Ste v. 86. V Ljubljani, ponedeljek, 18. aprila 1921. PoStaTna enačena v gofovftaf# Leto L Izhaja mk delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144'— *a pol leta K 72*— ■ 4aaeaca.TMt/a Giidnižtvo In upravr.ištvo « Kopitarjevi ulici itev. G — TdefM ur*Kaj je z ustavo Reke?«) To je sala. Kakšno ustavo bo Reka dobila, tega mi ne vemo in na to moramo počakati. Mi smo dali v ustavo socialne določbe, ne katere moremo biti ponosni. To je splošno. stališče, gospodje! (Medklici poslanca Etbi-na Kristana.) Glede organizacije gospodarskega in socialnega življenja v naši državi moram reči gospodu Kristanu, da se stri' njam z njegovim mnenjem, da je vlada napravila tukaj namesto celega koraka samo OMiaslu saNtoe. Krajevni odbor SLS, za frančiškanski m kolizejski okraj ima danes ob pol 7. uri sejo v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstropje, Pridite vsi, ker je seja važna! — Predsednik. Shod somišljenikov SLS šenfpeterske-ga in vodmatskega okraja bo danes ob pol 8. uri zvečer v Šentpeterski prosveti. Somišljeniki pridite vsi! LlabliansMo Mssko ’ easpodarslBD. V sobotnem »Narodu« nekdo pere liberalno večino v občinskem svetu, češ da bi bilo lahko v Ljubljani dovolj stanovanj, ko bi bivši deželni odbor ne bil preprečeval zgradbe Kreditne banke pred Slonom, Na to moramo odgovriti, da stavba, ki se je nameravala zidati pred Slonom in ki se je sedaj tudi pričela graditi, ni bila nikaka stanovanjska hiša, marveč poslopje banke, ki je hotela postaviti na tem stavbišču svojo palačo za uradne prostore. V tej palači bi bila seveda še sijajna restavracija in kavarna ter hotel- Deželni odbor pa je nasprotoval tej bančni stavbi tedaj zato, ker je mesto ta dragoceni prostor banki mnogo prepoceni hotelo odstopiti. Zvez med magistratom in Kreditno banko ne bomo omenjali! Druga stvar je, ki jo moramo osvetliti! Mestna občina ljubljanska pod vlado liberalne stranke nikdar ni imela smisla za socialno delo v prid delavstvu in drugim »nižjim slojem«, kakor liberalci nazivajo vse, ki niso sedeli na kapitalih. Ko je hotelo Delavsko stavbeno društvo, ki ga je vodil dr. Krek, zidati delavske hiše v Trnovem, mu tega liberalni magistrat ni dovolil. Društvo je hotelo zidati hišice za eno družino z vrtičkom, kar je neizmernega socialnega pomena za delavstvo, Tega magistrat ni dovolil, češ da v Ljubljano spadajo le visoke in lepe stavbe. Tako je liberalna večina odpravljala stanovanjsko bedo že pred 20 leti. Za reveža ta gospoda nikdar ni imela smisla. Bolj so se ji smilili milijonarji, ki jih je dr. Gosar priganjal, naj zidajo. Kako je s tramvajem, elektriko, tržnico, preskrbo z mesom itd. — o tem bomo še poročali več! RUDARSKI ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM. LDU London, 16. aprila. (Reuter) Konferenca rudarskih odposlancev se sestane dne 25. aprila v Londonu. Do tega časa se v nobenem rudniku ne začne delo. DANAŠNJA PREDBORZA, Zagreb, 18. aprila. (Izvirno) Današnja predborza notira sledeče kurze: Dunaj 22.50; Italija 670 (tendenca slaba); London 560; Pariz 10.16; Berlin 227; Praga 197.50; New York 143—144. Gledalski Sbatida!. 1 Vedno isti repertoir, slaba zasedba vlog, uničujoča kritika g. kapelnika Ungerja, ki je dokazal popolno nezmožnost ravnatelja opere, g. Rukavine itd., vse to je bilo vzrok, da je bilo v zadnjem času gledališče skoraj vedno prazno. Ne malo sem bil presenečen, ko sem prišel v soboto zvečer v opero in videl, da je nabito polna. Še bolj pa sem se začudil, ko sem ob motrenju publike spoznal med njo nebroj detektivov, gledaliških uslužbencev z ženami in otroci, na dijaškem stojišču pa precej mesarskih in drugih vajencev, ki so bolj krepkih rok. Tovariš, ki je sedel