Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 H
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34x70 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	L
	m
Wk
Leto XXVI. - Štev. 10 (1292)
Gorica - četrtek, 7. marca 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Ni krsti brez sprelete iflimamosli Huda politična kriza je zajela Italijo
Tržaški tednik »Novi list« je na moj članek o krstu otrok, ki je izšel v »Katoliškem glasu« dne 21. februarja, objavil nov članek o isti stvari. Tudi ta članek, ki je precej dolg, vsebuje nekaj vprašanj, ki zahtevajo pojasnilo.
NI ZA VSE ODGOVOREN VATIKAN
Predvsem avtor članka v NL ne more soglašati, da Vatikan ni odgovoren za to, kar dela npr. župnik pri Sv. Polikarpu, ali za to, kar počenja kaplan pri Sv. Sim-iorozi. Katoliška Cerkev ni kak monoliten režim, kjer za vse odgovarja center.
Katoliška Cerkev dopušča v praktičnih stvareh duhovnikom veliko mero svobode, saj ve, da so razumni ljudje in da imajo svojo vest. Zato Vatikan res ne more odgovarjati, če kje kak župnik ali kaplan odreče krst kakemu otroku. Rekli smo pa, da imajo taki starši možnost, da se obrnejo na svojega škofa, ki je v zadevah cerkvene discipline vrhovni pastir v škofiji.
NI KRSTA BREZ POUKA
Druga zadeva je tista, ki se tiče vzgoje krščenih otrok. O Kristusu je znano, da je svoje učence dalj časa vzgajal in posebej učil. šele nato jim je obljubil: »Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom ne dolgo po teh dneh« (Apd 1, 5). O apostolih je prav tako znano, da so najprej zahtevali določen pouk, nato so šele krstili. Pozneje je Cerkev vpeljala poseben sistematičen pouk pred krstom ali tako imenovani katehumenat. če so kdaj kje krščevali brez predhodnega pouka, ni Cerkev tega nikoli odobravala.
Pri otrocih je zadeva drugačna. Ker jih krstimo brez predhodnega pouka, mora ta pouk slediti, to se pravi, slediti mora krščanska vzgoja. Kjer ni tega dovolj trdnega upanja, tam tudi ni mesta za krst otrok. To sledi jasno iz ravnanja Kristusovega postopanja apostolov in prakse Cerkve vseh časov.
ZA VZGOJO SO ODGOVORNI STARŠI
Kdo pa je odgovoren za vzgojo otrok? Cerkveni nauk je tudi v tem nedvoumen: za otroke so odgovorni starši, kajti otroci so njihovi. Drugi lahko pomagajo, ne morejo pa prevzeti odgovornosti staršev, če so ti živi. Ne stare matere, ne tete, ne krščansko občestvo. Kdor je dal otroku življenje, tisti je zanj odgovoren, dokler je otrok še mladoleten. Zato nihče ne more in ne sme krstiti otroka proti volji staršev, tudi stare matere ne ali pobožne tete.
Avtor članka meni, da g. Humar ne ve, da so včasih stare matere tiste, ki želijo, da je vnuk krščen in imajo tudi trden namen, da ga krščansko vzgojijo. G. Humar za te stvari zelo dobro ve, ker je tam po letu 1948 krstil v goriški stolni cerkvi več takih otrok, ki so jih takrat stare matere ali tete prinesle iz Slovenije krstit v Gorico.
Sprva smo take otroke tudi krstili. Pozneje smo pa spoznali, da to ni prav in sicer ravno zato ne, ker se s tem kršijo pravice staršev do otrok in ker brez poznejše krščanske vzgoje takemu otroku krst prav nič ne koristi. Prejme sicer neizbrisno znamenje kristjana, vendar ostane krst za takega otroka le »prazen obred«, saj mu brez krščanske zavesti, ki mu jo da poznejša vzgoja, nič ne pomeni. Zato naj bo pisec članka miren: Kateheti še naprej učimo, kakor smo učili, le dušno-pastirska praksa je danes v novih razmerah drugačna glede krsta otrok.
SOODGOVORNO JE TUDI ŽUPNIJSKO OBČESTVO
Vendar ima pisec članka v NL v nečem prav. Za vzgojo otrok niso odgovorni le starši, temveč tudi drugi, zlasti še župnijsko občestvo. V novem obredu krsta je to dejstvo lepo poudarjeno. Krst se deli, kadar je le mogoče, javno pred župnijskim občestvom v cerkvi med mašo ali vsaj ob večjem številu vernikov, posebej
še sorodnikov. S tem hoče Cerkev povedati tudi drugim, da so vsi soodgovorni za novega kristjana. Vendar ne brez staršev in zlasti ne proti volji staršev. Naj se ti zavedajo, da je otrok njihov in da bodo oni dajali zanj odgovor!
Zadnja opomba: Dekle, o katerem sem govoril v svojem članku, se je približala duhovniku ne zato, ker je kot otrok bila krščena, temveč zato, ker se je zaročila z vernim fantom, ki želi, da se cerkveno poročita. Zaradi tega je prišla k duhovniku, ne pa zato, ker bi jo bil pripeljal krst, ko ji pa ta brez vzgoje in verskega pouka nič ni pomenil.
KAZIMIR HUMAR
ija ima novo
V	Beogradu so slovesno proglasili novo ustavo, ki jo je sprejel zbor narodov jugoslovanske skupščine.
Slovesne seje so se udeležili člani predsedstva SFRJ, člani izvršnih svetov (vlad) posameznih republik in predstavniki predsedstva Zveze komunistov.
Slovesnosti proglasitve nove ustave so se udeležile tudi številne delegacije iz tujine, tako delegacija narodno osvobodilne fronte iz Alžirije, ki jo je vodil Sherif Belikassem, delegacija Kube, katero je vodil brat kubanskega diktatorja Raul Castro, delegacijo čilske Ljudske fronte pa je vodil Carlos Altamirano.
Nova ustava prvič v zgodovini Jugoslavije določa položaj Zveze komunistov, označuje maršala Tita kot doživljenjskega predsednika republike, zmanjša število članov »kolektivnega predsedstva« z dosedanjih 23 na 9, se pravi na enega za vsaiko republiko in avtonomno pokrajino, praviloma pa je član tudi predsednik Zveze komunistov.
Po sprejetju nove zvezne ustave so tudi posamezne republike in avtonomne pokrajine proglasile svoje republiške ustave. V Sloveniji se je to zgodilo v četrtek 28. februarja.
Jugoslovanski ukrepi proti inflaciji
Jugoslovanska vlada je pripravila program za boj proti inflaciji, ki je v letu
1973 zrasla za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1972. Kot je izjavil predsednik izvršnega sveta Džemal Bjedič je v letu
1974 pričakovati še nadaljnji porast življenjskih stroškov, kar bo povzročilo še nove zapletene probleme. Po dveletnih presežkih v plačilni bilanci utegne priti letos do primanjkljaja.
Nedavno je glavni tajnik italijanske Krščanske demokracije A. Fanfani dejal, da bi »dodajati gospodarski krizi še politično bilo zahrbtno zdravilo«. In prav do take krize je prišlo pretekli teden, ko je v četrtek 28. februarja zakladni minister Ugo La Malfa, kateri pripada republikanski stranki, nepričakovano odstopil.
RAZLOGI ODSTOPA
Zakladni minister La Malfa je skupaj z demokristjanom Colom-bom, ki je bil v zadnji Rumorjevi vladi minister za finance in s socialistom Giolittijem, ki je bil proračunski minister, sestavljal tisto trojko, ki je bila odgovorna za gospodarske ukrepe v državi in s tem za socialni razvoj, ustaljenost in mir.
Vendar že nekaj časa ni bilo pravega soglasja med La Malfovi-mi in Giolittijevimi nazori. Prvi je zagovarjal večjo kontrolo nad izdatki in bil nasproten preveliki potrošnji notranjega kredita — kar bi seveda povzročilo med prebivalstvom manjšo možnost nakupovanja in ga sililo k varčevanju, drugi pa se kot socialist ni hotel zameriti ljudskim množicam in je dejansko zagovarjal tiho inflacijo, to je razvrednotenje lire, samo da bi prebivalstvo v svojih po-
trošniških težnjah ne ostalo prikrajšano.
La Malfa je zaradi različnih pogledov hotel odstopiti že 31. januarja, pa ga je tedaj ministrski predsednik Rumor pregovoril, da je odstop umaknil. Sodu pa je izbilo dno posojilo Mednarodnega denarnega sklada v Washingtonu. Ob nakazilu tega posojila se je La Malfa v imenu italijanske vlade zavezal, da notranji kredit ne bo smel do 31. marca 1975 preseči vsote 22.400 milijard lir, ker bi bilo le tako posojilo lahko učinkovito. Brez te omejitve bi ga naraščajoča inflacija použila še preden bi prišlo do prave veljave.
Giolitti je temu pogoju Mednarodnega denarnega sklada ostro nasprotoval. Zahteval je, naj se ta pogoj črta; če bi ga pa vlada kljub temu sprejela, bo ugotovil kot proračunski minister in tudi kot predstavnik socialistične stranke, da se vlada ne drži prejetih programskih smernic.
ODSTOP RUMORJEVE VLADE
La Malfa se je tako znašel pred izbiro: ali začeti nova pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom ali pa dati prav Giolittiju in s tem zanikati samega sebe. Tako je v njem dozorel sklep za
Ko je britanski ministrski predsednik Heath razpisal za 28. februarja predčasne volitve v Vel. Britaniji, je to storil z namenom da mu ljudstvo ponovno izreče zaupanje v vodenju sedanje gospodarske politike in ga podpre zoper mogočne sindikate, zlasti zoper rudarskega, ki so zadnje čase s svojimi stavkami vršili politični pritisk na vlado, da se ukloni in ustreže njihovim zahtevam.
