AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, AUGUST 14, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVH °igo bo vzelo, predno bomo M zaupali Japonski, je tal predsednik Roosevelt s Pacifika ni določil dneva konca vojne; ed. države bodo zahtevale baze v bližini Japonske. se remerton, Wash., 12. avg. — Predsednik Roosevelt, v0rjj Vrni' z obiska ameriških baz po Pacifiku, je danes da K ra<^u ameriškemu narodu. Ob tej priliki je izja-morali Japonci tekom dolgih let pokazati voljo ^nja, predno jim bodo zopet zaupali. Je s krova neke kri- — ^ ie pripeljala z Ala-•le, da ker ne moreni "besedi in časti" morali dobiti obližini, da bomo pa- ' rl'^KSeVelt si .ie ogledal oor ter razne Aleutske V g °ma J'e bil °d 13. ju-t da je!°J,lh besedah je pokajo :al o 13 kot kda.i Pre-i Vre-Ha?afiri' toda niti z bese- p kdaj bo konec acifiku, ali v Evropi, da je g sVojimi popolnem sporazumu bojevanja pro- apeliral na na-5 nT,?1'1110 kooperacijo pri ,n0ru ter zatrjeval, da kor" gih dežel, da pa moramo imeti Pacific prost za plovbo in sicer vse od kalifornijske obale do Sibirije in Severne Kitajske. Imeti pa moramo baze, s katerih bomo v stanu preprečiti vsak napad, je rekel predsednik. Predsednik je tudi pohvalil časopisje, ki je izvršilo pravcati čudež, ker je znalo držati v vsej tajnosti njegovo potovanje,, čeprav je vedelo za to že od prvega dneva, ko je odpotoval iz Wash-ingtona. do ncana prej, ako bo- v°lj potrebščin na .le izjavil, da Kdo ve? Izgubila se je majhna ruja-va lisica. Kdor ve zanjo, naj sporoči na 1060 E. 61. St., ali naj jo tje pripelje. Zcpet bo vroč dan Včeraj je kazal toplomer 94 stopinj in za danes ne vidi vremenski urad še nobene olajša- dru- ve. V Zed. države je bilo pripeljanih 26,416 vojnih ujelnikov Washington. — Do 1. avgusta je bilo dopeljanih v Zed. države 226,416 vojnih ujetnikov, poroča vojni oddelek vlade. Samo tekom meseca julija jih je bilo dopeljanih 30,000. Mnogo jih je zaposlenih pri delih, zlasti v državah Michigan, Wisconsin, Illinois, Minnesota, New York, New Jersey in Delaware. Od dela so izvzeti fizično nesposobni, častniki in podčastniki. Od italijanskih vojnih ujetnikov jih je 34,326, ki so se prostovoljno javili za razna dela. Od teh so izločili vse fašistične in nacijske simpatičarje. -o- V Ameriki je zopet skupina avstralskih nevest San Francisco. — Sem je dospelo iz Avstralije 295 Avstralk, ki sq soproge ameriških vojakov. To je že tretja skupina Avstralk, ki je dospela v Zed. države na domove svojih mož. Avstralske neveste so bile presenečene, ko so zagledale na pomolu 74 otroških vozičkov, ki so bili pripravljeni za dojenčke, ki so jih Av-stralke pripeljale s seboj. -o- Kumrito voinp bondcl Franciji je povsem zagonetna Tat ima Z(daj zelo važno nalogo Price, Utah. — V enem izmed tukajšnjih, časopisov je bil oglas sledeče vsebine: "Oseba, ki mi je ukradla 2Ji. julija mojo uro budilko, naj isto vrne takoj, ali me naj pride vsako jutro budit ob 6:15." več sladkorja bo od 1. sept. Sladkorna znamka 33 iz vojne knjige 4 bo veljavna od 1. septembra naprej za 5 funtov sladkorja. Tako naznanja urad za kontrolo cen. Ta znamka bo veljavna za nedoločen čas. Urad za kontrolo cen postavlja v veljavo po eno novo znamko na vsaka dva meseca in pol. je Premier Churchill prišel v Italijo Rim. — Angleški premier Churchill je dospel v Italijo, da si ogleda bojno fronto. Pred par dnevi je bil v Normandiji, kjer se je posvetoval s poveljniki. delajo veliko preglavice naredniku v armadi lahko služijo pri isti vojaški edi-nici, če hočejo. Tako so prišli skupaj tudi bratje Giertz v Camp Famingdale, N. Y. Ko je mati trojčkov slišala, da ima narednik sitnosti, se je za-smejala in rekla, da to ni nič čudnega, ko jih pa komaj ona sama razloči. 19 T" Trojčki Giertz, v^užijo pri isti n emalo zadrego nared-od'd m°re razl°čiti enega ri'gega. Bratje so bi- Posla .Vojakom v juliju tak'111 za treningo vsak . °fišče. 3e Pa armadno vodstvo Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Plave znamke A-8 do Z-8 ter A-5 do F-5 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, šo v veljavi zdaj. MESO, sir, sirovo maslo itd — Rdeče znamke A-8 do Z-8 in A-5, B-5 in C-5 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi zdaj. SLADKOR — Znamke 30, 31 in 32, vsaka za 5 funtov, so v veljavi zdaj. Znamka 40 je za prezerviranje in sicer za 5 funtov ter je veljavna do 28. februarja 1945. Kdor hoče več sladkorja za prezerviranje, naj napravi prošnjo pri svojem odboru za racioniranje. Priložiti mora znamko 37. ČEVLJI — Znamki 1 in 2 iz knjige 3 sta veljavni zdaj za nakup novih čevljev. GAZOLIN — Kupon 12 iz knjige A je veljaven do 21. septembra, vsak za 3 galone; B-3 in C-3 ter B-4 in C-4, dokler jih imate kaj. Deset dni prej predno poteče knjiga B ali C, morate napraviti prošnjo za novo. KOLESA — Samo oni mora dati pregledati avtna kolesa, ki bi rad dobil nova. Komef'cijalna vozila jih pa morajo dati pregledati vsakih šest mesecev ali na vsakih 5,000 milj, kar pride prej. Popoldne je bilo v kulturnem vrtnega, nekaj polurnem življe-o gg Slovencev — po-Q.f sv°jemu pesniku ^orčiču ob priliki "Jegovega rojstva. Pojava pod spo-Kulturnem vrtu je v«eh!fr°da- ki Je prihi- ~ Je stal slavo-z zelenjem in Pranimi trakovi, u spomenika do bi| k°t govorniški stevilne trobojni-P^dstavljajoč po zasta ženih narodov. '■>mčn?ah' vs* v cvetju, i/fc, n°stn , razPoloženo za UaC an! Pa kot proslava Gregorčičevega dne v kulturnem vrtu 2a to priliko na- vršil svečanostno zaobljubo taj 3.50. Četrt leta 82.00 ___Foeamem* itevUka 8 cente__ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, 80-50 per year. Cleveland, by mall. 87.50 per yew O. S. and Canada, 83.50 for 6 monthr. Cleveland, by mall. 84.00 for 6 months C. S. and Canada 82.00 for S montks. Cleveland by mall 82.26 for 8 months Cleveland and Euclid by Carrier 86.50 per year; 83.50 for 6 month*. 82.00 for 3 months. Single copies 8 cents Entered as second-class matter January 5th, 1009. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 189 Mon., Aug. 14, 1944 Vpliv zmage na volitve Demokratski voditelji sami priznavajo, da bo manj prilike za zmago njih glasovnice, če bo vojna v Evropi končana pred 1". oktobrom. To mnenje premlevajo politikarji že več kot eno leto, pa se ni še nihče potrudil, da podal tozadevne razloge za to. Zdaj se je pa oglasil znani komentator Raymond Moley, ki skuša navesti nekaj razlogov za in proti. Poglejmo torej kaj bi pomenile posledice zmage nad Nemčijo z ozirom na predsedniške volitve. Na politični strani bi zmaga nad Nemčijo izpodbila tla onim, ki pravijo, da moramo obdržati sedanjega vrhovnega poveljnika. Kadar je vojna že napol končana, tedaj vodja že ni več tako neobhodno potreben. Res je, da bi nam ostali že Japonci, toda volivce bi bilo težko prepričati, da je Mr. Roosevelt neobhodno potreben generalu MacArthurju ali admiralom. Konec evropske vojne bi porinil v ospredje domače probleme. Lažje bi bilo za republikance udrihati po domačem rekordu Mr. Rooseveita, katera je najšibkejša stran Roose-veltove administracije. Konec vojne v Evropi porinil v ospredje tudi vprašanje Poljske. Ako Mr. Roosevelt ne bo mogel pregovoriti Rusov, da bi spremenil svoje zahteve napram Poljski, bo ogromno število poljsko-ameriških glasov zapustilo demokratsko stranko. To bi sicer res ne dišalo preveč po ameri^ kanizmu, toda vseeno bi bil močan faktor pri volitvah. In ti poljski glasovi so v mnogih mestih zelo potrebni za zmago Roosevelt-Trumanove glasovnice. Zanesljivi opazovalci so mnenja, da nam manjka civilnih administratorjev, ki bi bili zmožni prevzeti upravo osvobojenih dežel, posebno v Nemčiji. Lahko bi nastala zmeda, kar bi odmevalo prav v Zed. države z slabo reklamo za Rooseveltovo administracijo. Na ekonomski strani je več možnosti, ki bi skrčile demokratom število glasov. Tukaj in tam se bo gotovo pokazala brezposelnost. Mezda se bo znižala, overtime bo izginil in plačilne kuvertice ne bodo več tako peine. Mali trgovci.in podjetniki, ki imajo zdaj vojne kontrakte, se bodo desperatno ozirali za kakim zaslužkom. Po ulicah se bodo prika.zali odpuščeni vojaki, ki bodo gledali za delom. Vse to bi gotovo ne pomagalo demokratski glasovnici. S končano vojno v Evropi bodo gotovo odnehali z vojnimi naročili v dokajšnji meri. To bi pomenilo, da bo takoj ob delo na sto tisoče delavcev. Mnogi se bodo začeli seliti v druge države. Nekateri tje, odkoder so prišli za delom v vojno industrijo in bodo odšli zopet domov. Drugi bodo šli za delom v druge države. To bi pomenilo, da bi ob času volitev ne bili v svojem volivnem okraju in mnogo volivne propagande med del'avci bi bilo s tem brez pomena. Vojaki bodo komaj čakali, da jih bodo poslali domov. Vsak dodatni dan njih zadržavanja onstran morja bi to njih željo po domu še povečalo. To bi pokazali tudi pri glasovanju za novemberske volitve. Njih tarča bi bila sedanja administracija, češ, da ne stori ničesar, da bi se jih kmalu poslalo domov, čeprav bi administracija ne imela s tem nobenega opravka, ker to je delo armadnega poveljstva. Kot je imelo vpliv na vojake premirje v novembru 1918, prav tako bi imelo to vpliv na vojaštvo sedaj. Res je, da bi imeli demokrati še vedno argument, da je; njih kandidat nenadomestljiv za mirovne razgovore. Toda ta argument je mnogo manj učinkovit kot je argument vrhovnega poveljnika. Za navadnega človeka nimajo mirovni razgovori in dogovori dosti pomena. Niti ne vpliva na volivce, ki imajo svojce v armadi. Zanje je važno samo to, da je vojne konec, drugo, kar temu sledi, pa prepuščajo državnikom. Tem se lahko natvezi, da mirovne razgovore lahko vodi vsak in ni potreba, da bi moral biti to ravno predsednik, ki se pogaja s tujezemskimi deželami. Te izkušnje imamo še izza Časa Woodrow Wilsona. Dokler traja vojna je vsak za to, da zmagamo. Ko je pa vojna končana, je pa za mnoge vsa zadeva tudi že rešena. To so izvajanja, ki kažejo, da. če bi bila vojna končana pred volitvami, da bi izgubil Mr. Roosevelt mnogo glasov, ki so zdaj zanj, da dovede deželo do zmage. Kadar je enkrat zmaga v žepu, se obrnejo državljani na domače probleme in takrat gledajo na predsednika kot najvišjega izvršnega uradnika v deželi, ne pa kot na vrhovnega poveljnika naše bojne sile. Je pa še en drug argument, ki bi lahko pobijal ta izvajanja. Tudi če bi bila namreč vojna končana pred volitvami, pa bo morda mnogo volivcev, ki bodo volili za Mr. Rooseveita kot za nagrado, da je pridobil deželi zmago. To je lahko res, so pa argumenti, močni argumenti tudi proti. Kar spomnimo se, kako so državljani po prvi svetovni vojni nagradili za zmago predsednika Wilsona. Kako se godi po končani zmagi voditelljem smo lahko videli tudi v Angliji in Franciji, kjer sta šla Lloyd George in Clemenceau kmalu v pozabljenje. Obratno je pa res, da narod še dolgo ne pozabi svojih zmagoslavnih vojskovodij, dočim jim civilni voditelji ne ostanejo,dolgo v spominu. Med ameriškim narodom je še vedno v dobrem spominu general Grant, pri Nemcih ne bo nikdar umrl spomin na Hindenbunga. »1 ♦ 11 ilt 111H i BESEDA IZ NARODA !■#♦ 1' * i ***** 11' * It'H 11 i t * »FM < Gospodarji, posestniki! Vi, ki ste si ustanovili svoje domove, do katerih imate veselje in ste zanje delali toliko let in tako previdno in pridno varčevali ter vsako priliko vporabi-li, da je vaš dom za vas in družino to, kar je bila vaša želja od nekdaj Bodite čuječi! Zavedajte se, da je dandanes vsako vašo lastnino, treba čuvati, da se ohrani na njeni vrednoti, da bo lahko služila v namen, za kar ste jo ustanovili s trudom vseh dolgih let. Naši ljudje ste gospodarski ljudje, lastujete svoje domove. Imate izvanredno lepo urejene svoje domove. Okrog njih so lepi cvetlični vrtovi, kar povzdigne veljavo vašega doma, po-vzdigo tudi doma vašega soseda. Oba domova, vaš in sosedov, sta vredna več samo radi tega, ker sta lepo urejena zunaj na vrtovih in znotraj v modernih sobah. Kdor ima vse lepo zunaj na vrtu, tak gospodar ima navadno tudi vse lepo v hiši. Red in snaga na vrtu pove, da je tako tudi v hiši. Navadno je tako povsod, z malo izjemo. Za to so domovi-naših družin, vstevši brate Hrvate, ki so mednami tesno naseljeni, se istotako drže iste lepe navade, snage in lepote svojih domov. Zakaj omenjam v naslovu zgoraj "BODITE ČUJEČI"? Naj na kratko razložim, kar sem na zadnji seji v "NORWOOD LIBRARY" obljubil,, da bom apeliral na hišne posestnike v naselbini, za njih lastno protek-cijo! Če kdaj poprej, je prišel čas sedaj, da se zbudimo iz dremote in spanja. In da stopimo skupaj, sosed ob .sosedu, trgovec z trgovcem, vsi, ker vsi tvorimo narod in vzdržjujgjpp naselbino in okolico, za katero smo toliko let tako marljivo in pridno delali in skrbeli, da bo za nas in za vse naše troke DOM VESELJA IN ZADOVOLJNOSTI. Ali se zavedate, da ti vaši dragi in vam nad vse priljubljeni domovi ,lahko preko noči postanejo brez vsake veljave, in da naša okolica lahko postane neprijetna, iz katere si bo vsak pri zadeval pobegniti, če bo le mogel v boljši, lepši kraj. Ne bom vam tu našteval vzrokov. Opozoriti vas hočem samo na to, da se vi sami potrudite, da boste zvedeli za vse to. Bodite toliko pametni, da boste, kot ste dobri gospodarji, za svojo lastno korist prišli ven in iz vaših hiš in pogledali malo naokrog in se sosed z sosedom pogovorili, kako ohraniti ta vaš in sosedov dom, da bo ostal, kakor je bil namenjen ali pa da ga bo mogoče še zboljšati. Zelo resno vas, gospodajni in sosedje te naše naselbine in