prezzo - Gana Mi 0.40
Poitnlna platana w gotovini
V Ljubljani, v soboto, 29. novembra 1941-XX
Iskljočna pooblattenka ta oglaJevao)e Italijanskega to tujege | Uredniitvo la oprava Kopitarjeva 0, Ljubljana. | Concesslonarla esclailva pet la pnbbllcHA dl provenienca Italiana tzvora; Udiooc Pubblicit* Italiana & A_ Milana	=	Redatione Amniinistrazione: Kopitarjeva &, Lubiana. §	ed	estera:	Uniona	Pubblicit*	italiaaa	ti	A.	Uti	a	na
Vojno poročilo štev. 544 :
Siloviti boj vMarmariki %z nadaljuje brez oddiha
Potopitev treh angleških podmornic - Posadka v Gondarju je častno opravila svoje delo
Uradno vojno poročilo št 544 pravi:
V	Severni Afriki se je bitka v Mana-riki, ki se je obnovila ob zori, ves dan silovito nadaljevala do poznega večera. Pri S o 1 -1 u m u in pri Tobrnku so večinoma delovali angleški topovi, katerih ogenj je bil zelo močan. Na osrednjem odsekn ter okoli trdnjave Capuzzo (Sollum) so se razvili z menjajočo se srečo srditi napadi in protinapadi med oklepnimi edinicami in pehotnimi četami. Pri tem je imel sovražnik pomembne izgube v moštvu in oklepnih sredstvih, izgub? sil Osi pa
niso velike, število zajetih sovražnikov še narašča. Pri Tobruku so bila sestreljena v plamenih tri ang{eška letala, četrto letalo pa je sestrelila divizija »S a v o n a«. Naši in nemški letalski oddelki so učinkovito sodelovali pri razvoju dnevnih bojev. Ponoči na 26. nov. so angleška letala bombardirala D e r n o. Eno letalo j;-* protiletalska obramba sestrelila.
Vzhodna Afrika: V zvezi s poprejšnjimi operacijami v prejšnjih dneh je sovražnik včeraj zjutraj silovito napadel okrog 4. ure zjutraj mesto Go n dar, ki je bilo že obko-
Hujši nemški pritisk na bojišču pri Moskvi
Ruski protinapadi pri Rostovu in ob Doncu odbiti
Hitlerjev glavni stan, 29. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Pri Rostovu in ob kolenu Donca so bili močni sovjetski protinapadi, ki so jih podpirala letala in tanki, odbiti, in sicer s hudimi in krvavimi izgubami za sovražnika. Na nekaterih krajih bojiiča se boji ie nadaljujejo.
Na srednjem odseku vzhodnega bojiiča so bile prebite močne sovjetske obrambne postojanke.
Težko topništvo je uspeino obstreljevalo vojne cilje v Petrogradu.
Na vsem bojiiču se je nadaljevalo uničevanje sovjetskih železniških zvez in so bile prizadejane velike izgube sovražnemu voznemu parku. Bojna letala so ponoči in podnevi napadala vojaike naprave v Moskvi in v Petrogradu.
V	času od 15. do 21. novembra so sovjetske letalske sile izgubile 168 letal. Od tega jih je bilo
73	sestreljenih v letalskih bojih, 27 jih je sestrelilo protiletalsko topniitvo, ostalo pa je bilo uničeno na tleh. Ob istem času smo na vzhodnem bojišču izgubili 12 lastnih letal.
Rim, 29. nov. s. Kakor priznava sovjetski radio, ojačujejo nemške čete svoj pritisk na obeh krilih znanega bojišča pri Moskvi Boji ao bili posebno hudi pri StoUnogorsku, kjer so Nemci napredovali za 12 do 15 kilometrov. Z ozirom na kočljivi položaj sovjetske prestolnice prinaša moskovska >Pravda« pretresljiv oklic ruskim četam, naj se ustavljajo nemškemu zaletu in naj ne puste niti pedi ozemlja.
Berlin, 29. nov. s. Nemški poročevalski urad je zvedel, da je med napadalnimi nastopi zoper Sebastopol neka nemška pehotna divizija v preteklih dneh prekoračila na Krimu gorsko verigo pri Jajli. Navzlic silovitim viharjem in snežnemu metežu, se je pešcem posrečilo prekoračiti gorski greben po neprehodnih cestah, po katerih ni bilo mogoče dovažati preskrbe v orožju in strelivu. Nemška divizija se je razdelila v štiri skupine in je kar naprej napadala ostanke dveh svojetskih divizij, sestavljenih iz pehote, konjenice ter oboroženih tolp, ki so se skušale rešiti proti morju. Nasprotnik je imel kar najhujše izgube ter je v nemških rokah pustil nad 100 topov, 300 tovornih avtomobilov, 22 oklepnih voz in zelo zavarovan oklepni vlak. Nemške čete so dobile v roke tudi veliko možnarjev in strojnic ter obsežna skladišča streliva.
Berlin, 29. nov. s. Oddelki nemškega letalstva so, kakor poročajo iz vojaških virov, raztegnili
Slovesen pogreb nemškega letalca Moeldersa v Berlinu
Berlin, 29. nov. s. V navzočnosti Hitlerja, /Baršala Goringa in drugih odličnih osebnosti dz_ vlade, stranke in nemške vojske, je bil včeraj slovesen pogreb znanega letalskega polkovnika Wernerja Moldersa, ki je v sedanji vojni sam zbil 115 letal in ki je imel naivišje možno nemško odlikovanje, namreč odlikovanje viteškega križa reda železnega križa s hrastovo vejico z mečem in z briljanti. Hitler je pred pogrebom pregledal častno četo, potem pa je šel pred mrtvaški oder, ves zasut z venci, med katerimi je bilo opaziti venec grofa Ciana, venec italijanskega letalstva ter venec berlinskega poslanika Alfierija. Poslovilni govor je imel poveljnik letalstva maršal Goring, nato pa je sprevod krenil na invalidsko pokopališče, kier bo Molders imel grob blizu slovitega letalca iz svetovne vojne Manfreda Richthofena ter pred kratkim padlega generala Udeta.
španske izjave o pomenu in uspehu posvetov v Berlinu
Berlin. 28. nov. Stefani, španski zunanji minister je listu »Deutsche Allgemeine Zeitung« podal nekaj izjav, v katerih se je dotaknil 6tvarnih političnih problemov jugozahodne Evrope in prikazal voljo nacionaine Španije, da hoče dejansko sodelovati v novi Evropi, in trdno upanje, da bo Evropa 6pet ozdravela.	I
Dodal je: >Berlinski posvet je bil po moji • sodbi dogodek temeljne važno6ti. Mislim, da je bila navzočnost dvanajstin ministrov, ki 60 podpisali po godbo proti Kominterni, mnogo več kakor le protokolarna formalnost. Duh in zamisli, ki so prevevali pomenke med raznimi evropskimi ministri, 60 dokazali, da 60 vsi trdno prepričani, da je treba £im hitreie in uspešneje ustvariti nov 6e6tav, ki bi Uresničil evropsko zedinjenje Zato lahko rečem, da sem bil z berlinskim sestankom zadovoljen. Zado-voljen sem kot Evropejec, zadovoljen pa še prav po^ ®ebno kot Španec, zlasti po pogovorih z nemškimi ministri in predvsem po prisrčnem pomenku z
svoje delovanje tudi na kubansko področje. Tam so napadli in skoraj docela uničili dve vrsti vojakov ter poškodovali dve vozili v izlivu reke Ku-ban (nasproti Kerča). Razen tega so spravili iz boja neko protiletalsko baterijo. Drugi oddelki so na področju ob Donu uničili enko topniško postojanko, tri tanke in 80 sovjetskih oklepnih voz.
Berlin, 29. nov. s. Nemški poročevalski urad javlja, da je nemško letalstvo pri Moskvi in pri Petrogradu med 25. in 27. novembrom poleg drugega uničilo 34 tankov, 598 motornih vozil, 3 baterije, 7 topniških postojank, 121 vlakov in 13 lokomotiv.
Ijeno od vseh strani. Naši oddelki so bili premalo številni z ozirom na obsežnost pasu, ki ga je bilo treba braniti. Bili so v neugodnem položaju za akcijo. Toda navzlic temu in čeprav so popustile tudi nekatere kolonialne skupine, ki jih je omajalo nepretrgano bombardiranje s kopnega in z zraka, so se naši oddelki zagrizeno vojskovali od postojanke do postojanke vse do popoldne, še potem, ko sc je angleškim četam s številnimi oklepnimi sredstvi posrečilo vdreti v kraj sam. Ker so bila porabljena vs*? sredstva za vzdrževanje nadalj-nega odpora in pa, da ne bi bilo treba še naprej žrtvovati življenj italijanskega in domačega prebivalstva, je vrhovni poveljnik tega bojišča ob 14 zapovedal ustaviti sovražnosti.
Junaški bojevniki v Gondarju so v celoti in s častjo opravili težko nalogo, ki jim jo je zaupala domovina.
Ponoči so angleška letala izvedla polet nad N a p o 1 i, protiletalska obramba in lovsko letalstvo pa jih je zelo oviralo. Med civilnim pr bivalstvom je pet ranjenih. Dve letali je protiletalska obramba v plamenih sestrelila, eno letalo pa so sestrelili naši nočni lovci. Od teh letal sta dve padli v morje, tretje letalo pa je padlo na tla blizu San Ptetra pri Pa-tiernn.
Naša protipodmorniška sredstva so na Sredozemskem morju potopila tri sovražne podmornice.
V Bolgariji so slovesno pokopali spomin na bivše nrrovne pogodbe
Sofija, 29. nov. s. Dva veličastna ljudska zbora v bolgarski prestolnici sta slovesno zaključila slavnosti, s katerimi so Bolgari praznovali obletnico podpisa mirovne pogodbe v Neuillyju. Ta dan je dozdaj veljal za praznik narodne žalosti. Včeraj pa so ga prvič praznovali v proslavo popolne odprave te mirovne pogodbe. To je bilo zadnje praznovanje 27. novembra. Na sofijskih zborovanjih je govoril general Zekov, vrhovni poveljnik bolgarske vojske med svetovno vojno, ter profesor Genov, predsed-
nik bolgarske narodne zveze za spremembo mirovnih pogodb. Manifestacije so potekale v znamenju bolgarske hvaležnosti do Italije in Nemčije, ki sta Bolgariji dali ozemeljsko enotnost ter zanesljivo prepričanje o zmagi boljševizma in bogataštva. Vsi govorniki so poudarjali, da je samo po zaslugi Italije in Nemčije bilo mogoče dosedanji praznik narodne žalosti premeniti v praznik zmagoslavja. Z zborovanja so Mussoliniju poslali zahvalno brzojavko.
Pogajanja med Japonsko in Združenimi državami pred usodno odločitvijo
Japonska se ne more odreči temeljnim zahtevam glede svoje varnosti in
bodočnosti
Tokio, 28. Stefani. Znani japonski list >Jomiuri« se obširno bavi z odnosi med Japonsko in Združenimi državami ter s sedanjimi pogajanji med obema silama v Washingtonu, ki pa ne kažejo posebno dobro.
List pravi, da bo Japonska previdno pregledala ameriške predloge, sicer pa da je vprašanje o vojni ali miru odvisno docela od vedenja Združenih držav.
