(JrtfellklUipttTftlikl p«« •UHi Mir t. Law.ft razloga in valed splošnega protigibanja napram Bspednim vtadlem je Rueija dala Turkom moralno ia materielno pomoč v vojni s Grki. Hardingova administracija ps je podedovala od Wilsona tradicije sovraštva napram vaeaiU, ker je v zvezi z Rusijo. Harding eovA-U vse, ker Rusija podpira — torej med drugim tudi Kemela paša. I ljubimkanje a temi tradicijami n«s je pa privedlo v čudno štreno. Kura Rusija je sahtevala Cari-i *rad in ml se eeveda pridružujemo ^j zadevi; ker je kotel car, mi r""lpiraae. Nova Rueije ne zehte-va Carigrada« temveč aamo pro "<*t Dardanol sa vsa Ijudetve. Temu pe nasprotujemo. Raal iam Carigrad, ampak ajihove Udi j« naj plovejo kod drugod, ae pe »kosi Dardanol«! — Carjeva zah-t*va, da Rueija aeektira Čari »rad, ja bUa želja velikega »aro de! Zahteve aavjrtov, da awr*jo ^ Dardanele pro«*'. je očaram n« rdeča zarota v zrezt z askr- revoluciji f Mali dno nadaljujejo Meaieo City, Mak. 5. okt. — V javnost prihaja j« neuradna pa* ročila, de vlada pošilja številae fete v državo tfioelee, ki gredo pod poveljetvom generala Ploee-se. Daljo še pnhejajo porodila v svet« da js g*««rel Flore« spora-sumljen s upornim g^n-ralom Margaia. ki ima svoja, šele ne k> na sapada. V svet tndi neprestano prihajajo parošiia o daaerta«ijah ia ar-msd' in pridrašovaajo rodnih vojakov k rekelom Poo^bao pH aoAsjo Bedenji vladi ae»..fcl»r;M,. Usti vesli e ropih, potigik ia o morili, ki pa eo vse aoaradae ki mirne. A|» po Anglija m dobi. ter kaše imeti, tadaj bo Anglija zahtevele. da vel ljudje, ki govo PROSVETA TSOSVZTA" f,- ..ii. L JAVNA GOVORNICA. N. P Glasovi ta PRIVATNI VELEBIZNlSKI INTERESI 80 ZOPJtT ODKRILI SVOJE SRCE ZA TUJEZEMSKE DELAVCE. Propaganda, da se opuste nekatere omejitve za izse-Ijavanje v Ameriko, Je zopet v polnem cvetju. Seveda prihaja od tam, kjer je bila najraočnej* po vojni, da ae izseljevanje tujezemskih delavcev v Ameriko omeji, i* Stvar je namreč tale: Po sklenjenem premirju je bilo v Ameriki,več velikih stavk. Dokler niso bile nove izseljenske postave sprejete, so privatni velebiznlški interesi poslali svoje agente v tujezemstvo, kjer so nanovačili potrebne sta vkokaze. Takoj po vojni so sUiali ameriški privatni velebizniiki interesi, da so delavci v Evropi po vojni poseli silno radikalni Vse je bilo "rdeče". In reldi so, ds je treba zapreti vrata, da ti preklicani "rdečkarji" ne jfM$io v Ameriko. Napravljena je bOa tudi gonja na tu-jesemske "rdečkarje" v Združenih državah in depoftirali so jih lepo števi)q» AH stavke so priile vseeno, čeprav so "rdečkarje" deportiran sa stavkokaze je pa ila izredno Ma. Kasneje so odkrili, da delavci v Evropi niso tako .fnjsčr, kot jih slikajo, kajti če bi ne bilo to resnica, bi ss že sdavnej naveličali stradati. In tako je oživela pro-paganda, da se dovoli večjemu žtevilu tujezemskih de-Itvoev vstop v Ameriko, toda vsak se mora preiskati dobro, sko ni prikrit "rdečkar". Da ss omilijo izseljeniške postave se posebno zani- st cs£ »;SE ^ vzzss & ass ftatje in vploh vse korpojmcije, ki bi rade neizmerno po- tm uaionict, bu mb i§ nresa-množfle svoje dobičke Znani governer AUen je nedavno trdil, da tujezemski wk Spriaf, Wf- — Zopet sem prišel da površje zemlje. Oči so lileetne, ko gledejo bo to kla-veroo civilizacijo, »orod tovajoč v temi brss premisleka. Zoodjo Jo rodilo človeški rod, vee lo caeko, neravs ssms Jo rilo zakon, do smo vsi pa njem a-naki, sadaj po jo oni rod zaničuje Ib tepta njene sokom. Ali naj to isMBajemo civilizacijo. Daleš, daleč od »daj smo s njo. Brstje ootrpini, ta MnH rojaki, učite avoje sotfptee la odpirajte oči drufi nezavedni masi, ki js ie deleč v nevednosti. Govoril sem o ionsko, ki je tr-dila, kako kado je kilo Uvljaaje r Id 00 leti, tedaj da jc bil narod zasužnjen. Ko j pO je daaeof Seno pripodo od tom, kjer imejo veliko stolpe In lepe cerkve, o ne molijo, Ii deiele Burboneev. Is pofovorov tu se do opesiti, Sa me-ss ne gre nsprej v »poznavanju, temveč nazaduje, to pa priheje od Um, kjer pravijo, da 'jo "bila miru." Tu je precej pečierjev, ki so is presoj naprednega milljenje in kot taki H reoumeveje mod seboj. Požrtvovalni so, In vstrajajo pri mukopolnesrdeta Kor ae tiče dela, se ne molim pohvaliti, kajti delo je tiiko Is Ii ii človek trudi aa vss pre-togo, da nima česa niti peviitl skromnega jedila, lolo zeslnži po 17.99. Koliko ps js rudarjev, M zssluBjo lo po $9 do IS aa daa. Za časa stavki niso stavkokazili, ^l® so s^Rvkiols^^E da delajo sa tako pMto. Odteral- menda so vidijo vsega tega, kako Dolšaoot odbornikov, unije je, da bi se poeta vili v bron operator-jem, sato M bilo priporočljiv* da oo opfoiol ia pogledojo, kako pred njihovimi oiui stsvkokasijo zdi to preveč, da tako piiem naj so vzdramijo in bi sm vslod tega celo hoteli poditi od dele, po aaj to storijo, vstsd toga ko« ii ved-100 (Mavd sploh niso nevarni, ker ss boje vlade, ampak ne-firni so domači delavci, ker nimajo pred vlado nobenega Hrahu in neizproaio zahtevajo, kar jim gre po postavah h ustavi Privatni velebizniiki interesi bi najrajie dobili v Ameriko Azijate, kajti ti delajo najceneje, zaradi tega ae protaanda vrli tudi v tem osiru. Naglašati so začeli, da Ameriki preti velika nevarnost, ako ostane