Št. 94 (15.196) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
sužnjeni Evropi.___________________________
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/77%600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190____
. j cnn I ID POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN IOUU LIK spH, ,N ABB, poST. GR. 1/50%
CISALP1NA GKSTIONI
Sp v
in vestici jski skladi
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
ČETRTEK, 6. APRILA 1995
Novo
»darib«
rimskih
mlinov
Marjan Kemperle
Ministrstvo za Šolstvo namerava ukiniti nižjo srednjo Solo Frana Erjavca v Rojanu in ^družiti nižjo srednjo Solo Frana Levstika s Proseka z nižjo srednjo Solo Srečka Kosovela na Opčinah. Vest je v intervjuju za nas dnevnik včeraj potrdil Sef kabineta ministra za Šolstvo dr. Francesco Guicciar-di. Dejal je, da namerava ministrstvo za Šolstvo sprejeti tisti naCrt o racionalizaciji šolske nrreže na Tržaškem, ki 8a je svojCas izdelal tržaški šolski skrbnik in sta ga Pokrajinski Šolski svet in Deželna komisija za Sole s slovenskim učnim jezikom v Italiji v celoti zavrnila.
Slovenska šola v Italiji je torej spet pod udarom. Dr. Guicciardi je kot vzrok za ukinitev rojanske šole navedel njeno majhnost - tri same razrede. Vprašujem se, ali se je na Šolskem področju že zaCelo tisto Preštevanje, ki ga na političnem ostro odklanjamo. Mož iz Rima je Poudaril, da država ne more vzdrževati šolske-8a poslopja, ravnatelja in tajnika za tako majhno Solo, ker v Času krčenja javnih stroškov Prevec stanejo.
To pesem so naSi šolniki že slišali. Iz istih razlogov - pomanjkanja sredstev - ni Italija Se Plačala seminarja za Solnike, za kar jo obvezuje meddržavni sporazum. Erav tako je dejansko nkinila stipendije za izpopolnjevanje slovenskih Solnikov v Sloveniji. Tudi to v brk meddržavnemu sporazumu.
Z ukinitvijo (oziroma združevanjem) nižjih srednjih sol v Rojanu in na Proseku bi Italija kršila določila Londonskega in Osimskega sporazuma, ki SCitita obe šoli. Mednarodna zaSCi-ta je bila glavni razlog, zaradi katerega je Deželna komisija za slovenske Sole zavrnila skrbnikov predlog. Sedaj lahko ugotavljamo, kolikšno moC ima ta posvetovalni organ: njene-8a glasu še v Trstu niso slišali, kaj Sele, da bi ga v Rimu!
Poanta zgodbe o ukinitvah Sol (o seminarju, o štipendijah, in Se bi lahko naštevali) je preprosta: pri upravljanju pomembnih šolskili zadev nimamo Slovenci v Italiji nobene moCi. nimski mlini vedno odločajo sami.
. Do kdaj še?
I Morettijeva sprejela I Benedetiča in Rudolfa
RIM - Ob začetku slovenskih tele- ravnatelj vsedržavnega deželnega vizijskih sporedov družbe RAI, ki so informativnega omrežja Piero Vigo-sicer še v poskusnem obdobju, je relli. Obširno so obravnavali še od-predsednica RAI-ja Letizia Moratti prto vprašanje za polni zagon televi-včeraj sprejela v Rimu odgovorna za zijskih sporedov in pa nerešene programe in informativne oddaje Fi- težave radijskih sporedov. Na liberta BenedetiCa in Sašo Rudolfa, srečanju so krepko podčrtali drago-Spremljala sta ju ravnatelja tržaške- ceno vlogo manjšin v obmejnem ga deželnega sedeža Grazia Levi in prostoru.
I Bosna: četrto leto vojne
SARAJEVO - Bosna je v četrto leto vojne vstopila z boji na vseh frontah. Najhuje je bilo na Majevici, v Tuzli pa je bila razglašena splošna nevarnost.
Ponoči je na Srebrenico padlo več kot petdeset srbskih granat. O morebitnih žrtvah ni poročil. Nemirno je bilo tudi v Sarajevu. Po podatkih modrih Čelad so Srbi na položaje vladnih sil v predmestju Hrasnica
izstrelili trinajst minometnih granat, ostrostrelec pa je v bližini hotela Holliday Inn ranil Ljubomira Berbe-rovića, enega vodilnih politikov Srbskega državljanskega sveta, ki podpira vlado. Predstavniki zveze Nato so včeraj sporočili, da so njihova letala v ponedeljek dvakrat prisilila k pristanku neoboroženo eno-motorno cessno bosanske vojske, ki je letela nad Visokim.
ŠOLSTVO / NAMERA MINISTRSTVA
Ukinitev« šole F. Erjavca?
»
V okviru »racionalizacije šolske mreže« naj bi nižjo srednjo šolo F. Levstika »združili« s šolo S. Kosovela - Pogovor s šefom kabineta ministra za šolstvo
Thaler zagotovil šivamo podporo slovenske dižave manjšini v Italiji
LJUBLJANA - Člani odbora za mednarodne odnose so na včerajšnji seji posredovali tudi več pobud in vprašanj.
Lojze Peterle je povedal, da bodo slovenski krščanski demokrati dah pobudo za izredno sejo državnega zbora o slovenskh manjšinah ter pozvali vlado, naj pomaga olajšati položaj slovenske manjšine v Sloveniji in s posojilom reši trenutne težave v zvezi financiranjem dejavnosti manjšine. Zoran Thaler je poudaril, da je bil zgrožen in presenečen, ko je ugotovil, kako v sosednjih državah obravnavajo slovensko manjšino. Dodal je, da je del krivde iskati tudi na strani Slovenije, saj se številna politična vprašanja lomijo na hrbtu manjšine. Ministrstvo za zunanje zadeve pripravlja posebno resolucijo o položaju slovenskih manjšin, je povedal Thaler in ob tem poudaril, da Slovenija pravzparav potrebuje dolgoročno strategijo za reševanje tega vprašanja. Napovedal je tudi, da bodo predlagali vladi, naj Slovenija manjšini v Italiji nameni štiri milijone nemških mark za premostitev težav pri financiranju dejavnosti manjšine, dokler Italija ne bo ustrezno rešila tega vprašanja.
Sicer pa je položaj manjšine ena izmed toCk dnevnega reda 75. seje Odbora za mednarodne odnose. Zaradi nesklepčnosti so omenjeno sejo vCeraj prekinili, nadaljevali pa jo bodo predvidoma jutri.
RIM, TRST - Minister za šolstvo Giancarlo Lombardi bo verjetno danes odloCal o predlogu ukinitve slovenske nižje srednje šole Frana Erjavca v Rojanu in združitve nižje srednje šole Frana Levstika s Proseka s šolo Srečka Kosovela na Opčinah. Minister je vCeraj s svojimi najožjimi sodelavci med sestankom o racionalizaciji šolske mreže v Italiji razpravljal tudi o vprašanju obeh slovenskih šol s Tržaškega. Osnova za razpravo je bil predlog o racionalizaciji, ki ga je bil svojCas izdelal tržaški šolski skrbnik. Predvideval je »združitev« rojanske šole s šolo Ivana Cankarja od Sv. Jakoba in proseške nižje srednje šole z opensko. Šolski skrbnik je poslal svoj
predlog v Rim, Čeprav sta ga Pokrajinski šolski svet in Deželna komisija za slovenske šole v Italiji v celoti zavrnila.
Na ministrstvu so vCeraj menili, da je treba predlog odobriti, ker država si ne more privoščiti vzdrževanja šole s tremi samimi razredi (Erjavec). V tem primeru ne gre za združitev, pac pa kratkomalo za ukinitev. Slovenska šola je vedno zavračala tako tolmačenje, ker preprosto krši določila Londonskega in Osimskega sorazuma, ki ščitita slovenske šole v Italiji.
O tem perečem vprašanju bo prihodnji teden razpravljal Enotni šolski odbor.
Več na 4. strani
Tatovi
obiskali
tržaško
sodno
palačo
TRST - Sodna palača je kraj, kamor tatovi neradi zahajajo. S tržaško sodno palaCo pa ni tako. Ze leta 1979 so iz nje odnesli 44 kg heroina in morfija, vrednega veC kot 50 milijard lir, a včeraj so jo znova obiskali: iz sefa BNL, ki ima tam svoj urad, so ukradli veC kot 90 milijonov lir.
Na 5. strani
RIM / SESTAVILI NAJ BI GA PRED UPRAVNIMI VOI II VAMI
Kmalu zakon o pokojninah?
Včeraj dva sestanka vlade s sindikati In ConfIndustrie
pokojninskega zavarovanja, medtem
RIM - Ministrski predsednik Lamberto Dini je po včerajšnjih dveh sestankih s Confindustrio ter sindikati CGIL, CISL, UIL, CISAL in CISNAL napovedal, da bo vladni zakonski osnutek o reformi pokojninskega sistema pripravljen še pred upravnimi volitvami, parlament pa bo zaCel o njem razpravljati 26. aprila.
VCeraj so se v PalaCi Chigi načelno dogovorili o dopolnilnih oblikah
se bodo spomejših vprašanj, kot je na primer problem starostne dobe oziroma upokojitvene starosti, lotili po veliki noti, kajti v prihodnjem tednu naj bi se nadaljevala razprava o vCeraj načetih temah.
Predsednik vlade je s potekom pogajanj razmeroma zadovoljen, prav tako menda osrednji sindikati, mnogo manj pa politična desnica.
Na 2. strani
ITALIJA / PREDVOLILNA NAPETOST SE STOPNJUJE
Berlusconi rezko zavrnil predlog strank, ki podpirajo Dinijevo vlado
Leva sredina predlagala pokojninsko reformo in boj proti brezposelnosti
RIM -Pred deželnimi volitvami Silvio Berlusconi noče dialoga s strankami, ki podpirajo Dinijevo vlado. Kartel svoboščin je s tiskovno konferenco medijskega magnata, Gianfranca Finija in Pierferdinanda Casinija odgovoril z rezkim »Ne« na predlog levosredinke koalicije, da bi se dogovorili o nekaterih nujnih ukrepih in jih uresničili pred političnimi volitvami. Politična temperatura do deželnih volitev očitno ne bo popustila in vzdušje bo še zastrupljeno.
Stranke, ki podpirajo Dinijevo vlado so vCeraj predstavile dokument, s katerim so predlagale Kartelu soočenje o pokojninski reformi, o ukrepih za boj
proti brezposelnosti, predvsem pa zasnovo gospodarskih ukrepov za prihodnje leto. K tem vprašanjem so dodale še zakon proti televizijskim monopolom in zametek federalizma.
Toda iz Ul. dell’Anima, kjer se je sestalo vodstvo Kartela, so na predlog odgovorih z rezkim »Ne«. Kartel hoče predčasne volitve, nasprotuje zakonu proti monopolom, predvsem pa hoče referendume, ker ocenjuje, da o tem problemih ne mora sklepati parlament, ki nima legitimnosti. Skratka kartel je izbral pot Čelne konfrontacije s strankami, ki podpirajo Lamberta Dinija.
Na 2. strani
Silvio Berlusconi
Danes v Primorskem dnevniku
D’Ambrosiova replika Beriusconiju
Koordinator milanskega sodnijskega tima čiste roke Gerardo D’Ambrosio je ostro zavrnil Berlusconijevo obtožbo, da so sodniki, ki so raziskovah podkupninsko afero, »tim-rdečih tog«.
Stran 2
Klub univerzitetnih študentov
V Trstu so v torek ustanovih klub slovenskih univerzitetnih študentov, ki študirajo na tržaški univerzi.
Stran 3
Sindikat o gospodarski konferenci
Tajništva CGIL, CISL in UIL niso ravno navdušena nad izidom tretje pokrajinske gospodarske konference, ki je bila v ponedeljek in torek v Trstu.
Stran 4
FI naskakuje Goriško hranilnico
Forza Italia vse glasneje zahteva zase predsedstvo Goriške hranilnice, kjer bodo konec meseca morah imenovati nove upravitelje.
Stran 9
Tečaji za podjetja SDGZ
Na pobudo SDGZ in SGZ iz Gorice se bodo na SDZ-PI v kratkem začeh trije tečaji za izpopolnjevanje zaposlenih v trgovini, zunanji trgovini in obrti.
Stran 11
RIM / VČERAJ DVA SESTANKA S CONFINDUSTRIO IN SINDIKATI
RIM / PREDVOLILNO SOOČANJE
Dini: Reformni zakon nared pred volitvami
Parlamentarno razprava se bo začela 26. aprila
Beilusconijev »Ne« predlogu večine
Stranke leve sredine bi hotele pokojninsko reformo in ukrepe proti brezposlenosti
RIM - Vlada bo predstavila lastni načrt o reformi pokojninskega sistema Se pred upravnimi volitvami, ki bodo 23. aprila, poslanska zbornica in senat pa se bosta njenega zakonskega besedila lotila 26. aprila.
To je povedal ministrski predsednik Lamberto Dini takoj po včerajšnjih dveh sestankih v Palači Chigi, kjer se je najprej razgovarjal s predstavniki osrednjih treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL ter Confindustrie, nato pa z zastopniki avtonomnih sindikatov CISAL ter CISNAL in spet Confin-' dustrie. Razpravljali so predvsem o dopolnilnem zavarovanju, ki ga bodo obravnavali tudi v prihodnjem tednu, torej o manj spornih vprašanjih, medtem ko hodo kočljivejši problemi, kot je na primer starostna pokojnina, prišli na vrsto pozneje.
Premier Dini je na novinarsko vprašanje, kako ocenjuje dosedanji potek pogajanj, odgovoril, da je še kar zadovoljen. »Zadevo bomo reši-
li korak za korakom, to je s postopnim razreševanjem posamičnih problemov,« je dodal. Mnogo manj zadovoljni so v vrstah avtonomnih sindikatov, ki so vseskozi pritiskali na predsednika vlade, naj reformni zakon uveljavi še pred deželnimi volitvami. Isto velja za glasnike tako imenovanega Kartela svoboščin, v katerem vodja Forze Italia Silvio Berlusconi, a še posebno šef KDC Pierferdinando Casini kar naravnost očitata izvršni oblasti, da se udinja volji sindikatov.
Kako je v resnici, najbolje ponazarjajo izjave samih sindikalistov. Potem ko je Dini označil njihove predloge v zvezi s preosnovo po-kojninsko-zavarovalnega mehanizma kot »dobro, a še nezadostno izhodišče za razpravo,« je generalni tajnik UIL Pietro Larizza poudaril: »Izbiri sta samo dve: ali možna reforma, ali nobene reforme.« Vsedržavni voditelj CGIL Sergio Coffe-rati je bil še odločnejši: »Naš predlog je zaenkrat edina gotova
stvar.« Njegov kolega iz vrst CISL Sergio D’Antoni pa je vse nasprotnike osrednjih sindikatov zavrnil rekoč, da pokojninsko problematiko izkoriščajo zgolj v predvolilne namene.
Predsednik Confindustrie Luigi Abete, o katerem res ni mogoče zatrditi, da podpira sindikat, je medtem posredno soglašal z njim, ko je naglasil, da bodo morali prevzeti večja bremena nase tudi obrtniki in trgovci, ne samo ljudje v podrejenem delovnem razmerju.
Kakor rečeno, so na včerajšnjih sestankih v Palači Chigi obravnavali vprašanje pokojninskega zavarovanja, ki naj bi bilo po novem tako v javni kakor v zasebni režiji oziroma bo temeljilo tudi na posebnih skladih, ki jih bodo morali z lastnimi vplačili dopolnjevati tudi sami delojemalci. Med sporne točke, ki jih bo treba izgladiti, spada starostna meja, izpod katere ne bomo mogli v pokoj, in ki naj bi se sukala v prihodnje pri 55. letu.
RIM - Levosredinska koalicija je predlagala kartelu svoboščin soočanje o nekaterih nujnih ukrepih, vendar Berlusconi, Fini in njuni zavezniki zavračajo dialog in se pripravljajo na merjenje moči na deželnih volitvah.
Predstavniki leve sredine, ki so se v torek dogovorili za nadalnji program dela, so predstavili novinarjem programski dokument. Na prvem mestu problemov, ki bi jih morali rešitvi pred vohtvami, je pokojninska reforma. Ostale točke zadevajo ukrepe proti brezposelnosti, zasnovo gospodarskih ukrepov za prihodnje leto, poleg tega pa še zakon proti televizijskim monopolom, spremembe nekaterih ustavnih določil in zasnovo federalizma.
Leva sredina je predlagala Kartelu soočenje o teh vprašanjih, da bi »prispevala k znižanju politične temperature in k manj zastrupljenemu ozračju«. V ta namen je tudi poudarila, da ne gre za program »proti nekomu«, ampak za seznam ukrepov, ki bi bili koristni za državo.
Toda iz Ul. deirAnima, kjer so se popoldne sestali predstavniki Kartela svo-
boščin, so v odgovor dobili rezek Ne. Berlusconi, Fini in Casini so pojasnili, da nasprotujejo umetnemu podaljševanju zakonodajne dobe in se zavzeli za referendume. Po njihovi oceni sedanji parlament ne odraža več volje večine italijanskih volilcev, zato ne more sklepati o vprašanjih, o katerih bi se hoteli neposredno izreči volilci. Ostri so bili do zakona proti televizijskim monopolom, ki ima po njihovem mnenju izključno političen cilj (odvzeti Berlusconiju nekaj mrež) in tudi pokojninska reforma, kot jo zarisuje vlada v dialogu s sindikati in delodajalci, jih ne prepričuje. »Težko bomo podprli ta sklep,« je rekel Fini, ki je dodal, da bi vsekakor prej rad videl dokončni vladni predlog.
Očitno je, da Kartel noče dogovarjanja pred deželnimi volitvami, saj računa na krepko uveljavitev, ki je možna samo, če prepriča volilce o političnem značaju teh volitev, ki naj bi bile skoraj neke vrste referendum za ali proti Kartelu in njegovemu voditelju. Predvsem pa noče dati nasprotnikom možnosti, da bi dokazali svosobnost upravljanja države.
TRST / SLOVESNOST NA UNIVERZI
Prof. Heinrich častni doktor
Veliko je prispeval k zasnovi zasebnega in družinskega prava
TRST - Na tržaški univerzi so včeraj podelili častni doktorat nemškemu pravniku in rektorju univerze v Regensburgu prof. Dietru Heinrichu (Foto Križ-mančič/KROMA)za njegove zasluge pri gradnji sistema zasebnega prava, ki je skupno vsem evropskim državam: Njegovo intelektualno pot je v glavnih obrisih predstavil profesor Gio-vanni Gabrielli. Prof. Heinrich je objavil veliko razprav o zasebnem
pravu. In vendar je to le fragment njegovega 40-letnega dela. Pozneje je svoje zanimanje preusmeril na družinsko pravo in tudi tokrat je bilo njegovo raziskovalno delo izjemno plodno in zaslužno. Leta 1980 se je kot rektor univerze v Regensburgu odločil za sodelovanje s tržaško univerzo. Z besedami zahvale ter v upanju za nadaljnje sodelovanje je rektor tržaške univerze poledil profesorju častno priznanje.(AJ.)
___________MILAN / PREISKAVA CISTE ROKE___________
»Nisem rdeč, pa niti rumen ali zelen«
D'Ambrosio zavrnil Berlusconijevo obtožbo, da je tožilstvo »tim rdečih tog«
MILAN - Sef državnega tožilstva Francesco Saverio Borrelli ni spregovoril, toda njegov namestnik in koordinator tima »čiste roke« Cerado D’Ambrosio ni mogel molčati. Obtožbe bivšega premiera Silvia Berlusconija, ki je milansko tožilstvo ožigosal kot »tim rdečih tog«, so bile prehude, da bi D’Ambrosio ne repliciral.
Polemika, ki spet deli milansko tožilstvo in medijskega magnata, je posledica izjav generala finančne strače Cerciella, ki mu v Brescii sodijo zaradi korupcije in ki je med drugim dejal, da je »milansko tožilstvo zanimalo samo to, da bi za-
šilo Silvia Berlusconija«. Bivši pre1 mier je v torek v Turinu takoj izkoristil to priložnost in med volilnim zborovanjem kot dokaz političnega pristopa milanskega tožilstva navedel »jamstveno obvestilo, ki so mi ga naslovili, ko sem predstavljal svojo državo na mednarodnem simpoziju v Neaplju«. Dejstvo, da se tožilstvo doslej še ni odločilo in ni zahtevalo, naj mu sodijo pred sodiščem, pa je Berlusconi pripisal dejstvu, da »ni ne prič ne dokazov o moji morebitni krivdi«.
DAmrosio je predvsem zavrnil poskus, da bi mu Berlusconi nalepil politično etiketo. »Nisem ne
rdeč, ne rumen in niti zelen. Ah bi lahko trdili, da je rdeč Antonio Di Pietro, ah Piercamillo Davigo?«
Koordinator sodnijskega tirna je Berlusconija obtožil, da on zavira preiskavo, ker preprečuje sodnikom, da bi preverili gibanja na njegovih tekočih računih v Švici. »Ge bo umaknil prizive in nam omogočil hitrejše delo, bo preiskava takoj končana,« je dejal D’Ambrosio.
Dokaz nepristranskosti milanskega tožilstva? »Di Pietro je pred odstopom zaslišal Berlusconijevega tekmeca Romana Prodija. In zagotavljam vam, da tudi z njim ni ravnal z rokavicami«
23. aprila volilci ne bodo izbirali samo deželnih uprav
Silvio Berlusconi in Kartel svoboščin nasploh jim pripisuje velik politični pomen, medtem ko skuša leva sredina omejiti njihov doseg in poudarja bolj aspekt upravnih volitev. Kljub nasprotujočim tolmačenjem pa ni dvoma, da bodo deželne volitve 23. aprila ključni prehod, ki ne bo odločal samo o tem, kdo bo upravljal 15 italijanskih dežel s posebnim statutom, ampak bo v znatni meri vplival na dogajanje na vsedržavni politični šahovnici. Razlog je na dlani: na volišča bo poklican velik del italijanskega volilnega telesa (izključeni so samo volilci petih dežel s posebnim statutom, kjer pa bodo nekatere občinske in pokrajinske volitve) in vsaj posredno se bosta pomerili dve koaliciji. Na eni strani je Kartel svoboščin, h kateremu je v zadnjih tednih pristopil del Ljudske stranke s tajnikom Roccom Buttigho-nejem, na drugi strani je levosredinska koalicija, ki združuje demokratično stranko levice, majše sredinske sile in tisti del Ljudske stranke, ki se spoznava v stališčih levega strankinega krila. Za samostojen nastop se je odločila Severna liga, medtem ko bo Stranka komunistične prenove ponekod tekmovala sama, drugod pa v povezavi z levosredinsko koalicijo.
Volilci, ki bodo 23. aprila poklicani na volišča, bodo oddali dvojen glas, saj bo 80 odstotkov svetovalcev deželnih svetov izvoljenih s propor-čnim sistemom, preostalih 20 odsto-
tkov pa z večinskim, ker bo to nagrada za zmagovito koalicijo. Glas na levi strani glasovnice bo glas za stranko, glas na desni strani bo glas za kandidata za predsednika deželne vlade in za koalicijo, ki ga podpira. Volitve bodo vsaj v številkah izmerile »moč« koalicije in z glasom na levi strani »težo« vsake njene posamezne komponente. Zato ne bodo povedale samo, kateri od dveh koalicij (Kartelu svoboščin ali levi sredini) v večji meri zaupajo volilci, ampak bodo tudi pokazale, katera od komponent ima vodilno vlogo. Zato volitve ne vzbujajo samo tekme med koalicijama, ampak tudi precej živčnosti v koalicijah samih. Učinek bo torej dvojen.
Začnimo pri vplivu, ki ga lahko ima glas za koalicije. Po oceni komentatorjev in strank samih ima leva sredina največ možnosti za zmago v Srednji Italiji in sicer v Emilii Ro-magni, Toscani in Umbrii, precej možnosti naj bi imela v Ligurii, Markah in Basihcati in nekaj v Kalabriji, medtem ko je Piemont velika neznanka.
Vojmr Tavčar
Kartel svoboščin pa računa na skoraj gotovo zmago v Lombardiji, v Venetu, Laziu, Campanii in Apuliji, dobre možnosti pa naj bi imel v Abrucih, Moliseju in Kalabriji. Ge bi Kartel svoboščin osvojil deset dežel -ah več - bi to pomenilo njegovo nedvoumno volilno zmago, zahteval bi odstop vlade Lamberta Dinija in razpust parlamenta, lotil bi se referendumov v naletu. Velika vozla italijanske politike - pokojninsko reformo in zakon proti televizijskim monopolom - bi razvozlavala njegova vlada. V primeru, da bi Kartel osvojil 9 dežel, bi z nasprotniki leve sredine dejansko remiziral, pod dvetimi deželami bi Kartel poražen in njegov vpliv bi se znatno skrčil.
Nasprotno velja za levo sredino. Ge osvoji manj kot pet dežel, bo doživela po lanskoletnih političnih volitvah nov pekoč poraz. V primeru »remija« bi izid vendar bolj naklonjen levi-sredini, saj bi dejansko potrdila svojo moč in to v najbolj neugodnih razmerah. Nad tem bi leva sredina slavila in dejansko ohranila vajeti države v svojih rokah v veliko
bolj ugodnih okohščinah, kot so dosedanje.
Preidimo sedaj h koalicijam. Silvio Berlusconi trdi, da Forza Italia ima okoli 30 odstotkov glasov. Ce bi jih dobil manj kot 25 odstotkov, bi doživel osebni poraz, še zlasti če bi se Gianfranco Fini z Nacionalnim zavezništvom približal 20 odstotkom. Za NZ bi tudi 18 odstotkov bil sprejemljiv rezultat, medtem ko bi nižja uveljavitev pomenila stagnacijo in dokaz, da se v volilnem stroju nove italijanske desnice nekaj zatika. V Kartelu svoboščin je tudi Krščanski demokratski center sklenil, da v pro-porčnem delu nastopi sam. Pet odstotkov glasov bi bila za KDC lepa uveljavitev, pod 4 odstotki bi njegov napuh znatno splahnel.
V levosredinski koaliciji Demokratična stranka levice računa na krepko uveljavitev med 24 in 25 odstotki glasov. Sicer pa bi vsak rezultat na 20 odstotki za Hrast sprejemljiv, medtem ko bi pod tem pragom najbrž zaostril polemike proti tajniku Massimu D’Alemi, ki ga nekateri že obtožujejo, da je šel na pot
svojeglavosti kot njegov predhodnik Achille Occhetto.
Toda prevelika uveljavitev DSL bi zlasti ob porazu levosredinske koalicije ustvarila velike probleme v perspektivi političnih volitev. Izkazalo bi se, da imajo ostale stranke, iz katerih naj bi zrasla Oljka Romana Prodija, premalo moči. To bi v bistvu še podkrepilo trditev Kartela, da je Prodi le lutka v rokah D’Aleme in zmanjkal bi tisti del sil, ki bi dejansko osmislil levosredinsko koalicijo in ustvaril pogoje, da bi na političnih volitvah Romano Prodi lahko zmagal, ker bi zmerna sredinsko-katoli-ška komponenta Oljke odtehtala krošnjo DSL-jevskega Hrasta.
Bitka za življenje ali smrt je deželna volilna preiskušnja za Severno Ligo Umberta Bossija. »Senatur« in njegovo gibanje lahko preživita samo, če se krepko uveljavita na Severu in ohranita dostojen odstotek (-vsaj okoli 6%) na vsedržavni ravni. Nekaj podobnega velja tudi za Stranko komunistične prenove. Ko bi doživela pekoč poraz, bi to bilo najbrž usodno za predsednika Arni anda Cossutto in tajnika Fausta Bertinottija.
»Desnica nima večine,« je zagotavljal Massimo D’Alema, ki je sicer obžaloval, da leva sredina ni enotna. »Mi smo relativna in aboslutna večina,« mu je takoj odgovoril Silvio Berlusconi. 23. april naj bi pokazal, kdo ima prav.
'10PČINE / SLOVENISTIČNI DNEVI n
TRST / PO DOLGIH LETIH MRTVILA
V ospredju razprav govorne navade pri mladih danes
Strokovno povezovanje med Slovenci z obeh strani meje
Ustanovitev kluba slovenskih študentov
V klubu so tudi mlodi z novogoriškega in obalnega območja, ki študirajo v Trstu
TRST - Danes ob 16.30 se bo v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah začelo tridnevno zborovanje Primorskih slovenistov z obeh strani meje, tradicionalni Primorski slovenistični dnevi, ki jih letos prireja Slavistično društvo Trst-Gorica-Vi-dem.
Temi letošnjega posveta sta Fašizem in primorska književnost ter Slovenščina °b zahodni meji danes; posvečeni sta narodnostni problematiki ob 50-letnici osvoboditve. Literarni zgodovinarji bodo obravnavali zgodovinska dejstva, načine odzivanja primorskih književnikov na raznarodovalne pritiske fašizma in sledove dobe v književnosti. Predmet jezikoslovnih obravnav bo govorno vedenje, spreminjanje govornih navad in znanje slovenskega jezika pri slovenski mladini na obeh straneh meje, jezik v slovenskih medijih v Italiji ter stan-dardiziranost slovenskega knjižnega jezika v zamejstvu.
Vez med obema tematskima sklopoma in obenem njuno posebno aktualizacijo Predstavlja okrogla miza o razvijanju narodne zavesti v šoli s Posebnim ozirom na slovensko šolo v Italiji.
Slovenistični dnevi Se začnejo danes po-
poldne s prireditvijo, ki je namenjena tudi širšemu občinstvu. Breda Pogorelec bo predstavila novejša dela zamejskih slovenistov, ki osvetljujeo zgodovino slovenskega jezika, Ivanka Hergold pa štiri slovenske slovarje. Nadaljevali se bodo jutri ves dan in zaključili v soboto dopoldne.
Primorski slovenistični dnevi so, kot pričajo imena referentov, pomemben strokovni dogodek. Obenem so tudi institucionalizirana oblika strokovnega povezovanja Slovencev z obeh strani meje, saj so priznani kot strokovno izpopolnjevanje profesorjev slovenščine tako pri Ministrstvu za šolstvo in šport Republike Slovenije kot od letos -po prizadevanjih Slavističnega društva Tr-st-Gorica-Videm - tudi pri šolskih oblasteh v Italiji. Zato sta omenjeno ministrstvo in deželni zavod IRR-SAE tudi pokrovitelja letošnjega posveta. Vsi referati posveta bodo objavljeni v reviji Primorska srečanja, nato pa še v samostojni publikaciji Zavoda za šolstvo Republike Slovenije.
Zaradi navedenega programa bo posvet zanimiv ne le za sloveniste, ampak tudi za vse, ki jih zanima slovenska kultura in polpretekla zgodovina Primorske.
TRST - Množično, z jasnimi cilji in velikim začetnim elanom. Tako je bilo ustranovno zborovanje Kluba slovenskih študentov v Trstu (Foto KROMA), ki je bilo v torek zveCer v nabito polni Gregorčičevi dvorani.
Pobudo za ustanovitev kluba je dala skupina slovenskih študentk in študentov iz Slovenije, ki študirajo na Tržaški univerzi. Gre pretežno za Primorce iz novogoriškega in obalnega območja, ki jih je na raznih fakultetah v Trstu in Gorici kar blizu stopetdeset. Do ustanovitve kluba jih je privedla želja po večji povezanosti, glavne cilje novoustanovljene študentske organizacije pa so zapisali v temeljito izdelan ter na predsinoCnjem zborovanju tudi soglasno odobren statut. V njem je med drugim zapisano, da so cilji kluba civilna, kulturna in socialna solidarnost, spodbujanje medsebojnega spoznavanja, sodelovanja in solidarnosti med slovenskimi študenti v Trstu, klub pa se bo tudi zavzemal za promocijo slovenske kulture v Trstu in spodbujanje študentov k spoznavanju tržaške in italijanske kulture.
Članstvo v klubu je odprto za vse slovenske študente s tržaške univerze, tako iz matice kot iz zamejstva, že ustanovni občni zbor pa je programsko
začrtal namen navezovanja stikov s sorodnimi študentskimi organizacijami v Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Gradcu in na Dunaju.
Kot prvi predsednik kluba je bila izvoljena Monika Kontelj, podpredsednik je Lara Vessel, tajnik Nataša Stopar, v predsedstvo pa so bili poleg omenjenih izvoljeni še Sergej Adler, Martina Golob, Igor Stepančič, Danijela Hebat, Marko Ratoša, Mojca Kodrič, Matjaž Andrejašic in Valentina Kočevar.
Ustanovitev študentskega kluba v Trstu je vsekakor spodbudno dejanje, saj je bilo na tem področju dalj Časa občutiti praznino. Sodec po brezhibno izpeljani predsinoCnji skupščini in zanimanju, ki ga je bila deležna, pa je mogoCe pričakovati novo uspešno poglavje organizriane dejavnosti slovenskih študentov. Novemu klubu so izrazili želje po uspešnem delu in ponudili sodelovanje Zorko Pelikan v imenu generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu, predstavniki istrskih študentov, študentov iz Pirana, predstavnika organizacije ter študentske vlade iz Ljubljane, ravnatelj Dijaškega doma v Trstu Edvin Švab ter Dušan Udovič v imenu vodstva SKGZ, pismene cestike pa je poslalo vodstvo SSO.
TRST / DELOVANJE FINANČNE STRA2E V LANSKEM LETU
Vstop Slovenije vEZbi prinesel velike spremembe
Polkovnik Picciafuoco, komandant 19. legije, podal celovito sliko aktivnosti in govoril o perspektivah
>>Sodimo med tiste, kate-rih naloga je skrb za skupnost.« Tako je uvodoma Poudaril polkovnik Umber-0 Picciahioco, komandant legije finančne straže, Pod katero spadata tržaška ln Soriška pokrajina. Jedrnato, vendar izredno nazor-no je orisal celotno struktu-
r°> njeno porazdelitev, posamezne naloge, ki jih opra-j Jn, kot tudi uspehe v za-. jem obdobju in delovanje, Id je se posebej zahte-'mo. ker poteka na obmej-nem območju. Prav v tem okviru je omenil osimske sporazume, videmski sporazum, se zlasti pa se je zaustavil pri vprašanju vstopa ovenijo v Evropsko zvezo, tem primem bi se pono-'n e razmere, ki so nedavno nastale na meji z Avstrijo: ez noc bi odpadle vse ca-mrske službe, kar bi seveda Pomenilo tudi veliko spremembo pri delovanju 19. mgbe. Lahko bi ohranili l 8° obmejne policijske
°ntrole; ^ 1° sicer že danes izvajajo na manjših pre-
Polk. Picciafuoco(Foto KROMA)
hodih. KonCni cilj pa je ukinitev tudi te kontrole, tako da bi ji preostala kontrola trgovinskih dejavnosti, fiskalna kontrola itd. Omenil je tudi težave v prometu, ki bi bil bolj tekoC, če bi bile tudi strukture primernejše, zlasti v poletnih mesecih in pri trgovskem prometu.
Polkovnik Picciafuoco je zatem podrobno navedel
nekatere podatke, od števila in sestave osebja (organik predvideva 1722 enot, a jih je okrog 200 manj, kar povzroča preglavice), do števila sredstev (avtomobili, plovila, posebej izurjeni psi, posamezni objekti itd.) in opreme (računalniki in podobno). Številke iz posameznih operacijah govorijo o 636 kg zaplenjenih mamil v zadnjih 4 letih, o skoraj 30.000 kg cigaretah, ki so jih odkrili lani, o povečanju ilegalnega prestopa meje (prijeli so 230 oseb, a 20 spremljevalcev so prijavili sodstvu), o vse večjem trgovanju z orožjem, o uspehih na področju davčnih utaj (ki pa pri nas ni visoka, ker je samo gospodarstvo v krizi), o varstvu okolja (primeri onesnaževanja pa so redki), o 31 na morju rešenih osebah. Novinarji so si lahko tudi pobliže ogledah, kako agenti delajo, saj so jih pospremili na mejni prehod pri Fernetičih, v pristanišče in na izvidniško kontrolo po Tržaškem zalivu.
Finančni stražniki med delom (Foto KROMA)
GLOSA
Blišč
in mizerije cesarstva
Jože Pirjevec
1. april mi je prinesel na Dunaju dve med seboj povsem nepovezani, a prijetni novici. Predvsem to, da je porotno sodišče v avstrijskem glavnem mestu obsodilo na 15 let jeCe Hansa Jorga Schimaneka, enaintridesetletnega sina dokaj pomembnega lokalnega politika zaradi sodelovanja pri neonacistični skupini, ki je nameravala spodkopati demokratično ureditev republike. Gre za pomemben signal, da hoče Avstrija odpraviti s svojo hitlerjan-sko preteklostjo, ker se dobro zaveda, da v moderni Evropi preprosto ni sprejemljiva. Znak paC, da je avstrijska družba, kljub občasnim dvomom, ki se tu in tam pojavljajo, v bistvu vendarle zdrava in zmožna pravočasno izolirati za svoje življenje nevarne klice. Približevanje in vključevanje Avstrije v Evropsko zvezo ima pri tem očitno velik pomen. Dovolj je reci, da je bil organiziran v letih 1984-1990 samo en proces proti neonacistom, od leta 1990 do danes pa se jih je zvrstilo kar devet. Tudi kazni se občutno dvigajo: medtem ko je bil obtoženi leta 1984 obsojen samo na 15 mesecev pogojne jeCe, morajo računati protagonisti zadnjih procesov na dosti težje kazni, takšne, ki zares boleče zarežejo v življenje posameznika.
