13S. številka. „IdllMt" izhaja dvakrat na dan. raznn nedflj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa oh 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdimje oh 1 uri pop. Naročnina znaša: ' Obe iidanji na leto . . . ghL 21*— Za urno večerno izdanje . „ 12-— /a pol leta,četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priloiftne naro»'nine *e uprava ne ozira. Na drobno «*» prodajajo v Tratu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvČ.; ponedeljake popoldanske Številke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. ~ir Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Novejše vesti. Pptrotrrml 30. m. m. Na včerajšnjem svc-čunostnem obedu je izrekel ear Nikolaj nastopno zdravico: Zahvaljujem ne Vašemu Veličanstvu za obisk in dvigam čašo na Vaše zdravje. Istotako pijem na zdravje Njenega Veličanstva kraljice ter Njegove kraljeve visokosti princa Ferdinanda, ter na provspeh Romunske. Kralj Karol Komnnski je odgovoril za-hvaljevaje se za milostne besede carjeve, kakor tudi za topli in [prisrčni vsprejem, ki mu ga je priredil car. Za vedno mu ostane v srcu spomin na bivanje v Rusiji, istotako kakor oni srečni čas, ko se je njegova vojska bojevala na strani ruske carske vojske. Z željo, da bi njega obisk utrdil najbolje odnošaje in da bi pripomogel v to, da se še trdneje sklenejo prijateljske vezi z mogočno državo carjevo, je dvignil kralj svojo čašo na zdravje carja, carice in carice-mntere. Killl 30. m. m. Letnika 1874 (lovci) in 1872 (karabinerji) so odpuščeni domov. Sedaj so zopet na dopustu vsi letniki, ki so bili poklicani pod orožje povodom zadnjih izgredov. Milan 30. m. m. V pravdi na vojaškem sodišču proti poslancem Turatiju, de Andreisu in Morgariju je predlagal zastopnik obtožbe za Turatiju in de Andreisu po 15 let ječe in za Mor ga rij a f> let zapora. Razsodba se proglasi jutri. D litin,{ 31. m. m. Cesar Fran Josip je poslal grofu Herbertu Bismarcku iz Išla brzojavko, v kateri izreka istemu svoje sožalje. Friedrlcli*nihe 31. in. in. Po noči je prišlo nad 800 sožalnih brzojavk. Brzojav ili so tudi Go-luhovski, Crispi in drugi državniki. PODLISTEK. « Čuvaj se senjske roke! Zgodovinska povest. Spisal A. Seiioa. Poslovenil F. S. Cvetov. ^ —_— »Bodite mirni, bratje«, je odvrnil Juriša Or-lovič, »bržkone me poznate, da sem vašinee. Vaša duša moja glava. Bodite mirni, vam pravim. Tudi jaz sem slišal tu in tam črnih glasov, ali duše mi, ne znam, kaj je resnica, kaj laž. No, glejte, ni še pol ure od tega, ko je prijadral z Reke škof Anton in je precej pozval k sebi našega kapitana, da mu objavi dobrih novic.« * * * Dokler je vojvoda Juriša Orlovič tako miril svojo junake, razplel seje v starem škofovem dvoru vrlo živahen razgovor. V mali sobici je sedel za pisalno mizo cerkveni dostojanstvenik, odet v modro škofovski) obleko. Bilo mu je kakih 40 let. Oglata svilena kapa je pokrivala fino, visoko čelo; gladko lice zožalo se je proti bradi, jaki nos izrastel je prav izpod čela, pod katerim sta plamtela dva živa oglja — dvoje črnih očij. Iz tega gladkega, toda ostrega licu, obrobljenega z dolgo sivo brado, mogel si spoznati dvoje — razum in strast, a ta cerkveni dostojanstvenik je bil izbrani senjski škof« Anton de Dominis, RibniČan, sin hrvatske zemlje, a italijanske matere. Igral se je zlatim križcem na prsih ter gledal nepremično v vojaku, ki mu je sedel nasproti. Ta človek je 1»i I jak, poln, žilav. Pod nizkim čelom mu je bil širok nos, okroglo lice, Trst, v ponedeljek, 1. avgusta 1 SOS. Lastnik konBorcij lista „Edinosti". Hamblirs: 31. m. m. Mesto kar mrgoli oseb, ki so došle, namenjene v Friedrichsruh. Bergen 31. m. m. Nemškega cesarja je hudo užalila vest o smrti Bismarckov". Cesar so takoj povrne v Nemčijo. Reroltn 31. m. m. Pogreba Bismarckovega se najbrže udeleže vsi vladarji in knezi nemški, zastopniki vnanjih držav, deputacije parlamenta in mnogo poslancev. Hcrolill 31. m. ni. Vest o smrti Bismar-ckovi je pretresla vso Nemčijo. Malone vsi listi so izšli črno opremljeni. Z mnogih javnih poslopij vejejo črne zastave. Le list »Vonvaerts« niti" ne omenja Bismarckove smrti. London 30. m. m. Reuterjeva pisarna javlja, da