okolice, opozarjam, da si vzamete ta dopis v naznanje. Hočem, ne za mojo korist, vendar, toliko moja kot posestnika svojega doma, kakor za korist vašega doma, ki bo vaša korist. Mi imamo v naši okolici vrednega in zasluženega moža v osebi Mr. Frank Suhadolnika, ki se je samega sebe tako rekoč najn daroval na oltar, da bi za našo okolico, za naše domove doprinesel, kar. največ koristnega, že nekaj let se trudi, je kakor glas vpijočega v puščavi, kliče in vabi na seje, razlaga in dokazuje to in ono, pa se zelo malo zmenimo za vse njegove klice in opomine. Potem, ko je že pozno, ko •smo že prizadeti, se zdramimo in pravimo: "Res je, kar nam je pripovedoval, res se je začela nam goditi krivica, res je treba,' da se strnemo skupaj, itd." Saj ni neznano, kaj se godi v, naselbini, kako hodijo naši posestniki že do svojih advokatov in iščejo na sodnijah pravice za svoje domove. Toda, to je vse šele začetek tega kar zna še slediti, če bomo mi ždeli doma za pečkom in pustili, da bodo drugi gospodarili za svoje žepe, nezme-neč se, če poženo sosede iz njih cest kam drugam, da bo le "business" zanje donašal dolarje. Da, da, na sejo pridite. Prosim, vpišite se v to društvo, ki bi se popravici moralo imenovati DRUŠTVO PROTEKCIJE LASTNIH DOMOV.' če vam je za vaš dom, naj vam bo za to društvo. V njega se vpišite, pridite na sejo, poslušajte kaj drugi vedo povedati, ne gre se za druge, gre se za vas, vsaki bo reprezen tiral sebe in svoje posestvo, svoj dom, svojo bodočnost! V skupnosti si lahko po-magalte, posamezne lahko stro in prežeiio na umeten in lahak način, nikakor pa ne bodo vas, če boste združeni v društvu, ki boste branilci svojih domov. Ne čudite se, da vam to pišem tako odločno. Vse krog nas se že dogaja velika krivica posestnikom lepih in krasnih domov, zakaj? Za to, ker niso bili organizirani, spodrinili so enega in drugega, in izkoristili so celo okolice ,sto in sto tisoči so šli po vodi v veljavi njihovih domov, z žalostjo so se izselili iz njih. Vse to se dogodi tam, kjer ni edinstva in sloge z sosedi, kjer ni čuječnosti. Radi tega, icenjeni rojaki, ki« ste zidali naselbino in ste še nanjo ponosni, uljudno ste vabljeni, da se takoj vpišete v to društvo, za kar so vrle naše žene že hodile po hišah. Ni pa dovolj se samo vpisati za en dolarček, treba je iti na sejo in tam povedati in slišati za kaj se gre, kaj da je pred nami in kaj da se lahko zgodi. Ko boste brali o naznanilu pri-hodne seje, prosim, da se iste udeležite. Ne bo vam žal, nekaj se boste naučili, vse to pa bo za vašo korist. Bodite prepričani, da imate moža, zgoraj imenovanega, ki se resnično zanima za vas in vaša posestva in za vašo in našo okolico in še več. Pridite, da vam ne bo enkrat žal. Anton Grdina, posestnik in stanovalec v tej okolici nad 40 let. Dogodki pred tremi leti V svojem govoru dne 27. junija 1941 je takratni predsednik jugoslovanske vlade v Londonu arm. general g. Dušan Si-movič glede vojne v Jugoslaviji med drugim dejal tudi tole: "Z vojaškega gledišča Jugoslavija ni bila pripravljena za vojno. Prejšnje vlade so opustile skrb za izvršitev potrebnih materijalnih, moralnih in vojnih priprav. Nezadostna tehniška izvežbanost, številčno in tehniško šibko letalstvo', ne-' dostatek motornih in oklopnih enot in nezadostna sredstva protiletalske in protitankovske obrambe, to so odgovornosti prejšnjih vlad. Poleg drugega je tudi še okoliščina, da so zaprtih oči hodile mimo vojnih potreb in da na odgovorna mesta v vojski niso postavljale sposobnih ljudi, ki bi hodili z duhom časa ... Na drugi strani moralno razoranje, zadušitev vsake javne besede, zlorabe in diktatorske metode v upravi so ubijale vero naroda v koristno in pošteno delo vlade. V poglecfti vojne pripravljenosti se je Cvetkovičeva vlada obotavljala, da podvzame kakršne koli ukrepe za obrambo države in da v prvem redu izvrši mobilizacijo. Še več, Cvetkovičeva vlada je v času podpisovanja tripartitnega pakta zapovedala celo demobilizacijo vojnih sil, ki so se zbirale na jugu države. Predvideno grupiranje naših sil in razvrstitev za pbrambo z razvijanjem močnejših sil proti severni in severozahodni fronti ni odgovarja- lo položaju, ki je nastal s prihodom Nemcev v Bolgarijo. Nedostatek večje strategične rezerve pa je onejnogočil vsako spremembo razvrstitve po obstoječih vojnih načrtih. Nemčija je Jugoslavijo napadla nenadno in brez vojne napovedi. Njene oborožene sile so bile zbrane v manjšem delu proti Grčiji, v glavnem pa proti Turčiji, ker je prvotni nemški načrt predvideval napad na Turčijo najkasneje 1. aprila. 27. marec je ta načrt sprevrgel in Nemci so improvizirali novo koncentracijo, ki je po izjavi samega Hitlerja, zahtevala tako za nemške kopne kakor letalske sile, eno izmed najtežjih nalog v tej vojni. 6. aprila je južna nemška ar-madna skupina feldmaršala Lista izvršila napad in to: Ena armada je napadla Grčijo s težiščem "v smeri Soluna. Napad so izvršile planinske divizije, ki jih je podpirala ena oklopna divizija v smeri Stru-mice. Druga nemška armada je napadla v smeri proti Skopi ju in to na črti Carevo Selo-Štip-Ve-les-Čustendil-Kumanovo-Skop-Ije. Tretja nemška armada je napadla 8. aprila po dolini reke Nišave proti Pirotu in Ni-šu. 10. aprila je nemški ar-madni zbor iz Romunije zasedel Banat, 11. aprila pa je četrta nemška armada z zahodne Madjarske in Štajerske izvršila napad v smeri proti Zagrebu. Moč nemških napadalnih sil je znašala 33 divizij, od katerih je bilo 6 oklopnih in 4 motorizirane in okrog 2000 letal. 10. aprila je tudi Madjarska napadla, že prej pa tudi Italija. Sledili so tudi Bolgari. Proti vsem tem silam je jugoslovanska vojska postavila nasproti 5 pehotnih divizij in eno in pol konjeniško divizijo. Poleg tega snip postavili v borbo vsega 300 letal. Poleg omenjenih 5 divizij so deloma sodelovale tudi še Savska divizija pri Koprivnici in del Dravske divizije pri Mariboru. Celotno bojišče pa je merilo preko 2,600 kilometrov. Zasnovani podvig tretje armade, ki je imel odpreti vrata naši vojski skozi Albanijo, na žalost ni izpolnil pričakovanih upov, zaradi nekončanih priprav za akcijo, pri čemer sta bila izgubljena dva dneva in tudi .zaradi nezadostne aktivnosti poveljnikov, ki jim je bila ta naloga zaupana. Sovražni napad, ki ga je izvajalo najprej silno nadmoč-no sovražno letalstvo, potem pa neprimerno močne sile oklopnih edinic v bok in v hrbet naših, na zelo širokem bojišču razvlečenih in §amo napol mobiliziranih sil, je imel resne posledice. Naše čete so prožile povsod močan odpor in so se junaško branile. Z nožem na puški in z bombo v roki so naši vojaki skakali na sovražne tanke, ali je vsa hrabrost bila nezadostna, da sama zaustavi ogromno moč sovražnika tako po številu, -posebno pa po