7itrvt
LETO I.	UST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA VSAKO SOBOTO	ŠTEV. 4 A
KONKURENCA
Racdk rački: „O teh škatljah pravijo, da tudi valijo ražke“
Tednik »Novi Toti« izhaja redno vsako soboto. Naročnina znaša: celoletno din 60.—, polletno din 30.—, četrtletno din 15.—. Tekoči račun pri poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, Štev. 13.325. List naročajte pri: Upravi »Novega Totega«, Maribor, Aleksandrova c. 30. Izdaja konzorcij. Odgovoren: Gerželj Ivan, v Mariboru. Rokopise, ki jih ne vračamo, pošiljajte na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova c. 30. Telefonska številka naše pisarne je: 26-39. Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru, za tiskamo je odgovoren V. Eržen v Mariboru.
VSEM NAROČNIKOM
smo v današnji številki pritožili položnice z našo novo številko čekovnega računa. Tisti, ki so nam dolžni naročnino, naj jo nemudoma nakažejo. Kdor pa je svojo dolžnost že izpolnil, naj položnico shrani, da se je lahko posluži, ko mu bo zopet naročnina potekla.
Zaostankarji! Nujno je, da uredite svoje račune z našo upravo! Naš list subvencij ne dobiva; živi od kolportaže in naročnikov. Zato še enkrat; pošljite nam, kar nam gre!
Uredništvo in uprava.
VOJNO POROČILO
Napad sovražnega letala, ki je prodrlo skozi zaporni ogenj našega protiavionskega topništva, ni prizadejal mestu nikake izgube, ne materialne ne človeške. Le ena zažigalna bomba je v okolici mesta, kjer zaklonišča niso tako številna, zadela nekega pasanta. Prebila mu je klobuk ter obležala na nadstrešju njegove lobanje, kjer mu je zanetila lase. Priporočamo, da si povsod kakršnekoli gorljive snovi, kot na primer lase, slamo, zavarujete s primerno plastjo peska...
KAKOR PRAVLJICA
se čita poročilo o otočju v Tihem oceanu, kjer imajo sredi japonskih otokov tudi Amerikanci svoje otoško oporišče. Guam se imenuje.
Nekoč so Guam imeli Španci. Ameriški kapitan je tedaj s svojo ladjo pri plul pred otok in ukazal parkrat ustre-
MODERNA SLUŽKINJA
»Po vaših spričevalih vidim, d'a zelo pogosto menjate službo. Kako dolgo ste služili pri zadnjem službodajalcu?«
»Tega vam pa ne morem točno povedati, ker se mi je ura pokvarila.«
liti, da bi tudi Španci sprožili in pokazali, kje imajo topove. Toda z otoka je priplul čoln in v njem španski gu-berner, ki je povedal, da na njihov pozdrav ni mogel odzdraviti, kajti zmanjkalo mu je smodnika. Amerikanci namreč otoka niti zadeli niso in so zato Španci menili, da jih res samo pozdravljajo.
Tako je bilo nekoč.
V kavarni
Sedel sem v kavarni in čital časopis. Kavarna je bila prazna, 'dolgočasna. Ko sem čez čas pogledal preko časopisnih vesti, je sedela poleg mene. Prav neslišno je prišla, mi sedla v bližino ter me gledala. »D;a bi le mirovala,« sem si mislil in se hotel poglobiti v politiko. Pa nisem mogel, oko mi je vleklo na sosedo. Nič se ni sramovala, vedno bližje se -je pomikala. »Nesramna pa si,« sem zagodrnjal, »saj me niti ne poznaš in tudi klical te nisem!« Ni me razumela, lahkotno se je dvignila in mi sedla na — nos! Zamahnil sem z vso silo, njo seveda zgrešil, sebi pa skoraj nos razbil. Vrnila se je zopet na svoje prejšnje mesto, zopet me je gledala in mi zopet sedla na nos. In zopet in zopet... Še trikrat se-m se lopnil po nosu, še trikrat sem jo zgrešil. Odložil sem časopis, plačal črno in odšel. Ona je pa ostala. Tako se mi je zdelo, kakor da bi mi ob odbofdu pomahala z zadnjo desno n ozko v pozdrav in (pa ne z nožico!) dejala: »Na svidenje jutri!«
Kaj hočem-, vsak ima svoje muhe, zakaj bi -moral biti jaz brez nje?!
NAPAČNO RAZUMEL
Oče (med kosilom materi): »Zadnje čase ne vem, kaj bi... Vedno mi nekaj hodi po glavi in ...
Sinček (se vmeša): »Ti bo že mama pomagala. Meni je tudi vedno nekaj hodilo po glavi, pa mi je namazala s petrolejem lase, zdaj pa imam mir...«
GROŽNJA...
Hudobni Mihec se rad potepa in je vselej hudo umazan. Umiva se pa prav nič rad. Mama ga včasi naklesti, a zadnjič ji je zagrozil:
»Če me boš tepla, jo bom popihal na Francosko.«
»Kaj boš le tam delal?«
»Umival se ne bom, ker ima vsak samo 75 gramov mila na mesec.«
KAKO IMENUJEJO RAZNI MOŠKI SVOJE NEVESTE
Gasilec: Moj plamen! — Slaščičar: Moja sladka! — Tičar: Moja golobica! — Draguljar: Moj biser!
—	Cvetličar: Moja rožicla!- — Pek: Moj enotni kruh! — Meščan: Moja krušna karta! — Zdravnik: Moje srce; — Fotograf: Slika moje duše!
—	Zvez-doislovec: Moje sonce! — Dijak: Moj angel!
ŽELJA
»Obožav-am vas gospa. Želel bi biti na mestu vašega moža.«
»Tu-di jaz bi si to želela. Moj mož je namreč v zaporu,«
Turek: »Nekaj temnih oblakov je sicer res na vidiku, hudega neurja pa
vseeno ne bo...«
Zgledi vleiejo
ali: skrij se pred nevarnostjoI
SODOBEN RAZGOVOR
Oče čita časnik in kakor je njegova navada, prečita na glas novice, ki se mu zde posebno važne. »Poslušajte no! V Brnu se je porušila 300 let stara hiša.«
Pa se oglasi njegov sin: »Prava reč! Kaj pa to dajo sploh v časnike! Kdo se briga za staro bajto, če se podirajo celo nove palače!«
...in hitro še zadnje vprašanje: vam ii vaš poklic nudi pdpolno zadovoljstvo?
MED OTROCI
Janezek: »Ali te ni sram. Tvoj oče je čevljar, pa imaš vedno raztrgane čevlje.«
P.avlek: »Nič se ne hvali. Tvoj oče je zobozdravnik, a tvoj mali bratec ima le en zob,«
D. Goflja:
USPAVAN K A
Spi samo, fantiček, spi, tvojega očeta ni,
—on bori na fronti se,
če šivi seveda še!
Spi fantiček, spi samo,' tvoja mati s tabo do, dokler bog ji zdravja da in — granat še ni z neba!
Spi samo, fantiček, spi, naj se nič ti ne zgodi, varno v postelji ne bo, v kleti spančkal boš zato!
Spi fantiček, spančkaj le,
—r ko sirene zabrne, s spanjem konec bo takoj,
—	bombe ples začnejo svoj!
Spi fantiček, spi moj fant, v boljši te oblečem gvaht, če dom bomba pogubi
—	boljši gvant vsaj rešil si!
Spi fantiček, spi samo, dam ti plinsko maskico, ker če k tebi splava plin, si samo še — bil moj sin!...
