štev. 21 ' Ceira 15 cHn PTUJ, dne 29. mojo 1959 Letnik XM 4. lunil - dan krvoilajalcev v nosi državi praznujemo ta dan že drugo leto kot znak za- hvale csem tistim, ki darujejo del samega sebe — svojo kri — sočloveku, mu s tem rešijo živ- ljenje ali mu pomagajo ozdra- veti. Prostovoljno krvodajalstvo — darovanje krvi je pričelo leta 1953. Do takrat so kri plačali tako imenovanim »poklicnim krvodajalcem«, krvi kot zdravi- la je zeta prmanjkovalo, mnogi od ti?.tih, ki bi jo rabili, je ni- so mogli dobrti. Leta 1953 je bi- lo v Sloveniji 13.00G darovalcev krvi; leta 1954 22.000; leta 1955 2^.000; leta 1956 33.000; leta 1957 37.000; leta 195fi 43.000, povprečni letni prirastek daro- valcev krvi je 22 "/e, potrebe po krvi sc v tej stopnji zvišujejo. Primerjava potrošnje krvi drugod po svetu kaže,, da pora- bijo drugod — n. pr. tta zapadli enkrat več krvi. Po njihovem merilu, bi morali v Sloveniji let- no zbraU 33.000 litrov krvi, v letu 1958 smo v Sloveniji zbrali 11.000 litrov krvi. Doslej je vsak oseminštirideseti Slovenec krvodajalec. V ptujski občini imamo evi- denco o darovalcih krvi 6d leta 1956 naprej. Tega leta še je na kirurgičnem oddelku bolnice ustanovila transfuzijska postaja. PrijavVo se je 900 darovalcev krvi, ki so dali 280 litrov krvi. Leta 1957 se je dvignilo šte- vilo krvodajalcev na 1581, 370 I svoje krvi je darovalo 1366 lju- di. Število steklenic krvi in iz- vršenih transfuzij v naši bolni- ci je bilo 1437. Leta 195S smo na naši postaji konzervirali 5S2 litrov krvi od 2151 prijavljenih krvodajalcev. Število transfuzij se je dvignilo na 2000. Tudi maila Vavpoftičeva hčerka iz Vareje je hvaiszna Ic-vcda- jalCem, ki so ji rešili življ?nje Te številke nam povedo, da je potreba po krvi v naši bol- nišnici zelo narasla in je mnogo večja od potreb pred leti. Da smo tej potrebi mogli zadostiti, se moramo zahvaliti vsem ki so kri darovali naši transfuzijski postaji. Podobne razmere so drugod 00 Sloveniji, drugod po Jugo-^ slavi ji. Povsod so ljudje, ki lah- ko živijo z zavestjo, da so z darovanjem svoje krvi rešili človeka, prijatelja. Zato se jim zahvalimo in jim dajemo javno priznanje, na njihov dan! Reci- mo hvala vsem, ki so dokazaU, da bolezen ni zadeva poeainca samega, temveč da smo vsi iolžni pomagati sočloveku. Zavedati se moramo, da no- simo v sebi zdravilo za bolriega prijatelja in tovariša, zato je darovanje krvi plemenito in hu- mano dsjanje, je stvar zavesti in časti. S'uži kot dokaz razu- mevanja in želje za hitrim ozdravljenjem človeka, da se on kot član naše sJcupnosti vrne v našo sredino. Nikoli ne smemo pozabiti, da more dobiti kri, ki jo d.arujemo danes, jutri eden naših najbliž- jih, celo morda mi sami. Če to človekoljubno dejanje tako ra- zumemo, ne moremo izostali pri krvodajalski akciji, ker sicer nimamo pravice zahtevati od so- človeka, da nam z darovanjem svoje krvi v bolezni pomaga, če srr.o mu prej sarni odrekli po- moč. Zaradi vsega tega bi se vam — krvodajalcem želela zahvaliti v imenu vseh tistih — ki ste jim pomagali. Mnogo otrok bi se vam moralo zahvaliti, ker ste jim rešili mater s svojo krvjo, dosti družin, ker ste pomagali o?etu, mnogo bolnikov, da ste jim oomagali ozdraveti. Prepričana sem, da bi vam danes rad vsak izmed tistih iz hvaležnosti stis- nil roko. Bodite ponosni, da ste krvo- dajalci, zahvala, značka cdi di- ploma, ki jo boste dobili na vaš dan, naj vam bo skromno pri- znanje za vašo humanost. V ptujski občini bom.o prosla- vili ta dan 6. junija ob prViki proslave v Narodnem domu. Že- lela bi, da pridete vsi vabljeni večkratni krvodajalci, posebna želja pa je, da se pride osebno zahvalit kateri tistih, ki je s po- močjo transfuzije krvi ozdravel. V imenu vseh teh vam izre- kam, krvodajalci, še enkrat iskre- no zahvalo, ker ste pomagali pri reševanju ene največjih vrednot — življenja. Dr. I. J. Pred skupščino Zavoda za socialno zavarovanje Prem^o sredstev za preventivo v soboto, 30. maja, bo v Ptuju zasedala 61-članska skupščina po- da-užnice Okrajnega zavoda za »ocialno zavairo\'a.njs, ki zajema na svojem območju (občin)i Ptuj, Ormož) skupno okoli 31.000 ak- tivniih zavarovancev in nj.hovib svojcev in je imela 'lani 283 mi- lijonov 528..584 din dohodkov ter nad 60 milfjoniDv dinarjev več iz- datkov cb povprečnih izdatkih 28.659 din na enega zavaTOvanca. Skupščna bo obravnavala po- slovno poročilo za leto 1958 in sprejela ustrezne sklepe za na- daljnje izboljšavanje dela podruž- nice na tukajšnjem zdraratveno najbolj zaostalem območju, ki imta še premslo zdravstvenih ustanov, nezadostno število zdravstvenega kadra ter nepopolno opremo. — Skupščina bo bržkone tudi spreje- la priporočilo, da bi billo v bodoče to območje deležno večje pomoči :z sMada za preventivo, ki bo znatno vpltvala na zdravstveno stanje zavarovancev in boljše funkcioniranje zdravstvene službe. 38 ©dst, vseh prebival- cev zdravstveno zavarovanih Ob prim.erjavl lansk h in pred- lanslcih podatkov o števiJu zava- rovancev n dohodkov ter izdat- kov zavoda se vidi, da uživa zdravstveno varsitvo na območju občne Ptuj jn (tonož 38 odstot- kov vseh prebivalcev in da se skupno število zavarovancev v zadnjih treh letih ni bistveno spremenilo. Dohodki zavoda .so bili .lani le za 24,030.131 din večji kot Jeta 1957, izdatki pa za 85,406.336 din. Največ dohodkov je b'ilo tuda lani iz rednega pri- spevka, največ izdatkov ''pa za zdravljenje v bolnišnicah (145 mi- lijonov 147.152 din), za ambu- lantno zdravljenje (42,969.818), za denarno n&domcAtiJo za čas bo- lezni (40,042.119 din) ter za zdra- vila (30,743.667 din). Za črtalo so biLi izplačani manjš:, vendar tudi milijonski zneski. Glede izdatkov presega ptujska p:družnica ol-craj- no povprečje za 1662 din na ene- ga zavarovanca ali v skupnem letno za 19,018.266 din. N?!l¥sšf! izdcstki za zdrav- v boSnišnlccih Največjim izdatkom zaveda je posvečal izvršni odbor skupno s skupšo no in 26 uslužbenci v teku pi—jšnjih in zadnj^a Jeta pa tudi v 5saxkgem poročilu največjo po- zoraiiost, zJesti pa stroškom zdrav- ljenja r bolnišnicah, ki so za 36 odstotkov višjd od lanskega leta in 12 odstotkov višji od okrajne- ga povprečja ter znašajo 48 od- stotkov vseh izdatkov. Preveč pacientov poslanih v boSnišnice? Ptujska podružnica zavoda je v teku večletnega ugotavljanja vzro. kov za tako visoke izdatke zdrav- ljenja v bolnišnicah prišla do spo- znanja, da se ne more izogniti dejstvu, da plačuje v LRS in v c-kraju Maribor najvišje stroške zdravljenja zato, ker se zdravi v bolnišnicah veliko več zavarovan- cev kot drugod v Sloveniji, kjer zdravn:ki ne pošiljajo toliko pa- cientov v bclniišnico. Zavcd si še prizadeva ugotoviti, al: res stori splošna ambulantna poiiklinična služba vse za zavarovančevo ozdravitev in ali res za izboljša- nje zdravstvenega stanja tukajš- njih zavarovancev ni drugega iz- hoda kot bolnišnica. Na primer: na območju mariborskega zaveda prde na 100 