I 57. številka. Ljubljana, v petek 10. marca. XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan iveter, izimSi nedelje in praznike, ter volja po poŠti prejeman za avstr o-ogerske dežele za vso leto 15 gld.. za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta d gld. 80 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po U0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežole toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. Nepoklican zagovornik. Akoravoo smo doživeli že hude poskušnje politične modrosti g. kanonika Ktuna, vender skoro nismo verjeli svojim očem, pročitavši poročilo o dr-žavnozborBki seji z dnć 7. t. m. — Slovensk poslanec čutil je čudno potrebo, uprav goreče zagovarjati nemško francosko-židovsko železniško družbo, ono železnico, kateri je par doij preje na istem mestu očital rojak in najožji politični prijatelj tega poslanca, da sistemutičuo zatira slovensko trgovino in kateri se je že opetovano dokazalo, da istotako sistematično prezira tudi slovenski jezik. Iu mož, ki je imel to čudovito drznost, katera je np. m pri-tirala v lice rdečico sramf, ta mož bil je — pre-častni gospod kanonik Kiuu. Da bo škandaloznost njegovega postopanja očitna tudi onim našim čitateljem, kateri ne zasledujejo tuko točno državnozborakih debat, povedati nam je pred vsem sledeče: V seji z dne 2. t. m. govoril je o južni železnici zareB temeljito g. poslanec Po v še. Naglašal je v Bvojem govoru (katerega je BS!ovenecu priobčil v 53., 54. in 55 št.), da je tarifna politika južne Železnice uprav pogubonosna za slovensko zemljo iu zlasti za kranjsko deželo, da je zadnja posebno hudo prizadeta po južni železnici, da so bili brezuspešni vsi napori naše trgovinske zbornice in deželnega odbora v Hvrho odstranitve vsaj n aj-h u j A i h krivic, da je južua železnica uničila po mnogih krajih našo mlinsko obrt, da zatira naš izvoz, da je narodno blagostanje v naši deželi silno trpelo in de trpi po krutih tarifih južne železnice, da naše pošteno ljudstvo obupuje iu ne more drugače, kakor slabo soditi o krivičnem početju južne železnice itd. — Koncem svojega, kakor rečeno zares temeljitega in, vseskozi opravičenega govora izjavil je g. Povče doslovno: Imel bi So marsikatero želje It opravičene pritožbe glede" jezikovnega uradovauja na južni že-leioiol omeniti. Ker pa pride še ilrug čast. poslanec iz moje domovine k besedi, prepustim mu to nalogo. (Cf. .Slovenca« St. 55 ) In ta testiti drugi poslanec prišel je na vrsto, a drugače, nego |e mislil morda g. Po v še sam. Potem, ko je namreč protitemitski posl. Gessmann očital upravi južne železnice stvari, kakeršne Bi je prav težko samo izmisliti in glede* katerih niti vladni zastopnik ni zamogel dati povoljnega pojasnila, potem je je! govoriti g. kanonik Klun, kateri si, kakor je pri tej priliki dokazal, po vsej krivici prideva ime slovenskega poslanca. Le v uvodu in mimogrede omenil je, (vide celo poročilo „in ubuui Delphioi" sinočnega „Slovenca", kateremu je poročevalec gosp. kanonik sam!), da imamo Slovenci glede" Železnic tudi Se nekaj jezikovnih in drugih pritožeb, v ostalem pa je bil njegov govor — ser vi len slavo-spev židovski južni železnici. Kdor ne veruje, naroči naj si kak Dunajski list z dne 8. t. m. ali pa stenografični zapisnik — nam se gabi, da bi v pošteno slovensko besedo prevajali kanonika Kluna najnovejši in najhujši škandal. Za vzgled naglašamo le, da gosp. Klua izvzemši frazo, da je tudi on za podržavljenje južne železnice, niti z jedno besedo ni pritrdil vseskozi opravičenim pritožbam PovSetovim, katere so ga celo očividno Že-nirale. Julija ali avgusta meseca 1891. iuterpelirali bo slovenski poslanci trgovinskega ministra zaradi opasnega in nezaslišano zanemarjenega takozvanega Šlampetovega vijadukta pri Borovnici iu tačsB je vlada sama priznala, da je morala južna železnica v zadnjem