Spi fantiček, trdno spi, naf napad te ne zbudi in če moraš gor že, v raj, pojdeš v - sladkem spanju vsaj!...
Skromne In neskromne želje v današnjih dneh
Tatov: Popolna zatemnitev.
Uradnikov: Skrajšanje meseca.
Študentov: Vpoklic profesorjev na orožne vaje.
Nogometašev: Ustanovitev posebnega oddelka v bolnišnici za aktivne nogometaše in nogometne sodnike.
Lovcev: Da bi ustrelili in polovili vsaj toliko rac kakor časnikarji.
Kočijašev: Pomanjkanje bencina.
Ribničanov: Da bi imeli vsaj vsakih štirinajst dni sv. Jožefa god, da bi se zvečala razprodaja kuhelj.
Ptiča (na zapadu): Da bi vsi ae-roplarii odleteli na jug, da ne bi več smradili ozračja z bencinom.
Dimnikarjev: Da saje ne bi bile črne.
Tistega, ki stoji pod vislicami: Da bi bila vrv vojnega izdelka.
Asket: Željo, da ne bi imel nobene želje.
Trgovca s starim železom: Da bi ■ smel ribariti v globinah morja.
Babic: Invazija štorkelj.
Govedi in svinj: Uvedbo sedmih brezmesnih dni na teden.
Zajcev: Mir1 za vsako cieno.
Pisca teh vrst: Čim več takih želj, da bi bilo tem več. vrstic in honorarja ...
MORNARJI
—	0'dikod ste, kje je vaš dom?
—	Povsod secn doma.
—	In kje imate svojo zaročenko?
—	Doma.
VAGABUNDOV SAMOGOVOR
— Kaj bi obupaval, dokler čutim trdna tla pod seboj!
— Sveti Jožef letos ni bil več tako razposajen, ko prejšnja leta. Vojna je torej posegla tudi že med svetnike. To bodi tolažba nekaterim malodušnikom med nami...
— Na studenškem veseličnem prostoru ni bilo ravno preveč veselja. Včasi so tam razkazovali damo brez spodnjega telesa. Letos je ni bilo. Baje je v neki porodnišnici, ker je dobila — trojčke.
— Nekaj zaslug pa le imajo studenški vrtiljaki. Seznanjajo preprostejše ljudi in včasi tudi kakega in-teligenta, ki drugače ne utegne med kulturo, z operno glasbo. Pretežno gojijo Verdija, to pa le zato, ker letos prirejajo vse glasbene institucije Verdijeve proslave.
— V uradu za najdene predmete je med najdbami tudi 7V2 kile-koruznega zdroba. Človek, ki je izgubil, ne da bi jo občutil, tako težo, je moral biti res salamensko — težak ...
— Tatvine filmskih zvezdnikov, oziroma njihovih kart so razburile gotove kroge. Te tatvine so seveda izvršile neke deklice. Tisti, ki trdijo, da je današnja mladina stvarna in praktična, so dobili pošteno pod nos: če bi bila mladina res stvarna, ne bi kradla filmskih kart, kvečjemu — krušne!
— Gospod Valjak je priredil brezplačno predstavo nekega lovsko-kulturnega filma za mariborske lovce. To je seveda še lahko tvegal, ker ni utrpel dosti izgube. Če je kampeljc, naj piriredi brezplačno predstavo kakega kriminalnega filma za mariborski kriminal. Prvič bi lahko vrtel film' najmanj teden dni po tri predstave na dan, drugič bi mu pa najbrže že prej pokradli film, aparaturo in hišni inventar.
V ZOOLOŠKEM VRTU
»Ta kača ima ogromno moč. Vola zaduši.«
Žena možu: »Janez, za božjo voljo, ne: bodi tako blizu.«
PREDOLGO BI MORAL ČAKATI
Mama: »Ali ti nisem že tolikokrat rekla, da bodi tiho, kadar jaz govorim!«
Sinko: »Mama, potem bi moral čakati tako dolgo, dokler ne zaspiš.«
Jožefovo v Studencih
Praznik svetega Jožefa so letos v Studencih še prav posebno slovesno proslavljali. Prekrasna sreda je privabila ogromno množico, ki se je vneto prerivala sem in tja. Kuhlje so pele svojo pesem; spočetka le po zadnji plati, kasneje že — kamor je padlo.
Pišem za tiste, ki so zamudili priti preteklo sredo v Studence. Žal jim je lahko! Kaj takega se ne vidi vsak dan. Cirkus, ki so ga predvajali v kinu »Union«, je bil velikanska ničla proti studenskemu. V areni sami sicer nisem bil, dovolj pa so mi umetniki pokazali že pred vrati. Umetnik na trompeti bi bil kaj pripraven za alarmno sireno. — Konkurenčni cirkus na drugi strani ceste pa se je Postavil z izredno nadarjenim napovedovalcem; govoril in vabil je sladko in lepo, kakor da bi rožice sadil. Povedali so mi, da je mož po poklicu — slaščičar. Odtod ta sladkoba. — »Regina prophetarum«, napovedovalka bodočnosti je imela tudi neverjeten obisk. Kar trlo se je ljudi ob starem Fordu, iz katerega je ugibala bodočnost in prerokovala prihod-njost. Regina prophetarum, oprosti mi, v sredo si bila: regina pr o Ut aru n! — Le 56 cm visoka ženica je bila razstavljena med drugimi zanimivostmi. Majhna, drob-čkana, vsa v miniaturi. »Blagor ti,« sem vzkliknil ob pogledu na njo, »blagor tebi in želodčku tvojem, ki je kakor ustvarjen za današnji čas!« —
Med pojedino sedi poleg znamenitega zabavnika mlada dama, ki ga neprestano nadleguje z raznimi vprašanji.
»Oh, .povejte mi, gospod doktor, ali so
postrvi zdrave?«
»Mislim, da so, gospodična, vendar vam tega ne morem povedati; zakaj nobena se še ni prišla zdravit«, se odreže doktor.
V KUPEJU ZA NEKADILCE
Darna: »Bi hoteli kaj citati?« Gospod: »O, z veseljem!«
Dama: »Prečitajte si oni-le napis.«
ANGINA PECTORIS
Z a prejšnji teden je bilo v »Ljudski univerzi« napovedano predavanje z zanimivo temo: »Angina pectoris, bič današnje dobe.« Predavanje pa se zaradi odsotnosti predavatelja ni vršilo. Morda je gospod predavatelj sam obolel za angino pectoris? Škoda! Baš zato bi nam še lažje predaval, saj bi nam mogel prikazati bolezen tako rekoč skoraj na lastni — koži...
Na sejmu sv. Jožefa
v Studencih so se tudi letos pošteno pretepali s kuhljami.
— Neverjetno, s hladnim orožjem mi je eno pritisnil, pa mi je kljub temu
postalo pošteno — vroče!
Usoda mole proe pesmi
Bridko in težko -mi je pri srcu, kadar se spomnim na svojo prvo in edino pesem, ki sem jo zložil njej, nepoznani, skrivnosti- ženi, za katero mi je gorelo srce. Nikoli je ne bom pozabil in nežnega cveta, ki em ji ga bil poklonil, svoje pesmi, tudi ne.
Srečal sem jo vsak dan. Zardel sem vsak dan. Hodila je ponosno mimo mene, a meni je krvavelo srce. Da, srce je krvavelo m ker sem po naravi še siabokrven, je bila resna nevarnost, da izkrvavim na notranjih poškodbah; tako sem jo ljubil.
