Openska draguljarna Malalan obhaja óG-letnico Beneška Slovenka Katia Franz kot prva ženska komandant protioklepne čete alpincev v Italiji /.3 Na Goriškem dopolnjujejo dvojezično cestno signalizacijo V Gorici slovenski državljan od začetka leta prejel že 38 glob zaradi prekrškov pri parkiranju >/15 Primorski dnevnik SREDA, 21. OKTOBRA 2009 št. 249 (19.648) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Aljoša Gašperlin Dežela Furlanija-julijska krajina bo v obdobju 2007-2013 razpolagala s skupno 250 milijoni evrov za uresničitev evropskega programa za podeželski razvoj, medtem ko bo imela Republika Slovenija v okviru istoimenskega programa na voljo 1.160 milijonov evrov. V Sloveniji je vsekakor manj birokratskih zapletov in so evropska finančna sredstva porazdeljena dokaj enakomerno. Na italijanski strani pa je birokracija pretirana, sploh pa ne bo denarja za vse. Deželni program predvideva več osi in možnosti za vlaganje razvojnih projektov, toda prednostno pot bodo imele kolektivne prošnje oziroma tiste, ki se nanašajo na proizvodne verige. Večina finančnih sredstev bo v ta namen. Območja, kot je tržaška pokrajina oziroma Kras, ostajajo torej zapostavljena. V tem smislu je potrebna deželna politika, ki bi bolje usklajevala načrt za razvoj podeželja z manjšimi območji oz. z območji s težkimi naravnimi danostmi. Sicer deželni program predvideva možnost tudi zanje, in sicer prek izdelave skupnih načrtov med zadrugami in občinami ali čezmejnih projektov. Kraški proizvajalci se morajo torej združevati in skupaj z javnimi upravami pripraviti razvojne načrte, kar seveda v danih pogojih ni enostavno. Še posebno zaradi omenjene birokracije. Osnovni pravilnik programa sestavlja namreč čednih 680 strani. Vložiti prošnjo je v tem okviru ne le zelo naporno, pač pa tudi drago. A kaj, ko ni sploh nobenega jamstva, da bo prošnja tudi sprejeta. iran - Bogatenje iranskega urana na tujem Pogovori na Dunaju so zašli v slepo ulico Teheran proti sodelovanju Francije - Za Pariz pa so težave drugje energija - Napoved ministra Claudia Scajole Po Rovigu Zavije? ■ Ml ™ ' 1 ■ ■.-: -p--* - f-- . . ROVIGO - Italijanska vlada napoveduje, da bodo po včeraj odprtemu uplinjevalniku pri Rovigu (Foto ANSA) zgradili plinska terminala v Prioliu (Sicilija) in pri Ža- vljah na Tržaškem. To je prav v Ro-vigu podčrtal minister za ekonomski razvoj Claudio Scajola, ki je govoril o nesprejemljivem vetu Slovenije. V Trstu je medtem naravovarstvena organizacija Greenaction Transnational opozorila na terminal v Tržaškem zalivu. Na 7. strani DUNAJ - Pogovori med ZDA, Rusijo, predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Iranom o bogatenju njegovega urana v tujini so včeraj na Dunaju zašli v slepo ulico. Teheran nasprotuje sodelovanju Francije na srečanju, medtem ko nekateri neimenovani diplomati trdijo, da zastoj v pogovorih s tem ni povezan. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je v Teheranu namreč dejal, da ni potrebe, da na pogovorih sodeluje Francija. Diplomati, ki sodelujejo na pogovorih za zaprtimi vrati, in sama Francija pa na drugi strani trdijo, da zastoj v pogovorih ni povezan z navedbami Motakija. Na 13. strani EU potrdila denar za načrt železnice Trst-Divača Na 2. strani Goriška sodnica oprostila tri zdravnike Na 14. strani V Štandrežu gradijo priključek za nov greznični sistem Na 14. strani Vprašanji Furlaniča in Ukmarja v tržaškem občinskem svetu Na 9. strani zgonik - Srečanje v priredbi Kmečke zveze Razvoj kmetijstva v FJK in v Sloveniji terminal - 9. novembra srečanje dveh ministrov v Ljubljani Nezadovoljni Erjavec se bo srečal s kolegico Prestigiacomo LJUBLJANA - Slovenski minister za okolje Karel Erjavec je sinoči povedal, da ima 9. novembra predvideno srečanje z italijansko kolegico Stefanio Prestigiaco-mo, na katerem bosta govorila o plinskem terminalu v Žavljah. Erjavec je razložil, da je prejel pismo italijanske kolegice, ki je odgovor na njegovo pismo, in da tudi že pripravljajo odgovor na njeno pismo, ker z nekaterimi pojasnili niso zadovoljni. »Nismo zadovoljni, ker ni celovite strateške presoje. Nismo zadovoljni, ker se predvideva, da bi plinovod tekel po morskem dnu. Nismo zadovoljni glede varnostnih ukrepov. Menimo, da ti ne zadovoljujejo in da obstaja realna nevarnost ob neki nesreči, da bi lahko Karl Erjavec prišlo do domino efekta,« je dejal Erjavec. Minister je še pojasnil, da pripravljajo dokumentacijo o plinskem terminalu in da se bodo, če ne bo bilateralnega dogovora, najprej obrnili na Ev- Stefania Prestigiacomo ropsko komisijo, nato pa bodo, če se bo ugotovilo, da ima terminal negativne čezmejne okoljske vplive, pripravili vse potrebno tudi za vložitev tožbe na sodišču Evropskih skupnosti. 2 Sreda, 21. oktobra 2009 ALPE-JADRAN / prometnice - Zagotovilo Deželi in italijanskim železnicam Bruselj potrdil 22 milijonov € za načrt železnice Trst-Divača Nobene novice o morebitni spremembi trase pod Glinščico RIM - Evropska unija je potrdila investicijo 22 milijonov evrov za načrt hitre železnice od Trsta do Divače. To so včeraj potrdili funkcionarji iz Bruslja deželnemu odborniku FJK Riccar-du Riccardiju in predstavnikom italijanskega prometnega ministrstva. EU bo 24 milijonov evrov namenila projektiranju hitre železnice Ronke-Trst, štiri milijone evrov pa bo namenila posodobitvi železnice od Benetk do Ronk. Evropska denarna sredstva za progo Trst-Divača sodijo v dogovor med Italijo in Slovenijo. Odbornik za promet in infrastrukture Furlanije-Julijske krajine Ric-cardi je povedal, da naj bi se postopek preliminarnega projektiranja končal do konca prihodnjega leta. Sledili bodo izvršilni načrti. Riccardi je zadovoljen, ker so tako v Bruslju, kot v Rimu (glavni nosilec načrtov je družba RFI-Rete ferroviaria italiana) priznali oziroma potrdili strateški pomen tako nove proge Benetke-Trst-Ronke, kot čez-mejne trase Trst-Divača. »Sedaj nas čaka zahtevno delo, zlasti v odnosu do lokalnih skupnosti. Naš cilj je, da bo nova hitra železnica doživela čim širši konsenz prebivalstva in lokalnih uprav. Evropski uniji moramo namreč predložiti načrte, ki bodo sad soglasja in ne nasprotovanja lokalnih skupnosti,« je pojasnil Riccardi. Očitno je odbornik imel v mislih predvsem trasi od Ronk do Trsta ter od Trsta do Divače. Glede slednje se že nekaj časa pojavljajo namigi, da bi prvotno traso proge precej spremenili, zlasti v delu, ki naj bi tekla pod Glinščico v dolinski občini. To različico, poleg na-ravovarstvenikov, odklanjata župana Doline in Trsta, Fulvia Premolin in Roberto Dipiazza. ljubljana - Pierpaolo Cerani potezo označil za neverjetno Podjetja iz skupine Pivovarne Laško vložila predlog za stečaj Infond Holdinga LJUBLJANA - Podjetja iz skupine Pivovarne Laško so v ponedeljek na mariborsko okrožno sodišče vložila predlog za začetek stečajnega postopka družb Infond Holding in Center Naložbe. Kot so sporočili iz Laškega, so se v Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski, Fructalu in Delu za vložitev predloga za pričetek stečajnega postopka odločili zaradi uveljavljanja in zaščite terjatev družb skupine Pivovarna Laško do Infond Holdinga in Centra Naložb ter zagotovitve enakopravnega poplačila upnikov obeh družb. Kot ocenjujejo, je podana zakonska domneva o trajni nelikvidnosti teh družb in posledično insolventnosti. Slednja je podlaga za začetek stečajnega postopka, ki pa bi ga morali družbi podati sami, še navajajo. Direktor in solastnik Infond Holdinga Pierpaolo Cerani je potezo Laškega označil za neverjetno, še posebej zdaj, ko bo Infond Holding z vstopom ameriškega strateškega partnerja - zasebnega sklada Global Emerging Markets (GEM) - dobil 200 milijonov evrov svežega kapitala. Kot je Cerani dejal za STA, "je še bolj neverjetno to, da je predlog za stečaj dal prvi mož Laškega Dušan Zorko, ki je pred nekaj meseci podpisal pogodbo o posojilu Infond Hol-dingu in Centru Naložbe s strani podjetij iz skupine Laško". Takrat je bil Zor- Pierpaolu Ceraniju se podirajo načrti o prodoru v slovenski gospodarski prostor kroma ko predsednik uprave Pivovarne Union, Laško pa je vodil še vedno največji lastnik Infond Holdinga Boško Šrot. Če gresta Infond Holding in Center Naložbe v stečaj, bo Pivovarna Laško izgubila približno 130 milijonov evrov, je poudaril Cerani. Ob tem je ponovil, da so pred dnevi podpisali 200 milijonov evrov vredno pogodbo z zasebnim skladom GEM iz New Yorka. Z omenjeno vsoto bodo povečali kapital Infond Holdinga, pa tudi poplačali nekatere obveznosti, pri uresničitvi pogodbe pa je edini pogoj, da se sklene dogovor s slovenskimi bankami. Cerani je napovedal, da bo Infond Hol- ding najverjetneje v petek sklical novo skupščino družbe, na kateri bodo odločali o vstopu GEM v lastniško strukturo Infond Holdinga. Predsednika Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča poteza podjetij iz skupine Pivovarna Laško čudi. Po njegovem mnenju je treba pred stečajem izčrpati vse možnosti reševanja. "Za razmere, v katerih se je družba znašla, pa nikakor niso krivi mali delničarji - teh je v Infond Holdingu okoli 33.000, v Centru Naložbe pa nekaj več kot 35.000, v glavnem vsi iz certifikatskega lastninjenja," je poudaril. (STA) Konsenzna skupina prejela ustavno nagrado 2009 DUNAJ - Koroška konsenzna skupina, ki si na avstrijskem Koroškem prizadeva za spravo med združenji večinskega nemško govorečega prebivalstva in slovenske manjšine, je letošnja dobitnica t.i. ustavne nagrade, ki jo Forum za ustavo podeljuje od leta 2007. Koroško konsenzno skupino, ki je aprila letos dobila že Evropsko državljansko nagrado, pred kratkim pa še nagrado mesta Beljak, med drugim sestavljajo Josef Feldner, vodja koroškega nemškega nacionalističnega Heimatdiensta in predsednika dveh slovenskih organizacij na Koroškem, Marjan Sturm iz Zveze slovenskih organizacij in Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk. Na sindikalnih protestih 28. novembra tudi • • • I VI • mnogi javni uslužbenci LJUBLJANA - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije bo 28. novembra v Ljubljani pripravila demonstracije, s katerimi želi izraziti nestrinjanje s predlagano pokojninsko reformo in zahtevati dvig minimalne plače. Protestu se bodo kot kaže pridružili tudi zaposleni v javnem sektorju. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja, ki združuje več kot 70.000 javnih uslužbencev, bodo o tem, ali se bodo pridružili protestu, še odločali. Po mnenju predsednika konfederacije Branimirja Štruklja pa razlogi, da se protestnemu shodu pridružijo, so. Protestu se bodo vsekakor pridružili v Sindikatu državnih in družbenih organov. Sekretar republiškega odbora sindikata Drago Ščernjavic je za STA napovedal, da bodo "glede na vse svinjarije, ki se dogajajo" še razširili temo protestov.Generalna sekretarka Pergama Vida Fras pa je pojasnila, da bodo o sodelovanju v protestih odločali čez teden dni. ZSSS je protest napovedala, da bi od vlade zahtevali pogajanja in podpis dogovora o pokojninski reformi po zgledu dogovora iz leta 1999. (STA) RAZISKOVANJE IN INOVACIJA ZA KONKURENČNOST PODJETJA JI * I ROP FESR 2007 -2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina Razpis se zavzema za realizacijo integriranih projektov, ki bi povečali konkurenčnost podjetij in podpirali znanstveni in tehnološki razvoj deželne podjetniške mreže. Financiranje je namenjeno izključno raziskovalnim integriranim projektom z visokim sistemskim učinkom na področju avtomatizacije doma. Financirajo se raziskovalne dejavnosti, ki ciljajo na pridobivanje novih znanj za dodelavo novih proizvodov, procesovali storitevali za izboljšanje že obstoječih. Razpis je namenjen malim in srednjim podjetjem, zavodom, ki upravljajo znanstvene in tehnološke parke, raziskovalnim ustanovam, univerzam in velikim podjetjem v sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani dežele (www.regione.fvg.it) v sekciji namenjeni ROP FESR. RAZPIS ZA REALIZACIJO PROJEKTOV INDUSTRIJSKEGA RAZISKOVANJA NA PODROČJU AVTOMATIZACIJE DOMA ROP FESR 2007-2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA PREDNOSTNA NALOGA 1 "INOVACIJA, RAZISKOVANJE, TEHNOLOŠKI PRENOS IN PODJETNIŠTVO" Dejavnost 1.1.b "Podpora projektom industrijskega raziskovanja z visokim sistemskim učinkom za okrepitev mrež raziskovanja in inovacije ter tehnoloških krajev inovacije" point . dec Odgovorna direkcija Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina. Glavna direkcija za delo, izobraževanje, univerzo in raziskovanje, Služba za univerzo, raziskovanje in inovacijo. Razpoložljivi finančni viri € 5.000.000,00 Koristniki Mala in srednja podjetja Velika podjetja samo v sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji Zavodi, ki upravljajo znanstvene in tehnološke parke Raziskovalne ustanove Univerze NALOŽBA V NASO PRIHODNOST REGIQNE AUTONOMA FRiyLI VENEZIA GIUUA / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 21. oktobra 2009 3 kmečka zveza - Javno srečanje o deželnem programu za podeželski razvoj v Sloveniji in v FJK Za razvoj tržaške pokrajine bodo v bistvu le drobtinice V FJK250 milijonov za obdobje 2007-2013, a skoraj nič za individualne načrte ZGONIK - Za novi deželni program za podeželski razvoj v obdobju 2007-2013 je na razpolago le 250 milijonov evrov evropskih finančnih sredstev, prednost pri financiranju pa bodo imeli skupni projekti oziroma tisti, ki se nanašajo na proizvodne verige. Jasno je, da bodo s tem privilegirane velike kmetije, ki delujejo na planoti, medtem ko bodo majhna območja in tista s težkimi naravnimi danostmi zapostavljena. Med temi je seveda tržaška pokrajina, toda poleg Krasa bo deželni program po vsej verjetnosti pustil na cedilu tudi Brda, Benečijo in Kanalsko dolino. Nujni so torej ukrepi in skupne pobude, tudi čezmejne, ker bo drugače te probleme težko rešiti. To je izšlo z javnega srečanja na temo Novi deželni program za podeželski razvoj 2007-2013 - primerjava izkušenj med Republiko Slovenijo in Deželo FJK, ki je bilo na pobudo Kmečke zveze včeraj v Zgoniku. Na njem sta govorila vodja sektorja za razvoj podeželja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Janja Kokolj Prošek in funkcionar pri upravni oblasti za PSR na deželni direkciji za kmetijske, naravne in gozdarske vire Dežele FJK Manlio Pighin. Srečanje je povezoval tajnik KZ v Benečiji Stefano Predan in so se ga med ostalimi udeležili predsednik in tajnik KZ Franc Fabec in Edi Bu-kavec ter državni podsekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS s pristojnostmi za stike s slovensko manjšino Vladimir Čeligoj. Ta je med drugim naglasil sodelovanje med RS in FJK na kmetijskem področju in poudaril, da je Kras »eden«, kot to velja tudi za Brda in Posočje. V tem okviru je zato pomembno združevanje in dogovarjanje s ciljem, da bi probleme reševali skupaj. S srečanja je tudi izšlo, da bo Slovenija kot vstopna država dobila veliko več Srečanje je bilo v Zgoniku v dvorani občinskega sveta kroma denarja, in sicer 1.160 milijonov evrov. Toda predvsem je prišlo do izraza, da je Slovenija kos evropski birokraciji, ki po eni strani nudi pomoč kmetom in po drugi ščiti okolje. Kmetijsko-gozdarska zbornica je vezni člen med kmeti in državo in si prizadeva, da so ukrepi v skladu s potrebami kmetij. V Italiji pa se evropski birokraciji pridruži italijanska z vsemi posledicami vred. Namesto olajšanja birokracije je prišlo v FJK do njene zaostritve, je opozoril Bukavec, in normativi prevladujejo nad dejanskimi potrebami ozemlja. Dežela FJK pač ni znala izkoristiti svoje posebnosti, je dodal tajnik KZ, ker bi lahko izdelala bolj prikladen program za podeželski razvoj. A.G. Kdo bi bil najprimernejši tajnik Demokratske stranke? O Pierluigi Bersani O Dario Franceschini O Ignazio Marino O Nihče od treh \ i • www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Molinaro predstavil skupni šolski projekt s Koroško VIDEM - Šola mora biti osnova za ustvarjanje novega evropskega državljanstva. To je bistvo evropskega projekta Comenius Regio, ki povezuje nekatere šole iz FJK s šolami iz avstrijske Koroške. Pobudo je včeraj v Vidmu predstavil deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro, sodi pa v evropski program vseživljenjskega učenja. Mlado ameriško vojakinjo našli mrtvo PORDENON - V ameriškem oporišču v Avianu so v ponedeljek pogrešali 20-letno vojakinjo Lauren Marie Lagudi, ki je delala na radijski postaji oporišča. Včeraj so jo reševalci našli mrtvo v porde-nonskem predmestju, ob reki Noncello in v bližini železniške proge. Truplo je bilo za grmovjem. Po domnevah preiskovalcev naj bi šlo za samomor, ali pa za nesrečo. Preiskavo vodi javna tožilka Annita Sorti. Lauren Lagudi, ki je 3. avgusta praznovala svoj 20. rojstni dan, je bila desetar 31. regimenta Fighter Wing. Živela je v Fontanafreddi s partnerjem, prav tako ameriškim vojakom, ki je trenutno v tujini, morda v Afganistanu. Preiskovalce je v ponedeljek obvestil strojevodja, ki je z vlaka zagledal dekletove predmete (predvsem računalnik in torbo). Ležali so ob progi pri železniškem mostu nad reko Noncello. Pogrešanko so iskali tudi potapljači tržaškega poveljstva gasilcev, naposled je truplo odkrila železniška policija iz Pordenona. Iz Avstrije v Italijo s tabletkami ekstazija TRBIŽ - Na avstrijsko-italijanski meji so karabinjerji s Trbiža včeraj aretirali italijanska državljana, ki sta z avtomobilom prevažala prepovedano drogo. 44-letni Franco Caccaro in 43-letni Roberto Co-vato, oba sta iz pokrajine Padova, sta imela ob sebi kar 847 tabletk ekstazija. Caccaro in Covato sta s sintetičnim mamilom, ki je razširjeno pri obiskovalcih diskotek in nočnih plesnih prireditev, potovala v Veneto, kjer naj bi tudi prodala tabletke. l' aquila - Kot prva ženska v italijanski vojski Beneška Slovenka Katia Franz poveljnica protioklepne čete alpincev L' AQUILA - Beneška Slovenka Katia Franz je prva ženska, ki je v italijanski vojski postala komandant čete alpincev. 29-letna poročnica je doma iz vasice Strmice pod Matajurjem v občini Sovod-nja. Oče je Furlan, mama pa Slovenka. Poleg slovenščine (in seveda italijanščine) obvlada še angleščino in nemščino. Zdaj je prevzela poveljstvo nad 264. protioklepno četo 9. regimenta alpincev v Abrucih, »pod seboj« pa ima približno sto vojakov in vojakinj. Katia je leta 1998 končala trgovski tehnični zavod v Čedadu, nato se je za krajši čas zaposlila kot knjigovodja v podjetjih v Manzanu in Špetru. Toda že leta 2000 se je odločila za vpis na vojaško akademijo v Modeni skupaj s še 21 dekleti, ki so postale prve ženske oficirke v italijanski vojski. Kot dekle se je aktivno ukvarjala tudi s športom, zelo dobre rezultate pa je dosegala v gorskem teku. Prav te njene izkušnje s športom na prostem pa so v precejšnji meri vplivale, da se je odločila za vojaški poklic, kjer jo je privlačilo razgibano življenje, fizična aktivnost in tudi možnost služenja v tujini, česar ji uradniško delo ne bi omogočalo. Kot je sama tudi povedala, so bili alpinci zanjo že od malih nog nekaj vsakdanjega. Živela je namreč v majhni gorski vasici, kjer so alpinci redno sodelovali pri vseh vaških aktivnostih. Zato tudi odločitev zanjo ni bila težka. Po petih letih vojaške akademije je nastopila svojo prvo aktivno poročniško službo v vojašnici v L' Aquili, že leta 2006 pa je odšla v Afganistanu, kjer je bila oficir za zvezo med mednarodno brigato zveze NATO in policijo v Kabulu. Leto kasneje se je preselila na Kosovo, kjer je poveljevala vodu tridesetih vojakov. Od tam je lani prišla v komando alpincev v L' Aqui-li, kjer je zdaj prevzela tudi poveljstvo ene od protioklepnih čet. Finančna delniška družba KB1909 S.p.A. vabi k sodelovanju RAČUNOVODJO (m/ž) 0d kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo, odlično poznavanje računovodskih predpisov in davčne zakonodaje, poznavanje računalniških programov (word, excel, MS Office), komunikacijske in organizacijske sposobnosti ter smisel za teamsko delo. Sedež zaposlitve: Gorica. Zaposlitev za določen čas enega leta. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete podroben življenjepis-CV s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: KB1909 Finančna delniška družba - S.p.A. ulica Malta, 2 34170 Gorica ali na e-mail kadri@kbl909.it, z obveznim pripisom (RAČUNOVODJA) ter dovoljenjem v skladu z zakonom 196/2003. Vse prispele vloge obravnavamo ZAUPNO! Katia Franz z afganistanskim dečkom za časa služenja v Afganistanu Finančna delniška družba KB1909 S.p.A. vabi k sodelovanju OSEBO ZA ADMINISTRATIVNO DELO (m/ž) Od kandidatov pričakujemo ustrezno univerzitetno izobrazbo ekonomske smeri, odlično poznavanje računovodskih predpisov in davčne zakonodaje, poznavanje računalniških programov (word, excel, MS Office), komunikacijske in organizacijske sposobnosti ter smisel za teamsko delo. Sedež zaposlitve: Gorica. Kandidati, ki se na podlagi zgoraj navedenih pogojev prepoznate, ste vljudno vabljeni, da pošljete podroben življenjepis-CV s kratkim opisom delovnih izkušenj na naslov: KB1909 Finančna delniška družba - S.p.A. ulica Malta, 2 34170 Gorica ali na e-mail kadri@kbl909.it, z obveznim pripisom (ADMINISTRACIJA) ter dovoljenjem v skladu z zakonom 196/2003. Vse prispele vloge obravnavamo ZAUPNO! 4 Sreda, 21. oktobra 2009 GOSPODARSTVO podjetja - 60-letni jubilej zgodovinske openske urarne in zlatarne Malalanovi na Opčinah in v Ljubljani z novimi dosežki V delo se vključuje že tretja generacija - Krizi kljubujejo s širjenjem dejavnosti TRST - Znana in uveljavljena dra-guljarna Malalan na Opčinah obhaja letos 60 let delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z bratoma Darkom in Petrom, ki sta očetovo dejavnost močno razvila in razširila. Darko na Tržaškem, Peter pa v Ljubljani. Prvo urarsko delavnico je njun oče Anton, urar po poklicu, s pomočjo mame Angelce odprl leta 1949 v Alpinski ulici v starem jedru Opčin. Deset let pozneje so se preselili v Proseško ulico 18, kjer so leta 1974 odprli še trgovino. Leto pozneje se je očetu po dokončanem šolanju v Švici pridružil najstarejši sin Darko, izšolan urar, kakih deset let pozneje pa še Peter, ki se je izšolal za zlatarja. Trgovina in urarska delavnica sta se medtem v začetku osemdesetih let preselili v Narodno ulico, kjer je trgovina še danes. Naj mimogrede povemo, da imata Darko in Peter še enega brata, Milka, ki je optik in ima na Opčinah prav tako uveljavljeno trgovino. Leta 1992, torej takoj po osamosvojitvi Slovenije, sta se Darko in Peter odločila, da se bosta preizkusila na čisto novem trgu in razširila svojo dejavnost v Ljubljano. Blizu romantičnega Čevljarskega mostu sta odprla podružnico in se v trgovini vsak drugi dan izmenjavala. Toda potovati vsak dan z Opčin v Ljubljano je bilo naporno in tako sta si delo razdelila: Darko je prevzel trgovino na Opčinah, Peter pa se je ustavil v Ljubljani. Najbrž tudi zato, ker je našel ženo v Vuzenici na Koroškem, njegovi trije otroci pa so danes čisto pravi Ljub-jančani, nam je povedal. Zase pa Peter pravi, da je »Openc, ki živi v Ljubljani«. »Ljubljanska« družina Malalan ima danes v slovenski prestolnici dve trgovini. Ena je Malalan Mladi na prvi lokaciji blizu Čevljarskega mostu (Pod Trančo 2), druga pa je Draguljarna Malalan na osrednjem Mestnem trgu (št. 21). Prva prodajalna je specializirana za sodoben nakit, druga pa je klasična draguljarna in urarna, ki je 60-letnico tvrdke obeležila z dvema pomembnima dogodkoma. Prvi je odprtje butike Rolex v prenovljenem delu trgovine, v katerem ponujajo bogat izbor teh slavnih ur, saj je Malalan od leta 2004 ekskluzivni zastopnik te znamke za Slovenijo. Drugi dogodek pa je bila javna proslavitev prihoda nove blagovne znamke, znane italijanske firme sodobnega nakita Pomellato, za kar so Ma-lalanovi postavili šotor pred prodajalno in v njem nazdravili s svojimi strankami, pa tudi uglednimi meščani, kot je npr. njihov »sosed«, ljubljanski župan Zoran Jan-kovič. »Ujeli smo zadnji topel večer v Lju- Draguljarna Malalan v Narodni ulici na Opčinah kroma bljani,« nam je povedal Peter o tem dogodku, ki je bil 8. oktobra. Čeprav je podjetje vodeno družinsko, imajo ljubljanski Malalani 15 zaposlenih, saj imajo poleg trgovin tudi zlatarski atelje in urarsko delavnico. Podjetje se je torej dobro razvilo in utrdilo na slovenskem trgu, na naše vprašanje, ali čutijo negativno učinkovanje krize, pa je Peter takole odgovoril: »Kriza se pozna, vendar smo jo izkoristili, da se bolj intenzivno posvečamo našemu delu. Če je manj ljudi v trgovini, imamo pač več časa za kreiranje. Upad dela vsekakor ni tako velik, nadomeščamo pa ga z izkoriščanjem notranjih rezerv in za to, da se pripravimo za naprej.« Kaj pa rekordno visoka cena zlata? »Velika sreča ob tem je, da je dolar zelo nizek, kajti zlato kotira v dolarjih in tako prihaja do kompenzacije,« nam je pojasnil Peter Malalan. Tudi pri openskih Malalanovih so letošnje jubilejno leto obeležili s širjenjem dejavnosti. V nakupovalnem središču Monte d'Oro Freetime v miljski občini so namreč odprli trgovino Swatch (s to znamko Malalanovi delajo že 25 let), ki jo vodi Darkova hčerka Mirjam, občasno pa ji pomaga tudi brat Saša, sicer študent ekonomije. Oče, ki podjetje vodi skupaj z ženo Marto, ponosno pove, da je Mirjam diplomirala na goriški fakulteti za podjetniško upravljanje in človeške resurze, Saša se bo po diplomi tudi zaposlil v družinskem podjetju, najmlajši Andrej pa na beneški univerzi Ca Foscari študira lepe umetno- sti in obiskuje tretji letnik oblikovanja. Tretja generacija torej že trka na vrata, z njo pa prihaja tudi novo znanje in volja za nove podvige. Skupaj pri openskih Malalanih dela osem ljudi, od tega trije družinski člani in pet uslužbencev, od katerih eden v zlatarski delavnici. Tudi Darka smo vprašali, kako gre posel v tem kriznem času. »V začetku leta, predvsem januarja in februarja, je bilo bolj mirno, marca in aprila nekoliko bolje, maja, junija in julija kar dobro, po počitnicah pa se delo dobro nadaljuje, vsekakor boljše, kot je kazalo na začetku leta. Glede na najboljša leta seveda čutimo razliko, manj delamo s kupci iz Slovenije, tako da so naše stranke zdaj v glavnem Italijani in člani naše skupnosti,« nam je povedal Darko Malalan, ki tudi ocenjuje, da se je trend zdaj zasukal, saj so domače stranke bolj zveste, zato so jim vedno posvečali veliko pozornost. »Vztrajati moramo pri kvaliteti in poštenih odnosih. Časi niso najboljši, vendar delamo naprej in morda bo letošnje leto na koncu celo boljše od lanskega,« nam je pojasnil naš sogovornik, ki se je tudi potožil zaradi mačehovskega odnosa tržaške občine do Opčin, ki so ostale praktično take, kot so bile po vojni.»Morda ni najbolj privlačno kupovati na Opčinah, a imamo kljub temu stranke tudi iz Trsta, iz Kopra in Sežane, iz Nabrežine,« je dodal Darko in s tem posredno potrdil, da kakovost naredi razliko. Vlasta Bernard letališča - Direktor Robert Krajnc pred dnevom odprtih vrat Lastniki pripravljeni finančno pomagati Aerodromu Portorož PORTOROŽ - Aerodromu Portorož bodo lastniki do začetka novembra zagotovili potrebna sredstva za pokrivanje tekočega poslovanja, je ob robu predstavitve dneva Odprtih vrat, ki ga portoroško letališče organizira prihodnjo soboto ob stoti obletnici poleta bratov Rusjan, pojasnil direktor družbe Robert Krajnc. O konkretni višini finančnega vložka, ki bo preprečil insolventnost družbe, Krajnc ni želel govoriti, bo pa po njegovih besedah v prihodnosti potrebno pripraviti tudi načrt dokapitalizacije. Ta je za prihodnji razvoj letališča nujna, po Krajnčevih besedah pa jo vseh pet lastnikov, največji je s 30 odstotki Aerodrom Ljubljana, podpira. Razlog za podporo lastnikov je po njegovih besedah predvsem izboljšanje poslovanja v letošnjem letu. »Letališče je v juliju in avgustu prvič po dolgem času poslovalo pozitivno,« je izpostavil Krajnc, pozitiven rezultat poslovanja pa si obetajo tudi v septembru. Letališče je od januarja do konca avgusta zabeležilo 36-odstotno rast prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Za 28 odstotkov se je zmanjšala izguba iz poslovanja, plačilna sposobnost pa se je v primerjavi z lanskim letom izboljšala za 37 odstotkov. »Konec avgusta je letališče zabeležilo 15 odstotkov ne-kritih prilivov, medtem ko je znašal primanjkljaj ob nastopu mojega vodenja družbe do 56 odstotkov,« je še poudaril Krajnc. Že konec avgusta so presegli lansko raven števila prevoženih potnikov, v tem času so prodali več goriva kot v celotnem lanskem letu in presegli letno število letalskih operacij iz leta 2008, je dejal Krajnc. Zasluge za boljše poslovanje je po Kranjčevih besedah mogoče pripisati predvsem podaljšanju obratovalnega časa na 12 ur dnevno in agresivnejšemu pristopu na področju trženja. Letališče se je začelo povezovati s slovenskimi in evropskimi aeroklu-bi, hoteli in lokalno skupnostjo. Med drugimi potniki na portoroškem letališču pristajajo ljubitelji golfa in gostje hrvaškega hotela Kempinski v Savudriji. Pred kratkim so ustanovili tudi lastno padalsko šolo, kjer se že šolajo prvi kandidati. Lastniki so po Krajnčevih besedah naklonjeni tudi pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za območje portoroškega letališča. Projektno nalogo za zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj letališča so v sodelovanju z direktoratom za civilno letalstvo na ministrstvu za promet že izdelali, potrebna dokumentacija za DPN pa bo pripravljena do konca leta. Lastniki so soglasje k nadaljevanju projekta podali pred nekaj dnevi, je še dejal Krajnc. DPN predvideva podaljšanje letališke steze za 200 metrov znotraj obstoječih meja letališča, povečanje letališke ploščadi in izgradnjo hangarjev. Skupno vrednost investicije Krajnc ocenjuje na dobrih devet milijonov evrov. Za zagotovitev dela finančnih sredstev v letališču računajo na državo, pred nekaj dnevi so se prijavili tudi na razpis za nepovratna sredstva, od katerega si obetajo predvsem sredstva za promocijo. V Aerodromu Portorož je trenutno redno zaposlenih devet oseb, nekaj pa jih z letališčem sodeluje prek podjemnih pogodb. (STA) V Carreri Optyl preklicali odpuščanja ORMOŽ - Vodstvo ormoškega podjetja Carrera Optyl, ki se ukvarja s proizvodnjo sončnih očal in korekcijskih okvirjev in je del italijanskega koncerna Safilo, je včeraj 200 delavcem preklicalo odpovedi rednega delovnega razmerja. Odpovedi so delavci prejeli konec septembra, nova naročila pa naj bi odpuščenim delavcem zagotavljala delo še vsaj do marca prihodnje leto. Kaj bo s preostalimi 150 delavci, ki jim je grozila odpoved, a so jih prerazporedili na druge programe, za zdaj še ni znano. Carrera Optyl je zaradi pomanjkanja naročil - v prvih šestih mesecih so upadla kar za 30 odstotkov - letos odpustila 303 delavce, 200 zaposlenim so obvestila o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi razdelili 24. septembra. Preklicali naj bi jih po obisku predstavnikov lastnikov, skupine Safilo. Ormoška tovarna je v skupini odgovorna za področje proizvodnje, tehnologije in razvoja. V Intereuropi jutri o ukrepih za sanacijo KOPER - Nadzorniki Intereurope bodo na jutrišnji seji razpravljali o izvajanju ukrepov za doseganje stabilnega poslovanja družbe, je za STA potrdil predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič. O imenovanju novega člana uprave družbe, ki jo zaradi imenovanja v upravo NLB zapušča Marko Jazbec, predvidoma ne bodo govorili. Nadzorniki se bodo verjetno dotaknili tudi priprav v zvezi s tožbami, ki jih bo Intereuropa sprožila zoper nekdanjo upravo. Koncern Intereuropa je v prvem polletju letošnjega leta ustvaril 3,1 milijona evrov čiste izgube. Istrabenz: priznanih 434 milijonov terjatev KOPER - V dopolnjenem seznamu terjatev do družbe Istrabenz, ki ga je koprsko okrožno sodišče objavilo 15. oktobra, je priznanih za 434 milijonov evrov terjatev. Po navedbah prisilnega upravitelja Borisa Dolamiča gre predvsem za pogojne terjatve bank ali pa terjatve, ki na podlagi listin še niso nastale. Istrabenz je od začetka avgusta do konca septembra letos ustvaril nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube, od aprila do konca julija pa je izguba dosegla skoraj 23 milijonov evrov. EVRO 1,4971 $ +0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. oktobra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 20.10. 