SteV.jgjS,___ fehafa vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UredniStvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc poSUjaJo uredništvu lista. Nefrankirana pisma ?e ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo, izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. lastnik konsorclj lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge a »mejenim poroitvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aaižkega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znafia: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ...»............. — za tri mesece...................• 6-— za nedeljsko Izdajo za celo leto............ za pol leta................. 2 60 V Trstu, v ponedeljek, 18« dacembra 1916. Letnik XU. - V" „ ■'■ji.i * _ is/ v n r i i Posamezne številke .Edinosti* se pradajajo po 8 v1«arfcv, zastarele Številke po 10 vinarjev. Ogiasi se račmisjo na milimetre v Široka jU ene kolon» 8ene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin- smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ................... mm po 20 vlrn Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 30.— vsaka nadaljna vrsta.....*.......3.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Piačuje se izključno 1« upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uJi:I Sv. FrauČiSka Asi&ega 3t. 20. — PoStnohranilnlčn! račun it. 341.<>53 PmM nnjnemlfin tlotoHko«. Cesar na jugu monarhije. Romunska bojišča. — Zvezne čete nadaljujejo prodiranje na vsej črti. Zopet okoli 1.200 ujetnikov. Ruska bojišča. — Uspešni naši protinapadi na vzhodnem Sedmograskein. Na italijanskem bojišču nobenih važnih dogodkov. Zapadno bojišče. — Novi delni uspehi Francozov na vzhc^ni fronti Moze pri Verdunu. Macedonska bojišča. — Nikakih večjih bojnih akcij. Dogodki na morju. — Težko poškodovana francoska linijska ladja pri Malti. Potopljen francoski prevozni parnik. Cesar m juiu monarhije. DUNAJ, 18. (Kar.) Cesar se je danes zjutraj z večdnevnega potovanja na fronto vrnil zopet na Dunaj. Prvo potovanje mladega najvišjega vojnega gospoda je veljalo vrlim četam in priznani naši vojni mornarici, ki zvesto stražijo na jugozapadni fronti. 15. t. m. zjutraj je cesar z vojaškim spremstvom in drugim najvišjim dvornim mojstrom grofom Berchtoldom, dospel v Pulo, kjer so ga sprejeli poveljnik brodovja veliki admiral Haus s štabom, poveljnik vojnega pristanišča admiral pl. Chmelarz s častniki svojega povelj-n i št v a, častna stotnija mornarskega zbora z mornarsko godbo in namestnik tržaški baron Fries-Skene. Po sprejetih javitvah se je cesar v spremstvu poveljnika bro-devja odpeljal najprej v pristaniški admi-ralat, nakar se je po predstavitvi tam zbranih častnikov popeljal po vojnem pristanišču, pri čemer si je ogledal avstro-ogrske in nemške podvodnike, pomorsko letalsko postajo in v Puli nahajajoče se deie bojnega brodovja. zlasti pa bojno ladjo »Szent Istvan«, ki je razvila po ogrskih damah podarjeno častno zastavo. Nato je cesar zajtrkoval na »Viribus Uni-tisc. Poslovivši se od predstaviteljev vojne mornarice, se je v prvih popoldanskih urah odpeljal iz Pule. 15. t. m. zvečer je cesar dospel v nastali išče Borocvičeve armade, kjer so ga sprejeli armadni poveljnik, niegov najožji štab, častna stotnija samega odlikovanega moštva in deželni predsednik grot A t te m s. Cesar je sprejel službene javitve in je nagovoril vse odlikovance častne stouiije kar najljudomilejše, nakar je šel v poveljniško poslopje, kjer se je po predstavitvi častnikov vršil kratek pogovor o militančnem položaju. V noči na 16. t. m. je cesar odpotoval fi koroški armadi. 