izseljevanje ? Ameriko ie nadalj omejeno. Tako privatni velebizniiki interesi spreminjajo svoje Iftsore o Izseljeniikem vprašanju. Issstjsnliko vprašanje se da rešiti le potom tukajšnjih Ki evropejskih delavskih strokovnih organizacij. Delavske itrokovne organizacije so poklicane, da rešijo to vprašanje v korist vsegs delavstva. Dokler bodo to vprašanje reševali tako, kot zahtevajo privatni velebisniški Interesi, ne Ko nikdar pravilno rešeno. i Marsikateri pošten in marljiv delavec je moral nazaj gtje, od koder je prišel, medtem ko so bila vrata "spufa-aim" evropejskim grofom in plemenitnikom vedno na ste-W odprta, ki so prišli v Ameriko, da ss bogato oženijo, fll da iziemajo s premetenimi potezami svoje "rojake". !. Kongres dosdaj še ni storil ničesar, da se omejitve sa Hssljevanje omilijo. Pritisk na kongres bo najbrž napravljen šele po končanih volitvah v novembru. Za delav-*vo je torej izredne važnosti, kakšne kongresnike in natorje izvoli v novembru. Ako bo delavstvo glasovalo za socialistične kandidate, tedaj bo glsaovslo pravifftt^H SAMI SE OBSOJAJO. Mr, Arneson je član državne davčne komisije v Min-Bseoti. Te dni je stokal, da so ss davki v Minnssoti povišali v zadnjih deset letih sa dve sto dvajset odstotkov, bognstvo ss je pomnožilo samo sa ssdsm in petdeset od- Ako bi bil davčni komiaar Arneson član socialistične Sfranke ali farmanke delavsks stranke, tedaj bi bila nje- Cvs kritika razumljiva. Ali stranka, h kateri pripada včni komisar, je že deset let v sedlu, torej je logično Odgovorna moralno sa take razmera v državi Ampak Arneson je le nekaj dobrega storil. Pokazal je, kako gospodarijo utare stranke. Davke povečujejo, da je strah In groza, bogastvo v državi ss pa množi s polževo hHrioo. Dobro je, ds je prišel vprav zdaj pred volitvami a tako Izjavo na dan, kajti če tisti obsojajo re-publikanako stranko in poeebno staro gardo v nji, Id so *}a*t pripadniki, Je samopoeeblca, da Jo obsodijo tudi de-lav* In farmarji na volišču In na prvi torek v letošnjem Maora* , „ Ali nI ase** tako ravnanje pravilno? njen od operatorjev, a ee vasono ne ustrašim. Ko eem bil pri lokalu 2254 v Franklinu, Kane.,ssu> Sloni primorali kompanijo, da nam je morala plačati kompenij-sko mosdo. Več sporaih slučajsv smo imsli s operatorji, oli alti e-nega nismo izgubili*. Bili smo te-dej sevedo stoodstotno organizirani. Superintendcnta so noši uspehi zelo jezili in mol je hodil razkačen kot puran. Takoj jo odelovil par takih, ki so bili nejbolj de-lovni pri uniji, po delsl js ročno bres krčmarja. Preganjtf y od-slovljens Člene, ali uftlje se Je se-nje ssvsola ln se postavils mogočnemu supsrintendentu v bron. Po dveh tednih sta prišla dva" glav-aa odbornike in dva zastopnika od drlo ve. Skosi tri večere smo Imsli eborovsnje, ssključek je bil storjen v prid članom orgsnissci-je, do jo končno dobil euperinten dent skupno s dvema bosoms in d vsota drugims preddelavee-su breo. Oni eo morsll pobrati tvoje reči ia iti. Zdaj ssorajo kopati "črni dijimant" kakor dru-gi rudarji po stavkokaških rovih; člani unije po eo dobtU povrnjeno plačo se ves dal, koliko so bili io-ključen! od delo. Prišli so glavai, odborniki la nos ozmerjali, damo vsi vdtčlin bolševiki, predoodaik po nem js rekel, do to ai asMrikeuekot Odgovorili smo, in vstrajali pri svo-jsss. Os al 00 tebe, eobrat, pa ■ pusti dvorano. Taka te jo glovni odbor nklonO oešsmn lokalu, ko je videt, do ss vsi členi sarokns-Ii, ko jo prsdbeeival "rdečkar-etve". Hlišsll so ss celo glasovi: ven I nJim, dokler ai končno de-bil beoede predsednik lokala. Ig ust poštenjaka je padla msrsika tera gorka aa glavnega od borni ka, kake so morala draftas Članov orgaaieoeijo pretakati solze redi priatranoeti odbornikov. ^ Rojaki, bodimo slošul ia udel* iujmo so skerovaaj. Bodimo sva-sti člani naše orgsaisaeijs b as preslrajmo ss msd seboj. Val amo opravičeni do oBokege Življenja, tato odpravljsjmo veako naUko ased nami pO tSfojajmo bratstvo to enakopravnost nee Marke K.rleviak, čloa aalo-ga druitva "Johnstou'V * 91 SNPJ. Pokojnik sspulča soprogo in pol nedoraslih otrok. Kako je nsstsls eksplozija, js »U natančno snano. — Praak Martinjak Zabava dratto Pod oorkvijo jo rodim — usšlt po ss js TI'»T« fMsggt Hi. — V nedeljo dne 1. oktobra je imela katoliška dru-šbs "Sv. Mohorja" v cerkveni dvorani veselico s igrama "lopod borkelj" ter "Kmet ia evtomet". Ne bom kritiziral igralcev, ki.v splošnem lshko sedovoljijo ob čiastvo, samo da pokalejo kaj amešnege", pa je vse "aU-right" in udeleŽanoi eo debre volje. Cisti preostanek prireditve —> da bolj vleče ^ js H voda mm-njen v korist šolskemu poslopju sv. Žtofoua. To ji najboljša rskla-ma vodilnih elementov, ausiljsn-oov pri žari sv. Štefana na 29. In Lincoln oeeti v sedanjem šašu. Šolo so gret "Po pojdimo, malo pogledat ao- pg od tegs, kgr na bi diialo po tri,", je čuti ssut ia tja kok glaa. "Saj slovensko lolo res potrebujemo la če jo bodo postavili, bo res slovsnsko." Marsikdo pa lo da pri ton pridevek, do lo-ai vir di nikjer nič vsidaasta "Slovo, nian 0okool" oli kaj sličasgo, ssmo kril sv. Andreja jo nad vrati in praku Ajeg* ^Uko Irka P. (Dotična Irka menda pomeni i Propast!) Kij bo lo faMog hoče, iel la se udoloUl to valsr predstavo pod