Vendar Heath v svojih pričakovanjih ni uspel. Ne samo, da ni njegova konservativna stranka povečala števila svojih sedežev, temveč jih je izgubila 44, taiko da imajo po zadnjih volitvah konservativci samo 296 poslancev.
Če so konservativci močno nazadovali, pa njihovi neposredni tekmeci laburisti tudi niso toliko napredovali, da bi mogli govoriti o zmagi. Res so porasli za 20 se-
Sv. oče Pavel VI. je odprl postni čas s svojim obiskom v baziliki sv. Sabine
dežev in bodo imeli v novi zbornici 301 poslansko mesto, kar pa je še daleč od absolutne večine, ki znaša 318 (vseh sedežev v britanskem parlamentu je namreč 635).
Poleg tega so prejeli laburisti manj glasov kot pa konservativci (11,7 milijona proti 11,9 milijona). Do takega položaja lahko pride, ker ni proporcionalnega sistema in zmaga v posameznem volivnem okrožju tisti, ki je prejel relativno večino. Tako se lahko zgodi kot v zadnjem primeru, da zmaga stranka, ki ni prejela največ glasov, pač pa največ sedežev.
Edini moralni zmagovalec so to pot liberalci, stranka ki je v 19. stoletju bila vodilna sila v Angliji, pa je po prvi svetovni vojni prišla v zaton in bila le spomin na pretekle čase. To pot je ta stranka prejela kar 6 milijonov glasov, a zaradi večinskega volivnega sistema le 14 poslanskih sedežev, tj. 7 več kot leta 1970. Če bi veljal proporcionalni sistem, bi jih lahko imela mnogo več.
Ostalih 23 sedežev si delijo razne »neodvisne« in pokrajinske stranke. Tako so v Severni Irski protestanti poslali v britanski parlament šest svojih skrajnežev, med njimi ozkosrčnega pastorja Paisleya; ni pa bila izvoljena to pot katoliška poslanka Bernadette Devlin; tudi na Škotskem je bilo izvoljenih 5 poslancev škotskega gibanja za neodvisnost.
Tako so torej zadnje parlamentarne volitve v Angliji politični položaj samo zapletle. Ker so izšli laburisti kot najmočnejša stranka, bi njim pritiikalo sestaviti novo vlado, toda brez podpore liberalcev in neodvisnih bi bili poraženi v prvem glasovanju v poslanski zbornici.
Prav zato se sprva Heath še ni smatral za poraženega. Navezal je stike z liberalnim voditeljem Thorpejem in z irskimi protestanti. Če bi jih bil pridobil za sodelovanje, bi lahko sestavil večinsko, čeprav slabotno vlado. V svojih prizadevanjih pa ni uspel. Zato je britanska kraljica poverila voditelja laburistov Wilsona, da on sestavi vlado. Seveda bo tudi njegova vlada manjšinska, zato je prav možno, da pride v Angliji do novih volitev, ki naj dajo državi spet trdno vlado.
nepreklicni odstop. Ker je z njim potegnilo tudi vodstvo republikanske stranke, je postala vladna kriza neizbežna, saj so sestavljali republikanci sedanjo vladno koalicijo.
Res je Rumor preteklo soboto izročil predsedniku Leoneju ostavko svoje vlade in tako odprl novo krizo, za katero se še ne ve, kako se bo razvijala in končala. Vsekakor so vsi predstavniki dosedanjih vladnih strank skupaj z vodstvom sindikatov in tudi s komunistično partijo mnenja, naj bi trajala čim manj časa, kajti praznina oblasti lahko povzroči v državi veliko napetost, v gospodarstvu pa zastoj in negotovost.
Zadnja Rumorjeva vlada je bila na oblasti 236 dni, tj. od 8. julija lanskega leta. Nasledila je sredinsko vlado Andreottija. Ob nastopu ie Rumor dejal, da »se od vlade ne sme pričakovati čudežev, če ne bo sodelovanja med političnimi in družbenimi dejavniki in če si vsakdo ne bo svest svoje lastne odgovornosti«. Do čudežev ni prišlo; nasprotno, zaradi petrolejske krize se je zamajalo vse državno gospodarstvo. Tako je vlada, ki se je z dokaj poleta vrgla na delo, po slabih osmih mesecih prišla ob sapo in nekam klavrno padla.
REFERENDUM BO
Preden je pa Rumorjeva vlada odstopila, je imela še zadnjo sejo. Na njej je sprejela nekaj manjših sklepov in določila datum za ljudsko glasovanje (referendum) o raz-poroki, ki naj bi bilo v nedeljo 12. maja. V tem oziru je vlada ravnala modro, saj je hotela odstraniti vsak sum, da je morda vladna kriza zahrbten manever zoper referendum, ki bi ga laici-stične stranke s komunisti na čelu tako rade obšle.
Referendum o razporoki torej bo. Sklican je bil že za 11. junija 1972, pa se ni mogel vršiti, ker je prišlo medtem do razpusta obeh zbornic in do predčasnih parlamentarnih volitev.
Stroške za referendum bo krila vlada, ki je to postavko že vključila v proračun. Volitev se lahko udeleži vsak državljan, ki je izpolnil 21 let in je v posesti državljanskih pravic. Volivci bodo prejeli listek, na katerem bo vprašanje, ali so za to, da se odpravi sedanji Fortunov zakon o razporoki. Če bodo prečrtali besedico »SI«, bodo glasovali zoper razpo-roko, če pa bodo prečrtali »NO«, bodo s tem izrazili svojo željo, da zakon ostane. Odgovornost vsakega volivca pred svojo vestjo in družbo bo torej to pot velika. V ta namen tudi izhajajo v našem listu že nekaj časa strokovno pisani članki o tem žgočem problemu, ki naj nudijo našim bralcem trezen pogled na ta zakon.
Propagande se bodo lahko udeležile vse stranke, ki so zastopane v parlamentu ter pobudniki referenduma. Začetek uradne propagande bo en mesec pred glasovanjem, to je 12. aprila.
Upajmo, da bo do takrat Italija že imela novo vlado. Vse prebivalstvo upravičeno pričakuje, da bo rešitev vladne krize ne le hitra, temveč tudi učinkovita in v skladu z zahtevami resnične demokracije, socialne pravičnosti in interesov širokih ljudskih množic. Ce kdaj je to pot v igri svoboda v državi in bodočnost italijanskega ljudstva.
Italijanski škofje in nerazvezljivost zakona slavje slovenske pesmi v Celovcu
Stalni svet italijanske škofovske konference je 22. februarja 1974 objavil naslednjo uradno izjavo:
Stalni svet italijanske škofovske konference čuti dolžnost, da skladno s tem, kar so italijanski škofje vedno enoglasno učili, nudi vsem, ki želijo v evangeljskem duhu sodoživljati sedanja dogajanja v Italiji, idejne teološke nauke in praktična pastoralna navodila o enovitosti družinske skupnosti in nerazdružnosti zakona.
1. ZAKON JE PO SVOJI NARAVI NE-RAZVEZLJIV. Cerkev je ob luči božjega razodetja vsekdar učila, da je zakon ne-razdružljiv kot zakrament in tudi kot naravna ustanova. Samo medsebojna osebnostna nepreklicna podaritev zakoncev more dajati jamstvo, da družina zares doseže svojo notranjo polnost in da vrši svojo družbeno in še zlasti vzgojno nalogo.
2. ENOTNOST DRUŽINE JE POGOJ ZA DRUŽBENO BLAGINJO. Zvestoba, ki naj jo zakonca izkazujeta obvezi, da se bosta vedno in vzajemno ljubila in se darovala otrokom, je nepreklicljiva vrednota in osnova človeškega sožitja ter pristni izraz svobodne izbire in civilizacije.
Drugi vatikanski koncil, ki je brez strahu soočil evangeljsko oznanilo s kulturo narodov in izkušnjami sodobnega človeštva, se ni obotavljal označiti razporoko kot »socialno kugo« zaradi njenih rušilnih posledic glede zakona, družine in družbe. (Gaudium et spes, 47).
3. VSAK KRISTJAN IMA DOLŽNOST, DA TUDI KOT DRŽAVLJAN PREDLAGA IN ZAGOVARJA SVOJ VZOREC DRUŽINSKE SKUPNOSTI. Vsak kristjan mora namreč, podobno kot ostali državljani, odgovorno sodelovati pri gradnji pravilnega civilnega reda in se zavzemati, da bodo državni zakoni ustrezali nravnim načelom in splošni blaginji. To sodelovanje, ki je nepretrgoma potrebno, postane dolžno in nujno, kadar so ogrožene same osnovne vrednote družinske skupnosti vsled nekega dopuščajočega državnega zakona ali postave, ki po svoji vsebini daje prednost zakoncu, ki je zakrivil razsulo družine, in ne daje pravne zaščite otrokom, nedolžnim in šibkim.
Ob tako pereči zadevi se ne bo nihče čudil, če škofje spregovorijo, da bi razsvetlili vest vernikov, in če verniki, ki so si svestni svojih pravic in dolžnosti, zagovarjajo enotnost družinske skupnosti in nerazdružnost zakonske zveze, poslužujoč se ustavnega sredstva referenduma.
4. CIVILNO SOOČENJE IN TRAJNA OBVEZA. Iskreno soočenje in primerjanje različnih idej v zvezi z načeli in družinskimi vrednotami bi ne smelo biti za nikogar pretveza za »versko vojno«.
Tudi zaradi vsakodnevnega stika s svojimi verniki škofje predobro poznajo rastoče težave, ki premnoge vsak dan mučijo, in prav dobro vedo, da sam referendum ne bo uspel rešiti zamotani problem družin. Zato Izjavljajo, da je nujno, da se vsi ljudje dobre volje sporazumejo za modro prenovo družinske zakonodaje hi za zaščito družinske blaginje, in sicer tako, da poiščejo leka za ozdravitev nravnega reda in da izvajajo organsko družbeno politiko, škofje se obvezujejo, da bodo skupno s svojimi verskimi občestvi v mejah pastoralne dejavnosti pospeševali resnične vrednote zakona kot skupnosti življenja in ljubezni in tako od znotraj krepili družino kot naravno ustanovo.