tehnični opremi. Nasprotno je bil učinek italijanskih armad ničev in so bili Italijani povsod od naših šibkih oboroženih sil potolčeni." Žalostna hiša Naloga, ki so mi jo dali, se je zdela zelo preprosta. Ko sem se odpravljal na pot, se mi še sanjalo ni, da grem nasproti eni najbolj čudnih prigod na svoji življenjski poti. Kot uslužbenec skrivne policije bi moral potovati v neko mesto na Balkanu, kjer bi našel tovariša, ki je tam prebival in deloval. Tega tovariša nisem poznal. Vedel sem samo, da je eden naših najboljših agentov, ki se mu je bilo že pred precej časa posrečilo vtihotapiti se v nekaj skrivnost- nih političnih združenj. Moji vladi se je mudilo zvedeti, kakšne zarote kujejo v tistih nevarnih krogih. Lahko si mislite kakšne težave je moral tovariš premagati, da je lahko izpolnil svojo nalogo, zakaj vsaka neprevidnost, pa če tudi še tako neznatna, bi ga bila lahko veljala življenje. Zaradi tega se je moral tudi pri tem, ko je sporočal vladi obvestila, ki jih je dobil s pomočjo svoje prebrisanosti, zatekati k najbolj duhovitim zvijačah. Dobro je vedel, da poznajo člani tistih združb vsa pota, na katerih se lahko prestrižejo sporočila in dopisi. Zadnji mesec je ta naš človek n. pr. pošiljal novice v čisto vsakdanjih pismih, ki jih je naslavljal na neko deklico, ki naj bi bila njegova zaročenka. Ta sporočila so po precej zamotanem kroženju prihajala nam v roke. V zadnjem izmed teh pisem je sporočil, da je neobhodno potrebno, da pride nekdo od nas tja doli, da bi mu lahko zaupal nekaj izredno važnih stvari. Določili so prav mene, da se snidem s tovarišem. Na pot so mi dali zelo čudna navodila, ki so se glasila nekako takole: Brž ko bi prišel v tisto balkansko mesto, kjer je prebival tovariš, bi moral oditi v majhno vilo v okolici mesta, v kateri pa nihče ne prebiva. S ključem, ki so mi ga izročili bi prišel v vilo, pri t£m pa bi moral skrbno paziti, da bi me nihče ne opazil. Vrata bi moral za seboj zakleniti ter se podati v sobo prvega nadstropja, kjer je telefon. Vse to bi moral storiti že zgodaj zvečer, zakaj točno ob 22 bi moral te-lefonično poklicati določeno številko. Ko bi dobil zvezo, bi moral dvakrat zakašljaU, nič drugega, potem pa slušalko zopet obesiti. To znamenje naj bi tovariša opozorilo, da sem dospel. Če bi ne bilo kakih nepričakovanih ovir, bi že čez dobro uro prišel za mano v vilo z drugim ključem, ki ga je imel sam. Po treh dneh potovanja sem prišel na cilj. Ko sem zvečer stikal okrog vile, je lilo kakor iz škafa. Nikoli ne bom pozabil tiste zapuščene in mračne ceste, kjer je bilo slišati samo štropot nepretrganega dežja in kjer so Vse hiše, razsejane po vrtovih, bile popolnoma temne. Oprezno sem lezel naprej, pa se kar nisem mogel ubraniti misli, kako bi bil ta kraj kot nalašč pripraven za zločin. Skoraj nehote mi je desnica v žepu površnika stiskala ročaj pištole. Kmalu sem bil pred hišo, ki me je zanimala. Za trenotek sem se ozrl naokoli, potem pa sem vstopil. Ko sem prestopil prag, sem brž obrnil stikalo za luč in vrata zaklenil. Nekaj pohištva po hodniku je pričalo, da v hiši ni stanovalca. Skozi dva majhna prostora sem dospel do stopnišča. S hodnika v prvem nadstropju je dr'žalo dvoje vrat. Odprl sem tista na desni. Držala so v spalnico, kjer ni bilo telefona. Moral sem torej v drugo sobo. Stopil sem zopet čez hodnik in se približal levim Vratom. Obrnil sem stikalo, ki je bilo na podboju ter pritisnil kljuko, da bi odprl. Kar naenkrat me je obšel čuden strah, sam nisem vedel zakaj. Strah, ki izvira iz zlih slutenj, ne prizanaša niti najbolj hladnim in pogumnim ali celo predrznim možganom. Dopovedoval sem si, da je do sedaj vse gladko potekalo in da torej nič ne opravičuje mojega strahu. Pa ni nič pomagalo. Končno se mi je posrečilo, da sem se obvladal. Z odločnim gibom sem odrinil vrata. Verjetno so bili moji živci le preveč napeti, zato tudi nisem mogel potlačiti prestrašenega krika, ki mi je ušel iz grla. V kotu sobe je ležalo moško truplo: vznak, z rokami krčevi- Ka milil1 to pritegnjenimi k teles" strašno razbito glavo Nekaj minut sem ostal' prikovan na mestu. nepremično upiral v tfl>f tleh. Na zadnje sem se in se domislil, da bi t" biti truplo mojega tov»r «ja da so morilci morda nekje v tej žalostni hi^ Prav tedaj se mi je da slišim šum, ko da «|rbi -(Nadaljevanje na 3. s^Jpj,.' i ni Po p 'mi POVi 'lik in < Ko sem parkrat svWPjem funte prevrgel sem in ^J pu.s] fi ter si ustvaril udobn"lti 0 v dovolj veliki razdalji^ marada Jima, sem ^nej treba nekaj debate, Prileti bodo pograbile prelest»H ra2n me ponesle v deveto je vsak drug dan ned^jj celi senožeti senca ■M malo zakašljal, da bi s"|pa pripravil na mednavo^li vore in polahko vpra "Jim, ali spiš?" "Ja!" mi je nakraWj ril. A s Pr; aza fO); Ta človek pa laže, slil, ker če bi spal, m' govoril. Tako daleč PaM ni razvila moderna bi človek lahko v sP1 razgovore, čeprav se Pr poje dostikrat solo, ^ edino v njegovo last'11' "Saj ne spiš," mu "Orajt, pa ne," mi ^ jadrno nazaj. "Tako ne bova df Jim. Meni se ne da če te volja, ti bom n^ da boš ložje zaspal tudi našemu Jimmy.)1' povedat kako storjo> m spi, dasi se dostikrat P( ob pripovedovanju ^ še predno je storje K ! "No, pa povej kaj' kaj bo." "Vnaprpj te pa 01 je stvar absolutno rt ne boš potem m o vda o kakem jemanju iZ' he." "Nikar ne trati m s Več *vlj, 'to ifti ov teti t« !tl: da 'nav k, "ku, 'iini 1 So »k t pripravami. Povej, lP srcu, da bova pre.) "Okidoki, Jim, boJJ, Ali se spominjaš na, cov ribnik, ki ga je 11 pri gozdu, kjer smo lovili zajce z Alb" čem?" "Aha! Tam, k3er zajček iz grma i" s':(. usmodil za njim, vidno v neznansk0 smatinčku, sodeč p° ^ je potem pomagal v svet." O, ne, Jim! Tis j - iT Wen Jo "Pe. Pri j ■k v Jii t, rki. ^ l|e krr 2ena :o- it > I y j saii 10 i l$titi;' ,> i: da Si h . lit ysr< itVeč* • % 'Ji di v mislih ti, je bilo Gramčevim ulicam, domačo leso. Pa tu _ prav povedal. Je že trikrat usmodil ^ strel, ki ni zadel, notarskim pečatom Prvič sem streljal, dolgoušec izmotal Kam naj pa meri^ pa prevračal nod ni mogel prav odl®c v Je stran bi bilo najbolj ^ bi S( vanje. Ustrelil seflj'.^ v en dan, da je pf vo smer v glavo. (1 streljal, ko je zajec tj čil čez grm in se 1111 ae>' fli i u gi strani. Tretjič » t^. smeri proti Gramc j H mor si je nesnaga i ^ se je v tistem hiPu ^ počila, premislil zraku in jo vlil Pr0 t] rej trije pogreški vičljivi. Ampak, k f bil omeniti je bilo ti", cem v debati, pa v tretjem strelu, stoP.