16. t. in. zjutraj je dospel dvorni vlak na bogato okrašen kolodvor nastanišea te armade. Tam so ga sprejeli podmaršal Scotti, ki mu je poverjeno poveljništvo, s štabom, mnogoštevilno odlikovana častna stotnija koroškega domačega polka, deželni predsednik grof Lodron in deželni glavar baron Aichelburg. Tudi veliko število žena in deklet v dražesttnih narodnih nošah je v imenu domače dežele pozdravilo mladega vladarja. Cesar se je najprej popeljal po mestu, kjer so ga povsod navdušeno pozdravljali, nakar je odšel v poveljniško poslopje v svrho orijentacije o militarič-nem položaju. V zvezi s temi porazgovori sc je odpeljal cesar z armadnim poveljnikom in predstavitelji civilnih oblasti v gornjo dravsko dolino, kjer si je ogledal tam nameščene čete in sprejel odposlanstva raznih občin. Venomer je povdarjal cesar požrtvovalnost Korošcev, ki so se v tej vojni tako odlično izkazali, in jim zagotavljal svojo neizbrisno hvaležnost. 16. t. m. zvečer je cesar zapustil Koroško in odpotoval zopet v področje Bo-roevlćeve armade. 17. t. m. ie ogledal veliko število čet in ie tudi mesto Trst po-setil za več ur. V noči na 18. t. m. se je zopet vrnil na Duna]. _ PODLISTEK Njegov las. Roman. Iz angleškega. Tedaj je stopil v sobo Gricko z brezskrbnim in obenem premoč izražajočim obrazom, da je spravil Tamaro skoraj popolnoma iz ravnotežja. Začel se je takoj šaliti z Valonnom. Nato se je obrnil k Ta-mari in ji rekel nekaj besedi, ki so iznova užalile njen ponos. Vsa besna v občutku, da si ne more pomagati, se je vendar morala vdati, da jo je Gricko povedel k mizi.... Po zakuski se je pričel pravi obed; vsi so bili najboljše volje. Zdelo se je, da sta Jack Courtray in grofica Olga napredovala strahovito hitro; Jack je bil že tako daleč, da je samo še šepetal. Ta-mara je vedela, da tako postaja stvar resna. Zdelo se je, da je vsa družba danes prav izredno dobro razpoložena.' Na drugi strani poleg Tamare je sedel Sonjln Mrliško uradno poročilo. DUNAJ, 17. (Kor.) Uradno se razglaša: 17. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Na vzhodnem Vlaškem čete generala Fafkenhayna na več točkah prekoračile odsek Buzeu. Tekom včerajšnjega dne je bilo ujetih 1150 mož in uplenjenih 18 lokomotiv in okoli 400 obloženih železniških vozov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Južno Valeputne Je bil napad dveh ruskih bataljonov z energičnim protinapadom avstro-ogrsklh čet odbit. Pri tem smo ujeli enega praporščaka in 65 mož. V dolini Uza in zapadno doline Cibo so prodrli nemški oddelki preko lastnih črt In privedli s seboj par tucatov ujetnikov. — Fronta princa Leopolda Bav.: Južno Bol. Porska so nemške čete z naskokom napadle sovražno postojanko hi jo osvojile v širini 600 m; 5 oficirjev, 300 mož, 3 strojne puške In 3 mlnovke so ostale v ror kah napadalca. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Položaj nelzpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. nemško uradno poročilo, BEROLIN, 17. (Kot.) Veliki glavni stan. 17. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Fronta prestolonaslednika Ruprehta: Pri Hanne- scarupu so poizkušali angleški oddelki pod zaščito močnega ognja prodreti v naše jarke; bili so krvavo odbiti. — Presto-lonaslednikova armada: Na vzhodnem bregu Moze so Francozi včeraj nadaljevali svoj napad. Po hudem boju so osvojili Bezonvaux in gozd zapadno kraja. Njihovi v severni smeri izvršeni napadi so se razbili pred našimi postojankami na višinskem grebenu severno vasi. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Po močni topovski pripravi so napadli Rusi pri Ilukstu (severo-zapadno Dvinska); bili so odbiti. Severno železnice Kove!—Luck so deli branibor-skega rezervnega pešpolka št. 52 osvojili rusko postojanko v širini 600 m; 5 oficirjev in 300 mož je bilo ujetih in uplenjenih več strojnih pušk in minovk. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na Cimbroslavi Wk. (Gozdni Karpati) in v dolini Uza so prodrle nemške čete preko lastnih črt, ujele par tucatov mož in pregnale ustavljajo-čega se sovražnika. Tudi južno Meste-zanesci (ob Bistrici) pred^ražni boji. — Aiackensenova armada: Odsek Buzeu je prekoračen na široki fronti. Naše čete so uplenile poleg 1150 ujetnikov, 19 lokomotiv in 400 železniških vozov, večinoma obloženih, tudi veliko število vozov. V Do-brudži je naglo zasledovanje le posamično ustavljajočega se sovražnika privedlo naše čete tik do gozdovja v severnem delu dežele, kjer je pričakovati protiobrambe. — Macedonska fronta: Nobenih večjih bojnih dejanj. BEROLIN, 17. (Kor.) vVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 17. decembra 1916, zvečer. Na vsej zapadni fronti In na vzhodu le zmerno bojno delovanje. — Naše armade so prekoračile v masah Buzaul in spodnji Caiiuatuiul. — Dobruška armada je proti severu pridobila tal. — V Macedomji mir. Prvi generalni Kvartirmojster: pl. Ludendorff. BEROLIN, 17. (Kor.) Wolffov urad poroča: Eden naših podvodnikov je dne 12. decembra 55 milj Jugovzhodno Malte težko poškodoval neko francosko vojno ladjo razreda »Patrie«. Neki drug podvodnik je dne 11. decembra jugovzhodno otoka Pantellaria potopil francoski prevozni parnik »Maghelan« (6027 ton), ki je imel na krovu nad tisoč belokožcev in drugo-barvnih čet _• BclgursRo uradno poročilo, SOFIJA, 16. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba z dne 16. t. m.: Macedonska fronta. — Od Pre- spanskega jezera do Strume slaboten artiljerijski ogenj. — Romunska fronta; — V Dobrudži zasledujemo sovražnika, ki se umika. V vzhodni Vlaški prodirajo naše divizije v ozemlju vzhodno dolnjega toka Jaiomite. V postaji v Fete-stiju smo uplenili 110 vagonov In v postaji v Calnicu 41 vagonov, 4 lokomotive In razen tega 11 s petrolejem obloženih vagonov. _ _ Tursko umilno poročilo. CARIGRAD, 16. (Agence Tel. Milil.) Generalni štab javlja: Evfratska fronta, — Na jugu naše felahijske postojanke smo odbili močnejše sovražne konjeniške Čete. Ob istem času je bil z uspehom zaustavljen sovražen pehotni napad. Kavkaška fronta. — število ruskih vojakov, ki uhajajo k nam. raste dnevno. — Z ostalih front ni poročati o nobenem pomembnem dogodku. Vesti iz Grške. AMSTERDAM, 16. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista doznavajo »'limes« iz Aten: V svojem ultimatu Grški zahtevajo zavezniki premestitev grških čet v Pe-loponez in zopetno uvedbo vojaške kontrole zaveznikov. ATENE, 16. (Reuter. — Kor.) V noti, v kateri Grška sprejema zahteve zaveznikov, predlaga le-ta radi dogodkov 1. decembra razsodbo potom razsodišča. Vlada da pričakuje, da bodo vlasti ustavile nadaljevanje blokade, ker da ovira promet raža nota željo vlade in naroda, da se zopet vzpostavijo tradicijonalni izvrstni od-nošaji do entente na podlagi medsebojnega zaupanja. MILAN, 17. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, je vseboval ultimatum, sprejet od grške vlade, zahtevo, da bode takoj ustavljen transport grških čet in materijala proti severu, da se umaknejo namaknjene postojanke v Tesaliji na črto Lania—Preveša in da transportiralo vse druge čete z garnizijami v Epiru z artiljerijo vred kolikor mogoče hitro v Pelopo-nez. Odgovor grške vlade, ki zanika premikanje čet proti severu, obliubuje takojšnjo ustavitev transportov vojnega materijala proti severu. Dne l. decembra pod zastave poklicani rezervisti in prostovoljci so bili popolnoma odpuščeni. Grški kralj je imel dolg pogovor z Zaimisom. soprog, knez Solencev-Zasjekin. Gricko