zavarovancev v bol- nišnico na zdravljenje 41, na' ob- močju ptujskega pa — 73 zava- rovancev, Pri tem je pač, kot že rečeno, potrebno upoštevati, da je tukajšnje območje zdravstve- no bolj zaostalo in je zato tudi več priJKierov zdravljenja, ni pa mogoče trditi, da je bo!n'šn:ca zadnji in edini izhod v skrb za zavarovančevo ozdravitev. Vedno /eč ambulantnih pregledov Pri izdatkih za ambulantno zdravljenje (42.969.818) pa je za- nimivo, da je bilo lani za 35.448 več ambu!arI^n h prealedov kot leta 1957 (132.380). Izleta v ieto je več ambulant na tem območju in specialstičnih ordnacij pri Zdravstvenem domu v Ptuju ter v Kidričevem, in sicer intemistič- na, kirurgična, oku.!ist'čna. otolo- ška, neurološka, otroška in gine- kološka s skupno nad 10.ODO pre- gledi, ki so dražji cd navadnih ambulantnih pregledov. Pril;čno so stroške ambulantnih storitev zvi- šali obiski bolnikov na domu. Zdravstveni dorri Ptuj je lani za- beleži pri 14 zdraraikih 4479 ob-, i.skov doma ob povprečni ceni 823 dinarjev. Zdravstveni dom Ormož je imel lani pri petih zdravnikih skupaj 1470 obiskov za 695.176 dinarjev cb povprečni ceni 477 ' dinarjev. Pr. Zdravstvenem domu Kidričevo sta opra\'i]a dva zdrav- nika 1181 obiskov za 349.340 din ob povprečni ceni 293 d n. Zdrav- stveni postaji Majšperk ;n Sredi- šče sta imela 617 obiskov. Po- vorečna ccna obskov v okoirci Majšperka je bila 754 din. Sredi- šča pa 258 din. Na območju ZD Cirkulane je opravi en zdravnik 332 obiskov in je povprečna cena njegovih obiskov 933 dm. Sedem zdravnikov je za ob:ske uporab- ljalo svoje avtomobile. Zvišanje cen ambulantni'h storitev in stro- škov obsikov na domu je lani močno vplivalo na zvišanje i:zd'at- kov ambulantnega zdravljenja. Precej nepotrebnih poškodb Tretjo najvišjo postavko med izdatki predstavlja denarno nado- mestilo za čas bolezni (40,042.11 dinarjev), ki je tudi višja od leta 1957. Pri teh izdatkh se pozna, da je precejšnje število poškodb zaradi uživanja alkohola, prete- pov in prometnih nesreč zaradi neprevidnosti. Lani je bilo med bolniškim stanjem zasačenih pri delu 'in pni kršenju bolniškega re- da 226 bolnikov, ki so bili izlo- čeni iz staleža bolnikov in vrnjeni na delo. 937 receptov sia slo zavarovancev Stroški za zdravila so bili lani za 50 odstotkov višji kot pred- lanskm in so znašali 50,743.667 dinarjev ter so znašali povprečno na recept 277 dm, kar predstavlja v okraju najvišje povprečje. Lan: je bilo i.zidsnh na obmrčju ptuj- ■ske podružnice zavoda 937 recep- tov na 100 aktivnih zavarovan- cev. Zavod proučuje, zakaj so zdravrila, posebno v Ptuju, dražja cd zdravil v ostal h mestih Slo- venije. O ostalih manjš h, vendar tudi milij^onskih izdstkh zaveda tukaj ne b: poročali, čeprav zavod tudi tem posveča vso pozornost z že- ljo, da bi dala slaipščina na za- sedanju predloge, kako bi se dalo varčevcti tam, kjer smo bili do- slej prsšr-ckogrudni, n dati tja, kjer ljudem še ni mogoče v do- voljni meri pomagati. 24 zcsostcinkarfev zasebnikov v poročilu je proti zadnjemu poimensko pr kazanih 24 zaostan- karjev plačnikov'prfsoevka za za- varovanje iz zasebnega sektorja. :n sicer iz Ptuja, Ormoža n dru.- qih krajev, k: d:-'oujejo zavodu 2,583.745 d n Poročilo tudi obrav- nava problemat iko v zvezi z iz- terjavo ;n drug mi ukrepi za za- varovanje svojih terjatev iz tega naslova. Vsem člsnom skupšč ne in po- vabljenim gostom je zavod posla: poroč.ilo, da se bodo bhko teme- ljito pripravili na diskusijo m dali predloge za bodočo in boljšo uporabo sredstev za zaščito zdrav, stvenega stanja zavarovancev pred bolezn mi in za njihovo zdravlje- nje ter uveljavljanje vseh ostalih dolžnost in prav.c iz socialnega zavarovanja. Pz Pozdrav pomla&i Kot vsako leto bo f.-d. leios Društvo pr.jateljev mladine v Ptuju prTediio pr ljub'jsni otro- sk: praznik »Pozdrav pomladi« z rvogatm sp->redom. Pr reditev bo / nedeljo, 31. maja 1959, s pr,- ^etkom ob 15. ur: na športam itad:onu na Ormoški ce^t. V prvem delu sporeda bo telo- vadn. n top šolske inl^dina iz osnovnih šol n gimnazije v Ptuju Drugi del pa bo na razstavnem prosto-u pri M!ad.ki n je name- njen zabavi: v;eh predšcJsk h in i.Vskih otrok. R^zna šaljiva tek- movanja, jahanje na" konj h, ta- borniško naselje itd. bo potovo privabilo številno mled no. Tudi v streljanju se bodo lahko, pomeril naši piontrj:. Modelarji pa bodo prerzkusild svoje mod ©le le-tal. C- c-.bani pa bodo prišl na svoj ra- čun pri šaljivem r:bolova n »Po- kaži, kaj znaš«. Tudi lutkovne predstave na prostem so na spo- redu. Kar pa je najvažnejše za veselo razpoloženje, je, da tudi godbe za r&janje ne b^ manjkalo. Seveda je tudi za jedačo in pi,- jačo za otroke n odrasi'e v celoti preskrbljeno. V primeru slabega vremena pr,- red tev odpade. Mladino in starše vljudno vabi odbor! Ze tretji teden se vsa svetovna dogajanja sučejo okoli ženevske konference, ki še vedno ni doseg- la zaželenega uspeha. To nas se- veda ne sme prestrašiti, kajti ta- ke mednarodne konference traja- jo precej dolgo, preden se mini- stri končno sporazumejo, ali pa da spoznajo, da so vsi poskusi spo- razumevanja zriinan. Za tokratno srečanje je značilno. d3 nobena stran noče zaostrevati odnosov, da so v svojih govorih spravljivi, hitri in vljudni, torej lastnosti, ki za prejšnje podobne konference niso bile značilne. S smrtjo bivšega ameriškega zunanjega ministra Dullesa so konferenco v Ženevi premaknili za dva dni. Pred odhodom ministrov v Washington, kjer se bodo ude- ležili pogreba, je ameriški pred- stavnik Herter še navedel zahod- ne predloge za ureditev berlin- skega problema. Štiri sile naj bi po sprejetju mirovnega načrta z Nemčijo objavile skupno deklara- cijo z vrsto določil. Med drugim bi sklenili, da bo Berlin nedeljiva celota, da bo po mirovni pogodbi postalo mesto prestolnica zdru- žene Nemčije in podobno. V tem načrtu je značilno to, da bi začel veljati ločeno od osta- lega nemškega problema, kar do- sedaj zahodni politiki niso nikoli delali. Vse doslej so namreč po- vezovali evropsko varnost, zdru- žitev Nemčije in ureditev berlin- skega problema z mirovno pocjod- bo, kot z zadnjo točko zapletene- ga procesa. Sedaj pa oovoriio o skupni izjavi in o režimu štirih velesil, o skupni mestni vladi in temu podobno. Zahodni berlinski načrt je v nasprotju z do'?ed2nj!m! uradni- mi stališči. V začetku najprej pra- vijo, da bi 14 dni po sporazumu o mirovnem načrtu izdali skupno deklaracijo, s katero bi uredili berlinski problem. Nadalje pa na- vaja, da bi v Berlinu deloval me- šan nemški odbor, ki naj bi pri- pravil vse potrebno za zdrurltev Iz tega je nehote razvidno, da bo- do morda poiskali ključ za reši- tev nemškega problema prav v Berlinu. 'Če so navedbe točne, bo bi-žda tud; Sovjetska zveza poka- zala več pripravljenosti za popu- ščanje v svo.iem predlogu. Poudariti pa moramo, da je predlog nečrta berlinskega pro- blema prvi tovrstni dokument, ki so ga predložili zahodni predstav- niki. Zaenkrat so načrt m.irovne pogodbe predložili !