* * •*
Msgr. Bonicelli, pomožni tajnik italijanske škofovske konference, je časnikarjem obrazložil, da s svojo izjavo niso hoteli škofje nikogar obsoditi in še najmanj skupine katoličanov, ki so se že izjavili, da ne bodo glasovali za odpravo Fortunovega raz-poročltvenega zakona.
Italijanski državljani doživljamo zelo težke in usodne trenutke narodne zgodovine, kajti razporoka sega ne samo v korenike družine in celotne družbe, ampak v zaklad verskih resnic, ki pristojajo v učiteljsko službo škofov in sv. očeta, in celo v območje zveličavnih sredstev, med katerimi ima zakrament svetega zakona osnovni pomen za obstoj, rast in krščansko vzgojo božjega ljudstva. Zato pač škofje niso smeli brezbrižno stati ob strani, dolžnost jih je vezala, da jasno povedo — ne da bi se kakor koli vmešavali v politično propagando — kaj Cerkev uči o enovitosti družinske skupnosti in o nerazvezljivost) zakonske vezi.
Škofje niso s to izjavo izstopili iz svojega duhovnega in pastoralnega območja. Poslanice niso naslovili na celotni zbor Italijanskih volivcev, temveč izključno na katoličane, na tiste, »ki želijo v evangeljskem duhu sodoživljati sedanja dogajanja« v državi, škofom pa ne more nihče zanikati pravice in dolžnosti, da svojim ver-
nikom posredujejo nasvete in napotke v ključnih zadevah, kot je razporoka, ki je hkrati tudi stvar vesti in načelne izbire in ki obenem sodoloča odgovornosti izrazito duhovnega in pastoralnega značaja. Vse bolj upravičeno bi morali trditi, da so pripadniki radikalnih laičnih strank tisti, ki krivično zahtevajo, naj Cerkev molči o zadevah, ki na globoko segajo v njeno učeniško službo in v njeno duhovno poslanstvo v zgodovini človeštva.
Poslanica italijanskega episkopata je v svoji stvarnosti, umirjenosti in jasnosti pomembna po duhovni širini in velika po
spoštovanju sodobnega človeka: odklanja vsako ožino strnjenih front, barikad in ločenih taborov, zlasti vsako obliko »verske vojne«, sklicuje pa se na dozorelo presojo in na razsvetljeno izbiro v vesti. Velika je pa tudi po odprtosti in voljnosti za dialog: »vsem ljudem dobre volje«, tudi neka-toličanom, ponuja roko, predlagajoč naj bi skupno, preko referenduma in kakršnega koli njegovega izida, dvignili pogled na jedro celotne zadeve, na družino: družinsko problematiko more razrešiti edinole modra, sodobna in razgledana družinska zakonodaja.
SOLŽENICINOVA MOLITEV
Kako lahko mi je živeti s Teboj, o Gospod!
Kako lahko mi je verovali Vate!
Kadar se moj um znajde v zadregi ali preneha delovati, kadar pametnejši ljudje ne bodo videli dlje od današnjega večera in ne bodo vedeli, kaj naj počno jutri,
mi pošlješ Ti zagotovilo, da Ti si — in da boš skrbel za to, da ne bodo zaprte vse poti dobrote.
Na vrhuncu zemske slave gledam zamaknjen na pot, katero sem prehodil in katere ne bi nikdar mogel najti sam — na čudovito pot prek brezupnosti do mesta, od koder sem mogel pošiljati človeštvu odblesk Tvojih žarkov.
In če bo treba, da jih ponovno pošiljam, mi boš to omogočil tudi v bodoče.
Če pa ne dospem, pomeni, da si nalogo poveril drugim.
Prevedel B. P., švedska
VLADIMIR TRUHLAR DS
Luč iz črne prsti
P. Vladimir Truhlar DJ: Luč iz črne prsti. To je druga pesniška zbirka p. Vladimirja Truhlarja, ki jo je izdala Celjska Mohorjeva družba. Pri njej je, kot se zdi, dobro zapisan, saj je zadnja leta izdala že štiri njegove knjige. Oprema »Luči iz črne prsti« je izredno lepa, vse priznanje gre akad. slikarju Lucijanu Bratušu.
Zbinka vsebuje 20 daljših, težje umljivih pesnitev, v katerih se bo znašel le izobraženec višjega kova. Fine, tankočutne besede odkrivajo in obenem prikrivajo globoke misli in pesnikove izpovedi, občutja in ideje. V prvih šestih pesmih: Blejsko jezero, Triglav, Nebo, Ljubljana, Orhideja, Konj nam pripovedujejo stvari svoja občutja od pamtiveka do danes. V njih so rahlo nakazane pesnikove misli: vračanje od utesnjenosti k svobodi, od izumetničenosti k naravi. V nekaterih so narodnostni občutki in ideali. Pesem Nuna in kanarček nam govori o vrnitvi nune med ljudi, kanarčka pa v divjino pragozda in tveganje.
Advent, Velika noč, Binkošti in Telovo nam govorijo o velikih premikih v pojmovanju teh verskih skrivnosti. Ministrant, Kritik v Cerkvi, Kristjan revolucionar in Podtalna Cerkev dobijo v pesnikovih besedah opravičenje, saj se istovetijo s Kristusom samim.
Zadnjih pet pesmi riše premike v pojmovanju nosilcev cerkvenega življenja in
iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
Naša naišBli Mm
Vsi zelo cenimo Marijino božjo pot na Brezjah in prisrčno častimo podobo Marije Pomagaj, ki jo mnogi proglašajo tudi za »Kraljico Slovencev«. Vendarle sodimo, da je najbolj odlična med vsemi Marijinimi božjimi potmi na Slovenskem Sveta gora, kamor že nad 400 let romajo verniki z vseh strani.
Sveto goro moramo smatrati za najbolj imenitno Marijino božjo pot, ker so njeni začetki vezani na prikazovanje Matere božje. Zgodovinski viri pričajo, da se je nebeška Mati ponovno prikazala slovenskemu dekletu in rnu v slovenskem jeziku naročila, naj pove ljudstvu, naj ji tamkaj zida cerkev in prosi milosti. Nobena druga božja pot na Slovenskem, niti Brezje, se ne more sklicevati na tako vzvišen nastanek. Nadalje slovi Sv. gora po izrednih čudežih, ki so bili dokazani tudi s posebnimi cerkvenimi procesi. O teh čudežih imamo zgodovinsko poročilo, ki so ga leta 1541, to je samo dve leti po Marijinih prikazovanjih, poslali protestantski kranjski stanovi cesarju Ferdinandu: »Novejši čas se je začela v Solkanu, v pukneženi gori-ški grofiji, božja pot, h kateri preprosto ljudstvo iz raznih dežel in jezikov prihaja. Raznesli so, da tamkaj slepi spregledujejo, sključeni se zravnavajo, kruljavi shodijo.«
Marijino svetišče na Sv. gori je važno tudi po svoji starodavnosti in nadvse bo-
gati zgodovini. Zgodovinske listine nam poročajo, da je bila na Skalnici že davno pred Marijinim prikazovanjem cerkev, posvečena Materi božji. Toda zlasti po teh prikazovanjih je svetogorsko svetišče postalo duhovno srce in zbirališče širokih romarskih množic iz vseh slovenskih dežel. Izredno veliko število odkritih dokumentov o Sv. gori nam priča, kako so se zanimali za to Marijino božjo pot papeži, kardinali, patriarhi, škofje, redovniški predstojniki, cesarji, nadvojvodi, deželni stanovi, grofje in plemiči, meščani in deželam...
Iz povedanega sledi, da je Sveta gora zares najbolj imenitna med vsemi slovenskimi Marijinimi božjimi potmi. Zato menimo, da če bi hoteli postaviti v nazaretski baziliki spomenik najbolj odlične slovenske Marijine božje poti, bi ta čast pri-stojala edinole Svetogorski Kraljici.
Pripominjamo še, da je bila Sveta gora od časov prikazovanja Marijinega do prve svetovne vojne glavna slovenska božja pot. Pozneje, ko je Primorska pripadla Italiji, je v Sloveniji zaslovela Marijina božja pot na Brezjah in so brezjansko Mater božjo proglasili za Kraljico Slovencev. Po zadnji svetovni vojni pa je Sv. gora znotraj Slovenije in bi ji zato morali vrniti častno prvenstvo, ki ga je uživala v preteklosti.
Častilci svetogorske Matere božje
Nedelja 3. marca je bila za koroške Slovence veliko kulturno doživetje. Pa ne samo zanje. Veliko doživetje je bilo tudi za nas goriške Slovence, ki smo se udeležili pevskega in narodnega praznika naših koroških bratov. V Domu glasbe so se zvrstili trije slovenski zamejski pevski zbori, dva koroška in en goriški. S svojim nastopom so pokazali ne le pomembne dosežke na področju zborovske glasbe, temveč tudi svojo trdno povezanost v življenjski volji za ohranitev naše besede in pesmi. In prav v tem duhu je izzvenela veličastna nedeljska pevska manifestacija v razkošni in nabito polni koncertni dvorani sredi Celovca.
Prireditev je bila posredno posvečena spominu dveh koroških glasbenikov Luke Kramolca in Franceta Cigana, ki ju sedaj ni več med nami. Še posebej je to dokazal tudi program, ki je vseboval vrsto pesmi in priredb obeh pokojnih skladateljev.