je bil najboljše volie in njegov duhoviti, dovtipni razgovor je zabaval vso mizo. V svojem svojstvu kot gostitelj je imel na sebi nekaj tako privlačnega, da se ga je Tamara komaj upala pogledati, ker bi ji bilo drugače pretežko, da bi ostala še nadalje tako hladna in molčljiva. Ko se je obed bližal koncu, je bil Gricko zopet naravnost besen in strahovito o-.gorčen. Ko so se vrnili v veliko dvorano, je bil del dvorane že izpraznjen. Stoli so bili postavljeni v polukrogu, da bi tako družba gledala predstavo. Nastopile so ruske plesalke in Kozaki, ki so izvajali različne umetnosti ^ meči. Predstavo je spremljala godba v narodni fioši. Tamara in lord Courtray sta že v Londonu videla podobne predstave; ruske plesalke so prihajale večkrat v London, nikdar pa niso plesale tako ognjevito in tako mrzlično strastno, kot pa t«- Predsta- Zahteve nemškega radikalizma. Kot psihologiško zagonetko označajo praški »Narodni Listy« dejstvo (ki smo ga omenjali tudi že mi), da se v Nemčiji tudi sicer resni listi v presojanju političnih dogodkov v Avstriji dajajo zavajati, da po-množujejo divji kor nemško-radikalnih kri-čačev, ki bi svojo požrešnost hoteli predlagati svetu kot želje vsega nemškega naroda. Zagonetka se zdi češkemu listu so-sebno to, da so dotični listi v Nemčiji ozlo-voljeni, ker je dr. Korber odločno odklanjal zahtevo nemškega radikalizma, da bi zahteve tega poslednjega rešil »izven-parlamentarnirn potom«, to je: potom nasilja. * Narodni Listy« apostrof irajo one nemške liste: »Ravno to časopisje bi se prav temeljito upiralo temu, ako bi novo politično organizacijo v Nemčiji hoteli začeti s kakim — oktroa. Zakaj se torej čudi temu, če se svetovalci mladega cesarja avstrijskega upirajo temu. da bi njegovo ero začeli po nekonstitucijonelni poti?! Ko vedno čitamo po listih nemške države zagotovilo, da nauki iz te vojne zahtevajo s silo tudi novega nazora in kot konse-kvenco tega nove popravljene politične metode napram avstrijskim narodom — ostaja trdo vztrajanje vodilnih listov v nemški državi pri stari vsenemški metodi v avstrijskih stvareh — res zagonetka.« Seveda treba pripomniti tu, da je praški list pisal tako o avstrijskih »svetovalcih«, ko je bil še na krmilu — dr. Korber! Kaj dobro anaiizuje in karakterizuje ta nemški va je bila res imenitna; dve dekleti ste bili izredno zali. . . . Gricko je sedel večinoma za knegmjimm stolom in je tupatam pošepetal kaj knje-ginji na uho. Tupatam je izpregovorii tudi nekoliko besedi s Sonjo ali grofico Olgo in končno se je približal Tamari in se naslonil na naslanjalo njenega stola. Dejal ni nič, toda vsled njegove neposredne bližine je zopet čutila ono telesno zadovoljstvo, ki se ga je tako bala. Če ji je srce utripalo tako močno in jo je same razburjenosti ščemela kri v vseh žilah, je bilo skoraj nemogoče, da bi ji ostala glava vedra. Strašila Jo je njegova divjost, toda če je bil nežen, se ni mogla upirati in je hrepenela po njegovem objemu. Vzklonila se je togo in se je odmeknila nekoliko od njega, dočim se je obenem začela živahno razgovarjati s Stefenom Strongom. Gricko je takoj zapustil prostor ob nienem stolu in se vrnil h kneginji. (Dalje.) radikalizem v dunajski tedenski publikaciji »Die Wage« nemški poslanec Zenker. Nemški radikalci vedo — tako začenja —, da se narodna reforma v Avstriji, kakor si jo mislijo oni, ne da izvesti ustavnim potom in istotako po svobodni pogodbi z drugimi narodi. Rešitev tega problema potom sporazuma pa bi nemškora-dikalno volilstvo, razpaljeno po večletnem narodnem demagoštvu, ne zadovoljila. Nirnbusom nemškoradikalne stranke bi bilo naenkrat pri kraju in narodna licitacija, od katere žive, ne bi se mogla nadaljevati. Nemški radikalci pa bi hoteli na Dunaju uživati moč večine, zunaj na Češkem pa se kazati divje neukrotljive narodne može. Zato bi hoteli, naj bi absolutizem izvršil, kar je le njih izključna dolžnost: vlada naj jim pogrne mizo, h kateri bi oni hoteli prisesti in tam uživati brez ovire. Sami pa bi si hoteli ohraniti svobodne roke napram ternu novemu redu, da bi mogli nadalje izvrševati svoje narodno demagoštvo.