v Santjngo de Cuba je zavladal velik strah radi negotove bodočnosti. Boje se, da Amerikam izroče mesto Kubancem. Trgovinska naroČila, ki so se bila dala prve dni amerikanske okupacijo, se prcklicujejo zopet. lVaslltngton 31. m. m. Predsednik Mac Kinlev je preprečil objavljenje odgovora Španski, ker ne bi odgovarjalo dobrim diplomatskim odno-šajem, ako bi tak spis prišel v javnost poprej, nego gaje dobila dotična država, kateri je bil namenjen. Po slavlju v Pragi. IX. Obrekovalec m. Ničesar se ni zgodilo in ničesar govorilo na slavnostih v Pragi, kar bi se moglo obsojati z avstrijskega stališča. Njim torej, ki so hoteli na vsaki okrašeno s tankimi brki in španjolsko brado. Dolgi, a redki lasje, razčesani na dvoje, padali so mu na bel, vezen ovratnik. Oblečen jo bil v zobnn (oprs-nik, jopič) iz črne kožuhovino, rumenih rokavov, na nogah je imel visoko rumene čevlje, a na levi strani ob boku se je spuščal dolg moč. Na levi strani prs je imel vojak tri križce, pretkane srebrno žico. Dokler je škof sedel mirno, gibal se je kapitan živo na svoji stolici, jezd se morda nad škofovim mirom. »Revercndissime«, je rekel in stisnil male oči, »oprostite ini, a moralo je biti. Vem, da Vam je bilo težko ostaviti Reko, in da ste se tudi tam bavili •/, važnim poslom, a upam, da se Vam bodo tudi v Senju nudila prilika, služiti dobro cesarja in nadvojvodo. Govorim Vam iskreno, kakor vojak, sluga cesarjev, a govorim Vam, kar som mnogokrat slišal o Vaši modrosti; pa vem tudi to, da bi rad povrnil mir temu mestu. Ravno za to sem Vas klical. Jaz ne morem več brzdati svojih ljudij. Ti so Vam popolnoma podivjali. Iz Gradca mi pišejo, naj držim Uskoke na uzdi, da se; tako beneškemu svetovalstvu vzame prilika pritožbam. Ali kako naj ? Senjski Uskoki imajo dobiti letnih 10.000 zlatov. Ali jih ne dobivajo. Hodijo nam samo prazni listi, a tu sedi med zidinami 800 gladnih in žejnih ljudij z ženami in otroci, 800 vojakov nevajenih plugu sedi na kamenu brez groša. Beneške ladijc branijo vsaki privoz kruha in vina, Benečani obešajo brez obzira vsakega Se-njana, in zopet se prosi, naj se ti ljudje bojujejo zoper Turka. A zdaj je nekdo -- ne znam kdo — razsojal glas, da se razpusti vsa uskoška vojska Tečaj XXIII. Oglasi ' mp računajo po vrstah v |>etitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Poalana, osmrtnice in javne zahvale, ilo-mači ogluši itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopisi naj sp poSiljajo uredništvu. Nefranknvani dopisi se ne sprejemajo, liokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklaniaeije in oglase sprejema upriivništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. I redulstvo in tiskarna nahajata v ulici Carintia Itv. t'2. l'prnvnistvo, od-prnvnlStvo 1» sprejemanje Inseralnv v ulici .Molin piccolo Stv. II. nadstr. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. način kazati te si a v nos ti v krivi luči, ni razpolago drugo sredstvo, nego je ono, ki je spMfr v rabi klevetnikom: pačenje dejstev in zavijanje besed. Tako so delali z govorom Komarova. A ker je Komarov dofiel v Prago kakor novinar, ker jo na shodu novinarjev izustil oni sloviti govor o nemškem valovju, katero treba zavrniti, so se obrc-kovalci še posebno bavili z shodom novinarjev. Na jedili strani so vedeli, da je prvi shod slovanskih novinarjev dogodek zgodovinske važnosti za razvoj in bodočo usodo slovanstva v Avstriji. Saj je ravno novinstvo poklicano v prvi vrsti, da pojasnjevanjem, vspodbujanjem in svarenjein ugladi pot takemu razmerju med posamičnimi plemeni slovanskimi, da bode možna ukupana, koncentrovana borba za ukupne koristi — proti ukupnomu sovražniku. Oni vedo dobro, kaj bode j »omenjala taka ukupna borba in kakova naloga jo prisojena slovenskim novinarjem v tej borbi. Na drugi strani jim je popolnoma primanjkovalo — kakor rečeno — kakoršnegasibodi dogodka, katerega bi mogli izkoriščati za svoje namene. Vrgli so se torej na slovansko novinarje ; proti shodu novinarjev so naperili klevetniki najteže baterije svoje. General Komarov v sredi in četa družili slovanskih novinarjev okolo njega, vsi pripravljeni, da vržejo Avstro-Ogersko v žrelo panslavizma : taka je bila nekako slika, kakor so jo sestavili obrekovalci. Slovanskim novinarjem ne bi trebalo, da se branijo proti takim podlim napadom. Suverenim ponosom lahko gledajo na sovražnika, ki se jc ponižal toliko, da se valja po blatu laži, klevete in da se izžene iz Sonja. Ne verujem tega, mislim, da vlada ni slepa, da bi sama odbila od sebe toli junaško desnico, kjer si Benečija osvaja izključljivo gospodstvo na jadranskem morju, kjer preži na Furlanijo in na avstrijsko Istro. l'u ko je vso to tako, jo-li čudo, vprašam, da trgajo ti ljudje uzde, da kedaj prodirajo po noči na barkah ter ugrab-ljajo tu ali tam kako glavo beneške živine, ali da kradejo po kojo ladijeo dalmatinskoga vina. Tudi v meni se pretaka italijanska kri, ali vojak sem in pravičen ; tudi vem, da jc pod to trdo skorjo zdravo jedro, da so ti ljudje zdravega in poštenega srca — pa da ne bi bilo njih, da ne bi trepetala pod senjsko roko Osmanlija, ne bi se po tej obali vila cesarska zastava; ali se ne bi, Bog me ! niti beneška baudora razvijala nad dalmatinskimi mesti. In v resnici, žal mi je, ker je vos svet vzdignil gonjo na moje Uskoke. Ko sem bil opazil, da so v skrajni bedi, da ne morejo ne živeti ne umreti, som Vam pisal, prečastni gospod Skot". Saj \ i slednjič tu školujete, in če ste se rodili na beneškem zemljišču, pretaka se zopet po Vaših žilah hrvatska kri — kakor tudi v tem narodu. Vi ste se dogovarjali, kakor sem slišal, o tem z graškimi in pražkimi ministri, pa sto gotovo tudi pravo ubrali. Zato sem Vam pisal, zato Vas prosim in zaklinjam: ukrenite kaj, da se umiri ta siromašni narod iu da se mu zboljša življenje. Jaz sem ministrom stokrat pisal, ali vsakikrat so mi odgovorili: Vmirite svojo četo, za sedaj nimamo novcev. Ucs lepi nauki: »Miruj, verni narod, pa grizi kamen!« (Daljo pride.) EDINOST (Večerno izdanje) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. »70. 4 nVČ. V edinosti J« mo£! in denuncijantstva. Slovanski novinarji lahko jasnim čelom stopajo v svet s poročilom o svojem prvem shodu v Pragi. Sešli so se, bra štiri ilesetletja, ki je izbrisal besedo »morala« iz slovarja politike in «lipl«>maeije, ki je uveljavil načelo, da v politiki gr«' m«tč pre«l pravico, ki je v zmislu tega načela izzival vojne na najfrivttlneji način, ako se je nadejal, p«tstal p«tslanik«tm v Parizu, a k malo na t«t predsednikom državnega minister-stva in pruskim ministrom za vnanje stvari. Kak«t je pozneje, leta 1H64, zavel Avstrijo v Hlezvik-Ilolštajn in kaj s«; je godil«! potem, 1. 180»>.,je znano. Po volji Bismarcka in po konceptu njega velikonemške politike j<> Avstrija krvavela hkratu na dveh bojiščih. Potem je prišla franeozka-ncmSka vojna. In pozneje trozveza. Uplivi teh dogodkov delujejo še danes — v Avstriji bolj, neg«t je koristno za to državo. Avstrijski Nemci in Bismarekova smrt. Kak«tr jim je služil pred smrtjo kakor simbol nemškega jedinstva in vclencm&ke ideje, tako httdo njegov spomin izkoriščali tudi p«t smrti. Druzega ni bilo pričakovati. Haj so ž<« začeli. Današnje vesti pravijo: Vodstva raznih nemških strank s«) se že sešla, da določijo, kako jim je počastiti pokojnika. Nemško-nacijonalna stranka odpttšljc posebno deputacijo na pogrebno slavnost. Nemški naprednjaki so izrekli brzojavnim pot«tm svoje sožalje. \Volfin Sch«inerer pojdeta osebno na pogreb. V Gradcu pripravljajo velike manifestacije sožalja. Nemški nacijonalci bodo nosili 14 dni črne trake na rokavih. Kdor pozna Sohonererja in \Volfa, ne bode dvomil, da ta dva m«tža ne žene v Friedrichsruh toliko pijeteta do velikega pokojnika, marveč misel na širjenje idejo, kateri je služil pokojnik železno vztrajnostjo in ki je bila poosohljonu v njem. Katera ideja da je to, tega ne treba praviti. Z Balkana. Iz Belcgagrada prihaja poročilo, da ima radikalna stranka v rokah dokumentov, skrajno kompr«tinitujočih za razkralja in se«lanjega generalissima srbske vojske, Milana. Ali je res to, ali ne: čudil bi se pa nikdo ne, nko ima kdo takih dokazov v rokah. Prvi pobočnik kueza Nik«>le Črnogorskega, Gjurkovid, se je povrnil iz Petrogradn, kamor je bil šel, da prevzame orožje, ki ga je daroval car Crnigori. Pred svojim