Leto XIV. Štev. 175 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U D R A V E: 25-67 tn 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA: 46—91 Maribor, ponedeljek 5. avgusta 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po tioStl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tulina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 Cena din 1.— j Vojna se še poostrila in razširila V Ameriki in Sovjetski zvezi napovedujejo v kratkem še večjo poostritev sedanje vojne in razširitev v svetovno vojet® « Glasovi iz Londona o sedanjem položaju iiokada in protiblokada WASHiNGTON, 5. avg. Ass. Press. V ameriških političnih in diplomatskih krogih zasledujejo z veliko pozornostjo razile pojave v Evropi, Aziji in Ameriki, ki dokazujejo, da se bo sedanja evropska vojna v kratkem času še močno poostrila in razširila v svetovno vojno. S posebno pozornostjo je treba zasledovati naraščajočo napetost med Japonsko in Anglijo, v kateri Amerika ni neprizadeta. Listi citirajo tudi mnenje moskovskih »Izvestij«, ki prav tako sodijo, da nastaja položaj, ki grozi vojno poostriti in razširiti. Vsekakor sodijo v Moskvi kakor v Ameriki, da bo prihodnja faza vojne dosti ostrejša, kakor ie bila dosedanja In da za enkrat še absolutno ni mogoče vedeti, kdaj in kako se bo ta vojna končala. Angieški narod nai ne veruje šala, zaključuje list. »Observer« pa posveča uvodnik Izvrstni letini, ki je v velikem delu že spravljena. Vse Vrste žita so dobro obrodile, razen poznega prosa. Kortttplr Je obrodil že dvakrat Sadna letina Je bogata. Pri tem je treba imeti Ha uimti, da je letos bila posejana največja površina zemlje v angleški ZgGdO-vini sploh. Listi dajejo tudi tedenski vojni pregled. LONDON, 5. avg. Reuter. Listi še vedno poročajo o pričakovanem napadu na Veliko Britanijo in opozarjajo na potrebno čuječnost. Tovarne morajo delati neprestano s pospešenim tempom. Država se ne sme premotiti s trenutnim mirom. LONDON, 5. avg. Reuter. Včerajšnji »Sunday Times« posveča dolg članek Churchillovemu sobotnemu svarilu, naj angleški narod, kljub nasprotnikovim zatrdilom, da naj ne pričakuje napada, tem zagotovilom ne verjame in naj bo pripravljen, kakor bi imel priti napad že v naslednji minuti. S tem pa še ni rečeno, da ljudstvo ne bi smelo imeti razvedril in olajšanj dela. Glede drugega je minister dela vse storil, da se z večjo pritegnitvijo delavcev število delovnih ur zmanjša, ne da bi se zmanjšala tudi produkcija. Glede prvega pa je treba po-»draviti, da je 'bil včeraj po dolgem času zopet odprt londonski zoološki vrt. S tako odpočitimi živci se bo produkcija le še povečaia, čuječnost pa nič zmanj- LONDON, 5. avg. Reuter. Olliver Ste-ward v svojem vojnem tedenskem pregledu razpravlja o izgledih, ki naj bi jih Nemčija imela glede morebitne zmage nad Anglijo. Po stanju, kakor trenutno obstaja, je mogoče označiti vojno med Anglijo in Nemčijo kot blokado in proti* blokado. Prvo vrši Anglija na morju, drugo pa Nemčija v zraku. A s tem še dolgo ni rečeno, da bi obstajala moč Anglije edinole na morju, niti da bi nemška premoč obstajala v zraku. Niti ni to boj med morjem in zrakom. Nemčija razpolaga s sevemofrancosko obalo, kjer ima močne kopne ne sile. Od tod, iz številnih francoskih letališč, more v kratkih poletih napadati angleško ladjevje v Rokav- Govor generala lorda Gorta LONDON, 5. avg. Reuter. General lord Gort je imel ob priliki včerajšnje službe božjp govor na radiu, v katerem je razpravljal o vzrokih, da stoji Anglija po 26. letih zopet nasproti istemu nasprotniku, kakor v zadnji svetovni vojni. Dejal Je, da stoji večina vzrokov izven moči angleškega naroda, v sebičnosti nekaterih liudi. Vidi pa krivdo angleškega naroda v tem, da se je v povojnih letih preveč odvrnil od vere. Si- skom prelivu. Pri tem je imela še to ugodnost, da so bili v zadnjih tednih v tem področju najdaljši dnevi v letu, ki trajajo do pol desetih zvečer. Dnevi pa se v avgustu hitro krajšajo, dočim se angleško letalstvo rapidno veča. Ako Nemčiji sedaj ni uspelo prekiniti naše transporte, potem Je lahko že sedaj reči, da se Ji bo to v bodoče še manj posrečilo, pravi Olliver Steward. Toda s tem nočem biti neumen optimist v tem smislu, da bi bila nevarnost že minila. Vsekakor pa sodelujeta z Anglijo morje In tudi že zračni prostor. V doglednem času bo mogoče govoriti celo tudi že o tretjem faktorju: kopnih silah. la in moč, ki sta omogočili Angliji zmago v prvi svetovni vojni, je temeljila na služenju Bogu, domovini in sočloveku. Nasprotnik propoveduje svoj nazor, ki zametuje božji nauk In propoveduje, da sila mora biti podrejena pravici. Zatorej boj Anglije ni le boj za lastno svobodo, ampak križarska vojna enega sveta proti drugemu za upostavo načel kakor v prvi svetovni vojni. Intervencionizem in izolacionizem V Zedinjenih državah za podpiranje Velike WASH1NGT0N, 5. avg. Reuter. Bivši vrhovni poveljnik ameriških čet na Zahodni fronti, general Pershing, je davi Ha radiu pozval ameriško vlado, naj stavi Vel. Britaniji takoj 50 že rabljenih rušilcev na razpolago. Vel. Britanija je v veliki nevarnosti, če torej USA nemudoma pošljejo Angliji potnoč v obliki zahtevanih 50 rušilcev, bo osigurana varnost ne le Anglije, ampak tudi ona USA. Ze iutri bi utegnilo biti prepozno. V pomirjen je javnosti je general Pershing zavrnil misel, da bi USA poslale v Evropo novo ekspedicijsko vojsko, kakor v zadnji vojni. Treba pa je, da zakonodajni, telesi čimprej sprejmeta zukon o splo-5ni vojaški obveznosti, da bi bile USA za vsak primer pripravljene. WASf1INQTON, 5. avg. Stefani. Ameriški Jisti so objavili članek Lippmana v katerem opozarja na nevarnost, ki gMzi Zedinjenim državam Severne Amerike, ako bi bila uničena angleška vojna mbrnarlca, ki predstavlja prvo obramb-tto črto Zedinjenih držav na Atlantskem oceanu. Lippman pravi, da ameriška vojna mornarica, ki bi bila namenjena lamo za Tihi ocean, ne more bit; zgrajena pred letom 1946 in je zato potreb-ht> skleniti ali večletni mir ali pa takoj uvesti splošno vojaško obveznost. WASHINGTON, 5. avg. Reuter, Sinoči je imel po radiu velik govor ameriški vojni minister IOlox, ki je dejal, da stoji svet pred največjlm bojem v človeški zgodovini. USA stojijo pred najusodnejšo odločitvijo. Evropski napadalci so že pokazali, da se ne bi pred ni-Jemer ustavili, da bi razširili svoje go-spodstvo nad celo zemeljsko oblo. Ako pade pomorska moč Anglije, potem Ocean ni več zapreka, marveč široka oesta, ki bo agresorje vodila na ameriško celino. Severne Amerike se bije vedno ostrejli boj med onimi, ki so Britanije, in med onimi, ki so temu nasproti da je Amerika vedno branila svobodo pred tiranstvom. Rooseveltove besede, ki so to poudarjale, so naletele povsod na ugoden odmev. Najnovejše pastirsko pismo sv. očeta je potrdilo Rooseveltovo kritiko totalitarizma. CHICAGO, 5. avg. Stefani. Polkovnik WASHINGTON, č. avg. Reuter. Podtajnik vojnega ministrstva USA Roberts je stavil zahtevo, da se vojska USA takoj poviša na 1,300.000 mož. LONDON, 5. avg. Reuter. Katoliški kardinal Hinsley je imel včeraj po radiu nagovor na ameriško javnost. Dejal je, Lindberg, ustanovitelj ameriške izolacij* sk® stranke, je imel govor, ki so ga prenašali po radiu. Med drugim je dejal: »Kljub temu da hočejo nekateri politiki USA zavesti v vojno, je interes Amerike in njenega naroda, da se obdrži Izven vsake akcije, ki bi hotela zavesti USA v vojno z Evropo. Če hočejo' USA resnično braniti zahodno civilizacijo in svobodo svetovne trgovine, morajo računati z dejstvom, da je Veliko Britanijo in Francijo, ki sta vladali doslej Evropi, zamenjala politična- os Nemčije In Italije. S temi državami je treba najti bazo za sporazum in rešiti mdr vsega sveta.« Napetost med Japonci in Angleži Na aretacije Angležev v Tokiu so odgovorili Angleii t aretacijami Japoncev v Londonu In kolonijah — Anglija postopa gotovo v sporazumu z Zedinjenimi driavaml TOKIO, 5. avgusta. Stefani. 