»Mi Japonci,« poudarja omenjeni list »moramo obnoviti našo odločnost, da bomo za vsako ceno branili koristi in bodočnost naše zemlje.«
Podobno piše list »Mijako«, češ da je Japonska storila vse za ohranitev miru, vendar da pa je zdaj treba prenehati s pogajanji.
Vsi drugi japonski dnevniki se skladajo v izjavah, da so pogajanja med Japonsko in Združenimi državami zdaj pred usodnim razpotjem. Poudarjajo, da izročitev ameriške
spomenice Japonski pomeaii, da je Amerika zavzela svoje končno stališče. Splošno mislijo, da spomenica ponavlja stare ameriške zahteve. Zato pripomiinja tudi poročevalska agencija »Domei«, da optimizem v sedanjem trenutku ni na mestu, posebno še po izjavi japonskega poslanika v Washingtonu admirala Norauro, v kateri je ta časnikarjem po zadnjem pogovo-ru_ z ameriškim zunanjim ministrom Hullom dejal: »Zdaj se bo morala Japonska po pogajanjih in po pazljivi preučitvi ameriške spomenice odločiti; toda njena odločitev ne bo mogla iti mimo treh osnovnih načel, ki jih je japonski ministrski predsednik Tojo očrtal v svojem govoru v poslanski zbornici.«
Obveščeni ljudje menijo, da se Japonska ne bi mogla več pogajati z washingtonsko vlado, če bodo Združene države vztrajale pri zahtevah, ki se naslanjajo na pogodbo devetih velesil glede Tihega morja.
Hrvaška sodeluje s 400 milijoni ljudi v boju zopsr Rusijo
Berlin, 29. nov. s. Hrvaški zunanji minister dr. Mladen Lorkovič je pred odhodom iz nemške prestolnice dal časnikarjem naslednjo izjavo: »Neodvisna hrvatska država je z vstopom v zvezo proti kominterni, začela sodelovati s tako mogočno skupino držav, kakršne svet še ni videl. Gre v resnici za 400 milijonov ljudi, ki pripadajo največjim državam: Nemčiji, Italiji in Japonski. Te so vse združene v boiu zoper največjega sovražnika sveta: zoper boljševiško Rusijo. Neodvisna hrvatska država sodeluje pri ustvarjanju novega reda v jugovzhodni Evropi kot činilec, ki ga priznavajo in spoštujejo vse podpisnice omenjene pogodbe.
Angleški letalski napadi na Aachen in Koln
Berlin, 29. novembra, s. Uradno poročajo: Pri napadalnih poskusih angleškega letalstva ob obali Rokavskega preliva, je bilo sestreljenih Četvero sovražnih letal. Angleška letala so ponoči napadla stanovanjske predele v zahodni Nemčiji, in sicer zlasti v Aachenu in Kolnu. Razdrla in poškodovala so več stanovanjskih poslopij in civilno prebivalstvo je imelo izgube.
Sirite najboljši slovenski popoldnevnili »Slov. dom«
nemškim voditeljem, ki mi je ob tej priliki z vso jasnostjo in jedrnatostjo prikazal mednarodni vojaški in politični položaj.«
švedske skrbi zaradi vohunskega delovanja
Stockholm, 29. nov. s. Predsedniki štirih največjih švedskih delavskih zvez so dali svojemu članstvu oklic, naj kar skrbneje veruj« skrivnost o vsem, kar se tiče švedske industrijske izdelave v sedanjih vojnih časih. Delavstvo naj bo na straži zoper tuje vohune, ki se skrivajo med ljudstvom pod najnedolžnejšim in najmanj sumljivim videzom V vseh štirih oklicih se kaže skrb, da se ne bi švedska zaradi kakega neljubega dogodka zapletla v sedanjo vojno.
Bolgarska poljedelska petletka
Sofija. 28. nov. AS Vlada je ustanovila posebno tehnično komisijo, ki je izdelala petletni načrt za razvoj bolgarskega kmetijstva. Ta načrt bodo začeli izvajati v januarju 1942. Petletni načrt določa povečanje obdelane zemlje, razna melioracijska dela, zboljšanje raznih vrst žita, prav tako pa bodo povečali tudi nasade tobaka. V ta namen bo vlada po deželi zgradila več pomožnih in nadzornih kmetijskih zavodov. Načrt tudi določa, da bodo podeželje razdelili v več odsekov in za vsak odsek bodo določili gojitev tistih vrst sadežev, ki na tisti zeml|i najbolj uspevajo. Prav tako bodo zgradili več modernih vasi, uvedli staJnost za ceno pridelkov, zboljšali gozdarstvo in zgradili več cest. Posebni krediti so določeni za kmetijsko šolstvo, za higieno na vasi in za pomoč kmečkemu prebivalstvu.
Gospodarska pogajanja med Španijo in Portugalsko
Madrid, 28. nov. AS. Špansko trgovsko zastopstvo je odpotovalo v Lisbono, da bi proučilo način izvt*>«iia trgovinske pogodb* med obema državama.
Hitlerjeve čestitke Mussoliniju
Berlin, 29. novembra, s. Ob podpisu zapisnika, ki podaljšuje za nadaljnjih pet let pogodbo proti Kominterni, je Hitler poslal Duceju in romanskemu državnemu voditelju maršalu Antoneseu brzojavne čestitke.
Odhod grofa Ciana iz Berlina
Berlin, 29. nov. s. Včeraj zjutraj je italijanski zunanji minister grof Ciano s posebnim vlakom odpotoval iz Berlina. Zunanji minister v. Ribbentrop je gosta spremljal na postajo z italijanskim veleposlanikom Dinom Alfierijem in z osebnostmi iz nemškega zunanjega ministrstva.
Ko je prišel na trg pred postajo Anhalt, je grof Ciano pregledal častno četo. Postaja je bila vsa v italijanskih, nemških in drugih zavezniških zastavah in na peronu so bili zbrani zastopniki državnih oblasti, vojske in stranke. Vodja nemške diplomacije se je do zadnjega trenutka pogovarjal z grofom Cianom in se od njega kar najbolj prisrčno poslovil.
Vesti 29. novembra
Na zadnjih sejah Italijanske akademije so med
drugim razpravljali o obnovitvi Dioklecijanove palače v Splitu in sklenili, da je treba Meštrovičev kip Grgurja Ninskega spraviti iz takoimenovanega peristila pred splitsko stolnico. Čimprejšnjo odstranitev zahtevajo razlogi italijanstva in umetnosti.
Bolgarska vlada je določila, da velja novi zakon
o	izrednem obdavčenju judovskega imetja tudi za zasedene pokrajine Dobrudže, Tracije in Macedonije.	,
Švedska poslanska zbornica je bila na naglo sklicana k izredni tajni seji. Na njej bodo razpravljali o gospodarskih vprašanjih v zvezi z sedanjo vojno.
Štirje angleški častniki, ki sodelujejo v bojih na ruski fronti, so dobili najvišje sovjetsko odlikovanje, Leninov red. To so bili prvi tuji državljani, ki so dobili to sovjetsko odlikovanje.
Poveljnik angleške vojske za izkrcanje na evropski celini, admiral Keyes, je poslal zbornici spomenico, v kateri obtožuje ministrske kd-misije za vzporeditev državne obrambe, češ da te komisije ravnajo svojevoljno in se nič ne ozirajo na prave vojaške potrebe.
Španska vlada je sklenila namesto dosedanjih družinskih živilskih nakaznic, izdati osebne nakaznice ter je zaradi tega zapovedala popisati vse zaloge živil. Delavci, ki so brez lastne krivde nezaposleni, bodo dobivali živež brezplačno.
Švedski zunanji minister GUnther je imel včeraj govor, v katerem je dejal, da bo Švedska za vsako ceno ostala nevtralna, da pa ta sklep nalaga vsem državljanom vrsto dolžnosti in žrtev.
Zaradi atentatov na člane nemške vojske je bila Parizu naložena globa milijon frankov. V tistih mestnih predelih, kjer 60 zadnje čase eksplodirale bombe, bodo kavarne in restavracije morali zapirati ob petih popoldne. Če se bodo atentati ponavljali, bodo Nemci kazenska določila še poostrili.
Ameriške oblasti so ustavile objavljanje vremenskih poročil. Vlada utemeljuje svoj ukrep s tem. da ne smeio podmornice in letalstvo držav Osi dobivati dragocenih vremenskih podatkov iz Združenih držav. Nemški minister zn propagando dr. Gobbels je te ^ dni v Berlinu sprejel bolgarskega zunanjega ministra Popova ter začasnega romunskega ministrskega predsednika An-tonesca in imel z njima daljši posvet.
V	Lizboni te dni slovesno praznujejo 300 letnico najstarejšega portugalskega lista »Gazzettac.
Tri ruske petrolejske ladje so se iz Črnega morja zatekle v carigrajsko pristanišče, lurske oblasti so jim odkazale v luki posebno mesto.
Japonski letalski oddelki so se včeraj prvič vzdignili z novih oporišč v francoski In-dokini ter od tam napadli razna mesta v kitajski pokrajini Junan.
Sovjetska vlada je zapovedala, naj moskovski radio začne z živo propagandno akcijo po vsej državi. Namen te propagande je, mobilizirati vse državljane, moške in ženske za obrambo ruskega ozemlja do zadnje moči. Kakor pravijo, hoče sovjetska vlada s to propagando premagati brezbrižnost, s katero rusko ljudstvo spremlja potek vojnih dogodkov.
Zakon o državnem nadzorstvu nad tiskom je
včeraj sprejela japonska vlada.
Da ne bi turška trgovina imela prehude ško-
de, je vlada sklenila preklicati prepoved glede plovbe turških parnikov po Črnem moriu. V prepovedane predele bodo odslej smele odhajati turške ladje, pa le tiste, ki niso večje kakor 300 ton
Razni evropski državniki, ki so se udeležili posvetov ob podaljšanju pogodbe proti kominterni, so včeraj vsi odpotovali domov.
Nova Evropa ima svoje središče v Osi in Os kliče vse zdrave narode naj sodelujejo pri velikem obnovitvenem delu, ki sta ga začeli Nemčija in Italija, da bi vsak narod imel v novem celinskem redu mesto, ki ga zasluži^ Glavni steber tega novega sveta bo socialno pravičnost, napoveduje vodilni nemški list >Volkischer Beobada-ter«.	—-
Obdarovanje 43 pridnih delavk
Ljubljana, 29. novembra.
V	Fašističnem domu na Erjavčevi cesti je bila včeraj domača slovesnost, pri kateri je bilo nagrajenih 43 starejših požrtvovalnih delavk-mater iz več tovarn v Ljubljani in okolici. Pri svečanosti je bil navzoč podtajnik fašija dr. Gatti ter predstavnice ženskega fašija na čelu z gospo De Veccbijevo. Slednja je imela nagovor na zbrane delavke ter je rekla med drugim, da je fašizem dal delu tisto čast, ki jo zasluži, prav tako pa je dobila v fašističnem redu svoje dostojno mesto tudi žena. Duce je zavoljo tega odredil nagrade za delavke, da počasti njihovo utrudljivo in požrtvovalno delo. Rekla je tudi, naj bi bilo njihovo delo tista vez, ki veže ljudstvo nove pokrajine z italijanskim narodom. Letos je bilo prvikrat razdeljenih 43 Ducejevih nagrad za pridne delavke in to se bo poslej ponavljalo sleherno leto. Zaključila je svoj pozdrav z besedami, naj bi delavke po svojem prihodu na domove in v tovarne povedale svojini tovarišicam in tovarišem, da so bile med fašističnimi ženskami, katere Čutijo zanje in jim žele le dobro.