^^ in hotel nasuti sV, 0 te Ne i nier bi te > ki k Je, Bo iaV; r fe. a j si prešel v ofenzi^ J ^ ven(j Si dosti časa, da * ^ ^dj.,, na strel, ko sva b1' .j 1 s> iji pra zajcu na rep l^fj 1 «i ^ ni bilo ne tukaj 11 tolik0 "Ampak tam Prl/|e ve£ to bom pa jutri p°v Žrtev spovedne molčečnosti ŽALOSTNA HIŠA ti Maz se le čudim, da tudi mo-sJe ni3o osiveli," meni res-«arol. "Pravijo, da jih skrb . i sive in mene pa tako Pi'.2a strica in za vaju!" ..1 ,Vsi resnosti položaja se [ niste mogle' ubraniti sme-J.teh otrokovih besedah, j Je »ato pri obedu, podar-. u od gospe Jardinier, KVed0Val> kako ga je pred-in HSOdišča Prijazno spre-bjj tia bo šel zato še enkrat \ mu ter ga prosil, da naj strica obglaviti. Toda k 0 tem ni hotela nič sliša-r Predsednik itak ne more fe1* SOdbe- "ra m Pa se je med sose-- esla vest, da ste gospe '.aa so vendar nedol-'J aviJo nekateri. Večino-Pa 80 ljud z glav, vse2t ~'ima niso mogli, to ro Nedolžni! Mati in se-teri Parja i« morilca!" Ne-pa res z njima čutili. vi-fcHi radovedni in ho- vm , izP"ščeni ženi ter . sli«ati a^o 80 Prihajali eden za altov l vraznih izmišljenih tateri enslcai*ia na obisk. ,em So izi'a^ali sočutje, (ja pa So bili njih pogledi lahko ugr ^ .vo- DrugI so prisil liku aj S° slišali slabega o 80 pa seveda da SO tudi sedaj še in 1 0 njegovi nedolžno-hoteli vedeti, če bo > Wjen prav gotovo ob- ije pri tem zmaje-'ami in si mislili 0 S1 mislite, kako je bi-M Jai'dinier pri teh obi-}t M.;^- Nazadnje se je slels;kuhinj0 in k materini ••e prepustila ljudi f ie u 7 tudi Juliji so bili žena °dveč. Zato pri->%•> in Ua Vrata "Začasno Ha k .odslovi ljudi z ozi-tfžaj 01ezen matere. "Naš satu! tukaJ neznosen," ""Ko £ m sebi. "Tu ne iti] n?^' moramo ^ir, • r°da kam z bolno Urokoma? In kaj ^ He bnT umrjemo gladu t> eba iu Prosjačit? lili J B°g udov Josip Spilman S. J. da otroka — in vendar se od njiju ne morem ločiti!" Tedaj zazvoni pri vratih in Karol naznani obisk gospoda semeniškega ravnatelja. Takoj so poslovi gospa Le Noir in prosi ženo, naj stvar prevdari. Ravnatelj vpraša ljubeznji-vo po zdravju gospe Montmou-lin. Ko zve, kako jo je grozen udarec oslabil, pravi: "Nisem drugega pričakoval. Tudi vas, dobra gospa, je moralo hudo zadeti. Ne drznil bi se vas motiti v vaši žalosti, če bi ne zaupal v Boga, in želim vas samo vsaj malo potolažiti." Gospod ravnatelj prosi, naj mu gospa dovoli k župnikovi materi; Julija naj gre vprašat. Za odgovor pa se stara gospa Montmoulin sama potrudi doli k ravnatelju po ozkih stopnicah, češ da bi mu ne mogla pustiti iti po teh stopnicah razen v najhujši sili. Stari duhovnik izrazi materi in sestri svoje in sobratov trdno prepričanje o sinovi nedolžnosti. Pove jima, da je istega mnenja tudi nadškof. Vsi zato globoko čutijo usodo obsojenca in matere ter sestre. ■ "Še več," pravi ravnatelj, "prepričan sem tudi, da se vaš sin ni mogel braniti, ker ni smel izdati svoje duhovske dolžnosti. Če bo zaradi obsodbe moral umreti, mu bo podeljena mučeniška krona in mi ga bomo smeli v svojih srcih častiti kot pravega spoznavalca vere. Naj ga imajo ljudje tudi za morilca — prišel bo dan, ko se njegova kratka sramota spremeni v njegovo večno slavo." Pobožni starček ju je .nato še tolažil z vzgledom nedolžno obsojenega in sramotno umorjenega Zveličarja, katerega smrti se spominja cerkev ravno danes na veliki petek. Kot balzam so se vlile duhovnikove besede na krvaveča srca trpečih žen. S solzami se mu za-hvalujete in mu obljubite, da boste z ozirom na Križanega prenašale žalost in sramoto sina in brata. o bližajočem se (Nadaljevanje z 2 strani) kaj premikalo po stopnicah. Stisnil sem pištolo, se obrnil in naglo skočil na hodnik. Toda na stopnicah ni bilo žive duše. A vendar sem zdaj še razločnejše slišal šelest, ki mu ne bi mogel določiti smeri, od kod prihaja. Zdaj je že kar kazalo, da me bo groza premagala. Ves sem se potil in tresel. Kljub temu sem po kratkih stopnicah odšel počasi navzdol in se previdno stiskal k zidu. Ko sem dosegel pritličje, sem jo ubral skozi oba prostora, ki sta držala na hodnik pri glavnih vratih. Prav tisti trenotek, ko sem stopil na hodnik, se mi je zazdelo, da me prevzemajo blazni prividi. Vrata, ki so držala na cesto, tista vrata, ki sem jih bil takoj, ko sem stopil v hišo, trdno zaklenil, so bila zdaj na stežaj odprta. Nekdo je torej . . . Toda nisem utegnil premišljati, zakaj tisti trenotek sem začutil strahovit udarec v tilnik. Opotekel sem se ter skušal stopiti nekaj korakov dlje, VSE KARKOLI se pbtrebuje od zobozdravnika,1 no bodisi izvlečenje zob, puljenje jajnih ražnjičev in zelnate so-zob in enako, lahko dobite v va- late . . . potem pa me je zagrnil mrak in onesvestil sem se. Ko sem se zavedel, sem se znašel leže na klopi, ki je stala na hodniku. Pred mano je stal človek odločnega, ali prijaznega obraza in je kadil cigareto. "Kako je?" me je skrbno vprašal. Četudi sem bil še malo zmešan, so mi možgani vendar že kar dobro delovali. Zato sem se takoj domislil, da temu človeku najboljše odgovorim, če planem nanj. Toda preden sem mogel samo migniti, mi je vljudno ali trdo položil roko na ramo ter malomarno dejal: "Le mir, Keller! Tovariša sva in oprostiti mi morate to, kar sem storil!" Hitro me je prijel pod pazduho in me zvlekel na piano. Kmalu sva bila nekaj sto korakov oddaljena od žalostne hiše. Med potjo mi je dejal: "Vi ste v teh krajih novinec. Vse vam bom pojasnil kasneje, sedaj se morava pa požuri-ti od tu!" Cez dobro uro sva sedela v prijetni okoliški gostilni. Krč-marja sva ie z veliko težavo zbudila. Večerjala sva izvrst-Nikdar ne bom pozabil si- še polno zadovoljstvo pri dr. Zup- Ko sva zaklenila vrata spal- niku, ne da bi zgubili pri tem i nice za seboj, je tovariš pričel dosti časa. Vse delo je narejeno, «yse je šlo kakor po olju do kadar vam čas dopušča. Uradni naslov: DR. J. V. ŽUPNIK ' 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti, Knausovo poslopje. Aug. 10, 14) 21 ure. Takrat pa sem od svo jega zaupnika nenadoma zvedel, da so vas izsledili in da bodo v samotni vili z vami obračunali. Sam nisem vedel, kaj ukreniti. Nisem Vas poznal, * FATS FOR VICTORY* m 1 sirot, T'a reve!" Tako je ^ srn g° skušana žena v Ji i"!P,Vej gospa Le Noir ■e'ki jBl****> na obisk Viti. \T; m bilo mogoče od- r A H Je jjji 8l,ca (. [ 12 Prijaznih oči, 'n Zh.ji 2 nesrečno rod- taktni" Je tolažiti z ma-" Dobro je vedela, m? VC'J USED KITCHEN FAT i* nece^ARV TO KEEP 7T<- AMERICAN FIGHTING MEM AND INDUSTRIES Ot£ - THE ROAD TO VICTO RV...__ v. vkfpf tež; 8Pe avnem položaju ste h " »n- -ki J*rd JPraša> kaj misli • lnier z obema ot- H doki zal Vestno er ne zaraste tra- a*ila. Sor, " Ona zgodbo, kot se , 0(lni, "a 'gospa Le Noir Lambescu, ze-got e> ki bi gospe ti radi pomaga. y aialo ela tJ* Preseliti .Ne i CUpčij°; tudi bi t°% ir' ne bil° od" fH^ov ;Srečni gospe par bi ' t' /I dr; f. 9 il. 