'List »Asa-ki« trdi, da je bil v Singapuru aretiran direktor dopisništva agencije DomeJ. V Rangoonu so angleške Oblasti zaprle tri znane osebnosti iz japonskega gospodarskega življenja, v Londonu pa dva Japonca. HONGKONG, 5. avgusta. Reuter. Policija je aretirala Japonca Jamasuga na osnovi posebnih ukrepov o narodni ob ram bi. Jamasugi je lastnik družbe, ki je prej delovala v Fučevu, a se je kasneje preselila v Hongkong. TOKIO, 5. avgusta. DNB. Vsi Japonci bodo pozvani, da 2apuste Anglijo in ozemlje njenega imperija. To mnenje vedno bolj prevladuje na Japonskem, kakor poroča tudi »Kokumin šimbun« v senzacionalni obliki. Aretacija Japoncev v Londonu je izzvala vihar ogorčenja po vretn Japonskem. Z ozirom na odnošaje med Angleži in Japonci že od začetka japonsko-kitajske vojne obstaja možnost, da se razvoj nadaljnjih dogodkov zelo poostri in zavzame nevaren značaj. Anglija poizkuša tudi onemogočiti trgovske zveze med obema največjima japonskima koncerno- ma »Micui« In »Mlcuriši« ter Nemčijo in Italijo. V japonskih uradnih in zasebnih krogih menijo, da se je treba sedaj po-shižiti naglih in drastičnih ukrepov za organizacijo vzhodne Azije. TOKIO, 5. avgusta. Reuter. Vojni minister ter minister za mornarico in zunanje zadeve so se sestali, da premotre položaj po aretaciji Japoncev v Angliji in briitskih kolonijah. Tisk pričakuje, da bo posvet dal zelo odločilne rezultate. TOKIO, 5. avgusta. DNB. Japonski poslanik v Londonu je obiskal lorda Haliffl-in sl prizadeval, da bi izpustili aretirane Japonce. V nasprotnem primeru se bodo odnošaji med obema državama zaostrili. Halifax je dejal, da bodo redna sodišča odločila o tem, ali naj se Japonci spuste na svobodo ali ne. Japonski tisk piše, da smatrajo v Londonu Za gotovo, da bodo aretirani še nekateri Japonci v britskih kolonijah. Halifax ni odgovoril japonskemu poslaniku, ko mu je ta zagrozil, da bodo vsi poskusi zbližanja med obema državama propadli. Aretacije so dokaz, da dela Anglija sporazumno z USA, piše japonski tisk. Obe velesili hočeta nastopati skupno za zaščito svojih interesov v Aziji. NEW YORK, 5. avgusta. Reuter. Po pisanju japonskega tiska bo Tokio skoro skušal ustvariti svoj načrt kontrole nad francosko Indokino. Japonci da so že stavili Francozom tajne zahteve za dovolitev prehoda japonskim četam skozi Indokino, da bi tako laže napadli Kitajce v notranjosti dežele. , Utrjevanja ob Beringovi ožini WASHINGTON, 5. avg. Ameriško mornariško ministrstvo je zaključilo naročila v Ižnosu 4.3 milijona dolarjev. Naročeni material bo služil za izgraditev hidroavlonskih oporišč na otokih Ko-dlak iti Unalaska ob obali Alaske. V zvozi s trn poroča Associated Press, da jd ministrstvo za mornarico sklenilo izvesti te ukrepe 14 dni potem, ko Je Izvedelo, da Sovjetska zveza utrjuje otok Diomedes v Beringovi ožini. Unalaska je prvi otok Aleutskega otočja, oddaljen 700 mftj od Japonskega otočja. Splošnega napada na Anglijo še ni Tekom sobote in nedelje so izvršili Nemci, Italijani napadov in bombardiranj sovražnega ozemlja ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 5. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so bili prejšnjega dne izvršeni uspešni bombni napadi na rafinerije sintetičnega petroleja v Porurju in Porenju, tako v Manhei-mu, kjer so nastali veliki požari, v Bo-tropu ter v Gelsenkirchenu. Letalci so opazili, da je bila nemška protiletalska obramba pojačena. Nadaljnji letalski napadi so bili izvršeni na pomorsko oporišče v Kielu, kjer je bilo razrušenih mnogo mornariških zgradb, na Husum, letališče zahodno od Kiela, kjer so bili zažgani hangarji, na Koln, kjer je trajalo obmetavanje vojaških ciljev z visoko eksplozivnimi bombami nad eno uro ter na letališča in pomorske baze v Nemčiji in na Holandskem. Pri poletih nad severno Francijo so bojna letala težko poškodovala tudi sovražni oklopni vlak pri Gravelinesu. Pri Abevilleu pa so s strojnicami obsipavala koncentracijo čet NEMŠKO VOJNO POROČILO BERLIN, 5. avg. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Včeraj je izvršilo naše letalstvo izvidniške polete nad morjem med Rokavskim prelivom in Hebridi. V noči od sobote na nedeljo so obsuli naši bombniki z bombami pristanišče Stanlow pri Liverpoolu, ki služi za uvoz nafte. Nastali so mnogi požari. Nadalje So bili napadeni položaji protiletalskega topništva pri Canday Islanu in Swan-Seu. Tekom iste noči so letela angleška letala nad severno in vzhodno Nemčijo. Dasi so vrgla več bomb, kakor v prejšnjih poletih, je bila škoda na vojaških objektih še manjša kakor običajno. ITALIJANSKO VOJNO POROČILO RIM, 5. avg. Stefani. Včerajšnje vojno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva se glasi: Naša letala so v vzhodni Afriki bombardirala Erkovit v Sudanu. Razen tega sta bila napadena letališče v Summitu in železniško križišče v Taiyi. Zažgan je bil neki velik hangar. V Keniji ' “to bombardirali skupino motornih vozil južno od Vajirja. Ob priliki bojev pri Debeliju je pustil sovražnik pred našimi položaji 64 mrtvih, med njimi tri častnike. Zaplenili smo zastavo 6. bataljona kraljevskih afriških strelcev. V an-gieški Somaliji smo uspešno bombardirali pristanišče Zeilo. Eno naše letalo se ni vrnilo. Sovražni napad na pristanišče Derno v severni Afriki je povzročil le majhno škodo. Ena naša podmornica je izginila. LONDON, 5. avgusta. Ministrstvo za deželno varnost je davi objavilo, da je bila letalska aktivnost tekom včerajšnjega dneva minimalna. Bilo je nekaj napadov na ladjevje v Kanalu, a ladje so same napade pregnale. Tekom noči je bilo vrženih nekaj bomb na polja v Middlandit in v East Angliji, škoda je neznatna, bilo je nekaj ranjenih, eden težko. LONDON, 5. avgusta. Nemška letala so pri Cap Finisterre napadla nekaj angleških tovornih ladij. Pri tem sta bili sestreljeni dve nemški letali. Ladje so ostale nepoškodovane. Senzacionalna trenja v Romuniji POGAJANJA Z BOLGARI SO ŽE UVEDENA, Z MADŽARI PA JIH MORI>A SPLOH NE BO — NAČRTI VODJE ZARANISTOV MANIUJA džarski. Nekateri trdijo, da sta si Maniu in vlada Gigurta razdelila vloge. LONDON, 5. avg. Reuter. Angleški listi pišejo o položaju v Romuniji in pravijo, da bo Romunija v glavnem izpolnila zahteve Madžarske in Bolgarije. Toda Manhi se trudi, da bi prišla v Romuniji na oblast vlada kmečke stranke in levičarjev, in sicer s pomočjo izkoriščanja težkoč, na katere zadeva povsod Gigur-tova vlada. Ta načrt Maniua je naperjen proti silama osi, ker bi se Romunija v tem primeru priključila Sovjetski zvezi. Maniu bi skušal tudi odstraniti napetost, ki vlada med Romunijo in Anglijo ter popolnoma preprečiti izpolnitev bolgarskih in madžarskih teritorialnih zahtev. Manin misli, da Nemčija vsaj še nekaj časa ne more dovoliti, da bi nastala na evropskem jugovzhodu vojna. LONDON, 5. avg. Globereuter Radiogram. Iz Bukarešte prihajajo vesti, ki gbvore o rapidnem zaostrovanju rormm-sko-madžarskHi odnošajev radi vprašanja Transilvanije. Maniu je izjavil, da bo pobijal vse poskuse vsake romunske vlade kakor koli zadovoljiti madžarske zahteve po odstopu predelov Transilvanije. Tudi madžarski delovni razredi simpatizirajo z Romunijo in se ne žele vrniti v fevdalne madžarske razmere. BUKAREŠTA, 5. avg. Ass. Press. Tu pričakujejo prihod romunskega poslanika Cadera, ki se je v soboto sešel v Sofiji z bolgarskim ministrskim predsednikom Filovom in zunanjim ministrom Popov oni. Kakor se zatrjuje, je ta sestanek ustvaril podlago za pogajanja o Do-brudži, ki se bodo še ta teden pričela v Bukarešti. Zdi se, da bo sporazum z Bolgarijo kmalu dosežen. Glede pogajanj z Madžari pa še ni nobene jasnosti. Zastopniki Transilvanije, s katerimi je Gigurtu konferiral v soboto, so se odločno uprli vsaki odstopitvi tudi le kosa transilvanskih tal Madžarski. Kakor se zdi, bo tudi vlada osvojila to stališče in vztrajala na stališču, da pristaja le na zamenjavo prebivalstva. BUKAREŠTA, 5. avg. Ass. Press. Romunska vlada je dovolila Ustom objavo vesti o začetku pogajanj med Romunijo na eni ter Bolgarijo in Madžarsko na drugi strani. Po nekih trditvah igra Gi-gurtova vlada dvojno igro in dovoljuje vodji narodne caranistične stranke Maniu, da se znova oglaša. Maniu je izjavil, da bodo on in njegovi pristaši razglasili Transilvanijo za avtonomno državo in jo v primeru potrebe postavili pod protektorat Sovjetske zveze, s čimer naj bi se preprečila priključitev k Ma- Singapursko brodovje pluje v Suez KODANJ, 5. avg. ZPV. »Pobt-rken* poroča, da hiti angleško singapursko vojno brodovje z naglico v Sredozemlje. Singapurska mornarica pluje sedaj ob obali Indije in hiti čez Indijski ocean proti Rdečemu morju, od koder bo skozi Sueški prekop prispelo v Sredozemsko morje. Bojne ladje spremlja veliko šte- vilo oboroženih transportnih in tovornih ladij, njihovo potovanje pa ščiti veliko število letal z matičnih ladij. Tovorne ladje so polne in vozijo po vsej priliki municijo iti druge bojne potrebščine za to veliko brodovje, ki se bo kmalu pojavilo pred Egiptom, da okrepi angleško sredozemsko bojno mornarico. Zopet nemški letaki nad Anglijo LONDON, 5. avg. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo poroča, da so nemška letala v noči od sobote na nedeljo zopet metala na Anglijo letake, in sicer v prvi vrsti nad WaHesom ter jiržno-rahodno in srednjo Anglijo. Letati so bili enaki kakor oni, ki so jih Nemci metali v četrtek. V VVaHesu so nemška letala odvrgla tudi nekaj bomb, ki so pa padle na griče iti nteo povzročile nobene škode. in Angleži več novih letalskih NAPAD NA SARDINIJO GIBRALTAR, 5. avgusta. Reuter. Ad-miraliteta javlja, da je iz Gibraltarja od plulo brodovje več nosilcev letal, ki so jih spremljale druge vojne ladje in ki je imelo za cilj ponoči približati se Sardi niji ter izvesti zračne napade. Zaradi vremenskih neprilik pa je brodovje priplulo pred Sardinijo že pri polni dnevni svetlobi. Letalske eskadrilje so takoj prešle v napad ter bombardirale Cagliari na Sardiniji. Letala so se iz višine 10.000 čevljev spustile v strmoglavem poletu na 4000 čevljev ter uspešno bombardirala letališča ter uničila hangarje in številna letala na tleh. Pri tem so prisilila k molku 30 protiletalskih topov. Angleška letala so napad 3 krat ponovila. V zračnih bojih, ki so se nato razvili so bila sestreljena 3 italijanska letala, eno britansko letalo tipa Swordfish pogrešamo, drugo pa je moralo prisilno pristati na Sardiniji. Sovražni letalski napadi na naše ladjevje so bili pregnani. Naše ladje niso bile poškodovane. BOJI V AFRIKI KAHIRA, 5. avgusta. Reuter. Poveljstvo Srednjega vzhoda javlja, da so letala RAF uspešno bombardirala letališče v Dermi v Libiji. Poškodovano je bilo tudi pristanišče ter 2 italijanski ladji. Francoska letala so izvršila uspešen izvidniški polet nad Diredauo. Italijanski napad na Wazir je ostal brezuspešen. Na sevemo-vzhodnem koncu Rudolfovega jezera je bil izvršen uspešen napad na italijansko posadko. so jih hoteli v Helsinkih in drugod prirediti člani Društva prijateljev Sovjetske zveze. Moskovski listi smatrajo to za te ror, ki ga je treba končati. Ako se bo tako postopanje nadaljevalo, potem se bodo sovjetsko-ilnski odnešaji znova poostrili. Finski poslanik Passikivi je dopotoval iz Moskve v Helsinke, da obvesti svojo vlado o položaju, ki je nastal. Tudi razni listi v nevtralnih državah in v Angliji poročajo o zaostritvi sovjetsko-Hnskih odnošajev. Turčija na straži zaradi Sfrtja LONDON, 3. avg. Globereuter Radiogram. Turške defenzivne priprave se nadaljujejo z nezmanjšano brzino. Turški generalni štab je pripravil vse potrebno za primer, če bi se imeli uresničiti načrti o spremembi položaja francoske Sirije. Vzdržujejo se govorice, da bosta v Sirijo kmalu prispela nemška in italijanska komisija. LETALSKA ZVEZA ANGLIJA—USA NEW YORK, 5. avgusta. Reuter. Včeraj je bil vkljub vojnemu času uspešno izvršen prvi letošnji prekooceanski polet s potniškim vele letalom. To pot je preletelo ocean angleško letalo »Ctair«, ki je potrebovalo za polet z Irske na Novi Fund land 17 ur in 6 minut. Letalo je že sinoči prispelo v Ncw York. Ta polet zadobi, merjeno po pošiljanju materiala iz USA v Anglijo, še prav poseben pomen. Pravkar je bilo sporočeno, da so se Panatnc-rican Airways odločile takoj vzpostaviti redni letalski, poštni in potniški promet preko oceana med USA in Anglijo. Današnji »Daily Telegraph« podčrtuje pomen tega poleta in pravi, da je vojna Hransocearoski )polct prekinila, sedaj pa bo vkljub vojni vzpostavljen. Odprte pa so za bodočnost še veliko večje možnosti za polete iz USA v Anglijo. Zaostritev sovjetsko-flnskih odnošajev STOCKHOLM, 5. avg. ŠTA. Moskovski listi pišejo, da je finsko redarstvo prepovedalo sestanke in zborovanja, ki KANADSKA VOJNA INDUSTRIJA OTTAWA, 5. avgusta. Reuter. Kanadski minister za vojne nabave Hull ,je izjavil, da je Kanada doslej izdala za zidanje tovarn vojne industrije 10 milijonov dolarjev, že v kratkem bo zgrajenih takih tovarn za vrednost 170 milijonov dolarjev. CITRINE NA NASLOV POLJAKOV LONDON, 5č avg. Predsednik angleških Trade Unions sir Walter Citrine je naslovil včeraj po radiu simpatijski govor poljskemu narodu, Dejal je, da bo Poljska zopet zavzela mesto, ki ji gre. Švicarsko gcspcc l:s:vo ta svefcorio BERN, 3. avg. Reuter. Švicarsid listi so odklonili vabilo, da bi se njihovo gospodarstvo vključilo v kontinentalno gospodarstvo. »Naš gospodarski prostor,« pravijo švicarski listi, »je ves svet. Kajti kot dobri gospodarstveniki ne stavimo vsega na eno karto. Ako oslabi eno gospodarsko področje, lahko črpamo iz drugega. Navajeni smo svoje stvari, čeprav v potu svojega obraza, sami opravljati in zvečer piti vodo iz lastne čaše.« NOVE AVSTRALSKE ČETE V ANGLIJI LONDON, 5. avg. V soboto Je prispel v AngFjo zopet večji kontingent avstralskih čet. ŠVEDSKA ZA POPOLNO NEODVIS. NOST KRISTIANIA, 5. avg. Reuter, švedski ministrski predsednik Hanson in vojni minister sta po radiu imela govore, v katerih sta odklonila vlogo, ki je biia stavljena Šed'ski nedavno od ideologa Rosenberga. Hanson je dejal, da naravnih razlik, ki označujejo posamezne narode, ni mogoče izbrisati, švedska glede svoje notranje vladavine ne želi posnemati nobenih tujih vzorov. Vojni minister pa je poudarjal potrebe okrepitve narodne obrambe. BOJ PROTI MASONOM V FRANCIJI PARIZ, 5. avg. »Journal de Debats« se bavi v zvezi z odločitvijo vlade o razpustitvi tajnih organizacij z vplivom frama-zonskih lož v Franciji. List pravi, da imajo te povsod svoje predstavnike, tako v vladi kakor v parlamentu. Framazoni imajo v rokah vso oblast in spretno se skrivajo za kulisami. S svojimi protinarod nimi in protiverskimi načeli so zrušili državo. Njih največji triumf v Franciji je bil, ko so šole izpremenili v legla ateizma in antimilitarizma. ROMUNI DEMANTIRAJO BUKAREŠTA, 5. avg. Stefani. Zanikajo se vesti tujine, da romunske oblasti ne dovole prehoda Židom iz Romunije v Besarabijo in Bukovino. V komunikeju se naglaša, da je doslej prestopilo romunsko mejo in šlo v Besarabijo 112.000 oseb. NESREČA NA MORJU EDINBOROUGH, 5. avgusta. Reuter. Blizu severovzhodne škotske obale sta včeraj trčila norveški in švedski parnik. Norveški parnik se je potopil, švedski par nik »Lima« pa je pripeljal v pristanišče rešene mornarje. HAMBURG NI RAZDEJAN NEW YORK, 5. avg. DNB. Dopisniki ameriških listov, ki so dospeli v Hamburg, so se prepričali, da ni sledov o raz-rušenju, o katerem poročajo angleški listi. Hamburško pristanišče in predor poleg njega sta nepoškodovana. Življenje v hamburškem mestu poteka normalno. Izreden pogled z zvonika cerkve sv. Mihaela ne daje nikakega vtisa o »pretvarjanju Hamburga v prah in pepel«. POLOŽAJ NEMŠKIH UMETNIKOV BERLIN, 5. avgusta. DNB. Minister rajha Goebbels je izdal posebne uredbe za zaslužni in socialni položaj nemških umetnikov. Vsem umetnikom, ki so MR vpoklicani,* bodo od početka službovanja izplačane gaže in zagotovljen zlužbeni od-nošaj, ki so ga imeli pred upoklicein. PROTIŽIDOVSKO GIBANJE V FRANCIJI ŽENEVA, 5. avgusta. DNB. Kakor javljajo iz