Za De Vecchijevo je spregovoril federalni podtajnik Gatti, ki je rekel, da jih pozdravlja v imenu Visokega Komisarja. Za včerajšnjo slovesnost je omenil, da je ena številnih prireditev, s
Novice iz Države
Prepovedan izvoz italijanskih vermutov iz Argentine v Združene države. Znana italijanska veletovarna vermuta v Torinu je imela tudi v Argentini svoje podružnice, odkoder so potem dobavljali vermut v druge ameriške države, poglavitno pa v ameriške Združene države. Sedaj pa so si izposlovali ameriški vinogradniki, da je vlada Združenih držav prepovedala vsak uvoz tujega vermuta, posebno pa italijanske znamke iz Argentine. Tako bi bila izločena z ameriškega tržišča sleherna tuja konkurenca v prid domačim tovarnarjem. Toda argentinska vlada je protestirala v Washingtonu proti odločitvi ameriške vlade rekoč, da gre sicer za vermute italijanske znamke, vendar pa za takšne pijače, ki so bile izdelane v Argentini in je argentinska vlada pobirala od njih vse davščine.
Metan dobro nadomešča bencin in podobna tekoča goriva. Ne samo štednja, temveč tudi načela avtarkičnega gospodarstva narekujejo Italiji, da čim bolj izrabi svoja naravna bogastva in zaklade in se tako čim bolj osvobodi tujine v pogledu uvoza goriv. Metan so pridobivali v Italiji že pred leti, posebno v Padski dolini, vendar zanj ni bilo veliko zanimanja, niti ni bila poraba velika. Sedanji časi pa so povpraševanje povečali, zavoljo tega se je potrudila industrija in je spravila na tržišče več metana. Leta 1929. so pridobili 7 milijonov kubičnih melrov metana, lansko leto pa že 33 milijonov kubičnih metrov. Strokovnjaki zatrjujejo, da nietan ni morebiti le začasen nadomestek bencina za časa vojne, pač pa pogonsko sredstvo, ki bo svoj namen izpolnilo tudi v povojnem času.
Oče in hfi zgorela. V naselju Dumo di Rovato je imel Arturo Cavalli v svojem skladišču nekaj bencina. Ko je imel v skladišču opravek in mu je pri tem pomagala hčerka, se je bencin nenadoma /;rnel. Oče in hči sta bila na mah vsa v plamenih, /lin njune klice na pomoč je prihitela Cavallijeva žena, poklicala še sosede, nakar ju je poskušala rešiti. Toda hčerka je kmalu nato zaradi opeklin podlegla, takoj za njo tudi oče, medtem ko je njena mati morala v bolnišnico, ker se je pri reševanju močno opekla. Zanimivo je, da je Cavalli imel v svojem skladišču bencin, ki si ga je pridobil na tihotapski način.
II Sapone della vittoria autarchlcs« Hontorrode.Richledere campioni gratuiti
lAUs
M/d FAUSTA. V.Bossiti.miMO
katerimi zna fašizem javno proslavljati delovne roke in njihovo uspehe. Medtem ko divja v Evropi vojna, se Italija še vedno posveča zaščiti kulture In pa pridobitev slovenskega ljudstva. Fašizem je gibanje delovnega ljudstva, ki hoče z njim skupaj živeti, zahteva pa od delavstva le zvestobo in razumevanje. Osnovna misel vsega gibanja mora biti borba proti boljševizmu. Dr. Gatti je blagroval slovenske delavke, da so srečne, ker jih vojna ni tako zajela, kakor je pritisnila na italijanski narod. Razumeti je treba italijansko mater, ki nosi danes težka bremena in skrbno varuje domače ognjišče, da ga ne bi razrušila vzhodna nevarnost, ki bi rada podrla tudi ognjišča slovenskih domov. Rekel je tudi, da je fašizem najboljši izraz vsega dobrega in plemenitega. Potem je priporočil delavkam, naj se v stiskah in nadlogah obračajo na ženski fašjo. 24. decembra bodo tudi v novi pokrajini praznovali materinski dan. Visoki Komisar je za razne nagrade določil znesek lir 250.000, da bo mogoče razdeliti materam zibko in dati za otroke potrebne priboljške in potrebščine.
Razen tega bo v Ljubljani ustanovljena brezplačna kuhinja za 450 brezposelnih ljudi in za reveže. Istočasno pa ustanavlja GILL posebno kuhinjo za šolsko mladino, ki bo dobivala pozimi brezplačen obed. Svoj govor je dr. Gatti zaključil z zagotovilom, naj bodo delavke prepričane, da je Fašistična Italija zagotovila slovenskemu narodu vse, kar potrebuje in vse pravice, ki mu i/redo.
Po tem govoru je bila razdelitev daril. Vsaka delavka je dobila 100 lir.
Barometer dosegel izreden rekord
Ljubljana, 29. novembra.
Vse je kazalo in napovedovalo, da bo suho, prijetno mrzlo vreme trajalo nekaj dni. Mnogi so zatrjevali, da bo sedaj konec novembra in tja v december nastopilo še takozvano »starih bab poletje«.
V	petek zjutraj je bilo nebo jasno, modročisto. Nebesni svod je bil pc*ut z zvezdami. Današnje jutro ee je skazilo. Bilo je temačno in oblačno. Pritisnil je mraz. Severnik in južnik ee borita za oblast. V nižjih plasteh valovi severnik, visoko gori vlada jug. Pravijo, da diši res po snegu in pričakujejo, da bo začelo sedaj že v četrtič to jesen snežiti.
Prav zanimive 60 vremenske spremembe. Jutranja temperatura je padla kar na —4.4° C ko je bila sicer včeraj tudi pod ničlo na —2.8° C. Barometer pa je davi dosegel tako izredno visoko stanje, ki ga vremenski zapiski niso zaznamovali niti v zadnjih 12 letih. Barometer 6e je davi povzpel kar na 778.7 m/m.
Ribniško občinsko gospodarstvo
285.210 lir dohodkov in prav toliko izdatkov - Znižanje občinskih doklad za 40%, zvišanje trošarine, višje postavke za soc. skrbstvo in javna dela
činskih doklad, 192.484 lir občinskih trošarin od alkoholnih pijač
Sestavljen je tudi preračun obefinskega gospodarskega odbora za trg Ribnico. Ta predvideva 26.710 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Izdatki se bodo krili s 30% trško pod-občinsko doklado na državne neposredne davke. Ta doklada bi dala 31.950 lir.
Preračun je na vpogled v občinskem uradu od petka do srede vsem davkoplačevalcem ribniške občine.
Ribnica, 28. novembra.
Preračun za prihodnje leto, ki ga je obravnaval pred dnevi sosvet občine Ribnice pod predsedstvom komisarja g. Rudeža, je skrbno sestavljen in zasluži vso pozornost občinstva. Preračun predvideva 285.210 lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Hvalevredno je znižanje občinskih doklad za 40%, ki je predvideno v preračunu, dočiin je občiinska trošarina povišana.
Osebni izdatki predvidevajo 73.720 lir. So nekoliko višji od lanskih zaradi povišanja plač občinskih uslužbencev. Večja je tudi postavka za javna občinska dela. Za gradnjo občinskih cest. popravila in vzdrževanje je predvidenih 25.000 lir, za čiščenje potokov in vodnjakov 10.000 lir, za vodovod 15.000 lir. Predviden je tudi primeren znesek za dograditev šole v SuŠju. Prispevek ubožnemu skladu za podpiranje revežev znaša 13.880 lir, za nabave plemenske živine 3.000 lir. Za socialno skrbstvo je predvidenih 25.980 lir, za božičnico za revne otroke pa 2.000 lir.
Med dohodki je predvidenih 86.960 lir ob-
Avtomobilska nesreča na Rudniku
Ljubljana, 29. novembra.
Na Rudniku ob glavni cesti se je snoči okoli 16.30 primerila huda avtomobilska nesreča. Bilo je že precej mračno. Brezposelni mizarski pomočnik Rudolf Drobnič je vozil na kolesu z mesta proti domu. Bil j« že pri hiši št. 121, kjer stanuje. S kolesom je krenil z desne strani na levo, da bi zavil k hiši. Ni pazil na okolico, niti ni bil pozoren na druga vozila. Ko je krenil s kolesom v ostrem loku proti hiši, je od zadaj privozil s primerno veliko brzino neki luksuzni avto, v katerem je bil neki gospod z ženo. Avtomobilist kljub temu, da je skušal avto ustaviti, ni mogel preprečiti nesreče. Avto j« podrl ko'esarja na tla. Avto sam pa je krenil na levo in se zaletel v obcestni kamen s tako silo, da se je prednji del avtomobila popolnoma razbil. Mladi Drobnič je nezavesten obležal na cesti. Avtomobilist je obupano vzkliknil: »Človek božji, kaj ste vendar mislili, da ste tako vozili!« — Ponesrečeni Drobnič je dobil močan pretres možganov, pa tudi druge poškodbe po životu in na nogi. Prepeljan je bil z rešilnim avtom v bolnišnico.
Drobne izpod Velike gore
Ribnica, 27. novembra.
No povabilo prevzv. škofa k pripravljalni de-vetduevnici se je odzvalo polnoštevilno tudi verno prebivalstvo v Ribniški dolini in Sodraški kotlini.
V	vseh cerkvah in v mnogih podružnicah so se pričele v sredo zadostilne pobožnosti. V Dolenji vasi je vsako jutro sv. maša z govorom in rožnim vencem, popoldne ob 5 pa govor in litanije Matere božje. Tudi v podružnični cerkvi sv. Vida v Rakitnici je ob 5 popoldne zadostilna pobožnost z litanijami in kratkim nagovorom. Ribničani se pridno udeležujejo pobožnosti v svoji cerkvi, kjer je zjutraj sv. maša, popoldne ob 5 pa litanije in nagovor. Prav tako kakor v Ribnici in Dolenji vasi se ljudje udeležujejo pobožnosti pri Sv. Križu, pri Novi Štifti, Sv. Gregorju, Sodražici, na Gori in v Loškem potoku.
40 letnico bo obhajala na praznik Brezmadežne Marijina kongregacija v Ribnici. Družbo vzorno vodi g. Zajc.
Miklavževanje bodo priredili v Ribnici v petek 5. decembra Člani Narodnega gledališča iz Ljubljane. Popoldne ob S bo prva prireditev za otroke, zvečer ob 6 pa za odrasle. Uprizorili bodo mladinsko igro in primemo veseloigro. Ker so nastopajoči begunci, vabimo vse Ribničane in okoličane, da obiščejo prireditev. Miklavž bo delil tudi darila, ki se bodo sprejemala od 1 do 3 popoldne v dvorani. Vabljeni 1
Miklavževanje bodo imeli tudi v Šolskem vrtcu, ki ga vodijo čč. šolske sestre.