Vsak dan sem jo videl. Vsako noč sem sedel -ob oknu in mislil nanjo. Srce mi je, kakor rečeno, krvavelo in nekoč se mi je izlila na papir naslednja pesem:
NEZNANKI
Dan na dan srečujem Te in srce za tabo mre.
Vsak dan se prikažeš mi tam v Slovenski ulici.
Pet minut pred osmo je, ko zagledam Tebe le.
Mrk Ti je pogled oči, mene pa srce boli.
Daj, nasmehni se enkrat, večno Te imel bom rad.
Tebe ljubim, Tebe le, deva, daj usmili -se!
Le ime mi Ti povej,
pa bom srečen ves brez mej!!
Razjokal sem se nad to pesmico. Spet sem jo srečal dan za dnem, ona pa ni nič vedela o -moji ljubezni. Bolelo me je to, silno bolelo. Povedati ji nisem upal z očmi, da jo ljubim, še manj pa bi se drznil jo nagovoriti. Bilo mi je vedno huje in — spomnil sem se svoj e pesmi, ki je bila doslej maja največja skrivnost. Lepa sem io prepisal in jo poslal lokalnemu dnevniku, s prošnjo, da jo objavi v nedeljski prilogi. »Sedaj ali nikoli«, sem preudarjal in nestrpno čakal nedelje.
Pride nedelja. Vročično pregledam nedeljsko prilogo. Pesmi ni bilo nikjer.
Čakam na drugo nedeljo. Pesmi spet ni bilo.
Čakam na tretjo nedeljo. Pesmi spet niso priobčili. Drugi dan ,sem šel na uredništvo.
»Oprostite — hm — poslal sem Vam pisem »Neznanki«, pa — hmi — sem prišel vprašat, — hm, Jun, —- ali jo mislite priobčiti.« (Hvala Bogu, povedal sem, kar sem hotel.)
»Saj smo jo že priobčili.«
»Ni mogoče. Kdaj pa?«
»Kar prvo nedeljo po sprejemu.«
»Le, — kako, da je nisem opazil?«
»Staj je bila natisnjena na vidnem mestu.«
Gospod urednik je pozvonil slugi in mu naročil, naj prinese nedeljsko številko časnika. Nato se je obrnil k meni in dejal: »Prosim, v upravi pa plačajte 70 din za objavo.«
»Kaj???«
»70 dinarjev, to je izredna cena. Spočetka nismo vedeli, kaj bi s pesmijo, ker je malce dolga, no, pa smo jo le priobčili,«
Vstopil je sluga,
»Da, ta časnik je. Kar poglejte, tu je vaša pesem. Mali oglasi — dopisi.«
Zahropel sem od bolečin, plačal 70 dinarjev v upravi, šel domov in se razjokal. -Nobene pesmi nisem več napisal ud tedaj,
P. S, Moj neznani ideal hodi pod roko z nekim moškim individujem in vse kaže, da se ljubita. Moje srce krvavi. Malih -oglasov pa ne maram več videti.
V RAZBITEM MESTU
/Ots
—	Kaj se pa tako smeješ?
—	Kako bi se ne smejal, če pomislim na reparacije po zaključku vojne!
Po naši mili zemlji
IZ MURSKE SOBOTE PETOŠOLEC
se je začel vbadati v literaturi. Zaenkrat se je preizkusil v dramski umetnosti za lutke, kjer je vbodel »Čarab-no iglo«. Do mature utegne sešiti resnično dramo, le igel mu lahko zmanjka, zlasti pa sukanca.
DUH ČASA
se pozna tudi v Krški okolici. Namreč junaški duh časa. To se pravi, junaki naših pretepov, junaki noža so tudi v današnjem času ohranili svojo veljavo. Ni pa res, da bi le morda posnemali junake v svetu. Samo to je res, da je svet začel posnemati naše junake, a ti spet nočejo zaostati in so zategadelj junaki noža še vedno v modi.
KRŠKI MOST
Ali bo kaj trden most, ki ga zdaj gradimo, in nekoč, čez leta tri, končno res dobimo?
NA DOLENJSKEM
se je primerila nesreča. Mina je zadela mladega fanta. Mino je prenašal in ko jo je dal iz rok, je skočila vanj. Pa ne živa Mina in tudi ne fronti?'1, mina, ampak samo mina za razstreljevanje skal. Zato kljub nesreči ni povoda za alarmantne vesti.
IZ METLIKE
Da kupcev bi dobili, semenj smo preložili.
Po gorenjskih kotih
KRANJSKI GLEDALIŠKI PUBLIKI se je predstavil Božji človek. Morda je ta navdihnil Nušičevega Pokojnika, da se je dvignil iz mrzlih valov in strašil žalujoče ostale vse do tedaj, dokler se ga niso odkrižali. Tako smo Kranjčani videli, da so pri borbah za dediščino, ki jih pri nas pač ne manjka, možne celo druge metode kakor pa tiste, ki smo jih do sedaj uporabljali. Tudi v teater je včasi dobro stopiti.
Nov humorist
Nov humorist pri nas je vstal in nam Zaplankarje skoval. Pisatelja imamo dva, ki se vzajemno hvalita.
V MUZEJU
— Kako bedasta imena so imeli nekoč ljudje; saj jih človek niti ne more izgovoriti.
DORRA MATI
—	Gospa, zakaj so vaši otroci vedno tako otožni?
—	Ne vem, jaz jih vedno pretepam, da bi bili bolj veseli, pa nič ne pomaga.
DIPLOMAT
—	Dragi striček, voščim ti vse dobro za tvoj rojstni dani
—- To je pra-v lepo od tebe, Mirkec, da si se spomnil strica, na kovača za to!
—	Dragi striček, voščim ti vse dobno tudi za lanski rojstni dan, na katerega sem bil čisto pozabil, potem pa še za -drugo leto naprej, pa mi daj še dva kovača!
IZVIREN KRIMINALNI ROMAN • UHAJA V NADALJEVANJIH
5)
V divjih skokih je nesel konj zakrinkanega jezdeca in njegov plen proti Sieri Nevadi de Santa Marta. Drevje in grmovje ob poti se je z blazno naglico približevalo pa spet oddaljevalo in zdelo se je, da konj prav dobro pozna to pot, saj niti na ovinkih ni zmanjšal svoje brzine. Veter jima je pihal mimo ušes in jima hladil razburjene misli. Nad vso pokrajino pa je bila razlita vedra jasnina, pravo nasprotje tega, kar se je dogajalo v Pepitini duši...
Ko jo je zakrinkani jezdec zagrabil za pas in potegnil k sebi na konja. je od strahu omedlela in s tem ugrabitelju precej olajšala posel, saj je lahko z njo ravnal kakor z nebogljenim otrokom. Sam se skoraj ni mogel načuditi svoji naglici pri tem podjetju in zato se ni bal zasledovalcev, vendar pa je na vso moč podil konja, to pa zaradi tega, da bi na ugodnem mestu zavil z okrajne ceste v goščavo, kjer bi se čutil popolnoma varnega in od koder bi lahko polagoma nadaljeval pot k svojemu cilju.
Ubogi Popiti je veter kmalu pomagal do zavesti in odprla je oči. Pred seboj je zagledala strašnega moža s krinko in z zlobnim smehljajem okrog ust Hotela je zavpiti, pa ji strah ni dal. Bila je čisto brez moči, on pa jo je držal Kakor s kleščami v svojih rokah. Vse kosti so jo bolele in ni se mogla ganiti.