Pozdrav koroških organizatorjev — Krščanske kulturne zveze — je prinesel njen predsednik Lovro Kašelj, za Goričane pa je prisotne toplo pozdravil podpredsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin. Iz besed obeh govornikov je dihala želja po stalni in še ožji povezavi med Koroško in Goriško, saj je to sodelovanje že tradicionalno vsa povojna leta sem. In prav na Goriškem je imelo
oblasti: Misijonar, Duhovnik, Škof, Kardinal in Papež. Kaj je bil kdo nekdaj, kaj je danes in kaj naj bi po pesnikovi misli bil v Cerkvi. Povsod je podčrtan premik v smeri množice. »Vsi govorimo nad darovi hvalne besede spreminjevanja.« »Iz roba skrivnosti smo stopili v njeno čisto sredo.« Kristjan revolucionar se identificira z božjo pravičnostjo, ki je vedno razdirala krivico. Tudi podtalna Cerkev je Kristusova. Duhovniki: mi vsi smo duhovniki. Od vseh cerkvenih osebnosti je najbolj pozitivno ocenjen škof, čeprav se je tudi on moral umakniti iz kulta osebnosti, ker verniki niso več nedorasli kristjani. Kardinal se sprašuje, ali je res tečaj Cerkve. Odgovor pesnika: Vsak kristjan, vsak mož in vsaka žena je tečaj. Tudi papež si sprašuje vest: od sijaja in oboževanja se vrača k preprostosti, ker preročišče ni le on, preročišče je v vseh.
V	čustvenih tančicah pesniških besed povsod najdemo p. Truhlarja teologa in njegove misli, ki so znane iz knjige »Katolicizem v poglobitvenem procesu«. Kljub velikim premikom ne moremo reči, da iz pesmi ne diha ljubezen do Cerkve in do Kristusa. A te pesmi niso potrošniško blago za široke množice vernikov, komaj za izbrance in najbolj izbrane med njimi. Priznati jim je treba lepoto besede in silo misleca.
Bralci pišejo
Bil sem na Rabu
Članek Zore Piščančeve o taboriščih v Gonarsu in Rabu v Katol. glasu je tudi v meni prebudil žalostne spomine, saj sem sam okusil tri taborišča: na Rabu, Reki in v Monigu pri Trevisu. Res se čudim našemu »naprednemu« časopisju, da o strahotah v teh taboriščih tako malo piše, kakor da bi bila nacistična v Nemčiji in Avstriji edina, kjer so se dogajale grozote.
Pa je bilo grozno tudi v italijanskih taboriščih. Sam sem videl na lastne oči in tudi občutil na lastni koži, kaj je nasilje nad brezpravnim človekom. Naj omenim en sam primer! Samo na novega leta dan 1943 so pokopali trn Rabu 102 mrtveca, drugače pa se je število mrličev sukalo dnevno med 20 in 50. Vodo smo prejemali v cisternah. Predno je prišla do nas, so jo že povečini pokradli, tako da je nismo imeli ne za umivanje posod in ne za lastno čistočo. Uši je bilo na milijone, ki so nas neprestano žrle pod šotori.
V	vso to nesrečo nas je pahnila Osvobodilna jronta, ki ji ni bilo mar, če je narod zaradi njenih izzivanj bil deležen strahovanja s strani okupatorja.
Naj še to povem, da sem vesel, ker je Katoliški glas ostal pri dosedanjem imenu. Dokler bomo imeli katoliške liste in kotoliške domove, bomo ohranili tudi svojo vero in narodnost. Zato želim Katoliškemu glasu še dolgo življenje!
Jože Kozjek, Koroška
Hočemo vedeti resnico
S presenečenjem in začudenjem smo naleteli v neki januarski številki »Primorskega dnevnika« na trditev, da je objava nekaterih prispevkov prof. Beličiča v koledarju Goriške Mohorjeve družbe v nasprotju z vsem tistim, o čemer se je dogovarjal slovenski politični predstavnik katoliškega tabora v Italiji, ko je vzpostavljal stike s predstavniki Socialistične zveze Slovenije.
Pri tem se moramo nujno vprašati, kako je sploh mogoče, da bomo tu v zamejstvu mislili in pisali le tako, kakor je všeč Ljubljani, ko živimo vendar v državi, kjer je po ustavi vsakomur priznana pravica, da misli in piše, kar hoče, le da ni v nasprotju z zakonom.
Odgovor na to vprašanje ne more biti kot negativen.
Še huje pa je, če je res, da bi se morali spremeniti v pokorne sluge, ker so na to pristali nekateri ljudje, ki bi po svojem političnem prepričanju morali odločno odklanjati vse, kar ni v duhu z demokratičnimi nazori. V takih pogojih postane nesmiselno delovanje samostojnih kulturnih in političnih organizacij v zamejstvu, žalostno je, da naša javnost ni do tu ničesar slišala o stikih z Ljubljano in prav tako o tem, kar so tam sklenili. Zato bi kot Slovenci in demokrati hoteli vedeti, kaj delajo tisti, ki nas predstavljajo. To moramo vedeli, ker pač nismo pripravljeni podpirati ljudi, katerim zaupamo neko določeno nalogo, v resnici pa delajo, kar sami hočejo.
Skupina slovenskih volivcev
to sodelovanje vedno najbolj vnete zagovornike v pevskih zborih. Pokojni prof. Mirko Filej je bil v tem smislu pravi misijonar čim tesnejše povezave med koroškimi in goriškimi Slovenci.
Na nedeljskem koncertu so nastopili mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, moški akademski zbor graških študentov in salzburških bogoslovcev ter mešani zbor »Jakob Petelm-Gallus« iz Celovca. Vsi trije so se izmenoma vrstili pri podajanju slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter nekaterih polifonskih skladb. Koroško občinstvo iz Roža, Podjune in Zile je navdušeno pozdravilo nastopajoče in jih nagradilo z bogatim aplavzom.
Prav gotovo je skupni nastop treh zamejskih zborov nov korak k še večjemu kulturnemu sodelovanju med slovenskimi deželami v zamejstvu. To sodelovanje bo spet prišlo do izraza prihodnjo nedeljo v goriškem Katoliškem domu, ko bosta v harmoniji zadoneli koroška in primorska pesem. Zato že sedaj vabimo vse naše rojake na ta pomemben nastop goriških in koroških pevcev.
Spectator
Smisel in naloge občnih zborov
Kdor se količkaj udejstvuje v kaki organizaciji, ve, da je občni zbor srečanje celotnega njenega občestva, na katerem se pregleda opravljeno delo in določi smernice za bodoče delovanje. Zato občni zbor ne bi smel biti zgolj formalna zadeva, temveč res občutena in pričakovana priložnost za srečanje vseh družabnikov ter za medsebojno izmenjavo in konfrontacijo mnenj o problemih organizacije. Da se problemi ne preveč kopičijo, je priporočljivo, da so občni zbori v rednih obdobjih in ne samo vsakih toliko let.
Zato ni najboljša praksa sklicevati občne zbore občasno in še tedaj premalo pripravljene, tako da udeležencem ne ostane drugega kot da pasivno sledijo ali pa da kritično nastopajo in povzročajo užaljenost pri prizadeti strani. Da ne govorimo o primerih, ko prizadeti krogi sklicujejo občni zbor šele tedaj, ko kriza zajame organizacijo, da ne more ali ne ve, kako naprej.
V takšnih razmerah občni zbori ne morejo biti »čudežna palica«, ki naj reši vsa še tako zapletena vprašanja. Dobro pripravljen občni zbor lahko že vnaprej olajša rešitev številnih problemov brez daljših razpravljanj.
V nasprotnem primeru izpade kot neprijetna formalnost ali pa se omeji na razpravljanje o nebistvenih stvareh kot neke vrste lišpanja fasade, medtem ko je stavba potrebna najprej pregleda temeljev in notranje razporeditve v zvezi z njeno funkcionalnostjo.
Od takšnih improviziranih posegov si zaman obetamo razživetje raznih društev in gibanj.
S TRŽAŠKEGA
Akcija zoper neznosni smrad v dolinski občini
Med prebivalci naselij Adamiča, Krmen-ke, Lakotišča, Frankovca, Mačkolj in Doline je bilo zbranih 557 podpisov za odpravo neznosnega smradu, ki se še vedno širi iz predelovalnice živalskih kosti, katera se nahaja v neposredni bližini teh naselij in ji domačini pravijo »Polveriera«. Na pristojne oblasti je bila odposlana sledeča vloga:
Podpisani prebivalci, stalno bivajoči v občini Dolina, prosijo, da se čimprej sprejmejo ukrepi v zvezi z delovanjem industrijskega obrata I.T.L.O.C., last bratov Bettelli, v katerem predelujejo živalske kosti v razne druge proizvode. Pri tem povzroča ta tovarna odvraten smrad preko mere, ki se da prenašati. Zato podpisani zahtevajo, naj se s primernimi ukrepi doseže odprava omenjenega smradu.
To prošnjo, ki je že druga v zadnjih dveh letih, smo poslali županu dolinske občine in v vednost deželnemu odborniku za zdravstvo ter pokrajinskemu zdravniku v Trstu. Doslej nismo od nikogar prejeli še nobenega odgovora, čeprav je preteklo že več kot mesec dni.
Zaradi tega se obračamo na časopise, da poročajo o tej naši zadevi in nam v tej težki borbi proti onesnaženju ozračja, katero maramo vsak dan vdihavati, pomagajo s svojim vplivom. Hvala za razumevanje.
V	imenu vseh 557 podpisnikov: Mahnič Josip, Krmenka 250
Marijin dom v ul. Risorta 3
Na pustno nedeljo 24. februarja se je naša dvorana napolnila do zadnjega kotička. Imeli smo veseloigro »Dve ženi« v treh dejanjih in bogat srečolov, ki je izpolnil odmore, vmes pa smo poslušali poskočne popevke. Igro je dobro pripravila ga. Stana Oficija. Vsi igralci in igralke so odlično podali svoje vloge.
Igro bomo ponovili v nedeljo 17. marca ob 17.30, da jo bodo mogli videti tudi drugi, ki je na pustno nedeljo niso videli.
V petak 22. februarja je v naši dvorani imel drugo predavanje Anton Stres z bogoslovne fakultete v Ljubljani. Temeljito je razložil vprašanje, na čem temelji upanje današnjega človeka. Predavanje je bilo za nekatere malce težko, a osnovne misli so mogli vsi razumeti. Poslušalcev je bilo 55, medtem ko jih je bilo pri prvem predavanju 63.