eertrvijo, da. sl preleaem las eakrot v stmosfsri strogih "riss-Ijaaov* ia podjarmi jenih duHe svetega otoa pope. 4,Be j« bil napolnjen povsem iiborno, večina prUodllk so bilo Bviao hčere, videti pa jo bilo kajpodo tudi prvake, etebre fare, v čemur jim gre ne priznanje radi polrt-strani rodovnih bratov frančiškajnarjev. Spodobi oe nekaj podpirati § denarno' mošnjo, Če ni ravno so dslsvskt boj, naj bo pa proti, samo da ootone-mo, kjer smo bili pred stoiasto loti v blaženih časih, ki so imeli vos ssol v rokah neporabljeni jesutti. Bilo jo vročo kot v katoliškem peklu. Vsi premočen od potu sok nestrpno pHčokovsl sačetke la konca Igra, da oo sopet enkrat znajdem Ha prostem svsiem mraka. Oglasila ss js harmoniko, font je ubral prave iaatoveke, koti "Ljubijanske dsjkelce, imajo kratke kikeljoe, . eU "J^sz rsds, ti roda, eaa drugo tako,. Koačno jo odgrnil pri stroal kulisno plahto ia stopil na prad-odor str. Mlodič, požirajoč cenjo-ao občinstvo, noj bo med predeta^ vo mirno in nihče goj no kodi, ker dim IkodujO igralcem, Odka-jaje je predetavil govornika patra Kaziasirja Zakrajška. Mol ee je poetavil pred platno in smeh-ljoje lopo nagovoril eenjeno plo-akejoče občinetvo. "Le počakaj-te e ploekenjem, bom najprvo kaj povedel", teko nekoko je rekel. In rea, kaj takega nieem pričakoval. Pater js sešsl, da ae je društvo ev. Mohorja pobrigolo, da se je priredils to veselico. Vsak verni katoličan bi moral biti šlan te-gs društva, ker pravi, prietni ka-toličon ne sme biU član prf pregrešnih nasprotnih, »vobodomi-M-lnih ali šs selo socislističnih društivh*. Ko je izgoovril te besede, je isbruhnils no dan vea jeze patra Kasimirja napram S^PJ ln njenemu glasUu Prosveti. V "sveti jasi", vem, če bi imel pater |e trohico moči nekdanjega židovskega boga Jekovs, bi ail ae pomogole neskočna uessfljeaoet Kriats, katerega baje seetope Kasimir — eeveda ls so dsnar — in kamen na kamnu bi ne ostal od zgradbe SNPJ. "Kot je "Bdiaast" povderjals, jo "nejvsčji" omerikanski list "uklesgo Tribune" prinesel čls-oek, do je Preevete tako radikalen list, da js neveren ustavi Zh držav a*er!lkik ia dr-lsyijo»om to aalo lops deamvi- ▼ dobi staraga vska, ko jo bilo malikovanje najbolj v evetju,-eO bili veliki narodi sužnji rasnih k&mnitfli ln lesenih mslikov in ob trepetali, mlsloi da ji to delo mo-likov. V razvalinah starega m* Egipta oo aolll ogromne Oeirisoi grški ia rim cws 9! ski templji« n Ottj, m. — Dne septembra popoldne eb 19 aH 90 mtaet js aaotala ekeplezjjo v te-kasvaai aaijski S. Creek majal. UbUe js pot rudorjev ia tri toške Mod ubitimi js t i l4 Slove- ' "Dragi foraal fore sv. fttefanat Pomislite, kako aas je dobre ia ponižne katoličane dobro Ime, da aao bo javnost »odils kot naj-večje prevrataike hujšo kot | ruski bolševiki. Kaj bo s nami! Tako kot s tist .rai Rosi. ki oo pri. ŠU vprelst prad tovorno sa dole, po jih js bos odgnal s besedo bol-•eviki, ko so povedali, da so ii RueUe." "Revne take bo s vami, lo b» Ko h<*te bo vprašal boot "Wket aeeionalit/ jmm asut" Ia le bo .t, odgovorili, ds Sto Sloveaoi, po vse ba odgnal iz delavnice. Koliko sramoto delajo sa nas ponižne katoliške Slovence ti nesramni rdečkarji. Posivljam vas, da vznak protesta vsi usta neto I Ml niemo revoluci« narjil" Iu glej, ko oo menda vsi vstali, se jim js peter lepo sokvolil ter ittr 1 govoriti, de je sešel prede-lel. Njegov namen, ko jo prišel na oder, jo bil dati pojasnila o Igri, a o Um al aH govoril, is čeeor ee psč vidi keko velika je "evsta jeza" Kristueovegs namestnika. Mislil sem, da sem kje na kaksm S" 1čnem ehodu nasadnjalksga ra, ne pod cerkvijo pri prod. sto vi in zabsvi. Rojile eo mi po glavi miel^ob pogledu ao udelelonoe: Blagor ubogim na dukn, ker njih je ne-bdko kraljeetvo! Kaklon list bi bU Prosveta, če bi go hvolUa pater Kasimir in člkaška Tribuna, najbolj sagrisen nazadnjaški llot. O petru Skazi po eem dobil pravo jesuitsko sliko t Namen posvečujejo sredstva 1 Prilei som do zaključki, do SNPJ in Preevete no raamaje vea frančiškansks zlobnost )n zavist. Seveda, če bi bilo njim taogoče, šs davno bi ao bilo ostalo niti ro- kuterjih. — Bilthasar. NetiUtiSln dana-šnll ^čudeži". ski templji so bili polni kipov nji-hoviJt bogov la auuikov. V sedanji dobi še vedno postoji malikovanje in je poeebno raziir jeno preko orijenta, mnogo fan tastičnih kipov In Maik običajev je le v navadi pri Kitajoik ia In-dijoib. Skupno s malikovanjem je rasširjcno praznoverje in vražari ja, kajU bres slednjega bi meHko-valstvo sploh obstoj etl no moglo. Oul, ke verujejo v razne vraže, so pravi iojiteljI mglikovolite, ko o* navadnega kamna ali mrtrogo telesa pričakujejo božanske moči in to prsanovorje novednešev izrab-Ijsjo rasni svečeniki in duhovni, ki so povaračitelji vseh "čude lev" stoi|Uh po malikih. Egipčani In Grki še oe poelulevali "ču-delnih oltorjoV", kjer eo njih ma liki govorili o bodočnoeti in izra žali evoje želje in ravno tako je le v danešnjih časih med malikovsl oi. V templih Hinduja eo lo toki 'čudelni oltarji', kjer se svečeni ki poslužujejo istih goljufij kot nekdaj la ee je msrsikje posrečilo goljufijo odkriti Zs čaaa vetajo Boksarjev no Ki tajsksm (lata 1900) je bilo odkri tih neltoto templjev s g Ijufijsmi duhovnikov, ko so invsdirsls de-lejo