Druga novica, ki me je razveselila, je bolj frivolnega značaja. V Hofburgu so odprli nove razstavne prostore, v katerih so postavili na ogled porcelan, srebrnino pa tudi povsem vsakdanje kuhinjske predmete avstrijskih cesarjev. Gre za približno 100.000 objektov, ki zgovorno govorijo o sijaju in o zakulisju habsburške dinastije, o njenih ceremonijah, sprejemih, kosilih in večerjah, o njenih kuharjih, sobaricah, celo o njenih finančnih težavah. Tako je bil prisiljen cesar Franc I. v Času bojev z Napoleonom, da pretopi svoje srebrne krožnike in sklede v denar, ker očitno svojih Cet ni imel s Cim plačati. Ko je bil Bonaparte konCno poražen, so bile cesarske blagajne še vedno prazne, zmago pa je bilo treba vendarle proslaviti kolikor toliko v stilu. Cesar si ni znal pomagati drugače, kot da je naročil nov namizni servis iz porcelana, ki so ga prepro-
sto pozlatili in tako vsaj na videz njegovi mizi vrnili originalno razkošje.
Med fotografijami, ki spremljajo razstavo, so posebno zanimivi posnetki »ceremonije umivanja nog«, o kateri do prejšnje sobote nisem niC vedel. Kakor stori papež na veliki Četrtek, ko v spomin na Kristusovo ponižnost umije noge dvanajstim predstavnikom apostolom, tako je tudi avstrijski cesar vsako leto v velikonočnem Času umil noge dvanajstim ubo-žnim starčkom. Lista izbrancev iz leta 1911 kaže, da je šlo zares za ljudi, ki jih je težila visoka starost, razstavljene fotografije pa zgovorno pričajo o njihovem socialnem izvoru, Čeprav so reveže za to sveCano priliko na novo oblekli in kolikor mogoCe uredili. Fotografije prikazujejo ne le ceremonijo samo, temveč tudi slavnostno kosilo, ki ji je sledilo. Pri tem se ni mogoče izogniti misili, da je bil- mogočni cesar in kralj Franc Jožef L pripravljen svojim gostom umiti noge, ni bil pa pripravljen sesti za mizo in z njimi deliti kruh in vino.
Mizerije nekega cesarstva in življenja, ki jih nobena pozlata ne more prikriti. Na sre-Co so tu nešteti modeli za pecivo, ki bi bili prava paša za oCi vseh Johane (tako se je imenovala v daljnih letih hukarica pri nas) avstro-ogrske monarhije. Takih pekačev, kakor so jih imeli na dunajskem dvoru, še nisem videl: nekateri se končujejo v baročnih vo-lutah, drugi se sto-pnicijo v stroge gotske oblike, tretji se bočijo v kronam podobne kupole, vsi pa kljub svojemu bakrenemu lesku zbujajo skomine in tudi spomine na bolj preproste pa vendar podobne sladkosti otroštva. Resnično, habsburška monarhija ni nikjer rako dolgo preživela kot v kuhinji.
,1
ŠOLSTVO / SEF KABINETA MINISTRA ZA ŠOLSTVO DR. GUICCIARDI O RACIONALIZACIJI ŠOLSKE MREŽE
Ministrstvo za šolstvo namerava ukiniti šolo F. Erjavca v Rojanu
Danes morda odločitev v Rimu
Na ministrstvu za šolstvo so včeraj minister Lombardi, njegov Set kabineta dr. Guicciardi in pristojni funkcionar dr. Paradisi odločali o usodi slovenskih nižjih srednjih šol Frana Erjavca iz Rojana in Frana Levstika s Proseka. Na mizi so imeli predlog o racionalizaciji šolske mreže, ki ga je bil svojčas izdelal tržaški šolski skrbnik Čampo. Predlog je med drugim predvideval združitev šole Frana Erjavca s šolo Ivana Cankarja od Sv. Jakoba in združitev šole Frana Levstika s Solo Srečka Kosovela z Opčin. Po vesteh, ki naj bi jih prejelo tržaško šolsko skrbništvo iz Rima, naj bi ministrstvo predlog odobrilo.
Tržaški šolski skrbnik je poslal v Rim predlog, ki sta ga v celoti zavrnila tako Pokrajinski šolski svet, kot tudi Deželna komisija za slovenske Sole v Italiji. To je storil že leto prej, takrat pa ga je minister za šolstvo Rosa Rus s o Jervolino v celoti zavrnila. Tokrat, kaže, bo drugače, kot izhaja iz intervjuja šefu kabineta ministra za Šolstvo, ki ga objavljamo na drugem mestu.
Vprašanje tako imenovane »racionalizacije« šol F. Erjavca in F. Levstika se vleče že nekaj let. 2e leta 1990 je nameraval takratni šolski skrbnik združiti rojansko šolo (s proseško), a je postopek zastal po prizivu staršev rojanske Sole na Deželno upravno sodišče TAR. Pred dvema letoma je šolsko skrbništvo izdelalo nov predlog, ki ga je sedanji povsem povzel. Po tem predlogu naj bi šolo F, Erjavca ukinili (soppres-sione) in jo pridružili šoli L Cankarja, ker delujejo na šoli le trije razredi. Podobno naj bi združili šolo F. Levstika s šolo S. Kosovela, le da bi razredi proseške šole postali oddeljen oddelek openske.
V preteklih mesecih in letih smo že večkrat podrobno pisali o obeh primerih. Dejansko gre za uknitev dveh naših šol, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznosti, ki si jih je Italija prevzela najprej s podpisom Londonskega, nato pa še Osimskega sporazuma. Tolmačenje tržaških šolskih oblasti, češ, da ne gre za ukinjanje šol, pač pa za združitev, je izgovor.
Ze danes bo mogoče iz Rima izvedeti, kaj je odločil minister. Sindikat slovenske šole, ki je včeraj posegel na skrbništvu in zahteval srečanje s skrbnikom, je medtem sklical sejo Enotnega šolskega odbora, na kateri naj bi razpravljali o tem perečem vprašanju. (M.K.)
Dr. Francesco Guicciardi je šef kabineta ministra za šolstvo Gian-carla Lombardija. Včeraj popoldne je bil na sestanku z ministrom: na dnevnem redu je bilo prav vprašanje racionalizacije šolske mreže. S posredovanjem vljudne tajnice nam je uspelo, da smo ga »zmotili« med sejo za intervju po telefonu.
Dr. Guicciardi, želel bi izvedeti, ali je ministrstvo za šolstvo že razpravljalo in odločalo o tako imenovani racionalizacij šolske mreže na Tržaškem, oziroma o nameravani ukinitvi dveh slovenskih nižjih srednjih šol: šole Frana Erjavca in šole Frana Levstika?
»Kar se tiče šole Levstik se ne nagibamo k ukinitvi, pač pa k njeni združitvi (aggregamento, op. ur.) kot sekcijo šole Srečka Kosovela z Opčin. Poslopje bo torej ostalo, tudi šola bo ostala. Solo Erjavec, ki se nahaja v tržaški občini, pa bi ukinili kot avtonomno šolo in njene razrede pridružili šoli Ivana Cankarja.«
To pomeni, da bi v primeru Erjavca ukinili avtonomijo šole?
»Da, ukinili bi jo kot avtonomno šolo, ker ima samo tri razrede. Je torej samo ena sekcija. A nahaja se v tržaški občini kot šola Cankar, kar omogoča tako združitev.«
Tudi preostali šoli se nahajata v tržaški občini.
»Ne, za preostali dve mi je znano, da se ena nahaja v občini Prosec-co, druga pa v občini
Opicina.«
Oprostite, a tisto nista občini, sta vasi, ki spadata pod tržaško občino.
»Jaz imam tu zapisano, da gre za občini. Očitno gre za napako naših uradov. Nam je bilo znano, da gre za različni občini.«
Ne, nista občini, sta le vasi...
»Vsekakor: šola Erjavec, ne glede na to, da deluje v isti občini kot šola Cankar, je sploh najmanjša šola. Ima le tri razrede, medtem ko so druge šole bolj zajetne: imajo po šest razredov. Sole s tremi razredi smo vse ukinili.«
Po vsej državi?
»Da, ukinili smo jih po vsem italijanskem teritoriju. Razrede smo pridružili drugim šolam.«
Oprostite: dejansko ste sprejeli predlog tržaškega šolskega skrbnika.
»Da, tako je.«
Toda: tržaški pokrajinski šolski svet je predlog zavrnil...
»Pokrajinski šolski svet je zavrnil celoten načrt o racionalizaciji šolske mreže, ne le tisti del načrta, ki zadeva slo-
venski šoli.«
Pokrajinski šolski svet ni bil edini. Negativno mnenje o načrtu je izrekla tudi Deželna komisija za vprašanja šol s slovenskim učnim jezikom, ki je bila ustanovljena na podlagi 9. člena zakona št. 932 iz leta 1973. Ministrstvo ni vzelo v poštev njenega mnenja, ki sicer ni obvezujoče, je pa vsaj ugledno, saj je to edina šolska komisija na tej ravni, v kateri so prisotni predstavniki slovenskih šol.
»Oprostite: rekli ste, katera komisija?
Deželna komisija za vprašanja šol s slovenskim učnim jezikom, ustanovljena na podlagi 9. člena zakona št. 932 iz leta 1973, tako imenovani zakon Belci-Skerk.
»Da, razumel sem...«
Očitno niste upoštevali niti njenega mnenja.
»Nismo ga upoštevali, ker smo smatrali, da za tri razrede ne bi smeli delati izjeme glede na odločitev, ki je obveljala za ves italijanski teritorij. Po drugi strani pouk slovenskega jezika ni bil dejansko okrnjen, ker ostaja število razredov nespremenjeno. Razu-
meli boste, da predstavlja ohranitev poslopja, ravnatelja in tajnika za tri same razrede občuten strošek. Mi smo celo združili ali ukinili šole z manj kot 12 razredi, kar predstavlja skrajno mejo, ki jo določa zakon.«
Ta skrajna meja je obstajala že, ko je bila minister za šolstvo Rosa Russo Jervolino. Ona je popolnoma enak predlog načrta tržaškega šolskega skrbnika za racionalizacijo šolske mreže zavrnila.
»Vidite, vsaka racionalizacija se tiče vprašanj, ki niso le današnja, ampak se nanašajo na včeraj, na predvčerajšnjim. Minister jih mora vsako leto oceniti. Državni proračun zahteva sedaj drugačne, trše prijeme, čemur se morajo ministri prilagoditi. Ce bi Jervoli-nova ali D'Onofrio že vse rešila, bi ne bilo našemu ministru treba sprejemati take odločitve. Ta primer ni edini. Na desetine srednjih šol s tremi razredi je preživelo do danes, a danes mora minister, na podlagi pritiskov zakladnega ministra, ukrepati drugače, bolj učinkovito.«
Oprostite, a med slovenskimi in drugimi italijanskimi šolami obstaja določena razlika. Slovenske šole so zaščitene z mednarodnimi sporazumi, kakršna sta Londonski sporazum in Osimski sporazum.
»To brez dvoma. Sedaj ne razpolagam z točnim besedilom sporazuma, a ga bomo vsekakor preverili. A ne verjamem, da bi se sporazum nanašal
na število, pač pa na obstoj šol, na obstoj razredov. Ce zagotovimo pouk, pomeni, da nismo kršili sporazuma.«
Vi boste prej ukinili avtonomijo šole in šele potem preverili, kaj predvideva Osimski sporazum, ali pa se boste prej seznanili z besedilom sporazuma in nato odločili na podlagi njegovih določil?
»Mi bomo prej pregledali, kaj pravi tekst Osimskega sporazuma«
Na ministrstvu so me seznanili, da boste danes (včeraj, op. ur.) razpravljali o tej točki. Pomeni, da bo minister takoj podpisal odlok?
»Vprašanje je na dnevnem redu, a ne mislim, da bo minister danes (včeraj, op. ur.) podpisal. Minister je posvetil doslej temu vprašanju kar 60 ur, funkcionarji ministrstva še več. Jaz bom ministra seznanil s problemom, ki ste ga vi zastavili. Minister bo informiran o tem telefonskem pogovoru. Skušajte me razumeti: nisem jaz tisti, ki odloča. A povedati vam moram, da se doslej ni še dogodilo, da bi nižja srednja šola s tremi razredi ostala avtonomna. To bi res bila izjema. Ce Osimski sporazum zahteva to od nas, bomo to storili, v drugačnem primeru mislim, da imamo vso pravico organizirati šole v državi tako, da bodo delovale čim bolj racionalno in funkcionalno. Vaše pomisleke bom vsekakor predložil ministru. Določila sporazuma bomo pozorno preverili-O tem ni dvoma.«
Marjan Kemperle
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121. fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER Dvl - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cehe oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG
VODITELJI CGIL, C1SL IN UIL O POKRAJINSKI GOSPODARSKI KONFERENCI
Zdaj je treba preiti k dejanjem
Danes ob enih popoldne bo sestanek med tajništvi CGIL, CISL in UIL, na katerem bodo predstavništva osrednjih treh sindikatov izdelala skupno stališče do pravkar zaključene tretje pokrajinske gospodarske konference. Svoje enotne poglede bodo potem strnili v tiskovnem sporočilu, še verjetneje pa z njimi seznanili širšo javnost med novinarsko konferenco ad hoc.
Kako v glavnih obrisih sindikalisti ocenjujejo izid konference, pravzaprav že vemo, a takšne ocene tudi ni bilo posebno težko napovedati. Dvodnevni posvet o tem, kako zagotoviti tržaški druž-beno-gospodarski stvarnosti svetlejšo prihodnost, se le za las ni izjalovil. Zakaj? Zaradi tega, ker je bil pretirano polemično naravnan in ker so ga premnogi izkoristili v osebne namene, da bi pač zaščitili 'vsak svoj vrtiček. Konferenca se je rešila izključno po zaslugi redkejših tvornih, skupne interese zagovarjajočih posegov, ki jih bodo združili v sklepni listini ter jih izkoristili kot izhodišče za nadaljnje delo. To se bo zgodilo šele po veliki noči, kar je prirediteljem narekovala ravno ta
dvoličnost zasedanja. Toda prepustimo besedo glasnikom omenjenih treh sindikatov.
Deželna generalna tajnica UIL Adele Pino priznava komisarju pokrajinske uprave Domenicu Mazzurcu zaslugo za priredbo konference, ki jo je sindikat že dolgo odločno zahteval, posvetovanje kot tako pa je zanjo zgolj veren odraz mesta in njegovih protislovij; to je prišlo do izraza v prepogostem polemiziranju, sicer pa v pomanjkanju skupnih pogledov na razvojno strategijo. Komisar Mazzurco, rektor univerze Giacomo Borruso in zastopnik ISDEE Tito Favaretto naj skličejo konstruktivno snidenje med predstavniki vseh zainteresiranih družbenih sil, iz katerega naj izidejo konkretne smernice za razmah Tržaškega, ki naj jih potem krajevne in deželne oblasti strogo spoštujejo pri načrtovanju prihodnosti.
Drugi mož v pokrajinskem vodstvu CISL Mario Ravalico meni, da se je konferenca sprevrgla v obredni mimohod z naštevanjem, ne pa tudi s poglabljanjem problemov. To pomanjkljivost naj dr. Mazzurco na-
domesti s predlogom o umestitvi čim ožje delovne skupine strokovnjakov, ki naj bi natanko preučili razpoložljivo gradivo in iz njega izluščili prednostna vprašanja, katerih bi se potem lotila za to odgovorna oblastva, od deželne vlade do ministrstev. Po Ravalicovem zatrdilu so še zlasti dragocene teze, ki sta jih iznesla Borruso in Favaretto, zato jih je potrebno takoj s pridom uveljaviti ter pridružiti materialu iz Gam-bardellovega Projekta za Trst.
To pa še ni dovolj, pribija pokrajinski generalni tajnik CGIL Bruno Zvech. Sklepno listino, ki bo vsebovala bistvo dvodnevnega posveta, kakor tudi gradivo, ki se-
stavlja Projekt za Trst, je treba po njegovem strniti v homogeno enoto, ki naj zajema še lanskega julija podpisani protokol o soglasju za gospodarski preporod tržaške pokrajine. Ob vsem tem pa bo vse delo zaman, ko ne bi vzeli v poštev temeljnih strateških prednosti, kakršno predstavlja, denimo, tesna povezava naše pokrajine z italijanskim severovzhodom oziroma z srednjo in vzhodno Evropo: uresničitev te povezave seveda terja izgotovi-tev pristaniške, železniške in cestne infrastrukture, okrepitev jadranske poti in uresničitev široke informatične mreže.
Drago Gašperlin
Predavanje prof. Toporišiča
Danes ob 16. uri bo na Visoki šoli modemih jezikov za prevajalce in tolmače (Ul. Alviano 15) v okvim ciklusa predavanj o slovenskem jeziku govoril univerzitetni profesor dr. Jože Toporišič o slovenskem jeziku XX. stoletja.
K strokovnemu srečanju, na katerem bo predavatelj predstavil dosežke svojih raziskav, še posebej vabimo študente in profesorje slovenščine ter dijake višjih srednjih šol.
V prvi polovici maja bosta v okvim istega ciklusa predavali univerzitetni profesorici dr. Martina Orožen, ki bo obravnavala razvoj slovenskega jezika v dobi realizma, in dr. Alenka Sivic-Du-lar, ki bo govorila o Etimološkem slovarju slovenskega jezika.
.. DOMJO / PREDSTAVITEV DOLINSKE LISTE »SKUPAJ-INSIEME«
Velika skrb za sožitje in za razvoj občine
Nastop županskega kandidata Borisa Pangerca
V Domu Antona Ukmarja pri Domju se je si-n°ci prvič javno predstavio volilno zavezništvo ®Skupaj-Insieme«, ki je ?a županskega kandidata Izbralo Borisa Pangerca.
Lista, ki je na vrh svojega volilnega programa zavzema za utrditev sožitja ia za uravnovešen razvoj celotne občinske skupno-sti, se naslanja na pozitiv-upravne in politične izkušnje napredne obcin-ske uprave dosedanjega župana Marina PeCenika.
Listo »Skupaj« so oblikovale dolinske sekcije SKP, DSL, Slovenske skupnosti, Demokraticne-§a foruma in odbora krajevne skupnosti »Mon-t® d’Oro«.
Sinočnje predvolilno srečanje je s slovensko in z italijansko pesmijo zelo doživeto uvedel Tržaški oktet, v katerem poje tudi Pangerc. O pomenu bli-žnjih volitev, o volilni zakonodaji, ki prinaša številne novosti, in o kandidatni listi »Skupaj« pa je uvodoma spregovoril domačin Darij Brajnik, ki )e med kandidati za občinski svet.
Pangerc je nato predstavil kandidate in volilni Program svojega zavezništva. Lista, v kateri so predstavniki obeh narodnosti, je zelo pisana in reprezentativna vseh vaških |n krajevnih skupnosti dolinske občine. Med kandidati so nekateri elani dosedanje PeCenikove uprave in občinski svetovalci, kar precej pa je tudi mladih in popolnoma novih °brazov. Sinočnje predstavitve se je udeležilo veliko Število domačinov in prebivalcev od Domja in iz drugih sosednjih vasi.
Sinočnja predstavitev dolinskega volilnega zavezništva«Skupaj-lnsieme« (f.KROMA)
URADNO SPOROČILO IZ RIMA
Posl. Niccolini v »Fona Italia«
Vest ni nikogar presenetila - Soglasje prijateljice Vasconove
Tržaški poslanec Gualberto Niccolini je vperaj formalno pristopil v Berlusconijevo stranko in tudi v njeno parlamentarno skupino. Vest je sporočil deželni koordinacijski odbor »Forza Italia« na osnovi soglasja, ki sta za Niccolinijev vstop v stranko dala deželni koordinator, goriski poslanec Ettore Romoli in tržaška poslanka Antonietta Vascon. Niccolini je bil izvoljen v zbornico v prvem tržaškem volilnem okrožju na listi Kartela svoboščin, njegovo kandidaturo je predlagala Severna liga, ki jo je poslanec kasneje polemično zapustil.
Vest, da je Niccolini sedaj tudi uradno skotil na Berlusconijev voz, ni presenetila nikogar, saj se je tržaški poslanec v parlamentu že dalj Časa politično družil z Berlusconije-
vimi pristaši. Z včerajšnjo potezo si je bivši listar, bivši liberalec in bivši pristaS Severne lige skoraj gotovo spet zagotovil kandidaturo za rimski parlament.
Niccolini bo najbrž v primeru predčasnih volitev spet kandidiral v-prvem mestnem poslanskem okrožju, Vasconova pa v drugem, ki zajema predmestja in okoliške občine. Kartel svoboščin bo moral na nek natin poskrbeti Se za kandidaturo Roberta Menie (Nacionalno zavezništvo), ki je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen v poslansko zbornico na proporcni listi MSI. Neposredno je bil sicer v Rim izvoljen vsedržavni tajnik Gianfranco Fini, ki je izbral večinsko volilno okrožje ter prepustil mesto parlamentarca iz Furlanije-Ju-lijske krajine prijatelju Menii.
n SKEDENJ / DANES SKUPŽCINA V 2ELEZARN1
Pred izkopom bojne sekire...
Velika noč zadnja priložnost?
Pokrajinska delegacija sindikalnih organizacij kovinarjev FIOM (CGIL), FIM (CISL) in UILM se bo danes zjutraj vnovič sešla s tovarniškim svetom železarne. Kakor nam je včeraj pojasnil tajnik FIOM Bruno Galante, se bodo na skupštini pomenili o tem, kako spet javno in kar najodmevneje nastopiti, ko ne bi potencialni kupci in pristojni javni upravitelji spoštovali predvidenih rokov za prodajo tovarne.
Prvi takšen rok bo zapadel že jutri, v petek, 7. aprila, ko bi morali izredni komisarji obrata pod Skednjem Franco Asquini, Giampaolo de Ferra in Pino Fanchiotti slednjič dobiti v roke drugo ekspertizo o vrednosti železarne in vseh z njo povezanih objektov, da bi jo lahko v torek, 11. aprila, predstavili ministru za industrijo Albertu Cloju.
Drugi, tokrat zares usodni rok (toda usodnih rokov je bil že nic koliko...) pa bo zapadel drugo soboto, 15. aprila, torej dan pred veliko nočjo. Takrat bi se morala vsa zadeva
naposled rešiti, saj so sloviti jeklarski magnat in bivši predsednik Confin-dustrie Luigi Lucchini iz Brescie ter traderska družabnika Bruno Bolfo in Vittorio Malacalza, ki vodita konkurenčno družbo Bobnat, sveto zatrdili, da bo tedaj tudi zapadel zadnji Cas za sprejetje njihove nakupne ponudbe. Bomo videli.
Pred tem, seveda ravno tako v prihodnjem tednu, naj bi minister ponovno sklical sestanek s predstavniki tržaške občinske uprave in deželne vlade, z zastopniki sindikatov CGIL, CISL in UIL ter s komisarsko trojico.
Ko smo že pri deželni vladi, ne moremo mimo nečesa značilnega, kar se je zgodilo med včerajšnjo sejo skupSCine Furlanije-Julijske krajine. Med odgovorom na že pred Časom mu zastavljeno vprašanje v zvezi z' železarno je odbornik za industrijo Gianfranco Moretton dobesedno ponovil besede, ki jih je bil izrekel teden dni poprej. Svetovalci so v replikah storili ravno tako... Komentar je menda odveC (dg).
Štipendije
osemnajstim
študentom
medicine
V dvorani Cammarata na Tržaški univerzi je rektor Giacomo Borruso včeraj podelil osemnajstim študentom medicine Stipendije iz sklada Aldo Duca; vsaka štipendija znaša 3 milijone lir, prejeli pa so jih Študentje, ki so se v študiju izkazali s svojo marljivostjo in uspešnostjo.
Sklad Aldo Duca je poimenovan po pokojnem zdravniku in profesorju na tržaški medicinski fakulteti, namenjen pa je podpori prizadevnim in revnejšim studentom.
NOVICE
»Podivjana« lokomotiva v Ul. Caboto v industrijski coni
IZ BLAGAJNE FILIALE BNL ODNESLI VEČ KOT 90 MILIJONOV LIR
Tatovi »na delu« v sodni palači
Tatovi na sodiSCu so nekaj običajnega, bolj neobičajno pa je, Ce tamkaj opravljajo svoj ^Poklic«. Tudi plen tok-rat ni bil zanemarljiv, od-Besli so več kot 90 milijonov lir v gotovini, na Svojem mestu pa so pu-
stili državne obveznice. Do tatvine je prišlo v uradu filiale BNL (Banca Na-zionale del Lavom), ki ima svoje okence v pritličju sodne palače na Trgu Ulpiano. Domnevajo, da so se neznanec ali neznanci zvečer nekje sk-
Pr°stori banke v sodni palači (F. Balbi/KROMA)
rili in poCakah, da so vsi zapustili palaCo, pred sabo so imeli vso noC, da v miru opravijo svoj posel. Ponoči namreč ni nikogar, ki bi stražil hodnike ali posamezne urade. Zastražen je le vhod na Ko-ronejski ulici, skozi katerega je možen tudi dostop z avtomobilom, drugi vhod na Trgu Ulpiano pa je zaprt.
Policijo je zjutraj poklical Giuliano Zannier, odgovorni za agencijo, ko je opazil, da je nekdo vlomil skozi vhodna vrata. Vlomilcu se ni bilo treba dosti truditi, vrata so namreč lesena in je verjetno zadostoval močan udarec z ramo. Pri odhodu iz poslopja pa itak ni nobenih ovir, pomešal se je enostavno med ljudi, ki jih v palači ne manjka.
Preiskovalci kakšnih podrobnosti včeraj niso razkrili, dali pa so razumeti, da je zadeva nekoliko čudna. Ključi sefa, iz
katerega so denar odnesli, so bili namreč v samem uradu. Tudi niso mogli ugotoviti, Ce je bil Časovni alarmni sistem sploh vključen. Ni jasno torej, Ce je slo za nemarnost ali kaj drugega. Včeraj so zaslišali vrsto ljudi, vendar pravijo, da zaenkrat niso prišli do nobenih konkretnih zaključkov.
Za tržaško sodno palačo pa včerajšnji dogodek ni prava novost. Decembra 1979 je namreč
prišlo do senzacionalne tatvine, ko so iz palače odnesli kar 44 kg mamil (28 kg morfija in 16 kg heroina, ki bi na tedanjem tržišču navrgli veC kot 50 milijard lir). Mamilo je sodilo v poSilj-sko 60 kg, ki so jih policijski agenti in finančni stražniki okrog deset dni prej zaplenili skupini iraških in turskih žensk (vsega skupaj jih je bilo 80, potovale pa so z vlakom ali avtomobili).
Odnesel za dva milijona lir kolkov
Ko se je Isabella Scotti zavedela prevare, je bilo že prepozno. Stekla je sicer za moškim, vendar ga ni več dohitela. Neznanec (star okrog 40 let, cmih brk in las, z južnjaškim naglasom, visok okrog 1, 60 m) je v tobakarno Scottijeve v Ul. Roma 17 prišel okrog 10.30. Naročil je za okrog 2 milijona Ur kolkov, ki mu jih je prodajalka spravila v kuverto. Moški je kuverto s kolki spretno zamenjal z enako, vendar prazno, in pod neko pretvezo odšel. Scottijeva se je kraje zavedela, a je bilo prepozno.
NesreCa, do katere je prišlo vCeraj zjutraj v UL Caboto, le po golem naključju ni terjala tudi Človeških žrtev. Lokomotiva tovornega vlaka je morebiti zaradi obvare nadaljevala svojo pot vse do Ul. Caboto, jo prečkala, podrlsa vhodna vrata Italcementija, se zaletela naravnost v tamkaj parkirano tovorno vozilo in ga povsem unieila.Gmotna Skoda je precejšnja, uvedb pa so tudi preiskavo.
Včeraj začetek zasedanja znanstvenega sveta ICGEB
V	kraškem znanstveno-raziskovalnem parku se je včeraj začelo tridnevno zasedanje znanstvenega sveta Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo (ICGEB). Center deluje na kmetij-sko-prehrambenem in zdravstvenem področju, in sicer v korist nerazvitih držav s podhranjenim prebivalstvom.
Tečaj o dokumentaciji za srednješolske profesorje
V	prostorih občinskega gledabškega muzeja C. Sch-midla (Ul. Imbriani St. 5, prvo nadstropje) bo danes, jutri in 13. aprila teCaj za učno osebje nižjih in višjih srednjih Sol, ki se bo pobliže seznanilo z urejanjem muzejskih arhivov, zgodovinskim raziskovanjem in dokumentacijo.
Opozorilo ACEGA
Zaradi nujnih del na vodovodnem omrežju bo jutri od 14. do 21. ure utegnila deloma zmanjkati voda na območju, ki ga ograjujejo naslednje utice: D’An-geti, Vidacovich, Revoltella, Rocolska cesta (od hišne številke 69 do križišča z Ul. Revoltella), Scom-parini, Nathan, Sambo, Tominz, Wostry in Grima-ni.
Važno za uporabnike vseh toksičnih plinov
Ministrstvo za zdravstvo je odredilo revizijo habilitacijskih dovoljenj za uporabo toksičnih plinov. Gre za dovoljenja, ki so bila izdana ali že revidirana v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 1990. Za revizijo se je beba obrniti (opremljeni z dovoljenjem in z vso zakonito predpisano dokumentacijo) na podjetje za zdravstveno službo, Ul. Farneto št. 3, II. nadstropje, soba št. 3 (tel. 3995186).
HREVOITELLA / SLOVENSKI KNJIŽEVNIKI V ITALIJANSKEM PREVODU
Lep kulturni večer a brez poslušalcev
Med odsotnimi tudi prireditelj: Tržaška občina
Matejka Grgič
Tržaška občina in Zveza slovenskih kulturnih društev sta priredili prejšnji torek v Avditoriju muzeja Re-voltella večer z naslovom “E tu concili 1’ ita-lo e lo slavo..-.”. Namen pobude je bi prikaz slovenske tržaške ustvarjalnosti s književnega področja, naslovnik pa naj bi bilo predvsem italijansko občinstvo. Pogojnik je tu vsekakor obvezen: tistih, katerim je bil večer namenjen, ni bilo na spregled, kar je v dvorani ustvarilo klavrno vzdušje, pri gostih večera pa je izzvalo (povsem utemeljene) kritične izjave. Občinstva (tudi slovenskega) je bilo komaj za prgišče, someščanov italijanske narodnosti pa se, Ce se smem izraziti
z litoto, tudi ni ravno trlo. O tem, kdo je za tako stanje kriv, se ne bomo tu spraževali, ker bi bila po vsej verjetnosti naSa razglabljanja jalova.
Naj omenimo le, da je bil torkov veCer paradoks, ki bi ga bilo mogoče razrešiti le z dobro mero avtoironije: slovenski avtorji so slovenskemu občinstvu predstavili slovensko poezijo, prozo in dramska dela - v italijanskem prevodu. Kar je bilo vsekakor zanimivo, saj so bili odlomki oz. verzi, ki so jih avtorji za to priložnost izbrali iz svojega opusa, med najpomenljivejšimi primerki sodobne književne ustvarjalnosti v Trstu, italijanske prevode pa so pre-
pricjivo podali dekla-matorji Luisa Vermi-glio, Paolo Fagiolo in Michele Ainzara. Vendar pa se prisotni kljub temu nismo mogli znebiti neprijetnega občutka, da pač sami sebi predstavljamo stvari, ki jih tako in tako že poznamo (med zamejci je namreč razširjena navada, da si knjigo slovenskega avtorja, ki izide v italijanskem prevodu, vsaj sposodimo, Ce že ne kupimo).
Na torkovem večeru so z liriko nastopili Miroslav KoSuta, Marko Kravos, Ace Mennolja, Aleksij Pregare in Boris Pangerc, ki je izbral dve deli v italijanskem tržaškem narečju. Slovenskim poezijem, ki so jih prebrali avtorji sami, je nato sledil ita-
S torkovega srečanja s slovenskimi književniki v Revoltelli (F. KROMA)
lijanski prevod. Prozna dela sta predstavila Dušan Jelinčič (Zvezdnate noCi - Le notti stel-late) in Boris Pangerc (Majenca - L’ albero del Maj), odlomek iz svojega gledališkega dela Evangelij po Judi (II vangelo secondo Giu-da) pa je podal Sergej VerC. Naj omenimo, da v dvorani ni bilo niti vseh prevajalcev, ki so, kot piše na letaku, ki predstavlja pobudo, »družili slovensko z italijanskim«. Prevajalsko delo Darie Betoc-chi, Loredane Bogliun, Amalda Bressana, Marije Cende, Diomire Fabjan-Bajc, Miroslava Košute, Aceja Mer-molje, Jolke Milic in Paola Privitere bo bržkone ostalo zapisano le v analih slovenske literarne kronike.
Miran Košuta je takole sklenil predstavitev literarnih srečanj, ki naj bi združila ali vsaj približala Italijana in Slovenca: »Questo pri-mo appuntamento let-terario ... (seguirA il 10 aprile un incontro con i narratori Boris Pahor e Alojz Rebula) si pro-prone quindi allo spet-tatore italiano come in-sieme di novitii, sco-perta e stimolo. A ritro-varsi ancora, "itali e slavi”, attomo al verde tavolo della cultura.« Morda pa je edina možna zelena miza medet-nicnega srečanja le tista, ki v lipiskem casinoju druži slovenskega croupjeja in italijanskega igralca...
SKD TABOR / OBČNI ZBOR
Široka paleta kulturnih pobud
Pozitiven obračun openskega društva
Občni zbor SKD Tabor v Prosvetnem domu na Opčinah (F. KROMA)
Te dni so se na 27. rednem obenem zboru zbrali člani openskega Slovenskega kulturnega društva Tabor: vsakoletno preverjanje opravljenega dela je na osnovi poročil raznih odsekov izoblikovalo podobo pestrega in razvejanega društvenega delovanja, ki na Opčinah že vrsto let ustvarja živahno kulturno življenje.
Prireditve, predavanja, koncerti, razstave, gojenje stikov s sorodnimi organizacijami, gostovanja in - ne nazadnje -lastne postavitve so se v velikem številu zvrstili tudi v dobi, za katero so člani polagali obračun na občnem zboru. Slovensko kulturno društvo Tabor se bliža svojemu tretjemu desetletju obstoja, njegova vloga pa
prerašča takorekoč prireditveno delovanje, saj je društvo obenem tudi pomemben prostor za utrjevanje in razvijanje družbenih odnosov v okolju, ki je prav tako kot mnoge druge vasi izpostavljeno tujim vplivom. Poleg izjemno izbrane koncertne sezone, zanimive gledališke in razstavne dejavnosti, razveseljive vztrajnosti obeh pevskih zborov in neprecenljive vloge openske knjižnice Pinka Tomažiča in tovarišev, so zato pomembna tudi redna srečanja ob rekreacijski telovadbi in krožku ročnih del, ki ob pletenju spodbuja razgovor in izmenjavo mnenj o raznih aktualnih dogodkih.
Openska glasbena srečanja so zabeležila svojo 14. uspešno sezono, v ni-
UNIVERZA
Tretje predavanje o revščini v svetu
Prof. Collotti Pischel bo govorila o kritičnem stanju v Afriki in Aziji
Jutri ob 17. uri bo v avli A na sedežu ekonomske fakultete Tržaške univerze tretja lekcija univerzitetnega večdi-sciplinarnega tečaja o vzgoji za razvoj pod naslovom “Nove emergen-ce - stare emeigence", ki ga prireja italijanski odbor UNICEF v sodelovanju z Univerzo in pod pokroviteljstvom deželnega šolskega skrbništva.
Zanimiv poseg prejšnjega tedna, ki ga je imel prof. Guido Barbi-na, se je osredotočil na primerjavi med starimi in novimi gledanji po-drazvoja, ki so vezani na lakoto, revščino, bolezni in odgovarjajoče indekse, ki določajo njihovo stopnjo.
Podrazvoj, ki je raz-ličen na raznih geografskih področjih, določa
sklop razlogov, ki skupno delujejo na človekove pogoje: ambien-talno propadanje, slabo in pomanjkljivo prehranjevanje, zdravje in pa demografsko naraščanje.
Na jutrijšnji lekciji bo predavala prof. Enrica Collotti Pischel, ki poučuje zgodovino afriških držav na Milanski univerzi; predavateljica je v državnem in mednarodnem merilu med najbolj izkušenimi strokovnjaki afriško-azij-ske stvarnosti. V svoji zadnji raziskavi se loteva predvsem vprašanja razvoja na Kitajski in v nekaterih južno-vzhod-nih azijskih državah. Na jutrijšnjem srečanju bo govorila o zgodovinskih aspektih revščine v Afriki in Aziji in pa o novih perspektivah razvoja.
GLEDALIŠČE MIELA / JUTRI SVOJEVRSTEN »KARAOKE«
Kako prepevajo Ghersina, Monfalcon in odv. Sardos?
Tržaško gledališče Miela bo jutri zvečer gostilo nenavadno in nevsakdanjo »glasbeno« prireditev. Svoje pevske sposobnosti bodo predstavili znani politiki in novinarji, ki so se odzvali vabilu Združenja prijateljev dnevnika »La Cro-naca«. S to prireditvijo hoče združenje promovirati informacijski pluralizem v tržaški stvarnosti, v katerem mora najti mesto tudi zgoraj omenjeni dnevnik, ki je zaradi hude krize pred kratkim prenehal izhajati.
V »karaoke« se bodo preizkusili poslanec Gu-alberto Niccolini, deželni svetovalci Sergio Dressi, Paolo Ghersina, Roberto De Gioia, Fausto Monfalcon, Paolo Poli-dori in Anna Piccioni, nekateri občinski svetovalci, predsednik ezul-
skega združenja odv. Paolo Sardos Albertini, tajnik CNA Roberto Co-solini in številni drugi. Prireditelji so na »karaoke« povabili tudi slovenske politike, ki pa so se, kot kaže, ustrašili preizkušnje in se raje odpovedali nastopu.