^mo sovjeti in ker je na konferenci samo en predlog, bi po vsej logiki morali govoriti o njem. To so delno tudi storili, toda nenadoma so izjavi- li, da se ne bodo več spuščali v pretresanje o posameznih členih sovjetskega načrta. Zakaj zahod- ne sile ne predložijo svojega na- črta. zakaj vztrajajo na tem. da je treba Nemčiji združiti, ko pa bi vendar lahko preko mirovne pogodbe našli ključ za združitev, čeprav je dejanski ključ za takš- no dejanje v dveh nemških drža- vah in njenih političnih vodstvih. Kaže, da je s prihodom Chri- stiana Herterja na položaj zuna- njega ministra odnos do vzhodne- ga sveta nekoliko stronejši. če- prav ne gre za poouščanje. Vsli- ke sile vedo. da bodo m.orale prej ali slej urediti nemški problem, ker vsako zavlačevanje se lahko krepko ma?čuje. O tem je v drugi obliki govoril tudi sovjetski zu- nanji minister, ki je mimogrede omenil, da je nevarnost tretje svetovne vojne v nerešenem nemškem problemu in to ne za- radi spopada med Vzhodom in Za- hodom, temveč zar^idi revanš stič- nih smotrov Zahodne Nemčije. V dneh od 22. do 24. t. m. se je odvijalo v Ptuju tekmovanje v plemeniti dramski kulturni de- javnosti. Kdor je spremljal delo posameznih družin, je moral opa- ziti, da so se vse skupine pripra- vile z veliko ljubeznijo in požr tvovalnostjo za to revijo. Revijo sem gledal z očmi našega občin- stva in ne morda s stališča lite- rarnega ali dramskega kritika. Re- či moram, da so bile vse skupine po svoje zelo zanimive. Iz programa, ki smo ga že ob- javili, je razvidno, da so naše družine v izbiri literarnih del ze- lo napredovale. Vsa dela so bila po vsebini in kvaliteti igre na vi- šini, tako da je bila njih idejno- vzgojna naloga v celoti pravilno izvršena. Kdor je poslušal diskusije po predstavah in ob zaključku revi- je, je moral spoznati, da je prire- ditelj dal močan pordarek na vzgo- jo amaterjev. Vse razčlenitve so 3 bile stvarne, objektivne in vzpod- budne. Mislim, da je prav ta na- čin kritike zelo pozitiven in vse- stransko koristen, saj daje našim amaterjem veselje in vzpodbudo za nadaljnje delo. Ob zaključku revije je pred- sednik okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev Lojze Štefanič podelil diplome vsem režiserjem sodelujočih družin: Slavku Oro- viču iz Ptuja, Dragu Golobu iz Mar i bor-Tabor .Mešu Mrdavšiču iz Črne na Koroškem, Ediju Mauh- leriu iz Mežice. Ivanu Dajčmanu iz Maribora-Pobrežje in .Janezu Karlinu iz Maribora. Posebno pri- znanje je prejel za organizacijo in uspeh prireditve tov. Janez Karlin, ki je osebno vodil vse igralske skupine in jih vzpodbu- jal k skrbni pripravi na revijo. Revija je za nami. Naši amater- ji so mnogo pridobili. Izmenjali so delovne izkušnje ter prijateljsko navezali osebne stike. Kdo bo so- deloval na republiški reviji, ki bo v .iulii'1 t. 1. v Veleniu. še ni do- ločeno, vendar lahko pričakujemo, da bo tudi Ptuj prav gotovo na- stopil na tem velikem tekmova- nju. Prireditvi so prisostvovali naši vidni predstavniki javnega življe- nja: podpredsednica OLO Maribor Ančka Kuharjeva. predsednik Sve- ta za kulturo OLO Maribor prof. Jože Košar, predstavnik Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije V. Trinkhaus. D. Tom- še in J. Šmon, predstavniki Ob- činskega ljudskega odbora E^uj in predstavniki DPD Svobode iz Ptuja in Kidriče"/ega. Iz gornjega je razvidno, da so prireditelji s svojo prisotnostjo podčrtali pomen dramske revije, žal o Ptujčanih tega ne moremo reči. Razen članov odbora Svobo- de Ptuj in nekaj poedincev se Ptujčani prireditvi niso odzvali. Ne čudimo se, da delavski kolek- tivi niso bili navzoči, saj si v dvorani sreča! še zelo redke in osamljene prosvetne deiavce. R.J. PTIU JE PROSLAVIL DAN MLADOSTI Slovesnosti za dan mlad«9« in Titov «7. rojstnj dan — pcmtek* ia ibero^m^ na THovesn trgu — se je v nedeljo, 24. maja. udeležilo nad tri ti»oč ir^ačrne in odrasKh. Z zboravnij« so Mle od|K>- stene tw. Titu prffi^ ž^^A bi ztifm ^M viakti ie sniogo lat. STRAN t RTOJSKI TE-DimC PTOff. DNC 29 MAJ^^ T<»*9 TRMOVSKA VAS Obiskoli smo razstavo »Pot v poktice« v IHiifu v n-edeijo, 24. maj-a, so tu0^106«, ki je bila odprta od sobote, 23., do torka, 26. maja, v Ptuju. Vsi so z veliikim za-n.manjem ogledovali razstavljene predmete, ki so jih •.zde'al. učenci vajenske šole pod vestnim vodstvom svojih učiteljev in mojstrov. Razstava je b la res skrbno pripravljena ter bogata f>o svojem obsegu in kaicovosti. Na vse chiiskovalce, piredv&em pa na otroke, je zelo vzgojno vplivala, saj bo marsikomu pripomogla k lažji in hitrejši odJ-cč tvc za ta 3'i oni pokLic. Naš otroci so zelo hvaležni vsem organtizatorjeim razstave, k' so jrh db prihodti z€«lo tovariško sprejelii ter jm v vsakem oddel- ku dajal potrebna pojasnla, pa tu-di tistim, ki so jim osikrbe"! prevoz z avtobusom do razstavi^ šča t&r dalje do KG Ptujsko polje, obrat Osojnik, kjer so s; ogledal; velike plamtaže breskev ter lepo urejen hlev. Tam nas je kmetij- ski inžen r tov. A. Kravos sezna- nil z nastankom, razvojem .n bo- doč rns načrt; {X)sestva ter nam v lepi !n razumljivi oMikii dal po- trebna strokovna navodila za go- jenje sadnega drevja, predvsem breske^v. za kar mu izrekamo za- hvaJo. Ob 14.30 smo se vsi zadovoljni vrniiiLi spet z avtobusom domov. Otroci so i^zrazriili željo, da bi s kaj podobnega lahko še večkrat ogledali, Ptuj Zobna ambulanta redno obratuje Zobno ambulanto Zdravstvene- ga dcma v Ptuju sta pred dnev. pregledala dr. Jul.j Zgodniik, upravni zdravnik tajništva za zdravstvo OLO Maribor in dr. Na- da Pavličev, upravnica Zdravstve- nega doma v Ptuju kot člana ko- misije, ki jo je tmenova! za pre- gled OLO Marbor. V novourejen zobni ambulanti so dan: vsi pogoj: za redno obra- tovanje, kar se tudi že vrši ves čas po preselitvi iz prejšnjih pro- storov v zdravstvenem domu v nove prostore v Krempljevi ulici. Nova zobna ambulanta ima 4 or- dinacjske soba, čakalnico, sobo za admin strac. jo, 2 prostora za zobotehnišk; laboratorij; v več j; sob; je zobotehniška d9!'avn;ca, v manjši pa poJ mtca in temnica za razvijanje f lmov in za ostala de^a. Stene so prepleskane z olj- no barvo. Vs. oddslk imajo te- kočo mrzlo in toplo vedo (bojler). Tla so prekr.ta z linolejem. Sa- nitarije brezhibno funkcionirajo V ordaniciji delata zobotehnika JoHca Suhodolnkova in Anten Klasinc, k j.ma pomagata zobni instrumentarki Katica Senčar :n Marija Tušek; v zobotehniškem laboratoriju delajo zobotehnik tov. Boris L.povšek, Anton Kolar, Anton Semen. Administrac jo vodi zobna instrumentarka Justna Cvetko. CakaJnica je dan za dnem c>o"na odraslih otrok ;n vsi čakajoči ne- hote pridejo vedno znova na raz- govore o tem, da je Zobna ambij- lanta v Ptuju nezad-ostno zase- dena glede na ogromno delovno območje ;n da je skrb prebiva - stva za zdravje zobovja vedno večja. Edina ordinacija je sicer opremljena in čeka na