evropske čete. Dragoceni sa kladi, dragulji in preproge ter oŠ-lo mellki sami so bili odnešeui kot spomin na ta pohod. Nešteto "bo-ionskih" kipov jo bilo odkritih, pri keterih so oe povsod poaluže-voli duhovniki rasnih goljufij, do so jim ljudje prinašali darove in teko bogatili templje, "hiše bo-gov", las katere pa eo bUl absolutni goepodorjl le svečeniki. Ni go na bilo Uko znamenitega mali ka kot je ravno "govoreči me lik", koterege so prvič odkrili vo jok! evropskih čet pri vpadu v deželo. "Govoreči melik" jc eden naj snamsniujših od vssk kitojskib, sgrajen na podstovku is m ra morja v veliki sobi templje od etcuL Ko-kor veok melik je tudi U čuden po poetavi. Izklesan obras iagletle strogo, četverooglato pokrivslo mu pada celo do ramen. Dolge ho-Ije is ssarmorja js na njemu ksj lično izklesana, roki pa ste skic njeni in tako isgleds kip sslo veli čootne in strogo. Oboševalel se mo nioo pri bUisvali drugače kakor po kolenih la s glave obrnjeno proti tlom. Melik jo govoril s nizkim glasom, raslošao ia samozavestne evoje isljo, kako ss ima ebuošoti ljudstvo. Vsokdo so je emstral se lo sročaegs, le go jo mallk obgo varil. Tak mallk jo bil tudi po»tavljon Pr*d oboidjem nekega meote, Ur jo po mnenju domečinov veroval ZMOte prod vsemi slami duhovi, de ne pridejo v mesto. Domačini ei #radsuvljali, da mora vos kdo umreti, ki pride ad drugod e hudobnimi nameni e mesto. Ali ssolmeUkeoo js {skesala lSsH priU oo v erofvjski vojaki, h od-krili vso maiikovo bošenstve. PraraJ dobeU steuo jo bila rida V New Torku zborujejo tetje 1® bankirji . . . Tribune Is ai poročala, če eo Newyorčani dobro zaklenili vrata. <' s* s. -v^*. oso Prva svazaa senatorica, katero nam je deU svitla Georgia, je 87-letna ženica. Takih nam ja treba, če kočesu, da ss pomladi in napreduje Amerika 1 -I V"- o o e :Ja|J; Hvalabogu, Turld Šs niso vzeli Belgrade! Prej morajo vssti Ca-rigrsd. o e e Pettisoč Čikažanov js plosksle Borshu v opernem gledelišču, ko jO krtačil Hardingovo administra-cije. In Bič jih ni bilo sram! Pri Bogu prisešemo, "Prosvets" ni tegs kriv«l J%> • • • Našega Kasimirja je mends pi-čila strupena- muha cici. Kar sbezljal je in rep drli kvišku. Za spremembo je tudi te dobro. • o o Zadnje čase ima "Prosveta" o-bflo raklams iz pričakovtaih in nepričakovanih krogov. Hvala I Bverjr Uttls bit belps, vou know. • • • i "Proeveta" pojdo nsprej po poti, kotero ji je zsčrtalo članstvo S. N. P. J. po svojih zastopnikih na konvsncijah. To je nošo pot, s ketera nee ne spravijo vsi vsll ki in mali aosadajokil Te jo bil prizor so bogove ln njih sinove: Družba v bezmentu. Pater ko-mandira: Vstanitc vsi, ki niste revolucionerji! Drušbo vstane. Kaj pa more drugegot Družbe Js patrove. Drujfba js pokazsU, da ni revolucionarna. Potem pa očita pater isti družbi, da mu js nssU-vlls nož no vrati Ali ga ni tram t Kaklno raežaljenje sa cenjene drušbot Kakšna eramota bi le bile m "najmanjši liet", če bi stotiooče ameriških delavcev vedelo ss gv» do lel, katero je sepieal Kazimir, de namreč Američani vso verjamejo, kor jim ssrviro "najvsčji list'' To js dobro, da ameriiki de-lovci ne vedo nič o pstrovi krp«-tini. Celo lupon Thompson bi lehke povedal, koliko kredite ima "nsj-večji list" pri Američsnih, ki ni-so delavci, ie manj pa socialisti. Thompson navadno imenuje Tribuno "kept poper", to je Ust, ki Jc v službi cestnoislezniikih bsro-nov in drugih lokslnih korpors-cij. • • ft • > O do, "Prosvets" si šteje v čsst, da jo napade "nejvečji list" — nejvečji v nesadnjaŠtvu, nsj-vsšji v potvsrsh, nsjvečji v ls-ieht 6e celo v Jolietu zbezljanemu pstru. ie smejejo K.T.B. ns tik za malikom, ds ste so vsne-Ije in telo msliks tiščale, stane, le glsvs jo bflo ločene od stene proč. Usta malika eo bila ns lshko odprto in od ust po vratu doli ter skozi rsmeno in steno je vodilo okroglo cev, ki se js no drugi strani stens Sirila In tako i*, glodala kakor cev kokega pihala. Cev oe je delo premikati in luknja v njej semetiti. Na ta način m Je melik melokdej oglasil, le ko so u-videfi evečeniki, do jih ljudstvo ne posulo, sli de je trebe ljudi « keko stvsr pridobiti ,eo odmsžIH cev so eteno, privedli ljudi It msli-ku in melik jih js opozoril, grsjsl oli kskor se je svečenikom zdelo prav. Zo eteno jo eeveda moral vodno nekdo eteti, da je govoril v oov, svečenik/po js bil s njim v svati in mu velsva), ksj imi govo-riti. c Ko so iovadirals Kitajsko evropske čete, oo oe evsčeaiki tudi Ho-teli poolušiti molikov in poton njih velevotl ljudstvu ^li točes « prišlo vojaštvo vsej sloperiji ne don. Vsakogar, ki govori prt od-mošeni cevi aa eteno, je SMgoče slišati. Sveleuiki, ki goljufali ljudstvo s govorjenjem smlikor, so vsikdsr zbrali so to nojprimer-nejšogs človeks, de jo imel nizek glaa. Olao os je po eevi spremenil, de ss je sdsl Is niiji in polnej»i. praznina v dvorani po js portrs-čile, da js "glss moBko" dobival svoj odmev ia ee je sdel teko ved-čootnejll. "Govoreči melik" al bfl pri tem odkritju iH aevegs Ko oo odkrili rbe temi je in kipo. oo t«4i ao- Kri nekaterih kipih cevi, ki * vodili okori eteno to kip vas« sKka. Vsekakor pa ee domneve, da oo Mtejeki svečeaiki seml* ae« te goljufije, e kotero aiH« ae ve, koHko otoletg sli tlsollstd so eleperUi Ijudotvo. 