poleg mene, je bil bolj informiran in mi je povedal, da je vse te ljudi najela uprava, da narede aplavz in ovacije kapelniku g. Rukavini in pevcu ter pretepaču g. Kovaču. Zato so dobili brezplačne vstopnice. Vstopnice so bile pisane z roko in so glasile za več oseb. Po prvem dejanju je ves ta »kritičen publikum« pričel bur- polovico koraka. To je samo začetek, toda ni vse. V teh socialno-gospodarskih določbah je predlagano, da se zemlja socializira, da se velika posestva in gozdovi razdela. Popolnoma dobro! Toda, ko je vladna večina bila že na potu socializiranja zemlje, tedaj ne razumem, zakaj ni storila še logično korak dalje, in si ni prisvojila tudi načela socializacije v industrijskih podjetjih, v hišah in v kapitalih? no aplavdirati, dočim so ostali, nejevoljni nad takim izzivanjem, pričeli žvižgati in klicati proti upravi. To se je stopnjevalo, ko je bil g. Kovaču izročen venec z napisom: Akademska omladina. (Venec je kupil neki gojenec Obrt« ne šole Medven in ga tudi izročil. Kakor ču-jemo, namerava akademska omladina proti tej zlorabi protestirati in zahtevati, da se ts mladenič kaznuje.) Brutalen nastop policije. Sedaj pa je vdrla policija na galerijo in dijaško stojišče in pričela z aretacijami vsak, ki so jih najeti aplavderji kaj pridno denutt-cimli. Pri tem je nastopala tako nasilno, da se je moral vsakdo zgražati. Akademika S. 90 stražniki zvezali z vrvmi in ga odpeljali. Akademik B. jo bil ranjen do krvi. G. P. so hoteti vreči iz lože v parter in se je komaj ubranil Demonstracije mod drugim dejanjem. x Ko je v drugem dejanju nastopil g. Kovač, so ponovno pričeli žvižgati. G. Levar je vzkliknil: »To je škandal! Ne pojem večlc Policija je tudi sedaj aretirala več oseb. Predstava je mogla nadaljevati šele potem, ko je g, Levar požrl svojo besedo in ko je policija aretirala tudi več najetih aplavderjev in ii-zivačev (»Jutro« imenuje ljudi >naše< — ja-sen dokaz, kdo je demonstracije aranžiral.) Gledališka pisarna. — stražnica. * Vse aretirance so z brutalno silo voditi # sedežev in stojišč po koridorjih ob suvajiju aplavderjev v gledališko pisarno ravnatelja, kjer so jih legitimirali. Aretiranih je bilo 29 oseb, izključno sami akademiki. Med njimi se nahajajo mlajši pisatelji, pesniki, slikarji glasbeniki itd. Postopanje policije. \ Postopanje policije se najbolj jasno vidi v dejstvu, da svojih aretirancev ni Ščitila pred dejanskimi napadi opernega osobja in tudi g. Rukavine, ki so v zakulisnem koridorju, tja prignane aretirance suvali in tolkli. Dalje is dejstva, da je bil izzivač Medven, ki je insul-tiral nekega gospoda, takoj izpuščen, ko je povedal, da je on prinesel venec za g. Kovača. — Zdi se, da je policija delovala po »višjem nalogu«. Komični prisori. Mala pisarna gledališkega ravnatelja je bila kmalu nabito polna aretirancev. Akademiki so protestirali proti brutalnostim in zahtevali, da se Jih po legitimiranju spusti, na kar se jim je policija ironično smejala. Svečan je bil trenutek, ko je policijski nadzornik izjavil: >V imenu zakona ste vsi aretirani. V spremstvu močne eskorte odidete vsi na policijsko ravnateljstvo, kjer se bo proti vam nadalje postopalo.