« Dobro jih je označil. Tirajo politiko umazane sebičnosti, pa ne samo strankarske, ampak poleg tudi — osebne. Se je pametnih in poštenih Nemcev! | poljci. Tudi ta poslednja pobuda za uresničenje te želie ni prišla iz Poljske. Bili so profesorji Uebersberger, Friedjung in Phl-iippowich, ki so po priliki leto poprej razširili spomenico, v kateri je bil načrt za posebno stanje Poljske. (Konec pride.) Avstrijska Poljska. Med velikimi in novimi vprašanji, ki jih je postavila svetovna vojna avstrijski politični modrosti in uvidevnosti, se nahaja morda na prvem mestu notranjepolitična novoorijentacija v razmerju Galicije napram ostalim delom Avstrije. Sklep blago-pokojnega vladarja, da istočasno z ustanovitvijo samostojne poljske države po- ter vpliva na javno mnenje. Na koncu iz-, deli Galiciji poseben položaj, ima kot po- sledico, da se je porodila sedaj cela vrsta velikih in težkih vprašanj, ki ne morejo ostati nedotaknjena in brez posledic za vseskupne notranjepolitične odnošaje v Avstriji. Že v prvih stadijih gibanja za ustvaritev gališkega posebnega položaja se more reči, da se cela vrsta drugih nerešenih vprašanj avstrijske politike tako-rekoč avtomatično veže z gaJiškim vprašanjem, ki njegovo rešitev deloma ovirajo in otežujejo, deloma pa zahtevajo to rešitev. Geslo, ki se širi v krogih nasprotnikov (posebnega položaja Galicije), je borba proti nemškemu državnemu jeziku, ker se boje, da bo uveden, radi česar da so Nemci v prvi vrsti zahtevali poseben položaj Galicije. Ta odgovarja res dolgoletnim nemškim željam in se nahaja tudi- v znanem Schonererjevem »linškeni programu«, kakor tudi v poznejšem nemškem »binkošt-nem programu«, ki so se mu pridružile v tem in onem radikalneje nemške stranke, nego je bila Schonererjeva skupina. Zahteva Schonererjeva je v Poljski vzbujala smeh in z nemškim binkoštnim programom se je bavil en sam med poijskimi resnimi pisci, nacijonalni ekonom Scze-panowski. Ali tudi ta se je spuščal edino le v gospodarsko stran tega vprašanja. Manifest sam, ki proglaša poseben položaj Galicije, je provzročil v deželi izne-nadjenje. Grof Stiirgkh je sicer v mesecu luni ju tega leta povsem zaupno obvestil celo vrsto poljskih državnikov, da je posebni položaj Galicije v načelu sklenjena stvar, ali ni jim priobčil nikakih podrobnosti. da ne bi bilo tistim, ki so znali za to, tudi če ne bi jih vezala dolžnost molčanja, možno iz lahko razumljivih razlogov, da bi poljsko javnost pripravili na ta dogodek. Četudi je cesarski manifest govoril o »iz-polnjenju davne želje«, ki se ima sedaj izpolniti Poljakom v priznanje njihovega političnega vedenja, se je sedanja generacija morala le spominjati te davne želje. Prvi memorandum, v katerem je poljsko plemstvo izraziio svoje želje glede posebnega položaja Poljske, je bil izročen ce-sarju Leopoldu 1. 