Politiki in upravitelji, katerim se bodo pridružili tudi nekateri novi-
narji, bodo zapeli ob 22.uri. Prireditev v Mieli pa se bo začela ob 20.uri s predvajanjem filmov o novinarskem poklicu in o vprašanju javnih občil. Občinstvo si bo lahko ogledalo znameniti film »Četrta oblast« Orsona VVellesa, na sporedu pa bosta tudi filma »Prva stran« (protagonista sta VValter Matthau in Jack
Lemmon) ter »Zgodilo se bo jutri« francoskega režiserja Reneja Claira.
Jutrišnjo pobudo je finančno podprla osrednja mestna hranilnica CRT. Po pevskem nastopu politikov in »vipov« bo na sporedu še koncert skupine »Blues Et-cetera«. Pri pobudi sodeluje tudi tržaška Glasbena šola 55.
Spomin na časnikarja Jožeta Golca - žrtve nacifašizma
V torek 4. aprila je minilo petdeset let, kar so nacisti usmrtili in sežgali v tržaški Rižarni časnikarja Jožeta Golca. Goleč, za prijatelje Jojo, je med vojno pribežal iz Maribora v Trst, kjer je ilegalno vodil tržaški del obveščevalnega omrežja, ki sta ga v zvezi z Angleži vodila Vladimir Vauhnik in Ante Anid.
V sredo, 12. aprila, bo ob 15. uri v Rižarni maša, ki jo bo za Golca in njegove zavestne sodelavce in slučajne znance v Trstu, Padovi, Gorici, Benetkah, Vidmu in Ljubljani, ki so postali žrtve nacističnega uničevalnega stroja, daroval dr. Angel Kosmač. Sledil bo razgovor o teh žrtvah, ki še niso bile deležne javnega spomina.
zu osmih koncertov so se pred občinstvom zvrstili glasbeniki v različnih instrumentalnih zasedbah in z dovolj različno ponudbo, od glasbe oddaljene preteklosti do sodobnejših skladb, od klasičnih glasbil do nekoliko manj običajnih, vse do »poskusne« uvedbe jazza.
Uspešna je bila tudi dejavnost gledališkega odseka Slovenskega kulturnega društva Tabor: v letu dni sta se zvrstili premieri dveh postavitev, mladinske glasbeno-luktovne predstave Hruške gor, hruške dol, pred nedavnim pa še znanih Queneaujevih Vaj v slogu, ki so jih postavili člani »starejše« mladinske skupine. Medtem so se nadaljevala gostovanja glabene igre Geniji v kratkih hlačah, ki je doživela tudi radijsko in televizijsko snemanje. Poleg tega se gledališka dejavnost odraža tudi v raznih priložnostnih odrskih postavitvah: v zadnjem letu dni sta tako nastala recitala ob dnevu slovenske kulture in odprtju razstave o slovenskih umetnikih v Gonarsu. Številna pa so bila se gostovanja okoliških gledaliških skupin.
Posebna je vloga openske knjižnice Pinka Tomažiča in tovarišev, ki ne vodi samo izposojanja knjig, temveč redno prireja tudi srečanja na aktualne teme, otroške urice in skrbi za oblikovanje in izhajanje glasila-
Kljub tolikim spodbudnim ugotovitvam pa se tudi opensko društvo mora soočati s skopim prilivom mlajših sil: ženski in moški zbor tako razvijata svojo dejavnost v mejah možnosti, preobremenjeni pa so tudi sedanji odborniki, ki sicer skušajo mlajše navdušiti za društveno delo. ^ družbi, ki se nevarno zapira v krog posameznika, je skupinsko delo Za splošno dobro nadvse pomembno.
Damiana Ota
KRIŽ / V NEDELJO DOPOLDNE
Otroci vabijo na Praznik miru
Pobuda za sožitje in boljše odnose
V nedeljo dopoldne bo v Križu svoje-^stna in zanimiva prireditev. Otroci sWenske in italijanske narodnosti bo-namreč skupno praznovali medna-todni Praznik miru in s tem potrdili željo ter voljo po sožitju in bo boljšem Medsebojnem spoznavanju. Pobudo za prireditev je dal novoustanovljeni “Laboratorij najmlajših«, ki je nastal na Pobudo skupine staršev slovenskih in italijanskih otrok Slednji so že uspešno sodelovali na lanski božičnici na Krža-'ii. ki so jo skupno priredile nekatere vaske organizacije in Skupina prostovoljcev iz Križa ter Devina-Nabrežine.
Otroci in njihovi starši se bodo zbrah v nedeljo, 9.aprila ob 11.30 pred spo-Menikom padlim", od koder bodo v sprevodu po vaških ulicah in trgih do-segli dvorišče Ljudskega doma. Med 12. M 12.30 bodo tukaj okrasih drevo miru, ^akar bo sledila skupna zdravica miru M sodelovanju. Med sprevodom bodo °troci prepevah v raznih jezikih ter vabili vašCanke in vaščane, da se jim pri-bružijo do Ljudskega doma ter da skupno z njimi počastijo Praznik miru.
Novoustanovljeni laboratorij (ah delavnica) ima sedež v Križu v občinski stavbi (hišna številka 274), kjer je bila nekoC občinska izpostava. Nekatere dejavnosh so že v polnem teku, laboratorij je vsekakor odprt v torkih in četrtkih med 16. in 19.uro ter v soboto med 10. in 12.uro. Zainteresirani starši oziroma vsi vaščani dobijo vse informacije na telefonskih številkah 220-638 ah 220-696.
Kot so nam povedah njegovi pobudniki, bo laboratorij izvajal raznovrstne didaktične in druge dejavnosti, od spoznavanja vaške zgodovine do študija jezikov ter ovrednotenja lokalne kulture in umetniških izdelkov. V ta namen bo tudi v nedeljo razstava umetniških izdelkov in ročnih del, podobna tisti, ki "so jo pripravih med lansko božičnico. V tem sklopu naj omenimo, da bo laboratorij priredil tudi tečaj slovenskega jezika za otroke italijanskih družin, ki se hoCejo aktivno vključiti v vaško okolje. Kot vidimo gre za izredno zanimiv program dejavnosti, ki bo v Križu gotovo naletel na zanimanje.
SKLAD MITJE ČUKA
Razstava ročnih izdelkov
Sad uspešne dejavnosti vzgojno zaposlitvenega središča Sklada
Vzgojno zaposlitveno središče Sklada »Mitje Čuka« bo priredilo v soboto in nedeljo prodajno razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah, Proseška Ul. 22/b. Na razstavi bodo prikazani in v prodaji predmeti, ki jih varovanci središča - sedaj jih je deset - ustvarjajo s pomočjo svojih vzgojiteljev v prostorih šole na Colu, kjer ima središče zaenkrat sedež.
Varovanci, fizično ali psihično prizadete osebe, so za to razstavo pripravili vrsto predmetov, ki so jih sešili iz raznih ostankov blaga in ki Predstavljajo razne živalice, blazine, prijemalke in druge predmete, kot tudi slike in druge okrasne izdelke iz raznih vrst semen.
Prva razstava, s katero se je središče predstavilo občinstvu, je bila v Času preteklih božičnih praznikov. Tudi takrat so se varovanci središča predstavili s podobnimi izdelki. Uspeh razstave je bil zelo dober, saj
si jo je ogledalo kar lepo število obiskovalcev; mnogi od teh pa so razstavljene predmete tudi kupili.
Vodstvo središča in organizator druge razstave si Zeli, da bi uspeh ponovili. To bi bilo v moralno in materialno pomoč in vzpodbudo središču. Istočasno se središče, preko našega zapisa, obrača na naše ljudi z željo, da mu podarijo razne kose blaga in tkanin, kot tudi volno, ali semena, ki so potrebni za ročna dela. S tem bodo pomagali središču, da bo nadaljevalo z delom, varovancem pa, da bodo preko svojih izdelkov komunicirali s svetom in pokazali kaj zmorejo kljub svojim fizičnim ali psihičnim težavam.
Razstavo bodo odprli v soboto ob 10. uri in bo odprta do 13. me, v popoldanskih urah pa od 15.30 do 18.30. V nedeljo bo odprta od 9. do 13. me.
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
6.	aprila 1995 IRENE)
Sonce vzide ob 6.36 in '-Mone ob 19.39 - Dolžina aneva 13.03 - Luna vzide °L 10.25 in zatone ob 1.00.
Jutri, PETEK,
7.	aprila 1995 NINO
VREME VČERAJ OB *2. URI: temperatura Zraka 13,5 stopinje, zrac-ni tlak 1023,4 mb na-rašCa, veter severozahod-jTk 5,4 km na mo, vlaga °* 6 7"odstotna, nebo rahlo Pooblaceno, morje mirno, temperatura morja 11,2 stopinje.
darove in prispevke
2a objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. ''96600) in preko poverjenikov Posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad tr*. " Tst - Ul. Cicerone 8 (pri-joje) tel. 360072, s sledečim ur-™®m: 9.00-12.00 in 14.00-17.00
^Ponedeljka do petka.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Vasco Rumiz, Francesca Cap-piello, Maria Cristina Bo-lognino, Gabriele Faoro, Nicole Vallisneri.
UMRLI SO: 83-letni Luigi Giorgi, 67-letna Em-ma Dubaz, 85-letna Tibera Perissini, 81-letni Giu-lio Zhepirlo, 78-letna Stanislava Bolcic, 67-letni SalvatoreThoma, 80-letna Emilia Goriup, 93-letna Gesa Tarascio, 74-letni Mirko Pecar, 81-letni Ti-berio Fragiacomo, 82-let-ni Giuseppe Fucci.
LEKARNE
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. aprila 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (tel. 367967), Rojan - Ul. Stock 9 (tel. 414304).
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Rojan - Ul. L. Stock 9, Ul. Rossetti 33.
OPČINE, Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33 (tel. 633080).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. me. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do
8.	ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi člane in prijatelje na predavanje prof. ERIKE KOŠUTA
POTOVANJE PO CRNI CELINI OD SREDOZEMLJA DO KILIMANJARA
s prikazom diapozitivov.
Danes, 6. aprila 1995 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30.
KINO
ARISTON - 16.30, 19-35, 22.00 »No Smoking«, i. Pierre Arditi, Sabine Azema.
EKCELSIOR - 17.55, 20.05, 22.15 »Amata im-mortale«, i. Gary Oldman, Isabella Rossellini.
EKCELSIOR AZZUR-RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Creature del cielo«, r. Peter Jackson, prepovedan mladini pod 14. letom.
AMBASCIATORI -
17.30, 19.45, 22.00 »Pret a porter«, r. Robert Alt-man, i. Julia Roberts, Tim Robbins, Kim Basinger. Samo še danes.
NAZIONALE 1 - 17.30,
19.45,	22.00 »Vento di passioni«, i. Brad Pitt, Anthony Hopkins.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »Fari-nelli, voce regina«, i. En-rico Loverso.
NAZIONALE 3 - 16.30,
18.20,	20.15, 22.15 »La vita a modo mio«, i. Paul Nevvman, Melanie Grif-fith.
NAZIONALE 4 - 16.30, 19.00, 21.45 »Pulp Fic-tion«, i. John Travolta, Bruce VVillis, prepovedan mladini pod 18. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Schiava dei piace-ri di Sodoma«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. Samo še danes.
CAPITOL -	16.30,
18.20,	20.10, 22.10 »Neli«, r. Michael Apted, i. Jodie Foster, Liam Nee-son, Natasha Richardson. Zadnji dan.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.00 »Pallottole su Broadway«, r. Woody Allen, i. Chaz Palminteri, John Cusack.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30,	22.15
»Clerks (Commessi)«.
PRIREDITVE
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm v sodelovanju s SD Koper in Nova Gorica
6.	PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI fašizem in primorska književnost -slovenščina ob zahodni meji danes . Opčine -Dvorana Zadružne kraške banke jutri, 6. t. m. od
16.30	do 20. ure, v petek,
7.	t. m., od 9. do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure, v soboto, 8. t. m. od 9. do 13. me.
SPDT TRST vabi elane in prijatelje na predavanje prof. Erike Košute POTOVANJE PO CRNI CELINI OD SREDOZEMLJA DO KILIMANJARA s prikazom diapozitivov. Jutri, 6. t. m.v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 s pričetkom ob 20.30.
KD V. VODNIK vabi na koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifasizma "O, Ce ljudi bi ne bilo pri nas.” Zamisel in režija N. Švab. Nastopajo: MPZ in DPZ V. Vodnik, S. Bandi, M. Švab, A. Slavec, N. Švab, harmonikar E. Križ-manCiC, v soboto, 8. trn., ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje gospe Lide Turk ”Tigr sinteza primorskega upora fašizmu”, jutri, 6. t.m., ob 20.30. v mladinskem domu.
SKD TABOR OpCine -Prosvetni dom - gledališka skupina SKD Tabor vabi v petek, 7. t. m., ob
20.30	na ponovitev kaba-
reta R. Queneau VAJE V SLOGU, režija Edita Frančeškin, glasba Ne vi o MiklauCiC. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 prireja v soboto, 8. t. m. v Peterlinovi dvorani KONCERT VOKALNE SKUPINE JONATAN iz Brezovice pri Ljubljani (ob izidu njegove kasete). Koncert z začetkom ob 19. mi je namenjen širši publiki, zato vsi prisrčno vabljeni!
KD ROVTE KO-LONKOVEC, Ul. Monte Sernio 27 vabi na veCer o PREKMURJU IN GLASBI . Sodelujejo: Darko Bra-dassi, elan fotokrožka Trst 80 in tamburaški ansambel iz Boljunca, pod vodstvom Ervina Žerjala v soboto, 8. t. m., ob 20.30.
KD RDEČA ZVEZDA vabi na razstavo in pokušnjo slašCic in kruha IZ DOMAČE PECI v nedeljo, 9. t. .m., ob 17. mi v Saležu. Nastopata Tonca in Vanka.
[3 OBVESTILA
FOTOKROŽEK TRST
80 obveSCa elane in prijatelje, da se ob petkih ponovno srečamo.
FOTOKROŽEK TRST 80 predlaga elanom in prijateljem, da se udeležijo nagrajevanja fotografskega natečaja o tržaškem pustu jutri, 7. t. m., ob 18. uri v muzeju Revoltella.
KD KRAŠKI DOM vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v BubniCevem domu v Repnu jutri 7. t. m., ob 20. uri v prvem in ob
20.30	v drugem sklicanju.
KD RDEČA ZVEZDA vabi k sodelovanju na tekmovalno razstavo slašCic in kruha IZ DOMAČE PECI, ki bo v nedeljo, 9. t. m. Kategorije: 1. raznovrsten kruh, 2. tradicionalno pecivo, 3. po želiji in fantaziji. Prijave sprejema še jutri, 7. t.m . na tel. St. 229359, izdelke pa v nedeljo, 9. t. m. od 12. do 15. ure v društvenih prostorih v SaleZu.
ODBOR skupnosti istrskega odreda vabi borce in prijatelje, da se udeležijo komemoracije padlih odredovcev, ki bo v nedeljo, 9. t. m., ob 11. mi na Stari Sušici.
VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE "MITJA CUK” prireja 8. in 9. aprila prodajno razstavo v prostorih patronata ACLI na Opčinah, Proseška ul. 22/b (zraven cerkve). Urnik: sobota
10.00	- 13.00 in 15.30 -18.30, nedelja 9.00 -13.00. Toplo vabljeni.
ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSAR-SKEGA PREMOŽENJA PROSEK na osnovi čl.4 pravilnika, ki ureja odnose med občinsko upravo in odbori za ločeno upravljanje jusarskega premoženja, katerega je tržaški občinski svet odobril pred kratkim, vabi vse domače organizacije, društva in vaščane na sestanek, ki bo v torek, 11. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Na sestanku bo odbor poročal o opravljavljeneu delu, najemninah in prodaji ju-sarskih zemljišč ter prisotnosti odbora po odobritvi novega pravilnika občinske uprave.
ZADRUGA NAS KRAS obvešča elane, da bo redni občni zbor zadruge v prvem sklicanju dne 13. aprila ob 14. uri, v drugem sklicanju pa v petek,
SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM v sodelovanju s SD Koper in SD Nova Gorica
6. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI
FAŠIZEM //V PRIMORSKA KNJIŽEVNOST SLOVENŠČINA OB ZAHODNI MEJI DANES
OPČINE
DVORANA ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE
danes, 6.4., 16.30 - 20.00
jutri, 7.4.,	9.00 - 13.00, 15.30 - 19.00
sobota, 8.4.,	9.00 - 13.00
Pokrovitelji
Ministrstvo za šolstvo in šport Slavistično društvo Deželni zavod Republike Slovenije	Slovenije	IRRSAE
14. aprila, ob 19.30 v restavraciji Križman v Repnu. Na dnevnem redu je predsedniško poročilo, predstavitev bilance, poročilo nadzornega odbora, izvolitev upravnega in nadzornega odbora ter razno.
H SOLSKE VESTI
LICEJ FRANCE PREŠEREN obvešCa, da bodo roditeljski sestanki po sledečem razporedu: jutri,-6. t.m., ob 18. uri za bienij znanstvenega liceja; v torek, 11. t.m., ob 18. uri za klasično vzporednico.
RAVNATELJSVO DTTZ ŽIGA ZOIS sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne me) za posamezne razrede na sedežu šole, Vr-delska cesta 13/2 v ponedeljek, 10. t. m., ob 18. mi za l.B, 2.B, 3.B, 4.B in 5.B; v sredo, 12. t. m., ob 18. mi za l.A, 2., 3.A, 4.A in 5.A ter 1., 2., 3., 4. in 5. razred geometrov.
s_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja v sredo, 19. aprila izlet v San Daniele del Friuli (ogled pršutarne) in Aiello, kjer je muzej kmetijstva. Vpisovanje jutri, 7. aprila, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324.
PRISPEVKI
V	spomin na Angela Gregori daruje družina Stelia Gregori 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Angela Gregori daruje Giovanni Ukmar 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	počastitev spomina pok. Vesele Starc vd. Le-giša darujeta Pepka in Anica 50.000 lir za popravila cerkve sv. Jerolima na Kontovelu in 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Za popravilo strehe Prosvetnega doma na Opčinah darujejo Savica
20.000	lir in prijatelji društvenega bara 110.000 lir.
Namesto cvetja na grob Natašine mame daruje Stanka Hrovatin 50.000 lir za ZPZ Tabor.
N.N. daruje 20.000 lir za Krožek KRUT.
Ob 16. obletnici smrti nepozabne mame in none Valerije darujejo Marica, Ude in Bogdan 50.000 lir za DPZ Vesna.
V	spomin na drago teto Stano darujeta družini Obratil iz Sarajeva in Trsta 100.000 lir za KD F. Prešeren - Boljunec.
V	spomin na drago sestro Stano daruje Milan BolCiC 100.000 lir za KD F. Prešeren - Boljunec.
Namesto cvetja na grob Mirota Laurice daruje Vojteh Lavriha 100.000 lir za KD Valentin Vodnik.
V	spomin na Adriana Dobrilo daruje Nevenka Samec 30.000 lir za KD F. Venturini.
MALI OGLASI
20-LETNI fant z dokončanim vojaškim rokom išCe kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. ob mi obedov na St. 200882.
25-LETNO dekle z večletno delovno izkušnjo išCe kakršnokoli resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za pomoC ostarelim. Tel. ob uri obedov na št. 200882.
DAJEMO v najem dve skladišči (garaži) na Opčinah, dohod možen z dostavnim vozilom ali kombijem. Tel. št. 211043 od 12. do 13. me ali od 17.30 dalje.
PRODAM zaradi družinskih razlogov avto volvo 460 GL 1600, maj 93, 20.000 prevoženih km, klimatiziran, v odličnem stanju. Tel. št. (0481) 882094 v večernih mah.
PRODAM motor Endu-ro Gilera XR2 125 v odličnem stanju. Kličite na tel. št. 0481/882231.
PRODAM mlin za grozdje na ročni pogon. Priprava v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. ob uri kosila na št. 0481/882478.
PODARIMO psičke posebne pasme nemškega ovčarja. Klicati na tel. (0481)884077.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški cesti 25 odprl osmico. ToCi belo in Crno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO ima odprto Milic v Zagradcu do vključno ponedeljka, 17. t. m.
OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak, Sama-torca št. 22.
Ob izgubi Stane Bolčič por. Kozina izreka svojcem iskreno sožalje
KD F. Prešeren iz Boljunca
Zveza žensk Boljunec
se pridružuje žalovanju svojcev ob smrti Stane Bolcic por. Kozina
6. 4. 1983
6. 4. 1995
12 let je minilo, odkar si nas zapustil
Peter
V naših srcih boš vedno živ.
Z žalostjo se te spominjajo
mama, oCe, brat Sandy in vsi, ki so te imeli radi
Kontovel, 6. aprila 1995
POKRAJINA / ODPRTO PISMO MONICE MARCOLINI
KULTURA / PREDSINOCI V KULTURNEM DOMU
Več strpnosti, manj besed in več dejanj
DSL: ne obstaja noben pakt pač pa odgovornost
Polemike zaradi polemik ne prinesejo konkretnih rezultatov. Prav tako tudi golo besedičenje, in medsebojne obtožbe ne. To pa je praksa, ki je že predolgo prisotna v političnem življenju na Goriškem in ki je v zadnjih dneh dosegla že nevzdržno raven. Cas je, da vsi skupaj, složno in potrpežljivo obrnemo stran in začnemo razmišljati in ravnati drugače. Cas je, da ponovno odkrijemo vrednote, ki so v nas samih in ki so našim ljudem pomagale preživeti v prejšnjih stoletjih. VeC strpnosti in medsebojnega spoštovanja bo vsem pomagalo, da bomo vprašanja laže in hitreje reševali. Tako sporočilo je v odprtem pismu naslovila politikom in občanom na Goriškem predsednica pokrajinske uprave Monica Marcolini. Sama je pogostoma predmet ostrih osebnih napadov, vendar pa se zdi, da jo bolj kakor to motijo polemike v Časopisih, ki so v zadnjih tednih prešle mejo politične, Čeprav težke kritike, in ki so v bistvu osebni napadi. Bo apel Moniche Marcolini zalegel? Nekateri vidijo v odprtem pismu poskus, da bi v teh nekaj tednih, ki nas lotijo od upravnih volitev, ki se Pokrajine kot institucije sicer ne tičejo, skušali zagotoviti nekakšno zatišje in večjo strpnost. Severna liga naj bi učinkovala kot odgovorna, zmerna in strpna stranka in si morda s takim ravnanjem pridobila nekaj več simpatije (in zakaj ne) tudi kakšen glas več. Drugi tolmačijo odprto pismo kot poskus “prepleskanja fasade”. Sveža
barva naj bi prekrila skromen obračun skoraj dveletnega upravljanja Pokrajine in žal (pre)številne polomije na raznih področjih.
Ne bomo se opredelili ne za eno ne za drugo razlago. Strinjamo se s potrebo po iskanju skupnih in najbolj primernih rešitev, S potrebo po sodelovanju vseh dejavnikov pri posameznih izbirah. Res pa je, da ostajajo številna vprašanja, pomembna za širšo skupnost, že dolgo nerešena in da odgovornosti za to, ne gre pripisovati samo Severni ligi. Prav zato je potrebno večje sodelovanje, ki ga ena od večjih opozicijskih strank v pokrajinskem svetu (DSL) ponuja, druga pa (PPI) odklanja. Zaskrbljujoča je predvsem ugo-
tovitev, da stanje nejasnosti traja že od decembra in da vsaj še mesec dni (do konca aprila) ne bo nobenih pomembnejših odločitev. V pogovoru s predsednico Marcolinije-vo smo izvedeli, da bo pred 23. aprilom še ena seja pokrajinskega sveta in do takrat naj bi našli rešitev za eno od dveh prostih odbomiških mest. Drugo odborniško mesto pa ostaja še odprto - pravijo da v pričakovanju izida vobtev in možnosti, da bi Gualtiero Franco ne bil izvoljen za župana v Slo-vrencu. V takem primeru bi se najbrž vrnil na Pokrajino.
Posebnih novosti ni pričakovati, v tem času, niti s strani DSL. O stanju na Pokrajini je te dni razpravljalo pokrajin-
sko vodstvo in spet poudarilo potrebo, da se mimo polemik in nasprotovanja, poišče skupni jezik za vsa pomembna vprašanja, ki so v pristojnosti pokrajine. Oblikovali naj bi nekakšen sporazum o najbolj nujnih zadevah in ga skušali uresničiti. »Samo v tej luti je razumeti naše stališče v pokrajinskem svetu«, poudarja elan pokrajinskega tajništva DSL Pironi. Tako možnost so predstavili Ljudski stranki, Severni ligi in Zelenim. Zelenih ne zanima, malo ali skoraj nobene reakcije ni bilo s strani Ljudske stranke, precej skupnih točk pa so našli pri SL. Zadnji sestanek je bil prejšnji teden, vendar pa ni bil odločilnega pomena.
V Krminu bo seminar CISL o izvajanju reforme zdravstva
V nekdanji bolnišnici v Krminu, kjer je sedaj sedež zdravstvenega okraja, bo danes ob 9.30 seminar o smernicah in izvajanju reforme javne zdravstvene službe. Posvetovanje prireja deželno tajništvo sindikata CISL, različna področja dejavnosti pa bodo osvetlili zdravnik dr. Milazzo, ki dela v krminskem zdravstvenem okraju, ravnatelj videmske zdravstvene ustanove dr. Oleari ter dr. Drabeni z deželnega ravnateljstva zdravstvene službe in dr. Palmieri iz deželnega ravnateljstva za skrbstvo.
NajveC pozornosti bodo na seminarju usmerili na dosedanje izkušnje na področju posebnih ustanov za skrbstvo in rehabilitacijo ostarelih (center RSA) ter delovanje zdravstvenih okrajev. Pobuda soupada s sklepom vlade, ki je pred kratkim spreje-
la dekret, ki predvideva pospešitev postopka za gradnjo bolnišničnih in drugih objektov za specifične potrebe. Gasi so izredno kratki (osem mesecev za pripravo in odobritev načrtov) in zato je treba s pobudami pohiteti. Za našo deželo bo iz omenjenega dekreta na razpolago okrog 75 milijard Ib.
Financiranje in urejanje posebnih (izvenbolnišničnih) struktur kot so centri RSA in zdravstveni okraji bi znatno znižalo pritisk na bolnišnice in s tem bi se zmanjšal tudi sbošek za oskrbo. Dogaja se namreč, da v splošne bolnišnice sprejmejo tudi paciente, za katere bi lahko poskrbeli kako drugače. Uspeh bo seveda optimalen, Ce se bo znalo najti pravo pot med potrebami, možnostmi, sbuktu-rami in finanebanjem.
ARHEOLOŠKA NAJDBA / MED DELI ZA NOV VHOD V KRIPTO
Pod stolnico odkrili temelje nepoznane antične stavbe
Šlo naj bi za stolp ali utrdbo morda iz langobardskih časov
V goriški stolnici so med izvajanjem del za ureditev novega dostopa v kripto, kjer so pokopani nadškofje, ki so od leta 1752 do današnjih dni vodili nadškofijo, prišli na dan temelji najbrž mogočnega starodavnega poslopja, ki je stalo na tistem mestu. Delavci so med izkopom v sbanski kapeli desno od glavnega oltarja odkrili orjaške kamne (široki so en meter, dolgi dva, v globino pa segajo poldrugi meter), najbrž ostanke temeljev kakega antičnega stolpa ali utrdbe. Našli so jih pod tlakom majhne kapelice sv. Akacija, ki sega v 14. stoletje in je naj starejši del kompleksa stolnice. Temelji, na katerih je glede na dimenzije kamnov stalo dosti večje
poslopje, kot je kapelica, so gotovo izpred tega obdobja. Ogledal si jih je tudi umetnostni zgodovinar prof. Sergio Tavano, ki je povedal, da v doslej znanih zgodovinskih vbih ni sledu o obstoju takega poslopja na tem mestu. Možna so torej le ugibanja, po katerih bi lahko šlo celo za kako langobardsko ali starorimsko utidbo.
Dela so začasno ustavili in jih bodo v dogovoru z nadzorništvom za spomeniško varstvo nadaljevali po veliki noči. Dostop v kripto bodo lahko uredili mimo starih temeljev, za katere še preučujejo možnost, da bi jih zavarovali s primemo zasteklitvijo in jih tako pustili na ogled obiskovalcem.
Operetna predstava v dobrodelni namen
Prijeten kulturni večerje priredila goriška sekcija Zveze za pomoč gluhonemim
Kulturni dom je bil predsinoči prizorišče operetne predstave poimenovane "Gran gala dell'operetta". Večer je priredila goriška sekcija Zveze za pomoč gluhonemim, ki bo izkupiček uspelega večera uporabila v dobrodelne namene. (Foto Studio Reportage)
GLEDALIŠČE □ OBVESTILA
KINO
GORICA
VITTORLA 20.45 Gorica kinema: »Tre vedove e un delitto«. Rež. John b-ving, Igrajo Joan Plowri-ght, Mia Farrow in Nata-sha Richardson. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 17.20-19.40-22.00 »Forrest gump«. L Tom Banks.
n RAZSTAVE
V	GALERIJI KINA VIT-TORIA je do 12. aprila na ogled razstava “1896-1918: Kinematograf v Gorici”, ki jo je postavil Ki-noatelje v sodelovanju s Slovenskim gledališkim in filmskim muzejem v Ljubljani. Ogled po urniku filmskih predstav.
V	GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku bo jubi ob 18. uri odprtje razstave Janeza Kovačiča. Umetnika bosta predstavila Pavle Gregorc in Joško Vebih.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo v soboto, 8. aprila, ob 18.30 otvoritev razstave kiparke Matejke Belle iz Postojne.
KULTURNO DRUŠTVO BRISKI GRIČ vabi na gledališko predstavo En dan z Edvardom v izvedbi skupine Oder 90 -režija Darko Komac, ki bo jutri ob 20.30 v Kulturnem domu na Bukovju.
KULTURNO DRUŠTVO SABOTIN prireja v soboto, 8. aprila, ob 20.30 v prostorih bivše osnovne šole v Stmavru gostovanje skupine Oder 90 s komedijo En dan z Edvardom v režiji Darka Komaca.
E KONCERTI
V CERKVI NA KOSTANJEVICI PRI NOVI GORICI bo jubi ob 18. uri postni koncert. Nastopili bodo izvajalci: Hubert Bergant, orgle, Dekliški nonet iz Doberdoba, Dekliški zbor Alenka iz Ste-verjana, solopevke iz Nove Gorice, godalni kvartet in orkester Glasbene šole Nova Gorica in gledališki igralec Radoš Bolčina. Ponovitvi bosta v nedeljo, 9. aprila, ob 17. uri v Biljani (Goriška Brda) in ob 20. uri v Kanalu.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH posluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 18. ure, v petek tudi od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU posluje vsak dan od ponedeljka do Cebtka od 15. do 17. ure in v petek od 10. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V ROMKAH je odprta od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30 in ob sredah tudi od 9.30 do 11.30. Knjižničarka slovenske sekcije je na razpolago v ponedeljek in sredo popoldne in v petek zjubaj.
n____________jZLETj
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja od 22. do 27. maja izlet v Ligurio in na Ažurno obalo. Prenočevali bodo v San Remu in od tam obiskovali zanimive kraje Ligurie, Nizzo, Montecarlo. Predviden je tudi celodnevni izlet v Turin. Vpisovanje ob sredah samo na sedežu do 19. aprila.
I; LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
OBČINSKA 2, Ul. Gar-zarolli 154, tel. 522032
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO (Vittori), Ul. Romana 147, tel-40497
POGREBI
Danes v Gorici: ob
9.30,	Vincenzo Santovic-ca, iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; ob 11.00, Dario Brezigar* iz splošne bolnišnice v cerkev v Sbažicah in na pokopališče v Podgori; ob
12.30,	Carlo Colusssi, iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
SKGZ
Slovenska kulturno gospodarska zveza
Vljudna Vas vabimo na predstavitev knjige, ki ja je napisal
BORIS RACE - ŽARKO
»RAZLOGI ZA VZTRAJANJE«
Na predstavitvi, ki bo danes, B. aprila 1995, ob IB.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, bosta spregovorila urednik MARKO KRAVOS in zgodovinar BORIS BOMBAČ.
KULTURNO DRUŠTVO »BRIŠKI GRIČ« vabi na gledališko predstavo
EN DAN Z EDVARDOM
(H. F. Kuhnelt - prevod B. Žužek) v izvedbi skupine Oder 90 - režija Darko Komac
KULTURNI DOM NA BUKOVJU - petek, 7. 4. ob 20.30

^BANKE m POLITIKA / GORIŠKA HRANILNICA
Veliki manevri za nadzor nad banko
Forza Italia zahteva predsedniško mesto
Pričeli so se veliki ma-^evri za pridobitev vo-c'enja Goriške hranilni-Ce- Že v kratkem namreč 2aPade mandat sedanje-predsedniku uprav-tlega odbora te najmoc-ftejše goriške banke. Ce J® na eni strani znano, da Seli dr. Tripaniše naprej °stati na tem položaju, si Po drugi strani na ta pomembni položaj želijo Nekateri iz Berlusconije-Ve stranke. Na lanskih
'mlitvah so v Gorici pridobili veliko glasov, ^ojo zahtevo po pred-fodniškem mestu te oanke utemeljujejo s mnr, da svoje zastopnike ^anjo imenujejo tudi krajevne uprave, v dašem primeru občina in Pokrajina. Hranilnica je Namreč do privatizacij-skega postopka pred komaj nekaj leti bila javna °anka. Svoje zastopnike v Upravni odbor so ime-Uovale razne javne upra-ve, potrdila pa jih jecen-fralna Banca d’Italia. Tak Postopek bo poslej veljal m še za imenovanja Cla-Uov upravnega odbora mndacije, ki je lastnik uelnic, docim je banka sedaj ločena in posluje Po svoje.
Politiki Forza Italia se dobro zavedajo, da je v manilnici večja moč kot Ua županstvu. Zaradi te-8a že kar javno zahtevajo to mesto zase oz. za moža, ki bi bil od njih Predlagan. Javno je o stvari govoril župan Va-'enti na nedavnem shodu o enoletni prisotnosti m stranke v Gorici, v na-mednjih dneh pa je na dan prišlo že več podob-nih zahtev. O tem bo mkla razprava v občin-skem svetu, nekaj po-
dobnega bo tudi v pokrajinskem, kjer so se sicer za razpravo zaveli pristaši Ljudske stranke.
Tako občina kot pokrajina imenujeta svoje predstavnike, ki pa potem ne odgovarjajo organu, ki jih je predlagal. V upravnem svetu so samostojni. Na fundaciji postavljajo v ospredje dejstvo, da Banca dTtalia zahteva zelo jasne in solidne sposobnosti kandidatov, ki morajo uživati splošno zaupanje, ne pa biti le priveski neke politične ali druge skupine.
Da si dr. Tripani želi še vnaprej ostati na tem mestu je tudi razumljivo. V zadnjih nekaj letih je Hranilnica šla preko ozkih pokrajinskih meja, postala je banka deželnih dimenzij. Kot del-
ničarja si je pridobila pomembno Cariplo iz Milana. S pomočjo te banke ima v načrtu prodor v Slovenijo. Na jesen bodo tržišču ponudili paket delnic. Na eni strani so uspehi na drugi pa konkretni nacrti. Očitno pa vse to dobro diši tudi novopečenim politikom. Najbrž so tudi v pričakovanju svojega uspeha v naskoku na hranilnico lani oktobra toliko govorili o tem, da bi bilo treba Kmečko banko, v katero sta takrat prišla komisarja, pripojiti h Goriški hranilnici. Tej, ki ima skoro 30 odstotkov hranilnih vlog na Goriškem, so hoteli in najbrž še hočejo dodati še tistih 20 odstotkov, ki jih ima Kmečka banka.
MW
NOCOJ V KINU VITTORIA n
Film, glasba, inštalacije in še marsikaj
Predstavitev revije Usmis
Kinoateljejevi filmski Četrtki v kinu Vitto-ria postajajo vse pogosteje priložnost za zanimive kulturne dogodke. Na njih se vsakič srečujejo številni mladi, ki predstavljajo v kulturnem in ustvarjalnem smislu najbolj živ del goriške mladine. Ni zato naključje, da se ob filmskih srečanjih rojevajo zamisli o novih kulturnih prireditvah, da se je galerija ob kinodvorani na Travniku uveljavila kot prostor za predstavljanje sodobnih likovnih iskanj in da so hkrati ti prostori prizorišče glasbenih dogodkov in predstavitev publikacij.
Nekakšno zmes vsega tega obeta tudi nocojšnji veCer, ko bodo ob filmu sporeda Gorica kinema predstavili goriški javnosti furlansko revijo Usmis, večer pa obogatili z glasbo in postavitvijo likovnih inštalacij. Na veCer vabijo poleg Kinoateljeja trijezično glasilo goriške mladine “Zuf de žur” ter skupini “Nu-clear sun punk” in “I 4 cani sciolti”. Skupina estradne glasbe bo ob 20.30 sprejemala občinstvo na dvorišču pred kinom z značilno glasbo, ki spaja melanho-nijo zvokov pariških ljudskih Četrti z balkanskimi prizvoki.
Ob 20.45 bo v kinu predvajanje filma Johna Irvinga “Tre vedove e un delitto”. Gre za živahno komedijo, ki se dogaja v 20. letih v irskem mestecu, kjer živijo številne vdove in
nad vsemi kraljuje ma-triarhinja. Prihod mlade Američanke sproži vrsto zapletov, zavisti in zabavnih situacij. Pomembno vlogo ima v filmu slikovito irsko okolje, delo pa označuje tudi tipično britanski smisel za črni humor.
Predavajanju bo približno ob 20.30 sledila predstavitev petega zvezka letnega zbornika Usmis, ki skuša razkrivati in uveljavljati furlansko kulturo, jezik in ustvarjalnost. Predstavitev bo v preddverju kina, kjer bodo postavljene inštalacije Stefana Comellija, Ale-freda de Locatellija, Giancarla Doliaca in Ernesta Paulina, štirih med člani zanimive goriške skupine mladih likovnikov “Antemoli-ti”, ki jim tudi revija Usmis posveča članek. Ob vsem tem si bo mogoče v galeriji ob kinu ogledati še dokumentarno razstavo o prvih desetletjih zgodovine goriških kinematografov, ki jo je Kinoa-telje postavil v sodelovanju s Slovenkim gledališkim in filmskim muzejem iz Ljubljane.