« — Aretiranci so bili progla-^ seni za veleizdajalce, ker so demonstrirali | proti g. Rukavini, ki je odlikovan z redom sv. Save III. vrste. — Za kulisami se je z velikim zanimanjem sukal tudi velebankir g. Praprotnik. S kako pravico? Aretiranci izpuščeni. Aretirance so odvedli na policijsko ravnateljstvo, odkoder so jih po zaslišanju pozno v noč izpustili. Demonstracije na ulici. Ko se je g. Kovač vračal domov, so ga pa-santje, ko so ga spoznali, izžvižgali. Kritika policije se nadaljuje. Včeraj je bilo gledališče zopet zasedeno od policije, ki je zastražila vse vhode na dijaško stojišče in galerijo in ni pustila nobenega notri, četudi so imeli vstopnice. Deželna vlada tadi mod kritiki. Kakor čujemo, je deželna vlada dala policiji nalog, naj na -»energičen način< postopa proti osebam, ki niso zadovoljne z umetnostjo g. Rukavine. ŠTOe ..NOVI ČHS“ ■ 111 it i iji E7imi 11 Hi 1 nll lij umnn-i« Stran 2 ■ -- - - »Novi čas/, 'dne 18. aprila 192f, Stav. 81 (Politični dogodki. + Ameriško brodovje zapušča Jadran. Po naredbi iz Washingtona bo ameriška flota, ki je imela nalogo, da prepreči vse eventualne spopade na Jadranskem morju, zpustila našo obalo. Ameriški admiral Andrevvs bo prišel v Belgrad, da se pošlem od naših merodajnih faktorjev, katerim je storil neprecenljive usluge. Zato ga bo v posebni avdijenci sprejel regent prestolonaslednik in ministrski predsednik g. Pašič. '-j- Posojilo za železnice. Doznava se, da namerava vlada najeti večje posojilo za obnovo onih investicij na železnicah, ki se ne morejo nabaviti z rednimi finančnimi sredstvi. Višina in oblika posojila še ni določena. +‘ Za prost uvoz papirja. Iz Belgrada poročajo: Zveza grafičnih podjetij v naši kraljevini je pri finančnem in prosvetnem ministrstvu vložila predstavko o stanju, tiskarske industrije pri nas. Zveza zahteva, da se obremeni s carino uvoz v našem jeziku v inozemstvu tiskanih knjig ali pa da se s tiskarji postopa kakor z izdajatelji knjig in da se tiskarne osvobodijo plačila carine za tiskarski materijal in papir, ker izdajatelje, ki so oproščeni carine na knjige, država favorizira na škodo tiskarjev, — Nam se zdi, da je pri tem treba upoštevati tudi papirniško industrijo. Naj se opro-ste carine surovine, pa bo papir cenejši in s tem zadoščeno na vse strani. -j- Pod krinko dijaške internacionale. Svobodomiselno dijaštvo je zborovalo pretekli teden v Pragi, »Narodna Politika« z dne 16. aprila prinaša zanimivo poročilo o tem dijaškem mednarodnem kongresu v Pragi, ki se je vršil od 2° marca do 8. aprila. Kongres je jasno po: al, da je bila nje- gova tendenca samo trik entente proti Nemčiji in katoliškemu pokretu ter obenem agitacijska pomoč češkim demokratom za razširjanje protestantizma in »narodn ecerkve«. Španska je bila od kon-»narodne cerkve«. Španska je bila od kon-ganizacija na Španskem katoliška. Dalje niso bili sprejeti v internacionalo Ukrajinci (glasovali so proti tudi jugoslovanski »demokratski« delegati, čeprav so nekateri iv. Ljubljani še pred odhodom prekipevali slovanske vzajemnosti), dalje niso bili poleg Irci in Škoti (!), tudi Skandinavija ni bila zastopana. Nemščino kot občevalni jezik niso smeli rabiti. Največji del programa je obstojal v izletih v »krasno prirodo«, čajankah in banketih. Deficit za ta mednarodni zabavni sestanek bo krila češka vlada. Kongres je bil prava blamaža in polom »liberalne internacionale«, — za katero je tudi naša vlada štela lepe tisočake iz žepov davkoplačevalcev, (Dnevni dogodki — Iz sokolskega tabora. Kakor poročajo zagrebški listi, je zagrebško sokolsko društvo poslalo v Ljubljano k zvezi 12 člansko deputacijo, ki je zahtevala, naj se hr-vatskemu Sokolu dovoli lastna župa, ali pa bo izstopil iz Jugoslovanske sokolske zveze. Zvezin odbor je izjavil, da te stvari ne more rešiti sam, ampak jo bo predložil osrednjemu odboru. — Na izrednem tnnogobrojno obiskanem občnem zboru slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je bil sprejet predlog, da se predlaga ministrstvu za narodno zdravje za sanitetnega šefa za Slo- venijo in Istro mestni fizik v Ljubljani g. dr. Otmar Krajec. — Za ruske begunce. Te dni sta prišla v Belgrad dva člana komisije Mednarodnega rdečega križa, da se