5 E V K H A S i.ijthaMUUL PR08VETA KOLIKO PA JB TAKIH? Somerect, P*. — Tukejšuji listi ao posvetili precej prostori rudarja Mik« Hsnekszu, poslane-mh pri MsoGrsgor Coal koui p« ni ji, ki ja posekal Pate Flyna, kateri je doelej noatt spatavo kot najbolje plača« rudar pri tej druibi. Zastavo je vael Uenoher, ki je v zadnjih dveh tedoih pre-jel $219.50 plače, v prejšnjih dveh tednih je pa aaaluiil $239.50, skupaj v enem meseeu $530. Haneker pravi, če bo slutil denar v tej meri le nekaj čaaa, aa kmalu vr. ne v Slavonija ln kupi (rad. - FORD PRODAJA K0K8 PO $S SVOJIM UILUiBKHOHM. Detroit, Mick. - Fordova mo-tor kompsnijaja pričela zalagati evoje neluibenee a koksom, ki «e jim preskrbuje po $6 aa tono. Ta-#e poročajo uradniki kompaalje, ki oskrbujejo aalogo koksa aa n« sluibenee. Romunije aa pripravlja. " Belgrad, 4. okt - Medtem ko vsepovsod listi pile jo o-veliki nevarnosti radi vojne na bliiajom vatoku, voditelji v Jugoslaviji ia-javljajo, da ne dela Jugoslavija nikskih priprav aa vojno. Jugoslavija ne abira let aa meji Tre-ftje in noben nov letnik ni bil vpoklican pod orolje. Vae raašir-jevanje tekik veatl smatrajo v Belgradu le aa propagando v inozemstvu. ■ - ^ f* • ** Kakor poročajo poluredna poročila, ae Ramunija pripravlja a vojaštvom in v to etavi svoj aago-vor, da mora llititi mejo napram Roalji. Odrejena ja delna mobi-lisacija kt tudi druge priprava aa vrle na beearabaki strani. Kot vse kale, bi ee radi Jngo* slovani pokaaali aa posredovalce v sporu med Orki in Turki, vaa-kakompa aU obe, Jugoalavija Is Kumunija, nezadovoljni a sklepom, ki ao ga atorili aliiranei v Pariau glede pomtka Turkov v Evropo. Oba drla vi sta bili doae-daj vedno proti povratku "Turkov itt proti okrepitvi Bolgarije, kur pa je ravno aklep v Pariau orno-goiii« Bolgarija atoji na steUššu, da ae ima pustiti Traeljl aamoodlo-česanja in avtonomija, čemur p« aa aajkolj upira Jugoslavija, ft* tere drlevaiki prinašajo na dan, da imajo glede avtonomije le dovolj trpke skuto je radi Raka. Obe enem tudi Jugoalavija otfU Bolgariji, da aladaja koše le aato av-tonomijo Tracije, da bi jo poaae« ja lakko anektiraU. O vojaškem podvaetju Bolgarov v Traciji pa ni mlallti. Pred vsom Bolgaraka radi mirovna pogodba tega ne aasore, ker niala o-roija niti sadostnega Števila lat. Poleg tega tudi prebivaietvo nI prav niš navduleno aa vojno. HeuaUm ariatokruike popadajo Viljema. Berlin. 5 .okt. — Nemško mo-aaifeietkt, po večini bivše baroni-ce in grofice, ne morejo odpustiti bivlemu ceearju Viljemu, ki se bo drugič poročil. Helena von Boe hler, voditeljica neke reakcionarne organizacije, ee je aledešo Isra-sila o Viljemu: HKajaer še vedno aoai črn trak okoli rokava svoje suknja v znamenje lalovanja sa nalo nepozabno kajaerinjo, obenem pa lam zaročni prstan na pr atu. Karavaoet škandal je, da ae je atari moaarh tako naglo odločil za ponovno ianitev. Kajser bl moral delati po eeeareko, ae pa kmeteko. AU je le poaabil neere-čo, ki jc zadela njegovo armedo in dinaetijof Ali mu je tako malo do vaega tega, da mora takoj lju-himkati a drugo lenako! Ne mo-rem ei misliti, kaj je Viljeme pri previio do tega koraka." — Slep rudar kandidira aa poalanoa v Angliji. London. — D. B. Lawlejr, rudar po poklicu, ki je oalapel valed ne-agode pri delu, J ja kaadidat La-bor Partj ak poalanoa v parlamentu pri iaraduik valitvlk, ki ae vrle v okrolju Moeelej. Lawley ae ja naučil piaati po Besillcvom al-stemu in njegova alapota ga ne bo ovirala pri izvrševanju poslanskih dolin osti, ako bo iavoljen. Rusija uvedla splošno vojaško ob-V*.'«| resnost ga vešbeaje. .j Moskva. — Sovjetska vlada je Izdala dae 1. oktobra dekret, po katerem je vaak dršavljan obva-aan na vojaiko alušbo. akoai veš maaeoav. Dekret je izdan aa celo Rusijo. Val mladi moški a osem najetim letom, raaun dijakov, bo*, do morali po vaš maaaeev v vojaško alušbo in ee vešbati v orolju. Poljaka se udoleši ruake rssoro- Slovenski Narodni U«U»»VI1MM> S. Mrila lasa. (Federated Prosa) Varšava, Si okt. — Poljaka vlada ja obv/etlla Glšerine, ruskega komisarja aa vnanje stvari, ki ee mudi te dni v Varšavi, da ae ude-leH raaorošitveae konference, na katero je Ruaija povabila sosednja dršave. Konferenca ae vrši enkrat ta moaaa. Obenem ja Poljaka obveetila Ruaijo, da bo nevtralna m alušaju vojna na BUšnjam ROJAK TROOVnrA HA PRODAJ. Proda aa trgovina (store), gro-oerie, mesnioa, raano balgo (Dry goode), paši in premogsrakS potrebščine. Prodajalna aa nahaja na glsvni ulici in ja reauilno dobra prilika sa šlovaka, ki lall voditi trgovino. Proda aa po amar-nI eanl. Za pojaanlla in eeno pridite osebno ali pa pišite na ae-alovj Math Kruljae, P. 0., Pitta burg, Ul. (Adv.) NAJBOLJŠA PRILIKA DIREKTNA POT V DOMOVINO PRIKO TRSTA AU DUBROVNIKA S SLZOKČIMI PAŠNIKI. Pariz, 5. okt. — Dr. Sergij Vo. ronov, znameniti ruski špecislist za pomlsjsnje starcev a opičjo žlezo,, je daaaa arenfirel sprevod tridesetih pomlajenih^ stsroev pred Društvom francoskih rsno. celnikov, ki iaujo avoj letni zbor v Parizu. Voronov je vaepll Aa-ae okrog S00 moKkim v starosti od 50 do M let ln da demoaatrlra u>«p*h avoje metoda, je povsbll let sto teh starcev v Pariz, ds aa G kale jo pred ranoeelnlkl v do-a, de ao dobili nazaj avojo moB in moško krepost Mnogi tek sta*, cev eo aopet oSstje In prinesli eo o1roke*Seboj,' 14. oktab. BEL VE DERE......fi4L- $ *>_ 31. olctek. PHES. WILSOM... $1S0S10L-II. aovemk. ARGENTINA ... .1140.