odhodom je bil Gjurkovi«? v dolgi avdijenei pred carjem, kateri poslednji je izročil polkovniku lastnoročno pismo za kneza Nikolaja. Car se je «tbvestil natančno o odnošajih v kneževini, zlasti pa o krvavih sporih ob albanski meji. Domače vesti. Kristanov pogreb. V soboto, dne 30. julija ob 10. uri dopoludne se je vršil pogreb v Kopru. Spremljali so krsto očetje frančiškani, kapucini, vsi duhovniki in kanoniki mestni, ker je blagi ranjki »loločil precejšnjo svoto v tu namen. Za krsto smo videli zastopnike učiteljskega zbora, preč. gospoda in — mesto kope rako. Ves slovenski svet ve, kako je v Kopru in kako je bilo leta 18<»7. Sedanja bolezen Kristanova je trajala le dva dni in povsem mirno je zaspal blagi mož. Gospa njegova se je za trenutek odstranila, da mu po želji njegovi donese črne kave, a ko se je vrnila, zvestega soproga ni bilo več med živimi. Pritekel je domači zdravnik, ki pa ni mogel druzega, nego konstatirati nasto-pivšo smrt. Meseca julija je Kristan se pripravljal nekaj strokovnih sestavkov ter tudi »Slovanskemu svetu« na Dunaj je odposlal daljšo razpravo »o potrebitosti jugoslovanske vzajemnosti.« Illagega moža priporočamo v spomin vsem svojim prijateljem in mnogobrojnim ljudskim učiteljem, katerim je blagi mož vcepljal ljubezen do kmetijstva in do prirode ! 0 najnovejšem kranjskem prepiru. Pišejo nam s Kranjskega : Pravim zadovoljstvom sem čital v Vašem cenjenem listu obsodbo najnovejšega prepira mej ljubljanskimi »prvaki«. Ta prepir nam pokazuje zopet enkrat jasno, kakrf malenkostnih nazorov so ljudje, ki hočejo voditi politiko kranjskih in menda tudi izvenkranj-skih Slovencev. Narod potrebuje prvakov, da ga vodijo in ga branijo proti napadom resničnih sovražnikov in proti krivicam od zgoraj, a ne da se ravsajo mej seboj kakor kuki kmetski fantje. Razumen narod preide prčko takih »prvakov« kmalu na dnevni red. Kranjec. Industrljaliii in poljedelski svet. Te dni se vršijo na Dunaju posvetovanja novo ustanovljenega industrijalnega in poljedelskega sveta pod predsedništvom poljedelskega ministra. Členom tega sveta za naše južne dežele in sicer oddelka za poljedelstvo, gozdarstvo in mon-tanistiko, je imenovan z naredbo o. k. ministerstva za poljedelstvo od 19. julija 1898 št. 1511 gosp. Gašpar Kašteli c, župan v Materiji, in njegovim namestnikom g. dr. Leonhard pl. T o mase o, podpredsednik dalm. zadruge v Spletu. Tsporcd veselici, ki jo priredi pevsko društvo »Kolo« dne 7. avgusta na vrtu šole sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu, je nastopni: 1. Jenko: »Naprej«, koračnica, godba. 2. Laharnar: »Pozdrav«, mešan zbor. 3. I. pl. Zaje: Zbor iz opere »Zrinski«, godba. 4. AVg. Leban: »Veselu družba«, mešan zbor. 5. Majcen: »Slovenec sem«, veliki venec, godba. 6. K. Bendl: »Križnci na morji«, veliki mešani zbor z mezzosopran solo. 7. »Sokolska koračniea«, godba. 8. H. Volarič: »Lahko noč«, mešan zbor. 9. Majcen: »Slovenski svet«, veliki venec, godba. 10. »Ženski jok«, igra v enem dejanji. Vsporeil veselico »Slov. pev. društva, ki so bode vršila dne 7. avgusta v Divači, je nastopni: 1. 1). Jenko: »Naprej«, moški zbor. 2. J. S. Bartl: »Dnevu nam pripelji žar«, mešani zbor, z sopran solo, solo poje gdč. A dela Makue. 3. Godba. 4. F. S. Vilhar: »Bolgarska Davoriju«; moški zbor. 5. M. Hubad: »Narodne pesmi«: a) »Je pa davi slanca pala«, b) »Prišla je miška«, c) »Bratci veseli vsi«, d) »Ljubca povej, povej«, e) »Škerjanček poje«, (i. Godba. 7. H. Volarič: »Gospodov dan«, kvartet, za dva ženska in dva moška glasa. 8. V. Novak: »Hrvatska Hrvatom«, moški zbor. 9. Zamejski : »Slovencem«, deklamacija. 10. J. S. Bartl: »Oj planine«, mešani zbor, s tenor solo. 11. Godba. 12. Kuntze: »Vinska poskočnica«, moški zbor. — Po veselici bode ples, katerega priredd divaški mladeniči. Za Izlet v Divačo. — Od »Slovanskega pevskega društva« se nam javlja, da se vozni listki dobivajo v tiskarni Dolenc, Piazza Caserma št. 2. To nuj izvolitu vzeti na znunje gospoda Kukanja Vekosluv in Bandelj Josip, katera lahko prideta po listke za zjuternji aH popoludanski oddelek, ali pa lahko pošljeta po nje kogar si bodi. Odbor pevskega društva „Kolo" pozivlje vse tamburaše in tamburašice, da se gotovo ude- ' leže tamburaških vaj, ki bodo jutri v torek 2 t. m. ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Zajedno se bode vršila volitev tamburaškoga odseka. Za zastavo pevskega društva „Kolo" so nadalje darovali: Na izletu v Koprivi nabrale go-spodičine Cerkvenik, Seme, Družina, Ažmel in Košir 24 kron. Gosp. R. Švee je daroval 00 stot., g. V. Smifc 1 K., g. Stanko Godina 1 K., Vu-letič Fran, krčmar, 0 K., g. Mate, krčmar ulica Madonnina št. 29, nabral mej gosti 6 K., daroval sam 4 K., skupaj 42 K. 00 stot. Prej izkazanih 121 K. 2H stot., skupaj 103 K. 88 stot. Ta svota je vložena v »Tržaški posojilni«! in hranilnici«. Iskrena zahvala darovaleem in nahiraleeni. Pevskemu društvu „Kolo" so nadalje pristopili kakor podporni členi ter uplačali po 2 K. letnine gg. : dr. Gustav Gregorin, Valentin Godnik, Anton Jerkič, Anton Kolar, Jakob Man koč, Jakob Sotlar, Jakob A toka, Josip Tomažič, Vekoslav Volčič, Henrik Stihe!, Ivan Košmerl, Jakob Klementin gospa Nina Rep. Živeli novi podporniki. Gosp. Josip Tomažič nam je doposlal zraven podpornine še 2 K. darila. Hvala lepa vsem skupaj ! Odbor. Načrti za gradnjo železnic. Ministerstvo za železnice je odredilo splošne tehniške studije za črto Ajdovščina-Postojna, za Črto Razdrto-Divača, za črto Trst-sv. Andrej po tiru severno od Trsta do Grijana in za direktno zvezo državnega kolodvora z južnim v Trstu. Nadalje sta dobila župan ljubljanski Ivan Hribar in župan vrhniški V i k to r J e I o v še k predkoncesijo za črto Loga tce-Godovič-< }rnivrh-Col-Gradišče-Ajdovščina. Okrajna bolniška blagajna. — V ininolem tednu je obolelo 552 udov, ozdravilo je 457, vseh bolnih je 1252. Slučajev nezgod je bilo 138. Proti zdravniškim predpisom se; je zagrešilo 04 bolnikov. Podpor je bilo izplačilnih 11,276.02 kron. Nov Mtel - restavrant je odprl gosp. Fr.pl, Garzarolli, župan in veleposestnik v Senožečah. Hotel - restavrant, je preskrbljen jako dobro z vsem potrebnim in modernim. Prostori so kaj elegantni. Prirejen je tudi telefon. Sploh so prostori in drugo urejeni jako praktično. TržaSkt samomorilec na Češkem. Okoličan, živeči v Dubi na deškem, nam piše: Samomori so v Trstu (kako bi rekel?) v modi. V Vašem listu sem čital že večkrat, kje tiči vzrok temu zlu in gotova resnica je, da je največ kriva temu zlu italijansko-židovska javna vzgoja. Celo sem je privandral jedcu iz tiste vzgoje. Vsprejct je bil na delo tukaj pri nas, kjer gradimo za dobrega in pobožnega kneza Carlosa Clarv novo cerkev in kjer sem jaz nadzornik zidarjev. Ta malopridnež je bil neki Fran T. z »nove rene« iz Trsta. Že nekaj časa je bolehal in mi smo mu pomagali in smo storili zanj, kar jo bilo mogoče. Dno 21. m. m. jo zginil iz stanovanja ter bc je podal k bližnjemu vodnjaku, ki jo tudi lastnina gori omenjenega gospoda kneza in ki sc nahaja v njegovem dvorcu. Ta nesrečnež si je najprej porezal žile na desni roki, potom si je zabodel nož v pod-prsje in želodec ter si je tako razparal ves spodnji del telesa. Na to se je vrgel v vodnjak. Ko smo ga izvlekli, bilo ga je kar groza pogledati. Nam, ki smo Tržačani, a hvala Bogu okoličani, je naredil nesrečnež veliko sramoto s tem samomorom. Omenim naj šo, da se je hotela sama usmrtiti tudi sestra pokojnikovo in sicer pred kakimi tremi leti. Prav je torej, če pravite, da »uvitu eoltura« ne donašu posebno lepih sadov in da smo lahko ponosni, mi, ki smo »Slave« sinovi. Brzojavni promet s Kubo. Brzojavke za kraje na Kubi, izvzemši one za San Juan, niso pripuščenc. (jiroza nevihta. — V petek zvečer jo nastala grozna nevihta v Vršeu na Ogerskem. Zid in j »ostrešje tamošnje vojašnice sta se posula v isti hip, ko so prihajali vojaki. l)va vojaka sta bila koj mrtva; jeden častnik je nevarno in trije vojaki so smrtno ranjeni. Drugo podstrešje, ki se je tudi vstilo vsled nevihte, je ubilo jednoga vojaka in jih je ranilo več. Skupaj je ranjenih kakih 50 osob. Grozno škodo je napravila nevihta na polju. Samomor v Senožečah. — V četrtek po noči se je obesil v Senožečah okolo 50-letni tamošnji kmet, oče H otrok. Zvečer je še legel v postelj potem pa je vstal potihoma ter je izvršil ta čin. Vzrok temu so bile domače razmere. Nagle'sinrtl je umrl v soboto popoludne ob 5 uri 02-letni trgovec Anton Masck na pomolu Giuseppina. Predno je pri hitel zdravnik z zdravniške postaje je bil Masek že mrtev. Iz-pred sodišča. 