19.10. ameriški dolar japonski jen 1,4971 135,53 102200 1,4918 135,66 101841 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 43,6390 69,0390 43,7425 68,7420 ii iuijiis.a i uljijci danska krona r\ritancKi funt 7,4436 091170 7,4437 091430 Ul 1 LO 1 IJM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q l^rrtna 10,3690 8,3225 10,3978 8,3525 1 1UI VCJKCI M UI I o češka krona cvifarclf i fran« 25,718 1 5121 25,785 15138 jVILdljM IICIIIIV estonska krona m^H^arcK i trtrint 15,6466 266,43 15,6466 266,43 1 1 1 JM IUIII1L poljski zlot H^nsnch Hnbr 4,1560 1 5443 4,1930 1 5445 Kol ICIUjM UUICII avstralski dolar nAlnafCki IA\/ 1,6121 1,9558 1,6206 1 9558 UUlUal jM 1CV romunski lev litm/cki lifac 4,2925 3,4528 4,2937 3,4528 IILUVJM 11 LCIO latvijski lats ht37i ICKI 0,7078 2 6012 0,7080 2,5575 UIOLIIIJM Itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1757 290,00 2 1749 LUI JNG IIICI hrvaška kuna 7,2230 7,2250 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 20. oktobra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) 0,245 0,39 0,28313 0,58563 1,23875 0,69063 1,01125 1,24 EURIBOR (EUR) 0,428 0,737 1,021 1,254 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 22.682,90 € -184,92 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 20. oktobra 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,73 IMTTTDCI IDDDA č. /IC -1,22 +031 KRKA 1 1 IKA KOPER 74,22 -1,81 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 28,95 179,50 +0,42 +0,34 TELEKOM SLOVENIJE 352,78 158,40 -0,81 -0,83 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 55,99 AERODROM LJUBLJANA 36,95 DELO PRODAJA -rrm nnnn +2,73 +0,16 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 QH3 ±7(17 NOVA KRE. BANKA MARIBOR ft/II IMnTCCT 14,66 -0,34 KOMPAS MTS - - MICA PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 28,26 15 80 +0,53 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 28,00 +0,36 +1 04 SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 484,00 484,00 206,75 -0,97 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 86,15 28,39 -3,96 -2,20 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 20. oktobra 2009 -0,81 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,35 173 -0,59 +0 12 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 7,02 1 48 +0,43 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,8 1183 -0,20 +0,61 +1 46 EDISON ENEL ENI 4,24 1793 -0,53 -1 59 FIAT FINMECCANICA 11,23 12 31 -0,35 FINMECCANICA GENERALI IFIL 18,87 -1,12 -1,41 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,16 1632 -0,86 +0 12 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,44 -1,58 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,89 9,40 1 87 -0,56 -1,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,42 12 66 -0,74 -1,06 -2 16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 22,11 -0,23 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,23 6,58 1 21 +0,39 +0,08 TENARIS TERNA 13,43 +0,67 +1,90 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,69 1,00 1049 +0,00 -7,80 UNICREDIT 2,72 -2,87 -1,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,09 $ -0,52 IZBRANI BORZNI INDEKSI 20. oktobra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.550,10 1.101,91 -0,60 -1,05 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.265,32 -0,37 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç Pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraiev0 378,43 2.025,26 -0,21 -1 42 Dir/\, jûi cij c v u NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 3.741,88 +5,89 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.041,48 1.756,19 -0,50 -0,03 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.091,06 1.170,63 5.811,77 -0,62 +1,25 -0,70 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.243,40 3.871,45 2.752,39 -0,72 -0,54 +0,45 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.169,1 2.925,08 +1,48 -0,76 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.336,84 2.711,09 22.384,96 3.084,45 17.223,01 +0,98 -0,02 +0,83 +1,52 -0,59 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 22. oktobra 2009 5 OGLEDALO Delegatski ali participativni model demokracije? Ace Mermolja_ Ko je Berlusconi pred skupščino podjetnikov iz legistične Brianze dejal, "vi delajte za gospodarski napredek, za demokracijo ghe pensi mi (poskrbim jaz)," je plastično nakazal to, kar so v socializmu imenovali "delegatski sistem". Delegatski sistem je nam, ki smo imeli tesne stike s socialistično državo, ali v njej celo določen čas živeli, dobro poznan. Partijska oblast ni nikoli dajala vtisa osamljenosti. Njeni kongresi, zasedanja in podobno so imeli svojo "demokratično" scenografijo. Slednja je predpostavljala veliko halo nabito polno z delegati. Za govorniškimm odrom je bil Vodja, ob njem so sedeli njegovi najožji sodelavci. Delegati so poslušali običajno dolg uvodni poseg, obširno razpravo in se skupinsko opredelili za poglede, ki jih je uvodoma predstavil Vodja. Sklepi so bili enaki izhodišču. Delegati so vladanje, tudi ob kaki priložnostni kritiki, prepustili Vodji in sodelavcem. Berlusconijeva shema je v bistvu ista ali vsaj podobna. Državljanom, v specifičnem primeru podjetnikom, je dejal, naj vsak opravlja svoj poklic. On Vitez-Vodja pa bo poskrbel za demokracijo, skratka, za državno ureditev in politiko. Podjetniki naj mu z aplavzom zaupajo mandat, sami pa naj se umaknejo v svoje tovarne. Realsocialistična ikonografija je bila slična temu, kar naj bi bila današnja demokracija. Zanjo skrbi od ljudstva "požegnano vodstvo". Ne zanikam Berlusconiju pravice-dolž-nosti, da vlada, saj so volivci njegovi stranki in koaliciji ( za premiera ni bil izvoljen neposredno) nedvomno zaupali mandat ter zagotovili omenjeni opciji večino v senatu in v poslanski zbornici. To pa ne pomeni, da so se po volitvah državljani vrnili domov in prepustili izvoljenim neko absolutno oblast, skratka, skrb za demokracijo "in toto". Volivci niso delegati, to je državljani, ki dajejo državo v "zakup". Konec koncev so tudi socialistične države, npr. Jugoslavija, poznale volitve z vsaj dvema kandidatoma, vendar je do zatona zmagal v partiji dogovorjeni tekmec. V Italiji ni tako. Ne more pa nekaj podobnega postati po volitvah, kot Berlusconi očitno hoče, ko jasno govori o ljudskem kronanju. Njegov "ghe pensi mi" izhaja iz prepričanja, želje ali hotenja, da mu ljudsko "usto-ličenje" daje pravico, da o demokraciji in politiki odloča sam. V participativnih demokracijah ni tako. Že samo dejstvo, da obstaja ob večini tudi izvoljena opozicija, ki nima istih dolžnosti in nalog od večine, enako dostojanstvo in pravico do besede pa gotovo ima, bi moralo biti jamstvo, da nekdo ne odloča po mili volji sam. To voljo ali samovoljo omejujejo tudi ustava, zakoni, v Italiji predsednik republike, in druge visoke inštitucije, ki pazijo, da vlada ne prekorači osnovnih pravil igre in postane tiranija, diktatura, demokra-tura ali kaj podobnega. V teoriji bi participativna demokracija potrebovala stalno pozornost državljanov, oziroma njihovo vključevanje v vsakodnevno politično dogajanje. Poti in orodja obstajajo. Naj omenim stranke, sindikate, množična občila, organizacije civilne družbe, kjer lahko ljudje na različne načine postavljajo vprašanja: na kakšno demokracijo misli vodja? Se lahko s takšno demokracijo strinjamo? Je ta demokracija še demokratična oziroma odgovarja pogojem ustave in zakonov? Nadalje je v participativni demokraciji jasno, da se opozicija, njene stranke in njena politika svobodno trudijo, da pride do zamenjave vodstva in vlade. O tem odločajo volitve, pot do konsenza za drugačno opcijo pa zahteva in obenem omogoča aktivno parteci-pacijo ljudi. Nasprotniki participativne demokracije se opirajo na močan element, to je na populizem. Participativna demokracija je nujno dia-loška, potrebuje širšo prisotnost mislečih in govorečih ljudi, ki niso le pokorna čreda. Populizem deluje na drugačnem principu. V populizmu navdušene množice podpišejo vodji bianco menico za vladanje. Ne odgovarjajo z besedo ampak s tolčenjem rok, to je z bučnim aplavzom. Ne postavljajo vprašanj, ampak sledijo tezam Vodje. Populist se dnevno ne ukvarja s politiko in skrbi za svoja osebna opravila. Občutljiv pa je na klic Vodje. Ko slednji zakliče: "Na položaju?", populist odgovori:" Na položaju!" Tako je z Ligo v Venetu in v Lombardiji, s populisti Ger-harda Dorflerja na avstrijskem Koroškem itd. Aktiven član participativne demokracije vpraša:" Na kateri položaj misliš? Kje naj bom? Je ta pozicija najboljša izbira? Ni morda bolje iti na sosednji grič?" Na zagotovilo "ghe pensi mi" populist odgovori:" Bravo, ti misli, jaz bom pa delal". Par- ticipativni demokrat vpraša: "Na kaj misliš? Rad bi to razumel in poglobil". V sodobnih družbah dejansko oba modela sobivata. Populizem je v bistvu lažje izvedljiv, obenem pa krhek prav v odnosu do same demokracije in politike. An-tipolitika je sestavni del populizma, saj starogrško agora zamenjata govorniški pult ali televizija. Participativna demokracija v svoji osnovi zahteva participacijo, to je aktivno prisotnost, politiko, ki "se dela" skupaj in se je ne ne prepušča drugim. To pa pomeni biti tam, kjer se politika rojeva. Gre torej za dodatno delo in trud, posebno če nisi poklicni politik. Žive in propo-zitivne stranke ter organizacije civilne družbe, ki zagovarjajo participativni in ne delegatsko-populistični princip, nujno zahtevajo prisotnost ljudi pri delu, v sekcijah, na trgu, skratka, povsod, kjer se lahko ustvarja neka skupnost, ki dialo-gira, razmišlja in posreduje svoja prepričanja. Razlika med delegatskim sistemom in participativno demokracijo mora biti jasna. Sam sem bil v KPI, kjer je vsaj do določene mere deloval delegatski sistem pod krinko demokratičnega centralizma. Bil sem v SKGZ že za časa Jugoslavje. Tudi tu je bil v veljavi "omiljen" delegatski sistem, ki je prepuščal vodstvu, da vodi, čeprav je bila večina somišljenikov organizacije prostovoljcev, kar je tudi danes. Tako v KPI kot v SKGZ so zgodovinsko zmanjkali pogoji za delegatski sistem. Berlusconi ohranja te pogoje, ker ima v svoji lasti medije, založniško dejavnost in druge kapitalske dejavnosti. Skratka, ima ogromno medijsko-po-sredovalno moč. Okoli sebe zbira lobije in posameznike, ki razpolagajo z znatnimi finančnimi sredstvi, skratka, lahko si sredi demokratične države ustvarja svoj lep delegatski sistem, svoje državno podjetje oz. državo kot podjetje.Kdor teh možnosti nima, se lahko v borbi za uveljavljanje poslužuje najprej ali samo aktivne participacije članstva in somišljenikov. Alternative ni. Glede delegatsko-popu-lističnega sistema in participativne demokracije obstaja med ljudmi določena zmeda, zato sem poudaril potrebo po ločevanju. Na ožjih in širših sejah lahko sam poslušam dokaj kontradiktorna mnenja. Pišem torej iz osebne izkušnje. Že analiza zbrana v knjigi Premisliti manjšino potrjuje mojo tezo. Po eni strani anketirani ljudje, in med njimi mnogi mladi, očitajo organizacijam civilne družbe in konkretno SKGZ, katere sem član, da ima staro vodstvo, da ni moderna, da se ne zna prilagajati novim časom itd. To bi v demokratično-partici-pativni dinamiki pomenilo jasno voljo, da se kritično usmerjeni ljudje združijo, delajo za alternativo ali pa v sami organizaciji s svojim glasom in vplivom poskrbijo, da se stranpoti uravnajo, da se neadekvatno vodstvo umakne v pokoj itd. Problem nastane, ko isti ljudje izjavijo, da "dokler je tako", ne bodo pristopili k organizaciji, ne bodo sodelovali itd. Podobno velja za stranke. Ljudje ne sodelujejo pri procesih spreminjanja, ki so lahko boleči, prežeti z osebnimi polemikami, medijsko naravnani itd., a vendar so. Obenem pa isti razočarani ljudje ne sodelujejo ali celo ne gredo na volitve. V praksi taka drža ponovno prepušča neadekvatnemu vodstvu prostor odločanja oziroma zahteva, naj se slabo vodstvo regenerira, postane dobro vodstvo, odpre vrata drugim in ko je igrišče pripravljeno: "bomo pomislili, če naj vstopimo v igro". Ne gre morda tu za perverzno varianto delegatskega sistema? Posledica je dvojna. Organizacija civilne družbe lahko deluje le s starim vodstvom, ker se ji glede "kadrov" odpira praznina. Stranka pa se z vsemi svojimi razočaranci vedno šibkejše podaja v politične boje in pripravlja svoj poraz na volitvah. V obeh primerih ostaja "ljudstvo" razočarano, jezno, predvsem pa odmaknjeno. Participativna demokracija je v svojem bistvu proces, ki teži k nekemu stalnemu prenavljanju. Delegatski populizem zaupa stabiliziranim strukturam. Kje želimo biti? PS.: Ni moja naloga opravljati strankarsko-politično propagando. Opozoril pa bi na nedeljske primarne volitve Demokratske stranke. To je največja opozicijska stranka v Italiji. Svoj pravi obraz išče med mnogimi težavami, protislovji, notranjimi spori itd. V Italiji pa nujno potrebujemo opozicijo, ki bo imela dovolj moči in zagona, da bo suvereno opravljala svojo vlogo opozicije. Množična udeležba na primarnih volitvah bi dala DS večji zagon in bi jo na politični sceni utrdila. Kdor zanjo voli, ali ji je blizu, naj žrtvuje nekaj časa in se udeleži volitev za izbiro tajnika. Tudi to je način, da se ljudje izvle-čejo iz svoje bube in pristanejo na participati-vno demokracijo. Slike, ki niso le spomin Pripravlja: Filip Fischer Poučna goriška dopisnica Goriška razglednica, ki je potovala okoli leta 1900, je zanimiva tudi zaradi poučnega sporočila. Zaradi rimske številke II. je jasno, da gre za drugo izmed več odposlanih razglednic. Tej dopisnici naj bi sledila vsaj še ena. Prevod italijanskega besedila je tak: II. velik vzpon pod žezlom Habsburžanov in posebno pod vladavino cesarja F.J. I. To mesto ima široke in lepe ulice in trge ter šteje da- nes več kot 21.825 prebivalcev, ki so v večini Slovenci. Gorico je kar štirikrat doletela čast sprejeti v svojo sredo našega preljubljenega Cesarja. Na vseh straneh okoli nje so ljubki in elegantni vrtovi, krasne vile in podeželski domovi In tu se poučno sporočilo konča, da bi se menda nadaljevalo na naslednji razglednici, ki pa je nimamo. Le en podatek se nam zdi netočen. Odpošiljatelj pravi, da je v Gorici čez 21 tisoč Slovencev. Verjetno je mislil na Italijane in je šlo le za navaden spodrsljaj. ODPRTA TRIBUNA - Primarne volitve Demokratske stranke Bersani jamstvo za jasno podobo in identiteto stranke S primarnimi volitvami, ki se bodo vršile 25. oktobra naj bi se končal prvi kongres Demokratske stranke, ki je dejansko ustanovnega značaja. V minulih dveh letih smo veliko, preveč razpravljali o organizaciji stranke; nismo pa se vprašali kdo smo. Naš politični profil je tako ostal nedorečen, brez identitete. Manjka nam tista zvezda danica, ki mora biti naša sopotnica pri političnem delu. Zaradi tega smo bili pri vsakem koraku negotovi, prepirljivi, nerazpoznavni in seveda za volivce nezanimivi. Pomanjkanje identitete je torej glavni razlog za katastrofalne rezultate naše stranke v zadnjem letu. Malce sramežljivo smo ljudem povedali, da smo levo-sredinska stranka. Ampak leva-sredina je prostor, je polje kjer se premikamo, je naša hiša. Nismo pa povedali, kdo smo mi, ki v tej hiši prebivamo. Potrebo po jasnejši identiteti je začutila tudi velika večina Slovencev v stranki in se zato opredelila za politično linijo Pierluigija Bersa-nija. Ustvariti novi politični subjekt, stranko novega stoletja, je najprej kulturno politična operacija, šele potem, v skladu in dosledno s političnim profilom, sledi organizacija. Pri tej kulturno politični operaciji moramo opustiti vrtičkarstvo in naš pogled mora segati daleč v Evropo in v svet. Brez takega pristopa namreč ne bi razumeli, kaj se dogaja okoli nas in bi se le utapljali v slepe ulice lokalizma. V Evropi je povprečna starost prebivalstva najvišja. Pa tudi splošni življenjski standard je zelo visok. Imamo najvišje davke in posledično največjo davčno utajo. Imamo sorazmerno največ priseljencev, kar nas postavlja pred nove strahove. V tej situaciji so napredne in levičarske stranke ponujale zastarele recepte in s tem so postale dejansko konservativne. Kvečjemu so, s svojo ponudbo, le zasledovale desnico in pri tem so bile neizbežno poražene. Nemški SPD je v veliki koaliciji odigral podrejeno vlogo, je dejansko capljal za Merklovo. Zato je bil na volitvah kaznovan. Po- leg tega so se evropske napredne sile omejile zgolj na državno politiko, brez neke skupne celinske perspektive, kar se na primer odraža v zamudi pri integraciji Balkana v evropske tokove. Ni pa vse statično kot zgleda. Na Iberskem polotoku in zdaj tudi v Grčiji so napredne stranke razumele, da se golo proglašanje reformizma ne obnese. Reformizem je treba pač udejanjati, kar je seveda najtežje. Z laičnim pristopom so družbi ponudile sodobnejše prijeme in njihov uspeh je na dlani. Velike novosti pa prihajajo iz Latinske Amerike, Indije, Japonske in ZDA. Tam se je dejansko začel novi politični in ekonomski ciklus. Prepričanje da lahko gospodarstvo in še zlasti finance nemoteno diktirajo tempo in pravila družbi, je po splošni gospodarski krizi, ki je zajela cel svet, dobilo smrtni udarec. Bodimo si na jasnem: nihče ne proslavlja padca kapitalizma ali konca globalizacije. Povsod pa se postavlja problem kako najti bolj uravnovešen odnos med gospodarstvom in družbo, kar odpira levičarskim in naprednim silam nove možnosti. Spet postaja aktualno, kako bolj pravično porazdeliti bogastvo. Mar ne gre zdravstvena reforma, ki jo skuša uvesti ameriški predsednik Obama, prav v to smer ? Temeljnih pravil tržnega gospodarstva, ki so nastala še pred uvedbo denarja kot plačilnega sredstva, ne moreš spreminjati. Blago in delo imata namreč svojo vrednost.Tega se vsi zavedamo. Želimo pa sodobno in napredno stranko liberalne levice, kajti liberalna misel je točno v nasprotju z divjim liberizmom, ki le kopiči bogastvo in dejansko uničuje srednji sloj ter neusmiljeno ponižuje vrednost dela in proizvodnje. Zamišljamo si tako reformno in levičarsko politiko, ki naj ustvarja vsem enake možnosti za razvoj ter bolj pravične in človeške življenjske razmere. Skratka, Pierluigi Bersani zagovarja aktualizacijo temeljnih načel levičarskega gibanja in demokratičnega katolištva. To naj bo volilo, zvezda danica Demokratske stranke. Ukmar Stefano V Sežani gostijo stvaritve akademskega slikarja Igorja Banfija SEŽANA - V veliki galeriji sežanskega Kosovelovega doma so včeraj odprli razstavo akademskega slikarja Igorja Banfija. Umetnikove slike s prepričljivo prostorsko iluzijo in z zavidljivo velikostjo formatov omogočajo sprehod in doživetje njihovih duhovnih in metjejskih obzorij, je ob razstavi zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Za Banfija (letnik 1973) je motivna vzgonska sila krajina, čeprav bi ga le težko opredelili za krajinarja. Gre namreč slikarja, ki skozi krajinsko vizualnost oz. njeno kuliso odpira pogled v duhovne globine in tako običajno motivno izhodišče popelje na pot izrazite sublimacije, kar je mogoče začutiti kot zlitje zunanjega z notranjim. Banfi v svoj najnovejši opus vključuje niz slik velikega formata, ki ciklično spadajo v okvir t.i. Horizontov. Zanje je značilno, da je avtorju krajina le spodbuda k likovno-problemskemu pristopu in notranji ter duhovni krajini. Za njegovo slikarstvo je značilna uporaba ozkega barvnega spektra, predvsem zemeljskih tonov, čeprav slike za navidezno monotonostjo prinašajo izrazit slikarjev občutek za kolorit. 6 Sreda, 21. oktobra 2009 ITALIJA / politika - Na prihodnjih deželnih volitvah naj bi ga zamenjal kandidat Severne lige Žrtvovanje Galana tvegana poteza za Berlusconija v Venetu Krajevno Ljudstvo svobode se upira - V stranki se uveljavlja Fini - Berlusconi zasebno pri Putinu BENETKE, RIM - »Z zavezniki sem vedno dobro delal, in to z veliko lojalnostjo. Zakaj in čemu bi morali zamenjati stvar, ki dobro deluje?« Tako se je včeraj javno spraševal predsednik Veneta Gian-carlo Galan, o katerem se zadnje dni govori, da bo najbrž moral na deželnih volitvah prihodnjega leta odstopiti kandidaturo za novi predsedniški mandat predstavniku Severne lige. V tem smislu sta se baje dogovorila voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi in Severne lige Umberto Bossi na nedavni večerji v palači Grazioli v Rimu. Kandidat desne sredine za novega predsednika Veneta naj bi bil sedanji minister za kmetijstvo, se-vernoligaš Luca Zaia. Toda Galan se s tem nikakor noče sprijazniti. Na svoji strani ima tudi glavnino Ljudstva svobode v Venetu. Zanj se je odprto opredelilo 180 županov, pa tudi oba ministra iz vrst Ljudstva svobode v tej deželi, se pravi Benečan Renato Brunetta in Trevižan Maurizio Sacconi. Še več, strankina deželna koordinacija je izjavila, da pripravljena celo iti na volitve ločeno, če bi bil vsiljen kandidat Severne lige. Za Galana navija tudi naveza vplivnih krajevnih podjetnikov, kot so Enrico Marchi, Giuseppe Stefanel, Luigi Rossi Luciani, Piergiorgio Baita, Vittorio Coin, Pietro Marzotto in Gianfranco Zoppas. Svoje stališče so Berlusconiju sporočili, ko je v ponedeljek prišel v Benetke, da bi skupno z emirom iz Katarja slovesno predal namenu uplinjevalnik v Portu Le-vanteju, ki bo dobival plin iz omenjenega emirata. Z Berlusconijem se je ob tej priložnosti na štiri oči na kratko sestal tudi sam Galan, a vse skupaj ni obrodilo zaželenih sadov. Berlusconi je dejal, da zadeva sicer še ni zaključena, a da je treba upoštevati zahteve celotne koalicije. Galan je včeraj odločno zavrnil namige, da mu je Berlusconi v zameno za umik kandidature ponudil ministrsko mesto v svoji vladi. »To so neumnosti,« je rezko dejal. Pozitivno pa je ocenil podporo, ki mu jo izkazuje Ljudstvo svobode na deželni ravni. »To je mogoče prvič, da stranka stoji za nečim, kar ni Silvio Berlusconi,« je dejal. Sicer pa se vprašanje Galanove politične usode zastavlja v širšem kontekstu kandidatur na deželnih volitvah spomladi prihodnjega leta. Volitve bodo poleg v Venetu še v Laciju, Liguriji, Apuli-ji, Toskani, Bazilikati, Markah, Kampaniji, Kalabriji, Lombardiji in Piemontu. Severna liga je zase zahtevala predsedniška kandidata v Venetu in Piemontu. Kot kaže, pa tokrat o zadevi ne bosta odločala le Berlusconi in Bossi. V desni sredini ta čas vidno pridobiva na vplivu nekdanji voditelj Nacionalnega zavezništva in sedanji predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Prav zaradi kandidatur na skorajšnjih deželnih volitvah so se pri njem včeraj zbrali koordinatorji Ljudstva svobode Sandro Bondi, Ignazio La Russa in Denis Verdini. Medtem je Berlusconi včeraj začasno zapustil italijansko politično prizorišče. Poletel je v Rusijo, da bi se udeležil praznika ob 57. rojstnem dnevu svojega prijatelja Vladimira Putina, ki poteka v dači ruskega premierja pri Valdaj-skem jezeru v bližini St. Petersburga. Kot je potrdil zunanji minister Franco Frat-tini, gre za obisk strogo zasebne narave. Seveda pa bo to tudi priložnost za politične in gospodarske pogovore. Kot je včeraj pisal britanski Financial Times, se bo srečanja najbrž udeležil tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schroeder, na njem pa bo govor tudi o velikih mednarodnih plinovodih. Giancarlo Galan in Silvio Berlusconi palermo - Bivši vodja posebnega oddelka ROS pred sodniki Tudi Mori zanika vsakršno pogajanje z mafijskimi voditelji PALERMO - Z mafijo se nismo nikoli pogajali. Nekdanji vodja posebnega oddelka karabinjerjev za boj proti kriminalu (ROS) Mario Mori je včeraj pred sodniki zanikal pogovore, ki naj bi jih svojčas imel z vidnimi mafijskimi voditelji. Mori, ki je aretiral mafijskega vodjo Toto Riino, se mora zagovarjati pred obtožbo, da je tako ali drugače sodeloval s Coso Nostro. Gre za dogajanja, ki so direktno vezana na spodletelo aretacijo mafijskega voditelja Bernarda Provenzana leta 1995. Mori je sicer priznal, da se je v vročih letih, ko se je večkrat mudil v Palermu, nekajkrat srečal s takratnim županom Vitom Ciancimi-nom. A nikoli direktno z mafijci, kot mu danes očitajo nekateri, med njimi tudi Cianciminov sin Massimo. Gre za dogajanja, ki so vezana na atentat na sodnika Paola Borsellina in na policiste iz njegovega spremstva. Mori, ki je danes prefekt, je potrdil, da je o pogovoru s Ciancimi-nom takoj seznanil poslanca Luciana Violanteja, ki je takrat vodil parlamentarno komisijo za boj proti mafiji. Violante je to okoliščino potrdil sodnikom v Palermu. »Če bi se pogajali z mafijo, bi bilo to nečastno in sramotno za nas in za državo, ki jo zastopamo,« je na včerajšnjem zaslišanju poudaril Mori. Massimo Ciancimino, ki je razkril domnevne stike med mafijo in državno oblastjo, pa se medtem sooča s sodnimi težavami. Obtožujejo ga goljufije in reciklaže sumljivega denarja, včeraj pa sta ga zapustila še odvetnika Roberto Manga-no in Giuliano Dominici. Med odvetnikoma in njunim klientom je menda prišlo do spora glede obrambne linije. Odvetnika sta Cianciminu tudi očitala, da ju ni obvestil o sodelovanju v televizijski oddaji Annozero. Mario Mori prihaja na sodišče Polemika okrog stalne zaposlitve RIM - »Kultura stalne zaposlitve je stvar preteklosti, v katero se ni mogoče vrniti in ki je povrh v Italiji ustvarila velike probleme.« Tako se je predsednica industrialcev Emma Marce-gaglia včeraj odzvala na ponedeljkovo nepričakovano trditev gospodarskega ministra Giulia Tremontija, češ da mobilnost ni sama po sebi vrednota in da je stalna zaposlitev v evropskih družbah osnova družbene stabilnosti. Od Tremontija sta se že poprej ogradila njegova kolega v vladi, ministra za delo Maurizio Sacconi in za javno upravo Renato Brunetta. A gospodarskega ministra je naposled nena-dejano podprl sam predsednik vlade Silvio Berlusconi. »Kot dokazujejo ukrepi, ki jih je vlada sprejela v zadnjih mesecih, je povsem razvidno, da je za nas stalna zaposlitev vrednota,« je premier pribil v noti za tisk. Predstavniki opozicije so ocenili, da gre za neresne demagoške improvizacije. Voditelj sindikalne zveze Cgil Guglielmo Epifani pa je vlado pozval, da če misli resno, naj takoj odpre soočenje s sindikati. Župani protestirajo zaradi »strupenih ladij« RIM - Petdeset županov iz Kalabrije je včeraj s trobojnicami protestiralo pred palačo Chigi, kalabrijski poslanci pa so izrazili pripravljenost, da celo noč zasedejo poslansko zbornico. Protestniki se zgražajo zaradi tovorne ladje, ki se je s svojim tovorom radioaktivnih odpadkov potopila pred obalo Cetraro (v pokrajini Cosenza), pa tudi zaradi ostalih ladij, ki so se v bližnji preteklosti potopile v Tiren-skem morju. Poslanec Demokratske stranke Franco Laretta je izjavil, da se vlada že 40 dni ne gane in da je problem zelo hud. Podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia je včeraj napovedal, da bo danes obiskal Ce-traro. Potopljeno ladjo je 14. septembra odkril robot, ki ga je pod morje poslala kalabrijska deželna uprava. Takoj po odkritju se je pojavil sum, da je krajevna mafija napolnila ladjo z radioaktivnimi odpadki, vlada pa doslej še ni ukrepala. Prvo preiskavo v zvezi s sumljivimi plovbami pri Kalabri-ji so uvedli že leta 1994. Višji sodni svet ščiti sodnika Mesiana RIM - Višji sodni svet je uvedel postopek za zaščito milanskega sodnika Raimonda Mesiana. Sodnik, ki je odločil, da mora skupina Finin-vest zaradi afere s podkupninami izplačati družbi CIR 750 milijonov evrov, je bil deležen groženj in zelo sporne medijske pozornosti s strani mreže Canale 5. črna kronika Mladeniča posilila dekle, mati slišala nasilje po telefonu ASCOLI PICENO - Osemnajstletnika iz mesta Ascoli Piceno sta zaradi suma spolnega nasilja nad mladoletnim dekletom v priporu. Carlo Maria Santini in Enrico Maria Mazzocchi naj bi opijanila šestnajstletno dekle in ga prisilili v spolni odnos. Povrh je mati v tistem trenutku poklicala svojo hčer na mobilni telefon. Vinjena hči je odgovorila, nato pa je telefon ostal vklopljen in mati je morala nemočno poslušati posilstvo. Do zlorabe je prišlo približno pred mesecem dni v stanovanju Santinijevih sorodnikov. Stanovanje se je v septembru znašlo na spisku mobilnega oddelka policije, ker je skupina mladih v njem prirejala zabave, na katerih so vidno vlogo odigravala mamila. Tedaj so policisti aretirali 13 ljudi, zasegli pa so neko draguljarno. Mladi so namreč svojim staršem kradli zlatnino in dragulje, jih prodajali dragu-ljarni, z izkupičkom pa so kupovali kokain. Carlo Maria Santini, eden od domnevnih posiljevalcev, si je tedaj prislužil kazensko ovadbo, ker naj bi štirinajstletnega fanta prisilil k njuhanju kokaina. Mladeniča, privrženca kulture »emo«, je spoznal v spletni klepetalnici Messenger, nato pa ga je primoral krasti denar in dragulje. Za šestnajstletno dekle je bil Santini prijatelj, v stanovanje pa se je odpravila, ne da bi kaj sumila. Dvojica jo je opijanila, ona se je slabo počutila in se ulegla na posteljo, nakar sta jo mladca posilila. Mati pa je vse skupaj poslušala po telefonu. rimski festival - Filmska igralka Sestra Carle Bruni Valeria v filmu Tožbe RIM - Valeria Bruni Tedeschi, 42-letna mlajša sestra žene francoskega predsednika Carle Bruni Sarkozy, je na filmskem festivalu v Rimu v ponedeljek predstavila film »Les regrets« (Tožbe). V filmu Cedrica Kahna je skočila v kožo glavnega lika, Maye, ki po 15 letih sreča staro ljubezen, Yvana Attala, in se potopi v spirali starih strasti. Igralka je pobesnela, ko je eden od novinarjev želel vedeti kaj več o njenih odnosih s sestro Carlo Bruni. »Noro me moti, da me vedno sprašujejo o moji sestri,« je pojasnila svojo jezo. Lik iz filma, Attal je 40-letni arhitekt, ki živi v srečnem zakonu. Odpravi se v rodno vas, kjer želi negovati težko bolno mater. Tu ponovno sreča Mayo, stari ogenj se spet razplamti. »To je film o strasti, a obenem srhljivka. Film, ki sem ga napisal za Valerio, je zgodba o občutkih, v njej je v ospredju psihološki razvoj protagonistov. V "Les regrets" doživi gledalec sublima-cijo stare ljubezni ter razklanost fantazije in realnosti,« je povedal režiser Kahn. Valeria Bruni ansa Valeria Bruni Tedeschi že 30 let živi v Franciji, bi pa rada večkrat delala v rojstni Italiji. »Rada bi delala v Italiji, vendar mi je ljuba ta mešanica Francije in Italije v mojem življenju. Rada imam tako italijanske kot tudi francoske filme,« je pojasnila igralka. v načrtu tudi tv film Nicoletta Mantovani piše biografijo Luciana Pavarottija RIM - Vdova italijanskega tenorista Luciana Pavarottija Nicoletta Mantovani piše pevčevo biografijo. »Prvi del je končan. Manjka še del o Pavarottijevi pevski umetnosti. Dodati bo treba še prikaz življenja, ko se še nisva poznala. S Pavarottijem sem preživela le njegovih zadnjih 15 let,« je 40-letna Mantovanijeva povedala za žensko revijo Grazia. Biografija naj bi izšla leta 2011. Italijanska javna televizija RAI poleg tega načrtuje TV film v dveh delih o Pa-varottiju, ki je umrl leta 2007. Tudi pri njem sodeluje Ni-coletta Mantovani. »Snemanje se bo začelo poleti prihodnje leto. Kdo bo upodobil Pavarottija, še ni določeno,« je še povedala vdova. Dve leti po moževi smrti si Nicoletta sicer želi nove zveze. »Ni pa lahko najti moškega, s katerim bi našla tako globok sklad kot sem ga z Lucianom. In kako sploh me bo iskal nekdo, ki se zaveda, da nosim s seboj spomin na Luciana, njegovo bolezen in zdaj skrb za hčer Alice,« se sprašuje Mantovanijeva. Nicoletta se je s 34 let starejšim Pavarottijem omoži-la leta 2003, z njim je imela hči, ki je zdaj stara sedem let. V začetku 90-ih let se je slavni tenorist ločil od prve žene Adrie, potem ko je že imel razmerje s svojo tajnico Man-tovanijevo. Vdova je pred nekaj meseci postala članica mestnega sveta v Bologni, kot neodvisna strokovnjakinja skrbi za področje kulture. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 21. oktobra 2009 ~J APrimorski ~ dnevnik energija - Napoved ministra za ekonomski razvoj Scajola: Po Rovigu na vrsti >Italija je Sloveniji predstavila svoja stališča, od nje pa ni dobila resnih ugovorov« Po Rovigu sta na vrsti uplinje-valnika v Prioliu (Sicilija) in v Žavljah pri Trstu. Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je med obiskom novega uplinjevalnika na morju pri Rovigu (včeraj je začel uradno obratovati) izrazil prepričanje v bližnji začetek gradnje žaveljskega terminala. Scajola je sicer na splošno govoril o tržaškem uplinjevalniku, ko je dodal, da so zanj že sklenjeni vsi ustrezni postopki, pa je bilo jasno, da se nanaša na Žavlje. Najbližji gradnji je naprava v Pri-oliu, takoj zatem naj bi prišel Trst, ki je po ministrovem mnenju neobhodno potreben za italijansko energetsko politiko. Scajola je v pogovoru z novinarji govoril o sporu s Slovenijo, »kateri smo večkrat predstavili naša stališča in naše želje po terminalu. Od Slovenije pa doslej nismo dobili konkretnih ugovorov, spričo katerih bi se lahko odpovedali tej napravi.« Scajola je dodal. da je vlada glede terminala premostila neutemeljene notranje vete, sedaj pa si ne more privoščiti še dodatnih vetov iz tujine, razen seveda, če so slednji upravičeni. Za ministra pomisleki iz Slovenije očitno niso upravičeni. Na vprašanje novinarjev zakaj je omenil le terminala v Prioliu in v Trstu je minister odgovoril, da se je nanašal le na uplinjevalnika, za katera so pristojna telesa že izdala vsa potrebna uradna dovoljenja. Uplinjevalnik v Rovigu je drugi italijanski terminal. Prvega so pred štiridesetimi leti zgradili v zalivu Pa-nigaglia v pokrajini La Spezia. Naprava je danes tehnološko zelo dotrajana, zato jo hočejo posodobiti in to ob ostrem nasprotovanju domačega prebivalstva in lokalnih uprav. Terminal na morju približno dvanajst milj stran od obale Roviga (kapaciteta 8 milijard kubičnih metrov plina) je stal okoli dve milijardi evrov. Največ denarja zanj so prispevali iz Katarja, iz katerega bo tudi prihajalo v Rovigo največ utekočinjenega plina. Terminal, ki bo Italiji prinašal okoli 10 odstotkov potrebnega plina sodi med tehnološko najbolj sodobne naprave na svetu. greenaction transnational - Sumljivi posli Dva terminala v zalivu? Poleg kopenskega terminala družbe Gas Natural, na obzorju tudi morski družbe Eon Bo morski plinski terminal družbe EON res prvi zagledal luč? Štirje ali morda celo pet plinskih terminalov samo v severnem delu Jadranskega morja? To je pa res preveč. Z zaskrbljujočim podatkom so novinarjem na včerajšnji tiskovni konferenci postregli predstavniki okoljevarstvenih organizacij Greenac-tion Transnational in Alpe Adria Green. Da bo zgornji del Jadrana prenasičen s terminali, dokazujejo projekti, ki so jih oz. jih nameravajo tu uresničiti. Plinski terminal v Porto Viru pri Rovigu je že zagledal luč, v prihodnosti pa naj bi mu sledili še terminali na otoku Krku, kopenski terminal pri Žavljah in pa t.i. »off shore« terminal sredi Tržaškega zaliva, ne nazadnje pa gre upoštevati tudi možnost, da Slovenija zgradi svoj terminal v Kopru. Medtem ko je pozornost usmerjena v načrt kopenskega terminala pri Ža-vljah španske družbe Gas Natural, se je na obzorju spet pojavil projekt nemške druž- be EON (ki je prevzela špansko Endeso) o izgradnji morskega plinovoda sredi zaliva. Pravzaprav kaže, da je slednji celo na boljšem kot kopenski, saj načrt že vključuje izgradnjo podmorskega plinovoda do kopnega in dopolnjena okoljska presoja je že v rokah ministrstva za okolje, tako da se zna zgoditi, da bodo čez nekaj mesecev stekla dela. Predsednik Greenaction Transnational Roberto Giurastante se je še zaustavil pri nepojmljivi ponaredbi dokumentacije okoljske presoje za žaveljski terminal, ki jo je prijavila tudi tržaška finančna straža. Organizacija je o tem seznanila Evropski parlament in dogodek prijavila tudi Evropski komisiji, tako da poteka zdaj preiskava na evropski ravni, kar daje upati, da italijanske oblasti ne bodo odobrile projekta. Seveda ne gre pri tem zanemarjati negativnega mnenja Slovenije o terminalu in pa na pri- ziv na deželno upravno sodišče iz Lacija, ki ga namerava vložiti Greenaction Transnational, zaradi ponaredbe okoljske presoje in zapostavljanja mnenja prebivalcev, ki ga evropska določila izrecno predvidevajo. Tržaškega novinarja in člana mreže Alpe Adria Green Paola Parovela skrbi predvsem varnost, saj ni skrivnost, da bodo ladje za prevoz plina plule 150 metrov od obale v spremstvu vojaških pomorskih enot. Pa-rovel ni mogel niti mimo morebitnih terorističnih napadov tako na kopenske rezervoarje kot na ladje.Kakšna usoda čaka torej Tržaški zaliv oz. razvoj mesta nasploh? Morje bo veliko bolj onesnaženo, ladijski promet bo povečan, ribolov pa zdesetkan, da o turizmu sploh ne govorimo. Slovenski mediji so do vprašanja terminalov pozorni, italijanski pa marsikaj zamolčijo, saj se za afero skrivajo še nepojasnjeni, vendar izredno vplivni interesi. (sas) boršt - V nedeljo Proslava ob 60-letnici postavitve spomenika V nedeljo, 25. oktobra, bo na pokopališču v Borštu slovesna proslava ob 60. obletnici postavitve spomenika padlim. Na večjem kamnitem spomeniku, ki ga krasi velika rdeča zvezda, so vklesana imena 27 padlih in 13 talcev v boju za svobodo, sam pa je pomemben pomnik boja partizanskih enot na tem območju, kot tudi vseh vaščanov, ki so se vanj vključili, da bi premagali nacifašizem in postavili temelje sožitja med tu živečima narodoma. Boršt in Zabrežec sta namreč odigrala v boju za svobodo pomembno vlogo: tu je bilo kar 35 partizanskih in aktivističnih postojank oz. skrivališč, partizanskih kuhinj, bolničarskih postaj, skladišč zbranega blaga in opreme za partizanske enote, delavnic in podobnih prostorov za shode in sestanke. Oktobra 1944 so tu izvolili tudi krajevni narodnoosvobodilni odbor, ki je takrat predstavljal zametek ljudske oblasti. Od novembra 1943 je v Borštu vse do konca vojne, maja 1945 delovala tudi partizanska slovenska šola. Nedeljsko svečanost prirejata SKD Slovenec in VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca. Udeleženci se bodo zbrali ob 14.30 »na Solnah«, od koder bo štartal sprevod s Pihalnim orkestrom Breg na čelu proti pokopališču v Borštu. Po polaganju vencev bosta ob spomeniku spregovorila dolinska županja Fulvia Premolin in zgodovinar Borut Klabjan, medtem ko bodo učenci 4. in 5. razreda osnovne šole Frana Ventu-rinija iz Boršta, Boljunca in Peska poskrbeli za priložnostne recitacije, MePZ Slovenec -Slavec pa bo postregel z občuteno pesmijo. Udeleženci se bodo nato lahko zaustavili še na družabnosti v Srenjski hiši v Borštu. sindikat - V petek Stavka v javnem prevozu Osrednje sindikalne organizacije Cub, Sdl in Cobas so sklicale splošno stavko v javnem prevozu, v javni upravi in v zdravstvenem sektorju. Splošna stavka bo v petek, 23. oktobra, njen namen pa je med drugim boj za povečanje plače, stalno zaposlitev prekernih delavcev, zaustavitev smrtnih nesreč pri delu in sploh za podporo pravicam delavcev, upokojencev in priseljencev. Železniški promet se bo ustavil med 11. in 15. uro, medtem ko bo osebje v letalskem in pomorskem prometu stavkalo ves dan. Lokalni javni prevoz bo v Trstu ustavljen od polnoči do 6. ure, od 9. do 13. ure in od 16. do 24. ure. Stavkali bodo tudi gasilci (stalno zaposleni ves dan, delavci v izmenah od 10. do 14. ure), tako v javnih uradih kot v zdravstvenem sektorju pa bodo zagotovljene osnovne storitve. skd tabor - Vabilo članom in prijateljem Po nedeljskem potepanju v burji, bo jutri na sporedu večer Pupkin Kabaretta Lepo vreme vabi v naravo. Sprehod po kraških gmajnah je preteklo nedeljo priredilo tudi opensko društvo Tabor. V mrzlem jesenskem jutru se je res lepo število pohodnikov zbralo na dvorišču Prosvetnega doma, od koder so jo udarili proti Ferlugom, osvojili Parkljev vrh, nato še Selivec in hkrati prisluhnili tudi zanimivim razlagam krasoslovca Paola Sos-sija. Udeleženci, ki jih je burja pošteno prepihala, so se nato okrepčali s slastnim kosilom in še slajšimi kostanji v balinarskem krožku ŠD Polet, ki je gostoljubno sprejelo pohod-nike, za kar se mu SKD Tabor iskreno zahvaljuje. Za jutri pa pri SKD Tabor napovedujejo edinstven kabaretni večer z začetkom ob 20.30. V goste prihaja razigrana druščina Pupkin Kabarett-a s predstavo Saturday night Straus (perche, lei la parla tute le lingue?), ki je nastala v ko-produkciji Zadruge Bonawentura ter Pokrajine Trst. Uigrana ekipa, ki jo sestavljajo Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi in Ivan Zerbinati ter odlična glasbenika Stefano Bembi - harmonika in Toni Kozina - violina, bodo »preučili« vse žlahtne in manj žlahtne aspekte tržaškega narečja. Pesmi, monologi in dialogi si v predstavi sledijo v vrtoglavem ritmu ter pri gledalcih sprožijo salve smeha. Narečje je v predstavi povezovalni element vseh tržaških duš, ne glede na narodnostno, generacijsko, socialno ali teritorialno pripadnost, tako da vsi mestoma prepoznajo sebe, prijatelja, sorodnika ali znanca, saj je predstava resnično odsev pisane tržaške stvarnosti. L ■ /tU ÍAi/.'J ft 8 Sreda, 21. oktobra 2009 KULTURA / maribor - Znane osebnosti na Borštnikovem srečanju o položaju našega gledališča Naj bo ta kriza SSG priložnost za nov začetek Bodočnost gledališča je v odpiranju širši publiki in v notranji regeneraciji« » Solidarnostnega srečanja za Slovensko stalno gledališče na Borštnikovem srečanju v Mariboru se je ob govornikih udeležilo tudi več znanih kolegov in simpati-zerjev, ki so nam po prireditvi izrazili svoje misli o krizi tržaškega teatra. Iva Zupančič, igralka ansambla SNG Drama Ljubljana in dobitnica Borštnikovega prstana: Strinjam se z vsem, kar so govorniki povedali na solidarnem srečanju. Problem je treba rešiti na inštitucio-nalnem in političnem nivoju: italijanska država bi morala izpolnjevati svoje obljube in dolžnosti in to tudi s posredovanjem slovenskih državnih predstavnikov. Našim kolegom v tržaškem gledališču želim čimprejšnji začetek delovanja. Mislim namreč, da je aktivna prisotnost slovenskega teatra izrednega pomena za obmejno okolje, obenem si Slovenci verjetno sploh ne predstavljamo, kaj bi izgubili, če bi prišlo do zaprtja. Tega pa si ne morem in nočem niti predstavljati. Jernej Lorenci, režiser, ki je v prejšnjih sezonah sodeloval s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu: Zgodovinskega konteksta ne poznam dovolj, da bi lahko točno razumel, kaj čutijo Tržačani, kaj jim pomeni Slovenija, slovenski jezik, zato lahko govorim samo iz ekstremno zunanje in subjektivne pozicije. Problem se razvija na dveh ravneh, ki sta v določenem trenutku sov-padli; najprej je politični problem, ki ga ne more rešiti direktor gledališča, temveč slovenska politika in to na visokem nivoju, odločno in nepopustljivo. Problem tržaškega teatra je samo metafora nove politične tendence, ki vlada po vsej Evropi, vzpona nove desnice, oblike nacionalizma in v tem smislu je Evropska unija precej iluzor-ni projek. Druga raven pa je upad gledalcev oz. radikalno zmanjšanje interesa. Bil bi krivičen, ko ne bi rekel, da je zmanjšanje sploš-nejši trend, ki postavlja določena vprašanja. Ali je pozicija tržaškega gledališča taka kot je bila pred 20., 30., 60 leti? Zagotovo ni. Ali se je ta pozicija kadarkoli skušala zares re-definirati v luči padca meje ali, še dlje, berlinskega zidu, Schengena? Ali niso te okoliščine, ki zahtevajo popolnoma nov razmislek? Sprašujem se, če se je funkcija tega gledališča radikalno spremenila od nekdanjega tvornika slovenstva na transnacionalni organizem, ki ni zavezan slovenstvu »a priori«. In s tem ne govorim o zanikanju slovenstva. Ali dve politični opciji slovenstva v Trstu nista zabloda davno minulih časov? Mislim, da je teater prostor, ki v vsej svoji zgodovini problematizira vse oblike mej. Srčno upam, podpiram, in verjamem, da bo teater delal naprej. Obenem mislim, da je SSG: prizor iz Kreutzerjeve sonate v minuli abonmajski sezoni kroma kriza edinstvena priložnost za ta teater in čutim, da ne gre več za vprašanje narodnega telesa ali enega od udov, ki je tam nekje za mejo. Če se bo teater hotel dvigniti kot polnokrvni feniks, bo moral predvsem pomisliti, kaj v bistvu sploh hoče in vzpostaviti aktivnejši dialog s svojim okoljem, ki ni več deljen samo na vzhod-zahod, slovensko-italijansko. Darka Zvonar Predan, komenta-torka mariborskega časnika Večer: Na solidarni večer s tržaškimi gledališčniki nisem prišla samo kot poročevalka za Večer, marveč tudi kot zvesta gledalka SSG. Njegovo delo in probleme sem redno spremljala v letih 2002 do 2006, ko sem živela v Trstu, pa tudi zdaj, ko sem spet doma v Mariboru, dokaj redno prihajam na premiere v Trst. Slovenski manjšini, Sloveniji in tudi Trstu bi namesto kroničnega bolnika želela zdravo gledališče s čim bolj pestrim repertoarjem, ki bi zadovoljil kar največ gledalcev, pa tudi oživljen, čim več dni v tednu poln Kulturni dom s končno rešenim vprašanjem lastništva in prireditvami, na katere bi se vozili avtobusi obiskovalcev iz matične Slovenije. Vem, zveni utopično, a morda je sedanja huda kriza, za katero je na vseh straneh veliko krivih in skoraj nihče nedolžen, priložnost za nov začetek. Če se ne bodo, seveda, s kakšno finančno injekcijo do prihodnje sezone problemi spet pometli pod preprogo. A ker naj vsakdo pometa pred svojim pragom, bom kot državljanka Slovenije rekla le to: upam, da bo slovenska politika spoznala, da sega njena vloga dlje od vztrajnega ponavljanja, da je SSG problem Italije, da bodo slovenski mediji pisali o njem tudi v neeks- cesnih razmerah in da bo vsaj na prvo pre-miero, ko ta spet bo, prišel v gledališče v demonstrativno podporo ves slovenski politični vrh. Solidarnega večera v Mariboru se je udeležil, žal, samo minister Žekš, pa še on molče. Mario Brandolin, član žirije festivala Borštnikovo srečanje, gledališki kritik in organizator: Slovensko stalno gledališče je v zadnjih letih pridobilo pomembno vlogo v deželni kulturni stvarnosti in to predvsem odkar je odprlo vrata italijanski publiki. Delujem v tržaškem gledališkem ambientu od polovice sedemdesetih let, a sem imel možnost spoznati delovanje slovenskega teatra komaj z uvedbo nadnapisov. Prepričan sem, da je bodočnost Slovenskega stalnega gledališča v odpiranju širši publiki in v notranji regeneraciji. Kljub vsemu verjamem, da je zaprtje tako pomembne, zgodovinske ustanove nemogoče, morda pa bo odmev krize odprl oči vsem gledališkim operaterjem, ki bi se lahko znašli v istem položaju in predvsem politikom, ki morajo razumeti pomen stvarnega načrtovanja in oblikovanja kulturne podobe naše dežele, v kateri mora SSG odigrati pomenljivo vlogo. Zato upam, da bo kriza imela pozitivne posledice v smislu, da bo okrepila pozornost okrog slovenskega teatra in bo utrdila njegovo vlogo v našem prostoru. SSG je za vse nas vir splošne obogatitve, ki se ne omejuje na manjšinsko stvarnost. Vojko Belšak, igralec in nekdanji član igralskega ansambla SSG: Za nami je «nastop», protest, nekateri so uporabili celo izraz pogreb SSG-ja. Skozi prerez zgodovine, ki smo mu bili priča, sem se vrnil v čase, ko sem tudi sam bil član ansambla. Na tisto obdobje gledam z ljubeznijo. Pravijo, da prve ljubezni ne pozabiš nikoli. Žal je tudi moje obdobje sreče trajalo relativno kratko. Imeli smo dejansko eno samo sezono, ki smo jo skupaj začutili kot vrhunec. Le kdo se ne spominja predstav kot sta Krvava svatba in Matiček se ženi. Potem se je mladi del ansambla raztepel po svetu. Odhodi so si sledili. Zakaj? Zaradi vsega kar je bilo povedanega na Borštnikovem srečanju. Kljub temu, pa nisem mogel prezreti dejstva, da so vsi emocionalno nabiti govori izpustili tisto bistveno. Nihče se ni direktno vprašal kdo so tisti, ki so odgovorni, da se je gledališče znašlo v takšnem stanju. Kdo je držal krmilo vsa ta leta? Ali smo res dovolj pometli pred svojim pragom? Ali so odgovorni bili dovolj odprti v ta, tako opevani »multikul-turni« prostor. Je bilo sploh kaj storjenega za preseganje starega duha in nazorov, ki so leta in leta hromili umetniški potencial in to počnejo še vedno, kljub krizi? Kdo je resnično kriv? Igralci, tehnika, ostali sodelavci, ki ure in dneve požrtvovalno razdajajo svoje potenciale na odru, pa kljub vsemu ne vejo kaj jih čaka jutri? Predstavljajte si, da je SSG ladja, na kateri plujemo in italijanska država je pa morje, po katerem pluje naša barka. Ali smo slepi mi, ali kdo drug, ko nas hočejo prepričati, da je krivo morje, ker nam razpada barka. Vsak ribič ve, da temu ni tako. Zato se vprašajmo, kdo so tisti, ki krmarijo to barko? Ali so dovolj sposobni, da nas varno prepeljejo čez viharno in razburkano morje? Čas je za nove skiperje, nove kapitane, ki vedo kako in kam hočejo. Rossana Paliaga Dela na cestni signalizaciji Tržaška občina sporoča, da so se v ponedeljek začela dela na cestni signalizaciji po mestnih ulicah. Danes bodo od 8.30 do predvidoma 17. ure potekala na Istrski ulici (med Ul. Baia-monti in Valmauro) ter na samem Trgu Valmaura. Jutri se bodo ob isti uri pomaknila po Ul. Valmaura (do Ul. Roncheto) ter zaobjela Ul. Flavia (med Valmauro in Ul. Cagni), v petek pa bodo na vrsti od 8.30 do 17.30 Ul. Fianona, Ul. S.M. Maddalena, Ul. Costalunga in Ul. Pace. Odprta vrata v zdravstvo Zdravstveno podjetje št. 1 si je zamislilo niz srečanj s prebivalci, na katerih bi predstavilo svoje delovanje in vzpostavilo z njimi stik; tovrstna formula pletenja tesnejših odnosov s strankami je sicer že utečena in uspešna. Prvo srečanje bo na sporedu danes od 16. do 19. ure v Ul. Stock 2 v Rojanu. V prodajalni avtomobilov Carnelutti ukradli kolesa Tatovi so po informacijah miljskih ka-rabinjerjev v noči na ponedeljek obiskali prodajalno avtomobilov Carne-lutti, na Solinski cesti št. 2. Prikradli so se do dvorišča pred prodajalno, kjer so parkiranemu avtomobilu izmaknili štiri kompletna kolesa in rezervno gumo. Karabinjerji iz Naselja sv. Sergija pa so si dan prej ogledali prodajalno avtomobilov znamke Fiat Lucio-li, kjer so neznanci ponoči vlomili v delavnico in odnesli samo 120 evrov. Španski študentje razsajali in poškodovali vozila Trojica španskih univerzitetnih študentov, ki je v Trstu v okviru mednarodne študentske izmenjave, se je v ponedeljek ponoči zabavala na izviren način. Študentje, ki so stari 24, 22 in 20 let, so v mestnem središču poškodovali dva parkirana avtomobila in skuter. Eden od treh je baje celo skočil na streho avtomobila. S pomočjo mimoidočih, ki so poklicali šte-viklo 113 in opisali dogodek, je policija kazensko ovadila vse tri domnevne storilce. Mladoletni tatič je imel dolge roke, a kratke noge V ponedeljek popoldne je 15-letni sudanski državljan v tržaškem predmestju stegnil roke proti ustavljenemu avtomobilu. Ženski, ki je sedela v vozilu, je ukradel torbico. Skušal je zbežati, a le nekaj minut pozneje so ga našli in ustavili policisti. Najstnika, ki je osumljen tatvine, so izročili skupnosti, ki se ukvarja z mladoletnimi. javno tožilstvo - Včeraj vložitev Novi kazenski ovadbi zaradi žrtev azbesta Rimski odvetnik Ezio Bonanni, ki zastopa družine žrtev azbesta, je včeraj pred začetkom posveta gibanja demokratičnih finančnih stražnikov v Trstu sporočil, da je pravkar vložil dve kazenski ovadbi na krajevno javno tožilstvo. Tokratni ovadbi nista povezani s smrtmi v tržiški ladjedelnici, temveč z bolniki, ki so z azbestom imeli opravka na Tržaškem. Odpira se novo poglavje v sodnih postopkih o tragediji azbesta. Odvetnik je eno kazensko ovadbo vložil v imenu svojcev pokojnega ma-rešala finančne straže, ki je delal na ita-lijansko-jugoslovanskih mejnih prehodih na Tržaškem. Vsak dan je pregledoval in tehtal azbestne materiale, ki so potovali čez mejo. Ko je finančni stražnik zbolel za mezoteliomom, je bilo takoj jasno, da je bolezen povzročil stik z azbestnimi vlakni. Umrl je kmalu po diagnozi, v hudih bolečinah. Njegov primer postavlja v ospredje problem finančnih stražnikov, ki so bili redno izpostavljeni azbestu. Druga ovadba zadeva trža- Ezio Bonanni kroma škega pristaniškega delavca, ki so mu prav tako diagnosticirali mezoteliom. Nekaj ovadb je bilo vloženih v prejšnjih mesecih, druge še pridejo, je pojasnil Bonanni. Primerov azbestnih obolenj je v FJK iz leta v leto več, saj traja inkubacija od 20 do 50 let. Bolezni in njihove posledice naj bi dosegle višek med letoma 2015 in 2030. rim - Včeraj podpis dogovora Prometna policija iz Rojana k Sv. Soboti Na sedežu Agencije za državno domeno v Rimu so včeraj dopoldne sklenili dogovor, na osnovi katerega bodo deželni sedež prometne policije za Furlanijo-Julijsko krajino preselili iz vojašnice Emanuele Filiberto v Rojanu v vojašnico Duchessa dAosta pri Sv. Soboti. Dogovor so podpisali direktor Agencije za državno domeno Maurizio Prato, tržaški prefekt Giovanni Balsamo in tržaški župan Roberto Dipiazza. Dogovor je rezultat mnogih srečanj in pogajanj. Nov sedež prometne policije so po daljših preverjanjih določili marca 2006, pot do dogovora z Občino Trst pa je bila kar strma in zapletena, predvsem zaradi birokratskih problemov. Prometna policija bo imela v Ulici Mas-cagni pri Sv. Soboti več prostora za svoje dejavnosti, Občina Trst pa bo po pridobitvi vojašnice v Rojanu opravila načrtovane urbanistične spremembe v omenjeni četrti. V načrtu je večnamenski center z dvema parkiriščema za skupnih 400 parkirnih mest, vrtom, otroškim vrtcem in občinsko izpostavo. Načrtu, ki naj bi ga predvidoma uresničili do leta 2015, je potrebna sredstva zagotovila Dežela FJK. Notranje ministrstvo mora v naslednjih štirih mesecih izprazniti del vojašnice pri Sv. Soboti, saj mora Občina Trst preurediti prostore bodočega sedeža prometne policije (dela naj bi trajala največ 36 mesecev). Rojanska vojašnica bo prešla v občinsko last tri mesece po zadnjem preverjanju stavb pri Sv. Soboti, občini pa jo bodo dokončno izročili najpozneje šest mesecev po odprtju novega sedeža prometne policije. V nedeljo bo v Trstu 30. državno tekaško prvenstvo za mestne redarje. 170 tekačev (30 žensk in 140 moških) iz cele Italije se bo pomerilo na desetkilometrski progi po mestnih ulicah (ženske bodo tekle pet kilometrov). Dogodek prirejata športno združenje občinskih policij ASPMI in tržaški krožek redarjev Roberto Tommasi. Udeležence bodo v soboto popoldne sprejeli predstavniki krajevnih oblasti, v nedeljo ob 10. uri pa bodo krenili z Velikega trga. srbski mediji »Führerja« še ne bodo izročili Srbiji Pred dnevi so srbski mediji navedli izjave pravosodne ministrice Svetlane Malovič, ki naj bi zatrdila, da bo Italija 20. oktobra izročila Srbiji Gorana Davidoviča, vodjo skrajno desničarskega gibanja Nacionalni stroj. Novico je za časnik Kurir takoj demanti-ral sam Davidovič, na tržaški kvestu-ri prav tako niso vedeli ničesar, vest so naposled demantirali še ostali srbski mediji. 34-letni Davidovič, poznan tudi z vzdevkom »Führer«, zaenkrat ostaja na prostosti pri svoji soprogi v Trstu, kamor se je lani zatekel, da bi se v domovini izognil zaporu. Sodišče v Novem sadu ga je namreč obsodilo na enoletno zaporno kazen, ker je s silo in sovražnimi vzkliki prekinil protifašističen posvet v vojvodinskem glavnem mestu. Davidovič je za časnik Kurir izjavil, da je še vedno na prostosti ter da bo odločbo o njegovi izročitvi, ki jo je izdalo prizivno sodišče v Trstu, obravnavalo še kasacijsko sodišče. / TRST Sreda, 21. oktobra 2009 9 1 tržaški občinski svet - Aktualni vprašanji svetnikov Furlaniča (SKP) in Ukmarja (DS) Za vinjete recipročnost, za rabo slovenščine pa Župan Dipiazza ni odgovoril, zakaj je mestna uprava izbrala za izvedenca odv. Sardosa Albertinija »Hvala gospod predsednik za besedo.« Tako, s slovenskimi besedami, je občinski svetnik Stranke komunistične prenove Iztok Furlanič začel svoj poseg ob aktualnem vprašanju, ki ga je na zadnji seji mestne skupščine zastavil tržaškemu županu Robertu Dipiazzi. Povod za uvod v slovenskem jeziku mu je »ponudil« sam župan z odlokom o spornih slovenskih avtocestnih vinjetah. V njem je govor o recipročnosti. V županovam smislu: če je hitra cesta od mejnih prehodov s Slovenijo do Moščenic brezplačna, bi morala biti - zaradi recipročnosti - brezplačna tudi vožnja po slovenski avtocesti od Škofij tja do Dragonje. Furlanič je načelo recipročnosti »razširil« z avtocestnega na politično področje: če imajo italijanski občinski svetniki na Koprskem pravico do rabe materinega jezika v mestni skupščini, bi se lahko - recipročno - tudi slovenski svetniki v tržaškem občinskem svetu izražali v slovenskem jeziku. Kajti, je opozoril svetnik SKP, zelo lepo je govoriti o recipročnosti, ko nam je le-ta po godu, in jo zanemariti ali spregledati, ko nam ne paše. Jabolko spora, v katerega je ugriznilo Furlaničevo vprašanje, so bile - že spet - slovenske avtocestne vinjete. Tržaška občinska uprava je konec septembra poverila odvetniku (in predsedniku Lege nazionale) Paolu Sardosu Al-bertiniju nalogo (vredno 1.440 evrov), naj preveri, ali bi se morala Slovenija na podlagi določil Londonskega sporazuma in Osimskega sporazuma, držati načela recipročnosti in ukiniti plačevanje cestnine na slovenskem območju nekdanje Cone B Tržaškega svobodnega ozemlja, kot to velja za hitro cesto na območju nekdanje Cone A, to je v tržaški pokrajini. Svetnik SKP je poudaril, da si je prebral besedilo Londonskega in Osimske-ga sporazuma, a ni v njiju iztaknil kakih norm ali določil o avtocestni recipročnosti. Hotel pa je izvedeti, zakaj je občinski odbor poveril prav odvetniku Sar-dosu Albertiniju nalogo, naj preveri, ali slovenska avtocestna vinjeta krši evropske in druge mednarodne norme. Dipiazza je odgovoril, da je raba slovenskega jezika dovoljena v okoliških občinah, kot to predvideva zaščitni zakon. Vprašanje dvojezičnosti je bilo po njegovem mnenju že rešeno. Kar se tiče vinjete, pa je ocenil, da naj bi kar štirje sporazumi (mirovna pogodba, Londonski sporazum, Videmski sporazum Iztok Furlanič in Osimski sporazum) zagotavljali prosti prehod na obmejnem področju, da bi tako prispevali k pretoku ljudi ob meji. »Če se italijanska stran drži tega načela, bi se morala tudi slovenska,« je poudaril Dipiazza in dodal, da se je odločil za ta korak »da bi zaščitil tukajšnje prebivalstvo.« Furlanič ni bil zadovoljen z odgovorom, saj ni izvedel, zakaj je mestna uprava za svojega izvedenca izbrala Stefano Ukmar prav odvetnika Sardosa Albertinija. Svetnik Demokratske stranke Stefano Ukmar je postavil v dvom Dipiaz-zovo težnjo po »zaščiti interesov krajevnega prebivalstva.« Zakaj pa niso podobno storili tudi župani miljske, de-vinsko-nabrežinske, tržiške in goriške občine? se je retorično vprašal. Tudi on se je obregnil ob vprašanje recipročnosti. Slovenske avtoceste »so perfektne: na dvojezičnem območju so vsi napisi dvo- jezični, kar pa ne velja za hitro cesto v tržaški pokrajini,« je ošvrknil župana in ga z novim primerom postavil pred dvoličnost: »Ko je govor o vinjetah v drugi državi zahtevate recipročnost, ko pa se zastavlja vprašanje uplinjevalnika zagovarjate nacionalno suverenost!« Tudi Ukmar je hotel izvedeti, zakaj je mestna uprava izbrala za svojega izvedenca prav odvetnika Sardosa Albertinija. Dipiazza je spet spomnil na širi mednarodne pogodbe, o pretoku ljudi na obmejnem pasu, o dolinski in milj-ski občini, ki se »zanimata za uplinje-valnik«. Ponovil je, da na podlagi mednarodnih pogodb »ne bi smeli plačati cestnine vse do Umaga.« Tudi Ukmar je v repliki ugotovil, da župan ni odgovoril na vprašanje o izbiri Sardosa Albertinija. Po njegovem mnenju gre za »drezanje, medtem ko bi se morali zavzeti za sodelovanje.« M.K. trebče - SKD Primorec gostilo tečajnike Studio Art Aktualna Mirandolina V petek, 23. oktobra bo na sporedu Otroška dramska skupina Slovenec z glasbeno igro Mavrična Ribica V četrtek, 15. oktobra je SKD Primorec v Ljudskem domu v Trebčah gostilo tečajnike 3. letnika gledališke šole Studio Art s predstavo Mirandolina. Mladi igralci so Turrinijevo priredbo Goldonijeve Krčmarice Mirandoline sprejeli kot končni izziv ob zaključku troletnega šolanja. Pod mojstrskim vodstvom režiserja Borisa Kobala so Mairim Cheber, Elena Husu, Patrizia Jurinčič, Alen Kermac, Matija Kralj, Ivo Radovič in Matija Rupel izvrstno odigrali svoje vloge in prepričali občinstvo. Z ostro kritiko na račun sedanje družbe so želeli dokazati, da je na žalost dandanes v družbi edino pomemben denar. Gledališka predstava je bila prva pobuda pri SKD Primorec, ki tako uspešno začenja novo sezono. Že v petek, 23. oktobra bo na sporedu novo srečanje, tokrat namenjeno predvsem otrokom, saj bodo v Ljudskem domu v Trebčah gostovali Otroško dramsko skupino Slovenec z glasbeno igro Mavrična ribica. Jutri v Boljuncu srečanje o biološki hrani za otroke Jutri (četrtek, 22. oktobra) bo v Sprejemnem centru gledališča Franceta Prešerna v Boljuncu srečanje z dr. R . Colautti in prof. M. Codogno, ki bosta govorila o temi »Zdrava prehrana otrok, prehrambena preventiva in biološki proizvodi«. Na aktualno srečanje vabi Spontani odbor združenih staršev slovenskih in italijanskih jasli, otroških vrtcev in osnovnih šol v občini dolina, ki si prizadeva za promocijo šolske menze z biološkimi, tipičnimi in tradicionalnimi proizvodi. Srečanje prirejajo v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo. Sledi zidu - od Berlina do 38. vzporednika Združenje Alpe Adria Cinema in tržaški Goethe Institut v sodelovanju s kinodvorano Ariston in združenjem Mittelimmagini ter s podporo Dežele FJK prirejajo filmski festival Tracce di muro - da Berlino al 38 parallelo (Sledi zidu - od Berlina do 38. vzporednika). Vsak ponedeljek do 9. novembra bo kinodvorana Ariston gostila niz filmov posvečenih zidu, začenši od Berlinskega, mimo tistega na Zahodnem bregu, do tistega med Mehiko in ZDA. Danes bo v knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo 20) ob 18. uri predstavitev knjige Gian Enrica Rusconi-ja Berlino: la reinvenzione della Germania. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Elisabetta d'Erme. Film o svobodi (in pogumu) tiska Na sedežu kulturnega združenja Tina Modotti (Ul. Ponziana 14, 1. nadstropje) se nadaljujejo filmski večeri na temo svobode (in poguma) tiska. Jutri bo ob 20. uri na sporedu The agronomist Jonathana Dem-meja. Bliža se pohod za mir Svetovni pohod za mir se bo naših krajev dotaknil 7. novembra. Iz Sežane bo v soboto prekoračil nekdanjo mejo pri Fernetičih, kjer naj bi prišlo tudi do primerne slovesnosti ter se skozi Opčin spustil proti Trstu, kjer bo v popoldanskih urah na Velikem trgu osrednja slovesnost. Kdor bi želel sodelovati pri snovanju programa, se lahko udeleži srečanja z duhovnikom Pierluigijem Di Piaz-zo jutri ob 18. uri na sedežu Odbora Danilo Dolci v Ul. Valdirivo 30. zahodni kras - Tri leta po vključitvi načrta v seznam javnih del Kontovel: gradnja parkirišča Stala bo 260 tisoč evrov, trajala bo eno leto - Glavni »politični sponzor« občinski svetnik Demokratske stranke, domačin Stefano Ukmar Na kontovelskem Hribu se je začela gradnja parkirišča, na katerega vaščani čakajo že vrsto let. Pred nekaj dnevi so delavci ogradili območje nasproti vodne pipe, z bagerjem izruli tri breste in začeli utrjevati zemljišče. Načrt med drugim predvideva ureditev stopnišča s Hriba navzdol v vas s stopnicami iz črnega kamna in premestitev tamkajšnje električne kabine drugam ter ureditev pločnika na desni strani ulice v smeri proti pokopališču. Na parkirišču na zemljišču na desni strani ulice bo prostora za 17 vozil. Nadaljnjih enajst do trinajst parkirnih prostorov pa bodo uredili na levi strani ulice, ob vodovodni pipi. Tako bo Kontovel končno dobil kakih 30 urejenih parkirnih prostorov. Glavni »politični sponzor« kon-tovelskega parkirišča, občinski svetnik Demokratske stranke, domačin Stefano Ukmar, je bil z začetkom del nadvse zadovoljen. Tržaška občinska uprava je vključila parkirišče na Kontove-lu v seznam javnih del leta 2007. V tri- letnem načrtu je bil predviden strošek: 260 tisoč evrov. Konec decembra istega leta je direktor občinske službe za ceste na oddelku za javna dela inž. Sergio Ashiku izdal odredbo, s katero je odobril predhodni načrt. V njej je bilo zapisano, da bodo predvideni strošek večinoma krili z denarjem, ki ga bo dal na razpolago Jus Kontovel (230 tisoč evrov). Dela naj bi stala 206 tisoč evrov, katerim je treba prišteti 5 tisoč evrov za varnost. V gospodarskem načrtu so predvideni še stroški za davek na dodano vrednost (42.200 evrov) in razne pristojbine (6.593,25 evra) ter dodatek za nepredvidljivosti (206,25 evra) za skupnih 260 tisoč evrov. Po prvotnem roku bi se morala gradnja začeti letos spomladi, po predvidevanjih pa naj bi bila dokončana v dvanajstih mesecih. Po zamiku del na jesen bodo verjetno prvi kontovelski avtomobili parkirali na domačem parkirišču prihodnje leto jeseni. M.K. 10 Sreda, 21. oktobra 2009 KULTURA / dsi - Andrej Bole in Franc Fabec o prosekarju Priziv je sad zavesti, da je to zadnja priložnost Zagotoviti konkretne pogoje za razvoj kmetijstva na Tržaškem Naprej z rekurzom, druge poti ni! Sporočilo ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev, ki je bilo prvo javno srečanje o aferi prosecco doc, je bilo jasno. Rimsko kmetijsko ministrstvo danih obljub ne drži, Kmečka zveza in Konzorcij za zaščiteno poreklo vin Kras nimata v rokah nič, kar bi kazalo na bolje in torej trdno stojita za svojo namero. Polno podporo predsednikoma Konzorcija vin Kras in Kmečke zveze Andreju Boletu in Francu Fabcu so v Peterlinovi dvorani izrazili številni diskutanti (med njimi deželni svetnik Igor Gabroec in občinski svetnik Stefano Ukmar), ki so si bili edini, da gre za zadnjo priložnost za celovit razvoj in preporod Krasa. Večer je poleg razčlenitve problematike nudil tudi dragocen vpogled v stanje vinogradništva in kmetijstva pri nas, ki ima velik potencial, vsakodnevno pa se bori z birokracijo, težkimi naravnimi danostmi in s pomanjkanjem skupnega manjšinskega načrta za ta gospodarski sektor. Kaj je bil prosekar pri nas, je najprej obrazložil Bole. To vino je bilo doma na Pro-seku, Kontovelu in Križu, pri nas so ga vi-nificirali še po drugi svetovni vojni, njegov sloves pa je segal celo do dunajskega dvora. Pridobivali so ga pretežno iz glere, pa tudi iz ostalih belih avtohtonih sort ter je veljal za pravi kapital. Prosekar je namreč dosegal dobre cene in je bil zato na kmetiji edini vir dodatnega dohodka. Prosekar so ste-kleničili, ko je mošt še vrel, zato je bilo vino polno mehurčkov in je prijetno sladilo. Tudi prosecco pridelujejo v Venetu iz ene izmed treh družin sorte glere, njen izvor je torej prav gotovo v naših krajih, razvoj sorte in tehnologije pa je v Venetu peljal prosecco v novo smer. »Danes napolnijo v Venetu nad sto milijonov steklenic prosecca letno, na Krasu pa uspemo vsega skupaj eti-ketirati okoli milijon in sto tisoč steklenic, že to pove, kakšni interesi so za tem,« je podčrtal Bole. Pridelovalci iz Veneta so nas ob sprejemanju zaščitene oznake prosecco doc poklicali na avdicijo, ker so očitno uvideli, da brez našega privoljenja ne gre, je začetke afere opisoval Fabec. Kot znano sta Kmečka zveza in Konzorcij vin Kras pozitivno odgovorila na snovanje meddeželne zaščite prosecco doc, kot protivrednost pa zahtevata konkretne posege za razvoj kmetijstva na Krasu. V ta namen so izdelali štiri znane zahteve (razvojni plan tržaškega kmetijstva, ovrednotenje brega od Rojana do Se-sljana, promocijsko središče za prosecco na Proseku in omiljenje vinkulacij za Kras), ki jih je minister na svojem obisku v začetku Včeraj danes Danes, SREDA, 21. oktobra 2009 URŠKA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.09 - Dolžina dneva 10.41 - Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 19.41. Jutri, ČETRTEK, 22. oktobra 2009 VENDELIN VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1016,7 mb ustaljen, veter 9 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,1 stopinje C. Andrej Bole in Franc Fabec avgusta na Proseku tudi sprejel in z njim deželni upravitelji Furlanije Julijske krajine. Stalni odnosi z deželnim kmetijskim od-borništvom so bili v času usklajevanj in so še danes dobri, odbornik Violino je razumel naše želje, tudi z ministrstvom so bili odnosi pozitivni, zato je zavrnitev naših zahtev še toliko bolj nerazumljiva, sta poudarila Fabec in Bole. Gosta in diskutanti so v DSI ministrovo odločitev povezali s pomladanskimi deželnimi volitvami v Venetu, kjer naj bi Zaia kandidiral za predsednika. Tako je raje stopil v bran domačega volilnega telesa in s tem zanemaril dobrobit države, saj utegnejo zakasnitev zaščite izkoristiti tuji pridelovalci prosecca v Evropi in po svetu. Rekurz je v takih pogojih neizbežen, čeprav je bila odločitev zanj težka, je podčrtal Fabec in v isti sapi izrazil razočaranje nad našo politiko. Tržaška pokrajina se za zadevo ni zavzela, prav tako ne tržaška občina, veliko podporo je izkazal samo deželni svetnik Igor Gabrovec, ostali pa samo opazujejo, kot da bi se ne zavedali velikega pomena afere in trenutka, ki ga je treba izkoristiti. Sicer je tu problem vsega povojnega časa, ko je manjšina raje izbirala druge ekonomske panoge in zanemarjala kmetijstvo. Teritorij pa ima velike možnosti razvoja in povezanost z zemljo ostaja eden ključnih momentov obstoja narodne skupnosti. Za skupno dobro mora politika spremeniti odnos do teritorija, je poudaril Fabec: »Če bomo znali obdržati zemljo, bo to bogastvo v naših rokah, če jo bomo prodali, bo šlo bogastvo v tuje roke.« (tj) kroma Večina podpira priziv vinogradnikov Velika večina (70 odst.) tistih, ki so sodelovali v naši anketi, podpira namen vinogradnikov in Kmečke zveze za priziv na upravno sodišče v zvezi s priznanjem prosekarja-prosecca. Ali soglašate s pritožbo vinogradnikov v zvezi s priznanjem vina Prosecco? Da - 70% Ne - 20% Ne vem- 3% D Me ne zanima - 7% [I] Lekarne Do sobote, 24. oktobra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Trg Cavana 1 (040 300940), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. Boljunec (040 228124) - samo s pred- Jedilnik in info: www.triesteturismo.net 1 Gostilna SARIMM -Prečnik - tel. 040200871- PETEK, 23. OKTOBRA Skupaj s Krožkom Fotovideo Trst 80 Vas vabi Ob 19.00 - Degustacija vin: Edi Kante, Matej Lupine, Benjamin Zidarich, Ladi Milič, olje Pacor (Cerovlje), olje in medu Jakne -David Peric (Štivan) Ob ZOMO - Otvoritev fotow-axatme Baricovy*utka Miloša Zidariča f« veicrju Častni gost: Mitja Kosmina, zmagovalec letošnje Barkovljanke Vabljeni vsi ljubitelji Okusov Krasa in našega morja! ZAPRTO OB PONEDELJKIH IN TORKIH hodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (040 764441). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Up«. ARISTON 16.00, 20.00 »Di me cosa ne sai - Inchiesta su un grande mistero italiano«; 17.30, 21.30 »Fellini 8 1/2«. CINECITY - 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »Up - 3D«; 16.05, 18.10, 20.10, 22.10 »Up - 2D«; 15.55, 20.00, 22.15 »Orphan«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Halloween II«; 15.50, 17.55, 20.00 »Fame - Saranno famo-si«; 22.00 »Barbarossa«; 18.10 »La doppia ora«; 16.05, 18.55, 21.45 »Ba-stardi senza gloria«. FELLINI - 17.00, 18.40 »Le mie grosse grasse vacanze greche«; 20.15, 22.15 »Motel Woodstock«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Lo spazio bianco«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 22.00 »Viola di mare«; 18.20, 20.10 »La doppia ora«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.10 »Bitka za planet Terra 3D«; 17.00, 21.30 »Brata Bloom«; 16.50, 19.00, 21.10 »Fame: Sanje o slavi«; 19.10 »Povračilo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.10, 21.45 »Bastardi senza gloria«; Dvorana 2: 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Up«; Dvorana 3: 16.15, 20.05 »Funny People«; 18.35, 22.20 »Halloween II«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Basta che funzioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.30, 21.30 »Up«; Dvorana 2: 16.30, 18.30, 20.30, 22.20 »Up - Digital 3D«; Dvorana 3: 17.45, 20.30 »Bastardi sen-za gloria«; Dvorana 4: 17.30 »Fame -Saranno famosi«; 20.00, 22.10 »Orp-han«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »Lo spazio bianco«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem dijakov, da bodo v petek, 23. oktobra, potekale na naši šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18. uri. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Obenem bo potekalo tudi srečanje za starše 1. razredov. Starši dijakov so naproše-ni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da se je 21. oktobra tajništvo zavoda dokončno preselilo v nov sedež v ulici Weis 15. Obenem obveščamo da bo tajništvo odgovarjalo na novo telefonsko številko: 0405199039. M Izleti Hfl Osmice DRUŠTVO SLOVENSKO GLEDALIŠČE "Živeti, igrati... Da, igrati!" Gledališka šola STUDIO ART začenja svojo novo sezono.Vablmo vse, ki se zanimajo na gledališko umetnost, da se nam tudi letos pridružijo Informacije in vpisovanje na tel. 347-7615287 ali sola@teaterssg.it PRVO INFORMATIVNO SREČANJE Danes, 21. oktobra ob 17.30 v prostorih Zveze Slovenskih Kulturnih Društev, ul. S. Francesco, 20 - Trst Če si kdaj pomislil, da bi postal igralec, ne odlašaj - javi se in pridi! KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah na št. 133 odprla osmico. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa- matorci 5. Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 3. Tel. 040-327240. V ponedeljek je na fakulteti za strojništvo - smer letalstvo z uspehom zagovarjal diplomsko Primož Rogelja Za uspeh mu čestitamo in se z njim veselimo. Družina ¿i Čestitke TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA obvešča, da za tradicionalni izlet olj-karjev, ki se bo odvijal v dneh 28., 29. in 30. oktobra v Lago di Garda in Švico, so na razpolago še zadnji 2 mesti. Cena izleta za vse tri dni (vse vključeno) znaša 280,00 evrov. Za vse dodatne informacije, za podrobni program izleta ter za najhitrejša 2 zamudnika sta na razpolago v jutranjih urah Laura 040-8990103 in Roberta 040-8990108. Obenem prosimo vse že vpisane izletnike, naj poravnajo vpis do najkasneje petka, 23. oktobra. JELINČIČEVA KOČA NA ČRNI PRSTI - Na povabilo Planinskega društva Podbrdo organizira SPDT v soboto, 24. oktobra, avtobusni izlet v Baško grapo. Pred 50. leti je P.D. Podbrdo prevzelo upravljanje planinskega doma na Črni prsti, ki je poimenovan po Zorku Jelinčiču. Za kočo je prej skrbelo naše društvo. Spoznali bomo posebnosti in slikovitost vasi in zaselkov po pobočjih nad ozko dolino. V popoldanskih urah se bomo udeležili spominske svečanosti. Prijave sprejema Livio, tel. št.: 040220155. Odhod avtobusa s Trga Oberdan ob 7.30 oz. s Trga v Se-sljanu ob 7.45. KRUT, v sklopu prireditve Starosta Mali Princ, vabi v nedeljo, 25. oktobra, na izlet z vodenim ogledom bazilike in arheološkega območja v Ogleju in na popoldansko koncertno predstavo v goriškem Kulturnem domu. Podrobnejše informacije in vpisovanja na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8, Trst, tel. št.: 040-360072. Draga MILA in DREJC, obilo zdravja, sreče in še mnogo skupnih dni vama za 59. let poroke želijo vsi ožji in daljni sorodniki. Visoko nad oblake letalo vzpenja se, v kabini PRIMOŽ sedi in se diplome v letalstvu in strojništvu veseli. Da bi tudi njegova poslovna kariera čim več visoko letela, mu želijo vsi od SKD Vigred. Pri Lazarjevih se IRMA veseli, ker okrogla leta slavi. Da bi bila zdrava in vesela in z nami še mnogo let živela, ji želijo mož Milko, sin Igor in hčerka Mojca z družino. VLazarskem »kuote« hiša stoji, v njej IRMA rojstni dan slavi. Mnogo sreče in veselja ter da bi se okrog štedilnika še mnogo let vrtela, ji želijo vsi Repc'vi. Loterija 20. oktobra 2009 Bari 20 43 5 37 47 Cagliari 26 11 9 71 78 Firence 60 51 82 57 8 Genova 1 66 73 53 3 Milan 59 58 23 21 32 Neapelj 20 82 35 54 76 Palermo 11 28 31 86 55 Rim 40 52 84 59 73 Turin 9 24 69 30 42 Benetke 48 28 56 2 76 Nazionale 28 2 20 24 53 Super Enalotto Št. 126 41 47 49 55 77 90 jolly 22 Nagradni sklad 3.886.905,84 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 74.941.055,59 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 777.381,17€ 14 dobitnikov s 5 točkami 41.645,42 € 2.104 dobitnikov s 4 točkami 277,10 € 72.972 dobitnikov s 3 točkami 15,97 € FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel.: 040-299442. Superstar 75 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 27.710,00 € 300 dobitnikov s 3 točkami 1.597,00 € 4.514 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 28.030 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 62.116 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 21. oktobra 2009 1 1 □ Obvestila ŽIVIJO 50-LETNIKI! Pozor, vsi rojeni v letu 1959 - od Krasa do Brega, Trsta ter vse do Milj in še dlje... - se dobimo v soboto, 7. novembra, zvečer v znani gostilni na Krasu, da proslavimo naše srečanje z Abrahamom. Poskrbljeno bo za dobro voljo, zabavo in tudi ples! Pridružite se nam, ne bo vam žal!! Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete - Danjel: 3337410475, Loredana: 329-8552014 (v večernih urah), Jožko: 348-9001666, Anica: 040-368430. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se do konca oktobra nadaljuje vpisovanje na tečaje pilates vadbe, ki potekajo na sedežu društva ob večernih urah ob ponedeljkih in četrtkih. Za vpis in pojasnila 040-327327, 340-4835610 (Anica) 040-327062, 328-2767663 (Norma) v večernih urah. JUS NABREŽINA vabi člane, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče »Za vodico«. Čiščenje se bo vršilo vsako soboto od 9. ure dalje. Odpade v primeru slabega vremena. Vsakdo naj s seboj prinese tudi potrebno orodje. JUS TREBČE vabi člane in lastnike parcel v Republiki Sloveniji na predstavitev osnutka odloka o razglasitvi Robnega območja Kobilarne Lipica, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 21. oktobra, ob 20.30. KRUT obvešča, da bo predstavitvena konferenca o novem začetnem tečaju »Ohranjanje zdravja z naravnimi metodami« na našem sedežu danes, 21. oktobra, ob 17.30. Začetek tečaja je predviden v sredo, 28. oktobra, ob 19.30. Obenem sporoča, da bo tečaj 2. stopnje začel 4. novembra, ob 17.45 in tečaj 3. stopnje 28. oktobra, ob 17.30. Prosimo potrdite prisotnost! Vse informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone št. 8b, tel. št.: 040-360072. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L'albero azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 starosti. Delavnice predvidene v naslednji tednih so: 21. in 28. oktobra: »Ondina radovedna nogavička«, »Tondone vijugasti karton«; 23. in 30. oktobra: »Tina simpatična nogavička«, »Nelo znani čopič«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo danes, 21. oktobra, zaprta. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: fiskalna zakonodaja danes, 21. oktobra, (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginna-stica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDIŠČE IZ SESLJANA temo »Slike in besede skrivnosti«. Fotografijo naj spremljajo besede ali poezija, ki utemeljijo njen pomen. Pričakujemo Vaše izdelke na kartončku v Naselju Svetega Mavra, 124 v Sesljanu, do danes, 21. oktobra, v jutranjih urah. Format fotografij je prost. Info: 040-299771. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi na degustacijo vina Ramandolo, ki bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20.15 na sedežu (Lonjerska cesta, 267). Predstavili ga bodo člani Konzorcija za zaščito vina Ramandolo. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano). PLESNA ŠOLA - SKD F. PREŠEREN obvešča, da bo še ena poskusna lekcija tečaja plesa za odrasle v zgornjih prostorih gledališča v Boljuncu v četrtek, 22. oktobra, od 20.30 do 21.30 za začetnike in nadaljevalce. Za vpis ali informacije pokličite tel. št.: 3288374369. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 22. oktobra, v svojem sedežu (Prosek 159). ANGLEŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne jezikovne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje - Pregled angleških časov - 23. in 24. oktobra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. MLADINSKI KROŽEK V DOLINI prireja v svojih prostorih vsak petek med 16. in 18. uro družabnost za osnovnošolce in nižje srednješolce. Pomagali ti bomo pri pisanju domačih nalog, če ti le-te povzročajo težave, gotovo pa nam bo ostalo tudi časa, da se skupaj zabavamo in igramo s prijatelji. Začetek 23. oktobra. PRAVLJIČNE LUTKOVNE URICE za otroke iz vrtca: vabljeni vsako soboto od 10. do 11. ure v Finžgarjev dom na Opčinah. Vodi Urška Šinigoj. Za informacije: 340-2449425. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN vljudno vabi na javni sestanek »Splošna varianta št. 118 regulacijske načrta«, ki bo v petek, 23. oktobra, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke (Ul. Ricreatorio 2) na Opčinah. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE Vas letošnje šolsko leto prvič vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »Srečna Suzana«, avtor Matt Buckingham. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 24. oktobra, ob 11.40, v društvene prostore na štad-jon 1. Maj. Ne pozabi: s seboj prine-si staro cd zgoščenko. SKD LIPA iz Bazovice vabi na »Pot pastirskih hišic« v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 v bazovskem domu predstavitev poti in ogled filma »Pastirske hišice na Krasu«. V nedeljo, 25. oktobra, pohod in ogled pastirskih hišic v okolici Lokve. Zbirališče pri jami Vilenici ob 13.30. Predstavitev in pohod bo vodil Boris Čok. SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, v sodelovanju s KRD Dom Briščiki, organizirajo v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih, št.77, v soboto, 24. oktobra, ob 15.30 tekmovanje v risanju ter ob 16.30 predvajanje risanke (v ital. jeziku) Madagaskar 2, ki sta namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole, bivajoče v treh občinah (info: torek in četrtek, od 16.00 do 19.00 na tel. št.: 040/2028028). SZSO vabi vse voditelje in pripravnike na »Dan voditelja« v nedeljo, 25. oktobra, v Marijanišče na Opčine. Zbiranje ob 10.40 pred opensko cerkvijo, po sv. maši bo sledil program na temo »Kaj pomeni skupnost voditeljev in kako mora delovati«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 13.30 iz Pa-drič odhod avtobusa za nastop v Celovcu. V torek, 27. oktobra, ob 20.45 bo redna pevska vaja. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na predstavitev fotomo-nografije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per immagini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. Začetek ob 20.30. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 67a). DRUŠTVO UPORABNIKOV Linuxa LUGTrieste prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 27. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo natemo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Več informacij na strani trieste.linux.it. Vabljeni! JUS MEDJAVAS obvešča, da sprejema prošnje za sečnjo drvi do sobote, 31. oktobra. KROŽEK AUSER za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 31. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. Ples ob zvokih Dua Melody. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli sestanki po družinah. Na Op-činah: vsako soboto od 17.30 do 18.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah (info: 3771174411 - Martina); na Kontovelu in Proseku: vsako soboto od 15.00 do 16.00 v telovadnici na Kontovelu (info: 3472735272 - Karin); v Križu: vsak petek od 15.30 do 17.00 (info: 3349309930 - Jakob); v Saležu: vsak torek od 17.00 do 18.00 v knjižnici v Saležu (info: 3408940225 - Madalena). AŠZ SLOGA obvešča, da bo potekal tečaj motorike pod vodstvom prof. Drasiča ob torkih in četrtkih od 16. do 17. ure v telovadnici srednje šole na Opčinah. AŠZ SLOGA obvešča, da potekajo treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18. ure v občinski telovadnici v Repnu. KRUT, obvešča, da bo začetni tečaj delavnice Bachovi cveti v četrtek, 4. novembra, od 16.00 do 17.30. Prijave in podrobnejše informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SK DEVIN prireja sejem rabljene športne opreme od 4. do 29. novembra v Sesljanu 41/d. Zbiranje 4. in 5. novembra, prodaja od 7. do 29. novembra, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.30 do 19.00. KRUT vabi vse tečajnike, ki so opravili Reiki 1. stopnje na tečaj 2. stopnje, ki se bo odvijal na sedežu 7. in 8. novembra 2009. Zahtevan je predhodni razgovor s predavateljico! Zainteresirani dobijo vse dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. LETNIKI 1974 so vabljeni na večerjo 35. letnikov, v soboto, 7. novembra, v Repen pri Križmanu, ob 20. uri. Javite se na mail: vecerja74@gmail.com najkasneje do 2. novembra. KRUT obvešča, da 12. novembra steče začetni ciklus Psihomotorike. Istočasno seznanja, da se ob četrtkih odvijajo srečanja nadaljevalnega tečaja. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št.: 040-360072. ŠPANŠČINA - SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivne tečaje ob koncih tedna. Prvo srečanje jezika - »Fin de semana espanol« - Tečaj španščine s kulinaričnim kotičkom - 14. in 15. novembra. Informacije in predvpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine; tel. 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure od ponedeljka do petka od 10.00 do 14.00. 40-LETNIKI pozor, pozor!! Dne 21. novembra, ob 20. uri bomo praznovali svojo obletnico na skupni večerji. Pridi tudi ti! Smeha, plesa in zabave ne bo manjkalo. Informacije: Martina (tel.: 335-6228630) in Emanuela (tel.347-5710673) od 20. do 21. ure. Rezervacije in plačilo sprejemamo do vključno 15. novembra. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na podelitev priznanj 4. Natečaja za zborovske skladbe za nagrado Ignacij Ota v petek, 20. novembra, ob 18. uri v Narodni dom v Trst (ul. Filzi 14). PRI SKLADU MITJA ČUK - Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob petkih ob 19. uri začetniki, ob 20.30 nadaljevalni tečaj. Informacije in predvpisi tel. št. 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za predstavitev prošenj za dodelitev prispevka k znižanju cene goriva za stanovanjsko gretje na goratih področjih za leto 2007 in/ali 2008. Bivajoči v Občini Repentabor, ki izpolnjujejo pogoje predvidene v razpisu, lahko predstavijo prošnjo na posebnem obrazcu razpoložljivem v občinskem tajništvu. Rok za predstavitev prošenj na tržaško pokrajino zapade 30. novembra 2009. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 26. oktobra, OB 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev fotomonografije o Alojzu Rebuli. Biografija v slikah/Biografija per im-magini. Sodelujeta urednica dela Alice Zen in avtor spremne besede prof. Miran Košuta. KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA vabi na odprtje razstave »Krožna pot po naših gradiščih« v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri. Dokumentarno razstavo je pripravila Branka Sulčič. Pridružil se nam bo tudi arheolog Matej Zupančič iz pokrajinskega muzeja v Kopru. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM - Openska glasbena srečanja -Koncertna sezona 2009/10: v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri gostovanje Pupkin kabaretta s predstavo »Sa-turday night Straus«. Toplo vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na predavanje priznanega poznavalca komplementarne medicine Franca Božjaka na temo »Bolezen ni poraz, temveč klic k spremembi«. Predavanje bo v Marijinem domu v Rojanu (ul.Cordaroli, 29) v petek, 23. oktobra, ob 20.uri. KONS - DRUŠTVO ZA UMETNOST v sodelovanju z Zadrugo Naš Kras in ob podpori Finančne družbe KB 1909 in Zadružne kraške banke, vabi v petek, 23. oktobra, ob 20. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje razstave Sorica 2009. Razstavljajo Jana Pečar, Luisa Tomasetig, Tanja Kralj, Rado Jagodic, Ivan Zerjal in Robi Ja-komin. Dela bo predstavil umetnostni kritik Štefan Turk. Za glasbeno kuliso bosta poskrbela Andrejka Mo-žina in Gorazd Pintar. KULTURNI FORUM vabi na okroglo mizo »Psihoanalitičen kalejdoskop -doprinos psihoanalize k psihoterapiji, znanosti in umetnosti. Pri okrogli mizi sodelujejo: Pavel Fonda, Hektor Jogan, Breda Kozina, Veronika Lokar, Suzana Pertot, Vlasta Polojaz. Srečanje bo v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14. Toplo vabljeni! SKD PRIMOREC vabi na otroško glasbeno igro Mavrična ribica v izvedbi Otroške dramske skupine Slovenec v petek, 23. oktobra, ob 18.30 v Ljudski dom v Trebče. V BAMBIČEVI GALERIJI bo do petka, 23. oktobra, na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča »Veličastni jesenski Kras«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. 1. ZBOROVSKA REVIJA SAKRALNE GLASBE MONTUZZA »In Christo per Mariam« v organizaciji zbora »Capella Corale dei Frati Cappucci-ni« v cerkvi »Sant'Apollinare Mon-tuzza« se bo nadaljevala 24. in 31. oktobra, vedno s pričetkom ob 20.30. Vse potrebne informacije na tel. št. 340-3138982. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bodo v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 nastopili trio Marko Manin in otroški zbor A.M. Slomšek iz Bazovice. Vljudno vabljeni! ZCPZ - TRST vabi na 7. Revijo cerkvenih pevskih zborov openske de-kanije, ki bo v soboto, 24. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Boljuncu. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na zabavno predstavo »Imate kaj za prijaviti?«. Predstavo prireja gledališka skupina skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v društveni dvorani. Besedilo in režija Ruggero Paghi. Sodelujoči: D. Konestabo, L. Pirjevec, P. Rotter, E. Jeličič, N. Celar, C. Poletti, M. Maurel, R. Paghi, tehnika A. Cebroni in F. Berne. SKD SLOVENEC IN SEKCIJA VZPI-AN-PI IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabita v nedeljo, 25. oktobra, ob 14.30 na pokopališče v Boršt na »Spominsko svečanost ob 60. letnici postavitve spomenika NOB. Spored: ob 14.30 zbirno mesto na »Solnah« in nato sprevod do pokopališča; polaganje vencev; govor dolinske županje Ful-vie Premolin; govor zgodovinarja Boruta Klabjana; učenci COŠ F. Ven-turini Boršt-Boljunec-Pesek; Mepz Slovenec-Slavec; Pihalni orkester Breg. V primeru slabega vremena bo svečanost v srenjski hiši v Borštu. B Mali oglasi GOSPA IŠČE delo, part-time, tel. št. 334-5381318. IŠČEM DELO kot varuška, nudim lahko tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 3475142426. S Poslovni oglasi NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. IŠČEM DELO kot hišna pomočnica dvakrat/trikrat tedensko. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 3384360677. KOTALKE znamke rollerblade z štirimi plastičnimi kolesci, št. 42, v zelo dobrem stanju, podarim. Tel. 040208989 ali 348-4462664. ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku. Tel. 320-1509155. PODARIM dve mali mucki, stari dva meseca. Tel. št.: 347-4164957 ali 348-0937701. Prispevki V spomin na drago mamo Pepko darujeta Pierina in Bojana 50,00 evrov za NTO AŠK Kras. V spomin na Nastjo Gruden daruje Nadja Furlan 20,00 evrov za SKD I. Gruden. t Nenadoma nas je zapustila naša draga Eleonora Ivasic por. Skerlavaj (Norka) Žalostno vest sporočajo mož Peter, hčerke Nives, Rozana in Neva z družinami, vnukinja Kristin in ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 23. oktobra, ob 12.30 iz ulice Costalunga v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Opčine, Peč, Katinara, Ljubljana, 21. oktobra 2009 Pogrebno podjetje Alabarda Za drago sestrično in teto Norko žalujejo Vladimir, Marica in Marta z družinami Draga Norka, hvaležni smo ti, da si se nam zmeraj rada pridružila. Skupina narodnih noš Grad - Bani Tvoj nasmeh bo vedno sijal v naših srcih. Neva, Andrej in Kristin Ob izgubi drage GIZELE ŠEMEC GRUDEN izrekamo Božini in družini globoko sožalje družina Fabjan, bratranec Franc Kocjančič in sestrična Elda Žužek z družino iz Amerike Ob izgubi drage Gizele izreka hčerki Božki in družini iskreno sožalje SKD Vigred 12 Sreda, 21. oktobra 2009 KULTURA / prevodna literatura - Jospeh Roth: Legenda o svetem pivcu Zadnje delo duševno in telesno razrvanega pisatelja Knjiga je izšla pri Mohorjevi v Celovcu, v zbirki sodobne avstrijske književnosti Austriaca Josept Roth je bil eden najznačilnejših predstavnikov srednjeevropske umetniške, zlasti literarne tradicije, ki je s pisatelji, raztresenimi po vsej Evropi, za več let preživela razkroj habsburške »ječe nardov«, iz katere je zrasla in črpala svoje teme - Roth med drugim za svoja najbolj znana romana Radetzkyjeva koračnica in Kapucinska grobnica. Rojen je bil leta 1894 v judovski družini v tedanji avstrijski Vzhodni Galiciji, zaradi česar ga imajo Avstrijci za svojega pisatelja. Po prvi vojni, ki se je je udeležil kot prostovoljec, je z Dunaja in Berlina sodeloval s številnimi uglednimi časniki. Uveljavljal se je tudi s prozo, dokler ni ob prihodu nacistov na oblast zbežal v Pariz, kjer se je povsem pogreznil v alkoholizem in nekaj mesecev pred izbruhom druge svetovne vojne umrl. Ti podatki niso zgolj osnoven biografski okvir, temveč so pomembni za razumevanje Rothove literarne zapuščine. Še posebej Legende o svetem pivcu, zadnjega dela duševno in telesno razrvanega pisatelja, ki je umrl pred vrati neke pariške kavarne - prav tako, kot je v tej noveli v deliriju končal njen prvoosebni pripovedovalec, brezdomec Andreas Kartak. Želja, zapisana prav na koncu - »Nam vsem, nam pivcem, naj da Bog tako lahko in tako lepo smrt!