V marcu bosta dve aktualni predavanji priznanega moralista na ljubljanski fakulteti dr. Štefana Steinerja: v petek 15. marca o »stari« in »novi« morali, v petak 22. marca pa o nerazdružnosti zakonske vezi. Obakrat bo predavanje ob 20. uri.
Predstavitev novega romana
V četrtek 28. februarja je bila v prostorih Tržaške iknjigame predstavitev romana
z
»Tragedjica na grobljah«, ki ga je napisala pesnica in pisateljica Irena Žerjal, doma iz Ricmanj. Občinstvu je roman predstavil prof. Janko Jež, ki je delo podrobno analiziral. V njem pisateljica opisuje tržaške razmere v povojnih letih, zlasti problem razlaščanja zemlje.
O eksistencialističnih in pozitivističnih motivih, ki jih je mogoče zaslediti pri Žerjalovi, je nato spregovoril Jakob Renko. Ob koncu je o sebi in o načrtih za bodočnost spregovorila še avtorica sama. Med drugim je dejala, da je globoko zakoreninjena v domače okolje. Glede načrtov v prihodnosti ima v pripravi pesniško zbirko, povest in izbor novel.
Četrto predavanje o umetnosti
V	mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bilo v ponedeljek 27. februarja četrto predavanje iz cikla o umetnosti na Slo-
  iiiiiiimmmmmiimiimmimmmmmmiiimmmimmimmiiimimmmmmmmimmmmmmimmmmimmimmmmmmmmmmmi!
Še nekaj o premieri goriške amaterske dramske skupine
V	nedeljo 24. februarja je bila v Katoliškem domu v Gorici premiera 'komedije »Ples tatov« francoskega dramaturga Jeana Anouilha. Izvajala jo je dramska skupina SKPD »Mirko Filej« iz Gorice. Igro je režiral Emil Aberšek. Prav je, da nekaj povemo tudi o tem mladem režiserju. Emil Aberšek je doma iz Celja. Obiskoval je Igralsko akademijo (AGRFT) v Ljubljani. Sedaj je stalen režiser v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Letos ho mu podelili Malo Prešernovo nagrado za uspešno delo v študijsiki dobi. Hvaležni moramo biti mlademu gledališčniku, 'ki se je odzval povabilu in rade volje ter z uspehom režiral našo amatersko skupino.
Za učinkovitejšo izvedbo igre je poskrbel dr. Andrej Bratuž, ki je ob tej priložnosti zložil glasbo; ta je skladno spremljala potek dogajanja na odru. Seveda moramo pohvaliti vse igralce, iki so nastopali. Upoštevati moramo, da so amaterji in da so poleg svojega celodnevnega dela vestno hodili zvečer k vajam in tako pripomogli k večjemu uspehu igre. Vedeti moramo tudi to, da iso bili nekateri prvič na odru 'kot igralci.
Tri tatove so zelo razgibano in posrečeno podali Silvan Kerševan v vlogi Peter-bona, nekakega poglavarja skupine; Danilo Cotar v vlogi spretnega Hektorja in Darij Frandolič (Gustav), zaljubljen tat, ki svojega poklica noče olepševati kot njegova pajdaša.
Svojo vlogo je zelo dobro podala tudi Metka Klanjšček ikot lady Harf, starejša plemenitaška »tetka«, ki se povsod na smrt dolgočasi. Ob njej je nastopal Viktor Prašnik kot lord Edgard. Vlogo dveh sestričen sta živo odigrali Lidija Jarc (Eva), starejša seistričina vdova, ki se zabava z ljubimci in zasleduje svoj ideal v vedno drugačnih bradah oboževalca Hektorja. Marilka Koršič-Cotar je doživeto uprizorila mlajšo sestrično Julijo, romantično dekle, ki pa misli trezno in se ne da zlahka pregovoriti. Ko se zaljubi v Gustava, bi zanj napravila vse, celo tatica bi postala.
Zelo živahno je podal svojo vlogo Roman Di Battista kot oče Dupont-Dufort, ki mu vse spodleti, česar se loti. Dobro se
je odrezal tudi Tomaž Vetrih v vlogi njegovega sina.
V	stranskih vlogah so nastopali še: Niko Klanj ščeik kot klicar, godbenik in detektiv; to figuro je še posebno posrečeno podal. Vojaka pa sta bila Darko Semolič in Žarko Kerševan.
Mislim, da so se vsi igralci potrudili in se dobro vživeli v svoje vloge. Igro so podali v hitrem in živahnem tempu. Tudi dikcija je bila pri vseh zadovoljiva in tekst so izgovarjali jasno in glasno, tako da so ga slišali tudi gledalci v zadnjih prostorih dvorane. Igra sama pa ni bila tako plehka, kot je bilo napisano v prejšnji številki, ampak je prikazala dolgočasno in brezciljno življenje francoskih bogatašev v prvi polovici dvajsetega stoletja. Tudi to ne drži, da bi igra morala biti bolj smešne vsebine, kajti ni bila namenjena za pust. Premiera je bila pač na pustno nedeljo, a popolnoma slučajno. Treba je tudi upoštevati to, da se take igre najbolj prilegajo amaterski skupini. Bodisi za igre na visoki umetniški ravni kot za preproste burke je potrebna spretnost poklicnih igralcev za njihov popoln uspeh.
Naj omenim še to, da je odlomek igre snemala ljubljanska televizija z režiserjevim posredovanjem. Za mlade amaterje se je zanimal tudi Adrijan Rustja, član SSG v Trstu, ki je posnel del igre za svojo ladijsko oddajo Odskočna deska.
Upamo, da bodo igro ponovili še drugje. Mislim, da je bila publika zadovoljna z igro in njeno izvedbo, saj se je v dvorani od časa do časa slišal prisrčen smeh in je občinstvo nagradilo igralce s toplim ploskanjem.
Še enkrat moramo pohvaliti vse požrtvovalne igralce in režiserja ter vse ostale, ki so kakorkoli pripomogil in sodelovali pri uspešni uprizoritvi igre. Najlepša hvala tudi Stalnemu slovenskemu gledališču, ki nam je posodilo lepe kostume.
iša
Op. ur. O isti igri smo prejeli še en dopis, ki ga je poslala dr. Marija češčut. Objavili ga bomo prihodnjič.
venskem. Predavala je dr. Anica Cevc, ravnateljica ljubljanske Narodne galerije in sicer o slikarstvu v 19. stoletju. Izčrpno predavanje, ki so ga spremljali diapozitivi, je bilo zelo zanimivo. Predavateljica je razgrnila celo stoletje slovenskega slikarstva, ki se je v tem času dvignilo na svetovno višino.
Prihodnje predavanje bo 13. marca.
Ljudje
Sergij Ukmar je diplomiral na tržaški inženirski fakulteti iz elektronskega inženirstva.
Nenadna smrt prof. Lilijane Štoka
Po štirih letih, odkar je prvič slovenska srednja šola na Tržaškem preživela skupaj s svojimi profesorji teden bivanja na snegu, je prispela žalostna novica, ki se po svoji globoki tragiki tako bistveno in trpko razlikuje od prejšnjih poročil z raznih zimovanj.
Prof. Lilijana Štoka, ki je spremljala na zimovanje v Lavarone pri Trentu učence srednje šole »Fran Levstik« s Proseka in Sv. Križa, med katerimi sta bili tudi njeni hčerki Lavra in Nives, nas je v nedeljo
3.	marca v prvih jutranjih urah nenadoma in nepričakovano zapustila kljub ta-kajšnji zdravniški pomoči.
Izguba drage kolegice je globoko odjeknila med učenci in med člani profesorskega zbora srednje šole »Fran Levstik«, ki so se udeležili zimovanja. Po veselem in sproščenem tednu bivanja v Lavaronu smo se le stežka sprijaznili s kruto resničnostjo, ki je ugrabila iz naših vrst tako drago prijateljico in vzgojiteljico. Vsa naša šolska skupnost bo pokojno kolegico ohranila v najlepšem spominu.
Stanovski kolegi
Marijin dom pri Sv. Ivanu
V	režiji gledališkega umetnika Staneta Raztresena so mladi igralci Amaterskega odra Prosek-Kontovel predstavili veseloigro v treh dejanjih »Charleyeva tetka«.
Čeprav je igra zelo znana in smo jo večkrat videli na naših odrih, je privabila lepo število gledalcev, ki so se pošteno zabavali in iz srca nasmejali ob zapletenih in smešnih dogodljajih.
Drago Regent v naslovni vlogi je dobro podal »CharIeyevo tetko« ter izzval mnogo smeha med občinstvom. Dostojanstveno Lucijo Alvadorez je zelo uspešno izoblikovala Nadja Puntar. Dobro so izvedli razne like še Rado Menucci kot polkovnik Francis Chesney, Darko Rupel v vlogi odvetnika Stephena Spittiqueja ter še Igor in Sergij Štoka, Darij Tence, Nadja Rupel, Elviana Štoka, Karla Verša in Anamarija Milič. Sceno sta zamislila Marjan Pertot in Nadja Puntar. Šepetalka je bila Neda Cijak.
E. F.
Gledališka premiera
V	petek 1. marca je bila v Kulturnem domu premiera komedije »Božič pri Cu-piellovih«, ki spada v letošnji abonmajski program Stalnega slovenskega gledališča. Delo je napisal Eduardo De Filippo in se seveda ne odmakne od neapeljskega okolja, ki je De Filippu pri srcu.
Jasno je, da pride tako delo do polne veljave le v originalu, tj. kadar zaživi na odru neapeljska govorica in živahni značaj. Vendar je tudi izvedba v slovenščini pokazala svojo umetniško vrednost. To je zasluga dela samega, ki zna govoriti vsakemu gledalcu, in režiserja Jožeta Babiča, ki je ujel De Filippov duh in imenitno vodil igralce. Ti so se dobro izkazali in se vživeli v vloge. Glavno vlogo je zaigral Jožko Lukeš. Za prevod je poskrbela Lelja Rehar, za sceno pa Demetrij Cej.