50-letnn Dlizabeta Bon jo bila obsojena na 14 mescecv ječe, ker je z zvijačo izvabila od več strank 114 gl. 21 kr. posojilu. Radi tatvine so bili obsojeni: Salva tor Sbisa na pol leta, Mihajl Bortoluzzi na H mesecev in Ivan Gerin na 4 mesece zapora. Koledar. Dane« v ponedeljek 1. avp.: Vezi Petra »p.; Makah. bratje, Jutri v torek ± avgusta: Poreijunkula; Alfonz Lig. Holnćni: I Lunin: Izhod ob 4. uri 28 min. Izhod oh 7. uri min. Zahod „ 7. . 56 „ Zahod „ 3. „ — „ Ta je 32. teden. Danes je 212. dan tega leta, imamo torej Se 168 dni. Jutri ob 5. uri .'H min. zjutraj AiVp. Različne vesti. Ubit vsled eksplozije shrapnela. I/ Kotora nam pišejo: Dne 21. julija t. 1. popoludne okolo dveh podal se je jedini sin neeega kmetovalca po imenu Niko Matkovitf iz Mrčevea k bateriji Pu-cole, stoječi sredi lepih poljan Župe in zapuščeni že pred loti, kamor so pred par dnevi vrli topni-čarji bližnjih trdnjav o strelnih vajah pošiljali »zrna« iz svojih modernih topov ia topičev. Mladenič je naletel na tako »srno«, ki se navadno ra/leta še le o padcu kakor granata, včasih pa se dogaja, da je užigalnik odrekel in kroglja je obležala cela na tleh ali pa se je zapičila v zemljo. Tako se je zgodilo tudi v tom slučaju. Od strani vojaških in političkih oblasti jo bilo sioer javno in opetovano razglašeno, da naj so taki slučaji od strani občinstva prijavijo vojaškemu poglavarstvu. Fantaliu pa si jo mislil gotovo : »Kaj, ko bi jaz to tako lepo izdelano oblo stvar vzel seboj domov in pozneje prodal drugo?« In res je zadel shrnpnel na ramo. Med potjo pa mu je tisti padel na trda tla in, oj groza! — vžigalnik je najedenkrat funkcijoniral, naboj v notranjosti se je vnel, a shrapnel je razletel strašnim pokom. Nesrečneža jo razmesarilo kar na kose. O tej nezgodi našel je svoj konec tudi mladeniča zvesti drug —• pes. Tako je, ako ljudstvo noče ubogati opominov ! Grozne obresti. — Te dni smo čitali v listih neverjetno, uprav grozno vest. In vendar moramo verovati tej vesti, kajti podana je bila v povsem pozitivni obliki. Ako je ta vest resnična potom nam kaže socijalne in gospodarske razmero v Galiciji v najžalostneji luči. Poročajo namreč, da ho po nekod po zapadni Galiciji ljudje že tako v rokah židovskih pijavk, d a m o r a j o <1 a j a t i sv o j c lastne otroke na trdo delo kakor obresti za dolg o v c. In potem je še ljudij, ki se čudijo, da je an-tisemitov na svetu. Kuba. Spisal D. L. Selski. (Dalje.) Kubo je odkril Krištof Kolumb (po špansko Cristobal Colon) dne 28. oktobra 14H2. ter jo imenoval po tedanji španski prestolonaslednici Jiuinu. Zemlja je bila takrat sila bogata, polna zlata in srebra, in to je vleklo Spance. Značilne za Kolumba in za vso poznejšo špansko kolonizatorsko politiko so njega besede: »Zlato je najboljša stvar; kajti žnjim si pridobivamo zakladovin kdor ima zaklad, naredi ž njega pomočjo vse, kar hoče na svetu, pošlje i dušo v nebesa*. Po tem navodilu so se Spnnci vedno vestno ravnali, to pu jih tudi spravlja v pogubo, oziroma jih je že precej spravilo. Značaj otoka je preiskal Sebastian de Ocumpo, ki ga je prvi obplul 1. 1508. Prvi guverner španski je bil Diogo Velas(|Uez, polastivši se Kube 1. 1511. On jo je nazval Fernandina, toda ohranilo se je domače ime Kuba. Velastpiez sc je mnogo trudil, da bi povzdignil deželo gospodarski: varo-1 val je domače prebivalstvo, Indijance, ustanovil v kratkem l> ali 7 mest ter začel dovažati iz Afrike črnce, ki so krepkojši za delo, nego slabotni Indijanci; napravil je tudi trgovinsko zvezo z Mexiko. Zapustil jo otok v dobrem stanju, toda že njegov naslednik Hernando Soto je s svojo krutostjo zatrl Indijance, a ker ni skrbel za nadomestne silo, jo ostala zemlja neobdelana. Po mnogih neprilika!) in nezgodah si je Kuba zopet opomogla ter cvela, toda začetkom 18. stoletja so so začeli prepiri med Spanci in Kubanci. Ko so namreč prebivalci jeli saditi tobak, je proglasila španska vlada 1717. trgovino s tobakom za svoj monopol. Posledica tega je bil upor, tihotapska kupčiju, kontrobant z angleško Jumaiko (otok na jugu Kube) in vsled tega vedni prepiri z Angleži; zato jo 1. 