Davica se je pred kratkim pojavila v Lipovcu pri Dolenji vasi.
80 letnico je obhajala pred dnevi v Lipovcu Lovšinova mama Ivana. Na mnoga letal
Lepa gesta. Učitelj v Sodražici je sam nabral v trgu dva voza drv za revno begunsko družino v okolici.
Regulacijska dela pred Sodražico lepo napredujejo. Zreguliran jo že lep odsek od Zamosteca proti trgu. Z regulacijo bo prebivalstvo mnogo pridobilo, saj je Bistrica ob večkratnih letnih poplavah napravljala ogromno škodo. Veliki predeli rodovitne zemlje so zamočvirjeni in dajejo le kislo krmo. Po regulaciji hudournika v gornjem toku do Podklanca je nevarnost poplav Še večja. Zato prebivalstvo z veseljem pozdravlja ukrepe Visokega komisariata, da posveča ravno tej regulaciji toli
pozornosti. Sedaj odvajajo v že regulirano strugo vodo iz studencev in mlak na travnikih ter tako izvršujejo inaliorizacijo zemljišč. Z regulacijo v odseku od Zamosteca do Sodražice bo pridobljenih nad 30 ha rodovitne zemlje, z regulacijo od trga v dolino pod Brežami pa okrog 250 ha zemlje. S tem je dovolj poudarjena važnost regulacijskih del za te pasivne kraje. Regulacijska dela, ki jih vodi g. inž. Šalehar Rajko, so solidna, izvršuje pa jih hidrotehnični oddelek v lastni režiji, zato pa so tudi cenena.
Vodno zadrugo bodo ustanovili v Sodražici. Njen namen bo z malenkostnimi prispevki lastnikov zamočvirjenih zemljišč in s podporami ter nasveti javnih oblasti izsuševati drenaže in oskrbovati regulacijske naprave. Vodna zadruga bo imela poleg tega tudi cilj, zgraditi s podporami oblasti javni, vodovod.
Drenažna, osuševalna dela je pohvalno izvršil posestnik Benčina iz Bukovice.
Glas iz občinstva. Most bodo gradili na cesti Jurjeviča—Sajevec. Cez potok Sajevec so zgradili lansko leto 18 tonski širok most, primeren za promet na tej cesti. Sedaj nameravajo zgraditi čez isti potok pod Jurjevico drugi most. Zgraditi pa ga nameravajo v ožji širini kakor prvega, 6 čimer pa ljudje niso zadovoljni. Ker širok most ne bo 6tad mnogo več kakor razmeroma ozek mo6t, prosi občinstvo, da se zgradi za to ce6to most v isti širini, kakor je prvi most. Za to je tudi vodna zadruga v Ribnici, ki je odločno proti gradnji ozkega mostu.
Promet na cestah na Kočevskem, Ribniški dolini in Sodraški kotlini je bil zadnje dni zelo živahen. Povsod smo videli številne avtomobile, ki so prevažali pohištvo, živila in ljudi v Kočevje ali Staro cerkev. Kočevarji se res v ugodnih razmerah vračajo po 600 letnem bivanju na naši zemlji v okvir Rajha. Izseljevanje se je izvedlo v najlepšem, discipliniranem redu in dobri oskrbi. To smo lahko videli tudi pri transportih in kamijonih, ki so se kar vrstili po cestah. Dobro obloženi avtomobili, harmonika, hitlerjanska zastava, ljudje, potem zopet kamijoni, naloženi z rejenimi živalmi in prašiči itd. Izselilo se je tudi precej Slovencev, ki žive v zakonu, v katerem je mož ali žena nemškega pokoljenja.
Naročnino poravnajte le proti potrdilom naše podružnice.
V treh vrstah.
Zadnje pridelke pospravljajo naši kmetje » polja. Prezgodnji sneg je pred tedni onemogočil pobiranje repe, korenja in pese. Na Dolenjskem je repa slabše obrodila, pač pa sta- dobro obrodila korenje in pesa.
Oskrbo prebivalstva z mlekom ureja uredba Visokega Komisarja. Zavoljo tega so nekatere podeželske mlekarne prenehale posnemati mleko in in izdelovati surovo maslo. Dolenjska bo večino svojega mleka dobavljala Ljubljani,	da	v mestu
ne	bo stiske in pomanjkanja.	Pač pa	se	je na de-
želi dogodilo več primerov, da so dostavljalci mleka začeli odpovedovati svojim odjemalcem mleko. Po objavljenem pojasnilu Prevoda pa je bil tudi ta nesporazum odstranjen in tako sedaj v večjih podeželskih krajih dostava mleka funkcionira tako kakor poprej.
V	tovarni KID na Jesenicah se je ponesrečil 56	letni ključavničar Matevž	Kavčič.	Na	levo oko
bo	najbrž oslepel. Prepeljali	so ga v	bolnišnico v
Celovcu.
Nemško planinsko društvo v Mariboru je bilo ustanovljeno pred dnevi. Zborovanje je vodil zastopnik graškega planinskega društva dr. Ober-steiner. Za predsednika je bil izvoljen Aleksander Lininger. Mariborsko društvo bo prevzelo vse planinske koče na Pohorju in planinska zavetišča na štajerskem.
Dva dečka sta se udrla v zaledenelo jezero. Scherbaumov ribnik pri Gornjem Razvanju pri Mariboru je zamrznil. Toda ledena skorja je bila prešibka, da bi prenesla drsalce, med katerimi so zlasti otroci. Tako sta šla dva desetletna dečka na led in se poskušala drsati. Toda najprej se je pod enim udrla ledena skorja, da je nesrečnik izginil v vodi. Ko mu je tovariš priskočil na pomoč, je tudi njega zadela enaka usoda. Oba sta utonila.
Cepljenje proti tifusu, obvezno^ za tiste, ki dostavljajo ljudem mleko in druga živila, je bilo odrejeno tudi za Novo mesto. Tudi tam bodo za cepljenje obvezni ljudje morali uživati tablete skozi osem dni.
Piva zmanjkuje v Srbiji. Bajlonijeva in Vaj-fertova pivovarna v Belgradu sta druga za drugo ustavili obratovanje, ker jima primanjkuje premoga. Sicer je premoga še precej, vendar ga porabljajo v druge nujnejše namene, posebno pa za kurjenje in pogon belgrajske elektrarne, ki sedaj obratuje v polnem obsegu in oskrbuje s tokom v istih količinah kakor poprej. Sedaj je v Srbiji v delnem obratu le pivovarna v Jagodini, ki pa po-Silja v glavno mesto le po en vagon piva tedensko. Za četrtmilijonsko mesto je ta skromna količina vsekakor premajhna, da bi mogla zadovoljiti vse prijatelje piva.
Vse adventne nedelje bo imel ob pol 10 v stolni cerkvi pridigo prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Prva pridiga jutri.
Uvodno točko violinskega koncerta Karla Rupla tvori Tartinijeva sonata, ki je znana pod imenom Vražja sonata ali Vražji trilček. Tartini sam je napisal o postanku tega dela sledeče: V sanjah sem slišal sonato, ki jo je igral vrag. Bila je tako čudovito lepa, da bi je tudi najdrznejši polet fantazije ne dosegel. Sonata me je tako presunila, da mi je zastal dih in da sem se prebudil. Takoj sem segel po svoji violini, da bi si zapomnil vsaj del tega, kar sem slišal v sanjah. Skladba, ki sem jo napisal, je sicer najboljša od vsega, kar sem v svojem življenju komponiral, toda razdalja med njo in tem, kar sem slišal v sanjah, je velikanska. Razni violinski virtuozi in skladatelji so opremili to sonato s kadencami. Med najlepše spadajo Kreis-lerjeve kadence, ki so natrpane s tehničnimi posebnostmi najzamotanejše vrste. Tartinijevo Vražjo sonato 1)0 igral violinist Karlo Rupel v Kreislerjevi izdaji v torek, dne 2. decembra, ob pol 7 zvečer v veliki Unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matico.
Denarnico z nekaj denarja je našel neki gospod na vogalu hotela Union. Kdor je denarnico izgubil, naj se oglasi v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici.
>Earl Dcrr Biggers
SlgLA
)
»Zares se počutim zelo sproščeno.« se je smehljala Shelah. Prikimala je juliji. »Prosim, oprosti me za trenutek! Rada bi (poiskala iglo za te moje rože.«
Ko je izginila v preddurju, se je Bradshavv ves žareč obrnil k Juliji. »Sijajno izgledate! To vse stori podnebje. Ne morem pa tajiti, da ste bili prav tako očarljivi tedaj med najino vožnjo od tam.«
Tedaj ga je prekinila: »Povejte mi rajši, kako vam ugaja Shelah?«
»Shelah?« Za hip je premišljal. »Ah, krasna je. Ljubezniva, toda malce izumetničena. Dobra igralka v življenju kakor tudi na odru. V zadnjih dveh letih sem spoznal veliko filmskih ljubimcev, da sem si lahko ustvaril sliko o Hollywoodu. Toda z dolžnim obzirom moram reči, da utegnejo vsi ti pasti v senco.«
»Vij Shelah še ne poznate v pravi luči.«
»Ne, seveda ne. Da je bila do vas tako ljubezniva, ji štejem dvakrat v dobro. Kar se pa tiče mojega okusa glede žensk — in reči moram, da sem se temeljito oziral okrog sebe...«
»Tako, glej ga, glej!«
»Moj ideal je čisto drugačne vrste. Mlada, nepokvarjena, šaljiva in ljubezniva — neverjetno podobna vaši cenjeni osebi. Takšno mora biti moje dekle — in vsak trenutek sem pripravljen, da svojim besedam utrem pot v dejanja.«
Nepričakovano je prišla Diana v sobo. Tudi ta še ni bila preoblečena.
»Halo, dragi mladenič,« je rekla. »Ali bi šli sedaj z menoj plavat?«
»Gotovo. Z vami in z vsakomur, ki mu je kaj do tega.« Po-
gledal je Julijo. »Prihitel Sedaj, pred mesečnim vzhodom je najlepši čas. Ali gre morda še kdo, ali pa samo mi trije?«
Julija je zmajala z glavo. »■Ni verjetno, da bi šel še kdo! Ostali so se bili že oblekli in takšni niso več za kopanje.«
»Spet nova prednost naše žareče mladosti pred ginevajočo starostjo,« je odvrnil. »Torej, pojdimo!«
Shelah se je spet pojavila. Na rami je nosila orhideje.
. »Ravno na tem smo, da sc gremo kopat v svetovno znane vode Waikikija.< ji je javil Jimmy. »Ali bi šli z nami?«
»Drugič,« je odgovorilo. »Nocoj sem žalibog gostiteljica.«
»Na ta način boste ob najlepši vtis vsega svojega življenja,« je navdušeno izjavil Bradshaw. »Mehki valovi tiho udarjajo ob koralno obrežje, nad vami pa se boči z zvezdami posuto nebo, izpod njega pa tvori mesec svoj blesketajoči most — in vsak teden vozijo ladje iz Los Angelesa ter San Francisca po znižanih cenah...«
Zazvonilo je. Shelab je pospremila mladino v preddurje.