1790, ko je nastopil vlado. Tedaj je bila izrečena tudi želja radi posebne gališke vojske. Cesar Leopold ni imel v kratki dobi svojega vladanja sploh niti časa, da bi sploh odgovoril na ta memorandum. Odgovora nanj ni bilo nikoli. Tedaj je prišla tista velika reakcija, dokler v letu 1869 pod novo ustavno ero ni prišla »gališka resolucija«, ki jej je bil glavni nosilec pozneji minister Zemial-kowski. Ta resolucija je zahtevala v glavnih obrisih poseben položaj na administrativnem in finan;ije!nem področju. O kaki gališki vojski ni bilo seveda niti govora. Borba za to resolucijo v državnem zboru je trajala več let in je dovedla celo do začasnega izstopa poljskih poslancev. Ncx v novejem C tsu je gibanje zaspalo. Sledila so cesarjeva potovanja v Galicijo in približavanje k dinastiji je postajalo tako močno, da ni bilo končno v Galiciji niti ene stranke, ki bi imela še v programu kako izpremembo v razmerju napram ostali Avstriji. . To je bil predhodni zaključek razvitka posebnih galiških želja, ki je začel s tem, da je poljsko plemstvo svoj memorandum iz leta 1790 zaključilo s prošnjo, da se gališke razmere priključijo na ogrsko dvorno pisarno, ker da je Poljska po številnih spominih in skupnostih najtesneje združena z Ogrsko. Kasneje so se te zahteve glede samostalnosti oprijele nemške stranke, a pred dvema letoma so potegnili te poliske želje iz pozabnOsti na dan Vse- Prati parlamentarizmu za aHso- (Konec) lil opazujma slednjič tudi te stranke, ki svojo skupno politiko opirajo na to, da je grof Stiirgkh nekaterim njih k njemu do-šlim poslancem dal »določena zagotovila«. Nu, znamenito je že to, da ste bili dve stranki polni zaupanja do grofa Sfciirgkha; nemški radikalci in Cehi. Nemški radikalci so bili uverjeni, da ne skliče državnega zbora le zato, ker izvede poprej »nemške zahteve« po izvenparlamentarični poti, a Cehi so bili uverjeni, da ne potrebujejo državnega zbora, ker grof Stiirgkh prav gotovo ne stori ničesar, kar bi bilo njim škodljivo. Zato smo videli, da ste bili le dve stranki proti sklicanju: nemški radikalci, ki so se nadejali izvenparlamenta-rične poti, in Cehi, ki se je niso bali. Očitno se je enim obljubljalo, da se kaj stori, o čemer se je druge zagotovljalo, da se — ne stori. To ni navadna spretnost v »zagotavljanju«, ki pridobiva enega z obljubo, drugega pa s preklicem! Ali pa ni prišla nemškim radikalcem nikdar misel, da tisto vladanje s § 14, ki se je moralo bati državnega zbora in se je moglo vzdržati le tako, da ni bilo državnega zbora, trebalo česa, kar bi zahtevalo po sklicanju državnega zbora delalo nepopularna in ki naj bi Stiirgkhovemu absolutizmu dajalo nemškonacijonalen videz? In da je ravno zato vabilo nemške radikalce z »določenimi zagotovili«. Ce je hotel grof Stiirgkh izvesti »nemške zahteve« in če se je obvezal, da jih izvede: zakaj pa je dajal udušati vsako besedo o njih, od najrahle-jega omenjanja v časopisju, do tistega »velikonočnega spisa z nemškimi zahtevami«, na katerega se toliko sklicujejo? Za časa vojne so izšle razne odredbe re-sortnih ministrov glede rabe nemškega jezika, ali grof Stiirgkh ni nikdar dovolil, da bi se razglasile. To ni ravno podobno sklepu, da se zagotovi nemški jezik. Morda bi bilo tudi vredno razmišlanja, je-11 bila moč grofa Stiirgkha res tako neomejena, da bi vse stvari, ki naj bi mu pripravile slavo nemškega radikalca, mogel tudi izvesti. Za ocenjevanje tehtnosti njegovih »določenih zagotovil« bi bilo tako razmišljanje že potrebno. Ali glavno vprašanje je vendar to, zakaj ni grof Stiirgkh vsega tega, za kar se je baje odiočil, tudi storil?! Delo gospoda Handela ie vendar — kar češki Nemci prav dobro vedo — gotovo že leto dnij in ni videti nobenega razloga, zakaj ni to, kar je bilo baje gotovo kot nepremičen načrt, že davno izvedeno?! Skromna resnica o »določenih zagotovilih« je ta, da je imel grof Stiirgkh eno edino skrb: kako bi mogel doseči, da ne bo treba sklicati državnega zbora, in kako naj bi uredil, da ustvari pri Nemcih nazor, da je v njihovo korist, če se državni zbor ne skliče. To se mu je pri nemških radikalcih posrečilo do zadnjega. Avstrijska politika je v resnici