« - se je torej Rothu skoraj do potankosti izpolnila. Potrdila je tudi pisateljevo preroško napoved, da je Legenda o svetem pivcu pravzaprav njegova oporoka. V tej kratki besedni mojstrovini, ki jo je poslovenil Stanislav M. Maršič, je sicer strnjeno vse, kar je Rotha težilo v življenju: nestanoviten in bolestno ljubosumen je že zgodaj ostal brez družine ter zaradi političnih razmer tudi brez domovine in varne eksistence. Razdejan od alkohola se je naposled odrekel celo judovskim duhovnim koreninam v zameno za katolištvo, ki mu je v brezupni stiski obetalo čudež božji milosti in v smrti odrešilno vrnitev v izgubljeni dom. I. Ilich Naslovnica prevoda Rothovega dela skd tabor - zskd - Openska glasbena srečanja Za začetek Celjski godalni orkester Z orkestrom, ki bo letos obhajal petinšestdeset let neprekinjenega delovanja, je tokrat nastopil tenorist Gabriel Lipuš V openskem Prosvetnem domu so se v nedeljo odprla Openska glasbena srečanja, ki že vrsto let uspešno potekajo v organizaciji SKD Tabor in ZSKD ob podpori Društvene gostilne. Uvodni koncert je oblikoval Celjski godalni orkester, ki je na Opčinah že večkrat nastopil, tokrat pa je gostovanje zaobjelo tudi širše področje, kajti umetniški vodja openskih srečanj Luca Ferrini in celjski ansambel sta navezala plodno sodelovanje s koroškim društvom Gabriel. Ustanovitelj in animator celovškega društva je tenorist, skladatelj, profesor solope-tja na celovškem konservatoriju in kulturni delavec Gabriel Lipuš, ki se v okviru svojega društva posveča glasbenemu gledališču in je že izpeljal vrsto projektov, od glasbenih predstav za odrasle in otroke do kabareta, posebno pozornost pa polaga na večjezičnost, ki je značilna za prostor Alpe-Jadran. V tem duhu se je rodila tudi skladba, ki je otvorila open-ski koncert: Tri pesmi za tenor, klavir in godalni orkester Thomasa Mo-dreja na besedilo Fabjana Hafnerja. Posebnost skladbe je bila ta, da je vsak samospev spisan v različnem jeziku, naslov pa ostaja nespremenjen: nemški Aufhören, ekspresionistično-her-metično začrtana glasba, nekoliko bolj odprto je zazvenela slovenska Nehaš, italijanski tekst Smettila pa je skladatelju navdihnil skoraj melodični potek. Praizvedba je pritegnila pozornost občinstva predvsem zaradi občutene interpretacije tenorista, čigar svetli glas se je lepo spojil z godali in klavirjem, na katerem je igral Luca Ferrini. Gabriel Lipuš je nato podal Tri pesmi Alojza Srebotnjaka: spokojni Sprehod v Zimi na verzih Pavla Remca, Istrski motiv Ivana Preglja, nazadnje pa dramatično Kosovelovo Ne, jaz nočem še umreti, v kateri se je glas v višjih legah nevarno napel, interpretacija pa je izražala čustveno poglobljen pristop do Kosovelove in Srebotnjakove lirike. Celjski godalni orkester bo letos obhajal petinšestdeset let neprekinjenega delovanja: gre za amaterski ansambel, v katerem zagnani veterani sodelujejo z dokaj številno vrsto mladih glasbenikov, umetniški vodja in dirigent pa je hrvaški skladatelj, violinist in neutrudni glasbeni organizator Nenad Firšt, ki je za svoje delo prejel že vrsto priznanj, med katerimi tudi nagrado Prešernovega sklada. Firšt zna upoštevati specifi-ko ansambla, ki sloni na amaterskem delu, pri katerem navdušenje večkrat presega tehnične sposobnosti; za svoj orkester je spisal že veliko skladb, k pisanju pa spodbuja tudi S Celjskim godalnim orkestrom je nastopil tenorist Gabriel Lipuš kroma druge slovenske skladatelje: vabilu se je odzval tudi Bojan Glavina, piranski glasbenik, je bil na večeru prisoten s Tremi morskimi akvareli. Gla-vina je znal svojo partituro prilagoditi nivoju celjskega orkestra:tehni-čno zahtevno in vodilno vlogo je poveril klavirju, s solističnimi vložki pa je zaposlil tudi bolj izkušene godal-ce. Akvareli z naslovi Svetilnik, Sprehod in Solinarski praznik so spisani v duhu opisne, impresionistično obarvane glasbe: bolj zamaknjeno zveni Svetilnik, pripovedno sproščeno Sprehod, Solinarski praznik pa je zaživel ob živahnem klavirskem uvodu, ki se mu orkester pridruži v ritmu valčka na ljudsko melodijo, glasba pa se nato preobrazi v sinkopira-no, skoraj južnoameriško obarvano vzdušje. Luca Ferrini in Celjski orkester sta z izvedbo navdušila občinstvo, veliko aplavzov pa je požel tudi Bojan Glavina, ki ni želel zamuditi krstne izvedbe svojih Akvarelov. Program je sklenila skladba postojnskega ustvarjalca Petra Šavlija z naslovom Zeppelina: tu je izstopal koncertni mojster, orkester pa je zazvenel dokaj polno na jasni tonal-ni zasnovi, ki si je le občasno privoščila rahle odmike. Dolgi aplavzi so poplačali trud štajerskega ansambla ter počastili tudi prisotnega skladatelja, za dodatek pa so gostje izbrali poklon Franzu Josephu Haydnu: če-list Gal Faganel je občuteno podal drugi stavek Koncerta v D-duru in lepo zaokrožil uspešen začetek glasbene sezone. Katja Kralj V Mariboru na ogled Bohančeva fotografska zbirka V mariborskem Muzeju narodne osvoboditve bodo jutri odprli razstavo Fotografski muzej Maribor in Zbirka Avgusta in Marie Bohanec. Bo-hančevo bogato fotografsko zbirko, ki obsega več kot 1100 fotoaparatov in 400 kosov fotografske opreme, je mesto Maribor pred 15 leti dobilo v dar od zbiratelja in domoljuba Avgusta Bohanca, ki živi v zDA. Bohančev edini pogoj je bil, da mesto dostojno poskrbi za predstavitev zbirke. "Njegova zbirka nam je dala osnovo, da v Mariboru zaživi fotografski muzej, njegova ustanovitev pa je hkrati priložnost, da do-natorju uresničimo obljubo," je včeraj povedala direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor Aleksandra Berberih - Slana. Prvi eksponati Bohančeve zbirke so bili poslani v Maribor leta 1988, zamisel o stalni postavitvi zbirke pa do danes ni bila uresničena. Prvi del zbirke, ki se nahaja v muzeju, šteje približno 1600 eksponatov. Avgust Bohanec je avgusta letos obiskal mariborski muzej in navdušen nad načrti za Fotografski muzej Maribor obljubil, da bo v kratkem v Maribor poslal tudi drugi del zbirke. Z ureditvijo fotografskega muzeja, ki je danes uvrščen tudi med projekte Evropske prestolnice kulture 2012, se bo mesto oddolžilo dona-torjema, obenem pa z zbirko, ki je na slovenskem območju enkratna, oživelo staro mestno jedro. Bliža se LIFFe: 106 filmskih srečanj Ljubljana in deloma tudi Maribor se bosta kmalu prelevila v filmski mesti, kajti 11. novembra se bo pričel jubilejni, 20. ljubljanski mednarodni festival LIFFe, ki velja za enega največjih kulturnih dogodkov leta. Programski direktor LIFFa Simon Popek je med 11. in 22. novembrom napovedal 106 filmov, od tega 15 kratkometražnih. V spremljevalnem programu 20. festivala bosta tudi 2. medsosedsko koprodukcijsko srečanje, namenjeno strokovni javnosti, in filmska retrospektiva Evropa, združena in svobodna. LIFFe bo potekal na več ljubljanskih prizoriščih: v CD, Slovenski kinoteki, Kinoklubu Vič, Ki-nodvoru in v dvorani 5 v mariborskem Koloseju. castelfidardo pri anconi - Festival harmonike Harmonikar Marko Manin navdušil festivalsko občinstvo Tradicionalne Avsenikove viže, nekatere slovenske narodne ter tržaške in italijanske pesmi so v četrtek, 15. oktobra, zadonele na Trgu Repubblica v kraju Castelfidardo pri Anconi, ki je med drugim tudi najbolj poznan kraj na svetu za izdelovanje harmonik. Za izvedbo bogatega repertoarja slovenskih narodno-zabavnih skladb je poskrbel naš nadarjeni harmonikar Marko Ma-nin, ki je kot gost nastopil na 44. izvedbi festivala harmonikarjev, imenovanega Festival Internazionale della Fisarmonica di Castelfidardo. Zasluge za nastop harmonikarja na tem festivalu ima tudi prof. Zoran Lupinc, ki je vzpostavil stike med organizatorjem glasbenega dogodka in Markom Maninom. Slednji je povsem upravičil svoj naziv nadarjenega harmonikarja, saj je občinstvo z velikim navdušenjem prisluhnilo izboru skladb iz bogate slovenske glasbene zakladnice, ki sta jo med drugimi s čudovitimi melodijami obogatila tudi brata Avsenik. Prav z njuno najpopularnješo vi-žo Na Golici je Marko Manin začel svoj koncert v Castelfidardu. Pred številnim občinstvom sta se predstavila še dva odlična slovenska glasbenika, ki običajno spremljata Marka na različnih go- stovanjih, in sicer baritonist Alen Oj-cinger in kitarist Patrick Jamnik. Trža-čan in Mariborčana se namreč na različnih glasbenih prizoriščih predstavljajo kot Trio Marko Manin, ki je tokrat imel priložnost navdušiti tudi številno italijansko občinstvo. Mladi izvajalci so v nadaljevanju koncerta zaigrali še druge priljubljene Avsenikove skladbe. Bogati beri Avsenikovih skladb so sledile še tržaške in italijanske pesmi, celoten nastop pa je lepo zaokrožil še venček slovenskih narodnih pesmi in venček nekaterih avstrijskih viž. Da bi bila zabava popolna, je poskrbel zaključni del Markovega koncerta, v okviru katerega je harmonikar v družbi svojih dveh kolegov zaigral še druge Avse-nikove skladbe. Kljub ostremu mrazu je bilo občinstvo prijetno razigrano in veselo, kar so glasbeniki nagradili s ponovno izvedbo Avsenikove viže Na Golici. Naj ob koncu ponovimo, da je bil odziv italijanskega občinstva v Castel-fidardu pri Anconi na nastop edinega zamejskega glasbenika navdušujoč. (sč) / SVET Sreda, 21. oktobra 2009 13 iran - Bogatenje iranskega urana na tujem Pogovori na Dunaju včeraj zašli v slepo ulico Teheran nasprotuje sodelovanju Francije - V Parizu zatrjujejo, da so pogajanja zastala iz drugih razlogov DUNAJ - Pogovori med ZDA, Rusijo, predstavniki Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in Iranom o bogatenju njegovega urana v tujini so včeraj na Dunaju zašli v slepo ulico. Teheran nasprotuje sodelovanju Francije na srečanju, medtem ko nekateri neimenovani diplomati trdijo, da zastoj v pogovorih s tem ni povezan. Iranski zunanji minister Manušer Motaki je v Teheranu namreč dejal, da ni potrebe, da na pogovorih na Dunaju sodeluje tudi Francija. "Agencija je stopila v stik z nekaterimi državami in ZDA ter Rusija sta se se strinjali, da bosta sodelovali v pogovorih o dobavi goriva," je v Teheranu dejal Motaki. "Pogajanja bodo potekala s tema dvema državama v prisotnosti agencije. Ne potrebujemo veliko goriva in ne potrebujemo prisotnosti veliko držav. Ni nikakršne potrebe, da bi bila prisotna tudi Francija," je še dodal iranski zunanji minister. Diplomati, ki sodelujejo na po- govorih za zaprtimi vrati, pa na drugi strani trdijo, da zastoj v pogovorih ni povezan z navedbami Motakija. "To ni povezano. Imamo dve ločeni vprašanji: to, kar je v Teheranu dejal Mota-ki, in dejstvo, da doslej danes ni bilo nobenega formalnega srečanja. Vendar to med seboj ni povezano," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal neimenovani diplomat. Da zastoj v pogajanjih ni povezan z zahtevali Teherana, vztrajajo tudi v Parizu. Pogovori o bogatenju iranskega urana v tujini so se na Dunaju sicer začeli že v ponedeljek, generalni direktor IAEA Mohamed El Baradej pa je dejal, da je bil začetek pogovorov spodbuden. Strani na srečanju razpravljajo o dobavi obogatenega urana Iranu za delovanje njegovega raziskovalnega reaktorja v Teheranu in za zdravstvene namene. V zameno za obogateni uran iz tujine pa naj bi Teheran predal del urana, ki ga je v nasprotju s sankcijami ZN sam delno obogatil. (STA) Iranska delegacija na Dunaju z veleposlanikom Alijem Asgharjem Soltaniehom na čelu ansa afganistan - Potem ko so bili zaradi goljufij razglašeni na neveljavne glasovi z 210 volišč Volilna komisija odredila drugi krog volitev, i bo, kljub nenaklonjenim razmeram, 7. novembra KABUL - Afganistanska neodvisna volilna komisija je včeraj sporočila, da bo za izvolitev predsednika države potreben drugi krog volitev, ki bo 7. novembra. Dosedanji predsednik Hamid Kar-zaj je v prvem krogu dobil 49,67 odstotka glasov oziroma manj kot polovico, kolikor bi bilo potrebno za zmago v prvem krogu. Karzaj je odločitev volilne komisije označil za korak naprej na poti uveljavljanja demokracije v državi. "Narod pozivam, naj to spremeni v priložnost za okrepitev naše odločenosti, da državo premaknemo naprej, in naj se udeleži drugega kroga volitev," je dejal. Dosedanji predsednik, ki se bo pomeril z nekdanjim zunanjim ministrom Ab-dulahom Abdulahom, je mednarodno skupnost tudi pozval, naj pomaga v prizadevanjih, da bi drugi krog volitev minil mirno. Afganistanska volilna komisija je odločitev o organizaciji drugega kroga volitev sporočila, potem ko je komisija za volilne pritožbe, ki deluje pod okriljem ZN, v ponedeljek objavila poročilo o domnevnih množičnih volilnih prevarah v prvem krogu volitev 20. avgusta in odredila, da se glasove z 210 volišč razglasi za neveljavne. Po začasnih izidih naj bi sicer Kar-zaj že v prvem krogu volitev prejel 55 odstotkov glasov, kar bi zadostovalo za izvolitev. Dosedanji predsednik je sprva zavračal obtožbe o nepravilnosti na volitvah in vztrajal, da je njegova zmaga jasna, nato pa je popustil pred čedalje številnejšimi kritikami iz tujine. Afganistanska volilna komisija včeraj ni sporočila, koliko glasov je v prvem krogu prejel Abdulah, povedali so le, da bodo več podrobnosti glede drugega kroga volitev sporočili na novinarski konferenci v sredo. Abdulah je odločitev volilne komisije po pričakovanjih pozdravil in dejal, da se bo udeležil drugega kroga volitev. Prvi odzivi na odločitev volilne komisije pa prihajajo tudi iz tujine. Ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil odločitev o drugem krogu volitev, hkrati pa tudi odziv Karzaja, ki je sprejel odločitev volilne komisije in namerava sodelovati v drugem krogu. V Kabulu se je včeraj mudil tudi ameriški senator in predsednik senatne komisije za zunanjo politiko John Kerry, ki je drugi krog predsedniških volitev označil za "veliko priložnost za Afganistan". Držo afganistanskega predsednika je pozdravil tudi britanski premier Gor- Hamid Karzaj ansa don Brown, ki je afganistansko ljudstvo pozval, naj "stopi skupaj, da bi zagotovilo, da se bo demokratični proces nadaljeval kolikor se da varno". Britanski premier je ob tem znova zagotovil tudi, da bo Velika Britanija deželi pod Hinduku-šem še naprej nudila svojo podporo. Z odločitvijo o izvedbi drugega kroga volitev so zadovoljni tudi v Nemčiji. "Pozdravljamo pripravljenost predsednika Hamida Karzaja, da se bo soočil z drugim krogom volitev," so sporočili z nemškega zunanjega ministrstva in dodali, da je drugi krog voli- Abdulah Abdulah ansa tev "pomemben korak na poti k novi legitimni vladi". Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa je dejal, da odločitev o izvedbi drugega kroga volitev kaže na spoštovanje do demokratičnega procesa in institucij v Afganistanu. Ra-smussen to pozdravlja, hkrati pa opozarja, da morajo oblasti sprejeti potrebne korake, s katerimi bi zagotovile, da bo drugi krog volitev zadostil višjim standardom kot prvi krog. Generalni sekretar zavezništva je volivce ob tem pozval, naj se udeležijo drugega kroga in odda- jo svoj glas, so sporočili iz zveze Nato. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon pa je drugi krog predsedniških volitev označil za "velik izziv", pohvalil pa je tudi odziv Karzaja na odločitev volilne komisije. To po mnenju Bana kaže, da Karzaj "popolnoma spoštuje" ustavni in demokratični proces v Afganistanu. Generalni sekretar ZN je zaradi "dostojanstvenega pristopa" k reševanju krize pohvalil tudi Abdulaha. Pozitivnim odzivom na odločitev volilne komisije se je pridružil tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Vse vpletene strani je pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bo drugi krog volitev vodil do kredibilnega in legitimnega rezultata. Volilna udeležba v prvem krogu je bila zelo nizka, le nekaj čez 38-odstotna. Zaradi vse pogostejših napadov taliban-skih upornikov in bližajoče se zime pa je v Kabulu slišati opozorila, da bo udeležba v drugem krogu volitev še nižja. (STA) Pristop anglikancev v Katoliško cerkev VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je sprejel "kanonično strukturo", ki članom Anglikanske cerkve, vključno s poročenimi duhovniki, omogoča lažji prestop v Rimskokatoliško cerkev. Pripadniki Anglikanske cerkve bodo lahko v primeru prestopa v Rimskokatoliško cerkev obdržali svojo duhovno in liturgično tradicijo, je na novinarski konferenci včeraj povedal kardinal William Levada. V preteklosti so bile takšne izjeme dovoljene v zelo redkih primerih in v le nekaj državah. Odločitev Vatikana je že sprožila ugibanja, kako jo bodo sprejeli člani anglikanske verske skupnosti, ki šteje 77 milijonov vernikov. Vodja Anglikanske cerkve, canterburyjski nadškof Rowan Williams, je odločitev že pozdravil in jo označil kot dodaten korak na poti dialoga in sodelovanja. Anglikanski verski skupnost je sicer že grozil razkol zaradi nestrinjanja o tem, ali ženske lahko postanejo škofinje, skupnost pa je razdeljena tudi zaradi različnih pogledov na škofe homoseksualce in istospolne skupnosti. Slovenija in Italija nazadovali na lestvici svobode medijev PARIZ - Medtem ko je izvolitev Ba-racka Obame na položaj predsednika ZDA vodila k večji svobodi medijev v ZDA, se je položaj v več evropskih državah v zadnjem letu poslabšal, kaže včeraj objavljeno poročilo organizacije Novinarji brez meja. Med državami, ki so na indeksu svobode medijev nazadovale, sta tudi Slovenija, in sicer z lanskega 30. mesta na 37, ter Italija, z lanskega 44. na 49. mesto. Slovenija si 37. mesto deli s Poljsko, prehitele pa so jo celo nekatere afriške države, kot sta Namibija in Gana, pa tudi Makedonija. Tik za Slovenijo se je uvrstila BiH, slabše od Slovenije pa so se uvrstile tudi nekatere članice EU, kot sta Francija, ki je na 43. mestu, ter Italija, kot rečeno, na 49. mestu. Na vrhu lestvice so Danska, Finska, Irska, Norveška in Švedska, sledi jim Estonija. ZDA so od lani napredovale za 20 mest in so se skupaj z Veliko Britanijo in Luksemburgom uvrstile na 20. mesto. Hrvaška je padla na 78. mesto in je za Kosovom, medtem ko je Srbija pristala na 62. mestu. Na repu indeksa svobode medijev, ki je objavljen na spletni strani organizacije Novinarji brez meja, sta Severna Koreja in Eritreja. (STA) srbija - Prvi uradni obisk ruskega predsednika Medvedjev potrdil podporo Beogradu in napovedal pomembne investicije BEOGRAD - Ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev je včeraj v Beogradu napovedal več pomembnih ruskih investicij v Srbiji in državi zagotovil nadaljnjo podporo Moskve, kar zadeva vprašanje Kosova. S srbskim predsednikom Borisom Tadicem sta se tudi zavzela za krepitev sodelovanja med državama, predvsem na področju gospodarstva. Tadic se je ruskemu gostu zahvalil za načelno podporo Rusije srbski ozemeljski celovitosti in suverenosti. Ob tem je ponovil stališče Beograda, da Srbija ne bo nikoli priznala neodvisnosti Kosova. Zahteval je nova pogajanja o statusu Kosova, Medvedjev pa mu je ob tem obljubil nadaljnjo podporo Moskve. "Rusija bo še naprej podpirala ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije na temelju mednarodnega prava. Bomo pa podpirali tudi druge odločitve Srbije, kot denimo tiste glede približevanja evroat-lantskim povezavam," je dejal Medvedjev. Ruski predsednik je po pogovorih s Tadicem napovedal tudi pomembne ruske investicije v Srbiji. Gre za gradnjo plinovoda Južni tok in posodobitev srbskega naftne- ga monopolista Nis. Srbija in Rusija sta ob obisku Med-vedjeva včeraj podpisali tudi sedem dvostranskih sporazumov, med drugim o ustanovitvi skupnega podjetja med ruskim gigantom Gazprom in srbskim dobaviteljem plina Srbijagas, gradnji podzemnega rezervoarja za plin v Banatskem Dvoru v Vojvodini ter o ustanovitvi skupnega humanitarnega centra v Nišu za primer izrednih razmer in preprečevanje naravnih katastrof. Državi sta med drugim sklenili tudi sporazuma o sodelovanju notranjih ministrstev in parlamentov. Tadic je za medije potrdil, da je Rusija Srbiji odobrila posojilo v vrednosti milijarde evrov. Tretjino posojila naj bi namenili za pokritje proračunskega primanjkljaja Srbije, preostali denar pa za projekte, v katerih bi sodelovala ruska podjetja. Medvedjev, ki je prvi ruski predsednik na obisku v Srbiji, se je udeležil tudi slovesnosti ob 65. obletnici osvoboditve Beograda v drugi svetovni vojni 20. oktobra 1944, pri kateri so sodelovali tudi pripad- Dmitrij Medvedjev in Boris Tadič niki ruske Rdeče armade. Skupaj s Tadicem je položil venec na spomenik osvobodite- ljev Beograda v drugi svetovni vojni. "Ne glede na to, kdo bo na čelu držav, nas bo ta dan povezoval. Tedaj smo se skupaj borili za osvoboditev in tudi za izgradnjo neodvisnih držav," je po pogovorih s Ta-dicem poudaril Medvedjev. Kot prvi tuji predsednik je Medved-jev tudi nagovoril srbski parlament, pri čemer je poudaril, da Moskva ne nasprotuje članstvu držav Zahodnega Balkana v EU, temveč želi s prihodnjimi članicami unije imeti dobre dvostranske odnose. Dejal je še, da sta Rusija in Srbija enotni, kar zadeva razumevanje strogih načel mednarodnega prava, kot primer konstruktivnih odnosov pa je omenil razglasitev neodvisnosti Kosova. Zavrnil je tudi vsakršno primerjanje dogajanja na Balkanu z razmerami na Kavkazu. Izrazil je še željo, da bi Srbija postala pomemben akter v regiji in da bi sodelovala pri distribuciji ruskega plina. Nadaljnji razvoj tako gospodarskih kot političnih odnosov med državama po njegovih besedah ni le v interesu Balkana temveč celotne Evrope. (STA) 1 4 Sreda, 21. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Z deli v pritlični hali stavbe v ulici Brolo bodo začeli ob koncu prihodnjega leta Odbor odobril načrt za ureditev šole Župančič Pred 10. novembrom bodo načrtovalci morali izdelati tudi dokončni načrt Goriški občinski odbor je na včerajšnjem zasedanju odobril preliminarni načrt za ureditev poslopja slovenske osnovne šole Oton Župančič. Projekt, ki ga je izdelala naveza podjetij, ki jo vodi arhitekt Franco D'Orlando iz Vidma, so odgovorni za postopek pri občinskih tehničnih uradih že predstavili vodstvu Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, včeraj pa ga je preučila še občinska uprava. Odbor bo moral v kratkem odobriti tudi dokončni načrt, saj je to pogoj, da lahko občina pravočasno najame posojilo, ki ga potrebuje za uresničitev posega. Načrt predvideva predvsem ureditev pritlične hale stavbe v ulici Brolo, ki ni bila po odprtju šole v pred tridesetimi leti nikoli dokončana. Prostorov, ki merijo čez 310 kv. metrov, doslej šola ni mogla uporabljati. Vzporedno s halo bodo posodobili tudi kletne prostore, kjer je danes arhiv, in že obstoječa stranišča ter prilagodili stavbo varnostnim normam. V načrt so vključili tudi preureditev prostorov bivšega tajništva v prvem nadstropju, ki so jih po ustanovitvi večstopenjske šole in selitvi v stavbo nižje srednje šole Ivan Trinko delno izpraznili. Prvi poseg bo utrditev strukture, s katero bodo poslopje prilagodili protipotresnim predpisom. Poskrbeli bodo tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad in prilagoditev protipožarnim normam. V kletnih prostorih, ki služijo kot arhiv in skladišče, bo med drugim izboljšano prezračevanje; pritlično halo bo podjetje, ki mu bodo zaupali dela, razdelilo na tri učilnice - med dvema bo premičen zid, ki bo omogočal njuno združitev - in novo stranišče. V projektu je predvidena tudi obnova že obstoječih stranišč v pritličju in v prvem nadstropju, kjer bodo z odstranitvijo zidu v bivših prostorih tajništva uredili dodaten laboratorij. Načrtovalci bodo morali v zelo kratkem času izdelati tudi dokončni načrt. Da lahko občina najame posojilo, mora biti projekt nared do 10. novembra. Po odobritvi dokončnega načrta bodo projektu morali dati zeleno luč gasilci, zdravstveno podjetje in druge ustanove, izvršni načrt pa naj bi bil izdelan poleti 2010. Gradbeni poseg, je pred nedavnim povedal odgovorni za postopek pri goriških tehničnih uradih Massimilano Vittori, naj bi se začel ob koncu prihodnjega leta. Pritlična hala in klet naj bi bili urejeni do junija 2011, po koncu pouka pa bi uredili še bivše tajništvo v prvem nadstropju in stranišča. Poseg bo skupno stal 600.000 evrov. Zanj bo občina Gorica najela posojilo. Obresti bo plačala dežela FJK, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od FJK in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. Nesreča v San Pieru Na pokrajinski cesti št. 1 v kraju San Pieru d'Isonzo se je včeraj ob 18.30 zgodila prometna nesreča. Trčila sta dva avtomobila, pri čemer se je poškodoval 22-letnik. Njegovo zdravstveno stanje je začetno zgledalo hudo, zato so reševalci klicali na pomoč helikopter službe 118. K sreči se je izkazalo, da poškodbe le niso bile tako hude, ne glede na to pa so se reševalci iz službe 118 odločili, da mladeniča prepeljejo na Katina-ro, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Laser v Sovodnjah Goriški in sovodenjski mestni redarji bodo danes skupaj izvajali elektronsko meritev hitrosti v Prvomajski ulici v Sovodnjah. štandrež - Na meji s sovodenjsko občino Gradijo priključek Povezal bo nove štandreške greznice s čistilno napravo goriške občine V industrijski coni med Štandre-žem in Sovodnjami te dni gradijo priključek, ki bo povezal nove štandreške greznice s čistilno napravo goriške občine. Vanj bo pritekala voda iz tovornega postajališča SDAG in iz južnega dela Štandreža, kjer pravkar začenjajo dela za namestitev novih cevi za greznice. Pred nekaj dnevi so zaprli promet v ulici San Michele, saj bodo najprej priključili na greznično omrežje ravno območje med kulturnim domom Andrej Budal in koncem vasi v smeri proti So-vodnjam. Priključek bo tako zgrajen, da bo ob večjih nalivih odvečna voda odtekala direktno v Sočo. Po grezničnem omrežju bodo namreč skupaj odtekale črne vode iz gospodinjstev in deževnica, kar seveda ni nikakor optimalno. Po besedah štandreškega predsednika Marjana Brescie načrt za namestitev novih greznic v Štandrežu ni ravno sodoben, saj so vse odtočne vode speljane v eno cev. »Zaradi deževnice, ki bo odtekala skupaj z vodo iz gospodinjstev, čistilna naprava ne bo delovala optimalno. Krat-komalo bo voda, ki bo vanjo pritekala, preveč čista, saj bo v njej premalo bakterij, ki bi v čistilni napravi razgradile umazanijo,« pravi Brescia in pojasnjuje, da bi idealna rešitev predvidevala grez-nični sistem z dvema linijama. »Po eni bi speljali odpadne vode v čistilno napravo, Nov priključek v industrijski coni med Štandrežem in Sovodnjami (zgoraj); kopač na delu (desno) bumbaca po drugi pa deževnico v Sočo,« pojasnjuje Brescia. Štandreški greznični sistem na žalost ne bo sledil tem direktivam in bo torej že takoj po svoji izgradnji v bistvu zastarel. Seveda povsem drugačna pravila veljajo za zasebnike. »Ko zgradiš hišo, moraš poskrbeti, da deževnica ne odteka v greznice,« razlaga Brescia. (dr) vileš - Danes ob 7. uri zajtrk z vodko in slanimi ribami IKEA odpira vrata Na odprtju tudi brhke Švedinje - Na cestninski postaji pričakujejo povečan promet V Vilešu bodo danes odprli veletrgovino švedske verige IKEA. Ob 7. uri bo zajtrk s slanimi ribami in vodko za krajevne upravitelje, novinarje in osebje, sledilo bo žaganje brezovega hloda pred vhodom, ob 9.30. uri pa bodo vrata končno odprli tudi kupcem, ki jih bodo med drugim pričakale tudi brhke Švedinje v narodnih nošah in animatorji za otroke. Na svečanosti je med drugim napovedana prisotnost švedskega veleposlanika v Italiji, podpredsednika dežele Luce Cirianija in drugih krajevnih upraviteljev. Za odprtje veletrgovine pričakujejo naval obiskovalcev, zato pa je družba Autovie Venete pripravila sveženj ukrepov proti zastojem. Na cestninski postaji v Vilešu bodo avtomobile, ki so namenjeni v trgovino IKEA, preusmerili na dva, za to namenjena vozna pasova, ki bosta dolga približno poldrugi kilometer. V primeru zastojev bodo vsekakor avtomobiliste že pri Palmanovi preusmerjali na pokrajinsko cesto 352, ki vodi proti kraju Versa, od koder bo speljan obvoz do Vileša. IKEA bo odslej odprta vse dni v tednu med 10. in 20. uro. smrt palummove Sodnica oprostila zdravnike Sodnica Emanuela Bigattin je včeraj oprostila štiri zdravnike goriške bolnišnice, ki jih je bremenila obtožba nenamernega umora Cristine Palummo. Ženska iz Foljana-Redipulje je umrla leta 2004 po porodu svojega četrtega otroka, ko je bila stara samo 32 let. Goriška sodnica je včeraj izrekla oprostilno sodbo za anestezista Marca Mi-laneseja, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. Tudi zdravniki porodniškega oddelka goriške bolnišnice Carmelo Castello, Daniele Domini in Fernando Calcagnile so bili oproščeni, vendar je sodnica to odločitev utemeljila po 2. odstavku 530. člena kazenskega zakonika, kar je enakovredno nekdanji oprostitvi zaradi pomanjkanja obremenilnih dokazov. Palummova je umrla 21. avgusta 2004 v goriški bolnišnici zaradi notranje krvavitve in posledičnih težav s srcem. Umrla je samo pet ur potem, ko se je s carskim rezom rodil njen četrti otrok, usodna pa je bila rana na maternici. Zdravniki so zaman poskusili zajeziti notranjo krvavitev, zaman pa sta bili tudi transfuzija krvi in odstranitev maternice, saj je srce 32-letnice odpovedalo. Ovadbo je zaradi domnevne nemarnosti zdravnikov vložil njen mož. goriški sklad Denarja doslej še ni Iz Rima zaenkrat še ni novic v zvezi s financiranjem Goriškega sklada v triletju 20102012. Goriška Trgovinska zbornica je julija naslovila na rimsko vlado zahtevo po dodelitvi petih milijonov evrov letno, kar bi moralo biti predvideno v novem finančnem zakonu, o katerem bosta razpravljala senat in poslanska zbornica. »Ob dokumentaciji, ki smo jo poslali na predsedstvo ministrskega sveta, sem tudi sam pisal predsedniku vlade Silviu Ber-lusconiju in izpostavil potrebo, da pride do ponovnega financiranja Goriškega sklada,« je povedal predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata in nadaljeval: »Sklad je pomembno sredstvo za utrditev goriškega gospodarstva, tudi glede na položaj našega območja v novi združeni Evropi in glede na hudo krizo, ki bremeni sistem podjetij.