»Vzemite si kopalno obleko,« je rekla Julija Bradsbawu. »Pokazala vam bom, kje se boste lahko preoblekli! Bomo videli, kdo bo najhitrejši! Kdor bo prvi v vodi, bo dobil nagrado!«
»Potem jo bom dobil jaz,« je prepričljivo zagotavljal mladenič. »Sicer pa si jo bom sam izbral.« Tedaj so vsi stekli po stopnicah navzdol.
Spet je pozvonilo. Shelah je stala sicer tik zraven vrat, vendair je smatrala, da je pod njeno častjo, da bi odprla, šla je torej nazaj v sobo, dokler ni Jessop čez čas storil svoje dolžnosti. Takoj potem je spustil v hišo dva nova gosta, precej odcvetelo gospo tridesetih let, in visokega, plavolasega in nekam samozavestnega gospoda.
»Rita Ballou,« je zaklicala igralka. »Moj Bog... pa tako dolgem času. In Willkie — res sem vaju iskreno vesela.«
»Dob~' dan, draga,« je rekla gospa, ki jo je bila nazvala z Rito.
Njen spremljevalec je stopil naprej. »Povejte mi, Shelah, kdaj bo večerja!«
»Ob pol devetih — toda to ni nobena ovira —	—	—«
Ballou se je obrnil k	6voji ženi: »Kaj se nikoli	ne	bos	na-
vadila ...«
»Saj ni tako hudo,« je pikro odgovorila. »Potoni se bova vsaj lahko nekoliko pozabavala s Shelah, preden pridejo ostali.« Obrnila 6e je k njej: »Velika škoda, da te pri tvojem zadnjem potovanju tod skozi nisva videla. Bila sva tedaj ravno v notranjosti dežele.«
»Hvala Bogu, da ti je sedaj ustreženo!« je pripomnil Will-kie. »In vi ste videti še vedno tako cvetoča kakor nekoč.«
»Kako neki to delaš,«	je vprašala Rita z lahnim	poudarkom,
njene oči pa so zvedavo	ogledovale prijateljico.
»Po vsej verjetnosti si odkrila izvirek mladosti,« sc je dobrikal Wjllkie.
Shelah se je nasmehnila: »Mislim, da leži ta izvirek na Havajih.« Pogled je obvisel na Riti in jasno nadaljeval: Po vsem videzu pa ni tako.
Rita je dobro razumela. »Prav gotovo ne,« je krepko odvrnila. »Pač pa leži v hollywoodskih lepotilnih salonih in ti to tudi prav dobro veš! Tukaj ženska mnogo hitreje odcvete kakor pa...«
»Neumnost,« je protestirala Shelah.
»Pa vendar! Oh... šele sedaj sem se spametovala — čeprav prepozno! Boljše bi bilo, če bi bila v Hollywoodu in ostala pri svojem poklicu.«
»Toda — draga moja, saj si vendar postala srečna z Wifl-kiejem?«
»Se razume samo po sebi. Ravno sedaj se učim prenašati ga.«
Willkie je skomizgnil z rameni. »Ne jemljite zares vsega, Shelah,« je rek1'1 'Vso pot sva se samo prepirala. Veste, Rita je zelo živčna.
Stran k
■ " W
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Ljubljana, 29. nov.
Z odlokom Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka, 1. decembra zjutraj do nedelje, 14. decembra zvečer.
Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje (vse v lirah):
Domači krompir na drobno 1.30; zelnate glave na drobno izpod 10 kg 0.60, na debelo 0.50; kislo zelje ljubljanskih zeljarjev z obrtnim listom na drobno 2.50; kmečko kislo zelje na drobno 2.— ; repa na drobno izpod 10 kg 0.70; repa na debelo
0.50; kisla repa 2.— ; rdeče zelje 1.— ; ohrovt
1.—; cvetača 3.20; brstni ohrovt 5.— ; koleraba
1.—; debela koleraba do 4 komade na kilogram
2.—; rumena koleraba 0.50; rdeča pesa 1.75; rdeči korenček brez zelenja 2.50; rumeno korenje na drobno 0.80; šopek zelenjave za juho s korenčkom 0.20; peteršilj 2.50; por 3.— ; zelena 2.40; črna redkev 1.20; osnaženi hren 3.— ; domača čebula 2.—; šalota 2.—; česen, 25 glavic na kilogram 4.—; otrebljena endivija 3.— ; otrebljeni veliki motovilec 6.— ; otrebljeni mali motovilec 8.— ; otrebljeni domači radič (cikorija) 3.— ; domači zeleni radič 4.— ; mehka špinača 2.50; trda špinača 1.50; liter suhih bezgovih jagod 6.—; kilogram suhega šipka 8.— ; kilogram letošnjega suhega lipovega cvetja 20.— ; domača jabolka: I. ka-nadka, dolenjska voščenka, renete (Harbertova, šampanjska, landsberška, kaselska in Baumanova) 4.50; II. kosmači, zelenci, tafelčki, rožmarinčki, carevič 3.40; III. zdrava drobna jabolka vseh vrst 2.— ; IV. obtolčena, črviva in nagnita jabolka za
vkuhavanje 1.50; domače kutine 3.—; domači kostanj 3.— ; domači orehi na drobno 11.— ; gobe: a) rumeni in rjavi ježek, štorovke liter 1.— ; b) liter lisičk in večjih zimskih kolobarnic (mraznic, sivk) 1.50; c) liter sirovk, možkov (jelenovega jezika), žemljevca, ovčjega vimena 2.—; d) liter malih sivk za vlaganje (mraznic) 2.50; e) kilogram mladih Čebularjev ali maslenk 3.— ; f) kilogram jurčkov z zaprtim klobukom 10.—; g) kilogram jurčkov z odprtim klobukom 6.—; kunci žive teže 10 lir.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi poseben cenik za uvoženo zelenjavo in pa sadje.
Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na živilskih trgih na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu ter v Mostah, temveč sploh pri vseh prodajalkah ,in prodajalcih v vsej mestni občini ljubljanski.
Z vsem poudarkom pa spet opominjamo gospodinje, da ne smejo preplacevati blaga, ker ga s tem draže samim sebi in vsemu prebivalstvu. Preplačevanje je prav tako kaznivo kot prodajanje po nedopustnih višjih cenah, nadzorstvo je pa vsak dan strožje in kaznovane so bile tudi že gospodinje za preplačevanje, ker s tem dajejo potuho verižništvu. Gospodinje in kupovalke naj same pomagajo pri nadzorovanju najvišjih cen ter podpirajo uradne organe v boju proti draginji, predvsem naj pa pomagajo preganjati verižništvo in sploh izkoriščanje prebivalstva.
Zaradi poštnih znamk • nad dve leti robije
Razprava pred velikim senatom - Debata o pnevmatiki
Ljubljana, 29. novembra.
2e pred dnevi smo poročali o nekaterih zadevah, ki se nanašajo na kupovanje redkih poštnih znamk in raznih serij, ki eo v Ljubljani, pa tudi po raznih mestih Evrope med filatelisti zelo iskane m tudi dobro plačane.
Ni čudno, da sežejo nekateri nepremišljeni in po dobrem, toda hitro zasluženem dobičku hlepeči ljudje tudi po sredstvih in trikih, ki vsebujejo zločin. Tako je neki mlad brivski pomočnik M Man lek» 21. oktobra prišel v neki lokal, kjer se shajajo prijatelji in prodajalci raznih poštnih znamk m kjer ie ob gotovih urah velik semenj za znamke. Ta mladenič je stopil v trgovsko zvezo z nekim natakarjem Antonom in mu razodeti, da ve za dobrega kupca znamk, samo mora ž njim tja v neko hišo na Starem trgu v podstrešje, kjer 6e baje nahaja petičen interesent in nakupovalec znamk, ki bo nje-govo zbirko prav dobro plačal in mu odštel za celo serijo čedne tisočake. Odšla eta tja iz dotič-nega lokala. Ko sta prišla v dotični hiši višje gori do podstrešja, je fant natakarja Toneta udaril z nekim trdim predmetom po glavi, da se je zgrudil. Toda bil je še toliko pri zavesti in moči, da je začel klicati na pomoč. Ljudje so prihiteli iz stanovanj. Ko je mladenič videl, da mu grozi velika nevarnost, jo je ubral po stopnicah na ulico, kjer so ga prijeli. Izročili so ga stražniku in nato je bil fant odveden v 6odne zapore. Proti njemu je bila uvedena preiskava zaradi zločina poskusenega ropa in hkra-i ti zaradi zločina vlomne tatvine, ker je 6recti avgusta ;tani vlomil v omaro nekega Jožeta in mu odnesel Znesek 600 din takratne valute. Ta vlom je prišel šele sedaj na dan.
Veliki kazenski senat, ki so ga tvorili 6. o. 6. g. Ivan Kralj kot predsednik in so bili kot 6osod-niki gg. Ivan Brelih, Rajko Lederha6, Vinko Štrukelj in J. Zorko, je včeraj tega mladega roparja sodil. Fant je vse odkrito priznal in se opravičeval, da ga je zapeljal pohlep po hitrem zaslužku. Po dobro uro trajajoči razpravi je bil Milan obsojen zaradi zločina poskušenega ropa in vlomne tatvine na 2 leti in 3 mesece robije.
Tričlanski 6enait pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je včeraj obravnaval 2 zanimivi prizivni razpravi. Pri drugi razpravi je šlo za vprašanje kršitve uredbe o zračnicah in gumijastih ceveh za kolesa. Neki ljubljanski trgovec s kolesi je bil prijavljen od pristojne kontrolne oblasti, da je kršil omenjeno uredbo, ker ni imel sestavljenega pravega seznama o nakupu in prodaji pnevmatike. Pred okrajnim sodiščem je bil trgovec svoječasno oproščen, ker je dokazal, da ne zadene njega ni-kaka krivda. Državni tožilec je izvedeti proti oprostilni sodbi prvega 6odnika priziv in včeraj je tričlanski prizivni senat obravnaval to zadevo. Bila je prav živahna debata o kolesih in pnevmatiki. Obtoženi trgovec je naitančno pojasnil dejanski stan, kako je bila pri njem v trgovini in skladišču izvedem predpisana kontrola. Šlo je v prvi vreti za 60 plaščev in 35 zračnic. Storil je vse, da bi zadostil dotični uredbi o registraciji zračnic in gumi-
To ne gre tikah.
Obtoženec je kršil uredbo o pnevma-
Branilec obtoženega trgovca je kratko utemeljeval zavrnitev priziva in predlagal potrditev prve sodbe. Zadevna uredba je imeila le namen, da se produkcija in razdelitev gume pravilno uredi za tekoče potrebe. Določeno je, da 6e 70% nove gume uporabi za zamenjavo 6tarih in 30% za nova kolesa. Prizivni senat je po daljšem posvetovanju potrdil oprostilno sodbo prvega sodnika iz razlogov prve 6odbe in pristavil, da je bil obtoženec ob času kontrole odnosno objave uredbe dejanski v hudi zmoti, da ni mogel preceniti obsega vseh predpisov.
Opozorila mestnega prehranjevalnega zavoda
Odrezke novembrskih živilskih nakaznic morajo oddajati v mestnem preskrbovalnem uradu trgovci z začetno črko A—M v ponedeljek 1. decembra, peki v torek, 2. decembra, trgovci z začetno črko M—Ž pa v sredo 3. decembra.