poučita o razmerah, v katerih se nahajajo ruski begunci, ' — Nemške lokomotive in vagoni. Minister zaobračaja je sklenil, da se sprejme ponudba nemške tvrdke, ki hoče v imeftu nemške reparacije dobaviti 10 lokomotiv in 2000 tovornih vagonov. — Kolesi vredni 25G0 kron ukradeni sta bili izpod kozolca Frančiški Vidic iz Sostrega. — Velika poplava. Vsled zadnjega močnega deževja in včerajšnjega gostega snežnega meteža so potoki in reke zelo narasli. Ljubljanica je izstopila iz svojih bregov in poplavila barje. V nekaj trenutkih je močno narasla. Razni hudourniki na Gorenjskem so v divjem elementu in povzročajo mnogo škode. Sava je močno narasla, istotako Savinja. Obe reki sta odnesli mnogo splavov in lesa. Pri Zidanem mostu sta utonila dva splavarja, ker jima je voda odnesla velik splav. £jubljanski dogodki. lj Umrl je finančni svetnik v pokoju, g. F r a n c Z a j e c. N. v m. p.! lj Rokodelski dom. Danes zvečer ob 8. v dvorani sestanek obrtnikov in predavanje. lj Velika škoda po snegu. V nedeljo 17. t, m. ob zgodnjih jutranjih urah je po dva-dnevnem silnem deževnem nalivu začelo snežiti. Zelo mokri sneg je vsled svoje teže povzročil po nasadih, drevoredih in vrtovih znatno škodo. Sneg, težak in moker, je polomil mnogo drevja. V drevoredu »Zvezdi« je včeraj zjutraj sneg odkrhnil močno in debelo glavno vejo košatega kostanja. lj Škoda pri telefonu. Včerajšnji sneg je napravil po mestu mnogo škode. Potrgane so zelo številne telefonske in brzojavne žice, tako da je lokalni telefonski promet delno ukinjen, lj Maksimalne cene mesa. Deželna vlada je naročila mestnemu magistratu ljubljanskemu, da naj določi za prodajo govejega mesa primerne maksimalne cene, Ako bi se mesarji protivili prodajati meso po maksimalnih cenah, naj mestni magistrat postopa proti njim z vso strogostjo ter jim odvzame tudi obrtne pravice in poslovne prostore. lj Fašistovski izgredi pri »Slonu«. V restavraciji pri »Slonu« so sinoči okoli 9. ure nastali silni izgredi proti nemškim m italijanskim verižnikom. Prepir oziroma izgredi so nastali vsled neke izjave nemškega verižnika, V petih minutah je bila restavracija popolnoma izpraznjena. Škode na opravi ni bilo. Restavrater Zalaznik ima škodo samo na jedi in pijači. Verižniki so jo urnih krač pobrali iz dvorane, ko se je začul gromovit klic: »Bombe sem! ..,« Policija ni imela povoda uradno kako osebo aretirati. lj Pijančevanje. Ker se pijančevanje vzlic strogim protialkoholnim odredbam nadaljuje, opozarja policijsko ravnateljstvo, da se bo v bodoče proti vsakemu začasnemu pijancu z vso strogostjo policij-sko-kazensko postopalo v zmisiu ministrske naredbe z dne 13. novembra 1919, kakor tudi po naredbi z dne 26. junija 1854. Vsakega aretiranega pijanca brez razlike stanu se bo pridržalo najprvo v policijskih zaporih in se ga bo šele popolnoma trezne- ’ ga zaslišalo. Pijanci, ki bodo aretirani zve-| čer ali ponoči, ostanejo čez noč v policij-I skih zaporih. lj Razmere v mestni klavnici. Naš informator nam piše: Popolnoma verodostojno smo ugotovili, da ravnatelj mestne klavnice prejema mnogo denarja od trgovcev, ki koljejo v mestni klavnici, ne skrbi pa prav nič za to, da bi bil ljubljanski trg z mesom preskrbljen »Narod« se zdaj na zelo nespreten in zafrkljiv način sklicuje na ministrstvo, ki je izbralo ravno g. ravnatelja Skaleta, da nadzira izvoz mesa in za to prejema od izvoznikov lepe nagrade. Prav nič ne dvomimo, da se je častnemu članu Sokola posrečilo dokazati pri ministru, kakor je n. pr. Pucelj ali pa njegov prednik, dokazati, da je g. Skale kot bivši trgovec najbolj sposoben nadzorovati izvoz. Nadzor se je kratkomalo odvzel državnim živino-zdravnikom, ki so v primeru z njim