— $ SO— SS. novemk. SCYTH1A.......$110.— $1(NU- OOSSA POSTRESBA. KABINE ZA TRETJI RASREB. Plilie ali bvsojsvHe lakaj, de vem prsihrtlsss prostor. PeiUjam Dlssro—Kvoae a polt* sli besejsvso pe eejallfll aaaah v iltfl hesj. Diiui fHil l*m ..nI.. .|»M JUIMIM u —- r * #— —1 ■ ■ ■ ■ w.. IHV. r vv|VIMW H EMIL KISS, OANKIR. 133 Sacend A*«.. N*w Vark Citjr, N. V. t, aSMpMUajem Is e peo' S^aerešlHflepS5e pi »oi UC OGLAR, Bslgrad, 4. okt — Bliiu Lee ko vaa aU danee trčila dre vlaka in 20 oaeb je bilo ubitih iu 94 ranjenih. Les k o vae je na glava! pro-gi, ki teše la Belgrada v Solna. Mukdo/Mru, . ee rek rff PATENTI Pt08VETA redi, jc stal Filip Collin vvesele t* krogu .makih monariških afiejr. jev, ki so imeji očividno samo eno Šeljo, da go proT polteno opijanijo s šampanjcem! Veat o noč. nik dogodkih se je razširila po ▼sej ladiji a bliakovito naglico. Veliki knez jo izdel kretko dne v. no povelje: ••Nocoj ee eme klepetati, kdor bo pa £e jutri klepetal o teh do-godkih, bo visel na prvi jarboli • V veliki oficiraki obp duici se je govorilo vae povprek, zamaški is šampanjk ao opremljali salute to. pov, ki So grmeli-t tejnno noč. — FMp Collin je bil junak noči. Ne. prostano je moral ponavljati vsa prigode nooojšne noči — tako da ni imel niti sa šampanjce čaaa. — Klepetali ao, govorili ao rusko in fratfOosko, trkali ao in vai vnrck kričali kura! Naenkrat ae je prikazal v družbi človek orjaške poztavo z mo. drooko damo. Vezela družba ga ja v svojem razpoloženju komaj pazila, ko ao ga pa zpoznsli, so vsi umolknili in mu ponudili prosto, rs. Veliki vojvoda in njegova mla-da soproga sta pa ztopila pred Filipa. Njegovo oft so blestele ^ Trdila sta z Filipom: 4'Vidite, gospod profesor, da sem imel prav 1 Vi morate zapusti-ti Mjnorko brez svoje zop — ne — - Mlada velika vojvodinja je ur-dela kot roža. Vsi so to opazili, zatrje FiHp hitro rekel: ''Vi preveč hitite, vizočanstvo! Jaz Še ne mizlim zapustiti Minorke i tu imam Se,jutri dovolj e-pravkiiflj* .: Veliki vojvoda ze je zadovoljne zasmejal in namignil strežaju, da napolni čaše, potem se je pa obrnil k oficirjem in rekel: "Gospodje, jas na tnam vsše-ga jezika, vi no posnsts mene, Toda mojo aoprogo posnsts do. bro t Slišali sta tudi noeojlnje prigodo. Možu, ki ssdi tu v vsll sredi* se moramo zahvaliti vsi! Njegova zaaluga je, da so se vse stvari končalsl Jaz zem priča, da je tako ros. On je nama rešil živ. ljenje — ne samo enkret — večkrat r Prosim vas gospodje, d« Švignete k menoj zvoje.čaše in *s-kličete z menoj mojemu najneu-ctrašenejšemu prijatelju, kl sem ga* kdaj imel: 2 i vi o profesor IV lotard!" (Daljo prihodnjič.) in prejšnja bol. Vrhu toga pa se je čatUn tako osemljoao. "Ke bi bile vsej goepa Irma tukaj! — je pošepetada nekolikokrati. Tedaj je beeao vzkipela, ker tako grozno trpi povsem po nedolžnem. "A drage, česa vsega ne počenjajo, — a nikdo jim ničeeer ne očita! Jaz pa ae nisem pregrešila niti v mielih!" Napadla jo je slutnje, da je sedaj vee izgubljeno; dokler bo živs, morala bo nositi znak te rane. Vei teki pomialeki ao se je j aepre-atano vrstili v njeni notranjoeti in čudo > bilor de si v tem obupu ni prizadela kakega ala. Spomnila ee je, da je včeraj dobila pismo od dom«. Ah, poprej je s nebrzdano nestrpnostjo ptvarjala vaak očetov liet, sedsj se geje pa skoraj plašila. "Ako ve še ze to — J" — in streola eo jo- No, oče ni vedel še ničeser. Čitel je bil ree oni dopis in vpraševcl Jurkico, "kaka ženščina je to." o kateri je možno pisati tako. Priporočil je med drugim kčeri, da ae ne druži p tako osebo. — ','Oh, — tvoja hči jc ta osebe!" — je zavriaaila Jurkiea ia malo da ni zopet padla v nezavest in jednake krče, kakor zadnjič v šoli. Sedaj pa se je čutila nesrečno. Ono očetovo pifc*o jej je najjaeaeizgovorilo, kako vsaka obdolžitov vedno Škoduje to-di ne jnedolžne jemu. Težek, težak vzdih ee je j jc iz vil, premlada je bila in preveč v verigah vlad*' jočih predsodkov, da bi jo lastna pamet dovela do spoznanja, da človek se nima nič —r prav. nič ozirati na mnenje teh dobrih naših "bližnjikovVl Istodobno zo se sprehajalo pi trgu Levi* Garaš* v, Kohn in Nalješkovič. Po koacg so nocili glave, ošabno in zmagoaozno. Pred vaakim, ki eo ga arečali, hvaliaali so ae in etreaaveli avojo as-drost, domišljavost, celo avojo duhovitost. Naj-maatneja mesta iz pamfleta eo glasno ponajrljatf, vrsteč se: sedaj eden, aedej drugi! A.pri tem, so , se smejali s takim krohotom, ds so jim rosile solze is oči. Pripovedovali so tudi, da je včeraj, pod -županija prejela nalog, da ae takoj isvedo preia-kava proti Aglčevi. "Pokazali amo, kdo omot' — js ošabno ponovil Levi. A ni so našla ni jednudar Ša ,ki bi so zavzela za siroto Jurkico. Vsi so se spustili f nebrzdan emeh GzraŠejev in Levijav. ;. Kar so pripovudovali o preiskavi, bilo jc rac-nično. Na take obdolšitve in taka teveetja je um-rala vlada naposled izdati ztroge naloge. "Ako je javno mnenje občlnztva proti dotičnicl . tako razdraženo, naj se jej še pred dovršeno preiskavo odvzame poulf v šoli.' — se je giaeilo v vtadi-nem odloku. Ts je dospel včeraj, a danee pred deeeto uro še je vstopil Btspanovič v Jurktčin rasrsd, vročil jej dekret, v katerem ss jej. javlja,, da jo proti njej uvsdsna preiskava ter sa jo sa pojutrznjim posivljs, da ss prsdstavi pred p*oit" kovalno komisijo»istočssno js, do izvršitve'pro* lokave, ggčasno odpuščena is službe« a 'dohodki -njsni so joj znižani na odstotke sa prshrouitcv, . V prvem hipu jej je bilo saaso, kakor daje to dogodek, ki ga je pričakovala} a kmalu za tso — ss js hipqi mir izpremenil v strahovito, g rosno bol, tako veliko, da jej je sa temnilo pred ošosi. Ostala js sopet kakor okamenjena in ni pojmila ničesar ,kaj da pomen ja vse to t Hip zatem pa^o žilno zaželela, — sh, tako silno, da preneha tis, — vse, vse, vse, —ah, — "ds bi umrla!