Reklamacije glede decembrskih živilskih nakaznic, ki jih mestni uslužbenci dostavljajo na dom, bo mestni preskrbovalni urad sprejemal izključno in brez izjeme šele od torka 2. decembra pa do srede 10. decembra v dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu od 9—14. Zato naj oni, ki so jim bile decembrske živilske nakaznice že dostavljene na dom, ali oni, ki jih pomotoma ne bi dobili, počakajo z morebitnimi reklamacijami do prej navedenega roka. Spet pa vse opozarjamo, naj skrbno pazijo na svoje živilske nakaznice, da jih ne izgube ali ne uničijo. Pod nobenim pogojem namreč ne bodo mogli dobiti drugih in se v tej zadevi sploh ni treba obračati s prošnjami na mestni preskrbovalni urad, ker dodatnih nakaznic za izgubljene ali drugače uničene nima in jih zato tudi nikakor ne more izdajati.
jas+ih plaščev. Plašče in zračnice je prejel neko soboto in ni mogel tako napraviti vseh formalnosti. Državni tožilec je izpodbijal utemeljenost
oprostilne sodbe, ker ne gre v duhu uredbe same le za popis in seznam prostih zračnic in plaščev, marveč tudi za one, ki so montirane na kolesih. Prvi sodnik je tolmačil uredbo tako, da je treba prijaviti samo zalogo prostih zračnic in plaščev.
Dodatek k poročilu o seji mestnega sveta
Ljubljana, 29. nov.
S seje mestnega sveta ljubljanskega smo včeraj objavili zlasti izvleček iz govora župana dr. Jura Adlešiča z njegovimi uvodnimi besedami k računskem zaključku 1940-41 in k poznejšim izrednim izdatkom, ki jih pri sestavljanju letošnjega proračuna nikakor še ni bilo mogoče pričakovati. V poročilu smo sicer navedli, da je bil mestnim uslužbencem izplačan predujem v višini dveh mesečnih piač v skupnem znesku 1,600.000 lir, nismo pa objavili, da je mestna občina mestnim uslužbencem izplačala tudi 20% povišek v znesku J 800.000 lir. Tako je torej mestna občina v sedanjem proračunskem letu samo mestnim uslužbencem poleg rednih prejemkov izplačala za zboljšanje razmer 2.400.000 lir, a s tem zneskom vred je imela z drugimi nepričakovanimi stroški skupaj 2,800.000 lir nepričakovanih izdatkov. Pri vsem tem se pa seveda vsa naša javnost mora zavedati, da so žrtve Ljubljane v dandanašnjih razmerah resnično malenkostne v primeri z žrtvami in katastrofami premnogih drugih mest.
NeU'acquUlo HI lainpad* pre-tondote eempis !• Osram &
A vrele luce a buon mercato garantlta dalla marcalura d«I rldoito con-•ume (Watt) • delta auantUd dl luce emeua (DecalumenV
Kadar kupujete žarnice zahtevajte vedno žarnice Osram Sl-Tako boaie imeli luč poceni: kajti zaznamovanja (Wati), Id ilh one nosijo. Vam jamčijo znižano vporabo električne sile in kollči-no izŽariene svetlobe (Decahr k men).
k: :Al
3$
it % $ % V:j
n
V v v v:
eT V V • • e
i j ji ii/ j
►	3*	WATT	«4
^S5AM,
D
■v.;
:=JS7: ;*.¥• rT7^rf«vi
'/. V** ■***! *
Prve Miklavževe izložbe
Ljubljana, 30. novembra.
fie^dober leden, pa bo sv. Miklavž. Tisti dobri Miklavž, ki se posebno rad spominja otrok, pa tudi nobenega dobrega ne pozabi. Otroci so že v skrbeh, kaj jim bo letos prinesel. Sila pridni so, posebno zadnje dni; vsak dan molijo, mamice ubogajo kot vse leto ne, vse takoj narede, kar jim starši naroče, v šoli so pridni, da nikoli tako. To pa vse zaradi tega, da jih sveti Miklavž ne bi pozabil.
Otroci že pišejo prva pisemca, v katerih se priporočajo sv. Miklavžu in mu naštevajo, kaj vse bi radi. Obljubljajo mu, da bodo še bolj pridni kakor pa so bili do zdaj.
Otroci ne morejo zdržati čez dan doma in prosijo mamice, da gredo z njimi v mesto, da bodo videli, kaj vse ima Miklavž pripravljeno za otroke. Res, nekatere trgovine imajo že okusno opremljena izložbena okna. Za steklom je videti marsikaj, kar si želi otroško srce. Posebno trgovine s sladkimi rečmi so pohitele letos. Ce te nanese pot skozi Gradišče, pa lahko vidiš pred izložbenimi okni znane Šumijeve trgovine z bomboni otroki, ki gledajo Miklavže in parkeljne, ki se tam zadaj za steklom vrte na posebnih ploščah. Okrog njih pa toliko dobrih stvari, samih bombonov in sladkih dobrot. Kar sline se jim cede, ko gledajo vse to.
Pa tudi drugod po mestu je pred izložbami mnogo drobiža, ki gleda in se vsemu čudi, kako gredo vlaki kar sami, kako se za steklenimi izložbami vse premika. Koliko želja, koliko prošnja morajo mamice preslišati. Otrokom morajo vse obljubiti, če jih hočejo spraviti domov.
Kakor kaže, letos dobri sv. Miklavž ne bo mogel biti tako radodaren kakor je to bil druga leta. Tudi on ima težave, velike težave, kako bi ustregel tolikim otrokom. Družinske skrbi ga tarejo. Treba je poskrbeti najprej za hrano, da bodo imeli otroci kaj jesti, potem pa za obleka. Pa še toliko drugih skrbi, ki tarejo sleherno ^ružino.
Promet potniških vlakov št. 630 in 613 na progi Ljubljana—Zalog
Pričenši s 1. decembrom 1.1. vozita dnevno redno na progi Ljubljana—Zalog potniška vlaka štev. 630 in 613 s sledečimi odhodnimi in prihodnimi podatki.
~ Vlak štev. 630 odhod iz Ljubljane ob 14.20.
Vlak Stev. (i‘10 prihod v Zalog ob 14.35.
Vlak štev. 613 odhod iz Zaloga ob 14.41.
Vlak štev. 613 prihod v Ljubljano ob 14.53.
Zahtevajte povsod naš list!
Koledar
Danes, sobota, 29. novembra: Satu min, m.
Nedelja, 30. novembra: 1. adv. Andrej.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar-
čie, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji dravstv. svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta 15, II. nastr., telefon št. 32-84.
V nedeljo, dne 30. novembra ob 11 dopoldne bo imel vodstvo po umetniški razstavi Kregar-Omersa-Putrih v Jakopičevem paviljonu g. akad. slikar in prof. Iv. Vavpotič. Oglejte si razstavo čimprej, ker bo odprta le še teden dni.
\
PKAKTIČNO MIKLAVZbVO DARiLO JB LEP
/
'V. katerega Vam nudi r veliki izbiri LJUDSKA KNJIGARNA in trgovina HUMAN
Abonentom Opere in Drame je »Gledališki koledarček« najlepši priročnik za vse leto. Poleg zanimivih člankov, ki zanimajo vsakega gledališkega obiskovalca je v njem še 66 slik vaših ljubljencev z odra. Posebej opozarjamo na razpis bogatih nagrad. Dobite ga pri gledaliških blagajnah in biljeterjih. »Gledališki koledarček« je najlepše Miklavževo darilo!
Prihodnjo nedeljo se nam bo odkrila velika Leskovčeva oblikovalna moč v njegovi poslednji drami »Vera in nevera«, v kateri je s široko iskrenostjo iz lupine človeških strasti izluščil jedro našega življenja — ponižno vero, ki s svojo notranjo močjo razbije ves zunanji videz. Ojx>zarjamo na začetek predstave, ki bo v frančiškanski dvorani topot ob 3 popoldne. Vstopnice dobite v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Cisti dobiček prireditve je namenjen socialni akciji Rdečega križa.
lijuhljtuiNko gledališče
Drama:
Sobota, 29. nov.: Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30.
| Nedelja, 30. nov.: ob 10.30 Sneguljčica. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. — Ob 17.30: Boter Andraž. Izven. Znižane cene.
Opera:
Sobota, 29. nov.: Madame Butterfly. Izven. Začetek ob 17.30.
Nedelja, 30. nov.: Fau6t. Izven. — Začetek ob 15. uri.
Igor Zagrenjen:
74
Zavetje v pečevju
Ti vedi, kako je bilo, ampak neki dan, ko je tako lepo sijalo sonce, eo 6e vsi trije odpravili precej daleč preč od zavetja. Naveličali so ee že bili tistega večnega pohajanja podolgem in počez ter
pretegovanja zunaj po potici. Zaželeli so ei izdatne hoje. Noge jih ni60 hotele nič kaj prida poslušati, polenile so se in iz-
pridile od mirovanja. Tako ei pozimi še zmerom kaj postoril, če drugje ne, pa v hribu, zdaj pa kar ves ljubi dan samo sedenje. človek 6e zares odvadi. Urno so speli v breg, do kolen 6e jim je ugrezalo, ali nič zaito. Kako se je nogam zdelo dobro, ko 60 čutile okrog sebe hlad kašastega 6nega! Naglo 60 se segreli in že prav kmailu si je moral ta in oni z rokavom čez čelo, zakaj pot mu je lil čezenj v curku. Kaikor meh se je soplo. Meča so bolela in stegna. Takoj se vidi — človek je prišel iz vaje, je vse zastonj. Dobro 6e jim je pa le zdelo, ko so ee tako poganjali vkreber.
»Daj no, daj, prestopi se že vendar, da ne boš pognal korenin!« 60 se dražili, vsi rdeči in znojni v .obraz.
Sonce je sijalo v 6ncg, da jim je jemalo vid. Zmerom je moral ta ali oni pogledati kam v skale, da 60 se mu spo-
čile oči, potem pa je spet uprl pogled v belino predse.
Tako jasen, čist in vesel dan je bil!
»Spodaj je že pomlad, možje!« je dejal Tone. »Mi se pa todle dajemo s snegom!«
»Pri moji veri,« mu je odvrnil Pohar, ki je bil čez zimo v druščini prišel že čisto k sebi, »nikoli si ne bi bil misliti, da se bom maja meseca pehal po takole sredoziimslfih krajih! Vaju dveh pa prav gotovo tudi nobeden ne!«
»Kje pa!« se je odhropel Gradišar, ki ni pustil veljate, da bi se reklo, taika huda 6apa ga daje, more odpreti.
še ust zaradi nje ne
Do sedla pod Pruko so si menjaje delali stopnje. Eden bi bil rad bolj trmast kakor drugi, pa je vsak gazil naprej, kadar je bil na vreti, tako dolgo, dokler mu ni pošla sapa in 6e ni začutil že zares prešibkega in preveč počitka potrebnega v nogah.