nadzorstvo skoro brezplačno opravljali; če bi bilo pri tem ostalo in bi bil g. ravnatelj primoran za svojo vporabo kupovati meso na trgu, bi bil gotovo pravočasno gospode na magistratu opozoril, da je mestno prebivalstvo neizmerno prikrajšano. Po Narodovi logiki ima g. ravnatelj popolnoma proste roke kot mestni uslužbenec; če mu res ni za nič drugega skrbeti, kakor da drugi meso ogledajo in štempljajo, potem bi ta posel lahko opravljal zadnji užitninski paznik in bi bil g. Skale popolnoma odveč kot ravnatelj mestne klavnice, lu je glasom naših poizvedb najbolje plačan mestni uslužbenec in se ne bi vrkutega še toliko pehal za novo službo: nadzorstvo mesnega izvoza. Nam pa se zdi, da bi g. ravnatelj s svojimi 50 letnimi gotovo bogatimi skušnjami na trgovskem in ravnateljskem polju lahko mnogo doprinesel, da se izvoz zadovoljivo regulira, če ne bi prihajal v poštev njegov lastni žep. Ker je materialno zelo dobro podprt — v najugodnejšem času je prodal dve hiši in je še posestnik doma, za katerega ga zavida najvišji uradnik, — bi bilo to zanj pač mala žrtev v primeri z zavest- jo, da je nekaj storil v javni prid v času, ko so razni rodoljubi plesali okolo zlatega teleta. ■— V ponedeljek se je deputacija občinskega sveta, menda zato, ker smo mi dregali, podal« k predsedniku deželne vlade. Mi nismo zato, da se izvoz živine in mesa kratkomalo prepove, pač pa zahtevamo, da se ozira na potrebe revnega delavca in uradnika, da si pri tej draginji more privoščiti košček mesa, nikdar pa ne bodemo zagovarjali sinekur, ki se na dajo spraviti v sklad z dolžnostmi javnega uslužbenca. — Če »Narod« tako dobro pozna naše sotrudnike izven uredništva, naj opusti namigavanje in jih imenuje s polnim imenom, da se jim da prilika zavzeti stališče, če se ji® bo zdelo primerno. JCaša društva. d Zveza trg. in priv. nameščencev. PAli smem vstopiti?« se je oglasil prijeten glas, »ali je tvoja gospodinja Julija doma?« Suženj je mehanično namignil obiskovalki, naj vstopi. Ampak ženska, ki ga je ogovorila, ni mogla videti njegovega namiga, pa je boječe, a glasnejše ponovila vprašanje. >Saj sem že rekel,« je odgovoril suženj nevoljno, »pojdi dalje«. »Hvala ti,« je rekla obiskovalka turobno, in suženj se je ganjen po glasu ozrl kviško ter spoznal 6lepo cvetličarko. Žalost ima sočutje z nesrečo — vstal je in jo je peljal do vrha sosednih stopnic, kjer je poklical sužnjo in ji izročil slepo deklico. SEDMO POGLAVJE. Toaletna soba pompejske lepotice. — Važen razgovor med Julijo in Nidijo. Elegantna Julija je sedela v svoji sobi sredi svojih suženj. Soba je bila majhna kakor spalnica, ki se je nahajala poleg nje, vendar pa je bila dokaj yečja kakor navadne spalnice, ki so bile povečini tako mičkene, da si more le malokdo ki ni videl teh spalnic celo po najimenitnejših hišah, ustvariti sodbo o mičkenih golobnjakih, po katerih se je pompejskim meščanom očividno videlo potrebno preživeti noč. Ampak postelja pri starodavnikih ni bila oni imenitni, resni, važni del domačih skrivnosti kakor je pri nas dandanes. Ležišče samo je bilo bolj podobno jako ozkj, majhni zofi, ki je bila tako lahka, da jo je vsakdo izlahka prenašal od kraja do kraja; ni dvoma, da so jih neprestano prenašali iz sobe do sobe, kakor jih je ravno bila volja ali kakoršen je bil letni čas. Ene strani hiše, kjer so bivali en mesec, so se bržčas drugi mesec zopet izogibali, tako občutljivi so bili prebivalci najkrasnejšega podnebja ob onih izpremembah solnca in vetra, ki bi jih mi, ki smo vajeni ostrejšega severnega podnebja, komaj da občutili. Italijani onih časov so nadalje imeli čuden strah pred i preveliko dnevno svetlobo; njihove zatemnje-j ne sobe, ki se nam na prvi pogled