'L A £ s za stalno oba 'J celo T- nizke obresti S, " brez obrestij. Ra ' v«el a 1T1 ------- M*1 sta iov tudi. nil^t Aix- ln soprog, g. Le ib: Se Jima prikupi-Jilna, da bi bilo V>stna°'r0ka Za Par 26 ska ier se srčno za- a Ji ane d°brote in e^arSV°j težavni polo-nj"o boji' da b0 šel if j A ill it, ^ U(Ji z, Do^e tv.vlambesc- za" " «uvQ "*«», ker K- , ^ J 'f'f&h 1 bil° skoraj Meni," toži ^h T dru^ kot fC> t,n2 e'om rok. Mail dol?ela' da križa ne K0 Prenašati. To- Ravnatelj tu obrne pogovor na bodočnost. Gospa Jardinier mu potoži svojo veliko bedo in ravnatelj ji prijateljski odgovori : "Ravno tako kot sem si mislil! Tu vam sedaj ni mogoče ostati. Vidite, govoril sem z dobrim župnikom v La Grange, ki je pred sodiščem tako sijajno spričeval o značaju abbe Montmoulina, svojega nekdanjega kaplana. "Po meni vas vpraša, če bi hoteli voditi njegovo malo gospodarstvo in je tudi pripravljen vaši vrli materi prepustiti malo sobico v žup-nišču. Premislite stvar: ni vam treba precej odgovoriti. No, od otrok se boste seveda za nekaj časa morale ločiti; toda to morajo pač vsi stariši, ki pošljejo otroke v kak učilni zavod. Za Juliko upam dobiti prostora pri Jožefinkah v mestu Arles. In mali Karol, ki se tako dobro uči, bo pa pač vesel, če ga vzamejo v apostol j ski zavod v Marzilji. Res je še nekam mlad; a na priporočilo gospoda nadškofa bodo radi storili izjemo. Kaj mislite ve na to?" Kaj pač drugega ste mogle gospe odgovoriti kot se zahvaliti? Tudi otroka sta bila zadovoljna; Juliji je bilo vse po-volji, samo da more čim preje zapustiti Aix, kjer se je bala pokazati se na cesti. Karol pa je povedal: "Bom tem preje misijonar. Veš, mama, če sem v Marzilji, morem tem ložje odpluti na ladij i k divjakom, kadar me bodo predniki imeli za sposobnega." Ravnatelj je hotel oditi, ko se naznani advokat Meunier, Ta pa prosi ravnatelja, naj še malo počaka, ker bi se rad z vsemi skupaj posvetoval o važni zadevi. HELP SHORTEN TME ROAD TO VICTORY/SAVE ANDTURM IN VOUR USED KITCHEN FAT/ 2)0,000,000 POUNDS ARE URGENTLY NEEDIP TO KEEP PRODUCTION IN STEP WITH. INVASION DEMANDS AND CIVILIAN INDUSTRY} niti sem vedel, kje bi vas iz-taknil v tem času. Kar na slepo sem telefoniral v sedež do-tičnega združenja. Oglasil se je sam predsednik. Povedal sem mu geslo, ki mi je bilo znano in mu dejal, da ste že tam in da je treba vse končati še pred 22 uro, ker da je policija obveščena. Nato sem telefoniral nekemu članu združenja, ki sem ga poznal in vedel, da je eden glavnih "likvidatorjev" ter mu sporočil, naj stvar uredi takoj. Ta si seveda tega ni pustil dvakrat reči. S.edaj leži s preklano glavo v I. nadstropju, kakor Veste. "Likvidiral" ga je njegov tovariš, ki je bil prepričan, da ima vas pred seboj. Vso zadevo sem opazoval skrit na vrtu. Ko ste prišli je bila zadeva že končana. Izvr-šilec je imel pri sebi neke važne listine, pa sem ga zato hotel počakati in ga onesvestiti, da bi mu lahko izpraznil žepe. Po nesreči ali pa k sreči sem zadel vas. Ko sem vas lopnil in se sklanjal, da vam obrnem žepe, se mi je nenadoma približala senca. Spregovoril sem geslo —njihovo in naše. Možakar je samo pokimal, nato pa se sklonil, da bi mi pomagal. V tem sem ga onesvestil z dobro merjenim udarcem. Pobral sem mu, kar me je zanimalo, mu potisnil snopič kloroformirane vate v nosnici in ga odnesel v drugo sobo. Nato sem počakal, da se zbudite. Tu Je vaša legitimacija. Ne zamerite!" To noč nisem posebno dobro spal. . . -o- Gregorčičev dan (Nadaljevanje s 1 strani) slušali, kot bi nam peli fantje tam po slovenskih vaseh. Nekaj lepih in veselih komadov so nam zaigrali na svoje harmonike: Pete Srnick, Ray Švigel, Wolf, Jantek. Načelnik programa Mihelich je predstavil razne odlične goste, kot: EW,L'B.'J. Ponikvarja, Rev. Matijo Jagra, župnika iz Barbertona, Jožeta Lekšana, agilnega društvenega delavca in vodjo barbertonskih Slovencev, dr. F. J. Kerna, Ivana Zupana, urednika Glasila KSKJ, sodnika Kovachya, predsednika madžarskega kulturnega vrta. in zastopnike drugih kulturnih vrtov. Mr. Wolfram, predsednik Lige kulturnih vrtov, je iskreno čestital Slovencem ob praznovanju rojstva svojega velikega moža. S tem je bila slavnost zaključena. Tam v prijetni senci so pa potem naše vrle žene in dekleta postregle narodu s finim pecivom in hladilno pijačo. Dan je bil lep, ne samo v naravi, ampak je bil lep tudi kot en dodatni biser, ki so si Slovenci nanizali na dolgo kito svojih kulturnih doprinosov. Prostor je kot nalašč za take slovenske Tabore in prav bi bilo, da bi imeli tako in podobno narodno slavij e tam vsaj po DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak -dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. enkrat na leto, kjer bi se shajali in se krepili v svoji narodni zavesti. -o- Prvi dvoboj v zraku Dvoboji v zraku niso danes nič posebnega. Vojna poročila jih omenjajo vsak dan. Prišlo pa je že več nego sto let odkar se je odigral prvi takšen dvoboj. Šlo je za življenje in smrt. Leta 1808. sta se spopadla dva galantna kavalirja Napoleonovega dvora, gospod de Grandpre in gospod le Pique, zavoljo lepe primadone cesarske opere. Sklenila sta, da odločita stvar z dvobojem v zraku. Dvignila sta se istočasno z dvema balonoma in s puško sta drug drugemu streljala v balon. Strel gospoda de Grandpre je napravil luknjo v nasprotnikovem balonu, le Pique je s svojim sekundantom strmoglavil na tla. Oba sta obležala mrtva, med tem ko je Grandpre pristal živ in zdrav. Ob nekem drugem dvoboju sta nasprotnika vporabila še bolj nenavadno orožje. Znameniti učenjak Rudolf Virchow je ostro kritiziral kancelarja Bismarka. Ta, ki je znal biti zelo občutljiv, ga je pozval na dvoboj. "Dobro," je odgovoril Virchow možem, ki so mu prinesli Bismarkov poziv," sprejmem." Ker sem pa jaz pozvam, imam tudi pravico izbirati orožje. Tu je orožje! S tem je pomolil presenečenim gospodom dve veliki, na videz popolnoma enaki "klobasi." "Ena teh klobas je okužena s smrtnimi kalmi trihinoze. Druga je popolnoma zdrava. Ekse-lenca naj mi izkaže čast, da si eno izbere in jo poje. Drugo bom pojedel jaz." Ni prešla niti ena ura, ko je železni kance-lar uvidel, da je pametneje, če stvar likvidira s smehom in brez zastrupljene klobase. MALI OGLAŠT Ledenice naprodaj Naprodaj je 7 ledenic za 50 ali 100 funtov ledu. Cena je po $2.00. Pokličite ENdicott' 1217._(190) Iščejo stanovanje Iščemo stanovanje 5 sob ali hišo samo zase; v Nottinghamu ali še dlje ven. Radi bi tudi velik vrt. Zglasite se ali pišite na John Tarach, 1261 E. 60. St. "__089) OHIJSKO VINO (najboljše vrste) $2.50 GALONA EMERY'S BAH 961 Addison Road Odprta do 2:30 A. M. x Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in aace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furneze ter inštaliramo pihalnike (blowers). Inštaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. RE 5461 21601 Westport Ave. Moške in ženske j se potrebuje za splošna tovarniška ; dela 6' dni v tednu 48 ur na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro Ženske 621/2 na uro Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. __(X) Moške se sprejme 1 Jerr^je se aplikacije za moška dela v vojni industriji na novih kontraktih. "Prekladoval-ci v skladišču, trucker ji itd. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central (194) TOVARNIŠKI DELAVCI za splošna dela, Rubber Press in Rubber compounders, vozniki trukov, prelagalci materiala, pomagači v plating prostorih, učenci na Automatic Screw strojih. Predznanje ni potrebno. Dobra plača od ure in overtime. Stalno delo v važni industriji. Urad za najemanje odprt vsak dan od 7 zj. do 5 pop. ob sobotah in nedeljah od 7. zj. do 3 pop. DILL MFG. CO 700 E. 82 St. (191) Ženske za čiščenje podnevi STALNO DELO DOBRA PLAČA Zglasite se v 5. nadstropju v uradu Wm. Taylor Son & Co. (194) Ženske se sprejme Sprejme se ženske za dela v vojni industriji. Pregledoval-na in drugih ^rst dela bodo na razpolago. Dobra plača od ure. Eaton Mfg. Co. E. 65th St. in Central (194) Na lovu za sniper ji. — Gornja slika je posneta v neimenovani francoski vasi. Videti je pet ameriških vojakov, ki pod varstvom svojih tovarišev i& bližnjih hiš, hite dalje v vas, da jo počistijo skritih nacijskih snip erjev. Peč naprodaj Proda se kuhinjska peč in studio couch; v dobrem stanju in po nizki ceni. Poizve se na 6305 Glass Ave. (191) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Voftal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4213 Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN primerni | blatu najti, ker to mokro bla-' to se takoj zopet nad njem sku- lllilllllllllllllllllllllllllllllllM Jozua je stopil iz gostilne pri rešitev! Kdor tam pot zgreši, zelenemu Mušelnu, in stopal j dotičnemu se ne da nič več po-po ulici. Ko je dosegel obrež-! magati, on se potopi v nekaj no cesto, da zasleduje ti dva j sekundah in ne da se ga več v kineška mornarja v —' : razdalji — ker on je to že vse slutil, da bosta ti dva mornarja dekletu sledila, ker sta videla, da ima ona denar. Sedaj pa naenkrat zagledata pred seboj dva moža, katera sta prihajala od obrežja. V tem trenutku pa že zagleda, da sta bila dva obrežna stražnika. Ti dva stražnika gresta mimo Jozuata in se obrneta proti prostoru, na katerem se je nahajala gostilna pri zelenem Mušelnu. Komaj pa je Jozua napravil nekaj korakov naprej, je zaslišal od močvirja sem, katero se je nahajalo od njega v precejšnji razdalji glasne, obupne j klice na pomoč. Jozua pošto j i za trenutek. "Oho, kaj je to bilo," reče tako glasno, da sta lahko oba obreižna stražnika slišala, in sta tudi v resnici takoj obstala. "Ni bilo to obupno klicanje na pomoč?" vpraša eden. Sedaj pa pristopi Jozua k njima. Ali sta slišala?" jih opomni on, "odkod prihaja ta obupni klic?" "Prav gotovo od vode sem!" zatrjuje eden izmed stražnikov. "Strašno-! Od močvirja tam —!" pripoveduje drugi tovariš stražnika. "Od močvirja? se nahaja tam kako močvirje?" vpraša Jozua radovedno. "Ja, paj stisne." "Zakaj pa gre j o ljudje pO' noči tje!" pristavi drugi straž- oseba ne sliši!" nik popolnoma ravnodušno. "Ali jaz mislim, da bi bilo dobro, da bi šli pogledati," jima predlaga Jozua, "jaz vidim, da imata vidva pod vašimi suknjam električne svetilke, s pomočjo vajinih svetilk bi se dalo vseeno nekaj videti, kaj da se je dogodilo!" Oba stražnika se sedaj začudeno spogledata. "Radi mene," reče sedaj eden izmed teh dveh, "akoravno bo naš trud zaman!" Medtem pa je še eni klic na pomoč predrl iz daljave na njih ušesa, nato pa zopet nočni mir zavlada. "Je li ta pot jako rabljena?" vpraša Jozua. "Rabi se jo precej in je tudi vedno širja proti drugemu koncu," odgovori eden izmed stražnikov, "z one strani prihaja vedno dosti potnikov sem, kateri ne marajo, da bi se z železnico vozili. "Potniki?" vpraša Jozua začudeno, "od kot pa vendar?" "No temu se pa res ni tako začuditi, iz gorovja, in pa iz Humbolt-izliva, kjer se sedaj vrejuje nova kolonija." "In vsi ti ljudje uporabljajo to pot preko Diabolo-močvir-ja?" "Ja prav gotovo predno pri j, dej o pot naokoli se ne ljubi no-ibenemu delati." čast si štejem vaš obisk. Prosim usedite se!" Vanderbroock je zahtevi ugodil. In sedaj se usede tudi Armenia. Nastala je globoka tihota v sobi. "Prosim da mi dovolite naj-prvo neko vprašanje My lady," prične Vanderbroock po kratkem odmoru, "sva tukaj brez skrbi, da bi nas kdo ne slišal?" "Vi pa imate nekaj prav skrivnostnega za govoriti," se smeje Armenia nekako prisiljeno, "ali se gre tukaj za kake skrivnosti?" "Gre se za strašno izvanred-no stvar na vsak način Mylady, se dobe stvari, o katerih se samo takrat govori, kadar tretja Armenia je spremenila barvo na obrazu. Ona si je mislila v tem trenutku, da je Vanderbroock kaj izvedel o oni nevarni skrivnosti, katera se tiče Edwardove prve žene. "Govorite vendar odkritosrčno Mylord," reče sedaj ona, "ni nobenega človeka v bližini. Predvsem sem pa jako rado- V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA POKOJNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mariočič vedna, odkod vse to povpraše-! vanje, če je varno govoriti!" "Pustite me najpreje moje sožalje izreči Mylady, ne mislil bi kaj takega od vas, da boste zavzeli tako pot, katera vse naše interese loči," prične Vanderbroock, "jaz mislim odstop od najinih načrtov, katere Murray in jaz zasledujeva." "Jaz mislim, da je ta moja izjava na trdni podlagi in to podlago smem imenovati nepremagljivo!" "To je jako nevarna beseda Mylady, ker moje mnenje, katero me vodi sem je, dotično vašo izpoved zrušiti! Jaz prihajam sern, da vas najprvo prosim, da vzamete besedo nazaj. Zagotavljam vam, da če' ostanete pri besedi kot ste jo že izustili, vam bodo naši načrti donašali tako velikanske svote denarja, da si jih vi sedaj niti predstavljati ne morete, in vse izgube vašega soproga bodo dvakrat pokrite; ako pa boste vodili zvezo z našimi napsrotniki, no potem pa pripišite sebi vse posledice; ker znajo postati za vas jako resne, bolje rečeno nevarne!". Armenia se vstane strašno razžaljena. "Vi mi pretite Mylord?" vpraša ona vsa pobledela v obraz. ' "Imenujmo mi to izgovor, kateri nas zamore vse do enega prav zadovoljivega cilja pripeljati," popravi Vanderbroock in se tudi vstane. "Jaz prosim, da brez vsakih ovinkov preidete k stvari Mylord, ker jaz nisem nikakor pri volji v ti smeri dalje razpravljati!" odgovori Armenia z hladnim ponosom. "Bilo bi mi ljubo in prijet- no Mylady, da bi si zamogel je, da senator Campbell živi, prihraniti razdornih besed med' in da ga imate vi v neki celici nama, katere vi imenujete pret- nekje v ozadju v neobljudenem nje," reče Vanderbroock, "bilo delu vaše palače zaprtega, ka-bi nama še jako mnogo