Mačkolje
Preteklo soboto 2. marca sta v ožjem družinskem krogu praznovala zlato poroko zakonca Ivan Slavec in Alojzija roj. Smo tlak. Ker sta bolj slabega zdravja, je zahvalno mašo opravil domači župnik France Vončina kar na njunem domu. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, od katerih živita le še dva. Hčerka je redovnica v kongregaciji šolskih sester in pod imenom Darina deluje v Zavodu sv. Družine v Gorici.
Zlatoporočencema, ki sta vse življenje živela iz evangelija in ljubila Cerkev, želimo še dolgo življenje. Voščilom se pridružuje tudi naš list, saj sta oba njegova vneta čitatelja od začetka izhajanja.
FILM
• u" , -
isv v;
n
O filmu »Jesus Christ superstar«
Dne 2. marca so začeli v Trstu s predstavo izrednega filma »Jesus Christ superstar«. Ker sem ga videl v Rimu, bi povedal nekaj misli za bralce Katoliškega glasa.
»Jesus Christ superstar« režiserja Normana Jevvisona je po splošni uradni cenzuri film primeren za vse. To ni vedski film, niti zgodovinski film, to je izreden filmski poizkus prikazati Jezusa Kristusa v našem času, vendar zopet v obliki, ki ni povsem realna.
Film je dober po ideji, čeprav so nekateri prizori npr. dialogi Jezus-Judež mnogo preveč poudarjeni, izstopajoči, pač podoba sveta danes, ko se številni dvigajo direktno proti vsemu božjemu (Judež). So pa v tem opernem delu prekrasni, nepozabni prizori in režiser doseže svoj cilj: Jezus-superstar.
Film je moderna opera in od tu kritika in veliko godrnjanja čez Jezusove solo-točke in zlasti še Judeževe; oba preveč vpijeta, oba preveč s silo glasu poudarjata svoje mnenje, včasih je to vpitje neznosno. So pa krasni, impozantni zborni nastopi, tako da je opravičeno mnenje italijanskega duhovnika, ki je zapisal, da je v tem filmu mnogo več in lepše moderne glasbe kakor jo danes moremo poslušati v nekaterih cerkvah pri mašah.
V	Rimu in Milanu so bili v začetku kar veliki protesti proti temu filmu; skoro je prišlo do neredov in demonstracij v dvoranah, ko so bili navzoči neki nestrpneži. Vsekakor je neokusen začetek in konec, ko se vsi igralci na prizorišče za snemanje filma pripeljejo, oz. odpeljejo z avtobusom.
Mi ta moderni film priporočamo vsem po duhu mladim. Kdor pa ne prenese takšnih drznih poizkusov, naj filma ne hodi gledat, kar je končno osnovno pravilo za vsak film, revijo in knjigo.
Ansambel »Slomšek«, ki ga sestavljajo mladi pevci in igralci iz Bazovice, Gropade in Padrič. Ta ansambel bo nastopil tudi letos'na reviji »Pesem mladih 1974«. Zbor vodi Marijan živic, ob njem sta napovedovalca Dorica žagar in Jožko Gerdol. Letošnja revija mladinskih zborov »Pesem mladih« bo v nedeljo 10. marca ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prireja jo Zveza cerkvenih pevskih zborov.
Pastirček št. 6
Pomlad se bliža. Svoj odmev je našla tudi v Pastirčku. Kar dve pesmici jo opevata: »Pomladna« (Zora Saksida) in »V pričakovanju pomladi« (Ljubka Šorli). O-stale pesmice so prispevali še: Ljubka Šorli »V prvem razredu«, Tomek »Križ na steni« in misijonar Viadimir Kos dve: »Tokio: včeraj in danes« ter »Včasih in vsako jutro«.
Smo pa tudi v postnem času. Zato naj bi se duhovno prenovili. K temu veliko pripomore molitev. S tem v zvezi najdemo spis: Kdaj naj molimo in egiptovsko pravljico, ki razloži pomen dobre molitve. To pravljico je zapisal sedaj že pokojni p. Jozafat Ambrožič.
Franc Jeza pove, da smo imeli v preteklosti že več slovenskih držav, Branko predstavi slavnega črnskega atleta iz ZDA Jesseja Owensa, ki ima sedaj 60 let. V skavtskem kotičku je govora o prijateljstvu. Nadaljuje se življenjska zgodba o škofu Slomšku ter povest o Krvničku. Zora Saksida je narisala in napisala slikanico »Lonca«. Na besedilo Neže Maurer je Z. Harej uglasbil pesem »Sneg cveti«, ki jo ta Pastirček objavlja v notah.
Prav zanimiv je opis srečanja, ki so ga imeli dopisniki Pastirčka z otroki iz župnije Gorenji Tarbij v Beneški Sloveniji. Splača se ga prebrati! Precej je tudi pisem, ki so jih napisali mladi Pastirčkovi prijatelji. Nekateri so celo iz prvega razreda.	—jk
    .................................................................   im........milimi.............mi..............................................................................................................
JOŽE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO
(D
Od ekumenskega potovanja v Bolgarijo je minilo že skoro pol leta in medtem se za letos že pripravlja drugo v Romunijo. Spomini so pa še vedno živi, kajti videti Bolgarijo in se srečati z njenim ljudstvom je posebno doživetje, ki pusti nepozaben vtis. Menim, da bo bralce Katoliškega glasa zanimalo, če jih skupaj z udeleženci tega potovanja vsaj s peresom povedem v daljno deželo, iki se zrcali v vodah Črnega morja in jo prečka po dolgem gorski masiv Balkanskih gora, po katerem je ves polotok dobil svoje ime.
NA POT!
Dan za odhod je bil določen za ponedeljek 10. septembra. Že nekaj dni prej je pojav kolere v Neaplju in okolici povzročil
med prijavljenci določen preplah. Bolgarija se sicer še ni vključila med države, ki so predpisale za vstop cepljenje proti koleri, toda previdnost je narekovala, da se naši potniki cepljenju podvržejo. Res so vsi to storili razen enega; dve pa sta cepljenje opravili z nekaj dni zamude in to jima je kasneje povzročilo kar precej neprilik, o čemer pa bomo spregovorili, ko pridemo na bolgarsko mejo.
Avtobus je prevzel najprej goriško skupino, nato pa krenil še v Trst, da tam sprejme še Tržačane. Tako je bila ustvarjena za deset dni posebna skupnost, ki naj bi jo družila ekumenska misel in jo oplajala ljubezen do vzhodnih ločenih bratov.
Program prvega dne je obsegal dolgo pot do Beograda. Ne bom je opisoval, saj je bilo že ponovno o njej govora ob prejšnjih ekumenskih potovanjih. Omenim naj le, da smo imeli prvi postanek na slikovitem Otočcu pri Novem mestu, kosilo pa v Zagrebu blizu stolnice. Bila je že trda noč, ko smo prispeli v Beograd m se namestili v hotelu »Slavija«.
SKOZI ŠUMADIJO PROTI NIŠU
Naslednje jutro smo dobili dragega gosta. Pridružil se nam je msgr. Alojzij Turk, urednik mesečnika »Blagovest« in dolgoletni dušni pastir med katoličani, ki živijo v Makedoniji in Srbiji. Njegova bogata izkustva pa resnični ekumenski duh in silna razgledanost so postali za vse udeležence potovanja neprestan vir novih spoznanj. Ker je msgr. Turk dolgo vrsto let preživel v Makedoniji, se je tam naučil tudi makedonskega jezika, ki je dejansko bolgarjski jezik, le da se Makedonci ne čutijo Bolgare, čeprav bi jih Bolgari radi za taike naredili. Tako dobro govori msgr. Turk makedonščino, da so ga v Bolgariji premnogi spraševali, odkod v Bolgariji je doma. Njegovo spremstvo nam je postalo zato zelo dragoceno in prav njegova prisotnost je veliko prispevala k uspehu potovanja ter pripomogla k duhovni obogatitvi udeležencev.
Prvo skupno sv. mašo smo imeli pred odhodom iz Beograda v cerkvi sv. Antona, ki je sicer malce ven iz središča mesta, pa zelo prostorna. Sv. Anton Padovanski
ima torej častilce celo sredi pravoslavnega Beograda m prav gotovo se mu tamkajšnji verniki prav tako zaupajo v svojih prošnjah kot verniki na Zapadu.
Po sv. maši se je začela odvijati pot proti jugovzhodu. Občudovali smo sistem novih vpadnic v mesto, ki ima že nad milijon prebivalcev in raste v širino in višino. Pa saj je to delež vseh prestolnic. Denar se steka vanje z vseh strani in ko se začne rezati kolač, se ga največ odreže tam, kjer so ga spekli.
Msgr. Turk nam je spotoma pokazal, kje leži nekdanji kraljevi dvorec Dedinje. Povedal nam je svoje zanimivo doživetje v zvezi s tem dvorcem. Ko sta prišla belgijski kralj Badoin in kraljica Fabiola na državniški obisk v Beograd, so mu sporočili, naj bi šel njima opravit sv. mašo v Dedinje, kjer sta stanovala. Kraljevski par je bil pobožno pri sv. maši in prejel tudi sv. obhajilo. Gotovo je nekaj vzpodbudnega tudi za ateistične oblastnike, če se taki odličniki kot je belgijski kraljevski par tudi sredi veri nasprotnega okolja ne odrečejo svojim verskim opravilom.
Pokrajina, kjer je držala pot, je bila gri-
čevnata, brez gozdov, pa zato polna pašnikov in polj ter dobro obdelana, šumadija ne velja zastonj za bogati predel Srbije, kjer ljudje nikdar niso živeli v pomanjkanju. V šumadiji so našli gostoljubje in zatočišče premnogi Slovenci z Gorenjskega in štajerskega, ki so jih bili spomladi leta 1941 pregnali v Srbijo.