času popraviti 440 za življenje popotnikov opasnih mostov. Koostatovalo 83 je po izvedencih, da so se izvršile te poprave vsaj po slovenski zemlji silno površno, a pretekli torek imel je slovenski poslanec Klun drznost trditi, da je južna železnica, kakor so mu zatrdili odlični iuženerji, jedna izmej najbolj solidno zgrajenih avstrijskih železnic, da bi bilo tako solidne zgradbe želeti pri vseh železnicah, da on na mnogih svojih potovanjih o kakih pritožbah nikdar ničesar ni čul — skratka, da je južna železnica vzor železnice in da Žele pritožitelji b svojimi pritožbami le kak avstrijski Panama ali pa vsaj Panamino. Dejal je, da bo h tem le po nepotrebnem vznemirja potujoče občinstvo in trgovski svet in da eo njega (Kluna!!) izzvale pritožbe Gessmaunuve. Tako Klun. Mi pred vsem ne uvidevamo, kako pride slovensk poslanec, kateri je molčal, dosledno molčal tedaj, ko je šlo za slovensko šolstvo iu pravosodje, za težnje zatiranih koroških in primorskih Slovencev itd, mož, ki sploh dosledno molči, do tega, da zastavi svojo besedo v korist Židovski družbi, katera nam Slovencem še nikdar ni pokazala najmanjše blagonaklonienosti, niti v inaterijulnein, niti v političnem pogledu? Naravnost Škandalozno pa je to, da je poslanec Klun r svojim nlavospevom im-plicite desavouiral vse opravičene pritožbe svojega najožjega političuega prijatelja in slovenskega rojaka Povšeta, da je blamiral njega, ki je prerokoval, da bo njegov tovariš govoril o naših jezikovnih pritožbah zoper južno železnico. Malo laskavo je, ako na pr. „Deuteches Volksblutt" piše, da jo gosp. kanonik Klun v sva^tvu z ravnateljem južne železnice ScbUllerjem, da so bili ogorčeni vsled Klunove drznosti celo nemški konservativci in še manj laskava je za govornika pohvala židovsko-liberalnih poslancev in listov, katero je žel za svoj Žalostni govor. O Panami in Panaminu bil bi vsaj pri tej priliki pač bolje molčal vsled napadov Da južno železnico izzvani (sic!) gospod kanonik. Naša sodba o takem slovenskem državnem poslancu je gotova in mi le Še čestitamo katoliško-političnemu društvu na takem predsedniku. Volilci g. Kluna pa mu bodo menda že pri prihodnji volitvi dokazali, da narod Blovenski stavlja drugačne zahteve do svojih zastopnikov, seveda le do svojih Državni zbor. Na Dunaj i, 9. marca. V današnji Beji odgovarjala Hta protiBemit dr. Gessmann iu posl. Jax na posl. Kluna zadnji nepotrebni govor in gospoda kanonika dobro oklestila, prav kakor je zaslužil. Gosp. Klun jo je zopet jedenkrat zavozil in se korenito blamiral — to je faktura, a dr. Gessmanu očital je Kluuu še več in tega očitanja se mora gospod poslanec oprati, ako mu je sploh kaj za javno, zanj malo laskavo mnenje. Začetkom seje predloži grof Taaffo neko zakonske načrte, potem pa nadaljuje zbornica razpravo o državnih železnicah Generalni govornik contra posl. Jax prizna, da je odločen privrženec ideje, naj vse železnice prevzame država, ker je državni železniški promet imel do sedaj izvrstne usp h.*. Z zadoščenjem jemlje n.i znan o, da bo vlada skoro za milijon poboljšala — Mirna in poštena dušu, odgovori načelnik. Rodom je „z ono strani" '), pa je ondu služil cesarja, dokler mu ni madjarBk častnik npsovul rackegaa) Boga. Tirna udari častnika s puškinim kopitom v prsa pa boži v Srbijo ! * * * Mrači se že, a „Kolo" se čimdaljo bolj na-nduleoo pleše. Tima ima tozluke ■) iu jermene na opankth, prepletene kakor Živko. Zapleta noge in poskakuje. Ljudje vrve, so prerivajo in kriče" Praši se, da bi se človek skoraj zadavil. Pečenka se cre, puhke pokajo, kupice se razbivajo, mr h piska, kolači diše, a vinjeni Živko hvali pod šatorom svojega zeta: — Ta vrag bi Vam mogel prijeti za golo sabljo! . . . Mati ga še ni rodila, kateri bi se ga u-i il I prijeti za kosti. Kaj bi govoril ... to se ve . . . pravi Srbiu ... to se ve . . . ') Z one strani Dunava. Prel. prip. ') Rac, -a, adj. rački, -a, -o; psovka, s katero nazivajo Madjari Srbo. Prel. prip. s) Tu/. Ink t! ho h 11 k 11. ■ i io nogovico z gomili bres stopal. Zovu se tudi dokolonico (gamase). Prel. prip. LISTEK. 