zobozdrav- nika, k je am^bulanti obljubljen. Ko bo ambulanta v celot zasede- na, bo laže pr ti v krajših pre- sledkih na vrsto kot sedaj, ko obstoječ- ordinaciji zapisujejo bolnike za 2 do 3 mesece vnaprej in ima posebno srečo, kdor-lahko pride prej na vrsto. Kfif pričakujejo potrošni- ki od sodobne trgovine? čas je dragocen, zato želimo biti v trgovinah hitro in dobro postreženi. Zlasti si želimo, da bi lahko v eni trgovini sodobnega tipa dobili vse. kar potrebujemo, torej vse od kruha, peciva, mesa, sadja, mleka pa do industrijskih izdelkov ter da bi tudi vse to la- hko plačali pri — eni blagajni. Prav tako želimo, da bi bil de- lovni čas trgovin še bolj prilago- jen našim potrebam, da bi bila tudi servisna služba bolje urejena itd. III. mednarodni embalažni se- jem, ki je bil od 9. do 17. maja letos v Ljubljani, nam je prav na- zorno in prepričljivo prikazal prednosti komercialne embalaže, avtomatičnega doziranja, tehtanja, zalepljanja in etikiranja zavitkov z živili ter sodobne samopostrež- ne trgovine (»supermarket«). Pre- pričani smo, da napori priredi- teljev ne bodo zastonj! Letos so predvidena precejšnja sredstva (430 milijonov din) za uvoz sodobne opreme trgovskih lokalov ter še večja (skoraj mi- lijardo din) za nakup domačih to- vrstnih izdelkov. V zadnjem času smo si pridoteli r prvih domačih samopostrežnih trgovinah dovolj izlcušenj. da lahko sedaj preidemo na odločnejše odpiranje samopo- strežnih trgovin v vseh mestih in večjih industrijskih središčih. Občina Ptuj - živinorejsko območje Svet za kmetijstvo in gozdar- stvo pri Občinskem ljudskem od- boru v Ptuju se bavi z zelo važ- nimi vprašanji živinoreje na ob- močju občine in je o njih tudi razpravljal na seji 22. maja t. 1. ter sklenil sklicati ponovno sejo, 4. junija t. 1., ko bo povabil na sejo vidnejše oblastne in politič- ne funkcionarje, ki bodo v izdatni meri vplivali na njih rešitev in bodočo izvedbo. Kolektivi kmetij- skih gospodarstev v občini pre- vzemajo z ustanovitvijo vzreja- lišč plemenskih svinj in beconov ter goveda nase veliko material- no in moralno odgovornost, zato se je potrebno o vseh teh vpra- šanjih pravočasno in dobro po- meniti. Ustanovitev veterinarske postaje Občina Ptuj bo dobila svojo Ve- terinarsko postajo, ki bo ustanov- ljena v Ptuju in bo imela svoje poslovne prostore v delu zgradb Veterinarske bolnišnice v Ptuju ob Ormoški cesti. Naloga postaje bo vsa preventivna veterinarska služba, saj bodo pod njenim okri- ljem delali veterinarji na območ- ju občine in drugo njeno stro- kovno osebje. Skrb za nad 18.000 plemenic in ostalo živino, zatira- njeu kužnih bolezni, cepljenja in drugi ukrepi ne more biti naloga živinorejsko osemenjevalnega cen- tra, ki se bo še dalje ukvarjal za celotno območje mariborskega okraja, z nabavo plemenjakov za pripust in umetno oplojevanje. Vse pofebno za ustanovitev in določitev delokroga Veterinarske postaje Ptuj bo pripravil priprav- ljalni odbor. N ov od Sok o pavšalni skočnini Glede bodoče skočnine je svet mnenja, da bi ta zna.šala za nad leto dni stare telice in krave 1400 din ne glede na nižinsko ali hribovito območje v občini. Zbra- na skočnina bo oorabljena z^ po- speševanje živinoreje, za skrb, da bo plemenska živina zdrava, da bo redno telila po naravnem pripu- stu ali umetni oploditvi in da bo sčasoma izločena neplodna živina, kar je že v veliki mer' dosežene z rednimi pregled' ob pripustitvah oziroma ob umetnih oploditvah. Tako bodo imeli živinorejci red- nejše in boljše dohodke s proda- jo telet, mleka itd. Pitališča za svinje švedske pasme v obravnavi je bila tudi vzreja plemenskih svinj švedske pasme v vzrejnima centroma na Turnišču pri Ptuju in v Dornavi, za kar jč že sklenjena pogodba z Zvezno kmetijsko zbornico. V teh dveh in ostalih vzrejališčih Slovenije bo pridobljenega toliko zaroda šved- ske pasme, da bo z njim mogoče zadovoljiti potrebe vseh ostalih kmetijskih gospodarstev Jugosla- vije. 50 "/o pridobljenega zaroda bo puščenega za pleme, 50 "/n pa za pitanje beconov za industrijsko predelavo. Beconi švedskih svinj so v svetu priznani kot najboljši in ni bojazni, da bi svetovni trg prenehal spraševati po njih. Kon- cem junija t. 1. že prispejo svinje iz Švedske za vse slovenska vzre- jališča. Tudi pitaiišče za govedo Prav tako bo v ptujski občini več vzrejališč za govedo simodol- ske in mešane pasme. Plemenske simodolke bodo uvožene iz Zapad. Nemčije. Vzrejni center za simo- dolke mlekarice bo v Kidričevem, za pitanje telet v Slovenji vasi in v Staršah, za vzrejo pitanega go- veda za zakol pa na Pragerskem. V zvezi z vzrejališčih svinj in go- veda v občini Ptuj bo investira- nih več sto milijonov dinarjev, za- radi česar prevzamejo kolektivi kmetijskih gospodarstev, kjer bodo vzrejališča, veliko materialno in moralno odgovornost. V zvezi z izboljšanjem živinore- je, z ustanovitvijo vzrejališč, z odkupom telet v krajih, kjer ni možnosti za pitanje in z večjimi investicijami bo postalo območje POPIS SOB ZA IZLETNIKE IN TURISTE V PTUJU V kratkem bo po Ptuju popis sob, ki jih v turistični sezoni iz- dajajo izletnikom in turistom v najOTi zasebniki. Popis bosta iz- vedla ObLO Vtuj in Turistično in olepševalno društvo Ptuj. Kolikor se bo več zasebnikov prijavilo za izdajo sob izletnikom in turistom v Ptuju v turistični sezom. bo to izdatna pomoč tu- rizmu v Ptuju, kjer je premalo sob f>o loSoalih z ncčninam:. vse dotlej, da bo Ptuj dobil nov ho- tel s primernim številom sob za tujce. občine Ptuj vedno vplivnejši fak- tor za naše gospodarstvo in za živinorejo v naši državi. Škoda bi bilo, če bi sedaj zamudili priliko za ponujene nam investicije. Po- trebno bo zato podpreti kmetijska gospodarstva in hitro reševati vse posle, ki so s tem v zvezi. Perutninarska farma na Hajdini Važno bi tudi bilo po mnenju sveta dalje vztrajati pri zgraditvi perutninarske farme na Hajdini kakor je to predvideno v družbe- nem planu in zakar so že vložena denarna sredstva in opravljene številne administrativne in tehnič- ne priprave. Tako bi postala ptuj- ska občina sčasoma krepka živino- rejska baza, ki bi prinašala kme- tijskim gospodarstvom in občini lepe dohodke. Sejmi v Ptuju naj ostanejo Pri živinorejcih v ptujski občini prevladuje mnenje, da ne b ka- zalo odpraviti dosedanjih živin- skih sejmov v Ptuju po zgledu Celja in drugih slovenskih meat. Ptuj pomen, s svojo živinorejsko okolico četrtino stanja vse ži- v.ne v mariborskem okraju n s tem pomenijo veliko več ži- vinski sejmi v Ptuju kot v kakem drugem mestu Slovenije. Z od- pravo sejmov v Ptuju bi bilo precej prizadeto ptujsko komu- nalno pcdjstje. ki ma od sejmov svoje redne dohodke, cdprava sejmov pa bi na drugi strani tud moon»- pr ziadela naše trgov ne, saj je ob sejmiskih dnevih promet v njih največji. O tem vprašanju bo med dru- gim razpravljal v Ptuju 4. junija t. 1. občinsk svet za kmetijstvo m gozdarstvo. Prevladuje nam- reč mnenje, da