Ura je že kazala čez poldan, ko smo prispeli v Niš in bili deležni kosila v hotelu »Ambasador«. Za ogled mesta ni bilo časa, saj je bilo treba še isti dan priti do bolgarske prestolnice Sofije.
Niš je starodavno mesto, ki je bilo pomembno že za časa Rimljanov. Rimljani so mu rekli Naissus. V njem se je rodil Konstantin Veliki, ki je leta 313 dal svobodo krščanstvu, obenem pa s tem, da je rimsko cesarstvo razdelil na dve polovici: na zapadno s sedežem v Rimu in na vzhod-nos sedežem v Bizancu nehote in nevede dal osnovo za vzhodno in zapadno Cerkev, ki sta se kasneje ločili in še danes nista našli skupne poti h Kristusu.
(Drugič naprej)
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
priredi v dvorani Katoliškega doma v nedeljo 10. marca ob 16h
koroško-primorski večer
Nastopila bosta zbor graških študentov s Koroške in zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice. Vsi prijatelji Korošcev prisrčno vabljeni. Vstopnina 500 in 300 lir.
Nabirka za katoliški tisk na Goriškem
OBVESTILA
Spokorna pobožnost v goriški stolnici
V	nedeljo 3. marca se je goriška stolnica znova napolnila z našimi verniki, 'ki so iz vseh delov mesta prišli k spokorni sveto-letni pobožnosti. Pobožnost je res potekla v duhu spokomosti. Vodil jo je župnik slovenske župnije msgr. Franc Močnik ob asistenci stolnega vikarja dr. Humarja in msgr. Rutarja.
Najprej je vsa cerkev zapela postno pesem »Oh prizanesi«. Nato je msgr. Močnik prisotne povabil, naj v duhu pokore sledijo pobožnosti. Vsi so nato zmolili prošnjo 'k Bogu, da bi ostali zvesti evangeliju. Dijakinja Ileana Sirk je prebrala berilo, nakar je sledil psalm »Usmili se«, ki ga je izmenoma pela vsa cerkev z duhovniki pred oltarjem.
Drugo berilo je prebral stolni vikar dr. Humar, nakar so verniki zapeli pesem »Daj mi, Jezus, da žalujem«. Potem je msgr. Močnik zbranim vernikom predočil, kaj je greh, ki žali Boga in našega bližnjega. Kakor je oče dal izgubljenemu sinu vso prostost, da je odšel od njega in z razvratnim življenjem zapravil vse imetje, tako tudi nas Bog pusti, da živimo po svoji volji, a kakor oče izgubljenega sina, tako tudi nebeški Oče zvesto in z ljubeznijo čaka naše vrnitve v njegovo usmiljeno naročje. Besedam msgr. Močnika je sledilo izpraševanje vesti in kesanje. Pobožnost so zaključile litanije Srca Jezusovega in blagoslov z Najsvetejšim. Na koncu je še mogočno zadonela pesem »Marija skoz življenje«.
Lepe so take cerkvene slovesnosti, kjer se zbiramo Slovenci iz celega mesta, da izpričamo svojo vero in se utrjujemo v zvestobi in ljubezni do Boga in do naše župnijtske skupnosti. Da bi nas pri takih pobožnostih bilo vedno več, zlasti več otrok in mladine! Naj bi ne bila vera samo vera starejših ljudi.
Nova večina v goriški pokrajinski upravi
Pred kratkim so se po dolgotrajnih pogajanjih sporazumele stranke Krščanske demokracije, socialnih demokratov ter Slovenske demokratske zveze, da sestavijo nov pokrajinski odbor. Omenjene politične stranke so že dosegle načelni sporazum in ga podpisale. Na ta način bo tudi SDZ sedaj direktno prisotna v goriš kem pokrajinskem odboru in tako prvič v tem važnem upravnem organu. Predsednik pokrajine bo še vedno dr. Chientaroli, na svojem mestu bodo tudi v glavnem ostali vsi odborniki DC in PSDI. Za SDZ bo dosedanja pokrajinska svetovalka Marija Ferletič prevzela odbomištvo za šolstvo in turizem.
Verjetno se bo pokrajinski svet v kratkem sestal in tako tudi formalno izvolil novi odbor. Upravna doba novega pokrajinskega odbora je seveda zelo omejena, saj bodo že prihodnje leto upravne (in s tem tudi pokrajinske) volitve.
Ciklus predavanj o umetnosti
Slovensko akademsko društvo SKAD je letos sklenilo, da bo eno izmed njegovih dejavnosti tudi prirejanje predavanj. Letos smo se odločili za ciklus o umetnosti na Slovenskem. Zdelo se nam je potrebno, da se vsaj v glavnih obrisih predstavi raz-
Deželni načrt za razvoj živinoreje
Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je pripravil in predložil deželnemu svetu važen zakonski predlog. Gre za načrt razvoja živinoreje, iki predvideva 11 milijard lir izdatkov v petih letih, od katerih bodo 5 milijard in 400 milijonov lir nakazali že v tekočem letu.
Pospeševanje živinoreje predstavlja konkreten odgovor na programske smernice, ki so bile podane pred kratkim in ki skupaj s stanovanjskim vprašanjem, prevozi in zdravstvom predstavljajo področje prednostnih posegov.
Poseg dežele se bo udejstvil na več načinov: najprej z ustanovitvijo organa, ki bo zadružnega značaja in ki bo imel nalogo dati vrednost in trgovsko ceno živini za zakol kot tudi za sveže meso; pospeševali bodo proizvodnjo z ustanovitvijo nagrad za mlado govedo in z olajšavami v posojilih za vodstvo podjetja; nadalje bodo podeljevali podpore zadružnim hlevom in drugim živinorejskim podjetjem;
voj slovenske umetnosti, saj take vrste predavanj v Gorici še ni bilo. Predavanja naj bi obsegala obdobje od romanike do danes (čas pred romaniko si namreč pridržuje arheologija).
Ciklus se je začel s predavanjem o ro-maniki na Slovenskem. Predavatelj dr. Marjan Zadnikar, višji konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo Slovenije je priznan strokovnjak ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi v tujini. Posvetil se je proučevanju romanskih spomenikov na Slovenskem in tudi raziskovanju arhitekture kartuzijanov, pri čemer je posegel na mednarodno področje. Predavanje je bilo kljub svoji strokovni strogosti podano na vsem razumljiv način. Obsegalo je pregled arhitekturnih spomenikov od sakralnih stavb, ki predstavljajo večino ohranjenih del, do profanih, ki se omejujejo skoraj samo na ostanke gradov, predvsem obrambnega značaja. Pregled kiparstva in slikarstva je bil znatno krajši, saj se je iz teh dveh umetnostnih panog ohranilo zelo malo.
Drugo predavanje je bilo posvečeno gotiki na Slovenskem. Predaval je dr. Emilijan Cevc, znanstveni sodelavec in svetnik na Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z vsem zanosom strokovnjaka je vodil poslušavce od časa prehoda romanike v gotiko pa tja do izzvenenja gotskih oblik ob koncu internacionalnega mehkega sloga. Predavanje je bilo kljub kratkemu času, ki je bil na razpolago, zelo izčrpno. Obe predavanji so spremljali barvni diapozitivi, tako da je bil prikaz teh dveh obdobij še bolj konkreten.
Ob koncu si dovoljujem le pripombo, ki je, mislim, povsem upravičena. Sprašujem se, kje je vsa študirajoča mladina, predvsem srednješolci, ki bi se kot bodoča inteligenca morali zanimati tudi za izvenšolska kulturna dogajanja. Ne morejo se sklicevati na neobveščenost, ker je propagande dovolj. Mislim, da je to apatičnost in nezanimanje študentov treba iskati v njih samih ali pa v zgledih, ki jih opažajo okrog sebe.	„	,,
Širite »Katoliški glas"
Srečanje v mestni četrti Sv. Roka
Prebivalci mestne četrti, ki obsega župniji sv. Roka in sv. Ane v Gorici, so se pred kratkim srečali z občinskim odbornikom Agatijem in z njim izčrpno razpravljali o problemih, ki zadevajo to področje. Gre zlasti za ureditev športnega prostora ob ulici Baiamonti, za ureditev zelenega pasu in za dogovor, kako vskladiti interese posameznikov, zlasti poljedelcev v zvezi z zakonom 167, ki daje občini pravico, da razlasti zemljišča, ki jih smatra potrebna za splošne koristi. Na področju župnije sv. Ane bo treba še marsikaj ukreniti kar se tiče javnih prevozov, ureditve cest in gradnje šolskih poslopij.
Razgovor z odbornikom Agatijem je bil dolg in izčrpen. Zlasti obdelovalci zemlje so imeli mnogo pomislekov v zvezi z zakonom 167, toda odbornik Agati je bil jasen: ni mogoče več računati na bistvene spremembe. Navzoči so ob tem izrazili željo, naj bi občinski predstavniki bili v izvajanju zakona 167 dosledni in ne poznali nobenih izjem.
končno pa predvideva načrt tudi ponovno finansiranje deželnega zakona št. 16 z dne 20. 7.1967, ki predvideva dovoljenja za nakup plemenskega goveda in nagrade za selekcionirane junice. Isti zakon tudi predvideva postavitev sodobnih infrastruktur na področju živinoreje in za rekonstrukcijo mlekarn in sirarn.
Da bi čimprej povečali živinorejsko proizvodnjo v Furlaniji-Julijski krajini, predvideva zakonski predlog nagrade v višini 25.000 lir za vsako glavo živine. Ta nagrada bo lahko znašala 40.000 lir, če bodo rejci redili živino do večje teže, se pravi do petih stotov za furlansko pasmo in do štirih za vse ostale. Za živinorejce v goratih predelih so predvidene še posebne ugodnosti, nagrade pa bodo za 10.000 lir višje. Ukrepi, ki jih predvideva zakonski predlog, imajo tudi namen pospeševati in razširiti rejo brejih junic. Za vsako glavo bodo živinorejci dobili po 30.000 lir. Tudi v tem primeru je za gorske živinorejce predvidena višja nagrada, ki bo znašala 40.000 lir.