0 pravem času hajduki! (Srbski spisal L. K. Laiarevie. Pruvel J. P. Planinski.) .Konec.) — Tima, brate .... nikari se srditi. Hvala ti kakor bratu! Jaz .... veš .... ne bodi .... Solzo mu žalijo oči: — Zares .... Ako ti drago, da se pobrativa .... in ... . da se poljubiva! Tirna ne odgovori ničesa, samo obriše si s srajčinim rokavom usta in se poljubita. Vsi prihitć, da hva'ijo Tirno in da 8e mu divijo, Živko pa razkopava žerjavico, da žustre Tirni s pepelom rano na glavi. — E, sedaj pa, da nas pogostiš, Tima, pravi pisar. Sedaj dobiš tistih dvesto zlatov, ker si ujel Nikodija. Titno kakor bi nekaj zbodlo, ko to sliši. Hitro pogleda po Stuniji, zardi do ušes in se tako zmede, da hiti naravnost k dverim, da pobegne. — Stoj! Kam misliš? zavpije Živko, kateri je doslej razbrskaval žerjavico in ni čul pisarjevih be Bedij. Mari misliš, di pojdeš tako iz moje hiše? * * Svita se Že. Hajduke Še čvrateje zvezo iu od-veilo v zapor. Rakija se obiluo pije, a Živko iu Tirna sta se razgrela pa so nepreuehoma objemata. — Poznal sera te jaz, brate, tebe . . . poznal! ... Ne veš ti! . . ■ Ali si močan, vrag te vzemi, kakor zemlja 1 A Stanija? Kakor dete, kadar se zjoče za igračo, pa jo potem dobi. Obrazi so zardeli, vlažni so kakor breskva, kadar rosa pade nanjo, oči se svetijo iu se kar oblizujejo. Na veliko Gospojnico sem videl na sejmu Tirno z Živkom in Stauijo z materjo. Stanija je imela konco na glavi. Čul sem, kako je Tima nazival Živkovo mater „nenn" *11 Snidem se z občinskim načelnikom. Spomnim se in ga vprašam: — Cuj vender: kdo je ta Tima in kakšen človek je to? ') N e n a mm muti. Prol. prip. dohodke nižjih železniških uradnikov in kouduktdrjev. Osobni tarifi so dosti previsoki, zlasti za siromašne potnike. Skoda je, da vlada ni porabila ugodnega treuotka ter podržavila severno železnico; glede južne železnice se sklicuje govornik na specificirane pritožbe dr. Gessmanna Čudeč se, kako pride Klun do tega, da zagovarja južno železnico. Brez dokazov ni smeti tega, kar navaja kakov poslanec, imenovati „bajke o razbojnikih*. Sploh je jako čudno, da se u h i l j u i o Klun kot zagovornik južne železnice in da ni tega prepustil poslancu, kateri je podpredsednik upravnemu odboru južno železnice. Beseda „pa-namimi" jo za južno železnico deloma upravičena, ker je vsa zgodovina te žuleznce res nekak „parni minou. Ako pravi Klun, da so zgradbe pri južni železnici v dobrem stanu, opomniti ga je, da, v kolikor je to resnično, gre zasluga za to vladi. Doutoux je res v corps legislatif izjavil, da je pri južni železnici vedno zastopal francoske interese. Govornik se bavi obširno z zgodovino južne železnice dokazujuč, da je upravni odbor napravil po nepotrebnem sila mnogo dolgov ter to progo fiuaocijelno uničil tako, da se bo res odločiti za sekveBtracijo. Govornik se potem bavi s transportnim davkom, z zgradbo lokalnih železnic in naBvetuje premembo obratnega reglementa. Generalni govornik pro posl. S i e g m u n d primerja budgetno debato dekletu, na čigar nedrija stakajo govorniki 27letue loterijske solze, državnopravne iu tudi krokodilske solze. Kar se je navedlo slabega, ni vse do pičice resnično. Pri Železnicah je dosti premalo vozov, to jo čuten nedostatek. Gcvori se, da misli vlada sedanji tarif povišati. Temu se je v interesu siromašnega prebivalstva odločno protiviti. Vlaki vozijo sploh prepočasno, kar bi bilo v slučaju obče mobilizacije jako škodljivo, kakor je to pripozual vojak strokovnjak. Čudno je to, da pri državnih železnicah nimajo vodstva v rokah tehniki, ampuk juristi, akopram so naši tehniki že večkrat dokazali, da stoje na vrhuncu svoje