Večer, obljubljajo organizatorji, bo priložnost za nova kulturna odkritja in doživetja, saj vse njegove akterje povezuje posebna občutljivost do jezikov in kultur narodov. Kino Vittoria, ki se je z novo upravo v nekaj letih uveljavil kot stičišče različnih ustvarjalnih tokov, pa je za tako srečanje idealno prizorišče.
NOVICE
Coroninijev sklad med pomembnimi tovrstnimi ustanovami v Italiji
V	lombardskem glavnem mestu se je v torek, 4. t.m. odvijal seminar, ki sta ga priredila mednarodna ustanova za turizem (OMT) in UNESCO pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne in naravne dobrine. Na seminarju so poglobili nekatera vprašanja s področja donatorstva, izkušnje v svetu in posebej še razmere v Italiji. Seminarja v Milanu so se udeležih, poleg drugih, predstavniki trinajstih italijanskih najpomembnejših fundacij. V ta seznam so prireditelji uvrstili tudi Coroninjev sklad, kar je nedvomno veliko priznanje za ustanovo, ki je bila ustanovljena šele pred štirimi leti. Coroninijev sklad sta v Milanu zastopala predsednik in goriški župan Valenti ter članica kuratorija Maddalena Malni Pascoletti. Udeležbo na seminarju goriški Zupan Valenti ocenjuje za zelo pomembno, saj je bila dana možnost soočanja z različnimi stvarnostmi in so bile tudi nakazane specifične potrebe na področju davčne in druge uprave pri obravnavi vprašanj povezanih z donacijami zasebnikov, oziroma s posegi javnih ustanov. Včeraj so si udeleženci seminarja ogledali muzej Fundacije Maniscalchi v Veroni.
Zadnje srečanje iz ciklusa Sodobni čas na filmskem platnu
V	Tržiču se bo danes sklenil ciklus predavanj v okviru izpopolnjevalnega tečaja za učitelje in profesorje zgodovine “Sodobni čas na filmskem platnu”. Pobudo je uresničilo združenje Anthro-pos iz Gorice, v sodelovanju z Institutom za versko in družbeno zgodovino, Tržaško univerzo in Javnim večnamenskim kulturnim centrom iz Ronk. Pokroviteljstvo pa je prevzela občina Tržič. Danes, ob 15.30, bo na vrsti še zadnje srečanje s predvajanjem filma “Barry Lindon” in s predavanjem prof. Sergia Bertellija. Sklepni poseg bo imel prof. Fulvio Salimbeni. Srečanje bo v prostorih nižje srednje šole Randaccio.
Sekcija SSk predstavi jutri svoje kandidate v Sovodnjah
Sekcija Slovenske skupnosti v Sovodnjah obvešča člane, somišljenike in simpatizerje, kakor tudi druge vaščane, da bo javno predstavila svojega kandidata za župana, ki je Savo Klede, kakor tudi kandidate za svetovalce v novi občinski upravi. Predstavitev se bo vršila v petek, 7. aprila ob 20. uri v občinski sejni dvorani v Sovodnjah. Na predstavitvi bodo Savo Klede in kandidati za svetovalce podrobneje obrazložili program ter pojasnili vse tisto, kar bi navzoCe še posebej zanimalo.
Aktivnosti na strelišču nad Selcami v mesecu aprilu
Županstvo iz Doberdoba obvešča, da se tudi v aprilu nadaljuje dejavnost na vojaškem strelišču nad Selcami. Vaje bodo danes, nato od 10. do 14. aprila, od 18. do 20. aprila ter 26., 27. in 28. aprila, vsakokrat od 8.30 do 17.30. V omenjenih dneh je prepovedan dostop na širše in ožje območje strelišča. Dostopi so primemo označeni in zavarovani.
-jSORlCA / KRITIKE ZVEZE ANOLF
Občina pozablja na priseljence
V tem pogledu je Gorico zadnja v primerjavi z drugimi središči
blja na dveh
rok, v deželno i 2aprosila
počila za 1
dostavil
ANolf,
Pomočjo
Navedba
sProžila
111 kritik.
odnosih
Slndikat
rom, da
ANolf
- ou a.
dikatu
Pričak
Ieakci:
ki bi ga bilo mogoče, z dobro voljo že davno in predvsem pravočasno razrešiti. Združenje ANOLF je občinsko upravo zaprosilo, naj preveri možnosti, da se tudi v Gorici odpre center za priseljence iz dežel, ki niso Članice Evropske zveze. To naj bi bil nekakšen informacijski center, kjer bi interesentom nudili vsa potrebna pojasnila o bivanju, možnosti zaposlitve, zavarovanju, pravica, dolžnostih itd. Občina je sprva pokazala nekaj razumevanja in je prišlo celo do prvega srečanja (že v februarju), kasneje pa je šla zadeva v pozabo. Naloga občine naj bi bila, potem ko ni uspela zagotoviti primernega prostora, v kritju stroška za najemnino.
OBČINA / V POLEMIKO JE VČERAJ POSEGLO TUDI VODSTVO FORZA ITALIA
Spor med goiiško občinsko upravo in sindikalno zvezo CBL se zaostruje
Ob problemih organizocije delo na občini tudi obtožbe o političnih ciljih
Polemika med sindikatom javnih uslužbencev CISL, ki je med osebjem goriške občine najmočnejša sindikalna zveza, in občinsko upravo se stopnjuje. Vanj je vCeraj z ostrim tiskovnim sporočilom poseglo tudi pokrajinsko vodstvo Forza Italia, ki seveda zagovarja župana Valentija. Polemiko je naCel že prešnji teden sindikat, ki je goriškim občinskim upraviteljem očital nesposobnost in vrsto nepravilnosti tako v sindikalnih odnosih kot tudi glede razporejanja občinskega osebja, določanja delovnih nalog, organizacije dela v uradih in občinskih storitvah.
Na te očitke je župan Valenti takoj odgovoril z nič kaj spravljivim tonom. Zvezi CISL je namreč očital, da je njen najljubši šport v zadnjem Času sistematično napadanje občinske uprave in da se pri tem poslužuje vseh možnih sredstev. Po drugi strani je glede vsebinskih očitkov odvr-
nil, da se uprava ne izmika dialogu s sindikati, da pa so številne nepravilnosti in pomanjkljivosti še sad poslovanja prejšnje uprave, ki naj bi jih Valentijev odbor skušal postopoma reševati, medtem ko naj bi taki napadi iz sindikalnih sredin imeli samo kvarne učinke.
Županov odgovor ni utišal zveze CISL, prav nasprotno. Sindikat je namreč v novem sporočilu pikro ugotavljal, da je župan v pomanjkanju stvarnih argumentov “vrgel zadevo v politiko”. Toda problemi v organizaciji dela na občini so zelo konkretni, trdi sindikat, in jih navaja: v orga-niku osebja je nekritih več kot 50 delovnih mest in to, Čeprav je finančni zakon leta 1993 že oklestil občinski organik za kakih sto delovnih mest. Mnogih storitev občina danes ni v stanju nuditi ali pa so povsem neustrezne. Uprava se dosledno poslužuje zunanjih pogodb in zakupov, in-
ternemu osebju pa dodeljuje naloge, ki so izven njegovih pristojnosti. Sindikat nadalje opozarja na napake v razpisih, ki so zakasnile izvedbo natečajev za nove zaposlitve, na zamude v pripravi načrtov za izboljšanje storilnosti, na nespoštovanje predpisov o varnosti na delu, na protisin-dikalno zadržanje upraviteljev pri razporejanju osebja. Vse to, zaključuje CISL, se pozna v pomanjkljivem delovanju vrste služb, od mestne policije, do vzdrževanja javnega zelenja, občinskega premoženja, do delovanja tehničnega urada in drugih služb. Sindikat zato zahteva soočenje z upravo o vseh navedenih problemih in napoveduje sindikalne in sodne korake, Ce bi uprava raje izbrala politiko ostre kontrapozicije.
Ce naj sodimo po včerajšnjem sporočilu Forza Italia, potem lahko pričakujemo še nadaljnjo zaostritev. Zupanova stranka se
namreč sploh ne zmeni za navedene probleme, ki naj bi bili le pretveza. Resnični namen sindikata, trdi, je političen: v sedanjem predvolilnem obdobju skušajo na vsak način diskreditirati Zupana in seveda politične sile, ki ju podpirajo. V dokaz tega navajajo spor ob obisku Mihaila Gorbačova v Gorici (priredila ga je zveza Anolf, ki je zelo blizu sindikata CISL), ko Zupanu Va-lentiju niso omogočili posebnega srečanja z uglednim gostom, pa še napade preko tiska na občinske upravitelje. In komu vse to koristi? Glede tega je stališče Forza Italia nekoliko dvoumno: po eni strani naj bi “katoliški sindikat”, kot ga imenujejo, skušal z napadi na Valentija varovati še zadnje postojanke stare KD, kot sta Goriška hranilnica in Trgovinska zbornica, po drugi pa naj bi pripravljal teren za zavezništvo, ki se oblikuje okrog kandidature Romana Prodija.
TRST / MANJŠINE
KOMISIJA ZA IZVAJANJE DEŽELNEGA STATUTA
Prof. Christoph Pan obiskal uredništvo Primorskega dnevnika
Predsednik zveze manjšin FUEN je gost Slovenske skupnosti
Sporno imenovanje posl. Caligarisa
Poziv deželnega sveta: Rim naj revidira to res nesprejemljivo politično odločitev
TRST - Predsednik vlade Lamberto Dini je pred kratkim imenoval strokovno paritetiCno komisijo za izvajanje statuta avtonomne Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Poleg dveh visokih sodnikov je bil v to komisijo imenovan tudi nekdanji general in trenutno evropski poslanec »Forza Italia« Luigi Caligaris. Njegovo imenovanje je sprožilo glasne proteste v deželni skupštini, ki je pozno popoldne soglasno pozvala ministrskega predsednika, naj takoj revidira to sporno in politično zelo dvomljivo odločitev.
Vest o imenovanju bivšega generala je na dopoldanskem zasedanju skupščine uradno sporočila predsednica deželnega odbora Alessandra Guerra. V sejni dvorani so takoj glasno odmevali protesti, takojšnjo prekinitev seje pa sta zahtevala in dosegla načelnika DSL Renzo Travanut in Ljudske stranke Bruno Longo. Popoldne je, kot rečeno, skupščina soglasno odobrila dokument, s katerim poziva predsednika Di-nija, naj se odreče Caligarisu. Poleg Longa in Travanuta, so resolucijo pod-
pisali še Fausto Monfalcon (SKP), Elia Mioni (Zelena lista), Franco Cecotti (Severna liga) in Mario Durat (socialisti).
Dinijeva odločitev je res presenetljiva. Evropski parlamentarec Caligaris je namreč kvečjemu strokovnjak za vojaška in strateška vprašanja, ne pa za pravne probleme izvajanja deželnega statuta. Vrh tega pa je njegovo imenovanje strankarsko zelo obarvano, čeprav je Caligaris že nekaj časa v polemiki z Berlusconijem in z njegovo stranko. Evropo-slanec je bil zaradi tega politično emar-giniran in je tudi izgubil mesto deželnega koordinatorja »Forza Italia«.
Deželni svet, ki bo spet zasedal danes, se je včeraj v glavnem ukvarjal z odgovori predsednice Guerrove in drugih odbornikov na vprašanja in interpelacije raznih svetovalcev. Skupščina je vsekakor zavrnila resolucijo DSL, ki je osporavala imenovanju nekaterih ravnateljev deželnih odhorništev in oddelkov. Zvečer pa je odobrila politični dokument o zelo nejasni usodi tržaške pomorske družbe Lloyd Triestino.
TRST - Predsednik Federalistične unije evropskih narodnosti, ene najpomembnejših in vsekakor najštevilnejše organizacije jezikovnih manjšin v Evropi, prof. Christoph Pan, je prispel sinoči v Trst na povabilo deželnega vodstva Slovenske skupnosti. Sestal se je z deželnim vodstvom SSk in zvečer je predaval o svoji organizaciji in o zaščiti manjšin v Evropi na sedežu krožka Virgil Sček.
Profesor Pan, ki je doma iz Bočna, je ob svojem obisku v Trstu obiskal tudi Primorski dnevnik in se v uredništvu pogovarjal o dejavnosti organizacije, ki ji predseduje, in o aktualnih manjšinskih vprašanjih, govor pa je bil tudi o navezavi stikov med Primorskim dnevnikom in dnevnikom nemške manjšine na Južnem Tirolskem Dolomiten.
Na pragu Evrošole
O Evrošoli se že dolgo šušlja, govori in piše. Organizacijski odbor, v katerem imamo tudi mi svoje mesto, se je osnoval že v jeseni leta 1993 in se od takrat redno sestaja. Z Evrošolo bomo proslavili 50-le-tnico obnovitve slovenskih šol, vendar je bilo že na začetku vsem jasno, da bo to velik praznik celotnega zamejstva in ne samo naših šol. V tem duhu se tudi pripravljamo na 20. april, ko bo stekla uradna otvoritev srečanja evropskih manjšin.
Na večini šol so priprave že v polnem teku, otroci se učijo in prepevajo himno Evrošole 1995, organizira se namestitev otrok in njihovih spremljevalcev po družinah, pripravlja se športni dan, kulturna društva in ostale organizacije si zamišljajo in vadijo večerni program, pri katerem bo vsaka točka trajala največ par minut, sicer se vsi ne bodo mogli zvrstiti na odru... V zra-
PISMO UREDNIŠTVU
ku je torej že čutiti, da gre zdaj zares in da ni več dosti časa za odlašanje. Kljub temu smo bili prav pred kratkim deležni neprijetnega presenečenja, saj kaže, da čisto vsem le ni ne vem kako do tega, da tako množično in za nas kulturno pomembno manifestacijo izpeljemo na kar se da dostojen način.
V ponedeljek, 27. marca, je bila v veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah skupna vaja oz. sestanek vseh krajevnih ustanov, se pravi vseh kulturnih in športnih društev, krožkov in ostalih organizacij, ki delujejo na nemajhnem področju od Repentabrske občine pa tja do Bazovice. Dobre tri tedne pred začetkom štiridnevne manifestacije so se tam zbrali - reči in piši - samo predstavniki repentabrskega kulturnega društva Kraški dom in taborniške organizacije Rod Modrega Vala! Profesorici šole »Srečka Kosovel« sta vse skupaj koordinirali in skupaj smo si nekako zamislili,
kako naj bi potekal pester program, ki ga bomo gostom predstavih v petek, 21. aprila zvečer. Pri vsej dobri volji pa nismo mogli mimo dejstva, da bi bila dvorana popolnoma prazna, če je ne bi napolnilo okoli trideset mlajših tabornikov in tabornic, ki jim je vodstvo organizacije že predčasno zabičalo, da je prisotnost na vaji res pomembna. Kaj pa vsi ostah? Na vzhodnem Krasu deluje kar nekaj številčno močnih društev in organizacij, ki smo jih tokrat pogrešali. Morda se le vsi skupaj premalo zavedamo pomembnosti in predvsem odmeva, ki ga bo imela taka prireditev širom po Evropi. Skoraj tristo otrok bo svoj glas poneslo na različne konce našega kontinenta. Storimo kaj, da bo njihov glasek čimbolj navdušen, ko bodo ob vrnitvi domov pripovedovati svojim prijateljčkom o slovenski manjšini, ki živi v Italiji. Toliko v premislek.
Taborniki RMV
SKLAD MITJE ČUKA
Rast otrok: treba je tehtno razmisliti, preden stopimo do zdravnika
Včasih si starši delamo probleme tudi tam, kjer bi ne bilo potrebno oziroma tam, ker bi ne bilo potrebno dvigniti prahu.
Vendar smo kljub temu mnogi pomisliti, ati naš otrok odrašča »po pravilih« in kako bo velik ta otrok, ki je trenutno nebogljen dojenček z velikimi vprašujočimi očmi. Res je vsekakor, da so lahko problemi z rastjo prav resne narave.
Posebej se lahko starši zavedo razlik v rasti takrat, ko začne otrok obiskovati otroški vrtec. Ko ga primerjajo z ostalimi vrstniki se jim kaj kmalu lahko porodi misel: »Ati ni morda naš Dejan premajhen? Predroben? Premalo razvit?«
Ce je droben, si delamo še dodatne skrbi, ker »nič ne je«, hkrati pa nič ne primerjamo sebe in drugih staršev: ali smo sami nizke rasti, morda celo drobni? Res je, da so sedanje generacije nekoliko višje od preteklih. Srednja velikost za fante naj bi bila približno 180 centrimetrov, za dekleta pa kakih deset centimetrov manj.
Torej je navsezadnje res, kdor je majhen, se bo sredi povprečja naše družbe znašel v težavah. Zakaj? Zaradi standardov. Glede na poprečno višino prebivalstva se namreč postavljajo na izmerjeno višino zvonci na stanovanjskih hišah, številčnice v telefonskih celicah in podobno... do oblek, ki jih ne najdeš, če nisi grajen po standardih.
Pravzaprav morda leži prav v takih izkušnjah vzrok, zakaj nastopajo nekateri majhni ljudje tako nasilno in oblastniško: s tem kompenzirajo morebiti to, kar jim manjka v višino.
Ce se nekoliko zamislimo v rast svojih otrok, si bomo kaj kmalu edini, da opazujemo njihovo rast predvsem preko oblek, ki jih moramo kupovati, ker so jih prerasti. Hkrati pa bomo opaziti,
da se obdobja rasti prepletajo z obdobji mirovanja.
Tudi je jasno in lahko razumljivo, da bo dojenček rasel po 2, 5 cm na teden, pri otrocih, ki so stari dve do štiri leta pa bo ista obleka trajala kar dolgo, kajti v tem času se rast upočasni, hkrati pa otrok ni več tako okrogel, kakršnega smo biti navajeni, ko je še bil dojenček Otrok se pripravlja na »všolanje«. Po mnenju izvedencev se ta sprememba v zunanji obliki pojavlja danes nekoliko prej kot v preteklosti.
Druga velika sprememba nastane v puberteti, ki jo dekleta doživijo nekoliko prej kot fentje. Toda tudi med vrstniki lahko pride do časovno različnih sprememb v razvoju. Ti časovni razmaki ali razlike so lahko dolgi dve do tri leta.
Ce se povrnemo k štiriletnikom, potem moramo upoštevati mnenje izvedencev, ki povedo, da pride včasih pri njih do odstopanja v rasti oziroma do predolge pavze. Takrat moramo seveda poiskati vzroke.
Včasih gre za čisto naravno odstopanje, ki pa ga ne smemo podcenjevati. Zdravnik pa lahko ugotovi tudi organske disfunkcije. Te so lahko hormonske, metabolične ati drugačne narave.
Včasih je dovolj, potem ko je zdravnik ugotovil pravi vzrok za zaostajanje v rasti, enoletno zdravljenje, včasih pa mora biti trud dolgotrajnejši.
Nekatere hormonske terapije - če so potrebne -so zelo drage. Hormone dodajajo v nekaterih primerih otroku z eno injekcijo na dan, kar lahko stane do 22 milijonov lir.
Vsakdo si tega ne more privoščiti!
Deklice lahko bolehajo za tako imenovanim Ulrich-Tumer sindromom. Gre za kromozomsko
motnjo, ki jo tudi zdravijo na hormonski osnovi. Ta sindrom zajema poleg drugih organskih motenj tudi zaostajanje v rasti.
Včasih gre le za relativno zaostajanje v rasti tistih otrok, ki ne dohajajo svojih vrstnikov, na koncu pa se razvijejo po normi kot vsi ostali. Tudi take začasne zastoje v rasti zdravijo s hormoni.
Pri tem moramo starši seveda vedeti eno: velike večine nizkoraščenih otrok tudi danes ne moremo povečati. Včasih, ko gre za genetsko zančil-nost, tudi hormoni ne morejo veliko pomagati. Toda pri tem ne gre za bolezen. Velikokrat se namreč zgodi, da moški nizke rasti najde - kot sebi primemo - še niže raščeno žensko in zato ni nič čudnega, če tudi njuni otroci niso visoki.
Pravijo, da velja za mero, kako visoki bodo otroci, naslednja formula: za dekleta moramo sešteti višino matere in višino očeta in od tega odbiti 13 enot, ostanek pa deliti z dva. Za fante pa naj bi seštevku materine in očetove višine dodali trinajst in vsoto delili z dva. Koliko lahko velja taka norma, lahko ugotovijo vsi tisti starši, ki imajo nekaj otrok in se je vsak razvil v višino po svoje.
Natančneje pa lahko ugotovi tendenco rasti v ekstremnih primerih zdravnik z rentgensko preiskavo skeleta, ki pa jo opravlja šele po sedmem letu starosti. Lahko se zgodi, da morajo nekaterim otrokom zaustaviti rast. Tudi to počenjajo s hormoni. Do tega pride, če je res potrebno, kajti upoštevati je treba tudi stranske učinke takega zdravljenja.
Danes lahko z zdraviti vplivamo na rast: prav zaradi tega je še bolj potrebno, da starši dobro premislijo, ati je v primem njihovega otroka tak vpliv resnično potreben.
IZ MOJIH SPOMINOV/8
Slovenska
šola
m jaz
Ksenua Levak
Življenje v taki šoli ni bilo nikoli enolično ali celo dolgočasno. Za to so nehote poskrbeli že dijaki sami, včasih pa tudi hudomušno naključje ali celo profesorji. Nekaj let pozneje smo dobili centralno kurjavo, zato je bila potrebna večja zaloga kuriva. Kadar ga je zmanjkalo, je hišnik telefoniral na občino. Prišli so delavci in začeli raztovarjati premog. S tovornjaka so ga na hrbtu nosili v vrečah do odprtine v tleh in ga skoznjo spuščali v klet. Onkraj talne odprtine je krajši hodnik vodil na dvorišče, kjer so se dijaki, kadar je bilo lepo vreme, med odmorom lahko malo razgibali. Ker je bil dostop na dvorišče zaradi skladiščenja premoga zaprt, sem učencem svetovala, naj ostanejo v razredih. Strinjali so se. Nenadoma pa se je pojavila mlajša kolegica, ki si je verjetno želela svežega zraka. Začela mi je prigovarjati, naj dijakom dovolim na dvorišče, saj bodo pazili, ker so že dovolj pametni. Prepričala me je in mimo temne odprtine smo odšli na dvorišče. Gez deset minut je bilo odmora konec. Kolegica in jaz sva opozarjali vsakega očenca posebej, naj pazi, ko stopa ob robu odprtine. Neki debelušen dijak je sicer upošteval opozorilo, ker pa je bil neroden, je zdrknil prav v zevajočo luknjo. Nastala je grobna tišina. Vsi smo zadrževali dih in čakali, kaj se bo zgodilo. Slišati je bilo le drobce premoga, ki so se kotalili v temi. O dijaku pa ni bilo ne duha ne sluha. Kar naenkrat priteče po stopnicah, ves črn kot dimnikar. Smeha in zabave ni bilo ne konca ne kraja.
Katinarski dijaki so bili bistrih glav, nekateri pa tudi precej poredni in nagajivi. Ljudje so se pritoževali zaradi njihovih »podvigov«. »Videla sem vašega fanta, kako je metal mlade zajčke ob zid,« je hitela pripovedovati neka ženska. Starejši možakar je godrnjal, češ da si naši učenci marsikaj dovolijo. Opazoval jih je, kako so odrabljen in zapuščen avto zvlekli na kolovoz in ga nato pognali v potok. Tudi sosedu, ki se je ukvarjal s konjerejo, so se hudo zamerili. Ko sem zvedela za te pritožbe, sem v razredu začela poizvedovati, da bi dognala kaj več o tej stvari. Dijaki so prvi hip obstali. Ko pa sem dodala, da že vse vem, so mi začeli pripovedovati, kaj so počenjali na gmajni. Igrali so se s konji in jih dražili, dokler ni neka kobila zarezgetala in poskočila. Malo je manjkalo, da ni nekomu odnesla pol zadnjice. Ob takih vragolijah sem s težavo krotila smeh, obenem pa me je mikalo, da bi vse pošteno našeškala.
Pri tako navihanih dijakih se ni bilo lahko odločiti, kam z njimi na šolski izlet. Izbrali smo Rezijo, ki je bila za večino res nekaj novega. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno, a so si kljub temu lahko ogledali nekaj značilnih naselij. Dijakom so ugajala strma, slikovita pobočja s številnimi žuborečimi potoki. V takem svetu so se hitro znašli. Skakali so čez manjše potoke in se pri tem zelo zabavali. Seveda ni šlo brez lažjih nezgod. Enemu so se po šivu raztrgale hlače, drugi pa se je znašel z nogami v vodi, vendar sta si znala oba pomagati. Denarja jima ni manjkalo, zato si je prvi takoj kupil sukanec in iglo ter se lotil šivanja, da ne bi razkazoval zadnje plati, drugi pa si je kupil nogavice, da se ne bi prehladil ali celo zbolel. Dogodivščine pa so dosegle svoj višek, ko smo se ob povratku ustavili na Stari gori pri Čedadu. Časa je bilo dovolj, da so se dijaki lahko razkropili po bližnji okolici. Ravnatelj in profesorji nismo bili zaskrbljeni, ker smo kraj dobro poznali. Pred odhodom smo se zadovoljni zbrali pri avtobusu. Nenadoma pa je ves razburjen privihral podčastnik italijanskih vojaških enot, ki so bile nastanjene v bližini. Skušal nam je dopovedati, da so se naši dijaki radovedno približali nezastraženim skalnim votlinam, kjer so bili postavljeni topovi. Nekateri dijaki naj bi celo skušali naravnati top na strel. Pri tem se je baje najbolj izkazala učenka, ki je bila znana po svoji vedrini in dovtipnosti. Našim paglavcem sicer ni uspelo streljati s kanonom, pač pa se je gospod ravnatelj z rafali besed ra-zpištolil v pogovoru s podoficirjem. Ko smo se vračali domov, nas je vsevprek obstreljeval z jeznimi pogledi. Enodnevnih šolskih izletov se odtlej ni več udeleževal.
(Nadaljevanje sledi)
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA
COSMETICS ITALV
■ k—• ■ m. ',se 'WPr »i
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
denarni trgi / dolar že pada
Iz ZDA zagotovila o prizadevanjih za trdno valuto
Lira včeraj izrazito nihajoča
RIM - Za včerajšnji dan na denarnem in borznem trgu je bila spet značilna velika nestabilnost gibanj, ki so se od začetnih spodbudnih trendov preusmerila navzdol, nato pa v drugi polovici dneva znova nekoliko zavila padanje. Lira je glede na torek nekoliko popustila jUarki, pridobila pa v menjavi z dolarjem, medtem ko je milanski borzni indeks izgubil približno pol odstotka.
Dolar je tako še naprej glavni zunanji »krivec« med-Valutnih trenj in tudi včeraj ni pokazal nobenih znakov o morebitnem preobratu negativnega gibanja Ujegove vrednosti, ki je te dni padla na novo najnižjo Vrednost po drugi svetovni vojni. To je ameriško administracijo naposled le prisililo k ukrepom, ki pa jih opazovalci že ocenjujejo kot neučinkovite.
V ponedeljek ponoči je začela ameriška centralna danka na azijskih borzah kupovati dolarje, akciji pa se je pridružila tudi japonska centralna banka. Z jeni in Uiarkami so kupili skoraj dve milijardi dolarjev, kar pa ni veliko pomagalo, saj so operaterji takoj pokupili novo zalogo mark in jenov. Poseg ameriške centralne danke na azijskih borzah je prvi po treh letih, trgi pa so ga sprejeli s presenečenjem in ugibanji, ali se bodo še nadaljevali. Potezi se tokrat niso pridružile evropske države, ki se z ZDA še vedno razhajajo glede Številnih mednarodnih ekonomskih problemov, med drugim tudi glede ameriške pomoči Mehiki.
Sekretar ameriške zakladnice Robert Rubin je v uradni izjavi dejal, da je Clintonova administracija prepričana, da je močan dolar v interesu Amerike, zato si dodo še naprej prizadevali krepiti dejavnike, ki vplivajo na moCno in stabilno valuto. Ameriški razvoj bo tudi vnaprej spremljala nizka inflacija. Administracija je zdaj, ko imajo ZDA najnižji proračunski primanjkljaj v bruto-domačem proizvodu med vsemi sedmimi naj-razvitejsimi državami, tudi trdno odločena zmanjšati Primanjkljaj in povečati varčevanje, je zagotovil Rubin.
Med analitiki prevladuje mnenje, da bi za spremembo padajočega trenda ameriške valute potrebovali zelo močno in usklajeno akcijo; tokratna poteza je po njihovem premalo, da bi si dolar res opomogel. Prepričani so, da ZDA živijo prek svojih možnosti, kar jim povečuje trgovinski in proračunski primanjkljaj. Valutni hgi tako ravnanje samo kaznujejo. Zanimivo je sicer, da šibak dolar doslej ni v večji meri škodoval ameriškemu finančnemu trgu in gospodarstvu, saj so ostale cene delnic in obveznic visoke, vendar se analitiki sprašujejo, kako dolgo lahko to še traja.
Tudi za Štet se obeta trdno jedro
Vse privatizacije, opravljene v zadnjih mesecih v Italiji, imajo nekaj skupnega: v nasprotju z izpovedanimi načeli, CeS da se bodo s privatizacijo javna podjetja spremenila v puhlic companies," so vse brez izjeme tako ali drugače prešle v roke maloštevilnih mega-delnicarjev, mali varčevalci pa so ostali praznih rok ali pa so doživeli na borzi grenka razočaranja. Omenimo naj samo privatizacijo dveh vodilnih bank, Credito Italiano in Banca Commerciale Italiana, ki sta danes kljub vsem načelom o zaželenem angažiranju Cim Širšega kroga drobnih delničarjev, trdno v rokah staroste zavoda Mediobanca Enrica Cuccie in njegovih ožjih sodelavcev.
Na načelo, po katerem naj bi državne družbe s privatizacijo postale nekakšne »ljudske« imovine, v smislu, da bi bila njihova glavnica razpršena med tisoči malih delničarjev - kar bi med drugim prispevalo tudi k povečanju borznega poslovanja v državi - se vlada v teoriji še vedno sklicuje. V resnici pa se stvari razvijajo nekoliko drugače. Kakor je splošno znano, se v pristojnih forumih v Rimu zdaj pripravljajo na privatizacijo družbe za te-
Elio Fornazarič
lekomunikacije ŠTET, državnega zavoda za ogljikove vodane ENI in državne ustanove za električno energijo ENEL. Gre za tri proiz-vodno-distribucijske velikane, na katere privatni kapital komaj Caka, saj se pri njih obeta možnost donosnih naložb brez posebnih tveganj.
Glede na to, da so prvi primeri privatizacije povsem zgrešili cilj, da bi Italija res dobila teoretsko opevane puhlic companies, bi zdaj lahko pričakovali, da bo vlada revidirala privatizacijski postopek tako, da bi se podobne »nezgode« ne mogle veC dogajati. In kaj se dogaja v resnici? Sam ministrski predsednik Dini na skupščini združenja Assolom-barda v Milanu izjavi, da bodo ŠTET, ki bo privatizirana v letošnji jeseni, prepustili nekemu »trdnemu jedru« močnih delničarjev, okoli katerih se bo sukala množica drobnih vlagateljev v Stetove delnice. Prisotni industrije! nimajo posebnih pripomb, na opozorilo nekega časnikarja, da se s takim nastopanjem odpira možnost za nastanek zasebnega monopola na občutljivem področju, kakršno je prav telekomunikacijsko, pa premier
opozori na obstoj treh varnostnih momentov: na bodoCo »autho-rity«, ki bo nadzirala področje telekomunikacij, na delovanje nadzornega organa Consob in na obstoj zakonske norme, ki uvaja v dvomljivih primerih tako imenovano »javno ponudbo za odkup« (opa)
Omenjene authority pa še ni in je vprašljivo, ali bo sploh zmožna opravljati tako zahtevno nalogo v trenutku, ko bo ŠTET prešel v zasebne roke. Consob in norma o javni ponudbi opa pa sta v primerih Credit in Comit gladko odpovedali. Lahko torej pričakujemo, da bo tudi ŠTET po privatizaciji v polni domeni ozkega kroga megadel-niCarjev. V tem primeru pa ne gre za neko industrijsko podjetje, ki bi bilo podvrženo tržnim zakonom ponudbe in povpraševanja. Je proizvodno-distribucijska družba, ki se ukvarja z občutljivimi javnimi storitvami in ki zato posega globoko v gospodarsko in socialno tkivo države in vsega prebivalstva. Prav zato bi morali v Rimu obravnavati problem njene privatizacije Se veliko bolj previdno in preudarno kakor na primer privatizacijo bančnih zavodov Credit in Comit.
INPS / ZA OBRTNIKE IN TRGOVCE
Letos več v blagajno pokojninskega zavoda
Povečano breme pokojninskih prispevkov
TRST - Samostojnim delavcem, ki redno in Poklicno opravljajo obrt-rto ali trgovsko dejavost, v teh dneh skrbstveni za-v°d INPS dostavlja na dom sveženj položnic, s katerimi bodo plačali so-eialne dajatve za leto 1995. Prvi obrok fiksnega Prispevka bodo morali Poravnati do 20. aprila, naslednje zapadlosti pa s° 20. julij, 20. oktober in 20- januar prihodnjega leta. Do 30. junija (morda celo do 31. maja) pa bodo Plačali še morebitno raz-hko na višje dohodke v tekočem letu.
Za leto 1995 je naj-nižnji podjetniški dohodek, ki se upošteva za iz-raCun ustreznega zavaro-valnega prispevka, poskočil na 19.868.056 lir, Cehidi je dejanski doho-
dek nižji od omenjene vrednosti. Podjetniški dohodek se nanaša na iztržek vseh dejavnosti zavarovanca in ne le gospodarske dejavnosti, ki je bila prijavljena ob vpisu v poklicne sezname na Trgovinski zbornici. Najnižji prispevek, razdeljen na Štiri obroke, bo tako znašal 2.980.208 lir. Prispevna stopnja za dohodke v razponu med 19.868.056 in 57.578.000 lir (tako imenovana »pokojninska streha«) znaša 15 odstotkov. Za redno vpisane pomočnike v podjetju, ki niso dopolnili 21. leta starosti, se aplicira nižji količnik 12 odstotkov. Za dohodkovni pas med 57.578.000 in 95.963.333 lirami je prispevna obremenitev za odstotek višja (16 oziroma
13 odstotkov), morebitni višji dohodki pa so oproščeni socialnih dajatev za pokojninski sklad INPS.
Osnova za izračun dolgovanega obrtniškega oziroma trgovskega prispevka ni veC dohodek, ki ga je podjetnik ustvaril leto prej, temveč je od leta 1993 podjetniški dohodek v tekočem letu. Predujem se zato računa na osnovi dohodka iz leta prej, po oddaji davčne prijave pa mora zavarovanec poravnati Se morebitno razliko, Ce je prijavil višji dohodek. Od leta 1993 obrtniki in trgovci ne plačujejo veC zdravstvenega prispevka (davka na zdravje) s položnicami, temveč se ta dajatev poravnava ob zapadlostih, ki veljajo za davčno prijavo. (B)
Ugodni vtisi študentov z izleta v Kranj
TRST - Skupina dvajsetih slovenskih univezitetnih študentov iz Trsta in Gorice se je na pobudo Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje in s pomočjo tržaškega podjetja Eurosava, ki je izlet sponsoriziralo, mudila pretekli petek na izobraževalni ekskurziji na Gorenjskem.
Ogledala si je tovarno Sava v Kranju, kjer proizvajajo pnevmatike za motoma vozila in druge gumijaste izdelke. Direktor marketinga Koren in predstavnik Eurosave iz Trsta Robert Vidoni sta študente seznanila z gospodarsko organizacijo podjetja in z možnostmi kooperacije
med tem podjetjem in tujimi partnerji.
Da bi se še podrobneje seznanila s to problematiko, si je skupina popoldne ogledala še Center za management na Brdu pri Kranju.
Izmenjava mnenj o podjetniški in gospodarski problematiki je bila za univerzitetnike izredno pozitivna. Študentje namreč nujno potrebujejo neposrden stik z realnostjo, s katero se bodo v bližnji prihodnosti srečali pri ■Svojem poklicnem delu. Spoznali so, da za bodoče zaposlovanje ne zadostuje le gola teoriCna izobrazba, ampak tudi povezava s stvarnostjo, za kar so podobne pobude zelo dragocene.
LIRA
ČET	PET	PON	TOR SRE
17H0 17105 1720,9 1722,1 1713,4
H NA POBUDO SDGZ IN SGZ h
Pred začetkom trije tečaji SDZPI
TRST - Na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje se bodo v kratkem začeli trije tečaji, ki so bili pripravljeni in prirejeni po meri in potrebah naših podjetij. Trgovska, obrtna in zunanjtrgovinska podjetja, ki so včlanjena v SDGZ, so namreč že večkrat izrazila potrebo po izobraževanju in izpopolnjevanju kot sredstvu za premostitev krize in za iskanje razvojnih možnosti. Poglejmo, za katere tečaje gre:
TeCaj o tehniki prodaje (40 ur) je namenjen trgovcem in drugim sodelavcem v podjetju (tudi zunanjetrgovinskem in obrtnem), ki so v stiku s klienti. Program zajema marketing, psihologijo, proces in situacije prodaje. Po tečaju za vpis v trgovski seznam REG je to nova dragocena priložnost za prevetritev našega trgovskega potenciala. Predavanja se bodo začela Se v tem mesecu in bodo močno strnjena.