Strašne misli so ji rojile po glavi. Kaj bo z njo naredil ta grozni, nemi mož? Morda ji odreže ušesa, morda celo nos? Joj! Potem jo Porfirio ne bo več maral, ne bo več pel pesmi njej na čast. Ah, ubogi Porfirio! Od žalosti in obupa bo umrl, ko bo zvedel vse to. In tako rad jo je imel! Ubogi, ubogi Porfirio! ...
Konj je dirjal, drevesa so hitela mimo, veter se je igral z njenimi kodri. zakrinkani jezdec pa se ji je smehljal, smehljal in molčal.
Pepito je kmalu minil ves strah in začela je opazovati jezdeca. Ker: je že čutila prijeme njegovih rok, je takoj spoznala, da je od sile močan, pravi fant od fare, in že se ga ni več tako bala kakor prej. Njegova široka ramena pa so ji bila kar všeč. V
njenih očeh se je zlobni nasmešek njegovih ust spremenil v odločnost in drznost. Saj to tudi ni kar tako: ugrabiti jo sredi dneva in jo meni nič — tebi nič odnesti na konju, njo, Pepito Barrala, hčer mestnega tržnega nadzornika.
Le njegova krinka in njegov zakrknjeni molk nista bila všeč mladi Pepiti. Preveč skrivnostno je vise to delovalo nanjo, ona pa ni imela smisla -za skrivnosti, čeprav je zelo ljubila romantiko.
Konj je dirjal, drevesa so hitela mimo, veter se je igral z njenimi ko-dn, zakrinkani jezdec pa jo je pro-Jirljivo gledal in — molčal.
Pepiti je njegov molk šel na živce, pa tudi položaj, v katerem je sedela na konju, je bil vse kaj drugega kot prijeten. Zato je z narejeno naivnostjo in s ponarejeno plahostjo uprla oči v zakrinkanega jezdeca in mu z napol solzavim glasom dejala:
»Gospod razbojnik, nikar me tako trdo ne držite! Saj sem vsa trda, pa tudi zbežati ne morem, ko pa konj tako strašno dirja.«
Jezdec je spoznal upravičenost te prošnje. Uvidel je tudi to; da mu res ne more zbežati, ne da bi tvegala življenja. Zato je popustil in ji dovolil, da se je presedla takof kot ji je bolj prijalo.
Da bi jo pa posvaril, ji je z resnim in nekoliko jeznim glasom dejal:
»Dobro, muchacha! Vsedi se kakor te je volja, pa tudi držal te bom le toliko, da ne omahneš s konja. Toda vedi, če bi se slučajno pojavile v tej tvoji kokošji glavi nekakšne zavratne ali izdajalske misli, da ti jih bom jaz že znal izbiti še pred-no bi bilo kaj iz tega. Zato mirno čičkaj in ne otresaj preveč svojega jezička ali raglje!«
Pepito je streslo. Take neotesanosti ni pričakovala. Saj je briala dokaj romanov o razbojnikih, toda vsi ti junaki so se odlikovali od drugih rokomavhov po svoji galantnosti do dam. Ta tukaj pa govori z njo kakor s kakšno smrkljo. Kaj takega pa še ne! Že ga je mislila vprašati, kje se je učil olike, ko pa je pogledala njegov obraz, se ji je spet zazdelo', da ima njegov nasmešek nekaj zlobnega in zoprnega na sebi, zato je vprašanje požrla in užaljeno povesi-
la spodnjo ustnico ...
Konj je dirjal, drevesa so hitela mimo, veter se j c igral z njenimi kodri, zakrinkani jezdec pa se je spet zavil v neprodirljiv molk.
Pepita je z mešanimi občutki motrila zakrinkanega jezdeca.'Nekaj je bilo na njem, kar jo je privlačevalo in odbijalo hkratu.
Kmalu je pozabila njegove grožnje in ga kar na lepem ogovorila z brezskrbnim glasom:
»Gospod razbojnik, odložite no svojo krinko, da bom videla kakšne oči imate.«
Ta nepričakovana prošnja, v tako preprostem in odkritem tonu izre-
čena, je spravila moža iz ravnovesja, da je pozabil svojo jezp in zakrknjenost in ji v španjolizirani latinščini odgovoril:
»Omnes in suos tiempores, je dejal Cezar, ko je prekoračil Ren.«
Nato je usmeril svojega konja na neko stransko stezo in jezdila sta navkreber med bujnim tropskim rastlinjem.
Ko sta tako jezdila kake tri ure, se je prejJ njima odprl čudovit pogled na jaso, ki so jo obkrožale mogočne skale, v kotu med skalami pa je stala napol podrta palača.
Jezdec je razjahal, pomagal deklici s konja in ji dejal:
»Muchacha, to bo zdaj tvoja palača ...«
Od tejh kišt oli kost-
nov, kir v vsejh šprahah
govore, pojo inu špilajo inu de te-iste kište ene race rode, koje inu mej folk pošilajo
Z dosti flisom, z velikim martra-nem inu v mnogeteri viži ti modri inu zastopni ludje v vsejh žlaht kun-štih dejlajo inu se pote, de bi člo-vejstvu buli inu ležiši prež dejla inu mairtra suj leben pelalu.
Oli jest štimam, de takova dejla nejso k nupu oli pridu nom, kir:
Skuzi Adamov greh smo mi hudi, grešni postali; nič zdravega ni nad nami, de bi si pomagali... ir.u kir smo mi erbiči porodniga greha. obtu je mar ter, nuja inu bridkust naš dini Ion inu žold.
Za volo tiga uhamo mi vejditi, de takovo delijemlene tih marter nom eno terdiši inu vekši štrajfingo na unim svejti perpravla.
De je onu risničnu timu taku, za- 1 more en brumen inu zastopen ker-ščenik zamerkati inu iz tiga vun spoznati, kir vsa ta nova, vučen^ inu kunštna dejla zludi, ta naš zupernik, regira inu iz dobriga v hudu obrača.
Vse te nove inu kunštne mašine, suseb te umejtelne inu govurejče kište, kir so z eno ptujo besejdo »radio« imenuvane, bi imejle dosti dobriga sturitj, pak ž nimi zludi te bo-ge, perproste inu gmajn kerščenike nori inu nih duše k timu cviblanu inu cagovajnu pergovarja inu drasti.
Inu jest sim od brumnih ludi slišal, de te-ene govurejče kište ž nih falš? marinami inu ležami, kir so tudi race imenuvane, dosti ludi ostru-pe inu prehinijo.
Inu ti-isti bozi inu gmajn ludje te debele race z vesejlom žro inu
družim koštati dejo inu per tim mislijo', de so oni enu dobru mesu jej-dli, pak s časom se ti-isti požrehi sami podvižajo, de so eno smerdej-čo rnerho žeirli inu se ž no> špižali.
Te-iste ludi pak, kir take nesramne marine inu leže koje inu te perproste kerščenike z le-tejmi falš racami špižajo, bode ta zludi nje same s tejmi cerknenimi racami irner inu vselej futral. Amen.
Vsih brumnih kerščenikov zvejst pastir
Primož Truber.
V PARKU
»Gospodična, kaj naj vam clam, da dobim vaš poljub?«
»Kloroform! «
IMENITNO SREDSTVO
»Ali kaj pomaga vaša voda za rast las?«
»Pa še kako! Zadnjič je neka dama z zobmi izvlekla zamašek steklenice in čez tri. dni je imela že brke!«
BOBER RAČUNAR
Učitelj: »Koliko je tri manj tri?«
Mihec: Molči.