Poleti 60 se tod nad po6ipi šopirili drniči s tistim belim cvetjem, ki ima rumeno oko. Saj res, ti si bilo to, si je pravil zdaj spomin. Kdo le bi te vzel ka-terikrat v mar, ko pa vidiš povsod lehe eleča, plave zvonce belcijana in tisti drobni tnobič, zaspanček, ki je tako ne-
znansko mile in zveste barve, da človeka skoraj sram obide pred njim, kadar je sam in ga kdo ne more zamotiti z govorjenjem! Takole, ko sede, pa ga zagleda okrog 6ebe v travi!
Saj res, tega cvetja je bilo tod naokrog ničkoliko!
O, saij ga bo letos spet, prav gotovo!
Zdaj pa vidiš, tale sled se vleče za nami, dosti je še 6nega. Prav 6emle v sedlo ga je bilo od sile mametlo. Tako je! Do tistega časa, ko 6e boš ti, belo cvetje z rumenimi očmi spet takole grelo na soncu kakor se mi, je še dolga, prav dolga!
Ampak, kadar bomo spet na svojem in bomo lahko brez skrbi hodii čez 6edlo, šli, kamor nas bo volja in kaj nor bo potreba iti — takrat te bomo pa že bolj pogledali. Nobenega ne bo sram, če 6i bo utrgal dve, tri bučke od todle in potlej doma povedal, t61e so pa odtam, kjer 6mo 6e bili pomudili takrat, ko smo si po dolgi zimi upali ven iz zavetja, čeprav bi nas bili Francozi lahko mimogrede iztaknili! Gori v sedlu smo bili, tam smo se greh, prav močn6 je že bilo 60rvce!
Gušikali 60 se na ruševih vejah. Tak grm je tam rasel, da je bilo dosti prostora za vse tri.
Kako je to dobro delo!
Zares je bilo sonce že od sile močn<S!
Zraven pa je še prav potuhnjeno sem pa tja pihnil malo bolj liladin veter, ki 6e je bil pobrail spodaj, od osojnih sne-
žišč ga je prineslo gori na sončno višavo, la je človeka prav toliko zmrazil, da mu je bilo všeč. Pogladil ga je z mrzlo roko po vratu, se mu priliznil k Iahtem, podra-| zil razgreta lica — kakor -bi jih [^odrgnil , z ledenim keržkom — kaj le naj bi se I poznate, ko eo pa kar zeble la!
| Zvonili eo z nogami čez veje, glavi pa so imeli sredi g>rma. Veter je vlekel .čeznje, res je bil hladin, motil jih pa ni j prav nič. Zdaj pa poglej tjagor, v nebo!
■ Kako je tam dan lep! Oblačka ni videti . nikjer, niti meglice, še v Čelešniku ne!
■ Sonce pa tako Tletno greje.
Dolgo so se tako gosp6dili. Kako
niso imeli prav nobenih sitnosti 1« pogovoril Gradišar. »Prav ljubi te jam
ga je
bi se tudi ne? Kaj pustih dni je bilo treba I prebiti, takih dni, ko je zunaj metilo eku-; paj kar jx> v« teden. Ni nehalo ponoči, ni se hotelo ustavite z jutrom. Ti pa hodi, : vsega 6kupaj že stokrat sit, iz kota v kot, pa spet nazaj!
j Zdaj so se pa res že enkrat pošteno nagazili. Le kdo naj bi bi jim zameril, če malo polenarijo. ko 60 pa opravili tako !pot, pa povrhu še vsi trdi in napol 'usmrajeni od čezmernega počitka!
| Dolgo časa eo bili tiho. Zadovoljen pa je bil vsak tako, da bi predel, če bi
i	bil maček.
Nazadnje pa je le vprašal Pohar. Kar na lepem ga je obšel strah.
»Tone, kaj pa, če 60 nas Francozi opazili?« je rekel.
»Tak ne govori neumnosti, Pohar! Mar jim je zdaj, ko so hribi še vsi beli in ko zraven tegd j>ozimi od nas enega
meiu&, da bi stikali v tri dni! Oc jim | jx>zimi nismo nagajali — ali misliš, da t bo še komu med njimi prišlo kaj zastran j nas na misel? Pojdi no, pojdi! Glavo Igrem stavit, da 6e še enemu od njih ne sanja o takihle zavetjih kakor je naše! Kar brez skrbi bodi zaradi te reči, ali ne res, Tone?«
»Odveč govorjenje, Gradišar! Kar smo napravili, smo napravili! Ce nas je kdo spodaj opazili, potlej bo že jutri šlo za nami krdelo. Mislim pa, da 60 preveč zaverovani v druge reči in da si še misliti ne utegnejo, kako blizu imajo tiste, ki 60 jim jeseni ušli!«
Tako je rekel Tone.
Ne PohaT, ne Gradišar, nobeden ni nič dejal na te besede.
Poharja je skrbelo, kaj pa, če bi jih bili Francozi le ugledali? Ce že ne danes njih samih, ko so hodili jx> snegu do eemle gor in se zdaj vznak ležč zibljejo v ruševju, potem pa nemara jutri. V taki čisti, nenačeti belini, 6e mora 6led .poznati razločno, posebno, če jo pusti več , nog. Tako se vidi odspodaj kakor trak. prav gotovo da.
Kako lepč greje to 6o«ce!
Kar čuti ee, da bo nazadnje tudi sem, prav v eredo gori, prišla zelena pomlad!
Bog vedi res, kako je zdaj že spodaj?
Kakšno pa naj bi bilo? Maj je, možakar! Vse je v cvetju, vse zeleno, vse je veselo, otrok in odrasel človek!
nrr:Žalost in veselje: :.v.;
Risal lože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik |
211.
Aleš je vzel iz žepa dobro zavite molitvene buk-vice. Odprl jih je, pokleknil in se nebeškemu Očetu zahvalil za čudežno rešitev. Tudi Rašet je sklenil roke in tiho molil ob Alešu.
kilt
Po molitvi sta vzela iz skrinje nekaj jedi ter se okrepčala. Potem sta začela preudarjati, kam bi se obrnila. Aleš si ni vedel dosti pomagati in je vso teč pustil izvedenemu Rašetu. Nekaj bi bil pa le rad zvedel.
213.
»Meni se zdi napak,« je dejal, »da nisva roparjev zbudila in sva jih spravila v tako nevarnost. Nesrečniki so morda storili strašen konec v valovih, pa še pijani. Ne bila bi smela posegati v božje pravice.«
Plodoviti pisateljski duhovi
Kopica piscev je napolnila celo knjižnico
Neverjetno je število pisanih del, ki so nam jih zapustili nekateri pisci zlasti v srednjem veku. Ne da bi se ozirali na notranjo vrednost teh del, bo vendar zanimivo, če primerjamo številčni obseg duhovnih proizvodov, saj je bistvena oznaka udejstvovanja človeškega duha ne le nadarjenost, marveč tudi pridnost.
Aleksander Dumas starejši
je tudi obogatil francosko slovstvo z ogromnim številom del, ki so prevedena v malodane vse omikane jezike. Količino njegovih spisov so takole nazorno precenili: Dumas je spisal trikrat toliko kot Voltaire, čigar celotna dela obsegajo nekako 100 knjig. Za šalo so dodali, da ga ni človeka, ki bi prebral vsa Dumasova dela, niti — Dumas sam ne. Pravijo, da je Dumas sam nekoč o neki svoji knjigi dejal: »Vem, da sem jo podpisal, a prebral je nisem.«
V	seznamu založnika Levyja je navedenih 300 knjia Dumasa starejšega, toda ta seznam je — nepopoln!
Leonhard Euler
veliki matematik je v znanstvenem delu dosegel višek plodovitosti. M. Canto pravi v svoji zgodovini matematike o njem: »Ni ga skoraj polja v čisti ali uporabni matematiki, ki se ga Euler ne bi bil dotaknil. In če se ga je »dotaknil«, je v njem tudi čudovito uspel. Celotna izdaja vseh njegovih del bi objela najmanj 2000 tiskanih pol.« To bi dalo 30 zvezkov največjega leksikalnega formata. Zdaj pa še pomislimo, da vrstica za vrstico obravnava najtežje računske probleme!
K zaključku pa omenimo še pisateljico (!)
George Sand
Celotna pariška izdaja njenih del obsega 109 knjig. Založnik in tiskarji so bili zaposleni z njo celih dvajset let, da so natisnili, kar je pesnica izlila na papir. Sandova je nenehoma pisala, tako da je težko razumeti, kje je kradla čas za svoje pustolovščine. Pravijo, da je ponoči ob dveh, ka-dar je končala kak roman, razprostrla po mizi nov zavitek belega papirja, da je takoj nato spisala prvo poglavje novega romana.
Leonardo da Vinci
po oceni nekaterih novodobnih mislecev »mimo-i/iede tudi slikar in kiparc, je bil po pravem poklicu inženir, fizik in iznajditelj. Lahko ga šteje-
»SLOV. DOM« t vsako hišo!
mo med najbolj plodovite pisatelje vseh časov. Vseh njegovih knjig je 120, a do danes se jih je mnogo izgubilo. Vendar pa igra število njegovih razprav, osnutkov in računov, kolikor se nam jih je ohranilo, v tisoče!
Raimundu8 Lullus
je spisal veliko delo »Ars magna Lulli«, ki so ga nekdaj modroslovci močno cenili, in po katerem je tudi zaslovel. A število njegovih bogoslovnih, modroslovnih in alkimističnih spisov znaša najmanj 500. Po drugih virih pa je Lullus spravil na svet najmanj 4000 spisov.
Lope de Vega
španski pesnik, je bil tako plodovit, da je njegova delavnost prešla v pregovore. Po njegovem osebnem računu je do 1. 1631. spisal več ko 1500 šaloiger in 400 krajših stvari za oder. Ohranilo
izdaji 21 knjig.
Calderon
Vegov rojak, ni bil nič manj radodaren. Število njegovih dramskih del presega 120.
Honore de Balzac
znameniti francoski pisec je spisal 90 romanov in novel, ki s svojimi 120 zvezki napolnjujejo čedno knjižnico.
Kako se odvadiš slabih razvad
Slabih razvad se lahko znebimo tako, da jiih načrtno ob določenem času vadimo pod smotrnim vodstvom. Jecljavce lahko spravimo do gladkega govorjenja, če jih navajamo, da zavestno in načrtno ponavljajo in posnemajo svoi pomanjkljivi govor. Strojepiske se lahko zneoijo svojih »večnih« napak zamenjavanja črk, če napako zavestno »vadijo«. In čuden zakon naše skrivnostne duše ie, da si -najboljše vtisnemo v spomin stvari, ki jih hočemo pozabiti.
To so nekatere izmed novih misli dr. Knigh-ta Dunlapa, profesorja za izkustveno dušeslov-je na vseučilišču Jonns-Hopkins, ki je nedavno spisal knjigo o tem, kako se navadiš in odvadiš slabih napak.
Dr. Dunlap sodi, da za priučenje določenih spretnosti ali za spoznavo nekih znanosti ni potrebno splošno šolanje duha. »Računstva se najboljSe navadiš z računstvom, ne z učenjem gršcirut; spretnosti v igranju tenisa si najboljše pridobiš s tem, da igraš pač tenis, ne pa
V	"fem nasprotuje dr. Dunlap tistim, ki pripoapčgjo učenje starih jezikov, zlasti grškega in latinskega, s trditvijo, da to uri duha in človeku pomaga pri drugih znanstvenih vedah, nekako tako kakor telovadba koristi za neke določate telesne vaje in napore._ Morda drži, da si Kaka gospodinja izuri spomin za nakup raznega blaga s tem, da se v mlajših letih nauči na pamet pesmice. Morda pa je tudi res, da jo to »piljenje« v mladosti ovira. Glede vsega tega se dušeslovci ne strinjajo.