politika »večnega vračanja« vseh vprašanj, le da se v vrtenju stališče narodov napram njim preobrača. Sedaj so smatrali Nemci državni zbor kot zavetišče njih narodnosti in Slovani so ga smatrali, da je škodljiv njihovim pravicam. Sedaj pa vidijo Slovani v njem svojo zaščito. Nekdaj je kričalo ljudstvo: zahtevamo konstitucijo, a vlada je trmasto vztrajala pri absolutizmu. Sedaj pa želi vlada državnega zbora in nemške stranke zahtevajo, naj se izloči ____Ali ne razumejo brezpametneži. da izločenje državnega zbora pomenja iz-Iočenje — samega sebe: kakor drugi narodi tako tudi nemški in kakor vsi razredi tudi razred nemškega meščanstva? Ne, da se izloči moč državnega zbora, ampak, da se podpre — to je zahteva, ki jo stavlja čas! Sadje in želenjava. Za tekoči teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 5.20 do K 5.60; sladko zelje 40 do 44 vin.; kislo zelje 80 vin.; korenje'44 do 52 vin.; cvetni karfijol 96 vin.;čebula K 1.—; jabolka K 1'80 do K 2'20 (izključena so namizna jabolka); peteršilj 50 do 60 vin.; sladka repa 24 do 28 vin.; kisla repa 56 do 64 vin.; salata 72 vin.; špinača K 1'28; oh rov t 52 vin. Dontaie vesti. Slovenski Trst za našo obrambo na soški fronti. Naša ženska podružnica CMD je priredila snoči predstavo v prid našim brambovcem na soški fronti. Skromne so moči, s katerimi razpolagamo mi tržaški Slovenci danes za take prireditve, toda bodi ta skromnost tudi neskromnost — naša zlata mladina je tista, s katero moremo storiti vsaj nekaj za tiste, ki branijo naš dom, kajti branijo ga vsi tisti, katerih Stran II. „EDINOST* štev. 353. V Trstu, dne 18. decembra Id 16. — ni več v Trstu, in ki so ga branili, a jih! čer« v korist revnih otrok vrtca. Dvorana velikaši in dva poslanca. Ko kralj prvi- — ni vec. — Do skrajnega kotička je bil?, napolnjen^ dvorana Narodnega doma sno či; prav toliko ljudi se je moralo poto laŽiti z obljubo, da se prireditev ponovi In to še ni bilo dovolj. Koliko je bile tistih, ki so računali sploh !e na ponori ie bila polna do zadnjega kotička. Vod- krat prime za čašo, vstanejo vsi gostje in stvo vrtca se zahvaljuje vsem za lepi pokajo topiČi. Po obedu, ko si kraljeva uspeh. Hvala tudi igralcem za prijazni na- ftop v dvodejanski burki »Kmet Herod«. Trditi smemo, da se tako precizno še ni igralo na našem odru. Pohvaliti moramo tev! — Oceno prireditve kot take si pri- j planšarico gco. Kristino Frlugo. Srčkana hranjamo za prihodnje, danes naj rečemo deklamovalka je bila gca. Gabrijela Jurki-le toliko, da sinemo našemu učiteljstvu z.čeva. Milo je bilo človeku, ko je slišal iz našo deco izreči najiskreuejšo zahvalo na njihovem delu za narod in skupno veliko domovino. Našo prireditev je počastil gospod namestnik ekscelenca dr. baron Fries-Skenej s premilostno gospo soprogo, po nje ust imenovati našega pesnika Simona Gregorčiča, kako kliče po miru v svoji »Oljki«. Pozabiti ne smemo našega »Miklavža*-, Alfonza Mijota. Njegov nastop je bil veličasten. Po lepem nagovoru je ob- dvoiica pere roke, stoje vsi gostje dotlej, da kralj in kraljica zapustita dvorano s spremstvom in krono na glavi, kakor sta prišla. Rojstvo naše cesarice. V Italiji, kjer se je rodila naša cesarica, vodijo matice rojstev, porok in smrti civilni uradniki, ki se jim mora prijaviti vsak tak slučaj. Naša cesarica se nahaja v matici občine Camaiore, v pokrajini Lucca, kjer se je nahajal dvorec cesaričinega očeta, vojvode Parmskega. Cesarica se je rodila dne _ daril male in stare med smehom in vese-:iaru, urejeno po najnovejšem na.tinti ter je oddaja strankam t najem po najnižjih cenaH. STANJE VLOG NAD 10 MILIJONOV KRON. Mg m: od 9 do 12 dop. in od 3 da 5 psa. tzpUčujs vsak Mavnik ob nradaft m h