Nice, je tamkaj in na drugih krajih Riviere došlo do protižidovskih demonstracij. Več židovskih prodajaln in delavnic jc razbitih. Tudi v Lyonu je bilo več pouličnih nastopov proti Zidom. TURŠKO NAROČILO V ITALIJI ANKARA, 5. avg. Stefani. Turška vlada je naročila v Italiji papir za cigarete. ŽELEZNIŠKA NESREČA V INDMI KALKUTA, 5. avgustu. Reuter. Na progi Daka—Kalkuta jc 130 km od Kalkute skočil s tira vlak. Računajo, 'da jc najmanj 17 mrtvih in nad 40 ranjenih. Sklepajo, da je nesrečo povzročilo dejanje sabotaže. Mariborska napoved: Deloma oblačno vreme. Toplota se bo nekoliko dvignila. Včeraj je biia najvišja temperatura 23:5, danes najnižja 11.8, opoldne 24.0. Borza. Curih, 5. Vlil. Devize: Beograd 10, Pariz 9.70, London 17.50, Newyork 4.40, Milan 22.20, Berlin 175.75, Sofija 5,00. Novice Ob času žetve in miačve v Slov. goricah Veseli smo lahko, da se nahajamo na mirnem koščku zemlje in da še lahko svobodno uživamo sadove domače grude dasi v trudu in znoju. Žetev je v teku Po njivah je spet oživelo delo. Zopet so se pognali med žito srpi izpod urnih rok. Ravnanje snop ja v kopice se živahno nadaljuje, kjer bo ostalo do miačve. Škoda, da letošnji pridelek ne bo povsem zadovoljiv zaradi vremenskih ujm, ki so obiskale razne kraje Slovenskih go ric. Po žetvi rži napreduje tudi mlačev ječmena. Zanimivo je, da po nekaterih krajih ni več slišati petja cepcev in vreščanja kmečkih mlatilnic na ročni in živinski pogon. Vse te starodavne naprave zamenjujejo parne mlatilnice, ki si jih nabavljajo premožnejši kmetje. Ta napredek racionalizacije milatHniških obratov je zavzel po nekaterih vaseh tolikšen razmah, da se ljudje poslužujejo edinole te miačve, ki je v primeri s prejšnjim načinom cepcev, ročnih in živinskih mlatilnic mnogo hitrejši in ne zahteva toliko delovnih moči. S tem pa je nastopila občutna posledica zlasti za socialno šibke, ki so si prejšnja leta služili kruh z mlačvijo, pri kateri so sprejemali po večini 11% pridelka. Veliko revnih viničarskih družin je bilo navezanih na ta zaslužek, za katerega se je delo tudi izplačalo, saj so skupine mlatičev mlatile pri kmetih od začetka julija pa tja do septembra. Ugotoviti moramo, da je napredek v mehanizaciji mlatilndških obra- tov na kmetih hudo prizadejal revne sloje našega podeželja. Potrebno bi bilo, da se za našega malega človeka najde način zaposlitve, kjer bo nadomestil navedeno izgubo, ker mit v nasprotnem primeru grozi neizogiben gospodarski propad. -ih. Stanje sadovnjakov in vinogradov Letošnje neugodno vreme zelo vpliva na razne kulture, posebno na sadovnjake in vinograde. Sadja bo letos povprečno malo, ponekod celo nič. Torej bo slaba sadna kupčija. Spomladi je sadje lepo cvetelo, a pomladanski dež v času cvetenja ni dopuščal, da bi se oploditev popolnoma izvršila. V kolikor pa se je že izvršila in so se pojavili prvi plodovi, so še ti v najkrajšem času odpadli. To je brezdvomno posledica hude zime, ki je sadnemu drevju zelo škodovala. Le v Apaški kotlini in zahodnem delu Slovenskih goric je stanje sadovnjakov nekoliko ugodnejše in pričakujejo tudi nekaj pridelka, ki ga bodo lahko letos vnovčili po ugodnih cenah. Vzhodni del Sloven- skih goric, Mursko polje, Prekmurje in Medmurje pa bo letos brez sadne letine in tudi brez dohodkov te panoge gospodarstva. Tudi toča je v posameznih predelih naše ožje domovine napravila letos precej škode na sadnem drevju. V vinogradih je stanje zelo žalostno. Itak slab nastavek zaradi ostre zime in deževne pomladi je sedaj uničila deloma peronospora, največ pa toča. V Ljutomerskih goricah je toča uničila do 30% nastavka, dočim v Štrigovskih do 80%, ponekod celo 100%. Letos bo torej slaba trgatev in bo pesem klopotcev žalostno odjeknila preko sicer rodnih vinskih goric. ■ Gasilske vaje v Prekmurju 28. julija so bile delne župne vaje lendavske gasilske žttpe v Gaberju. Vaje je vodil župni podst. S r e š. Nastopale so štiri čete, in sicer Gaberje, Gornji Lakoš, Hotiza in Vel. Polana. Najprej so se vršile vaje v teku brez ovir in z ovirami. V teku brez ovir je tekmovalo 8 gasilcev. Sledile so v,aje preko ovir v isti dolžini kot prve. Tokrat je kazalo svojo sposobnost samo 6 tekačev. Preskočiti je bilo treba vrv, drogove in kmečki voz, opremljen za voženje sena. Vse ovire je najlepše premagal gasilec iz Hotize, ki je ostale tekače pustil za seboj celih 10 metrov. Nenadoma pa se pred njim pokaže še ena ovira, za katero prej ni vedel; tukaj se je ustavil. Medtem pa ga je prehitel gasilec Kovač, ki je vedel za oviiro — mlako, polno vode. Sledile so mokre in suhe vaje z brizgalnami, kjer se je pokazala izvežbanost posameznih čet. Vsi »formalni« požari in vsa reševalna dela so bili izvršeni v največji tišini. Mali nedostatki so se pokazali v poveljevanju pri pohodnih vajah, to pa se ne šteje v slabo, To je vzrok mešanje vojaškega poveljevanja s slovenskim. Večina gasilcev je seveda takih, ki so bili vojaki in so tako rekoč vojaško dobro izvežbani. Vse čete so dobile prav dobre ocene. ac. Cel/e Nevarna ženska pod ključem Celjska policija je aretirala 37 letno delavka terezijo P., doma iz Sel zagorskih pri Klanj cu. Iz Celja je bila izgnana radi vlačuganja, pa se je v šestili tednih štirikrat zopet vrnila v Celje. Vselila se je pri neki delavski družini in tam motila dotlej lepo zakonsko življenje. Osumljena je tudi, da je hotela zastrupiti ženo tega de- lavca. Namešala je v lu, ko je delavčeva je začutila želodčne so ugotovili akutno ki je skoro gotovo Policija upa, da bo katerih prič nevarni še več deliktov. jed strupa. Kma-žena -jed zaužila, krče. V bolnišnici želodčno vnetje, posledica strupa, po zaslišanju neženski dokazanih o Veliko stanovanjsko hišo s štirinajsti-mi stanovanji bo gradil železničarski fond v Murski Soboti. V torek je bila v Ljubljani licitacija. Najnižjo ponudbo je stavil soboški gradbenik g. Sraka ter bo tako gradilo poslopje soboško podjetje. Stanovanjska hiša bo stala v bližini bodoče nove ljudske šole. c Sokolska gozdna šola v Mozirju zaključi v ponedeljek, 5. t. m. mladinsko taborjenje. Na to . sledi tritedenski prednjaški tečaj članic in višjega ženskega naraščaja. '/.a zaključek priredi sokolska mladina jutri ob i5. javni nastop na tabornem prostoru. Starši taborečih in drugo občinstvo jc k nastopu vljudno vabljeno. c Občinsko avtobusno podjetje v Vitanju je nabavilo nov moderen 33 sedežni avtobus, ld bo obratoval na progi Vitanje— Celje. Staro vozilo 1>q služilo odslej za rezervo. e Poslužujte se kopatiš&a v Delavskem domu. Mestna občina je zgradila pred nekaj leti lopo moderno kopališče v De- Mladini peruti! Mar je kdor koli bolj poklican nositi prapor prvoborcev, prapor avantgarde pokretov, ki streme za daljnimi vzvišenimi ideali, ko mladina? Polna mladih prekipevajočih moči, ki kar žele sproščanja, vedno vesela, živahna, razposajena, drzna, borbena in v znatni meri celo lahkomiselna — to jc mladina. Današnja mnogo samostojnejša mladina črpa iz teh hudo raznolikih elementov svoje biti mogočno rezultanto pozitivnega dela in ustvarjanja. In ravno ona lahkomiselnost, ki je tako svojstvena mladini, ji daje to skoraj neverjetno hrabrost in drznost, da seda v lahkokrile ptice, da poleti na njih raz jasnozelene holmce v čistino našega selskega ozračja. Koliko pozitivnega je v tem plemenitem in lepem* jadralnem športu, v tej zdravi šoli sonca in veselja, v tej visoki šoli najplemenitejših vrlin bodočih mož: hrabrosti, odločnosti, samozatajevanja, skratka — v visoki šoli značaja! Te in tolike prednosti in vrline tega prelepega, brez pretiravanja recimo enega najidealnejših in najresnejših športov, utegne prezreti le močno zakrknjeni filister. Vsak drug bo spremljal delo in napredek naših pogumnih jadralcev s toplimi simpatijami. Taka mladina je vredna spontanega priznanja in iskrenih simpatij ter podpore vedno in povsod v svojih idealnih stremljenjih. Dajmo ii prikladnih možnosti razcvita, dajmo ji — peroti, da poleti k še nedoseženim visokim ciljem. Kajti