« Sgarlata je spomnil, da je Trgovinska zbornica v sodelovanju s konzorcijem za jamstvena posojila Confidi po zaslugi Griškega sklada lahko izpeljala pomembne pobude, s katerimi je podprla investicije in vlaganje v tehnološko inovacijo goriških podjetij. »Nočemo, da nas država vzdržuje. Želimo si le, da nas pospremi na poti evropske integracije, glede na to, da imamo sedaj središčno lego in nove razvojne načrte. Dobro se zavedamo težav, ki zaznamujejo ta trenutek. Zato smo tudi brez dilem sprejeli znižanje prispevkov v letih 2008 in 2009. Bojimo pa se, da bi nas v prihodnosti čakale še slabše novice,« je povedal Sgarlata. Trgovinska zbornica je za pomoč zaprosila tudi parlamentarce, ki so bili izvoljeni na Goriškem, in goriško pokrajinsko upravo. IKEA v Vilešu bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. oktobra 2009 1 5 gorica - Podatki o voznikih, ki ne plačujejo parkirnin za uporabo modrih con Slovenski avtomobilist rekorder z 38 globami Od 1. januarja do 31. avgusta izdali 4.174 kazni za skupnih 96.000 evrov V osmih mesecih mu je uspelo zbrati skoraj štirideset glob, ker je svoj avtomobil znamke Seat parkiral na modrih conah, ne da bi plačal parkirnine. Goriško lestvico največkrat kaznovanih avtomobilistov vodi slovenski državljan, ki so ga pomočniki redarjev med 1. januarjem in 31. avgustom letos kar 38 krat zasačili brez parkirnega listka in mu vsakič naložili denarno kazen. Občini je slovenski avtomobilist dolžan 874 evrov, po vsej verjetnosti pa denar ne bo nikoli prišel v občinske blagajne. »Le dvajset odstotkov slovenskih državljanov poravna globe, ki jih prejme v Gorici zaradi neplačanih parkirnin. Mestni redarji namreč nimajo možnosti, da bi tujih državljanov prisilili k plačevanju denarnih kazni. Slovenske oblasti, kot tudi francoske, nam v teh primerih ne posredujejo istovetnosti kaznovanih lastnikov, tudi v slučaju, da bi do njihovega imena prišli, pa bi jih ne mogli prisiliti, da poravnajo vsoto. Pri tem gre za problem evropske zakonodaje,« je povedal goriški podžupan Fa-bio Gentile, ki je včeraj komentiral najnovejše podatke o globah zaradi neplačanih parkirnin. »Zato preverjamo možnost, da bi pomočniki redarjev v primeru, da ponovno zasačijo največje povratnike, pokličejo poveljstvo mestnih redarjev. Italijanska zakonodaja jim sicer ne dopušča, da bi avtomobil blokirali, lahko pa izvedejo poglobljeno kontrolo,« je povedal Gentile. Tudi drugo mesto na lestvici povratnikov zaseda slovenski državljan, ki je v osmih mesecih kar 26-krat parkiral svoj avtomobil znamke Volkswagen na modrih conah v goriškem mestnem središču in »pozabil« na plačilo parkirnine. Tretje mesto pripada Italijanu z mer-cedesom, ki je dobil 23 glob, četrto stopničko pa si s šestnajstimi globami delita italijanski voznik z avtom znamke Lancia in slovenski voznik z avtom tipa Seat. Skupno so pomočniki mestnih redarjev med januarjem in avgustom izdali 4.174 glob, ki so jih naložili 3.104 avtomobilom. 3.446 glob so prejeli italijanski vozniki, 650 slovenski, 78 pa tujci iz drugih držav. Skupno bi moralo v blagajno priteči 96.000 evrov, kar je bistveno več kot lani. »Od januarja 2009 upravlja namreč modre cone zadruga Arcobaleno, ki razpolaga z enim pomočnikom redarjev več kot podjetje Iris, ki ga je nasledila. Kontrola je zato zdaj temeljitejša kot v prejšnjem letu,« je pojasnil podžupan Gentile. (Ale) Pomočniki mestnih redarjev so med prvim januarjem in 31. avgustom izdali 4.174 glob bumbaca gorica - Jutri v priredbi SSO in Furlanskega filološkega društva Gradnik, pesnik Brd O njegovem opusu in odnosu s furlanskim svetom bodo govorili Fedora Ferluga Petronio, Piera Rizzolati in Miran Košuta Alojz Gradnik Alojz Gradnik, pesnik Goriških Brd, je naslov srečanja, ki ga jutri, 22. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici prirejata Svet slovenskih organizacij in Furlansko filološko društvom. »Alojz Gradnik je eden največjih slovenskih pesnikov 19. stoletja, toda po drugi svetovni vojni ga je režim iz ideoloških razlogov za dolgo časa zanemaril. S tem srečanjem želimo približati goriškemu občinstvu pesniško ustvarjalnost Alojza Gradnika, njegov odnos s furlanskim svetom in razširjenost Grad-nikovih del v Italiji,« poudarjajo prireditelji jutrišnjega srečanja, ki se bo začelo s pozdravi predstavnikov oblasti. Po uvodnem posegu Davida Bandlja bo Gradnikovo pesniško delo predstavila Fedora Ferluga Pe-tronio; spregovorila bo o zbornikih »Alojz Gradnik Pesnik Goriških Brd-Poeta del Col-lio Goriziano«, ki jih je sama uredila in so izšli pri Založbi tržaškega tiska leta 2008. Nato bosta v razpravo posegla Piera Rizzolat-ti, ki bo govorila na temo Kulturna stičišča med Gradnikom in furlanskim svetom v Brdih, in Miran Košuta na temo Razširjenost Gradnikovega dela v Italiji. Gradnikove pesmi bodo brali Martina Valentinčič v slovenščini, Egle Ta-verna v furlanščini in Paolo Bortolussi v italijanščini. Na ogled bo tudi razstava slik, ki upodabljajo Gradnikov svet, umetnika Gian Pietra Zuzzija. goriška pokrajina - V številnih občinah novi smerokazi | v« • v • •• Dopolnili večjezično signalizacijo Na območju goriške občine, ki je dokumentacijo poslala v zamudi, bodo postavili le en slovensko-italijanski smerokaz V številnih občinah goriške pokrajine je bila v prejšnjih tednih dopolnjena večjezična prometna signalizacija. Zaslugo nosi pokrajinska uprava, ki se je že pred meseci zavzela zato, da bi dopolnila poseg, ki ga je začela izvajati decembra lani. Iz dotacije zakona 482/1999 je namreč iztržila 106.000 evrov, ki so bili namenjeni trijezičnim tablam in smerokazom. Podjetje, ki so mu zaupali dela, je namestilo preko 200 slovensko-italijanskih in furlansko-italijanskih znamenj na vseh pokrajinskih cestah, ki so speljane po območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, ker pa je na izklicni ceni za poseg naredilo popust, je pokrajina prihranila čez 20.000 evrov. Na pobudo odbornika Marinčiča je pokrajina predlagala Novi smerokazi v Sovodnjah bumbaca deželi, da bi preostali denar izkoristili za namestitev večjezičnih tabel še na območjih, za katere so pristojne občine, FJK pa je privolila. Večjezične smerokaze so namestili na območju občin Sovodnje (na fotografiji), Doberdob, Števerjan, Ronke, Krmin, Gradišče, Šlovrenc, Mariano, Dolenje, Medea, Moraro in Koprivno, v Gorici pa še ne. »Odgovor z občine smo prejeli prepozno. Ob tem so tri izmed štirih lokacij, ki jih je goriška občina predlagala, izven naše pristojnosti. Pokrajina bo zato v prihodnje, sicer z drugimi sredstvi, namestila slovensko-italijanski smerokaz le na začetku pokrajinske ceste št. 8 v Štan-drežu,« je povedal pristojni funkcionar goriške pokrajine Stefano Morandin. goricakinema Za začetek Neslavne barabe v izvirniku Sezona 2009/2010 GoriceKine-ma se začenja nekoliko pozneje v primerjavi s prejšnjimi leti. Jutri, 22. oktobra, se bo v goriškem Kinemaxu zopet zvrstil niz filmov v organizaciji Ki-noateljeja. Prvi film na programu je prava poslastica: »Inglourious ba-sterds« (Neslavne barabe), zadnje delo genialnega Quentina Tarantina. Film bo predvajan ob 17.45 in ob 20.45 v izvirnem jeziku z italijanskimi podnapisi, kot je že ustaljena navada v zadnjih sezonah GoriceKinema. Bilo je nekoč v Franciji, ki so jo okupirali nacisti. Aldo Raine, poročnik ameriške vojske, je na čelu skupine judovskih bojevnikov s posebnim poslanstvom: ubiti čimveč nemških vojakov kot maščevanje proti Reichu za vse trpljenje, ki ga je prizadel judovskemu ljudstvu. Shosanna Dreyfus je francoska judinja, ki kuje maščevanje za poboj svoje družine, ki ga je zakrivil neusmiljeni polkovnik Landa. Oba maščevalna načrta bosta končala v pariškem kinu. Med spaghetti-western in vojnim filmom - kot je tipično za Taran-tina - a opirajoč se tudi na druge filmske žanre: gre za projekt, ki je bil zasnovan pred skoraj desetimi leti. V tem poklonu filmu »Quel maledetto treno blindato« (Enzo G. Castellari, 1978) režiser doseže svoj izrazni višek. V odlični igralski skupini se izkaže še posebno Christoph Waltz, ki je prejel zasluženo nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu. Avstrijski igralec, ki je bil pred nastopom v Ta-rantinovem filmu malo poznan v tujini, je že zadostni vzrok za ogled filma. Njegov nastop je zgovoren dokaz za to, da »Inglourious basterds« - kjer nastopajo liki in igralci ameriškega, angleškega, francoskega, nemškega in avstrijskega porekla, pa tudi »nepravi« italijani - je eden izmed tistih filmov, ki se jih splača videti v izvirniku. Prihodnji teden se bo program GoriceKinema nadaljeval v četrtek, 29. oktobra, s filmom »Cosmonauta« (Kozmonavt), prvencem Susanne Nicchiarelli. Mlada režiserka, ki se je šolala pri Nanniju Morettiju, pripoveduje zgodbo o odraščanju v tonih nežne in ironične pravljice. Film, ki je prejel nagrado za najboljši film na festivalu v Benetkah v sekciji »Controcampo italiano«, je razkril talent mlade Mariane Raschillà, ki izredno učinkovito interpretira vlogo Luciane, dekleta, ki se spopada s problemi odraščanja v Italiji med petdesetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Po enotedenskem premoru se bo pregled filmskih večerov vrnil v četrtek, 12. novembra, s filmom »Amin-tir din epoca de aur« (Zgodbe iz zlate dobe) v italijanščini: romunski film, ki ga je režiralo več avtorjev s pomočjo koordinatorja Cristiana Mungiuja (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva), je bil prikazan v Cannesu pod sekcijo »Un certain regard«. Vstop je rezerviran članom Ki-noateljeja. Izkaznica za leto 2009 je brezplačna in je na razpolago pred vsako projekcijo na info točki Kinoatelje-ja pred vhodom v dvorano. 16 Torek, 20. oktobra 2009 GORIŠKI PROSTOR Š / nova gorica - Univerza z nizom dogodkov uvaja novo študijsko leto V petnajsto leto z osemsto vpisanimi Iz Italije letos prihaja 43 študentov - Tujcev je skupno deset odstotkov Univerza v Novi Gorici je s podelitvijo vpisnih listin novi generaciji študentov 1. in 2. stopnje pričela s teden dni trajajočim nizom prireditev, s katerimi že po tradiciji slavnostno uvaja novo, tokrat že petnajsto akademsko leto. Ohranjajo študijske programe, ki so jih izvajali v preteklih letih, s to razliko, da so vpisovali le v nove, bo-lonjske programe in to tudi na tretji stopnji, in ne več v stare programe. »Študijske programe letos izvajamo na šestih fakultetah, novost v letošnjem letu pa je študij umetnosti na novoustanovljeni Visoki šoli za umetnost. Študentov imamo letos približno toliko kot lani, številka se torej giblje okoli 800, če ne štejemo tistih, ki so zamudniki in bodo, tako vsaj upamo, še prišli dokončat svoje diplome in s tem zaključit študij,« je ob začetku novega študijskega leta povedal predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik. Študijsko leto 2009/2010 si bodo na Univerzi zapomnili tudi po selitvi raziskovalnih laboratorijev. Za te v matični stavbi univerze v Rožni Dolini vsa ta leta niso uspeli pridobi- Danilo Zavrtanik bumbaca ti uporabnega dovoljenja, zato so skupaj z mestno občino Nova Gorica našli novo lokacijo. Raziskovalni laboratoriji naj bi se, dobesedno čez cesto, selili v nekaj mesecih. »Selitev raziskovalnih laboratorijev je v zaključni fazi pridobivanja vse potrebne dokumentacije. Računali smo, da se bo selitev začela okoli 20. oktobra, a kaže, da se bo to zgodilo kak teden ali dva kasneje. Vsekakor pa bo ta projekt končan do konca tega leta, tako da bi v začetku januarja laboratoriji morali spet normalno delovati,« je še dodal Zavrtanik. Ta je pred dnevi vpisne listine podelil novi generaciji študentov Fakultete za znanosti o okolju, Po- gorica - »Jazz Guitar Workshop« Ameriški pedagog Sid Jacobs na šoli Komel Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice bo med 26. in 30. oktobrom gostil kitarista Sida Jac-obsa, enega največjih sodobnih jazzov-skih izvajalcev. Ameriški glasbenik bo v teh dneh vodil delavnico, namenjeno vsem študentom in učiteljem, ki bi se radi približali jazzovskemu glasbenemu slogu, s posebnim poudarkom na im-provizacijski tehniki z osnovami uporabne teorije in harmonije. Študijski program je namenjen vsem glasbenim izvajalcem, predvsem pa kitaristom. Udeleženci bodo lahko sodelovali pri individualnih in skupinskih urah in bodo razdeljeni v različne ansamble, ki bodo nastopili na koncertu med potekom delavnice. Program predvideva tudi koncertno lekcijo znanega italijanskega pianista in skladatelja Glauca Venierja, učitelja na jazz oddelku tržaškega konser-vatorija Giuseppe Tartini. Delavnica je enkratna priložnost za nova spoznanja in obogatitev znanja v družbi izjemnega docenta ter izvajalca. Srečanje bo omogočilo pestro kulturno in umetniško izmenjavo med študenti in učitelji. Sid Jacobs se je rodil v Miami Beachu na Floridi in začel svojo glasbeno pot pri sedmih letih. Pri osemnajstih je postal najmlajši docent blas-benega oddelka Univerze v Nevadi. Kasneje je v Los Angelesu obiskoval tečaj Advanced Beebop and Jazz Guitar na Dick Groove School in razred jazz kitare na Musician Institute, kjer še vedno poučuje. Leta 1991 je izdal CD ploščo z naslovom It's Not Goodnight, leta 2007 pa zbirko za solo kitaro Open Strings. Poleg poučevanja se Sid Jacobs udeležuje pomembnih mednarodnih jazz festivalov. Projekt je zasnoval Gianluca Jan Sid Jacobs Sturiale, učitelj jazz kitare in skupinske glasbe na SCGV Emil Komel, ki je tudi umetniški vodja študijskega dogodka. Na sedežu centra Komel se lahko ine-tresenti vpišejo na delavnico do ene ure pred začetkom srečanja. Informacije na tel.SCGV Komel tel. 0481/532163 in email. scgvkomel@tin.it. isonzo-soča V soboto sprehod z gradu na Kostanjevico Časopis Isonzo-Soča prireja v soboto, 24. oktobra, ob 15. uri kulturni sprehod z goriškega gradu na Kostanjevico. Zbirališče udeležencev bo pred Leopoldinskimi vrati na goriškem gradu; najprej se bodo sprehodili po grajskem naselju in si ogledali razgled z grajskega obzidja. Z gradu se bodo odpravili skozi nekdanja solkanska vrata po ulici Della Fratta, nato pa bodo prečkali državno mejo po nekdanjem prehodu Rafut. Mimo Laščakove palače se bodo povzpeli na Kostanjevico, kjer si bodo ogledali samostan. Po ulici Cappella se bodo vrnili v Gorico, kjer se bodo sprehodili po Gosposki ulici, Travniku in Raštelu do startne točke, kamor bodo prispeli ob 18. uri. Sprehod bo vodil Maurizi Bol-teri. Vpisnina znaša tri evre, poravnati jo je mogoče v uredništvu revije Ison-zo-Soča v ulici Sv. Ivana v Gorici. Prijava je mogoča tudi na tel. 0481-33343 (za prijavo je telefonski tajnici treba pustiti sporočilo z imenom in priimkom). slovno-tehniške fakultete, Fakultete za aplikativno naravoslovje, Fakultete za humanistiko, Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo ter prvič tudi Visoke šole za umetnost. Jutri začenjajo z novim ciklom t.i. Znanstvenih večerov. Na dvorcu Zemono pri Vipavi jih bo drevi ob 19.uri uvedel Sa-tya N. Atluri, direktor Centra za letalske in vesoljske raziskave ter izobraževanje na Univerzi v Kaliforniji - Irvine, s predavanjem na temo »Od mega do nano: računalniško modeliranje v inženirstvu in znanosti«. Jutri bodo v novo akademsko leto 2009/10 zakorakali tudi s svečanostjo, in sicer v koncertni dvorani dvorca Zemono. Zavrtanik bo ta večer podelil svečana priznanja Univerze v Novi Gorici. V znak priznanja za izjemne dosežke pri razvoju računalniške mehanike bo častni doktor postal že omenjeni Satya N. Atlu-ri, priznanje Zaslužni profesor bo, za dolgoletno sodelovanje in prispevek k razvoju znanstvene dejavnosti ter vzorno opravljanje pedagoškega in mentorskega dela, prejel Andrej Kranjc, direktor študijskega programa Krasoslovje na Fakulteti za podiplomski študij. Priznanje Zlata plaketa pa bo prejel Bogdan Glumac, vodja Odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan, za pomemben prispevek pri izgradnji znanstvenega knjižnega fonda Univerzitetne knjižnice Univerze v Novi Gorici. Prihodnjo sredo, 28. oktobra, pa bo v univerzitetnem središču v Ajdovščini dekan Fakultete za podiplomski študij Iztok Arčon podelil vpisne listine 62 podiplomskim študentom, od tega 32 tujim, vpisanim v podiplomske študijske programe Znanosti o okolju, Krasoslovje, Primerjalni študij idej in kultur, Ekonomika in tehnike kon-servatorstva arhitekturne in krajinske dediščine, Molekularna genetika in biotehnologija ter Fizika. Novogoriška Univerza je začela delovati v študijskem letu 1995/96. Njena predhodnica je bila Fakulteta za znanosti o okolju, prva mednarodna podiplomska šola v Sloveniji. Ustanovitelja fakultete sredi leta 1995 sta bila Mestna občina Nova Gorica in Institut Jožef Stefan iz Ljubljane. Med osemsto študenti je deset odstotkov tujcev, med katerimi je kar 43 študentov iz Italije, ki predstavljajo 4 odstotke vseh študentov novogoriške univerze. (tb) gorica V petek stavka Sindikati CUB, Cobas in SDL so za petek, 23. oktobra, sklicali vsedržavno stavko javnega in privatnega sektorja. Iz goriške občine so sporočili, da bodo zagotovili osnovne storitve. Matični urad bo sprejemal prijave rojstev in smrti, pogrebne službe bodo skrbele za prevoz in pokop trupel, socialni operaterji bodo zagotovili oskrbo na domu. Iz urada za vzgojne dejavnosti sporočajo staršem, da naj se pozanimajo neposredno pri vzgojiteljicah za informacije o pouku v občinskih vrtcih. Črne luknje Na Srednji šoli Vena Pilona v Ajdovščini bo jutri ob 17. uri astronomsko predavanje, obogateno z opazovanjem nočnega neba, ki ga organizira Astronomsko društvo Nanos. Predaval bo Uroš Kostič s Fakultete za matematiko in fiziko in Astronomsko geofizikalnega observatorija. Na predavanju bo predstavil prvo idejo o črnih luknjah, »posredne« dokaze za njihov obstoj in nekaj pojavov, ki so značilni za močna gravitacijska polja blizu črnih lukenj. Predavanju bo sledilo opazovanje z različnimi tipi teleskopov. Ob 18. uri se bo začelo opazovanje Lune, zatem opazovanje Jupitra in njegovih lun ter drugih objektov v vesolju. (nn) Vrnitev v domači kraj V Mestni galeriji Nova Gorica bodo jutri ob 19. uri otvorili razstavo Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj. Šerugova se je rodila v Mariboru leta 1971. Leta 1999 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 2003 magistrirala. Leta 1996 je prejela Prešernovo študentsko nagrado, lani pa je bila nominirana za nagrado Henkel Art.Award. (nn) štandrež - Odšel je Ančko Mucci Prejšnji mesec je dopolnil 90 let V Štandrežu je v ponedeljek umrl Angel Mucci, ki so ga domačini poznali z vzdevkom Ančko. Rodil se je 13. septembra leta 1919 na Pilošču, tako da je prejšnji mesec praznoval 90. rojstni dan. Bil je sploh med najstarejšimi vaščani, vse do zadnjega pa je bil čil in zdrav. Njegovo srce je nehalo biti, medtem ko se je kot vsak dan odpravljal po kruh. Reševalci iz službe 118 so mu skušali pomagati, vendar je bil njihov trud zaman. Otroštvo Angela Muccija je močno prizadela prva svetovna vojna. Njegov oče Karlo je bil odposlan na rusko fronto z avstroogrsko vojsko. Da bi se vrnil domov in rešil trpljenja v strelskih jarkih in mrazu, se je Angelov oče ustrelil v roko. Nanjo je položil kos kruha, potem pa je pritisnil na petelina. Vojna ga je tako oslabela, da je nekaj let po njej zbolel in umrl. Angel Mucci je bil takrat star le par let, oče pa je poleg njega zapustil še ženo Rozalijo Semolič, ki je bila po rodu iz Dola, in drugih šest otrok. Družina se je preživljala s kmetovanjem, ker zemlje ni bilo dovolj za vse, pa so se en brat in tri sestre odselili v Argentino. Angel Muc-ci je medtem ostal doma in se v mladih letih hudo poškodoval. Med odpiranjem predala je zadobil tako močan udarec v oko, da je oslepel. Zaradi tega je bil med drugo svetovno vojno doma, saj je bil invalid. Kljub težavam z vidom se je zaposlil pri goriški občini, kjer je delal za mizarja, pred upokojitvijo pa za grobarja. Leta 1949 se je poročil z Ano Pelicon (umrla je leta 1975) in si z njo uredil dom v Štandrežu. V zakonu sta se rodila dva otroka, Karlo in Mario. Zaradi močnih pritiskov, ki jih je doživljal na svojem delovnem mestu na občini, je Angel vpisal svoja otroka v italijanske šole, kljub temu pa je zatem skrbel, da sta se sinova vključila v slovensko kulturno in družbeno življenje. Sam je občasno zahajal v slovenska društva, saj mu je zaposlitev jemala veliko časa. Po upokojitvi mu je bilo v veselje predvsem obdelovanje vrta, sicer pa je bil v zadnjih letih kljub visoki starosti še vedno povsem samostojen. pasja viroza Tudi psi niso več, kar so včasih bili Nuba je obolel za pasjo virozo n.n. V noči z nedelje na ponedeljek smo bolj slabo spali. Za to je poskrbel naš dobrih 50 kilogramov težki kosmatinec, ki je vse do jutra kašljal in se davil ter sem pa tja tudi bruhnil za vzorec sline. Najprej sem mislil, da je med sprehodom na skrivaj spet našel in pogoltnil kakšno neprebavljivo poslastico, ki se mu je zataknila kje v grlu, in ker s suhim kašljem ni in ni nehal, sem ga popoldne peljal k veterinarju. Zaradi vzdušja, ki v tem obdobju vlada zaradi nove gripe, sem bolj za šalo kot zares pripomnil, da ima mogoče novo gripo ter upal, da se mu res ni kaj zataknilo kje v grlu ali še nižje, kar bi med drugim pomenilo tudi nepredviden in nezanemarljiv strošek. »Kašlja in sem pa tja bruhne malo sline,« sem povedal in veterinar mi je takoj rekel, da gre verjetno za pasjo virozo oziroma kužni kašelj psov, kot se temu reče strokovno. Ko ga je natančneje pregledal, je to potrdil, mu predpisal antibiotike in naju odslovil rekoč, da bo že po nekaj dneh bolje. »Pasja viroza, « sem pomislil. »Tudi psi niso več, kar so včasih bili.« Marko Lozej z Veterine Gorica je pojasnil, da gre za vsakoleten pojav, značilen za jesenski čas, ob ohladitvi. »Gre za virusno obolenje zgornjih dihal pri psu. Vsak dan obravnavamo kakšen tak primer, lahko pa tudi ne, tako da to ni neka pandemija. Podobno obolenje prizadene v tem času tudi mačke, a pri njih gre za drug virus, ki se ne prenaša na pse,« je še razložil in dejal, da so simptomi pri kužnem kašlju psov v glavnem kašelj, ki ga v večini primerov ne spremlja vročina, sam kašelj pa včasih tako draži, da bruhne pes sem pa tja tudi malo sline, lahko pa tudi nekaj vsebine želodca, a bruhanje ni simptom. »Obolelim psom dajemo v glavnem antibiotike, včasih tudi kakšen antitusik, če res močno kašljajo. Vse skupaj gre lahko samo mimo, odvisno od splošne odpornosti, kot pri vseh virozah, lahko pa se stopnjuje s pljučnico ali bronhitisom in se stvar zakomplicira,« je še pojasnil in dodal, da se po terapiji stanje običajno izboljša v dveh dneh, sicer pa traja kakšen teden. Nevarnosti, da bi se virus s psov prenesel na ljudi, ni. V izogib okužbi je v tem obdobju priporočljivo, da lastniki psov svojih ljubljenčkov ne vodijo tja, kjer je veliko psov. »Če zunaj med sprehodom vidiš, da drugi pes kašlja, ko sta zraven, je tvoj že okužen,« je še pojasnil in povedal, da se virus širi kapljično, podobno kot pri ljudeh zloglasni virus A H1N1 in njemu podobni. O tem, kako ravnati s psom, ki oboli za kužnim kašljem, pa je povedal, da je postopanje podobno kot pri ljudeh. »Nekaj dni je priporočljivo, da se pes preveč ne napreza in bolj počiva, pa kakšne vitaminske dodatke mu je smiselno dati v hrano, da hitreje mine, kot pri vseh virozah,« je predlagal, v zvezi s počitkom pa izrazil še prepričanje, da »mestni« psi itak samo počivajo. »Tričetrt dneva preležijo in gredo nekajkrat na dan na sprehod, tako da jih nimaš kaj šparati. Če jim vzameš še to, potem jim res ne ostane veliko,« je sklenil. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 21. oktobra 2009 1 5 gorica - Jutri Beppino Englaro prvič predstavlja knjigo o Eluani Beppino Englaro V okviru zadnjega srečanja iz niza »II libro delle 18.03«, ki ga je priredilo prevozno podjetje APT, bo jutri ob 18.03 v deželnem avditoriju v Gorici Beppino Englaro predstavil knjigo »La vita senza limiti. La morte di Eluana in uno stato di diritto«. Publikacija je izšla pred nekaj dnevi; jutrišnja predstavitev je prva v Italiji, zaradi česar zanjo vlada veliko zanimanje. Beppino Englaro je v knjigi spregovoril o hčerki Eluani; opisal je njeno življenje, ki se je tragično spremenilo po hudi prometni nesreči, dalje je spregovoril o težkih trenutkih, ki jih doživljajo starši ob pogledu na svoje nesrečne otroke. Srečanje z Englarom bo vodila univerzitetna profesorica Renata Kodilja; v celoti bo na razpolago na spletnem televizijskem kanalu www.c6.tv. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 27. in 28. oktobra, ob 20.45 »Re-mitur«, igra Ariella Reggio; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-790470). U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.40 -20.30 - 22.15 »Up«. Dvorana 2: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Lo spazio bianco«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.30 -21.30 »Up«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 - 20.30 -22.20 »Up« Digital 3D. Dvorana 3: 17.45 - 20.30 »Bastardi senza gloria«. Dvorana 4: 17.30 »Fame - Saranno famosi«; 20.00 - 22.10 »Orphan«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Lo spazio bianco«. fl Razstave GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 »I Menecmi. Una strana com-media degli equivoci« v izvedbi skupine Il teatro di Picari iz Macerate; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI obvešča, da je v teku predprodaja vstopnic za ponovitev predstave »Stomp«, ki bo v sredo, 11. novembra; pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi 2/a v Gorici in na tel. 0481383327 je v teku tudi predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo deželna premiera plesno-gledališke predstave »Stomp«, ki bo v torek, 10. novembra. V NOVEM OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU je v teku predpro-daja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo balet »Carmen« v četrtek, 12. novembra, ob 21. uri, nastopa Rossella Brescia; informacije pri blagajni gledališča (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU je v teku predprodaja abonmajev za gledališko sezono 2009-10. Prva predstava bo »Metti in salvo il tesoretto« v četrtek, 5. novembra, ob 21. uri, igra Gianrico Tedeschi; informacije pri blagajni občinskega gledališča (tel. 0481-630057). DRUŠTVO ZA ZGODOVINSKO RAZISKOVANJE ISONZO vabi v bivšo konjušnico vile Coronini na drevoredu 20. septembra 14 v Gorici na ogled razstave o letalstvu v Gorici med leti 1909 in 1962; do 1. novembra od torka do sobote med 10. in 13. in med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. uro. V DOMU KRAJANOV V VIPAVSKEM KRIŽU je na ogled razstava del, nastalih na 5. mednarodnem likovnem srečanju Vipavski Križ; do 31. oktobra (informacije na tel. 0038651377490). V GALERIJI A. KOSIČ v Raštelu v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 30. oktobra po urniku trgovine. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA (Trg E. Kardelja 5) bo v četrtek, 22. oktobra odprtje razstave slik Natalije Šeruga z naslovom Vrnitev v domači kraj. Umetnico bo predstavila likovna kritičarka Tatjana Pregl Kobe. Razstava bo na ogled do 13. novembra od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, zaprto ob nedeljah in praznikih. 11. FOTOSREČANJE je na ogled v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Razstavljajo Daniele Barbagli (Italija), Antonino Cannizzaro (Italija), Blaž Erzetič (Slovenija), Nataša Ra-dovic (Hrvaška), Igor Škorjanc (Italija), Nina Todorovic (Srbija) in fotografska skupina Photo 88 iz San Vita al Tagliamento (PN); do 25. oktobra od ponedeljka do petka med 10. in 13. in med 16. in 18. uro ter med prireditvami. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30; vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 23. oktobra, ob 20.30 glasbeni dogodek Pesmi ob meji - »Can-zoni di confine 2009«, ki bo posvečen Giorgiu Gaberju. Osrednji gost bo Neri Marcore. Vstop bo brezplačen, vendar z vabili, ki so na razpolago v uradu Kulturnega doma (Ulica Brass 20, tel. 0481-33288). VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 23. oktobra, ob 20.45 bo nastopila romunska filharmonija Jora iz Bacaua; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja jesenski ciklus v okviru glasbenega niza »Gorizia classica« - Tri stoletja komorne glasbe: v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil Baroque Ensemble Sans Souci; vstop prost. H Šolske vesti SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še nekaj mest za tečaj Tehnike finančnega posredništva, namenjen brezposelnim z višješolsko diplomo; prirejajo ga v sodelovanju s podjetji in bo trajal 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 (KB center); rok vpisovanja bo zapadel v četrtek, 22. oktobra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-ir-sip.it, www.sdzpi-irsip.it. M Izleti KD SOVODNJE organizira tridnevni izlet na božične tržnice v Nuernberg, Bamberg in Rothenburg. Odhod bo 6. decembra ob 6. uri pri Kulturnem domu v Sovodnjah. Prihod v Nuernberg ob uri kosila in popoldan prost za ogled mestnega središča in tržnic; večerja in prenočitev. V ponedeljek odhod proti Rothenburgu in ogled srednjeveškega mesta z vodičem. Kosilo prosto in odhod proti Bambergu; prost popoldan v mestu. Zvečer prihod v Nuernberg in večerja v tipični pivnici. V torek ogled središča z vodičem, prosto za kosilo in nakupe. Vrnitev v Sovodnje v večernih urah; informacije in vpisi na tel. 3493666161 (Erik). OD DEVETAKOV DO BONETOV bo v nedeljo, 25. oktobra, speljan pohod za spoznavanje doljanskih zaselkov. Vodila ga bosta Srečko Vizintin in Tanja Visintin. Zbirališče bo ob 9. uri pred gostilno Pri Miljotu pri Devetakih. Poskrbljeno bo za prevoz udeležencev do startne točke. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA priredijo v sklopu martinovanja enodnevni izlet v Vicenzo 7. novembra z ogledom mesta in vinske kleti; vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja družabno srečanje z degustacijo briških vin in večerjo ob glasbeni spremljavi v soboto, 28. novembra, v kleti na Dobrovem. Predviden je avtobusni prevoz v obe smeri z vmesnimi postanki v Štandrežu (pri cerkvi), Sovodnjah (pri telovadnici), Gabrjah (na trgu) in Rupi (pri gostilni Sonja); vpisovanje z obveznim plačilom celotnega zneska poteka na sedežu združenja v Gabrjah vsak torek in petek od 19. do 20. ure do 6. novembra; informacije na tel. 3403423087 (Paolo Braini). ZGODOVINSKI AVTOBUS ESTORIA-BUS bo odpotoval v nedeljo, 25. oktobra, iz Gorice skozi Oglej in Redipu-ljo s postankom na Debeli Griži v Za-graju; vrnitev s postankom pri oslavski kostnici in ogled muzeja prve svetovne vojne v Gorici. Vodil bo zgodovinar Marco Cimmino; informacije in vpisovanje med 17. in 19.30 na tel. 0481539210, eventi@leg.it. [H Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. □ Obvestila ZDRUŽENI MESTNI REDARJI IZ GORICE IN SOVODENJ obveščajo, da bodo danes, 21. oktobra, na Prvomajski ulici v Sovodnjah izvajali elektronsko meritev hitrosti. AKŠD VIPAVA sklicuje redni občni zbor v petek, 6. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v prostorih društva na Peči ob kotalkališču. KD SOVODNJE sklicuje redni občni zbor danes, 21. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja tradicionalni piknik 25. oktobra ob 16.30 v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu; informacije in vpisovanje na tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vižintin). 