TeCaj za zunanjetrgovinske operaterje (50 ur) je namenjen izkušenim kadrom za izpopolnitev njihovega poznavanja sprememb na področju mednarodne trgovine in z njo povezanih storitev, kot so prevozi, Špedicija, pravno-administrativne službe, carina, finansiranja, davki, certifikacija kakovosti itd. Program in predavatelji (ki bodo strokovnjaki z naštetih področij) so bili že uspešno »testirani« pri prvi izdaji tečaja novembra in decembra lani. Predavanja bodo aprila in maja, dvakrat tedensko po 18. uri in ob sobotah.
TeCaj o podjetniški strategiji (30 ur) je namenjen lastnikom in vodilnim kadrom podjetij s poroCja zunanje trgovine, grosistične trgovine in komercialno usmerjene obrti. Omogočil jim bo prepotrebno prilagoditev pristopov na sodobne tržne razmere in bo trajal tri dni. Potekal bo maja, od Četrtka do sobote, in sicer pod vodstvom konzulentov dr. Orazia Musmecija in dr. Graziana Iselle iz Bologne. Pri organizaciji tečaja poleg SDGZ sodeluje tudi Slovensko gospodarsko združenje iz Gorice. Program: scenariji, strategije, cilji; ekonomsko-finanCne postavke strateškega procesa v podjetju; proces vodenja.
Slovensko deželno gospodarsko združenje toplo vabi elane, naj izkoristijo te priložnosti in pohitijo z vpisom pri SDZPI v Trstu (tel. 040/566360 in 569119). Poojasnila nudi tudi tajništvo SDGZ.
ADRIA AIRWAYS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko
Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55
prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312
ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458, 38-512
SOSEDNJE REGIJE
Četrtek, 6. aprila 1995
- KOROŠKA / SREČANJE
Ernesto Cardenal nastopil na celovški univerzi
Srečanje s starimi prijatelji
CELOVEC - Vrhunec veC kot desetletnega sodelovanja koroškega Solidarnostnega gibanja z Nikaragvo je bil obisk najbolj znanega srednjeameriškega pesnika in duhovnika Ernesta Cardenala na celovški univerzi. Prvi minister za šolstvo v san-dinistiCni vladi po padcu somozovega režima je na celovški univerzi pred veCstoglavo množico bral med drugim tudi iz svojega najnovejšega cikla Spev stvarstvu, pri Čemer ga je spremljala Ci-lensko-nemško skupina Grupo Sal. Cardenala je prisrčno pozdravil v Celovcu njegov osebni prijatelj, koroški pisatelj Janko Messner (na sliki).
CERKEV / JAVNOST IN POLITIKI ZAHTEVAJO KONEC MOLKA
»Afera Groer« dobiva politične razsežnosti
Kljub obdolžiivi izvoljen za predsednika škofovske konference'
ostre kritike iz cerkvenih krogov. D unajski pomožni škof Kratzl, znan strokovnjak za verska vprašanja Holl in predsednik avstrijskega Karitasa Schuller so kardinala javno pozvali, naj prekine svoj molk in javno odgovori na obtožbo. Kratzl v najnovejši izdaji katoliškega lista Die Furche (Brazda): »Vsak, ki deluje v javnosti, mora sprejeti kritiko. Tudi zlonamerna kritika večkrat zadene resnico«.
Po zadnjih informacijah bo Groer ob sklepu spomladanskega zasedanja avstrijskih škofov le priredil tiskovno konferenco, ni pa še znano, če bo odgovoril na vprašanja v zvezi z dogodki v semenišču Hollabrunn.
Ivan Lukan
DUNAJ - Afera v zvezi z dunajskim nadškofom in kardinalom Hansom Hermannom Groerjem, ki ga je nekdanji gojenec in dijak obdolžil spolne zlorabe, dobiva vse večje - tudi politične - razsežnosti.
Kritika molka naj višjega avstrijskega cerkvenega dostojanstvenika v zvezi z očitki, ki lete nanj, je iz dneva v dan glasnejša. Dejstvo, da je bil Groer v torek na spomladanskem zasedanju avstrijske škofovske konference potrjen za predsedujočega konference,je zadevo še zaostrilo. Zdaj so se v razpravo namreč vključili tudi vodilni avstrijski politiki - od kanclerja Vranitzkega prek podkanclerja Buška do politikov iz vrst opozije.
Tako se je včeraj prvič oglasil tudi zvezni kancler Franz Vranitzky, ki je dejal, da si ne more predstavljati, da bo Cerkev »še naprej molčala in javnosti ne ponudila jasne predstave, kako namerava rešiti aktualni problem«.
Hitro in jasno rešitev afere v zvezi z dunajskim nadškofom so zahtevali tudi nekateri drugi vidni politiki. Tako je predsednik ljudske stranke in podkancler Erhard Busek pozval Groerja, naj končno odgovori na očitek o spolnei zlorabi, to pa je zahtevala tudi predsednica zelenih Madeleine Petrovič. Predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt se je izrekla za Groerjev odstop, njegovo potrditev za predsednika škofovske konference pa
Pod vse večjim pritiskom: nadškof kardinal Groer
je označila za provokacijo.
Groerjeva strategija molka, ki jo očitno zagovarja večina avstrijskih škofov, je deležna tudi
NOVICA
Nova nesoglasja v koaliciji: zunanji minister Mock izločil državno sekretarko Edererjevo
DUNAJ - Novo nesoglasje v vladni koaliciji: zunanji minister Alois Mock (ČVP) je za svojega zastopnika v t. i. refleksijski skupini, ki je odgovorna za pripravo vladne konference Evropske zveze leta 1996, imenoval avstrijskega veleposlanika v Bruslju Manfreda Scheicha, ne pa socialdemokratske državne sekretarke za evropska vprašanja Brigitte Ederer, kot je to od svojega koalicijskega partnerja zahteval kancler Franz Varnitzky. Edererjevo je Mockova odločitev hudo prizadela, saj jo je zunanji minister že lansko leto izrinil iz uradne avstrijske delegacije, ki je na otoku Krf podpisala izjavo o pristopu Avstrije k Evropski zvezi. Tudi Vranitzkega je odločitev zunanjega ministra očitno presenetila, poudaril pa je, da se zaradi »malenkostnih zadev ne bo spustil v ponoven spor s koalicijskim partnerjem«. Zvezni kancler je svoji izjavi še dodal, da bi v komisiji sicer raje videl politika in ne uradnika, navsezadnje pa odloča o liniji v evropski politiki zvezna vlada in ne zunanji minister Mock. (I. L.)
ŠENTVID / 3. KULTURNI TEDEN KOROŠKIH SLOVENCEV
Prispevek k boljšem sožitju
CELOVEC - Biro za slovensko narodno skupnost pri koroški deželni vladi prireja(skupno s slovenskim oddelkom ORF-a v Celovcu) tokrat že tretjič Kulturni teden koroških Slovencev. Letošnja prireditev bo potekala v okrajnem mestu Šentvid ob Glini, in sicer od 24. do 28. aprila, slavnostne otvoritve pa se bo udeležil zvezni kancler Franz Vranitzky.
Namen prireditve, ki je v pretklih dveh letih gostovala v Spitalu ob Dravi in v Trgu, je seznaniti prebivalstvo zunaj dvojezičnega ozemlja s
kulturo koroških Slovencev, je v okviru predstavitve letošnjega programa poudarila Maria Tram-pusch Novak, vodja biroja za koroške Slovence. Glede na letošnjo 75. obletnico plebiscita pa je izrazila tudi željo, da bi bila prireditev v Šentvidu eden izmed prispevkov k boljšemu sožitju in medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med obema narodoma na Koroškem.
V okviru kulturnega tedna se bodo koroški Slovenci predstavili nemško govorečim sodeželanom z glasbo (zbora Podjuna
in Zarja, kvartet Rož, ansambel Drava), z razstavo Rudija Benetika in etnografsko razstavo z naslovom Doživeta arhitektura na južnem Koroškem ter z muzikalom Jošt in Jaka. Na programu, ki sta ga soorganizirali obe osrednji slovenski kulturni organizaciji, pa bodo seveda tudi skupni nastopi z zbori in skupinami iz Šentvida in okolice.
Predstavitve programa sta se udeležila tudi namestnik direktorja deželnega urada Andervvald in vodja slovenskega oddelka ORF v Celovcu Mirko B ogataj.	Ivan Lukan
r SODIŠČE
Orožje za Hrvaško: sodba preložena
Nove priče
CELOVEC - Na tukajšnjem deželnem sodišču se je sodna obravnava proti štirim moškim, ki so obtoženi nezakonitega trgovanja z vojaškim orožjem, končala s preložitvijo procesa do sredine maja.
Moškim,trem Korošcem in enemu Madžaru, državni tožilec očita, da so v letih 1992 in 1993 prek Madžarske (in deloma tudi prek Slovenije) tihotapili vojaško orožje vredno najmanj 50 milijonov šilingov na Hrvaško in v Srbijo. S tem so obtoženi tihotapci kršili avstrijski zakon; državni tožilec je vložil obtožbo zaradi ogroženja avstrijske nevtralnosti.Za takšno nezakonito dejanje je zagrožena kazen od enega do pet let pripora.
Sodnik je obravnavo preložil, ker se dva obtoženca sploh nista pojavila v sodni dvorani, obramba pa je imenovala več novih razbremenilnih prič, ki naj bi sodišče še slišalo.-
Kot je znano, je bil izvoz vojaškega orožja v države na ozemlju nekdanje Jugoslavije prepovedan tedaj, ko je začela vojna,vendar obtoženih trgovcev to nikakor ni motilo in so veselo trgovali z odjemalci orožja na Hrvaškem in Srbiji. (I. L.)
MADŽARSKO-ROMUNSKI ODNOSI
Madžarska manjšina večno jabolko spora
Romunski politiki zahteve manjšine označujejo kot zahteve skrajnežev po delu Transilvanije
BUDIMPEŠTA - Madžarska je znova opozorila, da nerešeno vprašanje dvomi-lijonske madžarske manjšine v Romunije ostaja kamen spotike med državama. »Glede tega vprašanja imamo zelo nasprotujoča stališča in nekatere razlike bo težko premostiti,« je izjavil tiskovni predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Gabor Szentivanyi.
Romunija in Madžarska, ki sta bili v tem stoletju že trikrat v vojni, skušata doseči sporazum, s katerim bi formalno končali dolgotrajne meddržavne spore zaradi neurejenega položaja madžarske manjšine v Romuniji. Szentivanyi je dodal, da se bodo pogajanja nadaljevala, saj so tudi zahodna Evropa in ZDA dale jasno vedeti, da bodo prizadevanja obeh držav, ki želita postati članici Evropske zveze in Nata, neuspešna, vse dokler ne bosta državi rešili medsebojnih sporov.
Prejšnji mesec so romunski in madžarski udeleženci pariške konference o stabilnosti v Evropi zagotavljali, da sta državi tik pred dosego sporazuma, vendar pa je Szentivanyi dejal, da se je položaj zelo spremenil. Krivdo za zastoj pogajanj je
pripisal romunskim politikom, ki madžarski manjšini v Romuniji, ki je tudi številčno najmočnejša v Evropi, nočejo zagotoviti ustreznih pravic.
Madžari so nezadovoljni, ker je Romunija predlagala vključitev v sporazum člen 1201 in z njim seznanila tudi parlamentarno skupščino Sveta Evrope; člen namreč določa reševanje etničnega in rasnega vprašanja v skladu z državno zakonodajo. Szen-tivanyi je tudi kritiziral izjave nekaterih romunskih politikov, objavljene v madžarskih časnikih; nekateri romunski politiki namreč zatrjujejo, da se madžarski vladi ne mudi podpisati sporazuma predvsem zaradi pritiskov skrajnih nacionabstov.
»Obžalujemo, da so zahteve po pravicah, ki so jih deležne vse evropske manjšine, označene kot zahteve skrajnežev,« je poudaril tiskovni predstavnik madžarskega zunanjega ministrstva. Madžarska manjšina v Romuniji živi predvsem na severozahodu države, v Transilvaniji. Po mnenju romunskih nacionabstov naj bi imela Madžarska ozemeljske težnje po tem spornem ozemlju, ki je pripadlo Romuniji leta 1918.
Blaise Szolgymey /Reuter
Trgovinski primanjkljaj povzroča sive lase madžarskim gospodarstvenikom
BUDIMPEŠTA - Madžarska se mora nujno preusmeriti v izvozno naravnano gospodarsko rast in zmanjšati svojo odvisnost od uvoza, so prepričani predstavniki vlade in gospodarstva. Po podatkih centralne banke je madžarski trgovinski primanjkljaj lani znašal 3,6 milijarde dolarjev.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je organiziralo forum, da bi opozorilo na pomen nadzorovanega uvoza in tržno zaščito. Predstavnik tega ministrstva Tarnaš Szatmari je izjavil, da bodo predlagali vladi, naj vsaj deset milijard forintov (83,5 milijona dolarjev), ki izvirajo iz prihodkov od uvoza surovin in izdelkov, nameni podpori izvozno usmerjenih programov. Te spodbude bi lahko še povečali, ce bi ta sredstva namenili
Madžarskemu skladu za gospodarski razvoj, ki ima po sedanjem proračunskem predlogu za leto 1995 le 5,3 milijarde forintov (44 milijonov dolarjev), je še dodal Szatmari. Po njegovem bi morali tudi zelo hitro povečati kapital Eximbank, načrtovane izvozno-uvozne banke, ki naj bi
začela delovati že prihodnji mesec, več kapitala pa naj bi namenili tudi pozavarovanju izvoznih posojil. »Devetodstotna devalvacija forinta, do katere je prišlo 13. marca, je močno povečala možnosti izvoza. Žal pa ga ne spodbuja uvedba dodatnih osemodstotnih carinskih dajatev,« je menil Szatmari.
Oba ukrepa sta bila sestavni del vladnih stabilizacijskih ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali proračunski primanjkljaj v vrednosti 170 milijard forintov (1,4 milijarde dolarjev). Po različnih ocenah naj bi se od dodatnih carin v državno blagajno nateklo od 50 do 98 mili-jard-forintov (417,5 do 818,3 milijona dolarjev), je povedal Szatmari. Po njegovem sicer ni veliko možnosti za zmanjševanje uvoza, pa tudi pretiravati ni treba, češ da je nujno potreben predvsem zato, ker se morajo madžarski proizvajalci pri svojih izdelkih držati zahodnoevropskih standardov in si prizadevati za večjo kakovost.
Gospodarstveniki, ki so se udeležili omenjenega foruma, napovedujejo, da bo Madžarska
v primerjavi z lanskim izvozom, vrednim 10,7 milijarde dolarjev, letos izvozila za 12 milijard dolarjev, vrednost uvoza pa bo znašala od 14 do 15 milijard dolarjev.
»Lahko se sprijaznimo, da bomo živeli s trgovinskim primanjkljajem v vrednosti od 2, 5 do 3,6 milijarde dolarjev,« je izjavil Szatmari, »toda hkrati moramo začeti razmišljati, kako ga bomo zmanjšali.« Madžarski uvoz je začel močno naraščati po letu 1991, zdaj pa se je ustalil in se kljub devalvaciji forinta ni zmanjšal, je izjavila Zsuzsa Borszeki iz inštituta Ko-pint-Datorg.
Pretežen del uvoza je namenjen proizvodnji, le 20 odstotkov pa neposredni porabi, je povedala Borszekijeva. Vrednost uvoza znaša od 38 do 41 odstotkov madžarskega BDP. »V takšnem položaju ni mogoče vztrajati dolgo, treba je takoj ukrepati,« je dejala. Toda po njenem mnenju se nikakor ne bi smeli zateči k omejevanju uvoza, ampak povečati proizvodnjo in izvoz.
Emil Varadi / Reuter
SODELOVANJE MED ŠOLAMI
Gojenci ljubljanske Glasbene šole obiskali tržaški konservatorij
Po navezavi sodelovanja s tržaškim državnim glasbenim konservatorijem G. Tartini, ki je zaživelo ob prvem skupnem oblikovanju koncertnih sporedov ob praznovanju 40-letnice sežanske GS jeseni 1993, je v dobrososedsko navezo pristopila tudi ljubljanska SGBS. Tako je pobuda o izvedbi skupnega koncertnega nastopa, ki smo ji nadeli naslov Srečanje mladih glasbenikov ob meji doživela kakovostno in odmevno promocijo v novi Vrabcevi dvorani sežanske GS decembra 1994, ko so Sežančani gostili izbrane soliste in komorne skupine s tržaške GM M. Kogoj, državnega konservatorija G. Tartini in ljubljanske SGBS. Izredno uspešni in kakovostni koncertni nastop, ki so ga izvedli učenci, dijaki in Študentje omenjenih glasbenih zavodov, je spontano vzpodbudil predlog in osnovo za snovanje novih povezav in srečanj v prostoru, ki ga z naslovom Al-pe-Jadran ponujamo svetu kot recept za vsesplošno potrjevanje dobrososedskih odnosov.
Srečala sta se dva direktorja, oba slučajno tudi diplomirana glasbenika z istim instrumentom, flavto, in s pomočjo zbliževanju naklonjenega sežanskega kolega, prav hitro nasla skupni interes po zbliževanju in organiziranju izmenjave obiska. Tako se je M° Giorgio Blasco ob spremstvu podpisanega ob svojem prvem obisku (prvega direktorja tržaškega konservatorija, ki je uradno obiskal ljubljansko SGBS) pri direktorju ljubljanske SGBS, prof. Tomažu Buhu dogovoril za izmenjavo obiskov dijakov oz. študentov in predstavnikov obeh zavodov spomladi ’95. No, ljubljanska ekipa je svoj obisk v Trstu že opravila, o Čemer je vredno tudi javno zapisati in pohvaliti. V sredo, 29. marca smo bili priče izredno uspešnemu in odmevnemu koncertnemu nastopu
dijakov-solistov in komornih skupin, ki so ga izvedli ljubljanski konservatoristi v veliki dvorani in v organizaciji tržaškega državnega konservatorija Giuseppe Tartini v ulici Ghega št. 12.
Poudariti moram, da je naslov Incontro con allievi della scuola di mušica e di balio di Ljubljana, kar v prevodu pomeni Srečanje z gojenci Glasbene šole in baleta iz Ljubljane že med primerno zasedeno dvorano tržaških študentov in profesorjev vnesel zmedo, saj je napovedoval vse kaj drugega kot prestižnostni koncertni nastop izbranih slovenskih dozorevajočih mladih glasbenikov. Vprašanja, ki so mi jih postavljali tržaški kolegi kot npr.: kakšna stopnja je pripr. razred mladega violinista Žige Branka iz razreda prof. Mirka Kosija, ki je tako muzikalno nastopil s tehnično zahtevno Vieuxtempsovo skladbo SlavCek. Po dvakrat je navdušena publika z aplavzi pozvala na oder še pianista Jureta Rozmana iz razreda prof. Andreja Jarca, ki se je odrezal s svojo že kar umetniško interpretacijo treh Prokofjevih skladb (Sarkazem, Bežna vizija in Etuda opus 22 št. 10), saksofonistko Betko Kotnik iz razreda prof. Matjaža Drevenška - že kar uveljavljeno mlado koncerten tko, ki je predstavila tehnično brezhibno z zavidljivo stopnjo poustvarjalne izpovedne moCi 3. stavek Crestonove Sonate op. 19. V zaključni točki sporeda je nastopil trobilni kvartet (mentor prof. Milan S vagan), ki ga sestavljajo: trobentarja Matej Rihter, Boštjan Bone, hornistka Neža Gruden in pozavnist Sandi Gej. Z izvedbo 1. in 3. stavka zahtevne Bozzove skladbe Trois pieces, s katero so se nedavno tega uspešno uveljavili tudi na našem državnem tekmovanju Temsig ’95 in si v kategoriji komornih skupin s trobili priigrali
1. nagrado - pa so svojemu celotnemu koncertnemu sporedu v Trstu prideli »piko na i«. Tudi mladi koncertanti ostalih 7 točk od skupnih 11 so z dobrim muziciranjem svojim italijanskim sovrstnikom v Trstu dokazali zgledno stopnjo usposobljenosti sicer izbranih študentov iz Ljubljane, ki so jih v hipu prekvalificirali v ljubljanske konservato-riste, pa bilo to katerim izmed organizatorjev glasbenošolskega izobraževanja v R Sloveniji po godu ali ne.
Po koncertu nam je direktor M° Giorgio Blasco priredil sprejem v bližnji pizzeriji, kjer sta delegaciji obeh zavodov snovali nove naCrte. Italijanski profesorji niso štedili s priznanji za imenitni koncert naših konser-vatoristov in tudi klavirske spremljave ljubljanskih profe-sorjev-pianistov: Alenke Scek Lorenz, Nede Perko in Petra Zoltana niso ušle njihovi pozornosti. Za gostiteljevo mizo so spontano vzniknile zamisli o razširitvi in poglobitvi tovrstnih srečanj študentov glasbenih konservatorijev našega prostora Alpe-Jadran, zato nameravajo Ljubljančani že na povratno srečanje na svoji šoli dne 11. maja povabiti še predstavnike iz Maribora, Celovca in Gradca. Ge se torej vseh pet direktorjev naštetih glasbenih konservatorijev uglasi v ubran kvintet, znajo naši perspektivni mladi glasbeniki-študentje pridobiti še eno ugledno prestižnostno možnost svojemu umetniškemu prodoru na koncertne odre omenjenih mest. Ge sem delno k temu pripomogel tudi kot moderator in predstavnik Zveze primorskih glasbenih šol ter nekdanji dijak ljubljanske SGBS sem svoje zadolžitve z zadovoljstvom izpolnil.
Leander Pegan,
ravnatelj
Glasbene šole Sežana
GLASBA
Mojstrski nastop italijanskega pianista Bruna Canina na tržiškem festivalu
Luisa Antoni
V ponedeljek, 27. marca je bil v tržiškem občinskem gledališču drugi koncert iz niza mednarodnega spomladanskega glasbenega estivala, ki je letos posvečen baročni glasbi. Letošnja sezona, ki se je pričela v torek, 14. marca, nosi naslov ”Ecco mormorar 1’onde”; organizatorji so hote poudarili, da se ta naslov nanaša na Monteverdijev madrigal, katerega prvi verz je prav tale.
Tokrat je na oder občinskega gledališča v Tržiču stopil italijanski Pianist Bruno Canino. Caninov curriculum je zelo bogat, saj je italijanski glasbenik koncertno zelo aktiven; igral je z raznimi izvajalci (Battista, Accar-do, Perlman, Gazzello-ni, Harrel,...) in pa tudi solistično nastopal po
celi Evropi. Priznani italijanski mojster - ki je sicer stalen gost tržiških prireditev - je na ponedeljkovem koncertu odigral Goldbergove variacije, ki nosijo v katalogu del Johanna Seba-stiana Bacha številko 988. Nemški skladatelj je to delo komponiral v obliki variacij, ki se začnejo s Čudovito arijo na danem basu; tu Bach dokaže svojo skladateljsko spretnost in popolno obvladovanje kompozicijskih metod, ki mu jih je ponujala preteklost. Na koncertnem odru tržiškega gledališča je Bruno Canino na klavirju najprej podal temo arie, iz katere je bila jasno razvidna pozornost izvajalca do vsakega posameznega glasu; tako smo lahko sledili zanimivemu različnemu fraziranju obeh
rok. 2e od samega začetka je Canino prikazal svojo izredno zvočno kontrolo in brezhibno prstno tehniko. Pianist je v svojem podajanju zelo jasno udejanil Bachove kompozicijske ideje. Tak pristop pa zahteva od izvajalca analitične in sintetične sposobnosti; le-te so bistveni del Ca-ninovega poustvarjalnega dela. Tudi počasnejše variacije so dobile svojo uspešno zvočno dimenzijo, saj je bil italijanski pianist zelo pozoren tudi do raznih čustev, ki jih lahko izsledimo v Bachovi umetnini. V celotni izvedbi pa je Canino zelo diskretno uporabil srednji dinamični register instrumenta; ta izbira ni sicer želela posnemati posebne zvočnosti klaviCem-bala, za katerega so
vsekakor te variacije nastale. Canino je z veliko inteligenco ustvaril na klavirskem manualu suh zvok - ki temelji na tehniki ”non-legata” - z lepo timbricno komponento; zanimiv je bil tudi naCin, kako je italijanski pianist uporabil resonančni pedal, saj je Canino varčno izrabil to možnost, ki je posebnost klavirja. Tržiški koncert, ki je nosil naslov ”Ars artificialis”, je torej uspešno udejanil namen organizatorjev, ki so želeli poudariti miselni nivo Bachove kompozicijske tehnike in skladateljskih idej, ki obdržijo svoj umetniški status tudi pri prenosu na drug instrument; Bachovo delo je namreč nastalo za klavičemba-lo, Čeprav ga dandanes večkrat izvajamo tudi na klavirju.
INTERVJU
Abdulah Sidran: Upajmo, da ne bomo tudi mi čakali kot Židje 2000 let
Tatjana Dolhar
Abdulah Sidran, bosanski pesnik in scenarist najboljših filmov Emira
Kusfurice, se je v preteklih dneh mudil tudi v Trstu. Naše mesto je bilo eno izmed zadnjih postojank njegove turneje po Italiji in Švici, kjer je predstavil antologijo svojih najboljših pesmi v italijanskem prevodu (»Sarajevski tabut-La bara di Sarajevo, Edizioni »e«, 25.000 lir). Med njegovim tukajšnjim obiskom smo ga prosili za pogovor.
V filmu Emira Kusturice »Ali se spominjaš Dolly Bell?«, kateremu ste napisali scenarji, družinski oCe obljublja svojim sinovom, da bo do leta 2000 prišel komunizem. Približujemo se tej prelomnici, toda Jugoslavija je v vrtincu vojnega spopada. Kaj se je zgodilo, kje se je zamotalo?
Očetov lik je v tem filmu isti kot v filmu »Oce na službenem potovanju«, za katerega sem tudi napisal scenarji. Očetove izjave o prihodu komunizma, ki je bil kot informbi-rojevec interniran na Golem otoku, so seveda ironične, vzete so iz tistih priročnikov, ki so jih delili na hitrih feCajih komunizma. Z druge strani bi lahko rekli, da je ta vojna druga plat medalje, ki smo jo imenovali komunizem. Komunizem je fikcija. Sploh mislim, da bo 20. stoletje ostalo zapisano kot najbolj mračno stoletje v Človekovi zgodovini, paradoksalno, saj se mi trudimo, da bi naš vek označili kot dobo napredka, civilizacije, v resnici pa je vse, kar se je v njem dogajalo, označeno s krvjo, nasiljem, ubijanjem. Pomislimo samo koliko je bilo v tem stoletju vojn, svetovnih spopadov. Žrtve nacizma in stalinizma štejemo v milijonih. Ljudski naravi ni prirojena revolucija, temveC evolucija, postopnost, v urejanju družbenega življenja ni dovoljena prenagljenost. Da bi to spoznali, niso bile potrebne vse te žrtve. 20. stoletje bo ostalo zapisano kot najbolj krvavo stoletje, upajmo, da bomo v naslednjem veku bolj pametni.
Kje so vzroki vojne na Balkanu?
Vojna je bila zrežirana v Beogradu. Srbska inteligencija, ki se združuje v srbski akademiji in za katero je stala pravoslavna cerkev, hoče Veliko Srbijo. Program ni od včeraj, temveč je star 200 let. Ta program si je prilastil Miloševič, Čeprav ni bil njegov. Srbi, ker so najbolj številen narod na Balkanu, mislijo da bi morali imeti večjo državo, kot jo sicer imajo. Zeljni so teritorija, potrebujejo nova ozemlja kot nomadi, Ce pa bi bil cel Balkan njihov, bi ta bil ena sama pustinja. V centralizirani Jugoslaviji so dobro uspeli uresničevati svojo hegemonistiCno idejo in potrebe, kajti v rokah so držali vojsko, tajne službe, policijo, informativni sistem...
Zato so jugoslovansko ustavo iz leta ’74, ki je potrdila republikam suverenost, avtonomnost pokrajin, nacionalnim manjšinam pa enakopravnost, doživeli kot svoj nacionalni poraz. Čakali so na Titovo smrt, medtem pa so pripravili program do najmanjših potankosti. Kot obstaja kemijska formula vode H20, tako je obstajala politična formula Jugoslavije. To ravnovesje je uničil Miloševič, najprej z odpravljanjem avtonomije pokrajin, Vojvodine in Kosova, potem z aneksijo Crne Gore, z uničenjem skupnega predsedništva itd z namenom, da bi lahko potem s pomočjo vojne (vojska je bila itak v njihovih rokah), uresničili idejo Velike Srbije. Ena od najbolj nevarnih laži srbske propagande je trditev, da je Jugoslavija propadla zaradi sece-sionisticnih teženj. Vprašam vas, kako lahko greste iz hiše, ko pa je ta že do tal porušena? Iz tega vidika je bila vojna neizbežna, Srbi se borijo
za ekspanzijo, mi pa za preživetje. Ušteli so se samo pri neCem: niso računali na vojsko enega milijona in pol beguncev, ki so seveda pripravljeni na vse, samo da bi se lahko vrnili na svoje domove.
Zakaj ima preteklost tako težo v tej tragediji?
Ko je Človek mlad, misli, da ima svojo usodo v lastnih rokah, šele ko odraste, spozna docela moC zgodovinskih silnic in njeno dolgoročno trajanje. Nikoli nisem mogel napraviti kake velike kar j ere, kajti bil sem sin političnega krivca, njegova in moja kazen pa je prenesena na mojo hčerko. Usoda oCetov in naša sama usoda ni v naši rokah: preteklost strahovito dolgo traja. Ne moremo se boriti proti silam, katerih ne razumemo, prej jih moramo razvozlati. Sicer pa samo ranjena školjka da iz sebe biser, da bi lahko tako zacelila svojo bol. Vsakdo mora dobiti način, da razvije svoje potenciale in jih da na razpolago naroda. Sam sem poskušal svojo nesrečo absolvirasti s poezijo.
Vaš občutek je, da vas je Evropa prepustila samim sebi. Kdo vas je izdal, vaši evropski sodržavljani ali državni voditelji?
Mslim, da so nas izdali predvsem politični voditelji. Paradoksalno je, da sta si Clinton in Mitterand zgradila popredvolilno propagando na obljubah vojaškega posega v Bosni, ko pa sta zasedla zaželena stolčka; sta na svoje obljube pozabila- to je prava hinavščina. Sicer pa imajo nekatere države, kot na primer Velika Britanija, interes v nastanku Velike Srbije kot protiutež nemškim pretenzijam na Jugu. Vojna bo trajala dokler ne bo pretrgana vez med Palami in Beogradom, Ka-radžica bi lahko že premagali, Mi-lošiCeve armije pa ne zmoremo. Zato bi bilo potrebno, da bi vzpodsta-vili kontrolo nad Drino. Embargo pa je pravno in moralno nelegitimen.
Bosancem so od vedno na vse načine poskušali odvzeti teritorij, v ta namen so jim pripeli neprimerno oznako, versko, Muslimani z veliko začetnico. Kdor pa je verska skupnost, ni narod, Ce pa nisi narod, nimaš nacionalne pravice nad ozemljem. V tem je podobnost z judovsko tragedijo, upajmo samo da ne bo tudi naša trajala tako dolgo. Judje so Čakali 2000 let, da so lahko dobili zemljo, ki so jo nekoč izgubili...
NA KRATKO
Donatorji Umetnostne galerije Maribor
MARIBOR - V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled razstava likovnih del, ki so jih tej ustanovi v zadnjih petih letih darovah umetniki, podjetja, zasebniki in politična organizacija. Med dragocenejšimi deli je Razkosano polje Rudolfa Kotnika, največ del je podaril slikar Oto Rimele (20 akvarelov in eno olje), med donatorji je tudi zagrebška slikarka Lidija KaSper - Stranic in nekdanji komite ZKS Maribor. V. d. ravnateljice UG Metka Gabršek Prosenc je povedala, da je zaradi pomankanja denarja za odkup umetnin to edini način za njihovo zbiranje. Razstavo so pripravili v zahvalo dosedanjim donatorjem in kot vabilo novim. (M. P.)
Bejart član francoske Akademije umetnosti
PARIZ (AFP) - Francoski koreograf Maurice Bejart je bil ob imenovanju za elana francoske Akademije umetnosti nedavno deležen veličastnega sprejema, ka so se ga poleg slavnih plesalcev - med njimi je bila tudi Maja Plisetskaja udeležili tudi Farah Pahlavi, Marcel Landovvski in Hugues Gali.
Kje bo kulturna prestolnica Evrope leta 2001?
BASEL (dpa) - Mestna kantonska vlada je prejšnji teden sporočila, da se bosta kantona Mesto Basel in Dežela Basel skupaj potegovala za naslov kulturne prestonice za leto 2001. Razen povečanega mednarodnega spoštovanja si od imenovanja obetatA tudi »odprtost do mednarodnih vplivov«. Potegovanje za naslov naj bi bilo hkrati tudi izražanje pripadnosti Evropi. Naslov Evropska kulturna prestolnica vsako leto podeljuje ministrski svet EZ. Letos ta naslov nosi Luksemburg, v naslednjih letih pa mu bodo sledili Kopenhagen, Thessalonild, Stockholm in VVeimar. Za naslov kandidirajo še Barcelona, Bergen/Trondheim, Edinburgh, Reykjavik ter Rotterdam. Basel in Rotterdam razmišljata tudi o možnosti skupne kandidature.
Slovenska likovna dela v Bonnu
LJUBLJANA - Obsežna potujoča pregledna razstava slovenske likovne umetnosti Von Uns Aus, ki so jo pripravile Mestna galerija Ljubljana, Mednarodni grafični likovni center iz Ljubljane in Umetnostna galerija iz Maribora, je za postavitvami v Marburgu in VViesbadnu do 20. aprila na ogled v Hiši Hessen v Bonnu. Razstava, na kateri je predstavljen antološki pregled slovenske likovne umetnosti v zadnjih 25 letih, bo od 24. aprila na ogled tudi v razstavišču, s katerim zvezna država Hessen razpolaga v Bruslju, zatem pa bo na ogled še v Leverkusnu, Darmstadtu in Gottingenu. (V. U.)
Marčni številki Nove revije in Literature
LJUBLJANA - V marCni številki Nove revije je Andrej Rot s prevedenimi odlomki in kratkim pogovorom predstavil izjemno argentinsko pisateljico slovenskega porekla Vlady Kociancich, ki piše v ka-stiljšini. Njena dela so prevedena v francoščino, nemščino, švedščino, turšCino in angleščino, v slovenščini pa imamo doslej prevedeno le eno Crtico v antologiji Ob Srebrni reki (1992). Slovi zlasti kot izvrstna portretiska moških in ženskih likov. V marčni številki Literature pa je predstavljena ena izmed najbolj nenavadnih in izvirnih literarnih osebnosti na svetu, Geoiges Pereč, ki je zaslovel z deloma Stvari in Življenje, navodila za uporabo. V slednjem, je osrednja oseba neka hiša v Parizu oziroma rijeni hišni stanovalci, prek katerih slika avtor z izredno psihološko prodornostjo in zadržano ironijo ubijajočo porabniško družbo. (A. P.)


KULTURNA DEDIŠČINA / OBČNI ZBOR ARHIVSKEGA DRUŠTVA
Po 40 letih
prvič nagrade
LJUBLJANA - Arhivsko društvo Slovenije, ki letos praznuje 40 let svojega delovanja, je vCeraj v Gruberjevi palača v Ljubljani, kjer ima svoj sedež tako društvo kot Arhiv Republike Slovenije, pripravilo občni zbor, na katerem so člani pregledali svoje delovanje v lanskem letu, pred tem pa še predstavili najnovejšo domačo literaturo s področja arhivistike in spremljali predavanja svetovalca iz službe za samoupravo Vlade RS o najnovejši zakonodaji s tega področja.
V letu 1994 je društvo, kot je povedala njegova predsednica Milica Trebše Štolfa, spremljalo sprejemanje zakonodaje, zlasti pripravo zakona na področju arhivske stroke, kjer je sodelovalo z Odborom Državnega zbora RS za kulturo, šolstvo in šport, ki je njihove pripombe upošteval. Do sprejema tega za arhivsko stroko temeljnega zakona pa bo potrebno še čakati, zato bo njegov osnutek pred drugim branjem društvo še enkrat pregledalo. Predsednica je opozorila še na dejstvo, da kasni tudi sprejem nacional-
nega kulturnega programa. Društvo se družno z zgodovinskim društvom zavzema za ustanovitev kulturniške zbornice. Na področju izobraževanja je društvo ob sodelovanju z arhivisti iz Maribora pripravilo tridnevno posvetovanje v Radencih, ki je imelo tudi mednarodni značaj. Hkrati sta izšli obe strokovni glasih, Id ju izdajajo v svojem okviru: Viri, v celoti posvečeni Dosjeju Mačkov-šek, ki ga je pripravila Jera Vodušek Starič in Arhivi, glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije.
Na obenem zboru so spre-jeli tudi osnutek društvenih pravil, ki ga nameravajo potrditi na strokovnem srečanju letos na Ptuju. Osnutek, ki se prilagaja novim razmeram (ki pa ga bodo morda morali spreminjati zaradi dejstva, da krovni zakon o društvih še ni sprejet), v temeljnih potezah ne odstopa od tistega, ki je veljal doslej, v njem pa so se zgledovali po svojih avstrijskih, nemških in švicarskih kolegih. Novosti so zlasti strokovne nagrade, ki jih na področju arhivistike doslej ni bilo. O podeljevanju nagrad, ki se bodo imenovale po Antonu Aškercu, ki je bil med drugim tudi ljubljanski arhivar, so na občnem zboru sprejeli poseben pravilnik. Občnega zbora je udeležilo okoli petdeset elanov, ki pa so njegov potek spremljali zelo pasivno.