stroke. Tehniki so torej za upravo gotovo bolj spo-Bobni, kakor juristi. Imena Caruot,Fri vciuet itd. kažejo, kake sposobuosti imajo tehniki. Govornik nasvetuje resolucijo, s katero se pozivlje vlada, naj slugam in uradnikom pri državnih železnicah čim prej zboljša materijelno stanje ter se bavi potem obširno z zgradbo posamn;h lokaluih železnic. Posl. dr. Gessmaun zavrača od K luna rabljem izraz „bajke o razbojuikib", povdarjaje, da je navel samo fakta, kakor |ih je izvedel od visoko stoječih oseb in tudi od poslancev. Sekcijski načelnik W i t te k je sam v svojem govoru posamue naredbe ali posredno ali neposredno potrdil. Klun je trdil, da materijal za pritožbe zoper južno železuio ui avtentičen, kar pa ni res, kajti materijal so zbrali dobro informirani ljudje. Da obrat res ni tako izvrsten, kakor je trdil Klun, o tem se lahko vsakdor prepriča. Potniki tožijo pogostoma, da je vožnja na pro^i Bruck Gradec-Št. Peter jako nevarna. Proga je slaba. Dvorni svetnik Claudv vržen je bil šele pred kratkim na tej progi v spalnem kupoju iz postelje. Ako je železniško osebje marljivo, ni to zasluga vodstva, katero daje samo slab vzgled. Parlamentarne razprave o razmerah pri južui železnici ne bodo disciplini nič Škodovale, doBti več bi tej utegnilo škodovati vedenje goflpoda Oskarja Schii-lerja, ki ima navado, da pravi pred osobjem o vladnem svetniku Pfeiferju: Za generalno direkcijo se menim toliko, kakor za lanski sneg. Razmere pri južni železnici so tako zanikerne, da jo patrijotičua dolžnost poslancev, razkriti jih brez-ozimo. Kiuuovo očitanje, da išče govornik nekak panamino, je podlo sumničeuje. Ako hoče Klun na vsak način upleBti osobne reči v to vprašanje, potem se da reči: Poslanec Klun bi bil moral z ozirom na svoje osebne zveze s tistim, okolo katerega se vsa debata suče, govoriti v drugem tonu in z največjo resorvo! (Viharno odobravanje mej protisemiti, iiemškimi konservativci in nacijonalci.) Sekcijskemu načelniku W i t-teku menda ui znano, v kaki nevarnosti je bil dne 2G. ali 27. decembra 1889. 1. dvorni vlak, s katerim se je vozil cesar, na progi Zidani m o a t - L j u b 1 j a n a. Že to, da sekcij ski uačeluik Wittek tega ne ve, je dokaz, da uprava južne železuice slepi državua oblastva. Govornik navaja Se celo vrsto faktičnih dogodkov in zavrača h koncu tudi neke trditve Bdinskega glede' državnih železnic. Posl. Klun pravi, da ne bo stvarao odgovarjal, ker se o navedenih faktah že vrši preiskava, potem pa pripoveduje obširno, da O .kar Schtller ni Francoz, ampak Prus, ki je služil v bavarski vojski ter konča z zatrdilom, da bi se on sramoval (!!) v/.prejemati informacije od takih ljudi j, kakor Gessmann. (Splošno zasmehovanje.) Posl. dr. Gessmann omeni, da je Oskar Schliler šele leto doij avstrijski državljan, da je pa že prej poznal najvažnejše vojaške tajnosti. Poročevalec dr. Rubs odobrava, da predsednik državnih železnic Bilinski ne mara nič vedeti o nadaljnji decentralizaciji. Govorniku se vidi čudno, da v tako mali deželici, kakor je Koroška, se unemajo ljudje za dve različni progi, za železnico čez Ture in za železnico čez I/uhelj. Obe progi se gotovo ne bodeta gradili hkrati, brez dvoma pa je, da bi bila železnica čez Ljubelj dosti večje koristi, kakor železnica čez Ture. Govornik se bavi potem s podrobnostmi razuih nasvetov glede novih železnic. Po nekaterih stvarnih popravkih poslancev dr. Steinwender, dr. Rusa in dr. Nitsche v/.ji rej me zbornica proračunsko točko in nasvetov« ne resolucije ter začne razpravo o proračunu poljedelskega mioisterstva. Posl. Pose h se bavi b slabimi razmerami kmetskega prebivalstva in očita poljed Iskemu mini-sterstvu ne samo, da ne varuje kmetskih intereiov, ampak da detuje kar naravnost zoper te interese. Posl. Ciani govori o razmerah vinščakov v Trentu, kakor so nastale VBled vinske klavzule in želi, naj se določijo premije za domače vinarstvo. PobI. Teki}- povdarja, da kmetijske zadeve spadajo pred deželne zbore, da torej poljedelskega ministerstva niti treba ni. Razprava se na to zaustavi. Prihodnja seja jutri. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 10. marca. Češki minister, BII las Naroda", navadno dobro informirano glasilo staročeške stranke, javlja, da je češki namestnik grofThun imenovan češkim ministrom-rojake m. To vest beležimo z vso reservo. Mladočehi in levičarji. Te dni vršila se bo v državnem zboru generalna debata o finančnem zakonu. Kakor smo že javili, mislijo pri tej priliki Mladočehi in levičarji zopet razpravljati o pogojih pora^umljeoja. To pro-uzroča v poljskih krogih, doslej naibolj nusprotnih MladoČehom, velik strah, kajti Poljaki uvidevajo, da bi izgubili odločilni upliv v parlamentu, ako bi se porazumljenje posrečilo. „Dziennik Pohki" dokazuje na vse mogočne načine, da je tako porazumljenje nemogoče, ker so nasprotstva prevelika — a vzlic temu ne more prikriti bojazni, ia se to naposled vender poireči. ,/ttžuft £elexnioa se opravičuje. Rezka kritika razmer, vladajočih pri južui železnici, je dala generalni direkciji povod, da je poslala poslanski zbornici dopis, v katerem se skuša opravičiti. Predsedstvo zbornice je ta dopis težkim »rcem odložilo, ker ga po opravilniku ui smeti čitati, a zato je skrbelo, da izvedo izvostui listi njega vsebino. Vzlic temu nihče ne veruje temu opravičevanju, ker bi podprto z dokazi. Otjerska zbornica. Debata o cerkvenopolitičnih vprašanjih traje šh vedno in roči se sme, da jo vodijo liberalci jako srečno in uspešno. Zagovorniki civilnega zakona so pridobili močno zaslombo v izjavah uauČnega ministra grofa Csakvia; to je nasprotnike vladnega programa uničilo, ker je sedaj dokazano, kako dvomljivo ulogo so igrali nekateri škofje glede* uaredeb o krstnih maticah Liberalci razširjajo ta govor po vsi deželi. Na podlagi te nove situvacije smeti je pričakovati, da bo krona odobrila cerkvenopolitične zakone, ako se sklenejo. Vimiije države. Srbske volitve. Včeraj bo se vršile volitve v srbsko skupščino in ves svet je radoveden, kanov je bil izid. Doslej še ni nikakih poročil in skoro se je bati, da bodo govorila le bolj o izgredih, pobojih iu malih bitkah, kakor o razmerju glasov. Položaj je v Srbiji tako kritičen, kakor že dolgo ni bil. Kakor smo že večkrat povdarjali, zmagala bo najbrž liberalna stranka, ker ima na porabo ves vladni aparat, a b tem še ne bo končan domači razpor. Radikalci imajo v deželi močno zaslombo in veliko privržencev ter ne bodo zlepa odnehali. Ako jih pred leti ni mogel ukrotiti Milan, jih tudi I beralci ne bodo mogli, škodo pa bo imela domovina. JPanamska afera. Prvi dan obravnave potekel je brez pričakovanih senzačnih razkritij, a vender te potrdil mnenje, da bo 1'vedeti dokaj novih rečij. Zapaziti je namreč bilo, da glavni obtoženec, Charles de Lesseps, ne mara več nositi sam vso odgovornost, ampak da hoče zvaliti primerni del te odgovornosti na Frey-cineta, Fl< queta in Glemenceau-a. Povedal ui drugega, kakor to, kar je Že znano iz zapisnikov o zaslišanju, priobčeoib v .Figaro". V prvi pravdi radi prevare je bilo poznati, da hoće Lenseps rešiti nekatero visoko stoječe osebe, sedaj pa je to popolnoma opustil, najbrž, ker je bil pri prvi obravnavi obsoieu na pet let zapora. Takrat je predsednik sodišču obljubil zagovorniku, da bo Lesseps, če ne oproščen, pa jako neznatno kaznovan, ako ne kompromitira odličnih oseb. Ker se to ni zgodilo, prišlo je do resnega konti kta mej predsednikom in zagovornikom. Vsekako je pričakovati, da ne bodeta Lesseps in njegov zagovornik izbirična v svojih sredstvih in da bodeta opustila vse ozire. — lz Bukurešta dobila je indicija jako mnogo različnih spisov, katere je tam ostavil Arton, a posebnega ni iz njih ničesar zaslediti. JRumunska zbornica. V