55-LETNIKI IZ SOVODENJ in okolice (letnik 1954) organizirajo v soboto, 7. novembra, družabnost z večerjo in glasbo v restavraciji na Majnici; informacije in vpisovanje čimprej v lekarni Marko Rojec v Sovodnjah. GORIŠKI SEDEŽ ZDRUŽENJA LOČENIH STARŠEV FJK prireja vsak torek ob 20.15 v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti 22 v Gorici odprta srečanja za pomoč ločenim staršem in predavanji, ki bosta potekali 22. oktobra ter 9. novembra; informacije na tel. 3493884549, amps.gorizia@yahoo.it, www.mammepapaseparati.org. KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža vabi osnovnošolce in osnovnošolke na jesenski sklop sobotnih likovno-glasbe-nih ustvarjalnih delavnic pod mentorstvom Jane Pečar in Tanje Gaeta, ki bodo potekale v Kulturnem domu Andreja Budala 31. oktobra ter 7., 14. in 21. novembra med 10.30 in 12.30; informacije in vpisovanje pri odbornikih društva ali na tel. 328-0309219 najkasneje do 29. oktobra. OTROŠKA PEVSKO-GLASBENA SKUPINA OTON ŽUPANČIČ za otroke od 4. leta dalje se srečuje ob sredah od 17. do 18. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandre-žu; vadi Tanja Gaeta (tel. 328-0309219). SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta SKGZ, da bo seja v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Slovenskem kulturnem centru v Špetru (Ul. Alpe Adria 67a). V CENTRU GRADINA v Doberdobu prireja družba Rogos v petek, 23. oktobra, pokušnjo vin Benjamina Zida-richa. Prisoten bo sam Zidarich v spremstvu Claudia Fabbra, ki bo uvedel večer. Pokušnja se bo začela ob 20. uri. Nujna predhodna najava na tel. 333-4056800, inforogos@gmail.com. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo rekreacijska telovadba potekala v telovadnici šole Duca dAosta v Tržiču od 4. novembra dalje. Prvo srečanje za dobro počutje bo danes, 21. oktobra, ob 18. uri na sedežu društva v Ul. Va-lentinis, 84; informacije na tel. 3472471222. KULTURNO DRUŠTVO SKALA iz Ga- brij sklicuje redni občni zbor v petek, 23. oktobra, ob 19.30 v prvem sklicu in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrjah. KD SA BOTIN v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica, prireja 20. pohod na Sabotin v nedeljo, 25. oktobra. Zbirališče ob 8.45 na parkirišču na Osimski cesti, odhod ob 9. uri; ob 10.30 bo maša ob ruševinah cerkve Sv. Valentina, sledila bo družabnost s kosilom in kostanjem ob 12.30 v prostorih bivše osnovne šole v Štmavru. PD RUPA-PEČ vabi v četrtek, 29. oktobra, ob 19. uri na sedež društva v Ru-pi, kjer bo za udeležence avgustovskega izleta po Španiji prijateljski večer s prikazom diapozitivov Vittoria Selve. TABORNIKI RMV obveščajo, da potekajo sestanki v Doberdobu vsako drugo soboto od 15. do 16. ure v prostorih društva Jezero; informacije na tel. 349-3887180 (Gabrijel). 0 Prireditve V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici bo v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri v organizaciji Furlanskega filološkega združenja in v sodelovanju s SSO-jem srečanje o pesniku Alojzu Gradniku. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 21. oktobra, ob 18. uri pisatelj Paolo Bianchi predstavil svojo zadnjo knjigo »Per sempre vostro«. SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE prireja v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v avditoriju Slovenskega šolskega centra v ul. Puccini v Gorici posvet o reformi višje srednje šole. KD SA BOTI N v sodelovanju z rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ZSKP, župnijo Sv. Mavra in Silvestra ter civilno zaščito občine Gorica prireja v soboto, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva (v okraju Znorišče v Štmavru) kulturni večer z naslovom Ob stoletnici prvega poleta z motornim letom bratov Rusjan. Poleg ogleda filma Leteča brata Rusjan bo na spo- redu tudi odprtje razstave o nastanku letalstva na Goriškem (predstavil bo Vili Prinčič) in modelov letal, ki jih je izdelal Julijan Srebrnič (predstavil bo Anton Špacapan). Nastopila bosta tudi MPZ Štmaver pod vodstvom Nad-je Kovic in MPZ Srečko Kumar pod vodstvom Aleksandra Sluge. KNJIGA OB 18.03: v četrtek, 22. oktobra, bo Beppino Englaro predstavil svojo knjigo »La vita senza limiti. La morte di Eluana in uno stato di diritto« v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju s KRUT-om in Pokrajinskima zvezama upokojencev Severne in Južne Primorske pevsko revijo Starosta mali princ v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri s pevskim nastopom upokojenskih zborov štirih obmejnih mest v Kulturnem domu v Gorici. Na koncertu se bo predstavil tudi zbor združenja staršev otrok šole in vrtca iz Romjana. V jutranjih urah bo potekal izlet v zanimivo arheološko območje zgodovinskega mesta Ogleja, pod pokroviteljstvom Unesca; odhod izpred Rdeče hiše ob 9. uri samo z enim avtobusom, po kosilu vožnja v Gorico na koncertno predstavo. Za izlet je potrebna čimprejšnja prijava na tel. 0481-532092 (Emil D.). PRAVLJICE SVETA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s slovensko knjižnico Damir Feigel, z dijaki Zavoda združenega sveta v Devinu ter Videmsko univerzo: prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pravljico O povodnem možu bo pripovedovala Karolina Černic, Ie-va Dudaite in Kamile Vaupsaite pa bosta v litovščini pripovedovali pravljico »Joniukas ir Grytute«. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Pierina Lazza-rino vd. Coscino z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V ŠTANDREŽU: 12.10, Angelo (Ančko) Mucci (z glavnega pokopališča v Gorici ob 12.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V FARI: 14.00, Concetta Pertot por. Facchettin (iz Trsta) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Alma Di Marco vd. Massa iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V MARIANU: 10.30, Arianna Sirch (iz Vidma) v cerkvi in na pokopališču. + V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi Angelo Mucci (Ančko) Žalostno vest sporočajo sinova Karlo in Mario z družinama ter ostali sorodniki Pogreb bo danes ob 12.00 uri iz mrliške veže v Gorici v župnijsko cerkev v Štandrež. Štandrež, 21. oktobra 2009 Ob izgubi dragega očeta Angela Mu-čiča iz Štandreža izrekajo iskreno so-žalje sinovoma Karlu in Mariju ter ostalim svojcem Kulturni dom Gorica, Kulturna zadruga Maja, pokrajinski odbor SKGZ za Goriško in številni goriški prijatelji SKRD Jadro izreka predsedniku Karlu Mucciju iskreno sožalje ob smrti očeta Angela. Ženski pevski zbor iz Ronk izreka predsedniku Karlu Mucciju iskreno sožalje ob smrti očeta Angela. Ob smrti dragega Ančka izrekata iskreno sožalje sinovoma Mariju z družino in Karlu Društvo Skultura 2001 in Rajonski svet iz Štandreža 1 8 Sreda, 21. oktobra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Liga prvakov Fiorentina drugič uspešna V Milanu veliko priložnosti, v Budimpešti pa še več zadetkov MILAN/DEBRECEN - Inter je v Ligi prvakov še naprej brez zmage in je zdaj v svoji kvalifikacijski skupini celo zadnji, tolaži pa se lahko s še hujšim spodrsljajem Barcelone, ki je doma izgubila proti Kazanu, tako da je za Mou-rinhove varovance še naprej dosegljivo tudi prvo mesto. Dvoboj z ukrajinskim prvakom, kijevskim Dinamom, bi se lahko pravzaprav končal s katerim ko-lim izidom, saj sta obe ekipi imeli lepo število neizkoriščenih priložnosti za zadetek. Seveda je velika razlika v tem, da je Moratti za Inter potrosil veliko denarja, Dinamo pa sestavljajo tudi mnogi mladi igralci, ki izhajajo iz domačega mladinskega sektorja, ob njih pa se je ob vrnitvi v domovino »prebudil« tudi veteran Ševčenko, ki je sinoči v Milanu dokazal, da vendarle še ni za staro šaro, čeprav si lahko grize nohte, da je po izidu 2:2 v 70. minuti zapravil izjemno priložnost za zadetek svojega moštva. Inter si je v fazi branjenja privoščil nekaj napak, večkrat pa je bil v podrejenem položaju tudi na sredini igrišča. Inter na ravni Lige prvakov že osem tekem ni dosegel zmage. Pravi spektakel pa se je odvijal med Debrecenom in Fiorentino, z igro bi bil zadovoljen tudi legendarni Ferenc Puskas, po katerem je poimenovan stadion v Budimpešti. V prvi 36 minutah je padlo šest golov. Povedli so gostitelji, a ob odmoru je žce bilo 4:2 za Fio-rentino, ki je igrala napadalno, a tudi »raztreseno« v fazi branjenja. Drugi polčas je bil dosti bolj počasen, saj je obojim zmanjkalo moči. Debrecen je skušal napadati, vendar je bila obramba Fiorentine vedno na mestu, če je bilo potrebno pa se je izkazal vratar Frey. Domače moštvo je zaostanek zmanjšalo, ko je bilo v bistvu že prepozno. Spodbuden je bil nastop Romuna Mu-tuja. Sinoči ni manjkalo še drugih presenečenj. Lyon je tako z golom Delga- da v 91. minuti z 2:1 kar v gosteh premagal Liverpool, v sodnikovem podaljšku pa je prti Arsenalu za izid 1.1 zadel tudi Alkaaer Debrecen - Fiorentina 3:4 (2:4) STRELCI: Czvitkovics (D) v 2., Mutu v 6., Gilardino v 10., Mutu v 20., Rudolf (D) v 28., Santana v 37., Couli-baly v 88. min. DEBRECEN: Poleksič, bodnar, Komlosi, Meszaros, Leandro, Czvitkovics, Varga, Kiss, Szakaly (od 61. Dom-bi), Rudolf, Coulibaly. FIORENTINA: Frey, Comotto, Gamberini, Dainelli (od 56. Natali), Pasqual, Zanetti (od 46. Montolivo), Donadel, Santana (od 69. Jorgensen), Mutu, Vargas, Gilardino Inter - Dinamo Kijev 2:2 (1:2) STRELCI. Mihajlik v 5., Stankovic v 35., Lucio (avtogol) v 40., Samuel v 48. min. INTER: Julio Cesar, Maicon, Lucio, Samuel, Chivu, Zanetti, Cambias-so (od 84. Materazzi), Muntari (od 46. Suazo), Stankovic (od 84. Vieira), Sneij-der, Eto'o. DINAMO: Bogush, Eremenko, Kaceridi, Leando Almeida, Magrao (od 69. Betao), Mihajlik, Ninkovic (od 68.Gusev) Vukojevic, Jarmolenko, Sev-cenko, Milevskij (od 92. Kravets). Ševčenko je v Milanu (na sliki proti Chivuju) dokazal, da še ni za staro šaro ansa Danes Milan in Juventus Danes se bo Milan na stadionu Bernabeu pomeril z Real Madridom (TV Raiuno ob 20.45), Juventus pa bo gostil izraelski Maccabi iz Hajfe. Verjetni postavi: MILAN: Dida, Jankulovski, Silva, Nesta, Zambrotta, Ambro-sini, Pirlo, Flamini, Ronaldinho, Pato, Inzaghi. JUVENTUS: Buffon, Zebi-na, Cavvavaro, Chiellini, Grosso, Felipe Melo, Sissoko, Camorane-si, Diego, Giovinco, Amauri. Skupina E IZIDA 3. KROGA Debercen - Fiorentina 3:4, Liverpool - Lyon 1:2 Lyon 3 3 0 0 7:1 9 Fiorentina 3 2 1 0 6:4 6 Liverpool 3 1 0 2 2:4 3 Debrecen 3 0 0 3 3:8 0 PRIHODNJI KROG (4.11.): Fiorentina -Debrecen, Liverppol - Lyon Skupina F IZIDA 3. KROGA Barcelona - Kazan 1:2, Inter - Dinamo Kijev 2:2 Barcelona 3 111 3:2 4 Dinamo Kijev 3 111 5:5 4 Kazan 3 111 4:5 4 Inter 3 0 3 0 3:3 3 PRIHODNJI KROG (4.11.): Kazan - Barcelona, Dinamo Kijev - Inter Skupina G IZIDA 3. KROGA Rangers - Unirea 1:4, Stuttgart - Sevilla 1:3 Sevilla 3 3 0 0 9:2 9 Unirea 3 1 1 1 5:4 4 Stuttgart 3 0 2 1 3:5 2 Rangers 3 0 1 2 3:9 1 PRIHODNJI KROG (4.11.): Unirea - Rangers, Sevilla - Stuttgart Skupina H IZIDA 3. KROGA Alkmaar - Arsenal 1:1, Olympiacos - Liege 2:1 Arsenal 3 2 1 0 6:3 7 Olympiacos 3 2 0 1 3:3 6 Alkmaar 3 0 2 1 2:3 2 Liege 3 0 1 2 4:6 1 PRIHODNJI KROG (4.11.): Arsenal - Alkmaar, Olympiacos - Standar Liege mok Šport v generalni skupščini OZN NEW YORK - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je dobil status opazovalca v Generalni skupščini Združenih narodov, s čimer so olimpijska načela postala tudi načela ZN. Status opazovalca v generalni skupščini bo omogočal vodstvu MOK nagovore tega najvišjega mednarodnega telesa in obenem tudi podpisovanje resolucij, čeprav o njih ne bo imel pravice glasovati. Podeljeni status v ZN je videti kot še en veliki uspeh predsednika MOK Jacquesa Roggeja, ki je na zadnjem kongresu prejel nov mandat ter je na čelu krovne olimpijske organizacije vse od leta 2001. COSMI V LIVORNU, DOMOV TUDI RUSSO - Po odstavitvi trenerja Gennara Ruotola je vodstvo Livorna na klopi angažiralo Serseja Cosmija, ki ga že v nedeljo čaka težka naloga v gosteh proti Romi. Cosmi je zadnjič sedel na klopi Brescie v B-ligi v sezoni 2008-09, ko so ga »odstrelili« že po petih krogih. Pustolovščina v A-ligi se je tako končala tudi za Tržačana Vitto-ria Russa (Ruotolovega pomočnika), ki je v A-ligi debitiral pri 70 letih. Včeraj je zadnjič vodil trening moštva. PAPADOPULO DOMOV - Tudi v Bologni so se odločili za spremembo na klopi. Odslovili so Giuseppeja Papadopula, na njegovo mesto pa naj bi se usedel Franco Colomba. UMIK - Nekdanji selektor angleške in mehiške nogometne reprezentance Sven-Goran Eriksson (61 let) ne bo vodil švedske izbrane vrste, saj se je umaknil iz «boja» za naslednika Larsa Lagerbacka. Slednji je klop Švedske zapustil po kar devetih letih. B-LIGA - V ponedeljek: Albi-noleffe - Sassuolo 0:0. ČERNIC PO TV - V sedmem krogu italijanske A1-lige bo Perugia, pri kateri igra tudi gabrski od-bojkar Matej Černic, danes gostovala v Cuneu. Tekmo bo predvajala satelitska televizija Rai sport piu ob 20.30. KLIČKO ZNOVA - Svetovni boksarski prvak v težki kategoriji Ukrajinec Vitalij Kličko bo 12. decembra branil naslov prvaka po verziji WBC proti Američanu Kevinu Johnsonu. Osemintridesetletni Kličko se je lani vrnil v ring, naslov pa bo letos branil že tretjič. nogomet - Split Igralci brez plače, Reja jo je obdržal SPLIT - Vodstvo hrvaškega nogometnega prvoligaša Hajduka svojim igralcem en mesec ne bo plačalo obveznosti. Predsednik uprave kluba Joško Svaguša in njena člana Ivica Šurjak in Antonio Kardum so tak sklep sprejeli, saj nogometaši po njihovem mnenju na nedeljski tekmi proti Šibeniku niso igrali dovolj zavzeto, srečanje na Poljudu pa so izgubili z 0:1.Trener Edy Reja in njegov strokovni štab ne bodo kaznovani. Hajduk po enajstih krogih prvenstva zaseda šele deveto mesto in ima 13 točk manj od vodilnega Di-nama. V teh enajstih tekmah so Split-čani zmagali na štirih, vknjižili pa so prav toliko porazov, tako da prihod ločniškega strokovnjaka doslej ni obrodil pričakovanih sadov, kot kaže zadnji ukrep vodstva pa njegov položaj v Splitu vendarle naj ne bi bil ogrožen. veslanje - Svetovno klubsko prvenstvo na morju v Veliki Britaniji Majda in Veronica za zlato Veslačica iz Izole Majda Jerman že več kot leto dni trenira v Barkovaljah - Z Miljčanko Pizzamus v Pylmouthu meri visoko Konec tedna bo v kraju Plymouth na jugozahodni obali Velike Britanije svetovno klubsko prvenstvo v veslanju na morju. Prestižnega tekmovanja, ki ga promovira petkratni olimpijski prvak Steve Redgrave, se bosta udeležili tudi članici barkovljanskega kluba Saturnia Veronica Pizzamus in veslačica iz Izole Majda Jerman. Gre za množično regato, ki sicer poteka po pravilih jadralnih regat. Tudi čolni so prilagojeni morskim razmeram, saj so bolj podobni trupu jadrnice 420. Trasa regate je trikotna kot pri jadranju, prav tako tudi na startu veljajo podobna pravila kot na jadralnih regatah. Lani je Miljčanka Veronica Pizzamus z Nicol Grbec osvojila drugo mesto, letos pa so cilji še višji. Prav zato bo z Veronico (letos je osvojila italijansk naslov U23 v dvojcu in četvercu, bila je tretja na absolutnem italijanskem prvenstvu ter svetovna pod-prvakinja v četvorcu brez kramrja U23) nastopala 27-letna veslačica iz Izole Majda Jerman Majda Jerman, ki sodi med boljše tekmovalke Saturnie. Barkovljanskemu klubu se je pridružila pred več kot letom dni, ko je v Sloveniji lovila normo za olimpijske igre v Pekingu. Saturnii se je pridružila, ker so v Barkovljah raz- Veronica Pizzamus mere za treniranje optimalne in zaradi kakovostnega trenerskega kadra. Pri klubu trenira tekmovalce bivši selektor italijanske reprezentance U23 Sparta-co Barbo, ki sodi med najboljše italijanske trenerje. Majdi Jerman, ki se je sedaj preselila v Trst, uvrstitev na olimpijske igre ni uspela, kljub temu pa je ostala zvesta barkovljanskemu klubu. Zgledna športnica redno trenira, njeni tekmovalni nastopi pa se omejujejo samo na nekatere tekme. Pravila italijanske veslaške zveze namreč zahtevajo, da se lahko tuji državljani s stalnim bivališčem v Italiji lahko udeležijo italijanskih prvenstev šele po treh letih bivanja v državi. Zato bo Jermanova lahko na italijanskih prvenstvih nastopala šele čez dve sezoni. Na svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji pa bo lahko tekmovala, saj gre tu za klubsko prvenstvo. Finančno zahtevno tekmovanje je veslačicama omogočila družba KB Commodities s sedežem v Londonu, ki sodi v skupino Cogeco/KB1909. Veronica in Majda bosta tekmovali v soboto, 24. oktobra v konkurenci 11 posadk iz 4 držav. (V.S.) / ŠPORT Sreda, 21. oktobra 2009 19 naš pogovor - Jure Zdovc, trener košarkarjev Slovenije in Uniona Olimpije »Jadranska liga zdaj pred evroligo« EP na Poljskem je bilo razočaranje, javnost pa je cenila naš trud - Izkušnja v Italiji ni bila najlepša Košarkarji Uniona Olimpije so prejšnji teden v Tel Avivu proti Mac-cabiju odigrali prestižno uvodno tekmo letošnje evrolige, ki bo danes in jutri stopila v živo s popolnim sporedom. Trener Ljubljančanov je kot znano Jure Zdovc, hkrati selektor slovenske izbrane vrste, s katero je na nedavnem evropskem prvenstvu na Poljskem zasedel četrto mesto. »Sočasno vodenje v klubu in reprezentanci je izjemno naporna zadeva. Na dlani je, da je klub na veliki škodi zaradi mene. V dvojni vlogi je dela ogromno, življenje se v celoti vrti okoli košarke, stalno misliš nanjo, vse je v njej. Skupaj z ekipo sodelavcev imam ogromno dela. Razlika pa je v glavnem ta, da imaš v reprezentanci boljše košarkarje,« je povedal še ne 43-letni Štajerc, rojen decembra 1966. Sezonski cilji Olimpije v štirih tekmovanjih? »Jasno biti prvi v domačem prvenstvu in pokalu, na mednarodnem prizorišču pa sem malce spremenil prioritete. Želim, da v Jadranski ligi zmagujemo tako doma kot na tujem in da se vrnemo v njen vrh, kar je osnova za kakovostni skok tudi v Evropi. Tu bomo skušali čim bolje igrati iz tekme v tekmo, če pa bo to dovolj za uvrstitev med najboljših 16, bomo še videli.« Prvi spopad z letošnjo evroligo je bil dokaj trd... »Res je. Doletela nas je ta premiera prav na igrišču Maccabija, ki je imel svoje klubsko praznovanje, tako da je bila naloga malce pretežka za naše sedanje zmožnosti. Tri četrtine smo vzdržali, nato pa popustili predvsem zaradi nerazpoloženosti več posameznikov. Na začetku sezone nam je slabo kazalo, na koncu pa smo zbrali ekipo, ki se mogoče po imenih zdi celo močnejša kot je v resnici. Zbrali smo Danes Montepaschi Siena v Zagrebu Uvodna tekma letošnje košarkarske evrolige je bila že prejšnji teden, v Tel Avivu pa je Maccabi nadigral ljubljansko moštvo Uniona Olimpije (85:65). Druge tekme 1. kroga bodo na sporedu danes in jutri. Montepaschi iz Siena bo danes (ob 18.30) igral v Zagrebu proti Ciboni, druga dva italijanska predstavnika pa bosta igrala jutri. Milanski Armani se bo doma pomeril z grškim Panathi-naikosom, rimska Lottomatica pa bo gostila špansko Cajo Laboral. Skupine evrolige Skupina A: Barcelona (Špa), Montepaschi Siena (Ita), Cibona Zagreb (Hrv), Fenerbache Ulker (Tur), Žalgiris Kaunas (Lit), Asvel Villeurbanne (Fra) Skupina B: Olympiacos Pirej (Grč), Partizan Beograd (Srb), Unicaja Malaga (Špa), Efes Pilsen Istanbul (Tur), Lietuvos Rytas (Lit), Entente Orleanaise (Fra) Skupina C: Maccabi Electra Tel Aviv (Izr), CSKA Moskva (Rus), Caja Laboral (Špa), Lottomatica Rim (Ita), Maroussi (Grč), Union Olimpija Ljubljana (Slo). Skupina D: Panathinaikos Atene (Grč), Real Madrid (Špa), Armani Jeana Milan (Ita), Asseco Prokom (Pol), BC Khimki (Rus), EWE Oldenburg (Nem) Jure Zdovc (letnik 1966) pravi, da mu dvojna vloga selektorja in trenerja vzame preveč časa ansa se zelo pozno, poleg tega nekateri košarkarji zadnja leta sploh niso igrali. Po drugi strani mora biti naša moč motivacija igralcev, ki se želijo v domačem okolju spet dokazati.« Vaši favoriti za evropski klubski naslov? »Mislim, da je še veliko prehitro za tehtnejše napovedi, recimo običajni velikani Panathinaikos, CSKA, Siena, Tau, Barcelona, Real, Olympiakos in najbrž sem še koga pozabil.« V Jadranski ligi zelo pogojujejo delo v klubih finančne težave. Kam sodi po kakovosti in organizaciji društev to prvenstvo? »Organizacija je kar dobra, res je, da dejansko vsa društva imajo bolj ali manj hude ekonomske težave, tekmovanje pa vseeno ostaja med najmočnejšimi v Evropi. Pa pustimo to, da zaradi čisto osebnih razlogov nisem goreč zagovornik te lige, ki je po mojem koristna samo zato, da v njej lahko v gostem ritmu tekem mladi veliko igrajo.« Korak nazaj v reprezentančno poletje: ste četrto mesto na evropskem prvenstvu na Poljskem spreje- li kot uspeh ali neuspeh? »Razplet sem doživljal z mešanimi občutki. Še danes se mi naježijo lasje, ko pomislim na prvenstvo, v katerem bi bili morali igrati finale in bi si ga tudi zaslužili. Cilj je bil navsezadnje jasen: gremo po medaljo. Ker je nismo dosegli, sem seveda razočaran, razlogov za to pa je veliko. Že od začetka smo morali zmagovati, srečali smo vse najboljše ekipe, malo smo bili oškodovani, vsi so nam priznali, da so na našo igro vplivale poškodbe in odpovedi. V uteho mi je, da je javnost, se pravi mediji in navijači, prepoznala naš dober turnir in cenila naše delo.« Za naše bralce ste zanimiva osebnost tudi kot bivši vrhunski košarkar. Kateri uspeh hranite v najlepšem spominu? »Nekako na isti ravni obe zlati kolajni na svetovnih prvenstvih (1989 in 1991, op.p.), zmago evropskega pokala prvakov v dresu Limogesa in pa sezono pri solunskem Iraklisu, ko smo se z majhno ekipo dokopali do evrolige.« Eno sezono ste igrali tudi v Italiji za bolonjski Virtus. Je bila to lepa izkušnja? »Ne najlepša. Zame je bilo to čisto nekaj novega, komaj sem se poročil in dobil prvega otroka, bili so sploh neki novi časi. Sezona je bila sicer dobra, prehod pa je bil dokaj zahteven, tudi ker je tedaj v Bologni pri vodilnem italijanskem klubu vladal hud pritisk, pričakovanja so bila na višku.« Leta 1991, v dneh, ko se je Slovenija osamosvajala, ste pred finalom svetovnega prvenstva v Rimu prav proti azzurrom zapustili jugoslovansko reprezentanco. V avto-biografiji Petra Vilfana je lepo opisana pot domov, ko ste se v avtomobilu televizijske ekipe RTV Slovenije vračali v Ljubljano mimo Opčin, Fernetičev, Sežane in po avtocesti preko zastojev in vojaških tankov. Kako gledate na tiste dni skoraj dvajset let kasneje? »Tedaj sem bil še zelo mlad, bili so posebni dnevi, danes pa se mi zdijo kot iz nekega drugega življenja, zelo oddaljeni. Najraje se spominjam sprejema, ki so mi ga pripravili v rodnih Slovenskih Konjicah. Razburjenje pa se je kmalu poleglo, življenje je šlo naprej, sledile so nove obveznosti in nove tekme.« (nš) košarka - Po zmagi v derbiju proti Boru na stadionu 1. maja v Trstu Jadran bližji elitni skupini Jadranovci s Sacherjem, Škerlom in Bernetičem poskrbeli za preobrat v zadnjih minutah - Trenerja nista bila zadovoljna z igro Bor Zadružna kraška banka - Jadran Zadružna kraška banka 60:64 (17:21, 31:28, 49:43) BOR: Manta, Pallini 2, Celin 6, Pipan 4, Pertot 2, Bencic 11, Mase 12, So-rini, Stocovaz 4, Liccari 7, Gallocchio 10, Preprost 2, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Bencic in Gallocchio 1. JADRAN: Bernetič 7, Sacher 8, Sossi 9, Sorice 10, Malalan, Regent 10, Dellisanti 8, Škerl 10, Sedevčič 2, trener Mario Gerjevič. TRI TOČKE: Del-lisanti, Sorice in Škerl po 2, Sacher 1. Jadranovi mladinci so na Stadionu 1. maja zmagali napet derbi proti borovcem in tako opravili zelo pomemben korak uvrstitvi v elitno skupino naproti. Uspeh gostov je dozorel prav v zadnjih dveh minutah igre, potem ko je večji del srečanja - sicer rahlo - vodila domača peterka. Pred kar številno publiko so tekmo bolje začeli Gerjeviče-vi fantje, ki so pod košema pridno izkoriščali telesno premoč svojih centrov. V drugi četrtini so Martinijevi varovanci poostrili obrambo, tako da so zmedeni jadranovci v osmih minutah dosegli samo točko. Odtlej so vodili gostitelji, ki so uveljavili hitrost in spret- nost svojih zunanjih igralcev. Slabe tri minute pred koncem je Bor še vodil s 56:50, tu pa je Jadran poskrbel za preobrat s trojkama (skupno 7:9!) mladih Sacherja in Škerla proti conski obrambi ter košem z dodatnim prostim metom Bernetiča. Domačim košarkarjem je zadrhtela roka, tako da so jih nasprotniki prehiteli in zaključili borben derbi sebi v prid. Poudariti je treba, da je bila v splošnem igra polna napak, na površnost in pomanjkljivo košarkarsko znanje igralcev sta po koncu opozorila tudi trenerja. Lucio Martini (Bor): »Za nas je bila to priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi, tudi ker sta v Jadranovih vrstah manjkala poškodovana Ban in Hrova-tin. Prehitro smo bili prepričani, da smo že zmagali. Žal ugotavljam, da mladinci z veliko težavo dosegajo koše.« Mario Gerjevič (Jadran): »Veselimo se lahko le zmage, po kateri smo bližji izpolnitvi cilja. Drugače pa smo igrali zelo nezbrano, fantje se niso držali domen, izgubili smo kar 28 žog. Daljši konec smo potegnili s kančkom sreče in malo boljšo igro v končnici, ko smo stopnjevali agresivnost.« Ostali izid 5. kroga: Venezia Giulia - San Vito 72:42, Basketrieste prost. Borbenosti ni manjkalo, igra pa je bila povprečna kroma Vrstni red: Venezia Giulia 8, Basketrieste 6, Jadran ZKB 4, Bor ZKB 2, San Vito 0. pismo Čestitke ZSŠDI odlikovanemu Miru Cerarju Kot smo poročali, je slovenski predsednik Danilo Tiirk v ponedeljek odlikoval nekdanjega vrhunskega telovadca Miroslava Cerarja z zlatim redom za zasluge za velik prispevek na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki. S tem v zvezi je Cerariju včeraj čestitalo tudi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji. Ob prejemu visokega državnega odlikovanja Ti v osebnem in v imenu celotnega slovenskega športa v Italiji iskreno čestitam. Izkoriščam priložnost, da se Ti zahvalim tudi za Tvoje dosedanje sodelovanje i stalno prisotnost na pobudah slovenskih športnikov v Italiji, Avstrijij in na Madžarskem. Upam, da bo tako tudi v bodoče, je v pismu s čestitkami zapisal predsednik ZSŠDI Jure Kufersin. NOGOMET Danes Primorje in Mladost v deželnem pokalu V okviru deželnega pokala 2. amaterske lige bo proseško Primorje nocojšnjo domačo tekmo (začetek ob 20.30) igralo v Ža-vljah. Rdeče-rumeni bodo v 2. pokalnem krogu drugega dela gostili Pieris, ki ima v skupini D eno točko (Primorje je še brez točk). Vodilna Muglia bo gostovala pri Si-stiani v Vižovljah. V okviru 3. AL bo Mladost drevi (20.30) igrala na Opčinah proti Roianeseju. Obe ekipi sta v prvem krogu zmagali in imata tri točke. V skupini D bo na sporedu še tekma Lucinico - Sagrado. V državnem pokalu je Juventina v 2. krogu prosta. V skupini D so tekmo med Monfalconejem in Muggio že odigrali. Tržičani so zmagali z 2:0 in so tako z dvema zmagama že napredovali v polfinale. Zadnji krog drugega dela državnega in deželnega bo 11. novembra. DEŽELNI MLADINCI Kras s težavo Kras - Fincantieri 2:1 (1:1) KRASOVA STRELCA: Andrejič v 26. in Martini v 93. min. KRAS: Dedenaro, Jevnikar, Dolliani, Latin, Kovacic, Križmančič (Pettirosso), Candotti, Jankovič, Marino (Lizzul), Andrejič (Martini), Gajič (Jurinčič). Trener: Kragelj. Krasovi mladinci so v ponedeljek zvečer, v zaostali tekmi 5. kroga, tesno premagali tržiški Fincantieri, ki ima le štiri točke na lestvici. »Tokrat nismo igrali dobro, čeprav smo ustvarili številne priložnosti za gol,« je priznal spremljevalec Livio Martini. Kragljevi varovanci so povedli z Andrejičem v 26. minuti, štiri minute kasneje pa so gostje nepričakovano izenačili. Odločilni Krasov gol je padel šele v 93. minuti, ko je nasprotnikovo mrežo zatresel Jar Martini. Ostali izid: Muggia - Opicina 4:1. Vrstni red: San Luigi in Kras 12, Monfalco-ne 11, Vesna 10, Trieste Calcio in Muggia 9, San Giovanni 8, Ponziana 7, Pro Gorizia in Opicina 6, Fincantieri 4, Staranzano 3, Aquileia 2, Juventina 0. Prihodnji krog: Fin-cantieri - Juventina, Vesna - Kras (v ponedeljek ob 18.00 v Križu). ODBOJKA 1.ŽD: Sočanke si letos obetajo več Staranzano - Soča Pizzerija Frnažar 0:3 (15:25, 13:25, 10:25) SOČA: Marussi, Povšič, Černic, Bevčar, Zavadlav, Gabbana, Galizia, Bru-mat, Pozzo, Camauli, Turus (L). Trener: Paola Uršič Sočanke so z gladko zmago začele letošnje prvenstvo 1. ženske divizije. V Šta-rancanu so namreč z dobro in zbrano igro povsem nadigrale mlajše domačinke, ki proti razigranim varovankam trenerke Paole Uršič niso našle pravega protiorož-ja. Soča, ki razpolaga letos z bolj kompletno ekipo, bo srečanje drugega kroga odigrala že danes, ko bo v Sovodnjah (začetek ob 20.30) gostila tržiški Delfino blu, proti kateremu bo skušala doseči drugo prvenstveno zmago. Med samo sezono pa je cilj prenovljene Sočine ekipe tehnična rast igralk in izboljšanje igre. S tekmovalnega vidika pa si trenerka Uršičeva letos obeta uvrstitev na sredini lestvice. 20 Sreda, 21. oktobra 2009 ŠPORT / odbojka - Danjel Slavec, standardni center pri Televiti 2010 »Pridobiti moramo moštveni duh, značilen za Slogine ekipe« Največja razlika med C in B2-ligo je v hitrosti igre - Palatrieste? Kot v pravljicah! Dvaindvajsetletni Danjel Slavec iz Gropade, geometer na delovni praksi pri arh. Kokorovcu, je pred tremi leti s Slogo že okusil slast igranja v državni B2-ligi, vendar je odigral takrat le nekaj tekem, ko je ekipa dejansko že izpadla iz lige, v moštvu Televita 2010 pa je v nedeljo v dvorani Palatrieste začel kot standardni center. Mesto v začetni postavi si je tudi v višji ligi prislužil z odličnimi nastopi v lanski sezoni, ko je s Slogo Tabor osvojil deželno C-ligo, po splošnem mnenju pa je v zadnjih sezonah veliko napredoval. Od lanskih igralcev zmagovitega moštva je, poleg Slavca, mesto v začetni postavi za zdaj obdržal le še Andrea Vatovac. Danjel, ali si bil pred krstnim nastopom posebno živčen? »Precej manj kot sem pričakoval, kar je živčnosti bilo, pa se je po prvih akcijah hitro polegla.« Je problematično igrati v tako veliki dvorani kot je tržaški Palatrieste? »Ne, je pa v njej zelo lepo. Že na prvih treningih se mi je zdelo vse zelo pravljično, in če pomislim, kako mora biti, ko je polna, dobim kurjo polt.« Je razlika med C-ligo in B2-ligo res tako velika? »Mislim, da je prvenstvo za dve stopnički boljše od lanske C-ligi.« V čem je pravzaprav največja razlika? »Največja razlika je v podajalcu. Ne vem, ali so vsi tako dobri, kot je bil v nedeljo podajalec Mestrina, pravijo, da je eden najboljših, vendar je bila hitrost, s katero so oni igrali, zelo velika, kar je zame kot center še dodatna obremenitev. Poleg tega je treba na tej ravni absolutno manj grešiti. Vsaka napaka je lahko odločilna.« Si bil s svojim nastopom zadovoljen? »Ne, igral sem pod svojim povprečjem. Več sem grešil kot običajno.« Prvi pokalni nastopi so bili spodbudni, nato pa se vam je tudi po besedah trenerja Bosicha v drugem delu pokalnih kvalifikacijah in tudi v nedeljo v 1. krogu lige zataknilo. Čemu? »Odkrito rečeno, ne vem. Ekipa je po mojem mnenju dobra, treniramo dobro. Gotovo pa lahko in tudi moramo igrati boljše. To, da je ekipa prenovljena, ne more biti izgovor za prvi katastrofalni nastop.« V čem morate najbolj napredovati? »Mislim, da moramo enostavno pridobiti moštveni duh, ki je bil vsa ta leta, odkar igram, glavna značilnost Slogi-nih ekip.