* — Mračnost in velika slaboot sta jej objela dušo in telo, — Preiskava, gorje, — , preiskava proti menil Oče. oče, oprosti mi, ker moraš po. meni doši-' veti kaj taeegs 1 A veruj ml, — veruj mi, jez nisem kriva, — jaz nisem kriva J Oh, — sopet preiskoval Kaj jim je do meno, kaj bi ra^i! A nima-11 Žunio pri tem avojo prete vmes, — ali ne — (lisička f Oh, pa sakaj tudi ona t Kedo, kedof Gorje meni, ncerečnici! Mati, majčica, zakaj si ass rodila!" — Innesrečnica zi je zakrila obraz k rokama. Tedej pa ze jo je polotil grozen ztrah i obrnila je k razpelu, ki je vizelo zredi aprodnjoMte-ne šolske sobe ter ae epuatila v gorečo molitev. Motilo jo je med molitvijo mieel, da jc odpuMe-na iz službe in da nima česa več iekati v tej sobi. Prekinilo jc v tem hipu z molitvijo in hitrih korakov pokitela proti vrstom. Na pragu se je aamo obrnile, s tedej, jo je začelo v grlu nekaj du-šitis spomnila ae je prebitih občutkov. Komaj, komaj, da je zmogla jodlni bezedici "z Bogom 1" — a pred očmi, ki jej nieo zmogle jedne solze, se jej je stemnilo. Spomnilo se je svoje šolske deoe in v duhu je gledala njihove šelostne obraze, hi jih ne bo več gledala. Glnjenoati ao jej hropele pral, a srce kekor da se je stianilo. V tem trenot-ku je opazilz na mizi nekoliko šopkov jurjevk, ki ao jih jej bili prineeli otroci v šolo. V svoji veliki bedi vender ni hotela, da bi oetali tam. V ac-ki bolcetni rezburjenozti je zahrepeaela po njih, vrnila se k mizi, zagrabila šopke ter s mrzličavo zi jik kitroztjo vtaknile v nedre, da jik vzame seboj. Doma jo je neetrpno pričakoval Malošcvič. Kskor vee meeto, znel je o vsem tudi on. Reenično težko mu je bilo, keko da sečne s dekletom ros-prsvljsti o tem, a naposled se je odločil, ker je sodil, ds bi bile prevelike nemernost pravi greh in da mu je v dolžnost, da dekle ojuaečl in eeo-koli. — Goepiea Jurkiea, — je priapcl k njej gospod Maleševie nekoliko trenotkov kasneje, nege je doepela ona domov, našel jo je eteječo eredi> sobe, kakor bi bila brez zavesti. — Goepiea ne bodite v prevelikih skrbeh. Infamnl napad teh nič-vrednežev vam ne more Škodoveti. V srečo vam je, da je uvedena preiskava i tako pridete do prilike, de izkažete svojo nedolžnost. A poleg tega vkrenem jas še done« vse potrebno. Jurkiea se je po teh sočutnih prijatejakih be-sedeh čutila globoko ganjeno. V tej veliki bedi, v kateri ae je nahajala tako aema, popolnoma sa-ma. bil jej je ta aedanji Urez aočutje tako aela-merno drag, de jo polog hvalešnoeti čutila tudi neko posebno radost, tako, da je po dolgem šoeu prišla sopet de eols In ae spustila v silen jok. Maleševlč ee je tikome odpravil ter pohitel aa braojevni urad. Javil je Srodj.mču, naj takoj priklti v Paaarinee, ker ae Jurkiea nahaja ? veliki nevarnosti, iz katere jo on zamoro rešiti. Tudi Haaibala je kotel obvectitl, ker je vedel, da js tadl ca potoval s Jurkico. Podal je tedaj cela v grad, da povpraša, kje je. Od tam ao ma odg o. vorili, da ae znajo, kje ae nahaja. P» are«! ae je spomail, da js včeraj šital v peštanakih listih tudi njegovo lase med dostojen* venlki, kl eo so s nadvojvodo adelešili lova v ftriemu. Braejavll je tedaj tja. Sam po ae jo odločil, de eo še istega po. poldne odpelje v Sagrab, da ohveati vlado, kako I ja prav aa prav a te stvarjo. (Dalje pnhodajM.) Jurkica Agfčeva (Dalje.) ^ — Kaj, reenično, da ae veete p|#e*arf Listi piše je o tem, ne vseh voglih Pazarineev je nebite ta peaem! Ali je vi niste dobili! Morali bi jo dobiti. Vsi so jo dobili. Tudi jaz. — Nlčeaar nisem dobila, — a potopite — spomnile ee jo v tem hipu včerajšnje pošte in kake je Melesevič nekaj akril pred njo. "Ah, to je preprečil on! Glej, kako je dober!' — si je su-slila deklica, drhteča od strahu, kaj da mosc biti sopet tako groznega. — No, gotovo ste dobili — je začela Lizička zopet. — A — nič za to. Bvo vam, tukaj je vae, — ter je vzela pri tem ic žepa liet in pemfletc. V prvem hipu je Jurkico zckoprnela, da bi jej iztrgala vso iz rok — ali kakor okamenjene ni zmogla niti ganiti rok. Lieičke pa je razmotala tiskovine in začela čitati na glaa. Jurkica ni mogla u-meti takoj avojega položaja. Začetkoma je micli-la, da je to zopet taka navadna brbljarija, kakor prvikrat. Odločila ae jc, premagovati ae in poslušati mirno. Ali stvar jej je poatajela čim jas-nejs in usiljevels se jej je mieel, da bi najraje skočila v to atrašno ženo, jej zaaadila. svoje nohte v njen debeli, rumeni vrst ter zedušila tega zlo-dejz. Tedaj pa jej je vsplamtela duša pravičnega