Učitelj: »No, če imaš na krožniku tri koščke pečenke in vse tri poješ — kaj ti ostane?«
Mihec: »Krompir.«
NERODNO
V delikatesno trgovino pride gospod, ki bi rad kupil nekaj fazanov.
»Zelo mi je žal,« pravi prodajalec, »toda fazanov nimamo. Kaj pa fazanove konzerve?«
»Kaj pa mislile! Ali naj rečem ženi, da sem ustrelil konzervo?«
V RESTAVRACIJI
»..in vi si še upate trditi, da mi niste daii konjskega mesa? Poglejte, kaj sem našel!«
RAZLIKA
»Kako čuden človek si ti, Mirko. Ko sva bila še zaročena, si mi zmeraj pravil, da bi me od ljubezni najrajši kar pojedel. Zdaj pa koln^š kakor obseden, če dobiš moj las v juhi!«
SREČA
Neki paglavec vpraša 'gospoda na ulici koliko je ura. Ta mu primaže krepko zaušnico in reče: »Ena.« Paglavec pa ves vesel: »Dobro, da nisem eno uro prej vprašal. Gotovo bi mi dvanajst klofut primazali.«
■>
TRDOVRATNE/
— Vse zastonj, gospod zavarovalni agent, še enkrat vam ponavljam, da me življenjska zavarovanja sploh ne zanimajo.
Deset zapovedi za šoferje
1.	Ne prijavljaj svojega vozila, če hočeš, da se ti bo dobro' godilo na zemlji.
2.	Namaži številko avtomobila z oljem in jo potresi s prahom, da te ne izslede oblasti.
3.	Ne vozi počasi, da ne bodo misli1; ljudje, da si strahopetec.
4.	Preziraj svarilne napise, varnostne naprave in policijske odredbe, da te bodo spoštovali sovrstniki.
5.	Na ovinkih in obljudenih mestih ne dajaj nikdar signalov, ker s tem po nepotrebnem razburjaš ljudi.
6.	Delaj s svojim vozilom čim več ropota in smradu, ker s tem vzbujaš zanimanje javnosti in oblasti.
7.	Pomni, da služi žaromet pred-
vsem za slepilo pešcem in šele v drugi vrsti za razsvetljevanje ceste!	*
8.	Glej, da razbiješ čim več avtomobilov, da pridobiš na ugledu.
9.	Povozi vse, kar se na cesti dovolj hitro ne umakne.
10.	Ne zmeni se za povožene pasante, keri to je delo usmiljenih samaritanov in oblasti.
Celjski obrazi
Ker boljše verze dela nego mi, obraz ta celjski sam naj govori:
»Mojih besed in šal in togote in mojih javnih postopkov, kdor mi slikaš obraz, ne poudari kot moje bitne poteze.
Če se baham, nisem bahač, če te kaznujem, nisem razbojnik, če domovini se klanjam, ne nameravam biti izdajnik.
In če prisegam ljubezen, dekle, verjemi, da te ne ljubim.«*)
»In če vilo prodajam za pol milijona, arduš! ni vila, je — bajta!«**)
*) Anton Novačan v »Ljubljanskem Zvonu« 1940, zv. 1—2.
**) Anton Novačan v »Jutru« (polemika 1940).
Od barke
Šolska naloga	Danilo Goilja
F davnih, pradavnih časih je živela kamenita Doba, ko je bilo fse kamenito: Kamenje, skale, orožje in človeška Srca in tudi kruh. Kar se tiče človeških Src in kruha, se je ta kamenita Doba ohranila f zavidanja vredni čistosti in zdravju pral do današnjega Veka, bog Mu daj zdravje, oziroma Hudič naj ga pocitra! Ta kamenita Doba je izumila mnogotere brihtne reči, a ni ta izum obogatil nobenega patentiranega Inšenjera kot se to dandanes dogaja Recimo: če so f tej kameniti Dobi metali plakate iz eroplanof, potem je to res bila ofenziva, ker so tudi plakati bili iz kamenja in komur je kakšen plakat na frizuro padel, ta je šel brez testamenta med! nebeške KrJatce. Tako je bilo torej metanje plakatni fsekakor učinkovito Bojno sredstvo f kameniti Dobi.
Eni dragi jako zelo koristi polni Izum taiste Dobe pa je bila — barka. Človeštvo ga je tedaj, kakor pravijo verodostojne m sodno zaprisežene priče, po fseh pravilih, oziroma po Notah kidalo, oziroma ni se držalo nobenih, ne človeških, ne božjih predpisof. Zato ga je bog obsodil in oglobil s Vesoljnim potopom. Ta je napočil približno z tako silo , kot fčasih f belem mestu Celju, kadar fse Mostove odnese in mora občina skrbeti za nof les, kajti iz česa bi tamkaj drugače .zcimpraJi novo gugalnico, oziroma nof most, ko je kamen ena Beseda, ki je ni najti f tamošnjih Slovarjih,
Pa da se vrnemo f mokrocvetoče valove Vesoljnega potopa: Z tem potopom je bog, kot smo se učili f žemljepisju, kaznoval Človeke radi njihovih Grehoif, Jaz za mojo Osebnost sicer ne verjamem, da se je to zgodilo radi njihovih Grehof. Kajti če bi šlo za to, potem bi moral danes izbruhniti taki Vesoljni potop, da do Nebeške trobente ob Sodnem dnevu ne bi noben več trave tlačil. — Ob tem Vesoljnem potopu je živel Noe, ta je tedaj izumil eno veliko Kišto, noter je zaprl razen Njega še druge živine in je tako preživel Vesoljni potop. To je bila barka.
Notri j,e včasih popil tudi kakšno Čašo. Za ta Postopek je imel navado reči, da »Barko vozi«, kakor jo je dejansko tudi vozil.
Tudi ta pomen je ostal poleg drugih pridobite! kamenite Dobe do danes. Tako imamo tudi še danes barke. Barke so zlasti f zadnjem Razdobju jako zelo priljubljeno Prometno sredstvo. Prvič ne rabijo za pogon Bencina, ki mora biti na razpolago za preoblikovanje Evrope in drugih kontinen-tof, temveč zadostuje Ivino, pivo, žganie, tudi špricer zadostuje, toda ampak ga je treba vzeti zadostno dozo. Drugič pa je barka danes skor,o edino prometno Sredstvo, ki ga danes lahko uporabljaš po Noči. Nekateri ga uporabljajo tudi čez dan, toda ampak to je pretiravanje, ko že itak ostala vozila skrbijo za prometne Nesreče in reporterski Zaslužek. Zato: vozimo barke le po noči!