v samovzgoji izkristalizirana v najvrednejših vrlinah moža, je in bo pripravljena vsak čas. žrtvovati vse za veličino svoje prelepe domovine — nam vsem drage Jugoslavije. Oanllo Vatotar, Maribor lavskem domu na Vrazovem trgu. Zato je bila v Celju res potreba, ker staro kopališče ni bilo več-na mestu. Novega kopališča se vsled- zmernih cen lahko posluži prav vsak. Več jc razvidno iz oglasa v današnji celjski rubriki. c Pasji konlumac je odredilo sresko načelstvo v Laškem za vse občine v srezu, ker se je pojavila pasja steklina. c Odsek brivcev lu frizerjev v Celju vljudno prosi cenj. stranke, da sc ozirajo na odpiralni in zapiralni čas, ker je bila večina brivcev in frizerjev zaradi prekoračenja delovnega časa kaznovana z denarno globo. c Sokolsko društvo Ceije-nittUca je za svojo petdesetletnico izdalo v lično vezani knjigi svojo zgodovino od početka društva do danes! Knjiga vseljuje poleg zanimive vsebine tudi mnogo slik. Spisal jo je celjski zgodovinar prof. Janko Orožen. Knjigo bi naj imel vsak pripadnik Sokola in se naroča pri Sokolu-matici. Slane 50 din, po pošti 53 din. c Šoferski izpiti za kandidate iz celjskega, laškega, konjiškega in šmarskega okraja bodo v drugi polovici avgusta pri okrajnem načelstvu v Celju. Kandidati naj čim-prej vložijo tozadevne prošnje. c Davčna uprava javlja: Stranko, stanujoče v občini Celje, ki imajo otroke v srednjih šolah, naj vlože prošnje na obrazcih, ki jih dobe pri davčni upravi, za potrdilo o višini davčnega predpisa, do 15. avgusta. Nihče naj ne odlaga s prošnjo do dne, ko bo vpisovanjo v šolo. * Gumištampilje dobite pri Vilibald We-ber, graver, Celje, Dečkov trg 5. -c Vojaški nabori bodo za mladeniče iz celjske občine 18. in 19. t. m., za občine Žalec in St. Pavel 1(5. t. m., zn občine Griže, Petrovče, Vel. Pirešica in Št. Peter 17. t. m. c Slepi požarni alarm. V soboto okrog ti. so bili celjski gasilci pozvani v Košni-co, kjer naj bi gorelo. Ko so prišli tja, sc jo izkazalo, d.« je nekdo požigu! grmičevje m so se takoj zopet vrnili. c Lepa nedelja je bila včeraj v S vet ju nad Celjem. V prijazno gorsko vasico 'je prihitelo mnogo izletnikov, posebno dosti jih Jo bilo iz Celja in Laškega. Prišlo je tudi mnogo stoiničarjev in je celi dan vladalo prav živahno vrvenje. Godba jc svirala med znamenito procesijo vesele koračnice, pokanje topičev pa je daleč okrog oznanjalo veseli dan. izletniki so se zadovoljni vračali na svoje domove. c Vcc žepnih tatvin je’ bilo ob priliki porcijunlaile izvršenih pri kapucinih v eorkvl in izven cerkve. Policija je več žepnih lalov izsledila in aretirala. c Smrt v potoku, V Mlinščici, potoku pod Dolskim pri Sv. Križu na Dolenjskem je našel smrt 44 letni Mihael Mihelčič, stanujoč v Gosposki ulici v Celju. Mihelčič je šel v smet prostovoljno, c Umrla je v Arji vasi, pri Petrovčah Dragica Kopriva, vnukinja uglednega ]>o sestnika, Vinka Koprive v Arji vasi. -V bolnišnici je umrl sin dninarice Alojz Knez iz Drobnega dola, občina Sv, Lenari nad Laškim. n Samomor je izvršil na parniku ^.Tomislav , vkrcanem v luki Surabaja na Javi, kapitan Cvijeto Jakšič, kakor poročajo iz Splita. n Denarnega pismonošo so napadli neznani razbojniki na Poljani Gregorja Nin-skega ter mu odvzeli 15.000 dinarjev. n Razstava slovenskih likovnih umetnikov bo otvorjena v Zagrebu 1. septembra. n Strašen vihar je divjal v nekaterih vaseh okraja Kotor—Varoš ter napravil veliko škodo na raznih kulturah. V Grabo vici je porušil tudi pravoslavno cerkev. n 50 pekov iz Kragujevca jc bilo obsojenih pred okrajnim sodiščem po uredbi o pobijanju draginje na po 7 dni zapora m 350 do 900 din globe, ker so samovoljno povišali cene kruhu. n Krvav zaključek kola. Na kmetski zabavi v vasi Kovačiči, nedaleč od Sarajeva, je bila kmetska zabava, ki so jo posetili tudi sosednji vaščani. Mušan Žuga je nastopil z motiko ter hotel zabraniti ples dvema vaščanoma iz sosednjo vasi. Nastal jo splošen pretep, v katerem sta bila dva kmeta ubita, eden pa težko ranjen. Pravijo, da se je hotel Žuga maščevati, ker so ga iz sosednje vasi spodili, ko je vasoval. Deset Set Sokolske čete pri Sv. Trojici Deset let bo kmalu, odkar je bila ustanovljena Sokolska četa pri slovenjgod-ški Sv. Trojice. Razmere tu ob meji so zahtevale postavitev take narodne trdnjave zlasti pred 10 leti. Že od vsega početka je četa prav vneto širila med obmejno ljudstvo pravo bratstvo in zvesto ljubezen do naroda, domovine in kralja. Ne časti, ne slave, ne hvale zase niso zahtevali niti želeli njeni voditelji. Koristiti vzvišenim smotrom, je še danes voditoa misel v tej sokolski edinici. Preudarno in smotrno so vodili vse sokolsko delo. Sokolska četa je kmalu pridobila lepo število pripadnikov, ki še vedno narašča. Najmočnejše je zastopana mladina. Starši že v veliki meri zaupajo in lahko zaupajo svojo deco četi. Imeli sp dovolj priložnosti, da se prepričajo, kako dobro sokolsko delo krepi dušo in čuva zdravje ter krepi značaj in zdravo miselnost njihovih otrok. Glavne ovire so že davno odstranjene. Ob bližnji desetletnici čete želimo, da bi tudi vse njeno nadaljnje narodno-prosvetno delo bilo čim bolj uspešnejše. Zdravo! — a-že. Kdaj; bo odpravljen ovinek? Ko se banovinska cesta pri Sv. Lovrencu na Drav. polju zavije s ptujske strani v vas, napravi oster in neviden ovinek. Kronika beleži, da se je tukaj-pripetilo žo več težkih.prometnih nesreč. Žalo se je cestni odbor odločil, da odpravi ogrožujoč ovinek in cesto izravna, Z delom so pričeli že pred dobrima dvema letoma, ali do- vršili še ga niso do danes, ker niso dobili razpoložljivega kredila. Kmetje so nezadovoljni, ker jim še ni izplačano zemljišče za novo cesto, ki jo zdaj kakor mrtev kapital. V interesu prometa in narodnega gospodarstva je, da se kmalu dobe potrebni krediti za dovršilev nove ceste in da so stara cesta izpremeni v plodno zemljo. p Čudovita smrt. Posestnik Petek Franc iz Malo Nedelje jo bil šo čil in zdrav. Ko p'a sc jc sredi noči prebudil, jo dal poklicali predse svojce. Nemalo so bili začudeni,^ ko je jemal slovo od njih za vedno, še bolj pa, ko je takoj nato izdihnil. p Zaplenjeno kolo. Orožniki iz Gorišen-cev so zaplenili kolo Vaj dahu Štefanu iz Stojncev ,ker ni mogel % dokazati, odkod Uublfana mu je koio. p Dostava pošte — enkratna. Ministrstvo je odobrilo za čas, dokler traja vročina, da so vrši mostna dostava to enkrat iia dait. Ob sobotah se vrši tudi popoldanska dostava pošte na dom. Dostava ekspresnih pošiljk sc vrši neomejeno. V teku dnevu nošli časopisi se izdajajo na pošti od 15, do 18. ure. Ljubljana in Ljubljančani čez nedelfo Končno se nas je le usmililo nebo, da smo imeli v soboto krasno sončno vreinc, v nedeljo pa kljub temu, da so se prepeljevale po nebu ves dan lahne meglice, smo imeli vendarle lep dan, Ta dva dneva brez dežja so Ljubljančani temeljilo izrabili. 