n« bi kazalo v tem živnorejskem območju od- praviti sejmov, ampak le spre- menit. dosedanji način p'ačeva- nja živine v gotovini. Ves denar- ni promet v zvezi z nakupom n prodajo živme na sejmu v Ptuju b; naj šel preko Kmet jske zadru- ge Ptuj in s tem bi bil odprav- ljen glavni razilog za odpravo sej- mov, ker bi se preprečilo pre- kupčevanje z živino. Pri dogonih po živinorejskih krajih se je izkaiz^.lo, da pr.hajajo tja nakuipovat ž v.no kupci, ki nakupujejo pasemsko živino, med- tem ko je v vseh predelih ptuj- ske občine še vedno precej nepa- semske živine, za katero se za- nimajo le kmetovalc: živinorejci :n podjetja za zakol za prehrano prabivalstva. S pravMnim denar- nim prometom pr. nakupu ;n prodaji živ ne potom KZ bo laže rešiti vprašanje prodaje na sej- mih kot pa z njihovo odpravo :n orenosom sejmiskih funkcij na dogone Zadnjo besedo v zvezi s tem bodo reki. občinski gospodarsk faktorj. k. bedo gotovo našit najpametnejšo reštev v splošno korist naše živinoreje in prehra- ne prebivalstva. O vseh teh vprašanjih se bo svet za kmetijstvo in gospodarstvo ob- čine Ptuj 4. junija pomenil z vplivnimi oblastnimi in politični- mi funkcionarji občine Ptuj in na- to predložil svoje predloge v raz- pravo in sklepanje občinskima zbcH-oma. vj. Nad 500 žrtev je padJo iz ptujskega okoliša za na- šo osvobod tev. Pnobčuje- mo nj.hove kratke življe- njepise v počastitev njiho- vega sFKjmna. (Nadaljevanje) Zaradi neljube pomote v zad- nj številki Ptujskega tedni.ka po- navljamo še enkrat del življenje- pisa PEČNIKA JOŽEFA, orožnika v Ptuju, stavka, kjer so bile za- mešane vrstice, se glasita: Bil je zaveden SJovenec. saj je sodeloval pri pleb scitni borbi koroških Slo- vencev za priključitev k Jugo>Ia- vijii. Zato je moral leta 1920 z domačega kraja v Jugoslavijo, kjer je pcstail orožnik in končal podčastniško šcdo v Kamenici v Sremu. RIBIC LIBERAT se je rodil dne 20. decembra 1923 v Ptuju v ured- nriški družin': z dvema otrokoma. L.berat je hodtl v gimnazijo v Ptuju. Sodeloval je pr Sokolu in v Glasbeni šoli, kjer je bil med najbolj nadarjenim, učenci. Ko je izbruhnila vojna med Jugoslavijo m nacistrčno Nemčijo, je hod^il v šesti razred g mnazije. V zselje- ništvu v Srbiji se je v Zemunu pridružil skojevcem in sodeloval z Dušanom in Boškom Novakovič pnri zbiranju materiala za part.- zane. Ko je sovražnik odknjl m; a- d nce, ki so se bor.li za svobodo in čast svojega naroda, je bil med aretiranimi tudi Liberat, ki so ga 22. avgusta 1942 ustrelili. STOŽER HERMAN se je rod i 51. marca 1913 v Trstu. Njegovi starši so kot begune zapustili rodne kraje sončne slovenske Pri- morske. V Jugoslaviji je Herma- nov cče sprejel orožnško službo. Najprej je služboval v Slovenskih goricah, nato pa v PtOju. na Bre- gu. Herman je imel le eno sestro. V šolo je hodil na Bregu, nato v Ptuju, pozneje pa na učiteljišče v Marboru, nazadnje pa v Ča- kovcu. Sodeloval je pr. Sokolu. Stožerjevo družino .^e -cacuparar izself. v Bosno. Herman, ki je v Beogradu končal leta 1941 vsoko šolo za telesno vzgojo, je ob mo- bilizaciji apriila 1941 pade! kmaihi kot ujetnik v nemšike roke. Iz Nemčije se je vrnil ob koncu leta 1941. morda tudi v začetku 1942. Zaposlitev je dobil v železniški delavnici v Sevnici, kjer je delaJ v p samr,. Po miniranju železniške proge so ga osumild sodelovanja, ga zaprli m ustrelili v Mariboru 2. oktobra 1942. E^okojni Herman je biti napreden fant. ki je s sim- patijami gledal na napredno de- lavsko gibanje. V Ptuju se je pri- ključil v leti.h pred vojno Z žko- vemu giledaliišču. kjer je nastopal kot igralec in tesno sodeloval s član; Komunistične partije v gle- dališkem kolektivu. ROZMAN FRANC se je rod.il drke 27. oktobra 1917 v Skorbi. Nje- gova mati je bila kmetica. Kb je b:i Franc star komaj dve leti. rmi je umrla. Franc^ je hodvl v šolo na Hajdino. nato pa se je izučil za kovača, a politično ni bil ak- tiven. Ko pa je nacistični okupa- tor tlačil naš narod, je Franc sto- pi'1 na stran upornikov. Povezal se je z aktivst: s Pohorja n doma- čimi člani OF Ivanom Klanečkom, Jakobom Rodoškom. Francem Ko- renom in drugimi, s kateri m; je zbiral material za partizane. Pa- del je leta 1944 v Cezanjevcih med 25 taJci, kamor so ga od- f>eljal; z ptujsk h zaporov. SANCIN BENJAMIN se je roek'iin. Zelo važno je drugo škropljenje F>o cvetju Če hočemo zatreti prvi red jabolčnega za v jača ter ome- jciti črvivost sadja, je nujno po- trebno. da dva do tri tedne po cvetju, t j. v drugi oolovici maja aV. v začetku junja opra\Tm'> mi škropivi. V tem času letajo sam ce jpbolčnega zavijača v naj- večjem številu okrog po drevju ter odlagajo svoja jajčeca na plo- dove. listje in poganjke. Hhrati oa uničimo ra-zne gosenice ;n k- činke — prsteničarje. gilogovega belina, jabolčnega molja. jabo'čne grizlice n vrsto drugih. S tem škropljenjem omejimo v znatn' mer fud- škriup. ki .se v tem času, zlast; pri vlažnem in so- parnem vremenu, nagio širi po drevju ter okužuje listje n sadje. Z velikim usipehom uporabljamo 2 odst. žvepleno-apneno brozgo z dodatkom 400 gramov apnene- ga ali svinčenega arsenata. I>ober je tudi L/2 polprocentni nospra- Sitin, kil ima v sebi baker in ar- zen k, ter učinkuje zmešan z vo- do na živalske in glivične bolezni. Baikrena-apnena brozga je v mesecu maju m juniju jablanam zelo neva^ma in utegne pri sortah, ki so za baker občutljive, listje in sadje občutno osmodti. Ce dvakrat škropimo po cvetju, lah- ko dosežemo v suhih letinah zelo zadovoljive rezultate proti škrlu- pu in jaibolčnemu zavijaču. V deževn h in soparnih dnevih pa je treba še tretjič škrop ti po cvetju, in tc 2 do 3 tedne po dru- gem škropljenju m to z enakim: "šikropivi kot pn prejšnjem škrop- ljenju Pr; poletnem škropljenju je treba pazit., da bo škropivo fino porazdeljeno in da so vs: mlajši in zeleni poganjki, listje ;n sadje enakomerno in skrbno poškropljena, Polefl gnojenja se redno škrop- ljenje sadnega drevja prav dobro izplača. S pravilnim poletnim škropljenjem dosežemo 80 do 90 odst. zdravega n neoporečne- ga pridelka, dočim je pr. ne- škropljenem drevju razmerje med zdravim manjvrednim sadjem ravno oteratno. Škropljenje je to- rej prvo in najvažnejše med vse- mi ku'turrttmu in agrotehničnim uikrept. PI5UJ, ONE 29, laSiS PTUJSKI TEDNIK STRAN 3 ,Dom ob Dravinji^ vabi turiste Glede na to. da se domači in inozemski izletniki in turisti, ki potujejo po naših krajih z avto- busi in osebnimi avtomobili, ne bi ravnali samo po zemljevidih in na vanje vnešenih skromnih označbah naših letoviščnih krajev in gostinskih podjetij, je sklenilo gostinsko pKxijetje »Dom ob Dra- vinji« pri Makolah. v Ptuju pri odcepu nove ceste čez novi most čez Dravo od Ormoške ceste in Lackove ulice postaviti primeren reklamni napis z označbo ceste in smeri do Makol. V zvezi s tem se je predhodno obrnilo na Tu- ristično in olepševalnv društvo Ptuj ter na Svet za turizem in blagovni promet