ZGODBA BREZ BESED
„Noiri Toti“ ir irsaKo hišo!
e hrumu slovenske kulture
imamo ?:■ • a j svečenikov, vdanih lepi slovenski bc.zdi. Na razne načine ji služijo. Juš Kozak na priliko, zadnja leta pridno klenka z
LJUBLJANSKIM ZVONOM
ki že čez 60 let pozvanja v dolini šentflorjanski. V teh letih je izmenjal že dosti pritrkovalcev, zdaj ima ključe Juš, ki za čudo letos še ni odprl ust. Prvi je namreč potegnil za vrv in zaklenkal Tone Bifrar. Sredi noči Je udarilo plat zvona. Hlapec Lenart Soc je svojemu gospodarju Andrejcu pomagal ujeti v past tatova, kar je dvignilo vso vas iz spanja. Zbudil se je celo Vlado Kreft. Mož zadnje čase piše sicer nekakšne slučajne podllotue, ki so res slučajni, a glej, tokrat so mu dali, da je kulturnim vaščanom spregovoril o Novih problemih kmetskega gospodarstva. Krajger je ubral Nova pota zasebnega prava. Ker je pravnik, bo morda branil ujeta tatova. Za ujetnika se namreč niso dosti menili naši poeti. Pavšič je splezal v stolp po Gradnikovih Zlatih lestvah in poslušal Grudna, kako je bil zasanjan v svoji Poslednji noči. Nekoč je znal ljubiti ves svet. Da bi ne izumrli tako vseobjemajoči ljubimci nesrečnega sveta, se je brž oglasil Ivo Brnčič in s svojo priznano jezičnostjo zdeklamiral šestnajst kitic dolgo Himno brezimnim bratom in jim dal svoje srce. Ko ni imel srca, je lahko brezsrčno zgrabil Balija in Ludvika ter jima razlagal svoje Misli o lirika. Priliko je izrabil Anton Ocvirk in pokazal na Prepade med pisateljem in družbo. Poeti so pogledali skozi line. Bor je napisal Pismo ob slovesu, ker morda ni verjel, da bo še kdaj stal na zemlji. Ledino je zazeblo in je iztisnil Zimsko, nakar so na Jarčev klic zlezli mladi petelini po zlatih lestvah navzdol, kajpak pod Pavšičevim vodstvom. Spodaj so onemeli. Zupančič je namreč recitiral odlomek iz Sha-kespearevega Koriolana, a Dragotin Cvetko je pritisnil na orgle in iztisnil nekaj muzikalnih problemov. V krajši pomenek o novih knjigah sta se spustila Gspan in Dobida, a ob vseobči tišini je Božidar Borko spregovoril nekaj toplih besedi Spominu umrlega. Tako je dragemu Pokojnikuo zazvonil tudi Ljubljanski Zvon v zadnji pozdrav.	1	\
40 MUČENIKOV
slovi od nekdaj kot zanesljivi vremenski preroki. Letos pa, ko je vse nestalno, tudi vreme, je bilo na ta dan v Ljubljani krasno, sončno vreme, v Mariboru pa je deževalo. Ljudje si zdaj zaman belijo glavo, kakšno bo vreme, le v enem se vsi strinjajo: da zasluži ta praznik novo ime. Ker so se tako znašli v situaciji, bi bilo najbolje prekrstiti ta dan v praznik — 40 diplomatov.
V LJUBLJANSKEM BARU
Gost: »Se motite, v omedlevico je padel, ko je prečita! cenik.«
LJUBLJANA, marca. — Št. Jakobsko gledališče bo 20. marca, 27. marca, 2. aprila, 9. aprila, 19. aprila, 27. aprila, 3. maja, 10. maja, 18. maja, 27. maja, 5. junija, 16. junija itd. prikazalo ZADNJIKRAT Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«.. S tem hoče gledališče dati priliko tudi tistim, ki to duhovito komedijo še niso videli, doživeti nekaj veselih uric.
LIRIKA
— Neizrečno ljubim ženske lase. Razen v juhi.
GROŽNJA
Dva kočijaža se prepirata radi nezgode, ki se jima je pripetila. Eden je bil posebno glasen in je nepretrgoma psoval:
»Vrag te vzemi, koleraba trapasta, tak osel kot ti bo kaj govoril, tepec neumni, pokveka sfižena, če jezika ne boš držal in ne boš nehal zmerjati — bom postal navsezadnje še surov.«
POIZKUŠNJA
»Prosim vas, gospod lekarnar, poizkusite ta Prašek. Ali je sladkor?«
»Ne, prav nič sladek ni...«
»O, potem je pa imel moj mož prav, ko je rekel, da mora biti strup za podgane.«
PREPOČASI
»Zakaj si bil zaprt?«
»Prepočasi sem vozil.«
»Najbrž prehitro.«
»Prepočasi, pa so me policaji prehiteli.«
„Brez treffega“
Podgorska In Nučič sta nastopila v drami »Brez tretjega« v Ljubljani in Mariboru.
jaz??«
ČE JE ČLOVEK PIJAN...
Smoleč pride naitrkan domov. Prileze v svojo sobo. Umije se in izlije vodo iz sklede skozi okno. Zunaj nekdo zatuli. Smoleč pogleda skozi okno. Možak, ki ga je polil, besni:
»Hudiča! Takšna predrznost! Kje je policija? Kaj vam le pride na misel!«
Smoleč pogleda ves zmeden skledo, pogleda moža pod oknom, pogleda spet skledo, potem pa zajeclja:
»Slišite, kako ste pa sploh prišli v mojo skledo?«
NOVINEC
»Janez, kje je pismo, ki sem ga pustil davi na pisalni mizi?«
»V nabiralnik sem ga vrgel, gospod doktor.«
»človek božji, saj ni bilo nič naslova na njem.«
»Je že res, gospod doktor, toda mislil sem, da je to odgovor na anonimno pismo, ki ste ga včeraj dobili.«
Iz dnevnika zaljubljenega mmantifnega
zvezdogleda
Navadno leto 1941, (365 dni, prične Se s sredo in se konča s sredo.)
Letni vladar: Venera.
četrtek:
Po 20. L, ko je stopilo sonce v znamenje vodnarja, beležim po dolgem času neuspešnih opazovanj prvi večji uspeh, ki bo odločilno vplival na nadaljni razvoj moje življenjske pozicije.
Najel sem si novo stanovanje (prejšnja gospodinja je prevečkrat popolnoma mrk-nila) nasproti krasne vile, ki sem jo po kratkem opazovanju krstil na ime »Nedosegljiv ideal«. S svojega okna imam nanjo krasen razgled. Če mi kedaj nebo prepre-žejo oblaki, namerim svoj teleskop proti cknom, ki s svilnatimi zavesami zastirajo bajno razsvetljene sobane . ..
Moje opazovanje je kronano s sijajnim odkritjem:: v dnevu med zadnjim krajcem in mlajem se je zavesa zganila, nežna ročica jo je odgrnila in za steklom sem uzrl obraz, podli .miline .. . Svetlejša ge ¡odsevala z njega, da so Venerini žarki proti njej, kakor luč vžigalnika, ki mi ga je lani fi-nancar konfisciral, proti dnevni svelobi. — Oči iso me zaskelele, predirni žarki so me ranili do srca, leče na teleskopu šeni moral zamenjati z zelenimi. Pojav čudovite prikazni je trajal le nekaj minut a mi je v duši izdolbel kanale, polne hrepenenja. Koliko časa sem na nebu iskal zvezde, najdem pa najlepšo na zemlji, v najmanjši bližini...
Petek:
Danes je oblačno vreme. Podnevi je bilo sonce zastrto z oblaki, pa tudi moja ZVEZDA zvečer ni vzšla izza zavese. Temia vlada zunaj in le s težavo j,o; prodirajoi krmežljavi žarki uličnih svetilk; prav tako temno pa je tudi v mojem srcu in ni ga niti Ižarka, ki bi mi prižigal le neznaten up vsaj na delno videnje. . . Mojia ZVEZDA je nocoj vidiia le .za zidovi, le za okni in zavesami v deveti sobani, kamor moj teleskop ne seže...
Sobota:
Čeprav je bila nesrečna, ves gorim za svojo novoiodkrito zvezdo. Tuhtam1 ime, ki bi bilo vsaj kolikor toliko primerno njeni veličini. Moj besedni zaklad1 je premajhen. 7a sedaj ji naj ostane ime ZVEZDA. Skušam izračunati razdaljo, ki jo loči od mene. Upoštevati moram toliko činiteljev, da so: vsi računi sila komplicirani. Da se le ne bi preveč uštel! Muči me polno vprašanj, ki jim ne vem pravega odgovora. Ali bi se dala Njena os nagniti proti meni? Ali se morda že vrti okrog osi koga, ki jo je odkril že pred menoj? Ali so stopinje odmaknjenosti nepremakljive? Ali je morda ves njen sistem glede mene v 'opoziciji? . .