Vojko Urbančič
LITERATURA IN TEORIJA / NOVI REVIJI V BEOGRADU
Cimdlje od starega
BEOGRAD - Dovolj je v Beogradu tistih, Id bi vse stvari reševali z orožjem, na silo, kakor tudi tistih, ki bi te, prve prepričevali, da to, kar se dogaja, ne koristi nikomur. Eden od možnih načinov tega prepričevanja je tudi izdajanje časopisa
Med najnovejšimi je Beogradski krug, časopis za teoretsko kulturo. Glavni urednik je Obrad Savič, uredništvo pa je sestavljeno iz filozofov: Mirko Gaspari, Zoran Jankovič, Dušan Dordevič Mileusnič ter oblikovalca Boruta Vilda. V uvodniku O. Savič in M. Gaspari pišeta: »Kot javno glasilo Beograjskega kroga si bo redakcija prizadevala, da bi se zelo natančno distancirala od tiste anahrone in nedozorele Srbije, ki je utrujena od svojih let, od svoje preteklosti, od svoje dediščine. Toda pri tem naše izhodišče ne bo nobena stara in izčrpana Jugoslavija, naj bo še tako vredna spoštovanja, pač pa zamisel neke nove Evrope,
ki še zmeraj ne obstaja, a bi jo lahko skupaj zgradili.« Časopis prinaša nekaj zanimivih tematskih blokov, med katerimi je najbolj izzivalna Kritika centrizma, kjer so objavljena besedila R. Rortyja, P. Sloterdijka, R. Močnika, P. Lacoue-Labar-tha... Objavljena so tudi besedila K. Popperja, C. Norrisa, J. Čekića, R Ivekovič, S. Rushdi-ja, J. Baudrillarda, D. Veliki-ča... Uredništvo se je do besedil dokopalo s pomočjo zasebnih stikov z vsemi avtorji. Besedila so poleg srbskega objavljena tudi v ekavski in ijekavski inačici, hkrati pa so objavljena tudi v angleščini, francoščini ali nemščini.
V Beogradu se je pojavil tu-
di časopis za žensko literaturo in kulturo - ProFemina. Glavna urednica je Svetlana Sla-pšak, ki v uvodniku ostro in sarkastično piše o ženskah v današnjem svetu, ki je še zmeraj, naj nam bo to všeč ali ne, svet moških. Ti moški se gredo vojne in se nikakor ne morejo dogovoriti okrog nekaterih eksistencialnih vprašanj, medtem ko se ženske znajo vsaj pogovarjati, celo v vojni. To pa je dovolj za začetek Programska usmeritev časopisa vsebuje klasično Uteraturo, filozofijo, teorijo, zgodovino, razprave, kritike, eseje, podatke. Prav tako so znane avtorice in avtorji - ob Svetlani Slapšak R. Lazič, L. Durič in D. Durič, ki jim sledijo J. Cortasar, M. Petru, V. K Curgus, K. Bogdanovič, neizogibna E. Dickinson, S. Hite, L. Sop, N. Daković, B. Jovanovič.
(S. R.)
vAonru
Bolhe v operi so v teh dneh na obisku v Kopru. Seveda gre za mladinsko igro, ki jo je v sodelovanju s tržaško skupino La Contrada pripravilo Slovensko stalno gledališče iz Trsta. Pred-
svojo (takrat) hčerkico napisal Fulvio Tomizza. Gledališko je tekst predelal Ugo Vide, medtem ko je pravljico v slovenščino prevedel Marko Kravos.
Tako slovensko kot italijansko verzijo je režiral Boris Kobal. V slovenski inačld nastopajo Sara Balde, Stojan Colja, Aleš Kolar in Franko Korošec (foto KROMA). Tokrat zgodbo o bolhid Skokid, M strastno ljubi opero, in njenih sostanovalcih, pripovedujejo osnovnošolcem z Obale.
GLASBA / PETDESET LET BIG BANDA
Zaščitni
znak
najboljšega
LJUBLJANA - Sinod je bil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma slavnostni koncert ob petdesetletnici Big Banda RTV Slovenija pod dirigentskim in umetniškim vodstvom mladega in perspektivnega glasbenika Lojzeta Krajnčana.
Nadaljevati umetniško vodenje Big Banda RTV Slovenija za tako izjemnimi glasbenimi mojstri in avtoritetami, kot sta Jože Privšek, ki je orkester usposobil za vrhunsko uresničevanje vseh programskih nalog, in Bojan Adamič, umetniški ustanovitelj in gonilna sila orkestra v njegovem prvem in morda najtežavnejšem obdobju, ni lahka naloga. Skupina mladih glasbenikov, ki se je sčasoma izoblikovala v klasično zasedbo tedaj tako priljubljenih big bandov, je postala znana kot Plesni orkester Radia Ljubljana, kratko PORL, ki je do današnjega dne v Sloveniji in tudi zunaj naših meja ostal zaščitni znak najboljšega, kar smo imeli v tej zvrsti glas-
be. S PORL-om so zaceli nastopati in snemati priljubljene pevke in pevci, obenem pa so iz vrst glasbenikov nastale številne odlične manjše zasedbe, ki so zaznamovale to obdobje glasbe pri nas. Big Band RTV Slovenija (kakor so ga bolj pravilno poimenovali v osemdesetih letih) je uveljavljeno glasbeno dejstvo na evropskih vzporednikih, k Čemer so pripomogla številna gostovanja na tujih odrih. Kar precej jih je, ki živijo za orkester. Pri izbiri novih članov imajo srečo tudi danes, saj so se vsi po vrsti namreč izpopolnjevali na jazzovskih akademijah v tujini. Tako Big Band RTV Slovenija v slovenskem prostoru ne pomeni samo skupine dvajsetih izvrstnih glasbenikov. Pomeni mnogo več. V svoji petdesetletni zgodovini je združeval najboljše, kar je Slovenija v jazzu in zabavni glashi premogla - od instrumentalistov, solistov, improvizatorjev, pevk, pevcev in skladateljev do aranžerjev.	(T. F.)
Najbolj brane leposlovne knjige v izbranih slovenskih knjigarnah
(v preteklem mesecu)
Ena najbolj prodajanih knjig v vsej Sloveniji je Veseli diktator, v kateri Žarko Petan govori o življenju Josipa Broza Tita. Poleg esejev Egiptovski lonci mesa Draga Jančarja je priljubljen tudi roman o kmečkem življenju Pri Mariji Snežni zvoni Toneta Partljiča. Velikega odziva je deležno tudi prevodno delo Razkritje pisatelja Michaela Crichtona, po katerem je nastala erotična grozljivka, ki jo ravnokar predvajajo v ljubljanskem Mini kinu Union.
Knjigama Konzorcij, Slovenska 29, Ljubljana
1.	Žarko Petan: Veseh diktator, Založba Obzorja, 1994
2.	Drago Jančar: Egiptovski lonci mesa, založba Mihelač, 1995
3.	Mila Kačič: Okus po grenkem, Gledališki klub Krka, 1994
4.	Alojz Dian: Južno dekle, založba Mihelač, 1995
5.	Antonin Artaud: Gledališče in njegov dvojnik. Mestno gledališče Ljubljansko, 1994
Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper
1.	Vladimir Kovačič: Leteti in živeti, DZS, 1995
2.	Michael Crichton: Razkritje, DZS, 1995
3.	Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni, Založba Obzorja, 1995
4.	Franjo Frančič: Škorpijonova balada, CZP Enotnost 1994
5.	Marjan Tomšič: Ognjeni žar, Mihelač, 1995
Knjigama Založbe Obzorja, Maribor
1.	Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni. Založba Obzorja, 1994
2.	Žarko Petan: Veseh diktator. Založba Obzorja,
1994
3.	Michael Crichton: Razkritje, DZS, 1995
4.	Jerzy Kosinski: Igra strasti, Založba Obzorja,
1995
5.	Betty Mahmoody: Ne dam svojega otroka, MK, 1995
Plečnikova knjigama, Šubičeva 1, Ljubljana
1.	Tomaž Šalamun: Ambra, Mihelač, 1995
2.	Robert Fulghum: Mogoče (mogoče ne); Premisleki iz skrivnega življenja, Mladinska knjiga, 1995
3.	Žarko Petan: Veseh diktator, Založba Obzorja, 1994
4.	Drago Jančar: Egiptovski lonci mesa, Mihelač, 1994
5.	Michael Crichton: Razkritje, DZS, 1995
(A. P.)
Im
IRAN / PROTEST ZARADI DRAGINJE
Pri Islamšaru ubili šest demoslrantov
Oblast poskuša nasilno zatreti socialne nemire in grozi špekulantskim trgovcem s smrtjo
TEHERAN - Torkova vest iranske tiskovne agencije Ima o izgredih zaradi pomanjkanja pitne vode v vasi Akbara-bad pri Islamšaru je v zadnjih urah dobila nove razsežnosti. Pomanjkanje vode je bila le pretveza za politiCo demonstracijo proti draginji, ki je še najbolj občutena v teheranskih satelitskih mestih, kot je Islamšar. Podrobnosti o izgredih niso znane, ker je krajevno časopisje prezrlo dogodek. Vseeno pa se je izvedelo, da je v spopadih z varnostniki in varuhi revolucije (pasdarani) padlo šest demonstrantov, 15 pa naj bi jih bilo ranjenih. V krogih iranske opozicije v ciprski Nikoziji pa so sporočili, da so pasdarani ubili 9 oseb. Opozicija je tudi sporočila, da je razjarjena množica v vasi Robat Karim (prav tako pri Islamšaru) napadla neko policijsko postajo. Ce so te vesti točne, se med iranskim prebivalstvom širi nezadovoljstvo zaradi težkih življenjskih razmer. Tre-nuto še ni znano, koliko demonstrantov so aretirali. Po dosedanjih izkušnjah ob podobnih primerih aretirancem sedaj grozi smrtna kazen, ker hočejo oblasti v
kali zatreti vsak družbeni protest.
Draginja pa ne povzroča samo socialnih nemirov, skrbi tudi oblasti. Pred mesecem dni je skupina iranskih poslancev predložila zakonski osnutek, ki predvideva smrtno kazen za tiste trgovce, ki špekulirajo pri cenah. Resnici na ljubo je treba povedati, da so draginjo povzročile predvsem podražitve javnih storitev, ki so posledica 50% podražitve bencina in drugih tekočih goriv. Te podražitve so prizadele predvsem ljudi, ki se morajo vsak dan z javnimi prevozi peljati na delo. Da bi bila mera polna, so teheranska satelitska mesta postala pravi pekel na zemlji, ker so v njih zaradi neurejenega širjenja in črnih gradenj nezadostne javne infrastrukture. Cele četrti so namreč brez tekoče vode in električne energije. Oblast seveda poskuša prikrivati take nevzdržne razmere. Trdi, da letna inflacija znaša le 36%, kar pa je v hudem nasprotju celo z vestmi, ki jih je marca posredovala tiskovna agencija trna. Ta je navedla, da se je v enem tednu meso podražilo za 7%, stročnice za 12%, riž pa za 6, 8%.
ZDA/ ZATO, DA BI LJUDEM KONGO ODPRLI OCI
V Dallasu so odprli muzej zarotništva
Muzej je sad zamisli strokovnjaka za umore
DALLAS - Ob vstopu v Muzej zarote se zasliši glas, ki z vrtoglavo naglico našteva vsakovrstne akronime, medtem ko se na televizijskih ekranih pojavljajo skice balističnih krivulj, vstrelnih in izstrelnih ran. Vzdolž štirih sten so ponazorjene teorije o tem, da je skrivnostna »Professional War Machine« vpletena v umore Johna in Roberta Kennedyja in Martina Luthra Kinga, kakor tudi v škandal Chappaquiddick, ki je zajel senatorja Edvvarda Kennedyja, in v sovjetsko streljanje na korejsko potniško letalo pred leti.
Ce je sploh kje potreben zarotniški muzej, potem je Dallas prav gotovo najprimernejši kraj zanj. Tu so novembra 1963 umorili predsednika Kennedyja in, kot je verjetno vsem znano, je to primer, ki je do danes ostal skrivnosten in ga tudi zaradi tega razlagajo na vse mogoče načine. Za navdušence je v muzeju mogoče kupiti najrazličnejše majice, skodelice, knjige in izvode revije Paranoia. »Ljudi želimo privesti do tega, da začno premišljati,« je izjavil Tom Bowden, 57-letni kustos muzeja. »Ni nujno, da verjamejo vsemu, kar jim tu povemo, upamo pa, da jih obisk muzeja pripravi do tega, da se zamislijo in postanejo bolj pozorni na to, kar se dogaja okrog njih,« je še dejal Bovvden.
Zarotniško razstavo so odprli 11. januarja in
jo je doslej obiskalo približno 800 oseb, z uradnim odprtjem muzeja 4. aprila (na dan 27. obletnice Kingovega umora) pa pričakujejo, da bo število obiskov naraslo. »Muzej .bi lahko odprli v Springfieldu, vendar mesto letno obišče premalo ljudi,« je dejal Bovvden o mestu, kjer je pokopan Abraham Lincoln, čigar umor aprila 1865 je tudi predmet manjše fotografske razstave v Dallasu.
Muzej je sad zamisli R.B. Cutlerja, 81-letnega bostonskega arhitekta, ki je tudi samozvani izvedenec za umore in je že napisal več knjig na to temo, med katerimi tudi delo Umbrella Man (Človek z dežnikom), v katerem je izpostavil teorijo, da je nek moški z dežnikom izstrelil puščico, ki je Kennedyja omrtvila, tako da je bil boljša tarča za ostrostrelce, ki so ga nato ustrelili. Glas in skice ob vstopu v muzej so Cutlerjevi. Arhitekt je tako prepričan, da bo tovrstni muzej imel uspeh, da je iz lastnega žepa odštel 400.000 dolarjev za prenovitev prostorov muzeja. (V stavbi so bili namreč doslej samo uradi.) Cutler je dejal: »Mislim, da bom z muzejem zaslužil, saj verjamem, da je pobuda zelo zanimiva.« Cutler očitno brezpogojno verjame v zanimanje, ki ga v ljudeh vzbuja beseda zarotništvo, po obiskih sodeč, pa se je mogoče nekoliko uštel.
Ognjenik Cono že ogroža vasi ob vznožju
LIZBONA Izbruh ognjenika Cano na otoku Fo-go v Kapverdski otoški skupini (650 kilometrov od senegalske obale) že ogroža dve vasi, iz katerih so izselili vse prebivalstvo. Lava je le še 300 metrov od dveh vinarskih zadrug, pred seboj pa nima nobene ovire, tako da je le vprašanje časa, kdaj bo prekrila in uničila obe vasi.
Ognjenik Cano (2.835 metrov) ni deloval od leta 1951, v zadnjih štirih stoletjih pa je bil aktiven 28-krat. Tokrat se je prebudil v noči na nedeljo. Oblasti te nekdanje portugalske kolonije so takoj izselile kakih 1.300 ljudi iz vasi na pobočjih ognjenika. Med evakuacijo je bilo lažje ranjenih šest oseb, drugih zapletov pa ni bilo. Kot je sporočil župan iz Sao Filipeja Eugenio Veija, so evakuirance začasno nastanili po javnih stavbah tega največjega otoškega kraja. Zupan Veija je obenem zaprosil za mednarodno pomoč predvsem v zdravilih.
Po zadnjih vesteh Cano bruha manj pepela, steber dima pa je še vedno viden z 90 kilometrov oddaljenega otoka Santiago.
ZDA / MODNE PISTE OSTAJAJO BREZ NAJBOLJ PRILJUBLJENIH MANEKENK
Ameriška moda se želi uveljavili s kreacijami v kavbojskem slogu

NEW YORK - Kje pa so vse vrhunske manekenke? V New Yorku so že v polnem teku prikazi jesenskih kolekcij ameriških kreator jev, o ljubljenkah kreator jev in publike pa ni ne duha ne sluha. »Verjetno so zasedene kje drugje,« je izjavila Tatjana Patitz, ena od manjših zvezd modnega sveta. Vsekakor se protagonistke modnega prizorišča Claudia Schiffer, Linda Evangelista, Naomi Campbell, Amber Valletta, Kate Moss in Nadja Auer-mann, favoritka lanske sezone, doslej še niso udeležile ameriških revij.
»Nadja mi je povedala, da je utrujena: po nastopih v Parizu in Milanu potrebuje počitka,« je menila Tatjana. Njena razlaga pa je verjetno precej daleč od resnice. Najslavnejše manekenke niso prišle na newyorške modne prikaze zaradi strogih tarif, ki so jih od lani jeseni uvedli za manekenke. Vajene na bajne evropske tarife (po 20 tisoč dolarjev za vsak nastop) se super-zve-zde mirne duše požvižgajo na tarifo 1.000 dolarjev na uro, ki velja na newyorškem trgu.
Pozitivno je dejstvo, da imajo končno tudi druge manekenke možnost, da se izkažejo. Top manekenke so tako zamenjale manj slavne, a prav tako dobre manekenke kot Veronica Webb (na sliki AP za krea-torja Todda Oldhama) in temnopolta Tyra Banks (na sliki AP za kreatorko Ellen Tracy).
Edina izjema je bila doslej slavna Isabella Rosselli-ni, po podatkih revije For-bes na sedmem mestu lestvice najbolje plačanih manekenk, ki se je udeležila revije v slogu »vvestern« modne hiše Betsey. Nastopila je v obleki z leoparda-stimi vzorci in nojevimi peresi v laseh. Kreatorka, ki je med prvimi uvedla stil grunge v visoko modo, je letos pripravila posebno kolekcijo v slogu »vvestern
white frash«. Modeli so bili res posebni: hlače iz kačjega usnja, žametni stezniki v neonskih barvah in pištole namesto galanterije.
Tudi Nicole Miller se je odločila za tak stil. Predstavila je dolga usnjena krila čokoladne barve, kavbojke, mi-niobleke z vzorci, ki spominjajo na kravje usnje, pa tudi minikrila, ki jih je treba nositi s škorenjci s lakastimi tankimi visokimi petkami.
Pred Nicole Miller je predstavila svoje veliko resnejše kreacije Čarobne Herrera, ena od ljubljenk boljše newyorške družbe, ki je bila tarča mladega stilista Byrona Larsa. Ta je svojo revijo spremenil v pravd parodijo, ki pa - odkrito povedano - ni bila veliko bolj bizarna od revij v slogu country.
:.>-Csx
, - 2; v	»Ktl
IF -•

E- ■ >


Četrtek, 6. aprila 1995
SVET
ČEČENIJA
Grozni je mesto vojske in duhov
GROZNI - Ruski vojaki zadnje dni zmagoslavno paradirajo s svojimi vozili po okolici razrušenega Groznega, ki je zaradi epidemij in nezaupanja še bolj opustelo. Središče CeCenske prestolnice moCno spominja na mesto po hudem potresu. Tudi okolica se je povsem spremenila. Celotne Četrti so bile porušene, devetnadstro-pne stolpnice zravnane z zemljo.
Pod ruševinami, ki se raztezajo vse od predmestja pa do predsedniške palače, je po mnenju Umarja Akhja-dova, zadolženega za zdravstvo, pokopanih pet tisoč trupel. Akhjadov je povedal, da preti velika nevarnost epidemij kolere, tifusa in griže, do tega pa lahko pride vsak trenutek.
»Ce bomo delali s tako hitrostjo kot zdaj, bomo potrebovali najmanj osem let, da bo Grozni zopet postal normalno mesto,« je povedal gospod Abubakarov, ki je zadolžen za ponovno ureditev javnih služb. Po več kot mesecu dni, odkar je v Groznem utihnilo orožje, se je vrnilo skoraj štirideset odstotkov od 400 ti-
soč prebivalcev mesta. Ob pogledu na hiše, ki so jih uničile ruske bombe, pa je težko verjeti, da lahko tamkaj živi več kot petina prebivalstva. Skoraj vse zgradbe, ki niso utrpele hujših poškodb, imajo plin, toda le v vsaki peti imajo tekočo vodo, z elektriko pa se lahko pohvalijo le lastniki generatorjev. Med bombnimi kraterji, črepinjami, kartušami in Zažganimi oblekami ležijo trupla psov. Ubiti pa bo treba še na stotine nesrečnih štirinožcev, ki tavajo po mestu, saj so mnogi med njimi že okuženi s hudimi boleznimi.
Vojna proti upornikom predsednika Dudajeva je v Grozni prinesla opustoše-
AFERA AGUSTA
Willy Claes ne namerava odstopiti s položaja v Natu
BRUSELJ - Generalni sekretar Nata Willy Claes vztrajno zavrača vpletenost v afero Agusta ter poudarja, da je nedolžen in zato ne namerava odstopiti s svojega položaja, kot je to storil belgijski minister za zunanje zadeve Frank Van-denroucke. V pogovoru z novinarji (prvem doslej) je Cleas priznal, da je okoliščine v zadevi Agusta »napačno ocenil«. Kljub temu pa Claes ni prepričal novinarja vplivnega dnevnika Standaard, ki izhaja v flamščini in je blizu strankarskim krogom krščanskih socialistov, ki jih vodi belgijski premier Jean-Luc Dehaene.
»WEy Claes je bil videti napet in prizadet, polnih dvajset minut je bral izjavo, ki jo je glede zadeve Agusta vnaprej skrbno sestavil,« je zapisal novinar Standaarda. Generalni sekretar Nata je bil belgijski minister za ekonomske odnose leta 1988 in eden najpomembnejših voditeljev Socialistične flamske stranke (SP) v času, ko je bil z italijansko družbo Agusta podpisan sporazum o dobavi šestinštiridesetih helikopterjev, vrednih 225 miMjonov dolarjev, za potrebe belgijske vojske. Claes je priznal, da je januarja 1989 Etienne Mange, blagajnik stranke in glavni obtoženec v aferi, omenil »darilo« itabjanske družbe v pogovora s Fram kom Vandenbrouckeom, tedanjim predsednikom stranke; denar je bil tudi predmet pogvora z Louisom Tobbackom, tedanjim ministrom za notranje zadeve, vendar so se vsi omenjeni strankarski veljaki strinjali, da »o denarni nagradi sploh ne gre razmišljati«.
»Etienne Mange je ukrepal na lastno pest,« je izjavil Willy Claes in priznal, da se čuti krivega le zato, ker ni pravilno ocenil ukrepanja svojih kolegov. Poudaril je, da ni bil odgovoren za finančna vprašanja v stranki. Etienne Mange je priznal, da je itabjanska družba na strakin račun nakazala 1,6 mibjona dolarjev. Po pisanju časopisa Standaard Cleas ni prepričal novinarjev, da je nedolžen, saj je potrebno osvetbti še dve zadevi: vlogo šefa njegovega kabineta Johanna Delangheja v aferi in plačilo podkupnine prav v času, ko je Claes zasedal najvišji položaj v stranki. Po mnenju časopisa je zunanji minister Vandenbrou-cke - ta je že odstopb - pričakoval tudi Claesov odstop, vendar pa se slednji trdno drži svojega položaja in ne razmišlja o prostovoljnem odhodu. Poudaril je, da je pripravljen sodelovati s preiskovalci in bo odgovarjal na vsa vprašanja v zvezi z zadevo. Preiskava o aferi Agusta še ni končana, vendar pa so za zapahi že štirje osumljenci	Jean Bumer/AFP
Ruski vojak v Groznem (Telefoto: AP)
nje, bolezni in nezaupanje. Kjub neprestani prisotnosti ruskih vojakov pa civilni prebivalci ruske narodnosti v Groznem tarnajo, da se ne počutijo varne in da bodo odpotovali takoj, ko bo to mogoče, saj nimajo zaupanja v Čečene. »Tukaj ne bomo ostali. Sb bomo kamorkoli. Vodje bodo še vedno ostali Čečeni, ne bo Rusov in nihče ne bo zgradil vsega tistega, kar je porušeno,« pravi dvainpetdesetletna Ana, enakega mnenja pa so tudi mladi ljudje ruskega porekla. »Odpotovati bomo. Kaj pa naj počnemo tukaj? Nastala je prava zmeda. Prej je bilo mesto rusko in le malo Čečenov je živelo v njem. Potem pa je prišla Dudajeva banda in naseljevala svoje ljudi v naša stanovanja. Zdaj
so ponovno tukaj. Kupujejo Ruse in nadzor, saj je policija že v njihovih rokah,« razlaga enaindvajsetletni Slava Petrov.
Čečen Magomed Olzarov pa meni, da je v Groznem prišlo do pravega barbarstva, in se s pogledom, obrnjenim na ožgane ostanke predsedniške palače, sprašuje, če ti ljudje (ruski vodje) sploh imajo dušo. Tako kot njegovi sonarodnjaki je Olzarov povedal, da nima nič proti Rusom, da pa nasprotuje Kremtinu: »Rusi, ki živijo tukaj, so dobri ljudje. Jaz sovražim njihove vodje.« Priznal pa je, da se bodo po vsem, kar se je zgodilo, stvari nedvomno spremenile, saj bodo ljudje pričeti sovražiti vse Ruse.
Pravega krivca za opusto-
šenje pa, kot vse kaže, le ne morejo najti. Ljudje obsojajo vojake, ti pa ljudi. Včasih se ponoči še vedno sliši kakšen strel, ko ruski vojaki ubijejo kakšno sumljivo osebo. Nedaleč stran od Groznega mladi vojaški obvezniki kljub nadzoru postajajo nemirni in pogosto segajo po orožju. Enote notranjega ministrstva pa se medtem sprehajajo naokrog s trakovi v laseh in sončnimi očali na nosu ter se pred ruševinami predsedniške palače fotografirajo s svojimi puškami. Pravijo, da jih ne peče vest, ker so uničiti čečensko prestolnico, saj so le opravljati svoje delo. Na drugačen način se menda nikoli ne bi mogli znebili Dudajeva in njegovih.
Sebastian Smith / AFP
ZDA pripravljajo zakon o priznanju kosovske »posebnosti«
PRIŠTINA - Dobro obveščeni krogi v Wa-shingtonu poudarjajo, da ameriški kongresniki, ki so naklonjeni neodvisnosti Kosova, že pripravljajo zakon, s katerim bi priznati kosovske »posebnosti«. Predstavil naj bi ga vplivni Benjamin Gillman, predsednik komisije za mednarodne odnose predstavniškega doma ameriškega kongresa. V obrazložitvi tega zakona parlamentarci med drugim poudarjajo, da je Srbija nasilno ukinila avtonomijo Kosova, njegovo vlado in parlament, ter da se je večinsko prebivalstvo te pokrajine na referendumu leta 1991 izreklo za to, da postane Kosovo neodvisna država.
Prav tako omenjajo, da je predsednik Clinton spričo posledic, ki bi jih imel morebitni izbruh vojne na Kosovu za ves Balkan, zagrozil srbski vladi, da bodo ZDA v tem primeru, če bi
prišlo do vojne na Kosovu, posredovale. Sicer pa ta zakon predlaga, da sankcij OZN zoper Srbijo ne bi ukinili toliko Časa, dokler ne bo rešeno kosovsko vprašanje, ter da je treba narodu na Kosovu omogočiti, da sam vlada na svojih tleh.
Ce bo ta zakon potrjen, bo moral predsednik Clinton v 60 dneh po njegovem sprejemu poročati kongresu o uresničevanju določil. Čeprav je doseg omenjenega zakona precej omejen, v VVashingtonu poudarjajo, da so ameriški kongresniki načelno naklonjeni Kosovu. Se naprej nameravajo močno pritiskati na wa-shingtonsko administracijo, da bi pri delu skupine za stike z nekdanjo Jugoslavijo ne dopustila kompromisov, ki bi bili v škodo Kosovu, kaj šele, da bi usodo Kosova povsem prepustila na milost in nemilost Srbiji. Blerim Shala
HRVAŠKA
Na kninski tižnici je za devize mogoče dobiti vse
KNIN - Ozka tlakovana pot pelje do tržnice v starem delu mesta, kjer se vsako jutro nagnete množica radovednežev, ki bi radi videli, kaj novega je na trg prišlo ponoči. Ob jutranji zori so kninske »mravljice« že na delu in iz svojih platnenih vreč zlagajo na pulte vse tisto, kar bi utegnili potrebovati prebivalci »glavnega mesta Republike srbske Krajine«.
Triintridesetletna Seša Jarenka je vso noč prebila v kombiju, saj se je vračala iz Subotice, kjer si je nabrala novih zalog hlač in majic. Imitacije znanih kavbojk Le-vi’s 501 so v Kninu, kjer se redkejši izdelki še vedno dobijo le za devize, naprodaj po dvajset dolarjev.
Nekaj metrov stran zlaga dvaindvajsetletna Biljana na svojo kamnito mizo kozmetiko, ki jo je kupila v Subotici in na Madžarskem. Mimoidočim kaže stekleničko francoskega parfuma in hiti popravljati nalepko, saj dišava v resnici prihaja iz Turčije in ne iz Pariza. Na sosednji stojnici dvaintridesetletni begunec Boško brez sramu po šest dinarjev prodaja baterije, za katere je v Srbiji odštel tri dinarje in pol. Do tja se je oseminštirideset ur vozil z avtobusom, saj je bencin predrag, da bi lahko šel z avtomobilom.
Poleg takih, ki si na tržnici višajo življenjsko raven, pa tu prodajajo še drugi, ki jim je to edini način preživetja. Na zid naslonjena sedeminštiridesetletna Jovanka Vujatovič jih kaže najmanj sedemdeset, saj je hudo zaripla v obraz in povsem brez zob. Iz vasice Vrbnik, ki lezi v hribih nad Kninom, je prišla peš, da bi prodala dvanajst jajc in steklenico mleka, kar ji bo prineslo nekaj denarja, s katerim se bo lahko preživela. Sina in moža ima na fronti.
Ostanki srednjeveškega grajskega obzidja že od daleč izdajajo, kje se nahaja prestolnica Republike srbske Krajine, ki na prvi pogled izgleda trdna in vama, pa to ni, saj prav v njeni bližini potekajo poti, po katerih Srbi oskbujejo svoja področja na Hrvaškem. Prebivalci se zavedajo nenehne nevarnosti, la preti Kninu, saj ga je hrvaška vojska že obkolila z južne in zahodne strani, pred kratkim pa so Hrvati svoje enote namestiti tudi na vzhodno stran, saj so se s pomočjo bosanskih rojakov prebiti v gorate predele blizu Budina.
Jelena Raškovič, triintridesetletna študentka zgodovine, je povedala, da se ob vsakem besednem boju med kninskimi voditelji in Zagrebom bojijo, da bodo izbruhnili novi spopadi.
Preskrba Knina in celega južnega dela Krajine je odvisna od dveh poti: ceste, ki Knin povezuje s srbskim ozemljem v Bosni vse do Banjaluke, in ceste, ki poteka po ozkem Brčkem koridorju in povezuje Krajino s Palami, Srbijo in madžarsko mejo.
Po mnenju nekega opazovalca Evropske Zveze, ki se nahaja v Kninu, bi lahko prisotnost Hrvatov na območju Budina ogrozila cestno povezavo z Banjaluko. Ce bi to povezavo prekiniti, bi se v Kninu cene živil strahotno povišale, saj bi moral ves promet potekati prek Brčkega. Vendar pa je po njegovih besedah pobuda bosanske armade, da bi prekinila koridor pri Brčkem, malo verjetna, saj Bošnjaki vedo, da bi prišlo do takojšnje intervencije Beograda. Trenutno prehod na sever poteka neovirano in na avtobusni postaji stoji deset starih avtobusov, ki so jih pred več kot dvajsetimi leti izdelali v Maribora. Vozila čakajo na svoje redne goste, ki se bodo zvečer s svojimi velikimi in praznimi vrečami znova podati po nakupih.
Pascal Barollier / AFP
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / RAZPRAVA O GOSPODARSTVU
Clinton osvaja izgubljene volilce
ATLANTA - Spričo nenehne vznemirjenosti ameriškega srednjega razreda, ki mu siceršnja gospodarska rast ne daje v roke nič oprijemljivega, je imel predsednik Bill Clinton prejšnji teden v Altanti (Georgia) vrsto razprav o gospodarskem položaju, ki naj bi podrobneje osvetlile spremembe v zadnjih dveh letih. Razprave potekajo v okviru tako imenovane kampanje zapeljevanja srednjega razreda, ki se je je Clinton lotil po novembrski zmagi njegovih republikanskih nasprotnikov v kongresu. V tem okviru je tudi predlagal »deklaracijo pravic srednjega razreda«, ki jo sestavlja vrsta znižanih davkov, s katerimi naj bi znova osvojil srca izgubljenih volilcev.
Predavanja v Atlanti razkrivajo predvsem veliko zaskrbljenost Bele hiše glede izida prihodnjih predsedniških volitev. Večina temeljnih kazalcev ameriškega gospodarstva se je v dveh letih izboljšala: stopnja brezposelnosti se je februarja spustila na 5, 4 odstotka (najnižje v zadnjih štirih letih) in lanska inflacija je bila 2, 7-odstotna. Toda večina Američanov ni zadovoljna s Clintonovo gospodarsko politiko, katere kazalci je nikakor ne spravijo v dobro voljo.
Clinton je imel svojo prvo razpravo v na campu-su univerze Emory v Atlanti; osredotočil se je predvsem na položaj dvanajstih južnih držav. Te so nekoč predstavljale zanesljivo oporišče demokratov, novembrske volitve pa so razkrile, da je precej tukajšnjih volilcev naklonjenih republikancem.
»Ob vseh teh kazalcih, ki so najboljši v zadnjih desetih letih, se morate res vprašati, čemu vse javnomnenjske raziskave, druga za drugo, izražajo prepričanje
vprašanih, da država ne gre v pravo smer,« je izjavil Clinton ob navzočnosti 142 uglednih povabljencev, ki jih je Bela hiša prosila, naj šest ur skupaj razpravljajo, »kako naj bi gospodarstvo delovalo bolj v prid tistih Američanov, ki delajo«.
Clinton je na volitvah leta 1992 odhajajočega predsednika republikanca Georgea Busha premagal predvsem zato, ker je svojo kampanjo osredotočil na obljube, da bo voz gospodarstva potegnil iz globoke recesije. Prav zato se bolje kot kdorkoli zaveda, da bo njegov morebitni uspeh na prihodnjih volitvah odvisen predvsem od tega, koliko se bosta izboljšala gospodarski položaj in življenjska raven Američanov. Njegov problem je, da se večini Američanov prihodki še vedno zmanjšujejo ali pa stagnirajo, njihov ži-
vljenjski standard pa se nenehno slabša.
»Kljub gospodarskemu izboljšanju več kot polovica Američanov zdaj dela dlje za isto ali celo manjšo plačo v primerjavi s tisto, ki so jo dobivali pred petnajstimi leti,« je priznal Clinton, ki je opozoril tudi na nevarnosti »naraščajoče neenakosti« in »ek-skluzive srednjega razreda«. Po njegovem mnenju je večina šestih milijonov novih delovnih mest, ustvarjenih v preteklih dveh letih, namenjena predvsem nekvalificiranim delavcem.
Bela hiša je že vnaprej dopustila možnost, da te regionalne razprave (v prihodnjih mesecih bodo organizirali Se tri) ne bodo prinesle bistvenih sprememb v sedanjo politično usmeritev. Njihova cilja sta, kot je pojasnila glavna Clintonova svetovalka za gospodarska vprašanja Laura
d'Andrea Tyson, predvsem »razprava in pretresanje položaja«. Najbolj cinični komentatorji ugotavljajo, da želi Clinton v obdobju, ko skušajo republikanci na debelo obsekati njegove socialne programe, dokazati, da ima posluh za navadnega Američana in njegove probleme. Prav zato se je Bela hiša potrudila, da mu je za sogovornike v Atlanti izbrala najvidnejše predstavnike ameriškega srednjega razreda, poslovnežev, sindikalnih voditeljev in drugih poznavalcev položaja. Naključje, ki ga ni spregledal noben komentator, pa je, da je bila prva od teh razprav organizirana prav v srcu »trdnjave« sedanjega predsednika predstavniškega doma Nevvta Gingricha, ki je bil na čelu novembrske republikanske »revolucije«.
Christian Chaise / AFP
ARGENTINA
TELEVIZIJA
»Obrekljivim« novinarjem grozi zapor
BUENOS AIRES - Argentinski tisk je znan po tem, da na svoj igrivi način politike pogosto obravnava kot klovne. Vse kaze, da bo tega konec, kajti oblastem je prekipelo. Predlagale so nov zakon, po katerem bi lahko preveč žaljive novinarje obsodili na visoke zaporne kazni, podobne tistim za mučenje in nenamerni uboj.
Časniki in novinarji so ostro protestirali proti novemu svežnju zakonov, zaradi katerega bi moral vsak časnik plačati petsto tisoč dolarjev vredno zavarovalno polico proti klevetam. Zakon hkrati prepoveduje nedokazano obtoževanje. Urednik Časnika La Naci-on se zgraža: »Narobe svet! Zdaj bo tisti, ki opozarja na korupcijo, bolj kaznovan kot tisti,
ki podkupnino sprejema.« Njegov kolega iz tednika Noti-cias ga podpira: »Ta tako imenovani zakon Sale je povsem nepotreben in izredno škodljiv za tisk. To je le oblika nadzora nad novinarji, ki bo trajala do konca predsedniških volitev 14. maja.« V petih letih predsednikovanja Carlosa Menema so zabeležili kar 140 fizičnih napadov na novinarje.
Vlada je zakon predlagala, potem ko so mediji objavili soCno zgodbo o Menemovi hčeri, ki naj bi goljufala pri izpitih na univerzi. Sošolci naj bi Časniku zaupali, da je s seboj v razred pretihotapila izpopolnjeno radijsko napravo. Univerza je govorice takoj zanikala.
Odnosi med vlado in novinarji so biti vedno izredno na-
Argentinski predsednik Carlos Menem
peti. Lani je minister za gospodarstvo obdolžil korupcije najbolj znan argentinski finančni Časnik Ambito Financiero. Časnik naj bi objavljal plačane članke, avtorji pa naj bi sprejemali visoke podkupnine. Ambito na obtožbe ni reagiral in mnogi menijo, da je v njih tudi kanček resnice.