stvari teri ,že izgleda bolj podoben nikov, Mylord, Diabolo-moč-j Ti triJe možje se napotijo virje," se imenuje, danes je sedaj v smeri proti oni prej precej temna.noč in je prav gb-'omen j eni poti. Kakor jim je tovo kateri s pota zašel in za-^ilo vJdeti, se jim ni prav nič brčdel v močvirje." j mudilo. Za pomagati 111 bilo "Ali ne bosta nič ukrenila,|tukaj nič> P° mnenju teh dveh da bi se ga rešilo?" vpraša Jo-1 stražnikov, katera sta sedaj zua .svoji električni svetilki poteg. Hm, Mylord, predno midva nila izP°d sukenj, ona dva sta tje prideva, je dotična oseba storila to uslugo samo radi tu-že davno pod blatom," odgovo-1-igospoda, kateri je ravno ri eden izmed teh dveh straž-1 slučajno na nju naletel, da gre-•kam mislite vi na kako'sta z njim do Diabolo-močvir---—-— ja. Po njih mnenju se ne bo I našlo od ponesrečenega člove- II ka nobenega sledu več, ker ■ močvirje je bilo skozi in skozi j,j ako globoko, in je vsako žrtev, katera mu je prišla v goltanec takoj požrlo, da ni bilo o nji ne sluha ne duha. — ARMENIJINO PRIZNANJE "Mr. Vanderbroock," naznani služabnik Harry, stoječ med vratmi nebe sobe v kateri je Armenia prav udobno sedela na stolu. Ona je bila sama in je drža la v rokah list od ravnatelja iz blaznice San Jago, katerega je ravnokar sprejela. Sedaj ga takoj skupaj zvije in se vstane. "Mr. Vanderbroock mi je dobrodošel," reče ona. Služabnik Harry odpre vra ta in vljudno povabi Vandre-broocka z globokim poklonom, da naj vstopi v sobo. Miljonar iz New Yorka se prikaže med vratmi in stopa nato po preprogah proti Armeniji, medtem se je pa služabnik Harry brez vsakega šuma odstranil iz sobe. "Vi ste gotovo presenečena, da me vidite tukaj Mylady," reče on z ledeno vljudnostjo, "prosim, da mi oprostite moji navzočnosti, jako nujne zadeve so me zvodile sem do vas!" "Vi ste mi vedno dobro došli Mylord," odgovori Armenia z zaničljivim nasmeškom, "v ki je za vedno zatisnil svoje dobre oči 14. avgusta 1936. Ob tužni obletnici se Te spominjamo z ljubeznijo v svojih srcih. Ob Tvojem hladnem grobu klečimo in išpemo blagih spominov. Počivaj mirno, ne-zabni soprog in ljubi oče, do svidenja nad zvezdami. Žalujoči: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O. 14. avg. 1944. prihranjenih, ko bi vas jaz mogel pripraviti v tek, da bi vi vašo izjavo preklicali." "Jaz vam ponavljam še enkrat Mylord, da moja izjava ostane tako trdna kot siva skala." "No tako, toraj vi ne marate nobene zveze! Toraj ne pozabite, da se vaše nasprotstvo ne da nič več preobrniti, nič več zoperstavljati, ali še celo vstavljati! Moje vprašanje, katero me je sem vodilo, se dotika neke velike skrivnosti,, katera se tiče vaše hiše Mylady. Povedalo se mi je, da je nekaj skritega v ti hiši, da, pojdimo še dalje, ker jaz se ne bojim ničesar, da bi vas ne seznanil s to stvarjo! Povedalo se mi kaki zverini, kot pa človeku!" Armenia se je v prvem trenutku nekoliko prestrašila, toda takoj se ponosno vzravna. Uničujoči blisk iz njenih oči zadene tega moža, kateri je bil toliko pogumen, da se je pre-drznil napram nji kaj tako raz-žaljivega izpustiti se. "Kdo je to rekel Mylord?" vpraša ona z resnim ponosom, "kdo se je predrznil kaj takega govoriti?" "Držite vi onega za odgovornost, kateri vam je vse to na drobno povedal!" o d g o v ori Vanderbroock popolnoma mirno. "Potem si pa vzamem dovoljenje, da vas pozivam, da mi vse natančno poveste, kar vam je znanega o ti zagonetni stvari!" "Vi skrivate nekega človeka, v prej omenjenih prostorih vaše hiše, v katere prostore se zamore priti, če gre človek pre- 0, IS ko steklenega dvorišča d ju Mylady, in oni 8l<* teri že skoraj ni vel podoben-, tse imenuje beli!" "Dobro, dobro! J'1: mem vaše mnenje!" ^ menia z ledenim PreZ!l "vi me mislite z vaif njami pridobiti za po mojemu prepric8' zdravi pameti upa"1, dandanašnj i n i k aiK>. dežev več, toliko nia"' vsevedeževalcev, da ^ pri meni kako skrivi'6 najti. Mylord s tatfj njami se zastonj trud' me oplašili, ali celo P za vaše načrte! Jaz mogla kaj takega nif ^ova ti od vas! Kakor vid'J1 tukaj na jako krivo P 0«o i; Mylord! Jaz vam ^ je Sle nadaljne upanje odP5' ^ovri Ta resni nastop ArJ, Jpr&v skoraj pripravil Vanf.' ka v veliko zadreg0' pa si on misli, da ga s tem resnim nastop1 0P,aSiti' ihodrft^ (Dalje pril l "Tri Se «ajl i fJu. • lofije*' v Ba fa Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) M a re d s I Oris g Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI .LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 doooidn« do 10 zvečer. V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA SINA IN BRATA Anthony Russ ki je v najlepši mladeniški dobi preminil dne 14. avgusta, 1936. Dragi, ljubljeni sin in dobri bratec. Tužna so nam srca, bridka in grenka nam je solza, ki neusahljivo drči preko lica na Tvoj prezgodnji grob. Dva sinova, dva brata in na božji njivi dva ! grobova v cvetu mladeniških let, je j materi, očetu, bratu in sestri glbooka I in nikoli zkceljena rana. Čujta, ljub-j ljena sinova in bratca našo prošnjo k Bogu: Bodi Vama lahka rodna zemlja! Žalujoči: | STARŠI. BRAT in SESTRA Cleveland, O., 14. avgusta 1944. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA BLAGOPOKOJNEGA OČETA JOHN ŽURGA ki je za vedno zatisnil svoje mile oči dne 13. avgusta, 1939. Dragi in nezabni oče! panes je minilo že pet let, odkar si se za vedno ločil od nas. Že pet let tugujemo nad Tvojim grobom in jadnega srca kliče-mb Tvoje sladko ime. Ob Tvojem grobu poleg soseščine Tvoje soproge in naše blagopokojne ljubljene matere Vama močno žalostni kličemo: Spo-čitja se v Bogu do svidenja nad zvezdami! Žalujoč^: OTROCI in SORODNIKI. Cleveland, O., 14. avgusta, 1944. iomo£ Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ. POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIK OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV H M O Med tem ko je Nemčija na umiku in že skoro tepe gotovo, da se bodo Združeni narodi obrnili proti JaP0"'-; s vražniku št. -1. Kaj vse čaka Japonce po porazu N^, L e tako kaže, da ničesar drugega kot popolno uničenje. ^ ljevid nam kaže tri možnosti in sicer, da naša ariflf^ Bonnin otok,, ki je oddaljen komaj 600 milj od Tokya'(5 vzamejo Kurila otočje, ki je 1295 milj od Tokya, aH P\ napove vojno Japonski in bi odprla zrakoplovna po!'^ bj); k O II VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! w D Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini lOEZZOl 30C301 30001 w D odkjer bi imeli bombniki do Tokya komaj 665 milj-pa nam kaže prizor, ko je tovorna ladja pripeljala trebni "100 octane" gazolin na ne imenovan otok n*; novimi postojankami pa je to dovažanje veliko potrebno gorivo lahko dovažajo s tankerji namesto v nam kaže gornja slika f f iis< Miijj Mva *e