Z oznako »negativna vaja« je dr. Dunlap
v dušeslovno slovstvo uvedel nov pojm. Na splošno trdi, da se razvade znebimo z »negativno vajo«.	#	,
Med te razvade štejemo tiste, kj mh dušeslovci zavedno označujejo kot osebne »muhe«. Če se malo ozreš po krogu svojih sorodnikov in znancev, boš na mah naletel na roje takih »muh«: ta si stalno vleče brke ali jih
gladi, dru~! —;	”<■»-
kih pe
nO rožlja & uuvi/i (l 11 mjuvi pv <■-
je stalno v laseh«, šesti venomer bobna s prsti po mizi, sedmi grize nohte itd.
Kakor hitro so otroci toliko odrasli, da bi si že mogli sami želeti znebitev razvade, jih lahko ozdravimo razvade, da ne bi na primer venomer sesali palec, s tem, da morajo vsak dan ob določenem trenutku nekaj časa sesati palec. Dr. Dunlap je že pri petletnih otrokih imel prav dobre uspehe.
Prav tako dobro so se obnesle vaje v razvadi pri otrokih, ki so si že dlje časa (včasih vso šolsko dobo) grizli nohte. Sam dr. Dunlap pravi, da je ta lakota po nohtih včasih tako silna, da se človek težko odloči, da bi od »bolnika« zahteval, naj za vajo prav tako zagrizeno grize nohte, kakor dela nezavedno v razvadi.
Zato ravno pri tej razvadi dr. Dunlap zahteva sicer dvakrat na dan po deset minut grizenje nohtov, a ne tako pohlepno kakor v razvadi. Pravi, da ie tudi tako ozdravil vse svoje »muhaste« bolnika
Dr. Dunlapovo metodo zdravljenja so že uspešno uporabljali tudi za odpravo mnogih drugih razvad.
Bukovinskf Madžari spet doma
Pred nekaj meseci je madžarska vlada sklenila, da v novo priključenih madžarskih predelih, kjer 60 doslej živeli srbski dobrovoljd, ki jih je tamkaj naselila bivša srb6ka vlada, naseli madžarske državljame iz Bukovine. Srski naseljenci so namreč po zlomu Jugoslavije odšli nazai v staro Srbijo in zapuščeno bogato zemljo je bilo treba spet obljuditi.
Onstran Karpatov pa je živelo v petih docela bukovinskih občinah okrog 13.198 Madžarov, ki so si tudi želeli domov. Na srečo 60 imeli priliko preseliti se, preden je prišlo do vojne s Sovjetsko
Ru6')0-	_	..	...
Taiko je zdaj v Bački in Baramji zazrvelo 28 novih občin, ki so dobile nova imena. Iz Bačke je izginil »Vojvoda Mišič« in namesto njega imamo zdaj novi »HadiksziMs«. »Stankovičevo« je novi »lstenszeme« in namesto »Stepaničevo« »Hor-thyvšra«.
Ti kraji so danes sestavni deli madžarske države. Madžarska pa je 6 to preselitvijo narasla za 13.000 pridnih rok.
Bivša 6rbska vlada je tod poklonila 192.000
katastrskih johov plodne zemlje srbskim dobro-voljcem, madžarska vlada pa je postavila komisariat, ki naj bi poskrbel za zopetno naselitev madžarskega prebivalstva. Ta je 5300 katastrskih johov
oddal madžarskim državljanom, ki nosijo odlikovanje zlate kolajne.
Prvi vlak z madžarskimi priseljenci iz Buko-kovine je prispel 10. maja- let06, zadnji pa je dospel v Sombor 21. junija, torej dan pred začetkom vojne z Rusijo. Tako je komisariat v 41 dneh preselil vseh 2.828 madžarskih družin.
Komisariat je takoj poekrbel za zdravstvo in popravo v teh krajih, določil je zemljišča in razdeljeval poljedelsko orodje. S tem 6e je zlasti v Bački začelo novo življenje pod geslom Szecheny-jevim: »Mrtva zemlja ni domovina, marveč le živi ljudje!«
Celuloza — nova živalska krma
Na Švedskem so pred kratkim zaključili natančne preskušnje, kako bi mogli rastlinojede domače živali hraniti s celulozo (staničnino), pridobljeno iz lesa ali slame, potem ko je bila primerno pripravljena.
Slama kot dodatna krma konjem je že dolgo v rabi, a znano je, da je konji zvečine ne prebavijo. Če pa celulozo primerno pripravimo, ima skoraj isto hranilno moč kakor oves.
VeSčak, agronom Helleday z upsalskega vseučilišča, je skozi dva meseca krmil z novo celulozno pičo nekaj vprežnih konj, ki so morali opravljati isto delo ko drugi konji, krmljeni z ovsem. Po poskusu je natanko ugotovil, da ni bilo med konji nikakršne razlike niti po vnanjosti niti po delovni sili.
DOBRI
»Vem, da je moj ded n mrl brez oporoke, in da nimam nič,« je odgovoril Franco. »Toda pustiva to in nadaljujte.«
To je bila za Franca res mnčna stvar. Po smrti starega Mai-ronija niso našli nič oporoke. Vdova in sin Aleksander sta si premoženje prijateljsko in sporazumno razdelila. Pri t?m je sin materi mnogo podaril in dejal, da s tem izpolnjuje voljo, ki je oče ni utegnil povedati. Mladi pokvarjeni človek, igralec in zapravljivec je bil že ob očetovi smrti v zanjkah oderuhov. V sedmih letih, ki jih je še doživel, pa je vse zapravil, tako da svojomu edinemu sinu Francu ni zapustil niti vhiarja. Ta je ostal z dvanajst tisoč goldinarji — premoženjem matere — ki jc umrla ob njegovem rojstvu.
»Da, da, nadaljujmo,« je povzel Gilardom. »Pred tremi leti, pred tremi letf, pravim, sem dobil od vas pismo. Spominjam se še, da je bilo drugega novembra, na vernih duš dan. Čudne stvari, skrivnostne stvari! Skrivnostne stvari! Dobro poslušajte! Zvečer sem šel spat in sem sanjal. Sanjal sem o pismu vašega deda. Vedite, da nisem nikdar več mislil nanj. Sanjal sem, da sem ga iskal in našel v nekem starem zaboju, ki stoji v shrambi. Prebral sem ga, še vedno v sanjah. In kaj je bilo? V pismu je stalo, da je zakopan y ki?ti Maironljeve hiše v Cressognu zaklad, kt da je ta zaklad namenjen vam. Čudno razburjen sem te zbudil, v trdnem prepričanju, da so sanje resnične. Vstal sem in Sel gledat v zaboj. Nisem našel ničesar. Dva dni nato pa, ko sem hotel prodati posestvo, ki sem ga še hnel v Dasiu, sem vzel v roke staro kupno jjogodbo, ki jo jo imel oče shranjeno v svoji omari. Razgrnil sem jo in padlo je ven pismo. Pogledal
sem podpis in videl: »Pl. Franco Maironi.« Prebral sem ga; bilo je tisto pismo! Tako, sem rekel, torej so sanje...«
»Torej?« je prekinil Franco. »Tisto pismo, kaj je bilo
Profesor je vstal, vzel pol lakti dolgo trstiko, jo prižgal ob žerjavici in peči in nazadnje napravil Inč.
»Tu ga imam,« je rekel in obupno vzdihnil »Berite!«
Segel je v žep in ponudil Francu rumenkasto pismo majhne oblike, brez ovitka, s sledovi rdečega pečata. Črno rumenkaste črte na notranji strani pisma so sem in tja skoraj ndarile skozi papir.
Franco je vzel pismo, se pomaknil k luči in glasno bral: »Dragi Carlin!
Priloženo boš naš?l mojo oporoko. Naredil sem jo v dveh izvodih. En izvod imam sam. To je drugi izvod, in ti ga moraš objaviti, če prvi ne bo prišel na dan. Razumeš? Dovolj, in kadar me vidiš, ti odločno prepovedujem, da bi me nadlegoval in dajal nasvete, kakor je tvoja prekleta navada. Ti si edini človek, kateremu zaupam, toda zapomni si, da jaz samo zapovedujem, ti pa moraš samo ubogati. Torej, vsako prigovarjanje bi bilo brezuspešno in zoprno. Tako tor?j!
Tvoj naklonjeni Ti gospodar
pl. Franco Maironi.
Cressogno, 22. septembra 1828.«
»In tu je zdaj oporoka,« je mrko rekel Gilardoni in podal Francu drug orumenel list papirja. »Tega pa nikar ne berite na glas.«
Na listu je bilo napisano:
»Jaz podpisani, pl. Franco Maironi, hočem tn povedati poslednjo voljo o svojem imetju.
Ker je izvolila donna Uršula Maironi, po rodu grofica Scremlnova, sprejeti poleg mnogih drugih tudi mojo
ljubezen, ji v znak svoje hvaležnosti zapuščam za zdaj deset tisoč milanskih lir, in poleg tega zanjo zelo dragocen dragulj, to je, Sina Aleksandra Maironija, ki je pravilno vpisan v župnih knjigah stolne cerkve v Brescii kot moj sin.
Imenovanemu svojemu sinu zapuščam zakoniti delež, ki mu pripada od mojega premoženja in poleg tega še tri parpagliole(star lombardski denar) na dan, kot znamenje mojega posebnega spoštoyanja.
Svojemu oskrbniku v Brescii, gospodu Grisiju, če bo ob moji smrti še v službi, zapuščam vse, kar mi je ukradel.
Svojemu oskrbniku v Valsoldi, Carli n u Gilardoniju, zapuščam pod istim pogojem kakor zgoraj štiri milanske lire na dan za vse njegovo življenje.
Želim, da bi brali v stolni cerkvi v Brescii, dokler bo živela donna Uršula Maironi-Scremin, vsak dan mašo za blagor njene duše,
Dedič vsega ostalega mojega premoženja pa je moj vnuk Franco Maironi, Aleksandrov sin.
Narejeno, spisano in podpisano 15. aprila 1828.
Pl. Franco Maironi.«
Franco j? prebral in kakor v sanjah vrnil papir, ne da bi zinil besedico. Bil je razburjen in nejasno je čutil, da se mora obvladati, da mora potlačiti lastno razburjenje, se spet zbrati, jasno premisliti stvar in pogledati vase.
»Ali ste videli?« je rekel profesor. Ta trenutek je Gilardo-nijeva razburjenost dosegla višek.
»Zakaj nis^m povedal prej, kaj ne?« je začel. »Prav to je, da ni govora o kakem določenem, jasnem, natančnem razlogu.
      \-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
tm i inrftk« tiskane * Llnblianii Jože Kramarič - ladajatelj Ini Sodja - Urednik. Mirko Javornik - Rokopisom ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja vtuik delavnik ob 12
Uredili!,01	^.,WD	-	u,....,	toiurj...	.»«	«,	Lhblju. -  ..........  «...	»■»	*>	»•»	-