O spornem zakonu šale bodo kmalu razpravljati v senatu, katerega voditelj je predse-
dnikov brat Eduardo Menem. Ta je ze prej predlagal zakon, ki omogoča desetdnevni pripor brez sojenja za vsakogar, ki užali senatorja. Zakon sale bo hudo kaznoval celo taksne nedokazane obtožbe, ki kaznivega dejanja niti ne bodo posebej omenjale. Krivec se bo soočil z zaporno kaznijo od enega do Sest let in z denarno kaznijo do dvesto tisoč dolarjev. Sest let dobi morilec v pretepu, leto
veC pa javni delavec, ki mu dokažejo mučenje. Blatenje posameznikovega imena, pa Četudi je ta mrtev, lahko klevetnika pripelje v zapor za dobra tri leta. To je leto veC od najvišje kazni za korupcijo.
Čeprav ima argentinski tisk kar precej masla na glavi, se zdi, da je Sla vlada tokrat predaleč. Novinarjem se resnično ne obeta nic dobrega.
Jason Webb / Reuter
In radio veritas ali finski radio, ki oddaja v latinščini
HELSINKI - Beseda Neo-eboracum pomeni New York, diumale je seveda dnevnik, medtem ko besed depressio oeconomica skoraj ni treba prevajati! Tako potekajo v enem od študijev državnega finskega radia v Helsinkih poročila, ki že pet let močno odmevajo po svetu, saj napovedovalci o najnovejsih dogodkih poročajo izključno v latinščini.
»Vse skupaj se je začelo v nekem bistroju, ko sva po drugem pivu dobila to idejo,« pripoveduje Hannu Taanila, producent oddaje Nuntii Latini (Novice v latinščini), ki se z naklonjenostjo spominja, kako so se 1. septembra 1989 začele prve oddaje. On in njegova prijatelja Rei Pitkaeranta in Tuom Pekkanen, ki sta bila takrat, tako kot on, stara približno petdeset let in sta oba univerzitetna profesorja latinščine, so sprejeli izziv in sklenili stavo, da je mogoče narediti pravi dnevnik, »sestavljen iz besed mrtvega jezika, ki pa bo vseeno govoril o najsodobnejših dogajanjih«.
Sprva so oddajo predvajali samo na Finskem, kjer je zbudila vrsto pomilovalnih nasmeškov, kmalu pa so začeli oddajati tudi za tujmo in sledil je uspeh. »Številni poslušalci skrbno snemajo Nuntii Latini zaradi užitka ali zato, da bi dopolnili svoje znanje latinščine,« pojasnjujejo vsi trije idejni očetje dnevni-
ka v latinščini. Skromna ekipa vsak teden izbere najpomembnejše mednarodne novice z različnih področij in jih v petminutni oddaji posreduje na kratkih in srednjih valovih, prav tako pa tudi s pomočjo satelita.
»Ni treba popolnoma obvladati latinščine, če hočete razumeti te oddaje. Dovolj je, če ste nekoliko na tekočem, kaj se dogaja po svetu,« pripovedujeta oba profesorja urednika in ob tem dodajata, da tudi sedanji jeziki s področja uprave, politike in celo gospodarstva v marsikaterem pogledu še zmeraj črpajo iz latinščine. Seveda pa so se morali, če so hoteli poročati o najnovejših dogajanjih, zateči k tvorbi novih besed, la so prilagojene našemu času, pri čemer so seveda izhajali iz bogate zakladnice latinskega jezika.
Ce je besedno zvezo ultrazvočna preiskava mogoče razmeroma preprosto prevesti z eksploratio ultrasonica, pa je področje športa gotovo tisto, ki zahteva največ ustvarjalnosti in neologizmov. Tako so za golf izunuli latinsko besedo pilamalleus, za igralca hokeja alsulegiarius,-za kolesarja birotarius, smučarju pa se po latinsko reče nartator. Po Pi-tkaerantovem in Pekkanenovem mnenju je finščina s svojo intonacijo še posebej blizu latinski izgovorjavi
Paradoks je seveda, da finščina, ki jo govori približno pet milijonov prebivalcev te države, kot eden redkih med evropskimi jeziki sploh ne izvira iz latinščine, sta še dejala oba lingvista. »Števila poslušalcev ni mogoče natančno določiti, gotovo pa jih je nekaj sto tisoč. Nuntii Latini so gotovo najslavnejša oddaja naše radijske hiše,« je izjavil predsednik državnega radia Olli Alho.
»Doslej smo prejeli pisma iz več kot šestdesetih držav in z vseh celin, največkrat nam pišejo poslušalci iz Evrope in Amerike, med njimi tudi papež Janez Pavel H.,« je še dodal. Oddaja je našla svojo pot tudi v knjižnice: zbrana besedila Nuntii Latini, v katerih so zajeta dogajanja posameznih let, objavijo vsako leto skupaj z besednjakom v finščini in angleščini. Toda profesor Pekkanen ima še eno zamisel, kako bi latinščino spet oživili. V Cezarjev jezik je prevedel tradicionalna besedila nevvorleanskega jazza, med njimi tudi znano When the Saints Go Matching In. S Pek-kanenovo pomočjo bo finski državni simfonični orkester kmalu izdal tudi ploščo z naslovom Variationes Horatianae Lazzicae, na kateri bodo priredbe Horacovih pesmi v svvingovskem ritmu.
Jean-Luc Chandelier / AFP
TV Nova privablja gledalce, politiki pa je ne marajo
PRAGA - TV Nova je ena tistih televizijskih postaj, pred katerimi so svarili komunisti. Predvaja surovo nasilje, trdo erotiko in igre na srečo ter ostro smeši nacionalne voditelje. Cehi jo naravnost obožujejo.
TV Nova je pred enim letom prevzela enega od treh kanalov nekdanje državne televizije. Danes njen program, ki ga sestavljajo predvsem ameriški filmi in senzacionalistične novice, redno spremljata kar dve tretjini Cehov. Zadnje raziskave kažejo, da v najbolj gledanem terminu TV Nove pred televizijskimi zasloni sedi kar 6,8 milijona od 10,3 milijona prebivalcev Češke.
Vihravi direktor zasebne postaje Vladimir 2e-lezny trdi, da program določajo le gledalci, zato nenehno preverjajo gledanost. Tako nepriljubljene oddaje niso dolgo v etru. »Svoj program prilagajamo resničnim potrebam prebivalstva,« zagotavlja Zelezny. Postaja je stalna tarča kritikov, med katerimi prednjačijo nekdanji komunisti. »Intelektualci težko sprejmejo dejstvo, da so naši državljani normalni,« direktor zavrača kritike in dodaja, »Pravico imajo sami izbrati, kako bodo preživeli noč.«
TV Nova je prva velika zasebna televizijska postaja v postkomunistični vzhodni Evropi. Njen lastnik je Srednjeevropska medijska družba (CME) kozmetičnega princa Ronalda Lauderja. V vzhodni Evropi so zasebne televizijske postaje, ki pokrivajo cele države, redke. Češka državna televizija CTl se s težavo postavlja po robu Novinim televizijskim igram, erotičnim in hollywoodskim akcijskim filmom. CTl vzdržujejo gledalci z naročnino, vendar njene umetniške filme in politične razprave spremlja le 2, 5 miljona Cehov.
TV Nova ni le spremenila češkega televizijskega prostora, temveč je tudi pripomogla k revoluciji v novinarstvu in popularni kulturi. Nihče ni varen pred Novino novinarsko ekipo, ki je ujela nepripravljene različne politike in medijske zvezde. Železny zagovarja svojo ekipo, ki po njegovem mnenju le razkriva nepravilnosti v političnem življenju. »Enaka mera kritike in hvale med različnimi strankami jasno kaže Novino neodvisnost.« Ob policijskem pregonu voditelja skrajne desničarske opozicijske Republikanske stranke je Novina ekipa pri vratih njegovega domovanja poročala o voditeljevem izginotju. Ko je predsednik vlade Klaus priredil dobrodelno večerjo, so Novini novinarji pred vhodom snemali vsakega gosta, ki je plačal devet tisoč dolarjev za vstopnico. Novina različica britanske serije Izrezane podobe, imenovana Gumijaste lobanje, smeši Klausa, predsednika Vaclava Havela, pa tudi Zeleznyja.
Havel je ob peti obletnici konca komunizma napadel TV Novo: »Od Zahoda smo se naučili živeti v brezdušnem svetu neumnih reklam in še neumnejših nadaljevank.« TV Nova bi se utegnila soočiti z težavami, če bo parlament sprejel nov zakon o medijih. Po njem bodo morali mediji nujno objaviti tudi mnenja tistih, ki jih bodo napadli. Zeleznyja skrbi, da bodo ti odgovori zavzeli preveč etra. »Nasprotovali bomo pravici do odgovora, saj potemtakem ne bi objavljali ničesar drugega.«
John Mastrini / Reuter
ČEŠKA REPUBLIKA
iipfsf ili]*
-a •;
Čehi se mučijo z novim zakonom o tisku

PRAGA - Češki minister za kulturo Pavel Tigrid je zadolžen za pripravo zakona o tisku, ki ga že zdaj hudo napadajo in za katerega celo sam priznava, da je pripravljen Sele napol. »Za zdaj je samo napol spečen,« je izjavil za Reuter. »Odprt sem za večino kritik, zlasti zato, ker tega zakona nisem pisal ’s srcem’. Mimo lahko zapišete to mojo izjavo.«
Potreba po zakonu je nastala spričo hudega ogorčenja češke vlade nad tem. kako so mediji poročali o vrsti škandalov v zvezi z lastninjenjem, vprašanjem, kako se financirajo stranke, in v zvezi z vamostno-obveščevalnimi službami. Toda 77-letni Tigrid, ki je večino svojega dela opravil pri zahodnih medijih, ki so poročali o Češkoslovaški med nacistično zasedbo in v komunizmu, pri pripravi tega zakona, ki ga bo moral predložiti parlamentu, ni pretirano navdušen. »Tisti, ki so na oblasti, bi morali razumeti, da je demokracija, prava demokracija to, da imajo mediji določen nadzor nad javnostjo, vključno z nadzorom nad zlorabami vlade in politične oblasti. To dejstvo bi preprosto morali sprejeti,« je izjavil. Tigrid je očitno razpet med hotenja desnosredinske vlade, ki bi si
hotela zagotoviti stabilne razmere v obdobju tranzicije, in med lastna prepričanja, torej prepričanja nekdanjega novinarja.
Premier Vaclav Klaus, čigar besede, da so novinarji »sovražniki človeštva«, so navedli nekateri zahodni mediji, je dolgo časa napadal češke medije zaradi njihovega poročanja oziroma zato, ker so pomanjkljivo poročali o njegovih govorih. Klaus je zanikal, da bi zahodnim medijem kdajkoli izjavil kaj podobnega. Toda prav pravica do odgovora je eden najspor-nejših vidikov zakonskega osnutka, ki ga bo parlament kmalu obravnaval. V skladu s to pravico bi morali časniki, revije, televizija in radio objaviti oziroma posredovati odgovor kogarkoli, ki bi bil omenjen v kateremkoli poročilu, če bi prizadeti to zahteval. Nobeno sodišče ne bi odločalo o tem, ali so bile izrečene laži, nihče ne bi kot posrednik odločal o tem, ali bi bile natisnjene neresnice. Prizadeti bi imel pravico do objave svojega odgovora ali popravka na isti strani ali v isti rubriki oziroma pravico do objave enako dolgo trajajočega odgovora ali popravka na radijskih valovih, ce bi menil, da je prizadet ali napačno predstavljen.
John Mastrini / Reuter
»Nasprotovali bomo pravici do odgovora, saj bi ta pomenila, da se bomo ukva-rjali samo Se z odgovori,« je izjavil generalni direktor prve zasebne televizijske postaje TV Nove Vladimir Zelezny. Po sedanjem zakonu so popravki mogoči, a le če lahko prizadeti na sodišču dokaže, da je neki medij o njem širil neresnice. V preteklih mesecih so sodniki od dveh časnikov zahtevali popravke in opravičilo, prav tako pa tudi plačilo odškodnine.
Češki mediji, ki so še zmeraj v obdobju, ki je nastopilo po koncu komunistične vladavine leta 1989, so močno okrepili svoje kritično poročanje, zlasti ob priprtju nekaterih korupcije obtoženih predstavnikov urada za lastninjenje, prav tako pa tudi ob obtožbah Klausove koalicije, da je varnostna služba BIS vohunila za političnimi strankami. Z vstopom TV Nove v medijski prostor se je poročanje o škandalih še okrepilo, hkrati pa tudi zaostrilo razprave v zvezi z nastajajočim zakonom o medijih. Posebno sporen je bil neposredni prenos večerje, Id jo je priredila Klausova Državljanska demokratična stranka (ODS) z namenom, da bi zbrala več denarja za svoje
sklade. Pred začetkom večerje, za katero je moral vsak odšteti devet tisoč dolarjev, so kamere TV Nove pokazale jedilnike in bogato obloženo mizo, pri kateri so sedeli tisti, ki so izpolnjevali svoje čeke, med njimi tudi znani obrazi iz podjetij v državni lasti. Neposredni televizijski prenos je sprožil plaz kritik. Kmalu je sledil zakon, ki je podjetjem, katerih večinski lastnik je država, prepovedal prispevati finančna sredstva za posamezne politične stranke. Časniki so stranke in politike obtožili, da jemljejo preveč daril in posojil v sumljivih okoliščinah oziroma kar naravnost da svoj posel opravljajo slabo. Vlada je od češke tisko-vne agencije CTK zahtevala, naj uradna sporočila in izjave objavlja v celoti, brez kakršnihkoli krajšanj in uredniških posegov, čeprav vlada te agencije ne financira več oziroma to počne v manjši meri.
Najbolj znani in ugledni dnevnik Mlada Fronta Dnes je v svojem uvodniskem komentarju zapisal, da utegne novi zakon o tisku medije preplaviti z neresnimi odgovori. »Desetine, celo stotine ljudi, ki jih vsak dan omenjajo množična občila, bi utegnile biti prizadete, številni med
njimi tudi zaradi oportunističnih razlogov,« je zapisala Mlada Fronta Dnes. »Časopisi seveda ne bi hoteli objavljati neutemeljenih odgovorov in sodišča bi bila zasuta s tisoči procesov, ki bi se vlekli v neskončnost.«
Tigrid, ki je edini član vlade zunaj političnih strank, priznava, da javnost politikom ne zaupa. »Obstaja prepričanje, da ima kdorkoli, ki je pri oblasti, možnost, da si pridobi zasebno premoženje. Gre za zelo globoko zakoreninjeno prepričanje. Tudi zato so korupcijske afere v tej državi tako odmevne,« je še dejal. Med drugo svetovno vojno je Tigrid poročal za BBC in med hladno vojno za radio Svobodna Evropa, svojo sedanjo funkcijo pa je prevzel pred enim letom kot osebni prijatelj predsednika Vaclava Havela. Njegov edini pogoj je bil, da se ne bo včlanil v nobeno od strank sedanje desnosredinske vladne koalicije. Zakonski osnutek bo predložil zgolj zato, ker gre za kompromis z drugimi vladnimi strankami, ki si želijo, da bi bil zakon še restriktivnejši. Njemu zakon ni všeč. »Novinar sem bil petdeset let in vem, da bi, če bi šlo le zame, predložil veliko liberalnejši zakon.«
18
Četrtek, 6. aprila 1995
SVET
BURUNDI / NA ROBU SAMOUNIČENJA
Dvojni genocid vojske in skrajnežev
UNHCR poziva Tanzanijo, naj odpre meje
BUJUMBURA (AFP) - V osrednjem delu Burundija, v provinci Kayanza, je bilo po poročilih burundskega radia vCeraj ubitih 35 ljudi, med njimi 29 Hutujcev, žrtev »oborožene tolpe« hutujsldh skrajnežev pa naj bi bila tudi družina Tutsijev.
Po izjavah tujih diplomatov in predstavnikov človekoljubnih organizacij naj bi burundska vojska prejšnji teden na severovzhodu države s pomočjo posebnih enot Tutsijev pobila veC sto Hutujcev, predvsem žensk in otrok. »Po preverjenih informacijah je bilo od prejšnje srede do danes v vasi Ga-sonve ubitih 150 ljudi,« je zagotovil ameriški veleposlanik v Burundiju Robert Krueger. Poudaril je, da je bilo na celotnem območju ubitih vsaj 400 ljudi. Krueger je 31. marca in 1. aprila obiskal nekatere kraje in se pogovarjal z ljudmi, ki so ušli pokolu. Vojska naj bi ubila tudi približno 20 hutujskih gverilcev, ki so
izsiljevali hutujsko prebivalstvo. Pred obletnico ruandskega genocida tudi Burundiju grozi kriza, kar dokazujejo izbruhi nasilja, katerih žrtve so predvsem Hutujci. Predsednik Sylvestre Ntibantun-ganya, Hutujec, opozarja, da Burundiju grozi dvojni genocid, v katerem se bosta etnični skupini med seboj dokončno pobili. Poudaril je, da v nekaterih predelih države že prihaja do pravega etničnega Čiščenja, ki ga izvajajo policijske enote Tutsijev.
Vojska, v notranjosti države pogosto izvaja Čistke oziroma pobija prebivalce, zato je iz prestolnice pobegnilo že veC deset tisoč Hutujcev. Skrajneži v vrstah Tutsijev že
NOVICE
Filipinska vojska obkolila muslimanske upornike
MANILA - Po torkovem požigu mesteca Ipil na jugu Filipinov in pokolu tamkajšnjega prebivalstva so zločinci, kot oblasti imenujejo muslimanske skrajneže, pripadnike skrajnih muslimanskih skupin Abu Sadžaf in Nacionalne osvobodilne fronte Moro (MNLF), pobegnili v bližnje gozdove. Uporniki naj bi s seboj odpeljali tudi sedem talcev. Filipinska vojna mornarica je provinco Zamboanga del Sur povsem obkolila, da bi upornikom onemogočila beg. Tudi pred obalo province se je zasidralo veC topnjač in patruljnih čolnov. Okrepljene in dobro oborožene policijske in vojaške enote, ki iščejo pobegle napadalce, pa so dobile ukaz, naj brez pomislekov ustrelijo vsakega upornika. Po zadnjih podatkih je v torkovem napadu na mesto življenje izgubilo 52 ljudi, 40 pa jih je bilo ranjenih. (dpa, Telefoto: AP)
Perry v Kazahstanu
ALMA ATA - Združene države Amerike so Kazahstan označile kot zanesljivo in zaupanja vredno republiko, saj naj bi uresničila vse dogovore o uničenju jedrskega orožja, je včeraj po obisku ameriškega obrambnega ministra VVilliama Perryja v Alma Ati izjavil tiskovni predstavnik kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. ZDA bodo Alma Ati namenile 170 milijonov dolarjev pomoči za preusmeritev vojaške industrije v civilno, predvsem v proizvodnjo zdravil in elektronskih naprav. Ruska tiskovna agencija Interfax pa je sporočila, da je Perry med pogovori z Nazarbaje-vom izrazil skrb zaradi političnega položaja v Kazahstanu. Perry, ki je pred prihodom v Alma Ato obiskal Rusijo in Ukrajino, bo danes odšel še v Uzbekistan. (Reuter, Telefoto: AP)
sanjajo o Burundiju kot državi Tutsijev. Visoki komisariat za begunce ZN je vCeraj Tanzanijo pozval, naj odpre svoje meje za najbolj ogrožene bu-rundske begunce; tanzanijska vlada se je nedavno odločila za zaprtje meja, ker je begunska taborišča v provinci Ngo-zi zapustilo več deset tisoC ljudi. Večinoma se zdaj zadržujejo ob cestah proti Tanzaniji in živijo v neznosnih razmerah, zato obstaja velika nevarnost izbruha epidemij. Tanzanija je sprejela že približno 680 tisoC beguncev, zlasti iz Ruande.
POKOL V BURUNDIJU
Prejšni teden so burundski vojaki iz plemena Tutsijev na severvzhodu države pobili več kot 400 Hutujcev, večinoma žensk in otrok.
Gasome,
prizorišče zadnjega pokola Hutujcev.
Vesti o pokolih v teh vaseh niso potrjene.
^ Gitaranya
Tanzanija Je prejšni petek zaprla mejo z Burundijem. TANZANIJA
REUTER
RUANDA / NORMALIZACIJA RAZMER
Zločinci se skrivajo med begunci
Zapori so premajhni za vse, ki jih obtožujejo krivde za genocid
KIGALI - V ruandski prestolnici imajo prebivalci leto dni po pokolih in devet mesecev po koncu spopadov spet električno energijo in tekočo vodo, vendar je podoba države povsem spremenjena, saj je več milijonov ljudi zapustilo svoje domove, zapori pa so premajhni za vse, ki so obtoženi krivde za genocid.
Nekatera poslopja so že obnovljena, obratuje celo pešCica tovarn, tiskajo se Časopisi, pa tudi nov denar, administracija opravlja običajna dela, včasih pride celo do prometnih zastojev.
UCenci so spet sedli za šolske klopi, študenti obiskujejo predavanja.
Svetovna banka je državi obljubila posojilo v višini 75 milijonov dolarjev, drugi donatorji pa naj bi za obnovo Ruande zbrali 125 milijonov dolarjev. Zdi se torej, da se razmere normalizirajo.
Preživeli seveda niso pozabili grozot; na ulicah je veliko žensk, oblečenih v črno, vdove in sirote pa se lanskih dogodkov dobro spominjajo. Država potrebuje tudi Človekoljubno pomoč.
Hutujci dan pred obletnico genocida nad Tutsiji omenjajo načrt, po katerem naj bi iztrebili skrajneže iz vrst Tutsijev, ki naj bi pripravljali maščevanje. Vlada je takšne govorice sicer zanikala, vendar ni ničesar naredila,
Čeprav bi lahko za pomoC prosila sest tisoC modrih Čelad in sto opazovalcev iz organizacij za varovanje človekovih pravic. Tutsiji, ki so ušli genocidu ter se vrnili iz Ugande in Burundija, kjer so nekateri živeli v izgnanstvu celo 30 let, se poleg maščevanja bojijo tudi terorističnih napadov pripadnikov nekdanje ruandske vojske ali posebnih policijskih enot, »interahamvve«, obdolženih najhujsih pobojev.
Na meji z Zairom in Tanzanijo živi veC kot dva milijona beguncev, predvsem Hutujcev, ki se niso pripravljeni vrniti domov. Med njimi je namreC veliko vojakov, ki so sodelovali pri pobojih, zato bi bili po vrnitvi domov zagotovo obsojeni na smrt. Nedolžni ljudje, večinoma žrtve propagande, ki jih prepričuje z zgodbami o maščevanju pripadnikov Ruandske domoljubne fronte - sestavljajo jo uporni Tutsiji - so prav tako obsojeni na bedno življenje v izgnanstvu.
V notranjosti države je razseljenih približno 300 tisoC ljudi, predvsem na območju Gikongora na jugozahodu Ruande, nekdanjem varovanem območju, kjer so za varnost beguncev skrbele francoske človekoljubne in vojaške organizacije. Prav zaradi tega območja ni prišlo do Se večjega eksodusa beguncev v Zaire, predvsem Hutujcev, ki so bežah pred vojaki Ruandske domoljubne fronte. Že veC mesecev si vlada prizadeva za zaprtje begunskih taborišč, saj je med begunci veliko morilcev. Če bi taborišče zaprli, bi bili zapori Se bolj natrpani, saj je v njih že zdaj 30 tisoC ljudi, obtoženih genocida. Prihaja do množičnih aretacij, včasih tudi na temelju dvomljivih prijav, preiskave pa naj bi izvajali elani policije, ki sploh Se ni formirana.
Pravne ustanove se soočajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov, zato jim pomagajo nekatere tuje vladne in nevladne organizacije. Da bi dokazal delovanje pravnega sistema, je ruandski minister za pravosodje za danes napovedal sodni proces proti nekaterim obtožencem. Jutri bo dan žalovanja za umrlimi v lanskih spopadih.
Annie Thomas / AFP
V Ruandi je še vedno precej umorov iz maščevanja (Telefoto: AP)
O čem pišejo drugje po svetu
O odnosu med Belo hišo in Kremljem
»Ameriško vojaško vodstvo podpira prizadevanja obrambnega ministra Perryja in predsednika Clintona, ki skušata svoj odnos do Kremlja obdržati na uravnoteženi in realni ravni. Ce bo zagovornikom kaznovanja Rusije (zaradi Čečenske vojne in dogovora o jedrskem poslu z Iranom) uspelo pokvariti odnose z Moskvo, bo ameriško vojaško vodstvo prvo Čutilo negativne posledice. Ce se bodo ameriške sile spopadle z Irakom ah s katero drugo sovražno državo, bodo ameriški vojaški piloti morda naleteli na najnovejše ruske sisteme zraCne obrambe. Izgube bi bile lahko primerljive celo s tistimi v Vietnamu.« (Sevodnja, Moskva)
»Rusija si ne bo upala pretiravati, saj potrebuje Zahod - predvsem njegovo finančno pomoč. Govori se, da Rusija s svojimi grožnjami pravzaprav izvaja le taktični manever, katerega vzroke je treba iskati v notranji politiki... Na nevarne igrice Kremlja bi se bilo treba odzvati bolj odločno kot ameriški obrambni minister Perry na svojem obisku v Moskvi. Da bi omejili nevarnost vnovične hladne vojne, bi morali uporabiti metode in govorico hladne vojne, kar je seveda paradoksalno, toda resnično.« (La Repubblica, Rim)
»Nasilna, trdovratna in nepopustljiva ruska diplomacija je zaradi neodločnosti Zahoda dosegla prve uspehe. Ce hočemo ali ne, bo Kremelj vplival na odločitve Nata, kar zadeva njegovo širitev na Vzhod. Ena najveCjih vojaških sil na svetu ima namreč še vedno velik vpliv, drugi razlog pa je mirovniška politika Brila Clintona do Rusije, ki ruske politike opogumlja, da Zahodu postavljajo Čedalje večje zahteve... Zdi se, da množica kompromisnih predlogov dosega prav nasprotno od želenega. Kremelj še bolj utrjuje svoja stališča, namesto da bi popustil.« (Rzeczpospolita, Varašava)
»Zaradi hude notranjepohticne krize in volitev, napovedanih za jesen, skušajo ruski oblastniki vnovič pridobiti vpliv na dogajanje na mednarodnem prizoriSCu.'Medeni tedni’ z ZDA so še zdavnaj minili, ruski medved pa spet kaže svoje kremplje, saj se hoCe pokazati v luci velesile. Seveda so kopenske vojaške sile, ki so bile pripravljene za pohod v zahodno Evropo, skupaj z Varšavsko zvezo že postale preteklost. Toda ruske zaloge jedrskega orožja še vedno predstavljajo izredno nevarnost. Zdi se, da želijo odgovorni v Moskvi Zahod spomniti na to, da Rusija ni država tretjega sveta.« (Corriere della Sera, Milano)
O Burundiju
»Podobno kot Bosna pred tremi leti zdaj tudi Burundi drvi v genocid, ki se ga vsi zavedajo, toda očitno ga nihče ne more preprečiti. Udeleženi sta isti etnični skupini kot pred enim letom v Ruandi. V Burundiju, tako kot v Ruandi, so nemški in pozneje belgijski kolonialni gospodje izbrali Tutsije za aristokrate, ki so jim služili kot posreden instrument oblasti. S tem so si utrdili oblast... Mednarodna skupnost bi morala ugotoviti, kdo so tisti, ki pozivajo h genocidu. Treba je onemogočiti delo njihovih radijskih postaj ter finančno in tehnično podpreti tiste časopise in radijske postaje, ki se zavzemajo za mir. Ce pogledamo v zgodovino etničnih sporov, lahko namreC ugotovimo, da so imeli mediji vedno velik vpliv na njihov nastanek.« (Financial Times, London)
»Zgodovina se ne ponavlja? Natančno pred enim letom so se v Ruandi zaCeh grozoviti pokoli, danes pa sosednja država Burundi stoji na robu enakega prepada. Kdo, Ce ne državljani, se lahko zoperstavi katastrofi? Mednarodna skupnost je zaradi neuspeha v Somaliji izgubila voljo za posredovanje v Afriki. Celo Ce bi zbrala sredstva in vojake - kaj lahko sploh doseže v državi, ki je zastrupljena s sovraštvom? Saj si po življenju strežejo civilisti, sosedje. Neskončno žalostno je, da se stvari paC odvijajo po svoje, brez možnosti, da bi preprečili vsaj najhujše.« (Frankfurter Rundschau, Frankfurt)
O položaju v Bosni
»V naslednjih tednih lahko pričakujemo najhujse. V nekdanji Jugoslaviji je težko karkoli napovedati, toda nekaj se zdi gotovo: muslimanska armada bo svojo ofenzivo se razširila, saj izjave bosanskega generala Deliča ne dopuščajo drugačnih sklepov. Morebitne žrtve med civilnim prebivalstvom jih verjetno ne bodo odvrnile od namer. Bosansko vodstvo se gotovo zaveda, da so prebivalci Sarajeva, Tuzle in Mostarja talci bosanskih Srbov. Takoj ko bosanske sile v Bosni napredujejo, Srbi odgovorijo z obstreljevanjem mest, kjer je tudi veliko beguncev. Morda bodo nekateri rekli, da so muslimanski poveljniki že dovolj obupani in so pripravljeni sprejeti celo taksne žrtve. Treba pa je tudi dodati, da so morda celo tako cinični, da na te žrtve računajo. Srbske granate na Sarajevo ali Tuzlo bi namreC lahko povzročile tudi to, da bi se svet Se enkrat zavzel za žrtve v Bosni.« (Suddeutsche Zeitung, Miinchen)
O ribiški vojni med EZ in Kanado
»Kanadčani imajo seveda vso pravico, da ščitijo svoje interese. Celo britanska vlada je s svojim zavzemanjem za Kanado pokazala, da je Evropska zveza zanjo nekakšen klub, od katerega hoče imeti dobiček, seveda tako kot vse druge Članice. Iz istega razloga in zaradi kanadske ponudbe si lahko partnerji privoščijo, da ribolovni spor razumejo kot spreten manever Kanade, s katerim si skuša zagotoviti večji obseg ozemeljskih voda, ki naj bi segale prek meje dvestotih morskih milj. Tako bi si Kanada zagotovila nekakšen rezervat... Izrabljanje diplomacije za spreminjanje meja ribolovnih območij pa bi bil nevaren primer, na katerega bi se lahko v prihodnje sklicevale tudi druge države.« (La Vanguardia, Barcelona)
PROMETNA NESREČA OBRAMBNEGA MINISTRA
Kacin se ne spomni, da je nepravilno prehiteval
Zgodba o tretjem vozniku, ki naj bi izsiljeval prednost ne drži, trdijo kranjski policisti
Kacinovo videnje nesreče se menda zelo razlikuje od policijskega
Kacin in Wendt o sodelovanju med Slovenijo in ZDA
LJUBLJANA - Minister Kacin je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika v Sloveniji Allana VVendta s sodelavci. Pogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju med Slovenijo in Združenimi državami Amerike na obrambnem in vojaškem področju ter o vzpostavitvi odnosov na ravni vojaških atašejev. (C. R.)
KRANJ - »Prometno nesrečo je z nepravilnim prehitevanjem zakrivil minister Kacin sam,« so tri dni po dogodku zatrjevali kranjski policisti. Po njihovih trditvah »zgodba o tretjem vozniku, ki naj bi izsilil prednost« ni držala, iz dobro obveščenih krogov pa se je včeraj neuradno izvedelo, da je Kacinovo videnje nesreče drugačno od tistega, ki ga je uradno Predstavila policija.
Po istem viru naj bi namreč Kacin preiskovalcem pojasnil, da vozila pred seboj ni prehiteval oziroma da se ne spominja natančno, kaj se je pravzaprav sploh zgodilo. Tega včeraj uradno ni bilo mogoče preveriti, še enkrat pa smo ° vzrokih nesreče .povprašali kranjsko UNZ. Dejali so, da še vedno vztrajajo pri že povedanem; po njihovih informacijah »je tudi po izjavah očividcev vse kazalo na to, da je Kacin zapeljal na levo stran cestišča .zaradi prehitevanja«. Kljub temu pa se zdi, da Pa si tudi policija ne zna logično razložiti, zakaj je minister Kacin zapeljal na levo stran cestišča oziroma kako je mogoče, da je minister spregledal nasproti vozeči avtobus, saj je bil v koloni vozil, ki je pravilno peljala po svojem voznem pasu Proti Gorenjski, veliko višji od ostalih vozil, do nesreče pa je prišlo na odseku, kjer je dovolj Prostora za srečanje štirih vozil in je tudi preglednost dokaj dobra.
Poročali smo že, da je sodni izvedenec Vinko
Magister iz Radovljice po temeljitem pregledu obeh poškodovanih vozil po policijskih informacijah zatrdil, da sta bili obe vozili pred nesrečo brezhibni. Prav tako pa smo - prav tako po informacijah, posredova-nah na redni tedenski novinarski konferenci UNZ Kranj - zapisali, da je analiza Kacinove krvi pokazala, da ni vozil
pod vplivom alkohola oziroma so se meritve ustavile na številki 0, 01. To ponavljamo zaradi čedalje glasnejših govoric, ki jih je te dni zaznati v delu javnosti, da je poročilo potvorjeno. Včeraj so nam na kranjski UNZ še enkrat zagotovili, da so rezultati analize, ki so jih dobili iz Ljubljane, pravilni.
Vine B ešter
Nova klinika čez tri lela
LJUBLJANA - Dejavnosti za gradnjo nove pediatrične klinike potekajo s polno paro. Dosedanje uspehe in načrte sta včeraj predstavila Odbor za novo Pediatrično kliniko in Iniciativni strokovni odbor.
Morebitna lokacija nove gradnje, ki bi obsegala 24 tisoč kvadratnih metrov površin, je severna stran Kliničnega centra ob Korytkovi ulici, kar pomeni navezavo na osrednjo stavbo, kjer so diagnostični in urgentni blok ter otroški intenzivni kirurški oddelek. V novem kompleksu bi bilo 240 postelj za otroke in 50 do 58 za matere oziroma starše, za katere zdaj ni ustreznih pogojev. Ker so med bolniki otroci, stari do 19 let, bo poskrbljeno tudi za debtev po spolu. Poleg klasičnega dela v novi kliniki predvidevajo še sprejemno triažno enoto, ambulantni poliklini-čni del, tako imenovani dnevni hospital in enoto za intenzivno terapijo za otroke, stare več kot 12 let. Pozornost je namenjena tudi enoti za specialno diagnostiko z ustreznimi laboratoriji za otroke, v kuhinji pa bodo vpeljali dietne obroke za otroke in ustrezno svetovanje staršem. Na novi kliniki bodo še vrtec, osnovna in srednja šola ter preiskovalna pedagoška enota.
Gradnja je vredna 80 mihjonov nemških mark. Za pripravljalna dela bi potrebovab 15 milijonov tolarjev, doslej pa so jih prek sklada zbrali tri milijone. Ker so za naslednja tri leta sredstva za prednostne novogradnje v zdravstvu (onkologija, nevrokirurgija in okulistika) že določena, bi si s pomočjo tako imenovanega pisma o namerah ministrstva za zdravstvo radi že zdaj zagotovili dodatna sredstva iz proračuna po letu 1998, kar pomeni, da bi dela lahko začeli že zdaj. (KaN)
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC / DELO V MARCU
Največ protestov zaradi sodnih postopkov
Bizjak se je pri premieru zavzel tudi za rešitev problema prisilnih izselitev iz vojaških stanovanj
LJUBLJANA - Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je doslej prejel 1018 vlog in večino vlog varuh in njegovi namestniki že obravnavajo. Največ vlog zadeva sodne postopke -nezadovoljstvo posameznikov s sodno odločitvijo, proteste zaradi dolgotrajnosti postopkov - in ravnanje državnih organov. To je na včerajšnji redni novinarski konferenci dejal Ivan Bizjak, ki je predstavil svoje delo in delo svojih namestnikov v preteklem mesecu.
Ivan Bizjak je govoril o reševanju nekaterih konkretnih problemov, ki kažejo na to, kako številna so področja, na katerih država in posameznik prihajata v konflikt. Tako je med drugim omenil prisilne izselitve družin iz vojaških stanovanj, zaradi česar je pisal premieru Drnovšku. Bizjak se namreč zavzema za individualno reševanje primerov in meni, da državi, ki se v teh zadevah pojavlja kot upnik, ne more biti vseeno, če se nekdo znajde na cesti, še posebej, če gre za državo, ki se v ustavi opredeljuje za socialno. Varuh
človekovih pravic je dobil tudi nekaj vlog, v katerih se posamezniki pritožujejo zaradi pisanja medijev o njih. Bizjak je opozoril, da v teh primerih varuh ne more ukrepati, zato posameznikom predlagajo, naj vložijo civilne tožbe.
Poseben problem predstavljajo denacionalizacijski postopki, zaradi katerih se na varuha obračajo vsi, ki so z denacionalizacijami na kakršenkoli način prizadeti. Pa še delo posebnih komisij je v zadnjem času zaradi reorganizacije državne uprave zastalo. Za razliko od izkušenj nava-
dnih smrtnikov - vsaj po pritožbah sodeč - pa ima varuh človekovih pravic dobre izkušnje z državnimi organi, saj njegove intervencije nemalokrat obrodijo sadove. Enako velja za sodne postopke, ki po mnenju pritožnikov trajajo nerazumljivo dolgo. Varuh človekovih pravic sicer praviloma ne posega v času, ko sodni postopki trajajo - razen če bi šlo za bistvene kršitve postopka -pritožnikom pa svetuje, naj še pred njegovo intervencijo najprej izkoristijo vse možnosti, ki jim jih daje zakon (pritožba predsedniku sodišča...).
In še podatek, ki ga je v proračunskih debatah nemogoče zaslediti. Ivan Bizjak bo parlamentu predlagal, naj jim namenijo dvajset odstotkov manj denarja, kot je v predlogu letošnjega proračuna, to je 320 milijonov tolarjev.