1740. španska vlada nekoliko odnehala ter oddala monopol nekaterim španskim trgovcem. V franeosk« »-angleški vojni, v kateri so luli Spanci nastrani Franeoeov, «o zasedli Angleži 17(>2. Habano ter takoj proglasili svobodo trgovine. Y pariškem miru lTii.J. so |N»tem zamenjali Kuho s polotokom Florido in 17»»4. zapustili otok. Kuha jo od tega časa ostala pri Španiji, vendar ji je koristila ta kratka angleška vlada. Angleži so nam-rae zelo p< »vzdignili poljedelstvo in industrijo, Spanci pa so potrdili svobodno trgovino z Špansko. Od te dohc je Kuha zopet prospevala, in Habana je postala med tem središče trgovine z sužnji za vso špansko Ameriko. Ker so pa z črnei-sužnji ravnali preveč neusmiljeno, so se jeli ti gibati in 1. 1H12. so se uprli prvikrat; Spanci so udušili upor z nnj-krutejšimi sredstvi, toda miru ni bilo odslej več. Angleži so mnogrnt zahtevali, da se odpravi trgovina z sužnji, tudi španska vlada sama je izdajala prepovedi — a vse ni nič pomagalo, črnci so se vedno dovažali. Vlada ni imela dovolj moči, ker so ravno v tem času odpadale razne provincije, kakor: Buciioh Aires, Peru, Nova Granada (Co-lumbia, Venezuala in Ecuador), Chile in Mexik(», ki so bile poprej vso špansko. Lota lHHi. jc bil zrušen monopol tobaka in dve leti potem je bila proglašena občna svoboda trgovine. A jo bilo že prepozno, protišpansko gibanje je že preveč naraslo. Leta 1H4H. je bil zopet nov upor črncev, v katerem je padlo 10.000 sužnjev. O tem še nasprotje med Spanci in Krcoli, katere jo vlada odrivala od državnih služeb ter dajala prednost Pcninsularom. (Pride še.) Zadnje vesti. Petrov dvor :-il. m. m. Kralj in kraljevič Romunski sta odpotovala v Moskvo. Na kolodvor so ju spremili car in veliki knezi. Poslovljanje je bilo naj prisrčne je. Pari/ 1. Volitve za obnovljenje generalnih svetov so se izvršile v popolnem miru. V sestavi teh zastopstev ni prišlo do nikake spremembe. Caritrrad 31. m. m. Srhsko poslaništvo je izročilo turški vladi noto, navajajoče vrsto zločin-stev, ki so jih zakrivili Albanci na škodo Srbov v vilajetu Kosovo. Nota obnovlja zahtevo, naj se vnovič imenuje preiskovalna komisija. MIlan 1. Vojno sodišče jo obsodilo posl. I)e Andrcisa in Tnrntija na 12 let zapora in na trajno izključenj o od vseli državnih služeb, Posl. Morgan i je rešen obtožbe. • Frledrlclisrilh 1. Zapuščina Bismarckova znaša več milijonov. (Jrof Hcrbert Bismarck jo določen dedičem. Jutri se pokoplje Bismarck pro-vizorično. Dlliuij 1. Zupan dr. Luegcr je odposlal v imenu mesta sožalno brzojavko rodbini Bismarekovi. Kim 1. Obsedno stanje v Milanu so odpravi te dni. Madrid 1. Vlada ni še dobila odgovora Zje-dinjeiiih držav na noto, ki jo je bil izročil franeozki poslanik Cambon. Madrid 1. Poslaniki Avstro-Ogcrsko, Nemčije in Francijo so se posvetovali včeraj z ministrom za v na nje stvari. Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da ni resnična vest, da bi so hotel on umakniti v zasebno življenje, čim bode podpisan mir. Waslilngtoil .'10. m. m. Admiral l)ewev javlja, da se vodja ustašev, Aguinaldo, izzivalno vede nasproti Amerikanom. Treba je izdatnih sil, ako /jedinjene države hočejo ukrotiti ustaše. Wasliington 1. Ministerski svet je določil nastopne mirovne pogoje: odstop vseh zapadnoin-dijskih otokov, izvzemši Kubo; odpoved španskemu nadvladju na Kubi; Amerikani imajo kontrolo nad Kubo, dokler se ne vstanovi trajna vlada; odstop jednega Ladronskcga otoka kakor postaja za oglje, eventualno še druge postajo za oglje na Karolinških otokih ; Amerikani ne prevzamejo državnih dolgov im Kubi in ne zahtevajo nikake vojno odškodnine. Španska komisija ima nalog nadaljevati mirovna pogajanja pod pogojem, da špansko vojaštvo takoj ostavi Kubo in Portorioo. Vprašanje o Filipinih ostane odprto. Amerika izjavlja formelno, da glede španskega nadvladju v zapadni Indiji in volitve jednega Ladronskili otokov ne more biti nadaljnih pogajanj. Kar se ima zgoditi nadalje s Kubo od strani Sjedinjenih držav, o tem molči vlada. Najnoveja trgovinska vest. M). julija. (Izvirni brzojav.) Pšenica za. september »i!)1/«, za december <»!