rumunski zbornici bila je prevčerajšujim znamenita debata, Poslanec Falda je interpeliral vlado o smeri nje unanje politike, a le da je imel pretvezo, baviti se s krono. Očital je ministrom, da pri poroki prestolonaslednika v Sigmaringenu niso varovali ugleda države, potem pa izrekel sum, da bodo eventuvelm otroci prestolonaslednika katoliške vere. To je tudi glavni uzrok, da rumunski narod ni s posebno prijnzuimi čutili pozdravil ženitve prestolonaslednika Vluda je slovesno izjavila, da bodo eventuvelui otroci prestolonaslednika vzgojeni v pravoslavni veri in tako preprečila vsak konflikt. Dopisi. Mokronog, S. marca. (Izv. dop.] (Naše društveno življenje.) Običajno se domneva o kraju, čigar ime prihaja le redko kdaj na površje javnosti, da je Bogu za hrbtom ali pa vsaj njega bivalstvo brez naprednega duha. No, to domnevanje če biti le relativno upravičeno. Tudi o našem trgu in njega bivalslvu sodil bi vsakdo, ki ni imel prilike zadnji čas osBbno Beznaoiti bo ž njim, da mora biti v uekaki stagnaciji, ker »e skoro nikdar nič o njem ne čuje, ko se vender že o napredkom delovanju posameznih vasij naše širne domovine pogostoma čita v naših javnih listih. Toda ne sodite prehitro! Tudi naš trg, ležeč na vznožju prijaznega brda aPričetf, prevel je napredni duh časa. In česar niso provzročile časovne potrebe, učinilo je požrtvovalno delovanje pravih rodoljubov! Do leta 1383 ne ve zgodovina Dolenjske o našem trgu nič kaj posebnega. O narodnem delovanju niti govora ni. Stoprav z letom 1883 se je dogodil prevrat na boljše. Početkoma tega leta se je osnovalo gasilno društvo, ki jo pa imelo do leta 1887 tuj, skremžen obraz, ter zadobilo prijazno lice šele leta 1887, ko je, prevzel načeliuštvo rodoljubni tržan g. Karo! Šaše 1 j iti upeljal velevanje v domačem jeziku. Na jesen teta 1883 je prišel v naš trg za okrujnega sodnika toli prerano umrli biser-rodoljub dr. Fran Škofi č, ter plodonosno deloval do njegovega odhoda v jeseui leta 1886. On je osnoval na jesen I ta 1H85 z nekojimi rodoljubi podružnico prepotrebno družbe sv. Cirila in Metoda ter se je poteg tega trudil, da bo se časih predstavljale tudi gledališke igre. Zal, da je |>o preteku še ne treh let zapustil naš kraj, kateri je ž njim zelo mnogo izgubil. Prebivalstvo ga je ohranilo v najboljšem spominu. Od jeseni leta 1887 do pomladi leta 1892 se pa o kakem posebuem narodnem nastojanju splo » govoriti ne more. S pomladjo leta 1892 jelo se je pomlajati tudi tukujšnje društveno življenje iu zopet je stopil v ospredje narodni živelj 1 Nupočiia je uova doba uarodnemu delovanju z osnovunjem toli potreboega bralnega društva. Da je bilo bralno društvo za naš trg in okolico potrebno, to kaže njega veselo, čvrsto napredovanje vkljub mnogim zaprekam, s katerimi se je že imelo boriti. Tudi z osnovanjem je bilo dovolj najiora, akoravuo je bilo zanimanje za društvo primeroma še precej obilo in živo. Da se je pa vse tako vrlo izvršilo, je v prvi vrsti zasluga našega rodoljubnega g. notarja Hudovernika. Bralno društvo je pričelo svoje delovanje s 1. decembrom luoskega leta brez kake posebne ri-družijo, da dostojno krstimo najmlajše dete slovenske zavednosti sredi lepe gorenjske strani Za priletno zabavo bodo skrbeli tudi pevci. Odhod iz Ljubljaue ali Šiško z o p o I ud a n s k i m vlakom. Odbor. — (Podraženje voznih cen na držav-uih železnicah.) Svetu državah železnic, ki bode imel svojo sesijo v spomladi, predložil se bode baje načrt generalnega vodstva, kako naj se poviša sedanji pašni tarif. Vožnja bi se podražila vsled tega za 25cj0. Za kilometer hi se torej odslej plačevalo namestu 1 kr. v III. razredu 1V4 kr , v II. razr. 2'/i kr. (oameBtu 2 kr.) in v I. razr. 38/4 kr. (na- 1 mestu 3 kr.) Ta tarif je že zdaj veljaven na nekaterih železni škili progah. Za to pa se bode od 200 kilometrov naprej računalo odslej po 25 kilometrov