2e v soboto so bili izletniški-vlaki, predvsem proti gorenjski strani polni, še večji naval na nje je bil v nedeljo. Ljubljana se je tako rekoč izpraznila. Celo na promenadi ni bilo običajnega vrvenja. Večji vrvež jc bil pred stolpico sv. Nikolaja, kjer so včeraj velike množice vernikov prisostvovale slovesni službi božji v proslavo desetletnice škofovanja dr. Gregorija Rožmana. Veliko vročino so izrabili kopalci, ki jih je bilo polno v kopališču Ilirije, na Savi, Ljubljanici in Malem Grabnu, Nacionalna javnost je izrabila nedeljo za izlete v Domžale, Zalog in Medvode, kjer so povsod bili odlično izvedeni sokolski nastopi. Večjih nesreč ni bilo, a Osem let robije. Vsem je Se gotovo v spominu gangstrski napad na juvelirja Černeta v NVolfovi ulici meseca maja. Ropar je pred očmi lastnika popolnoma oplenit trgovino In nato nemoteno zbežal. Policija jo kmalu izsledila napadalca v osebi Franceta Kavčiča in v petek sc je vršila na okrožnem sodišču pred malim kazenskim senatom razprava. Kavčič je bil obsojen na osem hit robije in na trajno izgul>o častnih državljanskih pravic. Miaršfoor Zgodovinski dan zeSenega Pohorja doma SPD Ruše »Planinka" in otvoritev nove pošte »Pohorje11 v Poštarskem domu KJjub temu da je naše zeleno romantično Pohorje priljubljeno pri vseh domačih in tujih planincih, turistih in letoviščarjih, še ni doslej doživelo tako ogromnega obiska kakor včeraj. Že od sobote popoldne so se zgrinjale od vseh strani množice mladih in starih peš ali v avtomobilih proti Sv. Arehu, kjer je stotero pridnih rok že več dni pripravljalo vse potrebno za pohorsko slavje. Toda prireditelji so bili presenečeni, ker toliko ljudi niso pričakovali, saj lahko mirno trdimo, da je bilo več ko polovica Maribora na pohorskih vrh eh. Seveda je k temu pripomoglo lepo, ne prevroče vreme. Nova, 14 km dolga cesta, je bila zda pa zdaj prekinjena s slavoloki z zahvalnimi napisi in dobrodošlicami. Hoče, zla sti pa Reka in bližnje vasi so bile praznične ter okrašene z državnimi trobojnicami in planinskim cvetjem. Že v zgodnjem nedeljskem jutru so množice hitele peš v okrilje pohorskega kraljestva, številni avtobusi in na stotine zasebnih avtomobilov pa je vedno znova dovažalo ljudi v varstvo priljubljenega pohorskega patrona sv. Areha. Veličastni sprejem gostov v Reki Prvi del svečanosti se je pričel v Reki, kjer so domači prebivalci in številni turisti pričakovali odličnike, ki so jim priredili prisrčen sprejem. Med drugimi naj omenimo mariborskega škofa dr. Tomažiča, bana dr. Natlačena, generala Goluboviča, zastopnika poveljnika mesta polkovnika Kilerja, okrajna načelnika iz Maribora dr. Šiško in Ajteca, konjiškega okrajnega načelnika dr. Farčnika, mariborskega župana dr. Juvana, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, kanonika dr. Mirta in dr. Žagarja, ljubljanskega magi-stratnega ravnatelja Jančigaja, poveljnika mariborske orožniške čete majorja Sosiča, načelnika tehničnega oddelka banske uprave inž. Rueha, inž. Porento, Inž. Fišerja, tehn. vodjo mariborskega okrajnega cestnega odbora inž. Stergar-ška, senatorja dr. Schaubaciia, več bivših poslancev, ravnatelja Krejčija iz Ruš, predsednika SPD Ruše inž. Teržana, predsednika Tujskoprometne zveze v Mariboru in Turing kluba inž. Šlajmerja, častnega predsednika SPD Maribor dr. Senjorja, ravnatelja bolnišnice primarija dr. Radšia, nadupravitelja bolnišnice Stegnarja, predsednika Združe nja trgovcev Oseta, predstavnika SPD Majerja in dr. Tominška, nadalje predstavnike raznih drtištev, korporacij in športnih organizacij. Ob napovedanem času so se pripeljali iz Maribora škof s, spremstvom, iz druge smeri pa ban dr. Natlačen v spremstvu konjiškega okrajnega načelnika dr. Farčnika in tamkajšnjega arhidiakona Tovornika. Med streljanjem topičev in igranjem godbe gasilske čete Maribor je odličnike sprejel načelnik okrajnega cestnega odbora g. Žebot, za njim pa domači župnik Vernik in dekan .g. Sagaj iz Hoč. Po starem slovanskem običaju so domača dekleta pogostila odličnike s soljo in kruhom ter domačo žganjico. škof dr. Tomažič je nato v lepem nagovoru pričel blagoslovitvene obrede. Zapeli so dam. in pevci' »Maribora«, godba je zaigrala vesele koračnice in topiči so streljali, ko se je kolona avtomobilov pričela pomikati iz Reke po novi cesti proti Sv. Arehu. Blagoslovitev ceste pod Sv. Arehom Medtem se je v velikem polkrogu ceste in na prirodni galeriji zbrala tisoč-glava množica, ki je pričakovala odličnike in otvoritev ceste. Nepopisen je bil pogjed na živo galerijo, ki je izglodala kot veliko mravljišče. Ko so prispeli gostje, je godba zaigrala pozdravnico, pevski zbor »Maribor« pa je zapel več pesmi. Ko so izstopili odličniki, so pristopile k škofu, banu in zastopniku poveljnika mesta tri majhne pohorske deklice iz Ruš, Frama in Šmartnega na Pohorju. Vsaka je s primernim nagovorom pozdravila odličnike ter jim izročila kite nageljčkov in planinskega cvetja. Najbolj se je odrezala 7-letna Breda Mosch-lova iz Planice pri Framu, ki je priliko uporabila tudi za prošnjo banu za skorajšnjo zgraditev ceste Fram—Kopiv-nik—Planica. Deklico so številni fotoreporterji slikali od vseh strani, saj je bik glavna govornica pri sprejemu na pohorskih vrheh in je bolje opravila svojo nalogo kaikor marsikateri starejši govornik. Nato so se umaknili odličniki na pripravljeno prirodno tribuno, kjer je spregovoril načelnik okrajnega cestnega odbora v Mariboru g. Žebot. Po pozdravu je vzkliknil kralju in kraljevski hiš!, godba je zaigrala himno, nakar je načelnik prečital vdanostne brzojavke kralju, kar so tisočeri planinci pozdravili z na-vzdušenimi klici, ki so se orili po pohorskih višinah. Prečital je tudi pozdravne brzojavke kraljevski vladi, posebej še predsedniku Cvetkoviču in ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku. Načelnik Žebot je nato na kratka ori- sal zgodovino in pomen nove ceste ter se posebej zahvalil za sodelovanje pri tem ogromnem delu banski upravi in banu dr. Natlačenu, graditeljem in inženirjem Ruehu, Fišerju ter Porenti, zlasti pa očetu nove ceste; tehničnemu vodji mariborskega okrajnega cestnega odbora inž. Stergaršku, ki ima izredne zasluge za dograditev ceste. Sledil je govor škofa dr. Tomažiča, ki je čestital vsem h krasni cesti, za katero nas celo tujina, vajena dobrih cest, zavida. Ob asistenci je nato opravil škof blagoslovitvene obrede. Ban dr. Natlačen je odšel z odličniki s tribune na cesto ter s pomembnim govorom in čestitkami ter željam:, naj bi nova cesta .služila predvsem našim ljudem, tujcem pa samo tistim, ki prihajajo k nam z dobrim in poštenim namenom, prerezal narodni trak in cesto odprl. Vesela koračnica in poskočna pesem sta pozdravili to slovesno dejanje. K banu dr. Natlačenu in načelniku Že-botu so nato pristopili pohorski župani Ivan Ravnjak iz Ruš, Ivan Strehar iz Šmartnega, Ivan Petek iz Frama in Anton Vernik iz Hoč. V imenu županov je spregovoril g. Strehar ter izjavil, da ju občine v zahvalo za dograditev nove ceste imenujejo za častna občana. Ban in Žebot sta prejela krasni diplomi. Nato so se vrstili drugi govori. Pomembna so bila izvajanja predsednika SPD Ruše inž. Teržana, predsednika TPZ inž. Šlajmerja in dr. Senjorja, ki se je zahvalil v imenu vseh planincev in doHncev za novo cesto. podali na improvizirano verando nove »Planinke«, kjer je bil svečani banket, ki ga je pripravil znani gostinski strokovnjak g. Klešič iz Maribora. Prvikrat je Klešičeva »motorizirana« kuhinja naskočila Pohorje, kar je zanj tudi pomemben dogodek. Na banketu so se vrstile napitnice in zahvalni govori vse do slovesa, ki je bilo prav prisrčno. Med banketom je marljivo pel »Maribor« pod spretnim vodstvom g. Gaspariča. Slavje v Poštarskem domu Istočasno je bila velika slovesnost tudi v krasnem Poštarskem domu, kjer so otvarjali pošto »Pohorje«. Poleg številnih planincev so.se k slovesnosti zbrali naši vrli poštarji, uradniki in uslužbenci s svojimi predstojniki s poštnim direktorjem g. Štukljem in številnimi vodilnimi osebnostmi z direkcije na čelu. Novo pošto, ki je za celo Pohorje in njegove postojanke velike važnosti, je z lepim govorim izročil njenemu namenu sam direktor g. Štukelj. Po govorih raznih predstavnikov poštnih ustanov in organizacij ter javnih zastopnikov se je razvila prijetna planinska zabava, pri kateri so se zlasti gospodje z direkcije pokazali s prelepimi slovenskimi pesmimi, ki so donele tja doli v nižine, katere je ožarjalo večerno sonce. -i?. m ji ij.'miMiVujnwiMrMiTnii»nini '■»tvmijhs« USPEL KONCERT PEVSKEGA DRUŠTVA ,,ENAKOST" Včeraj je priredilo pevsko društvo „Enakost“ iz Studencev na vrtu gostilne Hartberger v Studencih koncert, ki je zelo dobro uspel. Društvo je pokazalo, da je pod dobrim vodstvom pevovodje g. M. Pl e vanča. Pelo je. priljubljene domače ter umetne pesmi, ki jih je občinstvo 'sprejelo z navdušenim odobravanjem. Po koncertu se je razvila , domača zabava s pohorsko godbo‘V katere se je udeležilo mnogo občinstva. Blagoslovitev koče »Planinke" Planjava pri Sv. Arehu je bila podobna mravljišču. Glava pri glavi, fkratka, na tisoče planincev. Po prihodu odličnikov se je množica zgrnila okoli nove koče SPD Ruše »Ptaninken, ki so jo postavili namesto pogorele. Ob vhodu je odličnike pozdravil domači predsednik luž. Teržan, nakar je škof dr. Tomažič stavbo blagoslovil in planincem čestital k novi pridobitvi, h nove koče so prišle tri Rušanke v narodnih nošah ter izročile škofu, banu, polkovniku Kikrju, Žebotu in drugim šopke nageljnov. Po blagoslovitvi avtomobilskega parka je bila škofova maša na prostem. Med opravilom je imel škof dr, Tomažič pomemben govor za planince. S tem so bile slovesnosti opravljene in na planjavi pred cerkvijo se je pričelo pravo planinsko rajanje. Odličniki so se m Pogreb tragično preminulega letalca Hrvoja Jurce bo danes ob 17. na mestnem pokopališču na Pobrežju. Člani Aerokluba naj se udeleže pogreba v čim večjem Številu. m Nožna lekarniška služba od 3. do vključno 9. t. m.: mestna lekarna pri Orlu. Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel.-25-32. m Sobotni koncert vojaške godbe v parku Jc doživel rekorden. obisk, tako da se je kar Ir {o poslušalcev* ki so z vztrajnim ploskanjem zavlekli koncert' daleč preko običajne ure, ker je godba, morala skoro vsako skladbo ponavljati. * Železniški zdravnik dr. Davorin Cijan zopet redno ordinira. m Rekordno števila prijav za kasaške dirke dne 15. in 18. t. m. Včeraj je bila zaključena pi'ijava konj za kasaške dirke, ki se bodo vršile 15. in 18. t. m. na Teznem pri Mariboru. Prijava je bila rekordna, tako da se obetajo silno, zanimive ni napele dirke. Zlasti veliko število konj jc prijavljen za Jugoslovanski kasaški derby. < m Zdravniška vest. Dr. Slane Lutman, dosedanji začasni vodja internega oddelka mariborske bolnišnice, jc bil imenovan za definitivnega primarija in šefa omenjenega oddelka naše bolnišnice. m Avtomobilski promet na Pohorju. Mariborski avtobusni promet jc v polni meri zadostil veliki nalogi ob priliki včeraj šnjih pohorskih slovesnoti. Kljub temu je posloval avtobusni promet na vseh rednih progah neokrnjeno. Po statističnih podatkih je prispelo včeraj k Sv. Avehu na Pohorju 216 osebnih avtomobilov in 82 motornih koles. m V božjastnem napadli je padla v mla. ko in utonila 61 letna preužitkarica Ana Bolščeva v Ploderšnici, ko je pasla kravo. Pogrešali so jo šele, ko se je vrnila krava sama v hlev, ter so našli v komaj 70 cm globoki mlaki mrtvo. m Krožek učiteljev-upokojencev ima la mespe, septanek v Rušah, in sicer 8. t. m. Odhod z vlakom ob 14.35 iz Maribora, gl-kolodvor. m Mali harmonikarji v mestnem parku. V torek ob 20. zvečer bodo nastopili v mesLnem parku mali mariborski harmonikarji, ki jih vodi g. Vilko Šušteršič; Posebnost tega nastopa bo izvajanje narodnih plesov na posebnem odru, ki ga bodo uredili za harmonikarje v parku. Ker je čisti dobiček tega koncerta namenjen za letovanje siromašnih otrok na morju, bo naša javnost gotovo pokazala potrebno razumevanje. m Inž. pilot Boris Cijan v Mariboru. Te dni je prispel v Maribor glavni pobornik našega jadralnega letalstva pilot inž. Boris Cijan. V četrtek zvečer je imel v prostorih Aerokluba zanimivo predavanje o jadralnem in motornem letalstvu, včeraj pa je prisostvoval seji odbora Aerokluba, katero je vodi! predsednik ravnatelj g; Kcej-či, ki je. 'gosta prisrčno poždrayii< in se mu zahvalil * za veliko delo na • polju jah dralnega letalstva. • m'Upokojeni 'so bili namestnik poveljnika paznikov Beno Šerbela, desetar ■ Franc Paškulin in paznika Ivo Markič!, ter Nace Vidmar. Imenovanim so priredili . tovariši V:Nabavljali! zadrugi prisrčno odhodnico. m Oddelek mariborske carinarnic«;' v Svečini se bo od .Ji avgusta dalje imenoval -!po odredbi, finančnega ministra 'Plač. m Občina Studenci pH. Mariboru je sprejela za tajniškega.': -pteaktikanlar J g. Albina ■Krajnca iz Stiiden®c-Y. ,m Porod v jfetiHšnici. Na ženskem oddelku mariborske fetnišnice je nekai jetfii-ca rodila zdravega. fantka, ki mil je botrovala neka paznica. m Sprememba posesti. Posesbiica Ivana •Savernik iz Studencev jc kupila, od •posestnice Staubcr; Alojzije hišo v; Krpanovi ulici v Studencih za 125.000 dinarjev. ni. Otvoritev rtovjh telefonskih zvez. Z odobrenjem ministrstva pošte; < telegrafa; im telefona se je otvoril s :1. avgustom redni telefonski promet na reladjEfli >Maribor4-Trati z enkratno pristojbino ‘ 3$. zl. fr. in Maribor— Fiirnitz. z . enkratno pristojbino 2:70 zl. fr, m Razno perilo kopaliških goslov je odnesel neznan vlomilec iz čolnarne.Ludvika Zinthatferja v Wshjar'sld ulici! Skoda znaša preko G00 , din. m. Borza dela v Mariboru potrebuje takoj 6 kovinostrugarjev. _ Interesenti naj se javijo med uradnimi urami v tukajšnji podružnici. * Kopalke — nogavice, pletenine, perilo, Oset - Koroška 26. Kino * Grajski kino.. Premiera najnovejšega filma Elizabete Bergner „Silvina“. Prekrasen lilm o veliki ljubezni. — Pride:: „Zašla sem“, * Kino Union. Od danes pa do torka »Tarzan in njegov sin“. Veličastne in senzacionalne dogodivščine kralja džungle z Johnny Weissmuller-jem v naslovni vlogi. * Esplanade kino. - Danes zadnjič originalni španski film »Seviljski brivec". Torek veliki ljubavni film ,,Ljubezenske n«W velikega kneza". Obnovljena Študijska knjižnica Po treh mesecih prekinjen ja poslovanja Študijske knjižnice so se že zopet odprla vrata; za enkrat le še do izposojevalnice. Namen in,pomen Študijske knjižnice je prišel v zadnji dobi do takega razumevanja in veljave, da prejšnji prostori že zdavnaj niso več odgovarjali. Morali so misliti na druge prostore ali pa na razširjenje istih v sedanjem poslopju. V to svrho je prišel najpreje v poštev grad. Izkazalo pa se je, da bi preureditev sama stala skoro toliko, kot novo poslopje, če bi bila taka novogradnja združena tudi s praktično izrabo. Zato se je moralo misliti na pridobitev novih prostorov v sedanjem poslopju. Če bi bilo na odločujočih mestih v to svrho še več razumevanja sploh za kul turne ustanove, bi bil Maribor za letošnjo jesensko sezono na najlepšem prostoru obogatel (med drugim) za reprezentativno obnovo gledališča In Študijske knjižnice, a pri tem ne bi bilo treba žrtvovati zgodovinsko drago- cene bivše kazinske koncertne dvorane* ki naj bi v stikih z obema imenovanima ustanovama ostala ohranjena svojemu namenu. V to skupno obnovo pa seveda spadajo tudi spodnji prostori na dvorišču. Za to pa je manjkalo uvidevnosti. In zmanjkalo je celo tako daleč, da ker gledališče ni moglo odstopiti svojih prostorov poleg knjižnice, le ta ni mogla izvesti točno svojega načrta, čeprav je pridobila kazinsko dvorano. Upamo pa, da bo tedaj, ko bo knjižnica zopet v obratovanju tudi v, celoti svojega namena, praksa sama najbolj pokazala pravo pot do glavnega namena te knjižnice. Morda se to zgodi že sedaj, ko bodo skušali zaradi prqkinjenja poslovanja zadržani obiskovalci nadomestiti zgubljeni čas s študijami preko počitnic. Sicer pa je tudi danim razmeram pri tnerna obnova delo, ki nehote vzbutji spoštovanje in priznanje. Zan«m*vosti Sudan, Kenija in Uganda - notranjeafriška bojišča Ko so pred leti zasedli Italijani Abe-sinijo, je bilo po vsem svetu mnogo zanimanja za ta del Afrike. V nepristopnih gorskih predelih so bivala plemena, ki so si edina ohranila svobodo še potem, ko je bila ostala Afrika že vsa pod plaščem evropskega zavojevanja. Uspeh Italije, ki je z modernim orožjem v razmeroma kratkem času prisilila na kolena slabo oboroženo, a bojevito abesinsko ljudstvo, je tedaj mnoge presenetil. Poraz pri Adui je bil maščevan. Zdaj se znova bijejo hudi boji v okolici Abesinije. Na severozahodu so pritisnili Italijani v Sudan, važno deželo angleškega imperija, kjer predvsem goje velike množine dragocenega bombaža. Na jugozahodu Abesinije, pri Mojali, se pa tepejo kolonialne sile za prehod v enega najvažnejših področij angleške Afrike, v Kenijo. Z Egiptom, Sudanom, Angleško Somalijo, Ugando in Kenijo ter z mandatnim področjem v sultanatu Zanzibarju si je Velika Britanija zagotovila nadzorstvo nad velikim delom Afrike. To ozemlje sega od Sredozemskega in Črnega morja do izvirov