« Večina Sloginih igralcev, s katerimi si lani napredoval v B2-ligo, so doslej sedeli na klopi za rezerve. Imaš sporočilo zanje? »Ekipo ne sestavlja samo standardna postava in ni rečeno, da bo ta vedno ena in ista. Ko so nam bile med poletjem predstavljene različne možnosti - bistveno okrepiti ekipo, igrati z nespremenjeno zasedbo ali se celo odpovedati B2-li-gi, smo se igralci enotno odločili za prvo varianto in mislim, da je bila odločitev pravilna.« Kako se razumeš s trenerjem Bo-sichem? »Kot nekdanji center mi daje veliko koristnih nasvetov, tudi drugače se z njim dobro razumem.« Kaj pa z novimi igralci? S kom se najraje družiš? »Največkrat se pošalim s podajalcem Rigonatom, Corazza je bil na začetku zadržan, zdaj pa se dobro razumeva.« Si glede letošnje sezone optimist? »Sem. Moramo biti.« (ak) Danjel Slavec v nedeljo med tekmo v dvorani Palatrieste kroma šolski šport Dijakinje šole Trubar Gregorčič na državnem finalu Lignano bo vse do nedelje gostoval najboljše športnike-dijake, ki so dosegli normo za nastop na državni fazi Mladinskih iger. Danes bodo na dijaškem tekmovanju nastopile dijakinje li-cejskega pola Trubar Gregorčič. Goriške dijakinje pod vodstvom profesorice športne vzgoje Marte Vižintin bodo nastopile v aerobiki, potem ko so bile v pokrajinski fazi med višjimi srednjimi šolami tekmovale same, na deželni pa najboljše. Dijaki se bodo pomerili še v odbojki, rokometu, atletiki, plavanju, bad-mintonu, gimnastiki in namiznem tenisu. Včeraj so se začela tudi tekmovanja dijakov s posebnimi potrebami. Ü3 Obvestila PRI TENIŠKI SEKCIJI AŠZ GAJA na Padričah so se začeli tečaji za osnovnošolce in nižješolce. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Pokličite na tel. št.: 389-8003486 (Mara). AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu »Brdina« - Trg Brdina na Opčinah: v četrtek, 5. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme; v petek, 6. novembra, od od 18. do 21. ure; v soboto, 7. novembra, od 16. do 21. ure; v nedeljo, 8. novembra, od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Info.: 040-2171189 ali 3475292058. lokostrelstvo - Bazovska Zarja četrtič letos organizirala tekmo Lokostrelske Opčine Nastopilo 132 tekmovalcev iz FJK, Slovenije in iz Veneta - Zarja znova z golim lokom in strelskim vodjo - M. Granzotto: Vse kot po maslu i ! '! 4-+ Mladinska ekipa Zarje s trenerjem Morenom Granzottom kroma Na nedeljski meddeželni dvoranski tekmi, ki jo je organizirala bazovska Zarja, je v telovadnici Polisportive na Opčinah nastopilo 132 lokostrelcev iz naše dežele, Slovenije in Veneta. Nedeljska je že četrta tekma, ki jo letos organizira bazovsko društvo. »Tudi v nedeljo je šlo vse kot po maslu. Vsi so bili na koncu zadovoljni,« je uvodoma de- V telovadnici AŠZ Olympia že mesec redni treningi Septembra so se pri Športnem združenju Olympia pričeli redni treningi za mlajše pripadnike društva v sezoni 2009/10. Pri Olympil namreč dejavnost ni osredotočena le na višje odbojkarske lige in ekipe, cilj društva niso le rezultati v športu, temveč tudi in predvsem rast mladine v zdravem športnem okolju. Tako je Olympia tudi v letošnjem šolskem letu organizirala otroške športne dejavnosti v društveni telovadnici na drevoredu XX.septembra v Gorici. Število otrok je pri vseh skupinah že veliko, čeprav se vpisovanje v raz-norazne panoge še nadaljuje - in to kar med urami treningov . V skupinah športne in športno ritmične gimnastike je n.pr. trenutno več kot 40 deklic in dečkov. Ritmičarke trenirajo pod vodstvom trenerke Mije Ušaj Češčut in vaditeljic Maje Devetak in Marije Jussa, orodni telovadci in telo-vadke pa s trenerjem Miho Vogrinčičem in vaditeljicama Evo in Valentino Kri-stančič. Tako ritmičarke kot orodni telovadci/ke so razdeljeni v dve starostni skupini, trenirajo pa dvakrat tedensko - vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 18. ure. Vsi se že pridno pripravljajo na prva telovadna srečanja in nastope: prvi daljši tradicionalni prikaz tromesečnega dela bo na sporedu v petek, 18.de-cembra - ob priliki Božičnih praznikov, po novem letu pa jih že čaka vrsta srečanj s skupinami, ki gojijo te zvrsti tu in onkraj meje. jal trener in duša bazovske lokostrelske sekcije Moreno Granzotto. »Vse skupaj je zelo naporno. Pri organizaciji takih tekmovanj izgubimo veliko časa. V veliko zadoščenje pa nam je, ko nam ljudje čestitajo in so zadovoljni,« je dodal Granzotto. Na Opčinah je kar nekaj lokostrelcev doseglo dobre rezultate. Pri članicah je zmagala Mateja Andrejka (LK Kamnik), ki je zbrala kar 565 točk. Na odlično tretje mesto se je uvrstila lokostrelka Zarje Paola Zor-zut. Zbrala je 523 točk, Katja Raseni pa je bila s 517 točkami četrta. V ženski članski konkurenci je nastopila še Sara Modugno (6. s 478 točkami). Pri moških je slavil zmago Lorenzo Artuso iz Maniaga, ki je dosegel 565 točk. Zarjan Aleksander Zudek se je uvrstil na 11. mesto, zbral je 503 točke. V mladinskih kategorijah lokostrelci in lokostrelke Zarje niso dosegli vidnejših rezultatov. Pri mladincih je Diego Geri zbral 477 točk. Nastopili so le trije lokostrelci. Pri naraščajnikih se je Ivan Zudek uvrstil na 7. mesto (502 točki), pri dečkih pa je bil Ema-nuele Petracco 5. (390 točk). V kategoriji deklic tokrat ni blestela Sara Detela, ki se je uvrstila na 6. (in zadnje) mesto (389 točk). Pri najmlajših pa je zmagal Emil Zubalič (517 točk), drugi je bil prav tako član Zarje Ales-sandro Simone Bugato (338 točk). V isti starostni kategoriji v ženski konkurenci je Laura Turchetto osvojila 387 točk (4. mesto). V disciplini goli lok je imela Zarja svojega predstavnika po več kot dvajsetih letih. Nastopil je Davide Fegez, ki je pri naraščaj-nikih zbral 350 točk. Dvoransko tekmi Zarje je vodil strelski vodja Stojan Ražem, ki je to vlogo že opravljal pred več leti. V nedeljo bodo člani in članice Zarje tekmovali na državni dvoranski tekmi v Maniagu. (jng) več fotografij na WWW.primorski.eu / banka koper - Odprtje razstave danes ob 18. uri Slikarska dela Žarka Vrezca iz cikla Slovo, nastala po letu 2003 V sklopu treh razstav, ki jih Obalne galerije Piran letno organiziramo v sodelovanju z Banko Koper v njihovi Galeriji Banke Koper na Pristaniški 14 v Kopru, bo danes ob 18. uri odprtje razstave slik iz cikla Slovo priznanega slovenskega slikarja Žarka Vrezca. Razstavo spremlja dvojezični katalog s predstavitvenim tekstom Nives Marvin, kustosinje razstave. Vrezec (rojen 1950 v Ljubljani) je po končani Srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani študiral in diplomiral na slikarskem oddelku na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1970-1974) ter se izpopolnjeval na študijskih potovanjih po Evropi, Aziji in ZDA. Od leta 1977 je imel več kot 100 samostojnih razstav doma in v tujini, od leta 1972 pa je sodeloval na več kot 350 skupinskih razstavah, na razstavah slovenske umetnosti in na mednarodnih razstavah doma in v tujini. Prejel je 27 nacionalnih in tujih nagrad. Ob slikarstvu ustvarja še v risbi, naravoslovni ilustraciji, grafiki, skulpturi, scenografiji, scenskih poslikavah in oblikovanju. Živi in dela kot samostojni ustvarjalec v Ljubljani. V Galeriji Banke Koper so prvič na Primorskem razstavljene njegove slike iz cikla Slovo, ustvarjene od leta 2003 do danes. Predstavljajo avtorjevo vrhunsko zrelo obdobje in ponovno potrjujejo njegovo premočrtno zastavljeno raziskovalno-analitično razvojno pot. Slike v tehniki akrilov in barvnih svinčnikov na platnu - ne glede na miniaturni ali veliki format - so izvirne interpretacije avtorjevega dialoga z zgodovinskimi slikarskimi obdobji in modernističnimi dognanji, ob vedno spoštljivem odnosu do primarnih in preverjenih umetnostnih norm in vrednot. Odstirajo nam izvirno in prepoznavno slikarsko poetiko, vedno izzivalno z večplastno pomenskostjo, skrivnostno v svoji sublimni duhovnosti in mojstrstvu abstraktnega izraza. So iskreni označevalci duha, prostora in časa, ki ga slikar živi, hkrati pa so še njegova intimna hvalnica slikarstvu ter univerzalni poklon vsemu izvornemu in iskrenemu. Slike kot celote in njihovi detajli s svojo kon- templativno spokojnostjo, tišino in kozmično občuteno samoto gledalca popeljejo iz vsakdanjega kaosa in nemira v čisto nove svetove: v umiritev, razmišljanje, individualno interpretacijo videnega; dovoljujejo mu meditativna stanja in seveda estetske užitke. Podobe mogoče komu na prvi pogled delujejo multiplikativno s ponavljanjem form in barv, torej avtorjevega likovnega obrazca, pozornejše oko pa iz njih tako v mikro segmentu kot makro podobi zazna zgodbo, odeto v skrivnostno tančico, a je tu in neponovljiva. Različne svetlobne in razpoloženjske atmosfere, sinergični učinki barvnega polja in črtnega vreza, vedno prisotna vrhunskost v metjejski obdelavi in dodelavi, vse to so vrednote, ki gledalcu ne dopuščajo indiferentnosti. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. Gledališče Rossetti Furio Burdon: »La notte dell'angelo«. Nastopajo Massimo De Francovich, Daniela Giovanetti in Guido Saudelli. Dvorana Bartoli Luciano Pasini po Eugène Ionescu: »La cantatrice«. Nastopa gledališki laboratorij Stalnega gledališča FJK. Ogled predstave bo možen danes, 21. oktobra ob 18.00. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine Od srede 28. do sobote, 31. oktobra / Stalno gledališče iz Kalabrije - Luigi Pirandello, režija: Elisabetta Courir / Il giuo-co delle parti, igrajo Geppy Gleijeses, Marianella Bargilli in Leandro Amato. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 27. in v sredo, 28. oktrobra ob 20.45 / Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitùr! Le donne al parlamento«; režija: Francesco Macedonio. GORICA Kulturni Dom V soboto, 24. oktobra ob 20.30 / »I Me- necmi«; nastopa teater »Picari« iz Macerate. V nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 / »Starosta Mali Princ«. ŠTANDREŽ Kulturni Dom V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe ... na trnek se lovijo ribe«.Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 24. oktobra ob 19.30 in 21.50 / Drago Jančar: »Niha ura tiha«. Danes, 21. in jutri, 22. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. ok-torbra ob 19.30 / Sebastjan Horovat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v Jajce«. V sredo, 28. in v četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Premenjave«. V četrtek, 29. oktobra ob 19.30 / Thomas Middleton, William Rowley: »Pre-menjave«. V petek, 30. oktobra ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. Mala drama Danes, 21., jutri, 22. in v ponedeljek, 24. oktobra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II - Igra«. V torek, 27. oktobra ob 20.00 / Milena Makarovič: »Barčica za punčke«. V sredo, 28. oktobra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Bog masakra«. V petek, 23. in 26. oktobra ob 20.00 in 21.30 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V nedeljo, 25. oktobra ob 20.00 in 22.00 / Gostuje AGRFT in zavod MASKA: »Žlahtna plesen Pupilije Ferke-verk, rekonstrukcija«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. oktobra ob 19.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - nekateri so za vroče«. Slovensko mladinsko gledališče V petek, 30. oktobra ob 21.00 / Pier Paolo Pasolini: »Amado mio«. Režija: Ivan Peternelj. Koprodukcija SMG in ŠKUC gledališče. Danes, 21. oktobra ob 11.00 in ob 17.00 / Jasen Boko: »Gledališka ura«. Jutri, 22. in v soboto, 24. oktobra ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Reklame, seks in požrtja«. V petek, 23. oktobra ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar -nekateri so za vroče«. V ponedeljek, 26. in v torek, 27. oktobra ob 19.30 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Mala scena V četrtek, 22. oktobra ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V soboto, 24. oktobra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Cankarjev dom V soboto, 24. oktobra ob 20.00, dvorana Duše Počkaj / Herbert Achternbusch: »Ella«. Režija: Primož Ekart. Igrata: Primož Ekart, Štefka Drolc; produkcija: Imaginarni, CD. Šentjakobsko gledališče Jutri, 22. oktobra, ob 19.30 / Woody Allen: »Bog« (komedija); priredba in režija Gašper Tič. PRIREDITVE V petek, 23. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka« (komedija); režija Boris Kobal. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 / J. Ha- šek: »Prigode dobrega vojaka« (komedija); režija Gojmir Lešnjak Gojc. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 23. ob 20.30 in v soboto, 24. oktobra ob 18.00 / Sedmi koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Stefan Anton Reck. Glasba: Schumann in Mahler. ■ WUNDERKAMMER Festival antične glasbe V sredo, 28. oktobra ob 20.30 Gledališče Rossetti - Dvorana Bartoli / »Not-te, dolce notte, terribile notte«. Giorgio Caoduro - bariton in Alessandra Sa-gelli - klavičembalo. ■ WUNDERGARTEN Glasovi geta V soboto, 31. oktobra ob 20.30 Cerkev Rožnovenske Device / »So sol d'amar-ti«. ženski vokalni trio Lombardo-Beni-gni-Zambruno in Piemonta, na sporedu predvsem pesmi okcitanske tradicije. Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 26. oktobra ob 20.30 začetek sezone z Maureen Jones in Mas-similianom Baggiom (oba klavir), na spredu W.A.Mozart/Sonata K448, J.Brahms/Varijacije na temo Haydn op.56 b in S. Rachmaninov/Suite n.2 op.17. OPČINE Prosvetni Dom Jutri, 22. oktobra ob 20.00 / Pupkin Kabarett: »Saturday night Straus«. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 29. oktobra ob 20.45 / Trio di Parma/ Alberto Miodini klavir, Ivan Rabaglia violina, Enrico Bronzi violončelo. GORICA Kulturni Dom V petek, 23. oktobra ob 21.00 / »Can-zoni di confine - Pesmi ob meji 2009«; gost večera: Neri Marcorè. _SLOVENIJA_ SEŽANA V soboto, 24. oktobra ob 22.00 / v MC Podlagi bodo nastopala skupine Fortaste in The Lift iz Krškega. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 21. oktobra ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije, »Čas teče«. Nastopata Orkester Slovenske filharmonije in Slovenski komorni zbor. Dirigent: Tošihiro Jonezu. Voditelj: Peter Šavli. Jutri, 22. oktobra ob 20.00 Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Modra - Moč časa«, dirigent Anton Nanut. V soboto, 24. oktobra ob 19.30 Gall-lusova dvorana / »Zbor ruske državne kapele«, dirigent Sergej Veprincev. Šentjakobsko gledališče V nedeljo, 25. oktobra ob 17.00 / Svet-lana Makarovič: »Mali Kakadu« (mu-zikal za otroke), režija: Andrej Jus. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Kavarna Tommaseo: do 4. novembra razstavlja umetnik Boris Zuljan in sicer dela iz »tržaškega okolja«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija, Proseška ul. 131: do petka, 23. oktobra je razstava akvarelov Andreja Kosiča: »Veličastni jesenski Kras«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: na ogled je razstava Katarine Kalc »Merjaščeva pozitivna perspektiva«. Urnik ogleda v času odprtja kavarne. GORICA V galeriji Mario Di Iorio v državni knjižnici v Ul. Mameli je na ogled razstava z naslovom F.M. Dostojevskij: drama svobode; do 3. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah med 10. in 13.30, ob nedeljah in praznikih med 15.30 in 18.30. Vodeni obiski bodo potekali od ponedeljka do petka ob 10., 11., 16. in 17. uri, ob sobotah ob 11. in 12. uri, ob nedeljah in praznikih ob 15.30, 16.30 in 17.30. V Kulturnem centru Lojze Bratuž je še danes na ogled razstava z naslovom »Goriški likovni krog in slovenski tisk v Gorici med obema vojnama«. Urnik: med 17.00 in 19.00. V Kulturnem domu je do 25. oktobra na ogled fotografska razstava: »11. Foto-srečanje 2009«. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA V Kosovelovi knjižnici bo jutri, 22. oktobra ob 18.00 otvoritev razstave pod naslovom »Krožna pot po naših gradiščih«. Dokumentarno predstavo je pripravila Branka Sulčič. Pridružil se bo tudi arheolog Matej Župančič iz pokrajinskega muzeja v Kopru. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obi- Sreda, 21. oktobra 2009 skom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. KOPER - PIRAN Galerija Loža Koper in Mestna galerija Piran: Valentin Oman - razstava »Ara Pacis«, slike. Možnost ogleda do 22. novembra. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: razstava slik Janeza Mo-horiča. Razstava bo predvidoma na ogled do sredine novembra. Odprto od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija CD: od četrtka, 29. oktobra, do 15. decembra bo na ogled razstava Dušana Tršarja pod naslovom "Retrospektivna kiparska razstava". ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (20. 10. 2009) Vodoravno: retor, Ato, alabaster, vlomilka, diareja, Curri, NSU, Irka, nestor, Pavel, Sara, NN, Atamant, Elija, Nino, Aravaki, dlančnica, Abakan, Ace, A. A., Abakan, rak; na sliki: Ivana Curri. Torek, 478. oktobra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla V naslednjih dneh bo našo deželo pihal vlažen zrak iz jugozahoda. Na noči na četrtek bo začel pihati močen jugo, nakar nas bo vjela atlantska fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.29 in zatone ob 18.09 Dolžina dneva 10.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.17 in zatone ob 19.41 A Nad severnim Atlantikom in zahodno Evropo je obsežno ciklonsko območje z vremensko motnjo. Tudi nad vzhodno Evropo je plitev ciklon z vremensko fronto. Z jugozahodnikom doteka nad naše kraje postopno bolj vlažen in toplejši z BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes stopnjevala. do večera bo z vremenom povezane težave že imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ nase Kraje y>-ejši zrak. ^ J) j - a! MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.14 najnižje -14 cm, ob 11.21 najvišje 43 cm, ob 18.28 najnižje -47 cm, ob 0.54 najvišje 15. Jutri: ob 5.29 najnižje -5 cm, ob 11.33 najvišje 35 cm, ob 19.02 najnižje -38 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........12 2000 m 1000 m . 1500 m. ...... 1 2500 m............1 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC -2/15 TOLMEČ O -2/10 TRBIŽ O -3/9 O -4/9 KRANJSKA G. CELOVEC O -2/12 O TRŽIČ -2/13 O -2/13 S. GRADEC CELJE 0/16 O MARIBOR O 0/15 PTUJ O M. SOBOTA 01/16 VIDEM O 0/15 O PORDENON 1/14 ČEDAD O 1/14 GORICA O 4/15 O N. GORICA < 4/14 o ^ KRANJ XX ■ LJUBLJANA Y> 2/15 ^ POSTOJNA O 2/11 KOČEVJE O ZAGREB 3/16 O ^NAPOVED ZA DANES' Danes bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, zvečer bo V zahodni Sloveniji bo pretežno oblačno, drugod delno začelo deževati. jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah vzhodne Slovenije megla. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Zvečer bo na zahodu in jugu začelo rahlo deževati. O GRADEC 4/16 CELOVEC O 4/12 TOLMEČ O 7/14 TRBIŽ O 6/13 M O PORDENON 10/16 ČEDAD O 10/16 o 5/11 KRANJSKA G. O TRŽIČ 8/16 O KRANJ o 6/15 S. GRADEC CELJE 8/17 O MARIBOR O 9/17 PTUJ O M. SOBOTA O 7/16 GORICA O 12/17 O N. GORICA 11/18 12/17 i—Cisš®^ »z; v PORTOROŽ O 15/19 ?JUBLJANA ¿ 10/16 POSTOJNA O 11/15 KOČEVJE N. MESTO 10/17 o ^ ZAGREB 8/18 O V PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI ^Jutri se bodo pojavljale močne padavine, predvsem v Pre- Jutri bo oblačno in deževno. Na severovzhodu bo dežj^ dalpah. Ob morju bodo padavine nekoliko manj močne. Iz malo. Ob morju bo zjutraj pihal jugo. V petek bo oblačno, Sredozemlja bodo k nam pritekali vlažni vetrovi. občasno bo še deževalo. mehika - Iz ZDA in Latinske Amerike Petsto klovnov na kongresu smeha rusiJa V krizi Rusi popijejo več vodke MOSKVA - V Rusiji se je v času globalne finančne krize povečala prodaja vodke, ki očitno predstavlja edini užitek Rusov. Prihodki od prodaje te pijače z visoko vsebnostjo alkohola so se v Rusiji v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečali za pet odstotkov. To je v ponedeljek poročal ruski časnik Nova Gazeta, sklicujoč se na raziskavo ameriškega inštituta za tržne raziskave Nielsen. Po poročanju Nove Gazete se je povečala tudi nelegalna proizvodnja vodke, in sicer z okoli 600 milijonov litrov v letu 2007 na okoli 750 milijonov litrov. Raziskava je še pokazala, "da so se Rusi v primerjavi z drugimi potrošniki na krizo odzvali z veliko bolečine". Okoli 80 odstotkov ruskega prebivalstva varčuje celo pri nakupovanju živil in vsakodnevnih potrebščin, a prodaja vodke je porasla. (STA) CIUDAD DE MEXICO - V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico se je v ponedeljek na kongresu smeha zbralo več kot 500 klovnov. Gre že za 14. tovrstno srečanje, na bogatem programu pa imajo udeleženci med drugim petminut-no trajno smejanje. Slednjega se bodo klovni lotili predvidoma danes in s "smejalno terapijo" poskušali zmanjšati napetosti, ki jih je povzročila globalna finančna kriza, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Klovni se bodo sicer med štiridnevnim kongresom med drugim lotili vprašanj, ključnih za njihov poklic, kot so mimika, igra, kostumi in šminka. Kongresa, ki ga imenujejo tudi smejalno srečanje, se udeležujejo klovni iz ZDA in Latinske Amerike. "Naš cilj je zbrati klovne iz različnih držav in tako izboljšati naše znanje," je povedal eden izmed organizatorjev kongresa. (STA) švica - Za pomoč žrtvam vojne v Iraku Novinar, ki je v Busha vrgel čevelj, ustanovil svoj sklad ŽENEVA - Iraški novinar, ki si je prislužil zaporno kazen, ker je decembra lani v tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha vrgel čevelj, je v ponedeljek v Ženevi uradno ustanovil fundacijo za pomoč predvsem iraškim vdovam in sirotam, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je novinarjem v Ženevi dejal Muntazer al Zaidi, je namen fundacije v prvi vrsti pomagati "sirotam, vdovam in pregnanim". Želijo zgraditi bolnišnice, zdravstvene domove, med drugim pa tudi center za nadomestitev udov ljudem, ki so bili po- habljeni med vojno v Iraku. Fundacija Al Zaidi, ki ima že tudi svojo spletno stran, je že zbrala sredstva v višini dobrih 33.000 evrov, ob čemer pa al Zaidi pojasnjuje le, da je denar prišel "od prijateljev". Al Zaidi je v ponedeljek tudi ostro kritiziral vojno v Iraku in pozval mednarodno skupnost, naj odgovorne za vojno, "ki jo je vodil George Bush", privedejo pred sodišče. Po podatkih iraškega ministrstva za človekove pravice je v Iraku med letoma 2004 in 2008 nasilne smrti umrlo več kot 85.000 Iračanov, še piše AFP. (STA) Japonska - Mijuki Hatojama spet v ospredju Prva dama postala ambasadorka jeansa Mijuki Hatojama z mlajšo sonagrajenko ansa TOKIO - Japonska prva dama Mijuki Hatojama je, odkar je njen soprog, japonski premier septembra nastopil položaj, že večkrat pritegnila pozornost javnosti. Potem ko se je na naslovnicah revij znašla z izjavami o svojem srečanju z Nezemljani, je sedaj postala še neke vrste ambasador-ka preprostih modrih kavbojk. 66-letna Mijuki je skupaj s še nekaterimi drugimi osvojila posebno nagrado, ki jo podeljujejo znanim osebnostim, oblečenim v jeans. Mijuki "nosi jeans na klasičen, a revolucionaren način", je svojo odločitev utemeljilo japonsko združenje za jeans. Kot je povedala Mijuki, sta ona in njen mož prvič nosila kavbojke, ko sta se spoznala med njegovim študijem na univerzi Stanford v Kaliforniji. "To je nagrada, ki sem si jo že dolgo želela osvojiti," je Hatojamova, oblečena v par modrih kav-bojk, povedala na novinarski konferenci. Kot je dodala, je ljubiteljica jeansa. Mijuki je sicer pozornost javnosti zbudila že večkrat, na naslovnicah revij po vsem svetu pa se je znašla zaradi izjav v svoji lani objavljeni knjigi, v kateri zatrjuje, da je njena duša nekoč na krovu trikotnega letečega predmeta potovala na Venero. / RADIO IN TV SPORED Torek, 20. oktobra 2009 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Risanka Tako & Pako -Kje je mama? Deželni TV dnevnik Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea Verde Meteo Verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 11.30 13.30, 17.00, 20.00 Dnevnik 12.00 Variete: La prova del cuoco 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Aktualno: Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.30 Športne vesti 20.45 Šport: Nogomet - Liga prvakov, Real Madrid - Milan 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Aktualno: Porta a porta 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rai Due 6.00 Varite: Scanzonatissima 6.15 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 6.25 19.00, 0.50 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori - Files 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.30, 20.30, 0.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.10 Variete: Scalo 76 Talent 17.20 Nan.: Las Vegas 18.05 Dnevnik - Kratke vesti in športne vesti 18.45 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Talent show: X Factor (v. F. Facc-hinetti) 0.15 Variete: Scorie ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Deželni dnevnik 8.15 1.10 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 13.00 Aktualno: Cominciamo Be-ne - Prima, sledi Cominciamo be-ne 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Agritre 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Vento di passione 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 15.15 Variete: Trebisonda - Melevisione 15.40 Nan.: Zorro 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Le storie di Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: La nuova Squadra 23.05 Variete: Parla con me 0.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Tutti amano Raymond Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Hamburg Distretto 21 Nad.: Sentieri Film: Figlia del vento (dram., ZDA, '38, r. W. Wyler, i. B. Davis, H. Fonda) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: Autumn in New York (dram., ZDA, '00, r. J. Chen, i. R. Gere, W. Ryder) Film: Sfera (fant., i. D. Hoffman, S. Stone) Nočni dnevnik in pregled tiska 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.10 16.35 19.35 20.30 21.10 Canale 5 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.55 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis, L. Laurenti) 23.30 Talk show: Maurizio Costanzo Show O Italia 1 6.30 13.40, 17.45 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.20 Nan.: Gossip Girl 16.20 Nan.: Il mondo di Patty 17.10 Nan.: iCarly 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.05 Risanke: Simpsonovi 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Nan.: CSI: Miami 22.00 Nan.: The Mentalist 7.00 7.20 8.10 9.00 10.00 11.00 12.00 12.05 13.05 13.50 14.30 15.30 17.00 19.00 20.00 20.30 20.55 21.10 23.30 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik Nan.: The flying doctors Pregled Tiska Aktualno: Ad Est di dove Glasb. odd.: Klasična glasba Talk show: Formato famiglia 16.00, Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Super Sea Aktualno: Pagine e fotogrammi Aktualno: In contatto Aktualno: Videomotori Dokumentarec o naravi Risanke Aktualno: La Provincia ti informa Variete: Itinerari nascosti Deželni dnevnik Aktualno: Consigliando Film: Spirito santo e le magnifiche canaglie (western, '73, r. R. Mauri, i. V. Karis, K. Wood) Variete: Attenti al cuoco (pon.) La 7 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Lo sparviero di Londra (det., ZDA, '47, r. D. Sirk, i. L. Ball, G. Sanders) Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: The District Dnevnik 1.15 Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Exit - Uscita di sicurez- 23.00 Nan.: Californication 23.35 Variete: Chiambretti Night 1.45 Nočni dnevnik 23.45 Variete: Victor Victoria 0.50 Nočni dnevnik (T Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Marči Hlaček (pon.) 9.30 Lutk. nan.: Trnovo robidovje (pon.) 9.55 Lutk. serija: Notkoti (pon.) 10.15 Zlatko Zakladko (pon.) 10.30 ZGNZ (pon.) 10.55 Knjiga mene briga (pon.) 11.15 Dok. serija: Lov na čarovnice: Grmade so zagorele (pon.) 11.50 Dokumentarec meseca (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Polemika (pon.) 14.25 Slovenski magazin (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risana nan. (pon.) 16.05 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.55 Gledamo naprej 17.30 0.20 Izobr. svet. odd.: Turbulenca 18.25 Žrebanje lota 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film: S trebuhom za kruhom 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Omizje 1.10 Iz arhiva TVS - TV dnevnik 21.10.1991 (pon.) 1.35 Dnevnik Slovenija 2 1.20 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS - TV dnevnik 21.10.1991 (pon.) Hri-bar (pon.) Seja državnega zbora (prenos) Spet doma (pon.) Mostovi - Hidak Črno beli časi Hum. nad.: Samo bedaki in konji O živalih in ljudeh Na vrtu Z Damijanom Kaj vse še pride - pogovor z Ireno Grafenauer (pon.) Glasb. film: Strasti Ravelovega bolera Dok.: Čigavo bo tvoje življenje Tv priredba predstave mestnega gledališča Ljubljanskega 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Tednik 15.00 Globus 15.30 Vas tedna 16.00 Biker explorer 16.30 Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe jadran 20.00 Pogovorimo se o ... 20.40 Dok. oddaja: City folk 21.10 22.45 Folkest 2009 22.15 Artevisione 23.20 Iz arhiva po vaših željah 0.25 ČezmejnaTV, TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in vi-deostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video- strani z novicami 17.00 Športni ponedeljek 18.00 Mladinska oddaja: Mavrica pogledov 18.40 Pravljica 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Odprta tema 22.00 Glasb. odd.: Postaja GO (pon.) 0.30 Videostrani 20.50 21.50 22.15 radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Izzivi medijske družbe; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Povsod je doma; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Tržačanke kot ustvarjalke in liki slovenske književnosti; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Na rešetu; 14.45 Obračun; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Jagodni izbor; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Slovenci ob meji; 21.00 Zborovski utrip; 22.30 Crossroads. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Commento in studio; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiachieradio; 14.10 Leto šole; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Etnobazar; 19.00 Le note di Giuliana; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.30 Commento in studio; 23.00 Prosa; 0.00 RSI. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Izlivi; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žu-li; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 17.45 Šport; 18.00 Express; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Radijska igra; 18.10 Rondo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Za nov dom zadostuje samo izlet v Villesse. 21.oktobra se odpre nova IKEA v kraju Villesse, v Furlaniji-Julijski krajini. Pot v IKEO se splača, IKEA se odpira v kraju Villesse. 33.000 m2 idej za dom po nizkih cenah, kjer boste vedro našli ustrezno rešitev za vase potrebe. Pričakujemo vas! LU t i 3 i i i NOVA TRGOVINA i O Í «9ua ITALIJA - IT O toxica CO'ití v IKEA VILLESSE, ITALIJA Via Cividale Avtocesta A4 TO-T5, izvoz Villesse Pon,-ned: 10.00 - 20.00 www.IKEA.it/villesse