mestu dozdanjih 50 posamične pase. Nameravano znižanje vozne cene pri brzovlak-b se ni vzelo v poštev in ostanejo torej te cene nespremenjene. — (Zdravstveno stanje.) V nekaterih občinah Postojinskega okraja je razširjena bripa in je zbolelo v kratkem 34 otrok in 4 odrasli; umrl je 1 otrok, ozdravelo pa jih je 21 in 3 odrasli, ostali so Še bolni. Bolezen ima akutni značaj in trsje po 8 dnij, a večinoma bolniki okrevajo v tem času. V Radovljiškem okraji zbolelo je v Liuhnem v poslednjem času 14 otrok za ošpicami. Šola se je torej zaprla do 13. t. m , da se bolezen ne širi naprej. — (Sum ni psi.) Vedno še prihajajo z Dolenjskega poročila o sumuih pseh. Tak pes se je klatil okolu Peščenika in ogrizel psa |>osestnika Frana Normalija, potem pa pobegnil proti Višnji Gori in napadel več 1 j udi j, no da bi jih bil ogriztd. Ko so ga od tam pregnali, vrnil se je na PeŠčeuik io ogrizel v obraz in na uogi petletuo hčerko čevljarja Turija, potem pa je napadel še jednoga čio veka. Konečno ubil je pBa neki železniški delavec. Pri razparani i so je konštatoval sum stekline in zato se je odredilo vse potrebno v veterinuruo-policijskem ostra. Ogrizeni otrok pa se je izročil zdravniku. — V Vihrah v Krškem okraji zbolel je pes posestnika Račiča. Sumnega psa bo pobili in pri razparunji se je pokazalo, da je bil stekel. Pobili so deset družili psov, s katerimi je prišel v dotiko stekli peB in odredilo se je vso potrebno, da se prepreči daljnja nesreča. — (Roparski napad.) Na potu mej Lukavcem iu Ajdovščino napadel je te dni neznan lopov nekega trgovca, kateri j« imel pri sebi 1500 goldinarjev denarja. Napadalec je trgovca sunil z nožem, a tu se ga je srečuo ubran:). Odločnost trgovčeva je preplašila naj>adu'ci, da jo je naglo od-kuril. Orožuiki zasledujejo lopova jako skrbno, a doslej brezuspešno. — (Cudua kazen.) V Ztečah na S[iodijem Štajerskem sta delala mož in žena v gošči. Muž je na drevesu Bekal veje, žena pa jih je vezala skup. Mej delom sta tte uekai sprla iu mož zažene sekiro v ženo. Nje ni zadel, pač pa je padel sam z drevesa tako nesrečno, da se je ubil. — (Poboj.) Minulo nedeljo stepli to se vin>-čarski fantje na državni cesti zunaj Maribora. Pri tepežu bila sta dva ubita, jeden s sekiro, drugi z vilami, katero orodje sta bajo prinesla sama. — (»Tržaško podporno iu bralno društvo") imelo je v nedeljo svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo zadostno število članov. Po kratkem nagovoru predsednika g. Andr. Kalana prečitala sta se poročila tajnika g. Jos. Krm poti utekel z doma in v naglici v/. •; uekaj preveč denarja soboj. Ko so ga v Trstu, kamor ga j>a ljubica ui spremila, preiskali, našli so pri njem še 676 gld. — (Slovenski klub na Dunaji) ima v soboto 11. sušca t. 1. v restavraciji nzum aken Schottenthor" I SchotteugasBe 7 v tej sezoni peti svoj večer Na dnevnem redu jo: 1.) Berilo slavnega našega pesnika, g. prof. Jos. Stritarja „Olga" novela v verzih. 2) Koncert na citrah znanega virtuoza in skladatelja g. Al. Vav potica. Začetek točno ob 8. uri zvečer. K temu večeru vabijo se na Dunaji živeči Slovenci! — (Ivo me rs v proslavo zjedinjenja hrvatske opozicije) bide, po pripravah soditi, sijajen. Vseučiliščoiki, ki ga prirede* skupaj z meščani, izjavljajo v „Obzoru", da komersa ne prirede' kot korporacija, nego v imenu svojih tovarišev, akademikov. S tem je tudi rešena zadeva prepovedi, katero smo omenili včeraj. Popravek. SI. uredništvo „Slov. naroda" v Ljubljani. Z ozirom na § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da glede na notico z naslovom „Konservativno obrtno društvo", objavljeno v Vašem listu dne 7. marca t. I. natisnete sledeči pojiravek : Nij res, da je g. Regali predlagal, naj se izroči mestnemu magistratu prošnja, da li-ta ukaže, da morajo odslej gostilničarji zapirati gostilne ob 11. uri, kavarn a rji pa kavarne ob 