pri Občinskem ljudskem odboru v Ptuju, da bi dala svoj pristanek za primemo lokacijo na omenjenem prostoni. S postavitvijo te reklamne ta- ble »Doma ob Dravinji« nastaja tudi potreba po reklamnih napi- sih za vse oddelke Muzeja v Ptuju, za gostišče Bori, za re- stavracijo na Gradu in ostale za- nimivosti v Ptuju in okolici in bi bilo najpametneje, da bi na me- stu, kjer bi sicer stala reklatmria tabla samo za »Dom ob Dravinji«, stala večja tabla z označbo vseh večjih zanimivosti in gostišč v tem delu občine in samem Ptuju. S tem bi bila odpravljena pre- cejšnja tozadevna vrzel, ki so jo v zvezi s turi2miom in našim go- stinstvom že leta pK>grešali obisko- valci Ptuja in okolice. Taka tabla bi morala imeti tudi na železniški postaji v Ptuju ter na avtobusni postaji na Titovem trgu. Toza- devni stroški ne bi bili previsoki, table pa bi bile viden dokaz, da je Ptuju veliko do pospešenega turizma in da ga podpira z vsemi možnimi in koristnimi sredstvi. Škodilo pa tudi ne bi, če bi pustili »Domu ob Dravinji« toza- devno iniciativo z lastno reklam- no tablo. Temu podjetju bodo go- tovo rada sledila tudi druga več- ja gostišča v tukajšnjem predelu Slovenije. Ne glede na to pa bi le bil potreben lokalni zemljevid na vidnejših prometnih mestih, ker se to dobro obnese tudi ixi drugih krajih. GOilfŠNICA Elektriko še v tri vasi Malo je še vasi v bivšem ptuj- skem okraju, kjer še ne sveti električna luč. Po'petih letih pri- zad-evanj je tudi; edektrifikacij- skemu odboru za vasi Tibolci, Str- mec in Prerad uspelo zbrati po- trebna sredstva za dokončno ure- ditev makmapetositnega omrežja in ostala dela pri elektrifikaciji omenjenih vasii. Nad sedem mi- lijonov dinarjev je bilo porablje- nih za elektrif:kaci;jska dela pet- desetih interesentov. V zadnjem času jim je priskočila na pomoč tudi otKčina Ptuj, ki jim je poma- gala do posojila 850.000 din, kar je biilo .potrebno za dokončno iz- vršitev devrenca na Dravskem polju, Majšperka, predsednki pododborov sindikal- nih skupin po obratih Tovarne glinice in aluminija in predsedniki LMS iz te tovarne ter iz Maj- šperka. Po teh končanih seminarjih v Ptuju in v Kidričevem bo na po- budo občinskega sindikalnega sveta v Ptuju še seminar za pred- sednike sindikalnih skupin kme- tijskih zadrug z območja Ptuj in za sindikalne funkcionarje kme- tijskih gospodarstev »Haloze«, »Kujsko polje« in »Dravsko po- lje«. Nazadnje pa še bodo sami- narji za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov. F. B. Vajenci iz Vajenske šcde raznih strok v Ptuju po pouku. Nad 5000 oseb videlo razstavo „POT V POKLICE" Razstavo »Pot v poklice« v Ptu- ju, ki jo je pripravila Posredoval- nica za delo skupno z Vajensko šolo v Ptuju, Kmetijsko šolo na Turnišču ter s ptujsko garnizijo JLA in je bila odprta od 23. do 26. maja t. 1. je obiskalo nad 5.000 ljudi, odraslih in šolarjev. Razstava je bila toliko zanimi- vejša, ker je na njej. na pojasni- lih o delu, pogojih, prednostih in zahtevncsti posameznih [K!ikl;oev dal vsakomur odgovor, za kako delo je sposoben, obenem pa je vsakdo lahko videl, kaj vse so na- redili vajenci, ki so našli svoje pravo mesto v odgovarjajočem poklicu. V 7 razstavnih prostorih za obrt, industrijo, kmetijstvo, trgovino in JLA je bilo toliko za- nimivosti, da je moral vsakdo jH-i- lično hiteti, da si je vse vsaj po- vršno ogledal, če pa ga je kaj po- sebej zanimalo, si je lahko to na- tančno ogledal. Priirediitelji so pripravili prijet- no otvoritev, ki so se je v sobJto 23. maja t. 1. udeležili gostje iz Ljubljane, Maribora in Ptuja in na kateri je bilo izrečenih prire- diteljem razstave več priznanj in pohval s strani nadrejenih in s strani samih vajencev. Vse je bilo urejeno tudi za vse dni razstave, da so bili gostje vedno lepo spre- jeti, pa najsi je šlo za goste iz drugih občin, ki so prišli pogledat, kaj dela ptujska Posredovalnica za delo ali pa za učence iz zad- nje šole v občini. Vsem so vse raztolmačili in jim vse razkazali. Letošnja razstava »Pot v pokli- ce« ob tednu vajencev je pokaza- la, da je potrebno mladim ljudem, ki iščejo svojo življenjsko pot ja- sen odgovor, kam naj gredo in za kaj so najbolj sposobni in ta od- govor je marsikdo našel na raz- stavi. Take razstave bodo v Ptu- ju še potrebne in jih bomo ne- dvomno tudi imeli, dokler jih bo- do organizirali tako agilni ljudje kot so letošnjo in ob neznatnih stroških. Obiskovalci razstave so vpisali v spominsko knjigo in v knjigo obiskov dokaj laskavih izjav, mno- gi pa so se pod njimi podpisali v znak soglašanja s priznanji. Krajevni muzej NOV v Srečah pri Makol^ih Ob otvoritvi krajevnega muzeja NOV v Srečah pri MakoGah dne 10. maja 1959 v obnovljeni Saga- diinovi hiši, ki je bila 12. aprila 1945 prehodna part zanska bol- nišni.ca, ko so jo zažgalld faš sti in pokcnčal' tudi življenja šestih Sagadinovih in dr. Lavickega, je bilo v Srečah mnogo ljudi iz Ma- kol, Ptuja n Maribora ter iz oko- l;ce, ki so sr. ogledali dokumente in slike muzeja in prisostvovali žalni komemoraciji ob grobnici in spcmieniku tragično prem nulih sedmih partizanov. Muzej v Srečah bo ostal ob- enem zan miva izletniška točka iz Štatenberga, Makol in Majšperka. Ptuja in Maini'bora ter drugih krajev. Moj otrok slabo govori... (Nadaljevanje) Zelo resna in običajno zelo trdovratna govorna motnja je JEČANJE, ki je tesno povezano z vsem organiznom človeka, z nje- govim načinom življenja, z nje- govimi odnosi do soljudi in le-teh do njega. Jecavec se muči s svo- jim govorom, čeprav ima govo- rilne organe v redu. Vzroki so okrog njega in v njem samem, v njegovi notranjosti. Strah pred govorom! Občutek nemoči! Stalno opominjanje okolice na njegov govor, da jeca, ko to sam pre- dobro ve, se zaveda Otrok ima malo slabše govorne sposobnosti, začne se mu zatikati, ko je po- stavljen pred naloge, ki jih ni spo- s^oben govorno rešiti in se mu zataLrvo ^zmeno 22. ju«ija. Zdravniški pre- gled bo pravočasna objavljen. Uprami ocfimr NOVI KRVODAJALCI Dne 14. in 15 maja so daroval: svojo dragoceno kri prebivalci iz Trnovske vasj -.n okolice. Iskrena hvala vsem darovalcem, požrtvo- valnima organizatorjema pa vse priznanje. — Kr so darovali: Hrga Angela, Klajderič Marija, Toš Rozalija. Potrč Terezija, Vaj- dič Anica, Majcen Marija, Mordej Ivana, Kostajnšek Ema, Kolarič Marija, Vajdič Janez, Potrč Alojz, Horvat Marija, Lovrec Jui;:jana. Kramberger Terezr,ja. Plošenjak Franc, Murko Marija, Polanec Ma- rija. Markež Terezija, Rašl Aloj- z.ja. čuček Elizabeta, Ploj Mar - ja, Rojko Marija, Kos .Mojz, Ko- rada Ana, Čuček Janez. Polanec Vinko. Toplak Rozalija, Murko Ema. Čeh Jože, Kramberger Ma- tija, Vajdič Angela, Zemlj č Alojz. Čeh Terezija, Kos Franc, Škamlec Alojz, Toplak Franc, Šuta Marija, škamlec M.arija. Saver Genovefa. Matjašč Anton. Šegula Jvana. Zor. ko Frančiška. Raš' Manja, Zorko A'ojzija, Petrič Štefka. Majerc Alojzija. OstaLi so še: Čeh Franč ška, Lovrenčič Marica, Nadižar Fan-, Cene Bibijana, Rober Jože, Šprah Ljuba, 2:avadlail Em:l. Murko Ma- rija. Polanec Marija. Godec Sta.n- ko. Lajh Ceclija Sagadm Roza Kociper Rudolf, Kukovec Franc. 