ponoaa; ker se je čutila povsem nedolžno, vzravnala se je še bolj po koncu in še višje privzdigni- f la glavo. Ali ztrašno jej je bilo poelušati to, in te strahote so se tikale nje! Zcčuvši Hmiljenlčevo ime je zakričala, bolno tn obupno se strašnim glaaom: "Ah Bog moj, aaj ga jaz nizem ljubila nikoli! Prenesla bi vaako nadlogo in sramoto, da sem gs ljubils, s tako—1" — In dvignila je roke proti nebu. A sram jo js bilo, ds se je v evoji žalosti izdala pred to ženo, a zopet se jo zzvlzdala, stisnila krepko uatni, prekrižala roki, postavila ae tik Lieičke, da posluža dalje. — Ali vender je morala že vpreti kolena ob klop, pri kateri ste stali. To je bilo nad njeno moč. Vse je bilo tako jasno povsdsno, da js morala umeti vse, sh, —to peklensko slobo, to gnju-sobo, — vso, vso! Sels jc najprej aa klop ia ob-•stila* da h jej temni pred očmi, po tem pa, da je postaja vse modro ia msglsao, kako jo v njeni notranjosti nekaj napenja, duii nekaj v prsih, da no moro oviti voš niti sspn v glavi joj patu-mi, a te niso vsč misli, niti skrbi. Oči so joj sala-rele grozovito, g v njih ni jedna solsa. Ustnice so se jsj posušile povsem, ie-le ss nskaj trenotkov j jo ss silno težavo glasno vsdshnlla, potom obupno kriknlla, povzdigla roke k nebu ter tožila t "Bog moj, Bog moj, med vrage ei me potisnili A, odpusti jim, — aaj ne vedo, kaj delajo J" — Žetem je takoj ssječala, zgrudila se s vsem životom na tla tako, da oe je s čelom udsrila ob pod la v taki nezaveeti se je spustila v krčevit smsh, od kstcregs jej je drhtel in se tresel vos život. Oh, kako Žslostno ss je po tem prasnem prostoru razlegal ta grozni strašni smeh, — podoben sme-bh človeka, ki je prišel ob um! Sema LialČka se je prestrašila in je pretrgala avojo čitanjo. V prvem hipu ae je tudi v njej vzbudil čut ženske naravi: pripognlla se jc, da bi poiaogla siroti; a videča bledi, mučenižki njen o-braz, preztreŠila se je Še bolj, pohitela hitro is sobe ter posvsla druge hišne prebivalec na pomoč, ssms ps so odpravila iz hiše. — Ali je res, da je Agičevi prišlo dsnes slabo v šoli f— prihitele eo k Lisički takoj po obedu NsjljeŠkovičevs, Fremznks, Loriks in Moniks, vse s istim vprašanjem. — Strašno, da vam povem, še sedaj se tre-eem, kskor ds izdihne hip za hipom! In v tem eem morala priti poleg ja*! — je pojaanjevals Lisičke. — Ps ksj je bilo t Morda je bilo zavoljo pamfleta T — je vprašala Lorika. — Lahko. Kdo bi to vedel f Jaz sem videla aamo, kako je naenkrat prebledela, stresla se, pa zvrnila s« na pod, oh — zlo lr slo! — Hm, hm! Morda je — T Ne dozdeva se vam! — je nstnignils NaljeŠkovičeva zelo važno. — Seveda, seveda, to bo krivo, — to so prvi znaki, — je dostavila devica Monika. Lieičke se je ns to opazko posmehnila resno in z odobravanjem. . He le tretji ali Četrti dan se je Jurkiea opomogla v toliko ,da je mogls v službo. A aedaj Sede se je njena bol večala bolj in bolj, ker prvi napad jo bila le slepa, močna bol ,ki jej je po zakonu naravo potrla trlo in jo se silnim svojim u-d s ree m spravila tudi v duševno nesaveet. A ko je izginila ta. prikazale »o se jej v«< rečni javnosti po vrsti vse raiili in vas dogodek, fce prve besede t«»gs obvmlila so jej bile grozne. "OnečaŠčens. »jorj«, onečaščene »em! — je raklirals obupno ir dna duše ie ob zori. ko je vsa hiša počivala Ae v globokem snu. — "Oneiaščena sem!! O Bog. ksko dopuščaš, da ae more dogoditi kaj takega? Meni tsko očitsnje, — oh zločinci, grdohe, zveri divjo! — m«*tti podtiksjo kaj ta-rega, — n ja« wm nedolftna, Čiste kakor kristsl. M oni ovil n 11 ksj tacega, — meni, kl sem tudi v očifflrd nevarnosti, da izgubim službo, hranila svoje poštenje! Meni, ps ksj taeega še t Oh. de ti? m«, — «U »te m«* odstavili »vi službe, ne bi mi Mrli in- toliko, a kra«ti in nmadelevatl moj glaa, čast mojo, poštenje moje! Ne, ne, — ne smorete mi ga odvzeti; nista mi g« odvzeli dokler vam jar. ds ur« nrdolžns. — llog ve to, — ps tudi vai dobri ljudje! Gorje! Nr, nr. ksko naj vodo!I Vse bo verovalo vam hudodelcem. Razglašeno jo to o nirni vliatik, vsakdo bo to tital! Oh t morem li Še komu jaano pogledati v oči t! Bog moj, prešibka aem sa tako preakutnjo! Dobri moj Bog, milosti Ji vi moj Bog, reši me!" — in mladenka se je »pustila a licem na holens -- kakor se js tns ' šla« še v sami erajel — vid.gnila trdo sklenjeai roki preti sliki blalen* devic* >n začela priarčoo moliti, glaaao legovarjsje br%n\9 m hitro kakor v mrzlici. A tudi molitev je je umirila le se trenouk, ker skoraj sa tam se je aaeva aapadle vee muke NAZNANILO ROJAKOM Ako so slučajno nahajate na 90. ulici ali v bližini na South Hal-sted Street ln so počutite v želod-on prasni, tedaj vstopite v Jedilnico — Roctavrant — ki r* nahaja na 1M7 S. Halstod St, Chieago, 01« Imamo isvrstno domačo staro-krajsko kuhinjo, točna in dobra postrošba. Uljndno vabim Slovan-oo in Hrvata, da mo obiščejo. Se priporočam, AONBS MKJASCH (rojena Loskovšok), 194(T S Halstod Street, Ohicago, m. — Tel. Oanal 9888. (Adv.) Oet. €-7. Kadar mislite na stari kraj, mialita na • (• v 70—Stli A v«.. N«« T«rfc Citr Oh pmULim dmmmr v Stari kraj potom lastnih direktnih svei s polto la senssljlvlnH bsn kami. CUNARD aad ANCHOR LINES szazNCAaiA aouitanu maurztania "■m r mmuiui v itkv • wn