Nedelja;
Preračunal in 'dognal sem, da je njena obhodna doba po zemlji le osemnajst let. Študiram njeno splošno fiziologijo, Vm dognanja skrbno zapisujem.
Pondeljek:
V dobi, ko je Venera najdalje tod Sonca a Zemlja najbližja, je daljina med Zemljo in Venero najmanjša in je Venera tako sijajna, da jo moremo tudi po dnevu videti s prostim očesom. Prav tako je bilo danes z mojo Zvezdo. Ko so bili njeni starši na potovanju od »Nedosegljivega ideala«, je bil »Nedosegljivi ideal« meni najbližji, daljina med Z.VEZDO in menoj najmanjša, ter je bila ZVEZDA tako sijajno razpoložena, 'da mi je bila več kot eno uro vidina za oknom.
Po strokovnem in preciznem ogledovanju sem odkril na njenem licu temno pegico, zelo simpatično, ki trni je navdušenje povečala. Doslej je bil Jupiter največji, Saturn - najzanimivejši, Venera najsijajnejša, odslej pa je moja ZVEZDA še večja kot Jupiter, še zanimivejša kot S/aturn, mnogo sijajnejšia kot Venera . . . Upam, da bom dosegel, da se mi bo jutri kar najbolj približala, če se ne bodo starši prezgodaj vrnili . . .
Torek:
Čakal sem jo, ZVEZDO, da bi vzšla. .. Iskal sem poti, ki bi se križala z njeno. Končno sem j.o dočakal. V tem pa je od ogla zavil neki trabant ter se ji pridružil nekaj korakov pred menoj. ¡Bil je srečnež, ki .me je prehitel v odkritju. Sladko sta se pozdravila . , . Ko sta šla mimo mene, sem .skrušen začutil skozi atmosfero, ki ju je obdajala, hlad polarnega ledu, .ki je iz njenega srca vel name. Njena svetloba je začela temneti, v hipu, je delno mrknila in mi pokazala temno stran... Nad mano je žarelo sonce, srce pa mi je stresal mraz, kajti v neskončni dalji mi je v spremstvu svojega satelita za vedno tonila mioja Zvezda .. .
Iščem sobo za takoj, moderno opremljeno ,. .
KRATKOVIDNOST
povečala, bo primoran opustiti glasbo.
Vsnlio soboto novi „roti“
PRIJAVA
Dečko: »Gospod stražnik, moj oče pa razširja alarmantne vesti.«
Stražnik: »Ni mogoče! Kaj pa je dejal?«
Dečko: »Pripoveduje, da mu bodo pokojnino zvišali.«
PREVIDNOST
Mamica pravi Danici:
»Danica, preden p.ojdeš spat, poljubi gospodično vzgojiteljico.«
»Saj nisem ob pamet,« odvrne Danica, »da bom dobila tako klofuto, kakor jo je včeraj dobil očka!«
TUDI TOLAŽBA
»Gospod ravnatelj, ponoči so bili tatovi v tovarni in so odnesli precej dragocenosti.«
»Kaj pa nočni čuvaj?«
»Tega so pa Pustili.«
ZAGOVOiR
»Obtoženec,« pravi sodnik, »vdova Petlja vas toži, da ste ji ukradli svinjo.«
»Res je, vaša milost,« se glasi odgovor, »tega ne 'tajim.«
»Kaj ste napravili z njo?«
»Zaklal sem jo!«
»In potem?«
»Pojedel!«
»Pa se zaradi tega prav nič ne kesate? Ko pride sodni dan in boste stali poleg gospe Petlje, kaj boste storili?«
»Oprostite, vaša milost, ali bo na sodni dan tudi svinja tam?« — »Prav gotovo.«
»No, vaša milost, tedaj porečem vdovi; »Gospa, tu imate svojo svinjo!«
SREČNI ZAKONI
Knafeljca, ki je še samec, vpraša žena njegovega tovariša: »Zakaj se prav za prav ne poročite, gospod Knafeljc? Saj je vendar toliko srečnih zakonov, kar bi vas moralo vendar mikati!«
Knafeljc prikima: »Gotovo, cenjena prijateljica, toda veste, v srečnih zakonih, ki jih poznam, so že vse žene poročene.«
Ah, to življenje! . . .
Jakob de Baudrier, truden od žensk, računov, upnikov in življenja sploh, se je stegnil po blazinjaku in čakal, da pride smrt. Napeljal je iz kuhinje od petelina plinovoda v salon dolgo gumijasto cev in skrbno zamašil vse špranje pri vratih in oknih, da bi mu ne ušla niti trohica dragocenega plina, ki naj bi mu Pomagal s sveta skrbi in nadlog na oni lepši svet. Ko pa po preteku četrt ure smrt ni hotela priti in v salončku niti ni dišalo po plinu, je grof vstal z ležišča in stopil v kuhinjo, kjer je ugotovil, da mu je plinarna zaprla plin — zaradi neplačanih računov. Gospod de Baudrier je hotel umreti v vsej svoji nepopačeni lepoti. Zato je zavrgel vrv, vodo in samokres. Poizkusil je s strupom; ko pa je za*užil spoštovanja vredno količino vero-nala, je božansko spal osem in štirideset ur, toda za vedno n'i zaspal. Niti najprometnejša križišča mu niso prinesla rešitve. Šoferji so ga vselej divje nahrulili, toda zavozili so vedno tik mimo njegovih obnošenih lakastih čevljev.
Hoteč pa se vendarle pritolči iz življenja, ki ga je tako nesramno opeharilo, je segel končno po drugem sredstvu. Spo-znavši, da bi 'bilo vse preveč preprosto, če bi si. vzel življenje za prazen nič in predvsem zaradi nikogar, je dal v monden družabni list oglas, ki se je glasil 'tako-le: »Mlad, 36-leten mož zvočnega imena, je pripravljen vzeti si življenje zaradi mlade, srčkane dame, ki hrepeni po reklami. Le resno mišljene ponudbe Pod geslom »Gentleman 69« na upravo tega lista.«
*
Aliče Mjinvillovia je imela približno vse, kar je potrebno za srečo; mladost, lepoto, bogastvo. Toda ti pogoji sreče so pogosto tudi izvor nevrastenije. Tej ljubki dami, katere eksistenca je bila krasno zagotovljena z gospodom Rolfom Veilchenfeldom (veletrgovina z usnjem), je manjkala le zarja slave. Kaj bi bila Aliče dala za to, če bi kdo napravil iz nje znano osebnost, če bi bilo njeno ime in podoba v| časnikih! Koprnela je po tem, da bi o njej govoril ves elegantni Pariz...