>. Koruza za oktober :»7•/«- Mast 567. Dunajska borza 39. julija 1808. pri-ilvi1«-™] cltnn Državni dolg v papirju......101-75 lOl iHI „ v d rebru......101*66 101-70 Avstrijska renta v zlatu......121W» 12H5'» v kronali.....101*16 101*20 Kreditne akcije.........360*86 361-86 London 10 I,'ar.........120'— 120- — Napoleoni........... l>-.r)3 ;>Ti8 2<> mark......................ll-7.r> 11-75 1(K) ital. lir....................44 44 20 Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resniei kolo najboljše vrste o0-— 162*— Cej'lon Plant. fina...... „ 158'— 1U0-— Portoricco......... „ 155-— 167*— (inate mala......... „ 104-— 106*— San Domingo...........104-— 106'— Santos najtiueji.......100 K. 90*— 91-— „ srednjefini....... „ 87-— 88-— srednji........ „ 82-— 83*— Hnntos navadni ...... . „ 78-— 80-— Sladkor, Centrifugal I. vrste ... 37*26 — •— „ Cfentrifugal II. vrste . . „ 36*50 —•— Concossč.......... „ 38*50 —•— v glavah.......... „ 38-26 38-75 razkosani.......... ,, 38-75 39-— Kiž, italijanski lini..........22-— 22-25 italijanski srednji..........20'75 21*— Japan, fini......... „ —•— —•— Jtaugoon, extrn..........15*— 15-25 1......................14-25 14-50 II......... „ 11-25 11-50 Petrolej ruski, v sodih..... „ 17-75 —. - v zabojih od 21» klg............6*50 —•— Olje. italijansko najlineje .... ,, (J!>-— 70-— italijansko srednjeiiuo..... „ (5*2-— (53-— bombažno amerik....... „ 28-50 2!(-60 Mulaga........................35-— 36-— Limoni inesinski.......zaboj (i-— 8-— Pomaranče meainske...... „ —•— —•— Mandeljni dalmatinski..... „ — —•— Bari...........88.— 81)-— Pinjoli........... „ 78-— 80-— Kožici dalmatinski..............—•— —•_ „ pulješki....................12-75 13*— Smokve pnlješke..........— — „ grške v vencih........16*25 1(5-50 Kiiltaiihie.......... „ 54-— 57-— Vam peri i........................30-— 31*— Cihebe........... „ 40-— 42*— Polciiovke, srednje velikosti ... 43-— 44.— velike..................34-— 35-— „ male..................31»*— 40-— Slanikl v velikih sodih ..... —•— —•— . « v ll%- .......... Žveplo najlineje...........B-20 (5-30 Modra galica....................221— 22-50 Diurnist z lepo slovensko in nemško pisavo se sprejme na okrajnem glavarstvu v Sežani. AITE & ZADNIK V TRSTU, via Nuova, vogel via S. Lazzaro 8. i i TRGOVINA Velika zaloga možnih in ženskih stof za vse letne sezone. Velik isbor plaht, zagrinjal ter vsakovrstnega perila. Zaloga drobnarije za šivilje, krojače in kitničarke.— Veliki izbor perkala in satina v najnovejšem risanju. S]»rejemajo se naročila mo/kih oblek in perila po meri. CENE NIZKE. Za mnogobrojni obisk se priporočata udana AITE & ZADNIK. > \ > Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Izhaja v Trstu dvakrat na dan l-azuii nedelj in praznikov. /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri zjutraj, večerno pa ob . 7- nri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje ob 1. uri popoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gld. 21-—;' samo večerno izdanje gld. 12-—, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma i. Posamezne števiikc stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr. V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh-le ulicah in trgih: Piazza Casernin št. 2. — Via .Molin piccolo št. 8. — Via S. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo fit. 30. — t'anipo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Helvedere št. 21. — Via tihega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Istituto Piazza llarriera. — Via h?. Lueia. ~ Piazza Giuscppina. V okolici se prodaja: Antonu Sancin (Drejač) in pri Sv. Ivanu pri_ gosp. Ani ulinost" v (»orici v tobakarni g. Josipa 8chwarz v Šolski ulici. Slovenci! N aroeajte, podpirajte in širite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vrsti ohranitev in ra/.vitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravic. Rojaki, uvnžujte naše geslo: „V edinosti j t' 11I0Č!" jiS^- št. 18. — i Na Greti pri gosp. Pogoreleu, v Skednju pri gosp. vdovi (tašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edine