21. m.aja so darovali svojo dra- goceno kri prebivale iz Markove :n okolice. Za številno udeležbo in darovano kri se :skreno zahva- ljujemo. — Darovali so: Lovrenčič .Anica. Žger Franc Simonič Jurj, Cvetko Marjan^. Korošec Mar:ja, Kukovec Anton, Letonja Ana, Kostanjcvec Alojz. Strelec Terezija, Horvat Elizabeta, Cvetko Mar;ja. Holc Elizabeta, Veršič Jera, Strelec Ana, Kosta- njevec Marija, Lesjak Nežka, Pe- trovič Marjeta. Kodrč Ivana, Šm;- goc Matilda, Strelec Elizabeta, Čuš Marjeta. Cimerman Marija. Kos Martin, Štrafela Marija. Cvetko Roza, Magdič Marija, Petrovč Jože. Strelec Alojz, Divjak Tere- zija Kukovec Marjeta, Obran Iva- na, Ljubeč Marija. Drozg Marja. Kukovec Marija, Tement Roza. Primožič Ivana. VrabI Emlija, Bezjak Darko, Rostar Marija. Lo- vrenko .Anton, Štrafela Franc. Za vec Anton, Kodrič Jakob, Stre- lec Marija. Štrafela Marija, Jan- žekovrč Ernest, Kofol Ljudmila Meznar:č Manja, Fras Mart.ja. Vrabl Julijana, Pukšič Marjeta. Ostal'' so še: Šentjurc Siilvo, Sa- gadm Franc, Sagadin Ludv k, Sa- gadm Vlado, Vrt:č Vilka. Horvat Marija. SPLOŠNA BOLNIŠNICA PTUJ Postaja za transfuzijo krvi Mestni kino Ptuj predvaja od 29 do 31 maja amerišx: bar\'n; film »NOCOJ BOMO PELI« m od 2. do 4. ju- nija sovjetsk. barvni film »VA- ŠA ŽELEZNOVA«. MURETINCI KINO MURETINCI predvaja 30. in 31. maja poljski film »KANAL«. NAJMOGOČNEJŠA »ZAREZA« NA NAŠI ZEML-Tl (seveda na kopmem) je Veliki kanjon v Koloradu (ZDA). Ta kanjon je dolg približno 500 ki- lometrov, širok 8 do 24 kilome- trov. globok pa ponekod ceio 1 in pol kilometra! Z raznimi me- ritvami so ugotovili, da so neka- tere vrste kamenin v njem stare do 160 miilijenov let! ?TP \N I PTUJSKI TEDNIK VTVJ, DNE 29. MAJA 1959 mm^ državica brez zakonov Andora mera 452 kvadratnih ici- lometrov, v njej živi 6000 ljudi, leži na vzhodnem {>obočju Pire- nejerv na meji med Španijo in Francijo v višini 2500 do 3000 m, m je državnopravna muzejska redkost v sodobnem svetu. To je država, v kateri ni pisa- nih zakonov in zato poteka vse življenje v njej {>o ustaljenih še- gah in navadafh. StoriJcn lažjih kaznivih dejanja prestanejo svojo kazen v hotelu. Oblasti storilca f>oprosijo, naj ne zapušča sobe, ki so mu jo bili odkazali. policij- ski predstavnik pa pride enLcrat ali dvakrat dnevno k njemu na obisk in fx»nenek. Hujši kriminalci gredo sedet v Francijo. Toda to so uvedli šele v zadnjih letih. Pred tem je bil tudi njihov režim prestajanja kazni sila nenavaden. Tako je bil pred vojno neki zdravnik, ki je iz lahkomiselnosti povzročil smnt svoje zaročenke, katero je zdravil, obsojen na tr. leta zaipcra. Ker pa v zaporu ni bilo nikogar, ki bi ga stražil, nadzoroval in mu prinašal hrano, so mu oblasti iz- ročile ključe od njegove celice in bone, da je lahko jedel v neki krčmi. Kadar se mu ni ljubilo več sedeti v celici, je kaznjenec za- klenil vrata in šel na sprehod. To je bila tedaj ena največjih atrak- cij te žepne državice na PireAe- jih. Če na ozemlju Andore najdejo Uako truplo, kar se zgodi zelo redko, prideta tja sodnik in nje- go pomočnik. Pomočnik pred sod- nikom in pričami trikrat vpraša: »Mrtvi, kdo te je ubil?« Ker tru- plo praviloma ne odgovori na to vprašanje, sodnik svečaiio raz- glasi: »Mrtvec, ki ne govori, je v resnici mrtev.« Po tem logičnem zaključku dovolijo tudi zdravniku, da pregleda truplo in po pravilih svoje stro'

ele zaradi pozebe ali suše, se več ali manj sušijo ali hirajo tudi f>ozneje, ko imajo dovolj vlage in več mraza. Če pa jim nudimo okrepčilo, se ne posuši nobena veja in se tudi ne zmanjša pri- delek sadnega drevja. To odkritje je velikega pom^a zlasti za sadjarstvo, pa tudi za gojitelje rastlin na drugih pod- ročjih. Štirikrat požeta pšenica Vzgojil jo je ameriški strokov- njak dr. C. A. Suneson. Zelo plod- no pšenično vrsto je križal z div- jimi travami iz rodu pirike. Po prvi prav donosni žetvi ostane strnišče v zemlji ter nasiednje leto znova odžene. Nasledi^ žet- ve dajejo sicer le nekako tretjino dotKJsa iz prvega leta, toda glavni pomen večletne pšenice teži pač v tem, da polja štiri leta ni treba orati. V mnogih deželah odnašata veter in voda dragoceno zemljo, čim je le kratek čas ne pokriva rastlinska odeja. Pred to nevar- nostjo ščiti ogroženo ozemlje več- letna pšenica. Izsuševanje močvirij Nizozemska inženirja Peter VVestbruCk in Albert Billing sta napravila načrt o spremembi 15.000 oralov močvirnega zem- ljišča blizu New Yorka ■ v plodno zemljo. V ta namen bodo napra- vili nasipe in jezove ter montirali črpalke. Po isti metodi so melio- rirali tudi nizozemske pokrajine ob morju. ' Očesna notranjost v barvah Večkrat je bilo doslej težko dognati klico nevšečnosti v obo- lelem očesu, ker točen pregled njegove notranjosti ni mogel biti povsem popoln. Zdaj so na očesni kliniki medicinske fakultete v Kraljevem gradcu, ČSR, uspešno preizkuisili najmodernejši Zeisov aparat za fotografiranje očesa, ki omogoča tudi fotografiranje v njegovi notranjščini, in to celo v barvah. Povečam posnetek laj- ša zdravnikom ugotovitev diagno- ze kakor tudi uspešnejši način zdravljenja. Seznum mrčesa Svetovna zdravstvena orgar^- zacija je objavila katalog, ki so ga izdelali strokovnjaki za insek- ticite, to je kemična sredstva za uničevanje muh, komarjev, uši, bolh, stenic ter {X)dgan in škor- pionov. Posebno mesto zavzemajo v tem katalogu tiste živalske vrste, ki so najbolj nevarne člo- veku in jih je spričo odpK>mosti najteže uničiti. Avto iz aluminija Konstruktorji v Detroitu ne že- le doseči samo evropske kon- strukcije majhnih , avtomobilov, ampak jo hočejo celo preseči. Prizadevajo si uvesti motor iz aluminija. — Motor bi bil za 200 kilogramov lažji od železnega, s čimer bi pridobil na brzini 50 od- stotkov, potrošnja goriva bi se zmanjšala na tretjino, gume in zavore pa bile trajne. V zadnjih mesecih govorijo o avtomobilu, ki bi bil ves iz aluminija. Takšno vozilo bi bilo cenejše, čeprav je aluminij zelo drag. Ker se alumi- nij hitro ohladi, bi se pri motorju lahko napravilo koristne spre- membe. Žerjav za zi stolpnic v tovarni mostov v Breznu na Češkoslovaškem so dovršili in Fffieazkusili nov izredno močan žerjav. V celoti izdelanega pripno h kamionu Tatra, ki ga p>otegne na gradbišče. Žerjavova ročica, dolga 25 metrov, dvigne v vodo- ravnem položaju 800 opek trideset do petdeset metrov visoko. Name- ščanje žerjava traja dve uri. Nov. tip letaka Novo veliko potniško letalo v Velik: Britaniji \'angard, izdelek tovarne Vickers, bo v kratkem odletelo na prvo {KJtovanje. V le- talu bo lahko* 193 pK>tnikov, nje- gova povprečna brzina pa bo 684 kilometrov na uro. Izumitelji trdijo, da so operativni strošlčl Vangarda tako nizki, da bo pre- važal potnike s 50 odst. manjšimi potiškimi stroški kot današnja potniška letala. Trup letala dopušča, da se Van- gard v mrtvi turistični sezoni uporablja kot poštno letalo in skladišče. S tem bo mnogo dopri- nesel zrakoplovni družbi in pa lastniku, ki bo letalo nabavil, tud. takrat, ko bo letel z majhnim številom {x>tnikov. Letalo lahko leti tudi v naj- slabšem vremenu. Vangard je »druga generacija« potniških letal s plinskimi turbi- nami. Konstruiran je na osnovi že preizkušenega Visconta prav tako iz tovarne Vickers, ki je bilo eno prvih potniških letal na svetu. Prvovrstni jal^olčmk od 5 litrov naprej po 30 din liter, močno dcmciče žganje (droženka) in pristno haloško vino po zmerni ceni nudi ZADRUŽNO PODJETJE »VINARSK A ZADRUGA«, PTUJ ŽENSKO KOLO v dobrem stanju kupim. Naslov v upravi. PARCELO v Ptuju, Na Tratah, prodsm. Vprašati v Krojaški zadrugi, Miklošičeva ulica. 