12. uri po noči. Bei pa je, da je pasar g. Ivan Kregar predlagal tako prošujo, da naj zapirajo gostilničarji gostilne ob 12. uri, kavarnarji pa ob 1. uri, vendar to naj ne upliva na gostilničarje, kateri se s prenočevanjem tujcev bavijo. Tudi ni res, da bi take stvari ne spadale v področje obrtnega društva, kajti varčno življenje obrtno delavnega stanu prav posebno spada v dru-štveuo področje. Nij toraj res, da bi bil ta sklep „nova blamaža za naše društvo", kajti skrb za vurčuo življenje rokodelskih stanov ni blamaža, pač pa blagodejno delovanje. V Ljubliani 8. marca 1893. Jožef II e g a l i predfludnik konnervatirnoga obrtnega društva. 0 j) o ni b a uredništva: Naš navadno dobro poučeni poročevalec trdi, da temu popravku gosp. Regali-ja prav nič ue veruje, ker ie bil informiran od jako zanesljive iu verodostojne ttraui. Sicer pa je stvar piemalenkoatna, da hi jo natančneje jire-lskavali in zategadelj prepuščamo oceuo resuicoljubja g. Regalija onim članom „kouseiv. obrtnega društva", ki so bili navzoči pri dotičnem zborovanju. w Razne vesti. * (Kako časti Praga č e š k o pi s a t e 1 j e.) Pred kratkim slavila sta najodličnejša češka pisatelja Jaroslav V r c h l ic k y in Svatopluk Č ec h — prvi svoj štirideseti rojstni dan, drugi petindvajsetletoico svojega pisateljevanja. Mestni svet Praški je ukrenil, da izrazi odličnima možema čutila prebivalstva tudi na ta način, da imenuje oba meščanoma, od-jmstivši jima običajne pristojbine, ter da pokloni vsakemu častni dur po 1000 kron v zlatu. * (H i p po ly te Tame) jeden najznamenitejših francoskih filozofov, pisatelje/ in kritikov , član akademije, umrl je te dni v Parizu v starosti 65 let. Z a-t i znameniti in skoro na vse modeme lezike preloženi so uiegovi spisi „Les philosophes frangais au XIX siecle", „Histoire de la litterature anglaise", b katero knjigo je uvedel nov kritičen sistem, sličen načinu prirodoslovnoga jireiskovauja, in pa „Les origiues de la Frange cootemporame". Brilanten stilist, duhovit kritik in geuijaieu tiilo-zof — vse to je bil Taine še bolj kakor sam Rensn. * (Viharji) Z Duuaja, iz Budimpešte in iz Krakova se poroča o silnih viharjih, ki so bili tam zadnje dni in napravili veliko škode. Poškodovanih jo bilo tudi več ljudij, katere je veter zagnal na tla, uli pa so padle na njih opeke in tudi deli oken, katere je odtrgal vihar. Tudi po deželi napravil je vihar mnogo škod<< in razrušil več hiš po vaseh okolu Krakova. * (Zopet bombe v Rimu) V uoči od 6. do 7. t. m. našli so v Rimu zopet dve bombi, na srečo še predno sta se razpočili. Jedna bila je po lotosa pred vrata ministra Briua v palači OJescalchi. Policija zaprla je več osob. * (Dvojen Bamomor.) Trgovski pomočnik Da Dunaji, Viljem Protzer stanoval je že dlje časa vkupuo s svojo ljubimko, šiviljo Ano Pragi. Njegovi roditelji so se zelo upirali tej zvezi in sina odgovarjali. Ker se zaljubljenca nista mogla pošteno združiti iu jima ni ugajal divji zakon, sklenila sta umreti. Predvčerajšnjim našli so ljudje oba mrtva v njuui sobi- * (Kanonada na ledeno goro.) V Ilernad Nemetu na Ogerskom priplulo je po reki toliko ledu, da je bilo mestece v veliki nevarnosti, kajti led se je gomilil dan na dan in nabralo se ga je toliko, da je bila cela gora. Prebivalci so prosili pomoči pri vladi in ta je odposlala v nedeljo celo baterij«* topov. Jedno uro potem, ko se je začela kanonada, izginila ie ledena gora! * (Ljubezniv unuk) V mestu Pizzo di Calabna živel je star poštenjak Fran Rossi. Mož si je prištedil lepo imetje in sorodniki čakali so ne strpno njegove smrti. Ker pa Rossi vzlic večletni bo lezui le ni umrl, dosadilo se je sorodnikom čakanie, posebno pre«umptivnemu dediču, 18letnemu unuku Karlu. Ta je starega moža kar na kratko zadašil in pobral, kar mu je pr šlo pod roke. Še predno se mu je posrečilo zbežati v Ameriko, prijeli ga je policija.