 16 do 18 let: prvič na Višarjah, drugič pa na Višu.
V noči od 24. na 25. julij se je skupina izgubila pod Lovci, na poti proti planinski koči Pellarini. Mlade izletnike je ponoči presenetila nevihta. Reševalci so jih našli v zapuščeni koči in jih pripeljali na cilj.
Naslednji dan so odšli na Viš, kjer si zaradi leda niso upali dalje. Njihove klice na pomoč so slišali v koči Corsi in jim prišli pomagat.
Danes so odšli na svoj tretji izlet...
RIM — Valentino je prejšnji večer v Rimu predstavil svoje modele za jesen in zimo. Poglavitne značilnosti nove mode so ozka, čez kolena krojena krila in široka ramena. Obleki na sliki sta beige in iz tweeda.
TRGOVINA OBUTVE
nudi sezonsko znižanje cen
od 22. julija dalje
nekaj primerov:
espadrillas 2690 lir obutev za na morje 2990 lir ženske copate 3900 lir
OPČINE - ULICA NAZIONALE 32 - TEL. 211062
PLOŠČICE —- SANITARIJE
ROLICH & C s n e
Nabrežina 35/c Tel. 200371
ZASTOPSTVO
panto

Ul. Carducci 15 TRST —Tel. 64610
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
VELIKA
iDS*:=: SEZONSKA RAZPRODAJA
vseh
poletnih artiklov
TRST — Ul. Battisti 23 — Telefon 723206
Obv. občini 23.7.86
-POTOLAŽI 0E, 1ANA, V5E BOM STORIL!