Nila in dalje k velikim jezerom v notranji Afriki, na jugu na obale Indijskega oceana. Italijanske čete hočejo zdaj na tem dolgem pasu presekati tradicionalno angleško podolžnico ozemelj na črti od rta Dobre nade do Ka-hire. Zgodovinski stolp magistrata v Middel-jurgu, v holandskem Zeelandu ]e bil porušen od bomb Uganda in Kenija sta tako rekoč podaljšek Sudana in Abesinije. Segata do Viktorijinega jezera in tvorita srce angleških afriških posesti na vzhodu Deloma plovne reke, mnoga jezera in nekaj dobrih železniških zvez veže trgovinsko in industrijsko že precej razvita področja. Velike množine bombaža, olja in žita se izvažajo od tod, izmenjava blaga doseže vsoto do 20 milijonov funtov sterlingov. Sultanat Zanzibar je precej izgubil na pomenu, odkar je začelo rasti pristanišče Mombasse na izhodu že-leznice. * Protektorat Uganda meri 243.000 km2 in ima blizu 4 milijone prebivalcev. Med temi je le nekaj tisoč Evropcev. Dve že- lezniški progi in transportna služba na Viktorijinem jezeru posredujeta promet. Dežela daje blizu 200.000 ton bombaža na leto, izvažajo pa tudi mnogo tobaka, čaja, kave, sladkorenga trsa, kož, slonovine in dragoceni les. Kenija meri 580.000 kur ter ima nekaj nad tri milijone duš, 18.000 od teh je Evropcev. Železniška mreža dežele znaša 1100 km, pristaniško mesto Mom-bassa ima 50.000 prebivalcev, Nairobi, sedež vlade, pa 330.000 ljudi. Pomemben proizvod je »nairobi kava«, ki doseže vrednost nad 1.5 milijona funtov sterlingov na leto. Blizu 15.000 ton izvozijo v letu bombaža, žita, sladkornega trsa. Na Magadijskem jezeru je mnogo sode. Orjaška sila kozmičnih žarkov V početku našega stoletja so odkrili, da so v vesoljnem prostoru žarki, ki so povsod enako raztroseni. Ti ionizirajo zrak s pomočjo elektrike. Radioaktivni žarki predirajo iz vsemirja, so močnejši od rentgenskih. Predro 60 m debel jekleni blok, nahajajo se v vodi do 1000 m globoko ter prodro skozi več sto metrov debel sloj zemlje. Dolgo niso vedeli, da je kozmične žar- ke pripisati elektromagnetnim energijam naše zemlje, ki se kot zelo drobni delci širijo po ogromnem prostoru z veliko hitrostjo. Ozračje s svojimi atomi in molekuli otežava raziskovanje teh žarkov, od tod zaporedni poizkusi, da bi se človek podal više v stratosfero, kjer je zrak čist in tam prodrl v tajne, ki odpirajo še velike možnosti v nadaljnjem eksploatira-nju vesoljstva po človeškem umu. Po svetu kima še šest milifonov kamel Kamela, ladja puščave, nepogrešljivo prometno sredstvo pustinjskih narodov, je zelo vztrajna žival. Nekje v tropskih krajih živi še vedno v divjem stanju, seveda v zelo pičlem številu. Večkrat se primeri, da tudi domače kamele pobegnejo iz staj, hrepenenje po svobodi jih žene v pustinjo. Gospodar, ki opazi beg, jih lahko kmalu polovi, ker so kamele krotka bitja. Pri tem se poslužujejo tri- kov, kajti kamele ne pobegnejo nikoli več po isti poti, kakor prvič. Zato jih lovci vodijo po stranskih potih v tabor, tako da ne vedo, da so prišle prav za prav v stari hlev. Po zadnjih statistikah računajo, da je na svetu še šest milijonov kamel, ki v tropskih krajih nadomeščajo konje, vozove in železnice. Termiti so izpili 80 sodčkov piva O hitrostih nekaterih živali se je že mnogo pisalo. Ce bi človek imel v nogah ono gibalno silo kakor mravlja, tedaj bi premeril 800 milj na uro, prehitel bi najhitrejše letalo. Hitri tekači so posebno termiti, velike mravlje, ki bivajo v Afriki. Njih mravljišča so prave utrdbe z mnogimi križnimi hodniki. Drobne živalce pospravijo v kratkem času velike množine hrane ali pijače. Tako so v skladišču neke pivovarne ugotovili, da so termiti pregrizli les na sodčkih piva in v razmeroma kratkem času pospravili 80 posod. Neka družba, ki je polagala kable, se je prav tako pritožila, da so termiti pregrizli debel kabel. Gosi med seboj: — Ali greš z menoj, Barčica? — Ne, Gagec, moram h generalni skušnji Lohengrina... V Bruslju delijo karte za živež Ledolomilec »Sedov«, sloviti parnik za polarna raziskovanja, je dobil novo opremo. Pripravlja se na pot v Karsko morje in dalje na severovzhod. Raziskal bo področje blizu 200 milj neznane pokrajine. 600 kg težko želvo so ujeli ribiči pri Carigradu. Dolga je meter in pol. Nemška avtomobilska industrija stalno narašča. Leta 1932 je bilo v Nemčiji 1.46 milijonov motornih vozil, 1939 že 3.79 milijona, 2.5 krat več. Industrija dela z velikim dobičkom, ki znaša pri Ope-lu, Daimlerju, Benzu, Airto-Unionu, Adlerju in Fordu 482 milijonov mark, lani 455 milijonov. Mrtvega novorojenčka je položila pred oltar v neki cerkvi v Pragi neznana ženska. Policija išče zločinsko mater. V zaklonišče se je moral zateči angleški kralj Jurij VI., ko je inspiciral obramb ne naprave na obali Anglije. Sovražni bombniki so se pojavili nad obzorjem in obstreljevali utrdbe. »Ibrežje ____________________ 6179-5 Komfortno 3- In 4-sobno STANOVANJE ob Darku oddam. Naslov v upravi. (rl'77‘8 STANOVANJE IŠČE 4 članska družina išče komfortno 3-sobi>0 sončno STANOVANJE (plin) z vsemi pritiklinami v I. ali IL okraju mesta s 1. septembrom. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Sončno.« 6198-6 SOBO ODDA LEPO OPREMLJENO SOBO s kopalnico, posebnim vhodom, evenl. tudi s hrano, oddam. Kneža Koclja 2-1, levo. 6195-8 SOBO IŠČE Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku >Veternika«. 6152—9 LOKAL VELIK LOKAL s stanovanlem v Studencih takoj oddam. Aleksandrova cesta 48. 6177-10 POSEST IZDELOVALNICA KISA V ZAGREBU dobro uvedena, se z vso opremo, _ kadmi, sodi radi družinskih razmer poceni proda. Ponudbe na »Publlcl-tas«, Zagreb Iliča 9, pod »56651«. 6197-11 PRODAM GOZD Vprašati Pukl, Pekre št. 51 - J). Limbuš. 6188-11 STROJI PISALNI STROJ rabljen kupim. Naslov v ogl. odd. »Večerltika«. 6032-14 Kupim malo rabljen MLATILNI MOTOR 4—6 k. s. Znamke so lahko različne- Ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« p^d »Takoj«. 6180-14 PRIDELKI Kupujem dnevno vsako množino lepih JABOLK hrušk, breskev in sliv po najvišji dnevni ceni Josipioa Bole, sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška 20, na dvorišču. 6189-23 OBRT - TRGOVINA »KERAMIKA« Hišni posestniki In najemniki, preglejte Vaše peči In štedilnike, predno nastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust. 5212-13 ŽENSKI KOTIČEK KRZNO krznene plašče in paleto Vam po tiajnovejših krojih predela najceneje edino Ivan Knechtl, krznar. Celje. Slomškov trt 1 6184-18 RAZNO ŽAGOVINO dobavlja Vračko. Limbuš. 6194-28 POUK ITALIJANŠČINA, NEMŠČINA, FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi. Individualen i»uk.Zajafflftert uspeh. Gregorčičeva 3, priti, desno (nasproti realke). 6181-21 IZGUBLJENO SREBRNA ZAPESTNA URA se je zgubila od Balona čez brod do Aleksandrove ceste. Prosim poštenega najditelja, da jo vrno proti nagradi na policiji. 6193-27 Izgubil se je mlad PES VOLČJAK Sliši na ime »Nerč«. Kdo kaj o tijem ve, naj javi Ha Prečno ul. 10, Nova vas. 6190-27 Izvolite izrezati in shranitiI Astroloika specialistka SODNA UL. 26, I1I./8 rešuje na splošno željo irt zahtevo važne prognoze še do 6. avgusta ter se cenj klientom toplo priporoča za september, ko se vrne s se* zonskega potovanja. Kdor hoče imeti odgovor na male oglase naj pošlje din 3.— v znamkah na oglasni oddelek »Večernlkac. Naš- dobri Hrvoje Jurca letalski podporočnik je dfie 30. julija preminul. Pogreb bo 5. avgusta 1940 ob F7-.40jot) '7. >uri zjutnaj v tnagdalenski cerkvi. brežju. Maša zadušnka bo 6. avgusta 1940, ob 7. tiri zjutraj v magtialenski cerkvi. Prosimo tihega sožalja. Maribor, N i k š ič, 5. avgusta 1040. Franc Jurca, okrajni tajnik v pok., oče; Marija, mati; Boris, Vladimir, brata; Jovanka Musovlč, zaročenka; Rodbina Pahor in ostalo sorodstvo. (Bda)a in urejuje ADOLF UIHNIKAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku. _ Rokopisi se~ na vračajp. — Uredništvo in uftravai Maribor, KopallSka ulica 6. - Telefon uredništva 5tev, 25-67 in oprave štev, 28-67* — Poštni čekovni račun štev. 11. 409.