Devin	Lir 15.000
Doberdob	» 37.000
Gabrje-Vrh	» 35.000
Gorica:	
Stolnica	» 87.600
Sv. Ignacij	» 86.350
Sv. Ivan	» 128.000
Placuta	» 45.000
Kapucini	» 106.000
Zavod sv. Družine	» 11.300
Jamlje-Dol	» 35.000
Nabrežina	» 25.000
Mavhinje	» 32.000
Pevma	» 4.500
Podgora	» 46.000
Rupa-Peč	» 71.500
Sovodnje	» 10.000
Sv. Subida-Krmin	» 14.500
Štandrež	» 53.000
S te ver j an-Jazbine	» 25.000
Štmaver	» 10.000
Zgonik	» 55.000
Sovodnje
V	soboto 2. marca se je težko ponesrečil pri vožnji s kolesom Rudolf Pavletič, doma iz Štandreža, stanujoč pa v Sovod-njah. Na posledicah nesrečnega padca je še isti večer umrl v videmski bolnišnici. Star je bil 54 let.
Pokojni Pavletič je bil skrben družinski oče ter marljiv kmetovalec. Gojil je povrtnino, ki jo je vsak dan vozil na goriški trg. Zemljo je zelo ljubil in bil z njo kakor z družino tesno povezan. Na žalost je takih ljudi vedno manj.
Naj se v domači zemlji njegovo telo spočije, težko prizadeti družini pa izrekamo svoje sožalje.
Dva nova doktorja
Na papeškem Vzhodnem inštitutu v Rimu, ki je del Gregorijanske univerze, je z najvišjo oceno in pohvalo diplomiral iz vzhodnih cerkvenih ved g. Jožko Markuža, katehet na trgovski šoli v Gorici in pomočnik pri naši slovenski duhovniji. Branil je tezo, ki je vzeta iz zgodovinskega ekumenskega področja: Rafael Levakovič, ohridski nadškof, njegovo življenje in delo v 17. stoletju. Novemu doktorju naše iskrene čestitke!
* * *
Na tržaški univerzi je pretekli teden dovršil svoje študije prof. Mirko Šturm iz Gorice. Zagovarjal je tezo o ekonomskem zemljepisju postojnskega področja. Dr. M. Šturmu, ki prav tako poučuje na slovenski trgovski šoli v Gorici izrekamo k uspehu naše veliko zadovoljstvo. Čestitkam se pridružuje tudi moški pevski zbor »Mirko Filej« katerega agilen predsednik je novi doktor.
DAROVI
Za Zavod sv. Družine: N. N. 10.000; C. B. 10.000; N. N. namesto cvetja na grob Katarine G. 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: A. S. iz Ronk v spomin na pokojnega sina Cvetka 10.000 lir.
Milka Goričan daruje po 2.500 lir za Alojzijevišče, Zavod sv. Družine, slovensko duhovnijo in Katoliški dom.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Paolet-tija daruje družina Lasič iz Sovodenj za tiskovni sklad Katoliškega glasa in za Pastirčka po 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marije Terčon iz Nabrežine daruje družina Kralj iz Sliv-nega po 5.000 lir za katoliški tisk in za zbor »Fantje izpod Grmade«.
Za Marijin dom, ul. Risorta 3 v Trstu so v januarju in februarju darovali: Fičur Elizabeta 30.000, N. N. 20.000, N. N. 6.500, N. N. 100.000, D. K. 20.000, N. N. 50.000, N. N. 10.000, Vincencijeva konferenca 3.000, N. N. 5.000, Mosetti Fani 10.000, N. N.
1.000, K. E. 10.000, N. N. v spomin na pok. Turk Fani 2.000, Roza Lazar 20.000, D. U.
150.000, Skočir Pepca 5.000, N. N. 1.000, Furlan Fani 1.500, U. D. 8.000, M. J. 8.000, A. Ž. 8.000, L. M. 30.000, skupina družbenic
64.000, Bizjak Ana 100.000, nabirka v družbi 219.950, N. N. 80.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Nabirka za naša vzgojna zavoda Alojzijevišče in Zavod sv. Družine bo v nedeljo 17. marca. Gg. dušne pastirje prosimo, da nabirko že to nedeljo pri božji službi toplo priporočijo.
Maša za edinost bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici v ponedeljek 11. marca ob 19.30. Toplo vabljeni!
Predavanje. V sredo 13. marca bo ob
20.30	v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici tretje predavanje iz ciklusa o umetnosti na Slovenskem. Predaval bo dr. Nace Šumi o »Baroku na Slovenskem«. SKAD vse vljudno vabi.
Občni zbor. Zveza slovenske katoliške prosvete bo imela redni občni zbor v ponedeljek 11. marca ob 20. uri ob prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici.
Kulturni večer, posvečen pisatelju Ivanu Tavčarju, bo po naših dvoranah v naslednjih dnevih: torek 12. marca ob 20.30 v župnijski dvorani v Podgori; četrtek 14. marca ob 20. uri v župnijskem domu v Števerjanu; petek 15. marca na Jazbinah; nedelja 17. marca ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici, ob 19.30 v župnijskem do-, mu v Štandrežu; torek 19. marca v župnijskem domu v Doberdobu in nato v Jam-ljah. Vsakikrat bo najprej kratko predavanje o Ivanu Tavčarju, nakar bo sledil slovenski film »CVETJE V JESENI«.
V Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu bo v nedeljo 10. marca ob 17. uri kazal barvne diapozitive in imel predavanje o Avstraliji g. Vinko Zaletel s Koroškega.
V Kulturnem domu v Trstu bo SSG uprizorilo igro »Božič pri Cupiellovih« v petek 8. marca ob 17. uri za abonma red K; v soboto 9. marca ob 20. uri izven abonmaja.
Ponovitev pravljične igre »Pepelka« bo
v torek 12. marca ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
IZŠLA JE »MLADIKA« ŠTEV. 12
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 10. do 16. marca 1974
Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 10.15 Ljudje in zemlja. 11.20 Otroška matineja. 12.55 Nedeljski popoldan. 17.45 Rokomet. 20.40
V	registraturi - nadalj. 21.40 Mesta: Split.
Ponedeljek: 17.40 Klju-kčeve dogodivščine. 18.25 Enciklopedija živali. 20.30 »Nočna vožnja« - igra. 22.05 Kulturne diagonale.
Torek: 17.45 Pasja pravljica. 19.00 Starost in staranje. 19.20 Nemi film. 21.25 Sam med volkovi - nadalj.
Sreda: 17.40 Poly in črni diamant. 18.25 Od zore do mraka. 20.35 »Čudodelka«.
Četrtek: 17.30 Mladost na stopnicah. 18.20 L. Bernstein vam predstavlja. 19.15 Po sledeh napredka. 20.40 »Medved za gosta«. 21.20 Šport v NDR. 21.50 Klavirski duo Dekleva.
Petek: 9.30 in 16.20 Smučarski skoki v Planici. 17.20 Pisani svet. 18.20 Indijska folklora. 18.55 Cesta in mi. 19.05 Nalezljive bolezni. 20.40 »Nedelja v mestu Avrey«.
Sobota: 9.30 Smučarski skoki v Planici.
15.15 Nogomet Radnički: Hajduk. 17.30 Ma-roltovci praznujejo. 18.15 Od Kitty Havvka do Pariza - film. 21.35 Pravnuki - film.
22.15 Cannon - film.
RADIO
A T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15,
17,15	(samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 10. do 16. marca 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »V Tele-baniji«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 Revija solistov.
16.30 šport in glasba. 17.30 »Dnevnik zasutega rudarja Martina Tiffa«. Drama. 18.15 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Glasba za lahko noč.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.15 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Pesmi brez besed.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Jože Cesar - slikar in scenograf. 19.20 Za najmlajše. 20.35 R. Leoncavallo: »Glumači«, opera. 22.00 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.10 Za vašo knjižno polico. 21.55 Ritmične figure.
četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.30 Slov. ljudsko glasbeno izročilo. 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Poraz«, drama. 21.45 Skladbe davnih dob. 22.00 Glasba v noč.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slov. skladatelji. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve na Placuti v Gorici. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Pri sveti luči v Bregu«. Igra. 21.30 Vaše popevke.
LISTNICA UPRAVE
Filip Vidmar, Anglija: denar prejeli. Naročnina za tekoče leto poravnana. — St. Vladimir Church, Montreal: prejeli v redu 16 dolarjev v poravnavo naročnine za g. Ivana Jana (zračna pošta 9.000 lir) in 2.000 lir za sklad. — Anton Petrič, Francija: poštno nakazilo prejeli. Naročnina poravnana za leto 1973. — Vsem se najlepše zahvaljujemo.
Ponovno opozarjamo naše naročnike, ki neredno prejemajo naš list, da leži vsa krivda le na poštni upravi, ki je zadnje čase zelo v neredu. Protesti ne pomagajo, saj se nobeden več ne čuti odgovornega.
★
Prodajam sadike jablan vrste jo-janatan in cevke. Jogan Ivan, Peci rovo 241, Branik (Jugoslavija).
★
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 1216 davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
HO |	T	E	L
B L E I)
ROMA - RIM (ITALIJA)
Via S. C. in Gerusalemme, 40	Tel.	777.102
Kat. B - Sobe s kopalnico, klimatizacija, telefonom, radiodifuzijo. Restavracija. Parkirni prostor. Rojakom popust!
Dobrodošli!
Službo v Rimu dobita dve slovenski dekleti, vajeni strežbe v restavraciji. Ponudbe z življenjepisom pošljite na gornji naslov Hotel Bled.
DEŽELNE POBUDE