vidijo kot posledica zanemarjenega stavbarstva, so bile uspeh natančnega proučevanja. Po svojih | vrtovih in stebrenikih so vedno odganjali j solnce, kedar je le prijalo njihovemu razkoš-! nemu okusu. V notranjih prostorih svojih hiš j so večinoma iskali hladu in sence. Julijina sobana se je v tistem letnem Času | nahajala v spodujem hišnem delu, ravno pred glavnimi sobami zgoraj in je bila obrnjena na vrt, s katerim je bila v isti višini. Samo skozi široka vrata, ki so bila steklena, so vanje prihajali jutranji žarki, njene oči pa, ki so bile vajene neke teme, so bile dovolj bistre, da so dodobra videle, katere barve ji najbolje pristojajo, katera vrsta rdečice je dajala najlepši izraz njenim črnim očem in najbolj mladostno svežost njenim licem. Na mizi, pred katero je sedela, je ležalo majhno okroglo zrcalo iz fino poliranega jekla, okrog zrcala pa so se v največjem redu vrstila lepotila in mazila, dišave m barve, dragulji in glavniki, trakovi in zlate zaponke, ki je vsem bilo usojeno povečati naravno dražestnost lepotice. Skozi mrak v sobi je blestelo raznoliko, živo slikanje sten v vseh blestečih freskah pompejskega okusa. Pred toaletno mizo in pod Julijinimi nogami je bila razgrnjena preproga, ki so jo naredile ju-trovske statve. V bližini na drugi mizi je bil srebrn umivalnik in vrč, ugasnjena svetilka izbranega dela, pa majhen zvitek iz papira, z najnežnejšimi Tibulovimi elegijami. Pred vrati, skozi katera si prišel v spalnicp, je visela zavesa, bogato prevezena z zlatimi cvetlicami. Taka je bila toaletna soba lepotice pred devetnajstimi stoletji. Lepa Julija je malomarno slonela nazaj na svojem sedežu, ornatrix pa (t j. frizerka) je počasi nabirala kodre drugega na drugega, spretno prepletala umetne z naravnimi in delala celo frizuro tako visoko, da je bilo videti, kakor da je glava sredi in ne na vrhu človeške postave. Njena tunika temuojantarske barve, od katere so se temni lasje in nekoliko zagorela polt ugodno razlikovali, se ji je valila v širokih gubah do nog, ki so se nahajale v Solnih, ki so bili z belimi vrvicami pritrjeni okrog nežnih gležnjev, šolni sami pa so bili iz škr-lata, narahlo navzgor zasukani, kakor dandanes turški šolni in posuti z vvezenimi biseri. Stara sužnja, izvedena no dolgih izkušnjah v vseh toaletnih skrivnostih, je stala poleg frizerke, dižala široki pas svoie gospodinje čez roko in dajala od časa do časa navodila o zgradbi naraščajoče frizure, vmes pa se laskala gospodinji. > Vtekm ono buciko bolj na desno — nižje — neroda! Ali ne opaziš, kakošne so celo te krasne obrvi? Človek bi mislil, da Kori-no friziraš, ki ima ves obraz na eni strani. Sedaj pa vpleti cvetlice — kaj, bedakinja — ne tistega temnega klinčka — te barve ne pristojajo bledim Kloridinim licem — same najbolj žive cvetlice morejo prijati licu mlad# Julije!« »Narahlo,« je rekla gospodinja in ljuto udarila z majhno nogo ob tla, »vlečeš mi lasa kakor da bi plevel pulila.« »Neroda!« je nadaljevala voditeljica, »ali še ne veš, kako nežna je tvoja gospodinja? Saj nimaš v roki debele žime tiste vdove Fulvije. No, sedaj pa trak — tako je prav. Zala Julija, poglej se v zrcalo — ali sj kdaj videla tako dražestno bitje kakor si ti?« Ko je bil po neštevilnih opazkah, težko-čah in zakasnitvah zamotani stolp 6lednjiŽ dovršen, je imela naslednja priprava podati očem izraz nežnega hrepenenja, in sicer s pomočjo temnega praška, ki so ž njim namazali trepalnice in obrvi; majhen košček v obliki polumeseca izrezanega lepotilnega nalepka, ki so ga vešče namestile ob rožnatih ustnicah, je obračal pozornost na njihove jamice in zobe, za katere so že vporabili vse umetnosti, da povečajo blesk njihove narave belote.