Ko je Aliče prečitala oglas z zftačko »Gentleman 69«, jo je spreletela omotica. Najprej je pomislila, da ni oglas resno mišljen, toda kljub temu se je odločila, da napiše ponudbo. Namesto odgovora je dobila poziv na sestanek, za katerega se je s svojo zunanostjo na moč potrudila, da bi vse skupaj ne padlo v vodo. Drug drugemu sta pripovedovala pravljico svojega življenja in zakaj ju življenje ni zadovoljilo.'Jakob de Baudrier je bil grof starega rodu, član Jockey-kluba, vitez častne legije, imel je za seboj dveletno poznanstvo z glasovito Diano de Poitou, malce krajše razmerje s princ,ezo modre krvi — skratka, bil je tisto, čemur se pravi pariška osebnost. Njegov samomor mora torej zbuditi velikansko pozornost in zanimanje ... Prepričal je Alico, da se mora neizogib-
no kazati mesec dni z njo v javnosti — kot njen oficielni prijatelj. »Ko mine mesec, se preselim na oni svet (upam, da je lepši kakor ta!). Poprej pa napišem pismo,« je končal gospod de Baudrier, »v katerem izdam, da sem se ubil zaradi vas, zaradi vaših krasnih oči!«
Samo zaradi njenih krasnih oči? Vendar ne! Kot odškodnino za svojo kožo je zahteval Jakob petdeset tisoč frankov, ki jih potrebuje za poravnavo najhujših dolgov in za to, da bi se zadnje štiri tedne svojega življenja lahko zabaval in užival življenje.
Aliči se je zdelo to malo drago, toda čutila je, da bi bilo smešno, če bi se pogajala. Pristala je, da plača vnaprej; beseda plemiča ji je zadostovala. Podpisala sta to čudno pogodbo, ko sta se zedinila o načinu samomora: kroglo v srce. Jakob je tudi pristal, da se za to zadnjo svečanost svojega življenja obleče v frak.
Od naslednjega dne sta bila Alice in Jakob neprestano skupaj: v gledališčih, restavracijah, barih in na tekmah. Grof jo je obdajal z izrazi silne strasti in zaljubljenosti. In ljudje so takoj začeli šepetati njeno ime, kadar je šla mimo; fotografirali so jo in intervjuvali. Alice je bila v sedmih nebesih. Jakob se je oddahnil pred upniki, prijateljem je celo posojal manjše vsote in dajal res grofovske napitnine. Imel je povsod uspeh, tudi pri Aličinih prijateljicah, življenje mu je začelo zopet ugajati in kmalu je bil najsrečnejši človek v Parizu. Toda kadar sta bila skupaj sama, ji je dajal čutiti popolno ravnodušnost in lahno razburjeno vljudnost.
Nekaj dni pred določenim dnem odhoda na oni svet se je Jakob potapljal v radosti do življenja in snoval neštevdlne načrte za bodočnost. Podoba je bila, da niti ne misli na to, držaji dano besedo. Alice je začela sumiti, da jo je ogoljufal. Na večer pred usodnim dnem, ki sta ga prebila skupaj v zabavnem parku, kjer se j^ Jakob kresa! od veselosti in brezskrbnosti, se je ob ločitvi gospod de Baudrier sklonil nad1 Ali-čino roko in izginil v temi pred njenim domom...
¡Zjutraj, je zopet nastopil »službo«. Namesto kave si je za zajtrk naročil whisky, nato pa še drugo in tretjo steklenico. Preletel je v mislih mesec, ki ga je preživel, in spoznal je, da prav za Prav z denarjem ni bil srečnejši kakor v pomanjkanju. Potem pa se je odločil k dejanju; Napisal je Aliči pismo, kakor sta se bila dogovorila, in po razumljivem obotavljanju se je ustrelil v srce.
Alice je na ta trenutek čakala za vrati. Bila je mirna, kajti vedela je, da je Jakob preživel več strahu kakor bolečine. Zamenjala mu je namreč prave naboje s slepimi. Hotela se je samo prepričati, ali bo držal svojo besedo in ali se bo držal kot gentleman. Ko je gospod de Baudrier prišel k sebi in se zavedel, da ni mrtev, i;i ko je zvedel resnico, ga je popadla togota in prisegel je, da Al'ico sovraži, kar mu je
dalo priliko, da je potem Položil — obratno prisego.
In ker si njuni občutki niso toliko nasprotovali, kakor bi bilo mogoče soditi, sta s'i hitro izmenjala poljube in začela kovati načrte za bodočnost. Po!eg drugega je bila beseda tudi o tem, da hoče Aliče postati gospa de Baudrier. — »V ostalem pa je to tudi eden izmed načinov, kako človek lahko napravi vsemu konec.« je zamrmral grof Jakob.
V AFRIKI
—- Čudno pišejo ti časopisi: da je nad našim sektorjem nejasna situacija; jaz pa ne vidim nikjer niti oblačka.«
FILOZOF
Profesor Čelan: »Kako to, gospod kolega, da zadnjič niste prišli na koncert, ko pa ste vendar tako velik ljubitelj glasbe?«
Profesor Modran: »Veste, saj spočetka sem sc trdno odločil, da bova šla obadva z ženo. Ko pa sem bral plakat: »Pridite vsi!«, sem si mislil: Če gremo vsi, pa bo v dvorani premalo prostora in tako sem s težkim srcem rajši ostal doma.«
Filmi.
ki jih ta teden v Ljubljani ne morete videti:
TRGOVINA Z BELO MOKO,
ker je trgovina zaprta in so morali filmanje odložiti.
S TRAMVAJEM DO JEŽICE,
ker se je piroga v tej smeri nekaj pokvarila.
RAJ NA ZEMLJI,
ker bo ta film filrrtan — po vsestranskem obetanju — šele po zaključku sedanje vojne.
Ivan Rob:	' -
Štirje stezosledci
XXXVII.
Pod drevo, na staro mesto skliče Milan trumo zvesto, tam slovesno govori:
»Poslušajte, fantje vi!
XXXVIII.
Bil na neki sem višini, tabor videl sem v dolini. Rad dognal bi kakšen rod biva tod, kdo so, odkod.«
ki jih morete videti v Ljubljani:
Najnovejši muzikalni velefilm
Melodija hrepenenja
z neprekosljivim parom Jeanett Mac Donald, Nelson Eddy. Režija slavnega R. Z. Leonarda (tvorca »Cvetoče pomladi«) Opojna glasba Sigmunda Romberga. Romantična vsebina!
B Kino „MATICI"
Telefon 22-41. Od 22.—24. marca:
„Ciganske melodije“
V glavni vlogi: Lupe Velez. — Muzika: Alfred Rode in njegov ciganski orkester.
XXXIX.
Jože, leno motovilo, mora kuhati kosilo; truden revež brž zaspi, jed pa v loncu se smodi.
PROFESORSKA
Služkinja: »Gospod profesor, '¿dravnik je prišel.«
Profesor: »Nimam časa. Recite mu, da ne sprejemam, ker sem bolan.«
Naši hrabri stezosledci, to so vam odlični jedci!
Nič jim ne diši nocoj.
Kaj bo s tabo, kuhar moj?
(Nadaljevanje sledi.)
MED PRIJATELJI
»Vrni mi sto dinarjev, ki sem ti jih posodil! Že četrtič te opominjam.«
»Počakaj še malo! Jaz sem te enajstkrat prosil, preden si imi jih dal.«
Od 25.—27. marca:
„Prinče za Tam Tamu
Film erotike, opojnih melodij, plesa in razpoloženja!
Najsijajnejši stari francoskega filma: Josephine Baker, Albert Prejean, jean Galland, Vivian Romance.
y Rîno „sl o sr
Telefon 27-30.
#
Do vključno petka 21. i. m.:
Materina žrtev
krasen francoski film z lepo Francozinjo Edwige Feuillere v glavni vlogi
V soboto, 22. marca premiera:
„Mladi Edison“
film mladosti največjega genija sodobne tehnike Th. A. Edisona. V gl. vlogi Mickey Rooney
o kins „UtllOir
Telefon 22-21.