23 AROV KOŠNJE SENA, pol de- te;'je, i>ol trave, v Rogozmc;, predam. Vprašati: Nova vas 29 pn Ptuju. TRAVNIK aLi samo košenino pro- dam. Ptuj, Zagrebška 41. KOŠENINO proda Kmet:jska za- druga Videm pri Ptuju. L-ci- tacija bo v nedoijo, 31. maja, ob 10. uri dopoldne v pisarn zadruge v Vidmu. NOVO TOČILNICO ZA MED pre- dam. Kri-žaj, Nova vas 19 pr: Ptuju. STANOVANJE v bL^ini Ptuja za- menjam. Jožef Hedil, Kicar 110 Ptuj. Preklic ŽALJIVKE, izrečene dne 14. maja 1959 Ludviku Pematu iz Ptuja v gostiln-, pn Rozik:, obžalujem ■jn preklicujem. Janža Tušek. Ptui, Cankarjeva 11. ftfiam KOMISIJA ZA UStXJŽBENSKE ZADEVE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA PTUJ razpisuje po 33. členu zakona o javnih usl\ižbe(ncih NASLEDNJA PROSTA MESTA V UPRAVNIH ORGANIH IN ZAVODIH ObLO PTUJ: 1. referenta za javni red in mir ter varnost prometa; 2. šefa odseka za prosveto in kulturo; 3. tržnega inšpektorja; 4. šefa odseka za gozdarstvo; 5. referenta za vzgojo gozdov; 6. občinskega javnega pravobranilca; 7. sanitarnega tehnika; 8. pisarniškega uslužbenca na Krajev, uradu Cirfculane; 9. pomožnega uslužbenca na Krajevnem uradu Juršinci; 10. psamiškega uslužJ>enca na Krajev, uradu Rogoznica; 11. diva tajnika — na osnovni šoili »Franca Osojnika« Ptuj (Prešernova ulica) in na osnovni šoli »Ivaaia Spolenjaka« Ptuj (Breg). Pogo.jt za uslužbenska mesta: pod 1. in 3. srednja strokovna iizobrazba; ped 2. učiteljišče ali višja pedagoška šola (učitelj ali predmetn: učitelj); ped 4. in 5. srednja gozdarska šola; pod 6. pravna fakulteta; pod 7. šola za sanitarne tehnike; pod 8., 10. in 11. popolna osnovna šola (štirje ra2Ted: giimnaz»'je); pod 9. nepopalna osnoivna šola Pravtiino kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom je vložit, na Občinski ljudski odbor Ptuj do 15. junija 1959. Prosilci morajo izpolnjevati pogoje iz 31. člena zakona o javnih ustežbencih. Temeljna 'n pcdožajna plača po predpisih KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE ObLO PTUJ Strelci iz Ptuja in okolice ter iz Kidričeva Tekmovanje strelcev v Pluju Predzadnjo soboto je strelska družina Kidričevo organizirala na domačem strelišču tradicionalni dvoboj z vojaško puško protiptuj" skemu Železničarju. Zmaga je zasluženo pripadla domačinom, ki so dosegli 396 krogov, ekipa železničarjev pa je nastreljala 25 krogov manj. Ekip- ni rezultati niso zadovoljivi, bili pa bi vsekakor boljši, če ne bi tekmovalcev motilo slabo vreme. Med posamezniki so prva mesta prav tako zasedli domačini: Ko- lar ič 101 krog, Kramberger _ 96 krogov, Korpar 93 krogov. Šele na 4. in 5. mesto sta prišla želez- ničarja Kunstek in Koželj z nekaj slabšim rezultatom. Avgusta bo Pomembna zmaga domačih rokometašic DRAVA—SVOBODA (Ljubljana) 8:5 (5:3) Za veliko rokometno srečanje 24. maja med ženskima ekipama »Svobode« iz Ljubljane in domače »Drave« je Mo veliko zanimanje. Ob lepem s.cnčnem vrem-enu se je na stadionu mailega rokometa zbralo približno 150 gledallcev. k; so spremljali živahen potek pr- venstvenega srečanja v rokometu. Začetek igre so gledalci burno pozdravljali, saj se je takoj vi- delo, da bo te'kma prvovrstnar. Ekipa »Drave« je s to tekmo do- kazala, da še vedno spada med najmočnejše ekipe Slovenije. Prvi polčas je potekel v delni premoči domačink, ki so preigra- vale tehncčno boljšo gostujočo ekipo in že v prvem polčasu do- segle dva gola prednosti. V na- daljevanju je biila igra vedno bolj živahna. Igralke »Svobode« so se mnogo trudile, da hi izboljšale rezultat. Od domačink je treba pohvaliti steber moštva igralko Zoro Jeli^ nek. Gole za gostujočo ekiipo so dale: Kragelj m Hočevar dva ter Grčar enega; za domačinke pa: Butolen 3, Potočnik m Brumen po 2 ter Fric 1. Sodil je zelo do- bro Marko iz Maribcra. Pa KOŠARKA Drava-Partizan Selnica 30:10 {14:3) v nedeljo je članska ekipa Dra- ve nastopila v Kamnici ter zabe- ležila visoko zmago nad domačo ekipo. Takoj v začetku igre je Drava odprla vse svoje registre. Pri stanju 7:0 je uspelo domačinom doseči prvi gol. V premoči gostov se je končal prvi del tekme. V drugem delu so pričeli do- mačini nevameje ogrožati vrata Drave in napake gostov v obrambi dobro izkoriščati. Toda to je tra- jalo samo prvih pet minut, nakar je Drava ponovno prevzela inicia- tivo ter rezultat višala vse do konca tekme. Gole so dosegli Pavličev 8, Štal- cer 7, Černezelj 5, Gajzer in Zu- pane 4 ter Valent in Gorjanc 1. S to zmago si je Drava zago- tovila prvo mesto in tudi nedelj- ski rezultat, ko bo igrala tekmo proti Partizanu-Pobrežje ne more več tega spremeniti. Po kratkem odmoru pričnejo kvalifikacijske tekme podzveznih prvakov za vstop v slovensko li- go. Za ta srečanja bo morala eki- pa biti dobro pripravljena če stremi za uspehom, ker bodo bor- be ostre in težke. ac povratno srečanje. V tolažbo železničarjev zaradi poraza v tekmovanju z zračno puško je zmagala železničarska ekipa »B« v tekmovanju z zračno puško proti mladi mešani ekipi ptujske »Perutnine«. To tekmova- nje je bilo predzadnjo nedeljo dopoldne. Z razliko 37 krogov je zmagalo »B« moštvo Železničarja. Zmaga pa bi bila vsekakor ogro- žena, če bi v ekipi Perutnine na- stopilo več takih strelk kot je na pr. Volgemut Angela. Od 200 možnih je dosegla 150 krogov, kar je za začetnico dober uspeh, h čemur ji je potrebno čestitati. Povratno srečanje bo v juniju. ka LJUBLJANA NEDELJA. 31. MAJA 6.00—7.00 Veve- stila. 13.30 Za našo vas. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —n. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.10 eRklame. 15.25 Lal}- ka glasba. 16.00 Matija Maležič: V do- lini Cabranke (reportaža). 16.30 Nekaj lepih melodij. 17.00 Jobann strauss: Glasbeni odlomki iz operete „Netopir". 17.30 Radijska igra — Raoul Ploquin: Odšel brez naslova (ponovitev). 18.30 Milan Ristič: Suita giocosa (Simfonični orkester Jugoslovartske radiodifuzije diri- gira Antonio Janigro). 18.48 Kvintet bratov Avsenifc v veselem ritm/. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in re- klame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Melodije z orkestT