Majda Vukelič
Ombudsmanu se mnogi pritožujejo tudi zaradi denacionalizacijskih postopkov (Foto: B. V./ BOBO)
REPUBLIKANSKA ZVEZA SLOVENIJE
PROSLAVA OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
Adolf Slaman obtožuje policijo
»Nagovarjali so me k dvema umoroma«
Proslavljali bomo le začetek novega obdobja, ne pa sprave
Dolničar: Za zdaj ni znamenj, da bi v kratkem prišlo do sprave
VELENJE - Prvaka RZS Adolf Štorman in Darko Zupan sta nekaj dni po izpustitvi iz pripora v velenjskem hotelu Paka včeraj pojasnila svoje poglede na njuno aretacijo v začetku leta in na zavlačevanje vpisa stran-ke y register političnih strank, Štorman je temu dodal hidi hudo obtožbo na rovaš delavcev celjske UNZ.
LJUBLJANA - Le malokateri evropski narod ima toliko razlogov za proslavo 50-letnice zloma nacifašizma in konca druge svetovne vojne kot prav slovenski, saj sta ga nacizem in fašizem skušala zbrisati z zemlje. Samo trden in odločen protifašistični boj proti trem okupatorjem Slovenije je rešil naš obstoj. To je na včerajšnjem pogovoru o vprašanjih v zvezi s počastitivijo 50. obletnice vojaškega zloma nacifašizma, konca druge svetovne vojne in osvoboditve Slovenije dejal Ivan Dolničar, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOB.
Znano je, da je bil pred nedavnim priprt načelnik kri-®hialistične službe UNZ Ce-jje- Adolf Štorman je včeraj dejal, da so ga načelnikovi 9udje že konec leta 1991 in v Začetku leta 1992 nagovarjali, ^ bi v Slovenj Gradcu umo-dt občana V. K in nato v Av-fdp še našega državljana Z. hi. Štorman je po lastnih besedah zavrnil kakršnokoli sodelovanje s policisti, zato in zaradi njegovega političnega Prepričanja pa naj bi njega in uarka Zupana skušali uslužbenci MNZ takrat in pozne-kukorkoli očrniti, jima sko-ovati ah ju celo likvidirati. Zadnji poskus njune likvi-
dacije naj bi se zgodil prav ob njuni letošnji aretaciji v Senožečah. Štorman in Zupan sta celo prepričana - to pa naj bi vsaj delno potrjevale tudi ugotovitve preiskovalnega sodnika v Kopru - da je Zupana k nakupu desetih pištol in poznejšemu poskusu prodaje teh pištol s pomočjo Mariborčanke T. P. napeljala prav policija. Ker naj bi Mari-borčankino sodelovanje s policijo potrjevali tudi dokazi, pridobljeni z uporabo posebnih metod, preiskovalci sodišču še niso dostavili tako zbranih informacij oziroma posnetkov telefonskih pogovorov T. P. z Darkom Zupa-
nom in UNZ Koper niti videoposnetkov senožeške akcije specialcev. Zupan in Štorman še vedno vztrajata pri trditvi, da v Senožečah nista mogla vedeti, kdo ju skuša ustaviti, pripadniki policije pa naj bi nanju tudi streljati in tako skušati izzvati njuno reakcijo, da bi ju lahko likvidirati. Darko Zupan je včeraj dejal, da je v preiskovalnem zaporu gladovno stavkal 33 dni, zadnje štiri dni je odklanjal tudi vodo. Več kot tri tedne pa o svoji odločitvi ni obvestil javnosti, saj mu je sodišče prepovedalo stike s sorodstvom in pošiljanje pisem. Zdaj, ko so ju izpustiti, bosta Štorman in Zupan vztrajala, naj organi pregona začnejo postopke proti vsem, ki so v času, ko so ju skušati večkrat onemogočiti, zagrešiti vrsto kaznivih dejanj.
Brane Piano
Predsednik Dolničar in podpredsednik Lado Pohar sta govorila tudi o aktualnih polemikah in zapletih v zvezi s koncem vojne in vlogo partizanov na eni strani in domobrancev na drugi strani. Ivan Dolničar je opozoril, da gre za lažne dileme, saj so odgovori jasni. V odgovoru na vprašanje, ali gre za praznovanje konca vojne ati zloma nacifašizma, je predsednik Dolničar poudaril, da gre predvsem
za praznovanje zmage nad fašizmom in nacizmom, ki je pomenila začetek nove, bolj humane zgodovine. Lažna je tudi dilema, ali je bila Slovenija članica protihitlerjevske koalicije ali ne, je menil Dolničar, saj je to bila od samega začetka vojne, našo aktivno udeležbo v tej koaliciji pa so potrjevali tudi prihodi misij zavezniških sil h generalnemu poveljstvu NOB. Takrat se je začelo tudi sodelovanje par-
tizanske vojske in zaveznikov v skupnih akcijah proti hitlerjevski osi. »Sprava ima simbolno in osebno raven. Tisto, kar lahko stori država s slovesnostmi in postavitvijo spomenika, je samo simbolno dejanje, kajti sprava je mogoča samo med ljudmi. Za zdaj pa ni nobenih znamenj, da bi do sprave lahko prišlo, saj stran, ki je sodelovala z okupatorjem, ni pripravljena niti priznati niti obžalovati tistega, kar so počeli med vojno, kar smo mi storili že nekajkrat,« je Ivan Dolničar odgovoril na dilemo, ali naj bo letošnja obletnica spravno dejanje ali ne. Predsednik ZZBU NOB Slovenije je še opozoril, da razen Ljubljanske pokrajine med vojno ni bilo
nobene druge slovenske regije, kjer bi delovala organizirana kolaboracija, kot so biti domobranci in Milizia volontaria antico-munista.
Predstavniki ZZB so spregovoriti tudi o obele-žitvi letošnje obletnice zmage v Sloveniji. O dokončnem scenariju bosta danes odločala najprej vlada, potem pa še častni državni odbor, jasno pa je, da bo na slovenskih proslavah sodelovalo približno 60 predstavnikov vojnih misij, rešenih letalcev in veteranov iz držav velike koalicije, sosednjih in še nekaterih drugih držav, predstavniki naše države in ZZB pa so povabljeni na osrednjo proslavo v ZDA in v vse države protihitlerjevske koalicije.
Janja Klasinc

® RAI 1
RETE 4
Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cose del' altro mondo, 10.00 dnevnik TGl Film: Un napoletano nel Far West (vestem, ZDA ’55, i. R. Taylor)
Dnevnik
Variete: Vabilo k mizi -Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik
Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Kviz: Sala giochi Nan.: Mancuso F.B.I. Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik
Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera
Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme in dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Numero uno (vodi Pippo Baudo)
Dnevnik
Variete: Seconda serata Dnevnik, vreme in snežne razmere,Iz Parlamenta Dok. Videosapere
RAI 2
Dok,: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Black Stallion Nad.: Quando si ama Aktualno: Lo sportello del cittadino, 10.50 Fra le righe
TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie ragazzi!, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.55 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: 83 ore fino alP alba (dram.; ZDA '90, i. P. 'Strauss, R. Urich)
Kronika v živo: Heroji po
naključju
Dnevnik
se najboljše za rojstni dan, Kino!
Pregled tiska in vreme IP v košarki - play off
RAI 3
Oddaje Videosapere: Angleščina, Filozofija, dok.. Naši otroci, Prva pomoč Fantastica Et&, 11.10 Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR Regione 7 Športno popoldne Videosapere: Argo - Mala šolska knjižnica, 16.45 Parlato semplice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Geo
Nan.: Tre cuori in affitto Nad.: Manuela, 9.00 Gua-dalupe, 9.30 Catene d’amore
Variete: Buona giornata, vmes 10.00 Teleprodaja,
11.00	nad. Febbre d’amore, 12.00 Rubi, 13.00 Sentieri, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Rubrika o lepoti
Nad.: Sentieri, 15.30 Cuore selvaggio, 16.15 La donna del mistero Aktualno: Perdonami ,
18.00	Funari News, vmes (19.00) dnevnik
Nan.: Colombo - Donne pericolose per il tenente Colombo (i. P. Falk)
Fiim: Marrakech Express (pust., It. ’88, i. D. Aba-tantuono, F. Bentivoglio), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
Na prvi strani, 8.45 Iz Parlamenta
Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Gastagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Film: Robin Hood principe dei ladri (pust, ZDA ’91, i. K. Costner)
Večerni dnevnik TG 5 Nan.: Missione impossi-bile, vmes (1.05) dnevnik Sgarbi quotidiani
ITALIA !
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Varieteja: Smile, 14.35 Non e la RAI Nan.: Highlander Aktualno: Village Nan.: Primi baci, 18.20 Baywatch
Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Nan.: Beverly Hills - Giu-stizia e fatta
Film:	Quasi incinta
(kom., ZDA ’91, i. T. Roberts, J. Conaway) Aktualno: Fatti e misteri Italija 1 šport, vmes Vse o nogometnih pokalih Sgarbi quotidiani
# TELE 4
17.45, 19.30, 23.55 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta Film: Deserto rosso (’64)
	Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti	(•) MONTECARLO	
	Bolh, Blob Soup		
	Aktualno: Tempo reale (vodi M. Santoro)		18.45, 20.25, 22.50, 0.20
	Dnevnik, deželne vesti		Dnevnik, 13.30 Sport
	50 let zgodovine italijan-		Film: Ad Ovest del Mon-
	skega športa, dnevnik Pregled tiska in vreme		tana (vestem, ’64) The Lion Trophy Show
	Variete: Fuori orario		Film: La banda della
	Blob		BMX (pust, ’83)
RAI 3
slovenski program
(poskusna oddaja)
20.30 KRAS V MALEM: Botanični vrt «Carsiana»
@ Koper
SLOVENIJA 1
M. Jezernik:
Medvedov Godrnjavček, 6., zadnji del Markacije
Arhiv zemlje, ponovitev 9/14 dela am. plz serije Po domače, ponovitev Poročila Video strani C. Cookson:
Hoja po žerjavici, pon. 1/3 dela angleške drame TV dnevnik 1 Ohoški program: Živ žav Regionalni studio Maribor
Štiri v vrsto, igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Komisar Rex 1/15 del avstrijske nadaljevanke
Končna postaja Dunaj Tednik
TV dnevnik 3, vreme, šport Žarišče
Poslovna borza
Sova
Večen sanjač, 14/27 del ameriške nanizanke (S)eks pred poroko Jalna, 3/16 del francosko-kanadske nadaljevanke Vrnitev iz vojne
SLOVENIJA 2
Euronevvs
Kinoteka: Dimitriosova maska, ameriški (čb) film V vrtincu, pommtev Sova, ponovitev Eno leto v Provansi,
12., zadnji del angleške nanizanke
Jalna, 2/16 del fracosko-kanadske nadaljevanke Že veste
Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost: Peter Florjančič
Sejem Kapital’ 95 Umetniški večer:
Deset veliki pisateljev: Virginia Woolf, 4. epizoda angleške nanizanke Oči kritike
Stoletnici filma naproti Ciklus filmov VVernerja Herzoga:
Stroszek, nemški film
KANALA
Luč svetlobe, ponovitev Tropska vročica, pon. A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop Dance session, ponovitev Zadeto, ponovitev Magnetoskop, glasba A-shop Poročila Risanka
Luč svetlobe, 399. del Pred poroto, 37. del Poročila
Računalniški vid,
ameriška zn. fantastika Kino, kino, kino Magnetoskop, ponovitev Kino, kino, kino Spot tedna, A-shop, CMT
Euronevvs Aliča, ponovitev Leteči zdravniki, nanizanka
Gradovi, dokumentarna oddaja
Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik
Tečaj italijanskega jezika Euronevvs
»Meridiani« - aktualna tema
Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari, kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno-glasbe-na oddaja
DMF Avstrija 1
Umor, je napisala Knight Rider, ponovitev Vesoljska ladja Enterprise
Westworld, am. zf film Otroški program Vesoljska ladja Enterprise
Lažni raji Knight Rider Slepo zaupanje Strašno prijazna družina Tetoviranje Naš hrupni dom Bratec in sesbica Naš učitelj dr. Specht Kot v kinu Pri Huxtablovih Srčkan obok Cas v sliki, kultura Pogledi od sbani Peter Sbohm Samoobramba NYDP Blue,
5. del ameriške serije Službene šale Vlak polkovnika von Ryana, ameriški film, 1964
Igrajo: Trevor Hovvard, Frank Sinaba in drugi Režija: Mark Robson Kjer gangsterji pokajo okrog vogala, ameriški film, 1964 Cas v sliki
Sbašno prijazna družina Vsak dan s Schiejokom Dobrodošli v Avstriji Invazija tatov teles, ameriški zf film, 1956
CME5F Avstrija 2
Vsak dan s Schiejokom, ponovitev
Štiri dekleta iz VVachau, nemški film Nogomet, ponovitev Cas v sliki Poročilo, ponovitev Zemlja in ljudje, pon. Moč sbasti Kurirka
Umor, je napisala Državljanska dolžnost Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki
Dobrodošli v Avsbiji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Peter’s Party
Vera, talkshow z Vero
Russwurm
Cas v sliki2
Šiling
Skrivnost Anastazije Prevarantka ali tragična princesa?
Pustolovske poti svobode Konec prerokov Video noč
Slovenija 1
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.00, 21,00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska,
12.05	Na današnji dan,
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih;
22.40	Stari gramofon;
23.05	Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.30. 7.30, 8.00, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna;
12.00	Opoldne; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo;
17.50	Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; Mala nočna filmska.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00.	22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja;
10.05	Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS;
22.05	Logos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8,15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Daj, povej... kontaktna odd.; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika MV;
19.00	Dnevnik; 19.30 Večerni pr. MV; 22.30-23.15 Četrtkov koncert.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop;
8.40	Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone;
9.50	Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12,00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus;
16.00	Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
5.15,	8.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket;16. 10 Cankarjev dom se predstavi; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Varovanje delavčevih pravic; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Nevidni svet energije in kristalov; 18.20 Musič ma-chine; 19.30-24.00 študentski pr. RK.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9,00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...;
14.00	Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Poslušajte;
17.30	Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak;
18.00	Pokličite 101 555;
19.30	Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.;
22.00	Zrcalo dneva.
Radio Študent
11.00	Prevzetni klop;
12.00	Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije & Napovedi (kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joculator;
18.00	Borzni parket; 19.00 TB: Steve Martiand; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure;.
Radio Trst A
7.00,	13.00,19.00 Dnevnik,
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nomadi brez oaze (B. Pahor, 3.); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; APZ F. Prešeren iz Kranja; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji in šansonieji; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11,30, 15.30,17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.).
Radio Koroška
18.1018.30	Rož - Podjuna -Žila.
	
SLOVENIJA	
UtilUANA
SNG DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 6. aprila, ob 19.30: T. Stoppard - ARKADI-JA, za abonma Četrtek in izven. Predstava bo Se v soboto, 8. aprila, ob isti uri, za izven.
V	petek, 7. aprila, ob 19.30: D. Jovanovič - ANTIGONA, za izven. Razprodano!
Mala drama, tel.: oei/221-511
Danes, 6. aprila, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven.
V	petek, 7. aprila, ob 20. uri: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven.
Petra Govc in Gregor Bakovič
V	soboto, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven.
MGL, tel.: 061/210-852
Danes, 6. aprila, ob 19.30: F. G. Lorca - YERMA, za abonma mladinski 2. Predstava bo Se v petek, 7. aprila, ob isti uri, za abonma K.
V	soboto, 8. aprila, ob 19.30: J. Godber - NA SMUCI-SCU, za izven in konto.
SMG, tel.: 061/125 3312
V	petek, 7. aprila, ob 19.30: BUTTERENDFLV, za izven.
SNG OPERA, tel: 061/331-950 Danes, 6. aprila, ob 19. uri: G. Donizetti - LJUBEZENSKI NAPOJ, za red Četrtek II in izven.
V petek, 7. aprila, ob 19. uri: G. Bizet - CARMEN
V soboto, 8. aprila, ob 19. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 6. aprila, ob 20. uri: Z. Sokolović - CABA-RES, CABAREI. V soboto, 8. aprila, ob 17. uri: MUCA COPATARICA v izvedbi LG FRU FRU.
LGL, tel.: 061/314-962 VELIKI ODER
Danes, 6. aprila, ob 17. uri: N. Simončič - VELIKI KIKIRIKI, za izven. V soboto, 8. aprila, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - KORENČKOV PALČEK, za izven.
KULTURNICA, Zidovska steza 1
V petek, 7. aprila, ob 19.30: B. Bojetu - GREMO K BABICI, premiera.
GALERIJA SKUC, Stari trg 21
V petek, 7. aprila, ob 20. uri: ponovitev prvenca PREDSTAVA avtoric Aleksandre Suler (režija) in Mateje Seliškar (dramaturgija in prevod) ter plesalcev Nine Meško in Gregorja Kamnikarja.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	petek, 7. aprila, ob 19.30: W. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, premiera.
KUD ZARJA TRNOVLJE - CELJE, tel.: 063/24-516
V	petek, 7. aprila, ob 19.30: B. Nusić - MISTER DOL LAR V soboto, 8. aprila, ob 19.30: M. Frayn - HRUP ZA ODROM.
KOPER
GLEDALIŠČE KOPER, Verdijeva 3 Danes, 6. aprila, ob 10. in 11.30: F. Tomizza - BOLHE V OPERI. Ob 20. uri: BITI ALI NE BITI, za izven. V izvedbi skupine Varianta.
KRANJ
PGK, tel.: 064/222-681
V	Četrtek, 13. aprila, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke -KADAR MAČKE NI DOMA, za izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	nedeljo, 9. aprila, v Minoritih ob 20. uri: M. Vezovi-Sek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven.
SNG OPERA, tel.: 062/221-206
Vpetek. 7. aprila, stara dvorana ob 19.30: S. Osterc -
KROG S KREDO, premiera, za izven.
NOVA GORICA
PDG, tel.: 065/25-326
V petek, 7. aprila, ob 20. uri: H. Barker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za abonma petek-a in izven. Predstava bo še v soboto, 8. aprila, ob 20. uri, za abonma sobota-a in izven.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
trst
SSG
gostuje s predstavo Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« danes, 6. t. m., ob 10.00 in ob 11.30 v Kopru.
Gledališče Rossetti
Danes, 6. t.m., ob 20.30 (red Četrtek) »Edipo« 2 Glaucom Maurijem in Robertom Sturno. Režija Glauco Mauri. V abonmaju: odrezek st. 10G (rumen).
Danes, 6. t. m., ob 18. uri »Come nasce un spettacolo teatrale«, srečanje z Glaucom Maurijem. Vstop prost.
V teku sta predprodaja vstopnic in rezervacije za predstave »Diciasette e quattro« (predstava 6V), »La frontiera« (predstava 4V) in »Otelio« (predstava 10A) ter za musical »Dolci vizi al foro« (izven abonmaja) v izvedbi gledališke skupine Compagnia della Rancia, ki bo na sporedu 11. in 12. aprila. Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in
KOROŠKA
GLOBASNICA
Jutri, 7. t. m., ob 20. uri podijska-diskusija o Problematiki kanalizacij.
Farna dvorana- V nedeljo, 9. t.m., ob 14.30 -Zaključek 23. globaškega kulturnega tedna. Premiera igre »Čevljar baron*. Sledi podebtev Častnega Članstva zaslužnim elanom SKD Globasnica.
Badhe
Kulturni dom: V soboto, 8.t.m., ob 19.30 -
16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
Gledališče Cristallo - La Contrada V ponedeljek, 10. in v torek, 11. t. m., pb 10. uri mladinska igra »Gianni detto Burrasca«. Od 22. do 30. aprila gostovanje gledališke skupine Plexus T. iz Rima z delom Gliva Ex-tona »Tvvist«. Režija Ennio Coltorti. Nastopata Marco Columbro in Lauretta Masiero. BOUUNEC
Gledališče France Prešeren - V soboto, 8. t. m., ob 20.30 koncertni recital ob 50-letnici osvoboditve izpod nacifašizma »O, Ce ljudi bi ne bilo pri nas...«. Zamisel in režija Nerina Švab.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - V sredo, 11. in v Četrtek, 12. aprila, ob 20.30 bo na sporedu komedija Eduarda De Filippa »II contratto* v priredbi Luče De Filippo. Rezija Bruno Garofalo.
Peter Turrini »Ta bori dan» - premiera. Igra domača gled. skupina.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Regionalni center katoliške prosvete: V soboto, 8. t.m., ob 20.00 - Predavanje z diapozitivi J. Bucha »Bolgarija - križev pot slovanskega naroda*.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
Uubljana
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
\ petek, 7. aprila, ob 21. uri: Čarobni spoj poezije in glasbe MATJAŽ PIKALO (na stiki) & AUTODAFE.
Ob 23. uri: KLUBSKI IN GLASBENI VEČER. Godli ®r peti GORAN BRESCANSKI (vokal, kitara), DAVOR KASTELEC (hammond), NINO DE GLERIA (-eas) in BLAŽ GRM (bobni). Gledališki del bo prispeval ANDREJ ROZMAN - ROZA.
SREČANJE
(Incontro)
danes, 6. aprila ob 19. uri
GALERIJA SKUC
DANILO BALESTRO, GIOVANNI MORBIN IN DRUGA BITJA
predstavljajo:
ETICA ESPRESSFVA UNIVERSALE (EEU)
(Univerzalna izrazna etika)
MARIBOR
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, Gospejna 10 Danes, 6. aprila, ob 17. uri: predavanje prof. dr. VEKOSLAVA GRMIČA - Ideološke osnove nacifa-sizma - Zakaj so nacisti ubijali?
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 746-610
V soboto, 8. aprila, ob 20.30: TRI BARVE: MODRA, filmska mojstrovina, prvi film iz triologije o treh barvah mnogih evropskih zastav.
lfurlanija-julijska krajina
^PfelNL- Dvorana Zadružne kraške banke j Primorski slovenistični dnevi
lutri, 6. t. m., ob 16.30 predstavitev novejših s ovenisticnih publikacij; ob 18. uri literarni veter »Balada o narodu« ter nastop zbora Ja-c°bus Gallus.
GORICA - Kulturni dom
Danes, 6. t. m., ob 18.30 predstavitev knjige Borisa Raceta - Žarka »Razlogi za vztrajanje«. O knjigi in avtorju bosta spregovorila urednik Marko Kravos in zgodovinar Boris Gombač iz Ljubljane.
V petek,
7. aprila, bo v
stari dvorani mariborske opere ob 19.30 premierna predstava Slavka Osterca KROG S KREDO
LAS BA
SLOVENIJA
jjjfe
I-,

LJUBLJANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 6. aprila, ob 19.30: komorni večer CAMERATA SLOVENICA (dvorana SF).
V	petek, 7. aprila, ob 20. uri: koncert SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, za zeleni abonma.
KLUB CD, tel.: 061/176 72 28
V	soboto, 8., in v nedeljo, 9. ob 21. uri: koncert MATOGROSO-BRAZIL.
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288
V	soboto, 8. aprila, ob 20. uri: koncert 1T'S NOT FOR SALE. Gostje: DADDTS PUDING. KRIŽANKE, tel.: 061/226-544
Danes, 6. aprila, ob 19.30: klavirski recital IGOR DEKLEVA, HINKO HAAS, ACI BERTONCELJ.
KONCERTNI ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV Ob 22. uri: noCni koncert TRIA LORENZ. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544
V	nedeljo, 9. aprila, ob 11. uri: koncert komornega orkestra ORKESTER SLOVENICUM.
ORAD DOBROVO
V	petek, 7. aprila, ob 20. uri: koncert orkestra CAPPELLAISTROPOLITANA (Bratislava).
IZOLA
V	petek, 7. aprila, dvorana gledališča ob 20. uri: koncert MELITE OSOJNIK.
NOVA GORICA
KD NOVA GORICA
V	ponedeljek, 10. aprila, ob 20.30: konce 1 SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/746-610
V	petek, 7. aprila, ob 20.30: koncert SIMFONI CNEGA ORKESTRA SLOVENSKE F1LHAR MONIJE in KOMORNEGA ZBORA RTV SLO VENIJA. Pod vodstvom dirigenta Lorisa Volto-linija in s solistoma sopranistko Antoriello Mu-scente in tenoristom Marjanom Trčkom. .
V	ponedeljek, 10. aprila, ob 19. uri: koncert komornega orkestra SALZBURGER RESIDENZ-SOUSTEN.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
GLASBA
FJK
LJUBLJANA
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 Danes, 6. aprila, bo ob 20. uri otvoritev ambia-talne postavitve MARKA A. KOVAČIČA z naslovom Laterna magica.
Razstava bo na ogled do 7. maja.
MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5
Razstava slik in instolacij TOMASA HOKEJA in AR-MINA GUERINA je na ogled do 23. aprila. GALERIJA COMMERCE, Einspielerieva 6 Razstava slik JOŽE PETERNELJ MAUSER in keramičnih skulptur EDE ŽIBRAT je na ogled do 21. aprila. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 20. aprila.
JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9
Razstava SODOBNA HRVAŠKA KERAMIKA je na ogled do 20. aprila.
VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave RUDIJA SIMČIČA.
Razstava bo na ogled do 2. maja.
GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Danes, 6. aprila, bo ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slikarskih in kiparskih stvaritev slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Razstava bo na ogled do 22. maja.
CELJE
LIKOVNI SALON CELJE
Razstava del MILANA GOLOBA je na ogled do 14. aprila.
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE Danes, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave MAKSIMA SEDEJA 1909-1974 RETROSPEKTIVA. Razstava bona ogled do 28. aprila.
BREŽICE
POSAVSKI MUZEJ BREZICE Danes, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave Poetika ego transformacij VOJKA POGAČARJA. Razstava bo na ogled do 2. maja.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Danes, 6. aprila, bo ob 19. mi otvoritev razstave NATAŠE RIBIC-STEFANEC.
Razstava bo na ogled do 19. aprila.
GRAD KROMBERG
Danes, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev razstave VINARSKE PODOBE - kletarstvo od sredine 19. do začetka 20. stoletja.
JESENICE
KOSOVA GRAŠČINA, Titova 64
Danes, 6. aprila, bo ob 18. uri otvoritev razstave
grafik HAMIDA TAHIRJA.
Razstava bo na ogled do 6. maja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA Danes, 6. aprila, bo ob 19. uri otvoritev 3. RAZSTAVE DEL ČLANOV DRUŠTVA LIKOVNIH UMETNIKOV PREKMURJA IN PRLEKIJE. Razstava bo na ogled do 3. maja.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Palaca Costanzi: do 17.4. je na ogled razstava »Slovenska kultura v Trstu«. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.00 do 19.30.
Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, Četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Otta vi o Bomben.
Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Giorgia Schumanna.
Galerija Cartesius: do 20. t. m. razstavlja slikar in kipar Ugocarh.
Sedež letoviscarske ustanove (Ul. S. Nicolo 20 - 3. nad): do 14. t. m. je na ogled razstava Ferruccia Berninija »Chartae«.
Gledališče Miela
V sredo, 12. t.m., ob 18.00 odprtje razstave fotografskih maxi povečav »Jeruzalem iz visine«. Razstava bo na ogled do 20. t.m. s sledečim urnikom od 11.00 do 13.Q0 in od 17.00-19.00.
SESUAN
Naselje sv.Mavra-Srednja šola: do sobote, 8. t.m., je od 16.30 do 18.30 na ogled dokumentarna razstava »Rase in rasizmi®.
GORICA
Galerija Kulturnega doma: v soboto, 8. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave kiparke Matejke Beliš. Razstava bo na ogled do 20. t. m.
KOROŠKA
CELOVEC
Deželna galerija: do 30.4. razstavlja Marie Lassnig.
ŠMIHEL NAD PLIBERKOM
Tovarna Knecht: na ogled je razstava Helmuta Blažeja.
BELJAK
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice PotrC, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Ubina.
GLOBASNICA
Posojilnica: do 9.4. razstavlja Ivan Klarič.
TRST
Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95
Stolnica sv. Justa: V petek, 21. t. m., ob 20.30 zadnji, 8. abonmajski koncert: Nastopil bo Giancarlo Paradi (orgle). Na programu Viozzi, Zardini, Mascagni in Sofia-nopulo.
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona 1994-95
V	soboto, 8. t. m., ob 20. uri (red A) premierska predstava za C.W. Gluckove »Orfeo ed Euridice«. Dirigent Peter Maag.
Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih) Gledališče Rossetti Tržaško koncertno društvo:
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Les Musiciens du Louvre.
Gledališče Miela Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Nocoj ob 20.30 - koncert dua A. Bergamelli (celo) in M. Cbccia (klavir). Na sporedu Beethoven, Debussy in Brahms.
V	soboto, 8. t. m., ob 21. uri koncert The Original Klez-mer Ensamble.
Predprodaja vstopnic pri UTAT.
Pivovarna Forst Danes, 6. t. m., ob 21. uri prvi večer mini-festivala tržaške popevke.
GORICA
Komorna dvorana SCGV (Drevored XX sept. 85)
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 »Tam gor je moja vas«, ljudske pesmi beneških dolin.
Kulturni dom: v soboto, 8. t. m., ob 20.30 »Primorska poje«.
PORDENON
Koncert ansambla Litfiba bo jutri, 7. t. m. v Palasportu v Pordenonu; 8. t. m. pa bo v Bologni (Palasport) koncert ansambla Megadeath.
						
5. aprila 1995						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 (Tl)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A banka Ljubljana	80,30	81,30	11,29	11,56	6,44	6,84
A banka Koper	80,20	81,40	11,25	11,58	6,40	6,77
A banka Nova Gorica	80,60	81,55	11,31	11,59	■ 6,47	6,77
Banka Celje d.d., t: 063/431-459	80,60	81,60	11,30	11,60	6,45	-
Banka Noricam* d.d., t: 133-40-55	80,30	81,40	11,35	11,48	6,35	6,75
Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,85	81,53	11,29	11,62	6,45	6,70
Bund Ljubljana, t: 18-51-318	80,70	81,20	11,20	11,50	6,50	6,90
Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	80,76	81,10	11,40	11,49	6,50	6,70
Creditansfalt d. d.	80,50	8150	11,40	11,70	6,50	7,00
Hida, od 7-19, sob od 7-14	81,01	81,04	11,44	11,46	6,60	6,63
Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095	80,95	80,97	11,43	11,45	6,62	6,64
Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26615, od 7-19, sob od 7-15	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Bled* Tel: 064/ 741619, od 8-12,17-19, sob od 7-16	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,85	81,40	11,37	11,49	6,35	6,70
Nova kreditna banka Maribor d.d.*	80,09	81,70	11,35	11,62	6,30	6,95
Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250	80,85	81,50	11,30	11,54	6,45	6,69
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,70	81,30	11,32	11,50	6,40	6,90
' Poštna banka Slovenije*	78,90	81,00	10,77	11,44	6,02	6,76
Publikum Ljubljana, t: 312-570	81,00	81,04	11,47	11,49	6,61	6,63
Publikum Piran, t: 066/ 73-269	80,60	80,95	11,35	11,46	6,47	6,67
Publikum Celje, t: 063/ 441-405	80,75	81,35	11,40	11,50	6,47	6,58
Publikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,80	81,20	11,37	11,50	6,40	7,00
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,90	81,65	11,20	11,58	6,40	7,10
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,96	81,40	11,37	11,56	6,50	6,68
Publikum NM, t: 068/ 322-490	80,30	80,90	11,35	11,50	6,50	6,80
Publikum Žalec, t: 063/ 715-114	80,70	81,50	11,35	11,50	6,20	7,00
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,75	81,45	11,37	11,48	6,30	7,30
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	80,75	81,15	11,39	11,55	6,55	6,71
Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670	80,20	81,34	11,25	11,63	6,45	6,79
Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822	80,50	81,10	11,30	11,60	6,35	6,69
Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,55	81,15	11,26	11,50	6,40	6,90
SKB d.d.,***	80,00	81,15	10,90	11,65	6,30	6,60
SHP Kranj, t: 064/331-741	80,70	81,00	11,44	11,49	6,60	6,85
SZKB d.d. Ljubljana	80,75	81,20	11,36	11,54	6,50	6,84
UBK Ljubljana, 1:061/444-358	80,50	81,40	11,32	11,57	6,45	6,90
Upimo Ljubljana, t: 212-073	80,92	80,97	11,45	11,47	6,60	6,65
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:***						
bčIkb
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
5. APRIL 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1670,00	1745,00
nemška marka	1212,00	1263,00
francoski frank	347,00	364,00
holandski gulden	1085,00	1128,00
belgijski frank	59,00	61,40
funt šterling	2693,00	2803,00
irski šterling	2696,00	2806,00
danska krona	307,00	319,00
grška drahma	7,40	7,90
kanadski dolar	1204,00	1254,00
japonski jen	19,40	20,10
švicarski frank	1476,00	1537,00
avstrijski šiling	172,50	179,60
norveška krona	271,00	282,00
švedska krona	229,00	238,00
portugalski escudo	11,50	11,90
španska pezeta	13,20	13,80
avstralski dolar	1239,00	1289,00
madžarski florint	12,00	16,00
slovenski tolar	14,00	15.10
hrvaški dinar-kuna	320,00	345,00
		
5. APRIL 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1682,00	1727,00
nemška marka	1225,00	1260,00
francoski frank	348,00	363,00
holandski gulden	1089,00	1117,00
belgijski frank	59,20	60,40
funt šterling	2701,00	2791,00
irski šterling	2694,00	2784,00
danska krona	308,00	316,00
grška drahma	7,40	8,00
kanadski dolar	1208,00	1253,00
švicarski frank -	1491,00	1521,00
avstrijski šiling	173,20	178,20
slovenski tolar	14,20	15,00
			
5, APRIL 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	9,00
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,20	15,00
Italija	tržaška kreditna banka	14,00	15,10
			
5. APRIL 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar			
francoski frank			
nizozemski gulden			
belgijski frank			
španska peseta			
danska krona			-
kanadski dolar			-
japonski jen			-
švicarski frank			-
avstrijski šiling			-
italijanska lira			- '
švedska krona			-
ABANKA D.D. LJUBLJANA
Tečajna lista za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij,
Valuta	Enota	veljavna dne 6.4.95 Nakupni	Prodajni
ATS	100	1.1552729	1.1585413
DEM	100	8.130,0000	8.153,0000
ISD	1	1115598	1115755
Tečaji so obimi, pri konkretnih poslih so motjia odstopanja.
MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333
i
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 066z dne 5. 4. 1995-Tečaji veljajo od 6. 4. 1995 od 00.00 ure dalje
država
Avstralija
Avstrija
Belgija
Kanada
Danska
Finska
Francija
Nemčija
Grčija
Irska
Italija
Rep. Hrvaška
Japonska
Nizozemska
Norveška
Portugalska
Švedska
Švica
Velika Britanija
ZDA
Evropska unija
Španija
šifra	valuta	enota
036	avstr, dolar	1
040	šiling	100
056	franK	100
124	dolar	1
208	krona	100
246	marka	100
250	frank	100
280	marka	100
300	grd	100
372	funt	1
380	lira	100
385	hrv. kuna	100
392	jen	100
528	gulden	100
578	Rrona	100
620	escudo	100
752	krona	100
756	frank	100
826	funt šterling	1
840	dolar	1
955	ECU	1
995	peseta	100
ZA DEVIZE
nakupni
srednji
prodajni
82,4890
1155,6432
395,5699
80,0248
2056,7360
2619,1056
2324,2174
8132,6058
6,5061
129,9184
7262,4982
1815,7669
76,8775 1516,0804 9922,5923 180,0397 111,5956 148,4403 88,6860
82,7372
1159,1206
396,7602
80,2656
2062,9248
2626,9866
2331,2110
8157,0770
49,9458
181,0219
6,5257
2230,0000
130,3093
7284,3513
1821,2306
77,1088
1520,6423
9952,4496
180,5814
111,9314
148,8870
88,9529
82,9854
1162,5980
397,9505
80,5064
2069,1136
2634,8676
2338,2046
8181,5482
50,0956
181,5650
6,5453
130,7002
7306,2044
1826,6943
77,3401
1525,2042
9982,3069
181,1231
112,2672
149,23337
89,2198
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 6.4.1995
St. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995:					1,500,000	826,558	811,601	1,638,159
36		110.2077%	108.2135%	109.2106%	150,000	82,656	81,160	163,816
Tečajnica boiznecja trejo
st.; 64	Datum: 5. 4. 1995
UltUV+A STOCI UCKANGL P«C
Vrednost. papir	obr. m. div.	ex kupon šLdat(3)	enotni tete)	% sprem	datum povpias ponudba			Max.	Min.	h
	M?!			•rantr*						
HC	796	(4.5.93)	11.293		30.3.	11.2M	12,050			
’RB	1.000	(6.6.941	12.943	2,19-	5.4.	12.940	13.050	13.000	12.000	3.508
SAL	500	(7129.8.941	20.513	,42-	5.4.	20.5M	20.680	20,670	20.500	4.103
SKBR	458	(16.5.94.)	33.297	,78	5.4.	33.220	33.400	33.370	33.250	7.225
	3322	»11		sna						
!S01	8,0	4.(31.12.941	97,7	,28	5.4.	97,6	97,7	97,7	97,6	1.232
1S02	9,5	8.(1.10.94)	102,4	,21	5.4.	102,4	102,6	102,5	102,2	27.633
M	5,0	3.(30.11.94)	66,2	1,55	5.4.	76,6	86,6	80,5	80,6	447.705
SS11	7,0	4.(15.1.95)	90,0		22.3.	81,0				
1SL1D	8,0	4.(31.12.941	95,8		3.4.	95,4				
1SL2D	95	8.(1.10.94]	99,2		31.3.	99,1	102,0			
SKBl	10,0	4.(1.11.94)	94,9	,11-	5.4.	94,6	95,4	95,0	94,7	660
	33E			IMF						
TiBR			11.318	1,29	5.4.		111.350	11.490	11.180	226
MD	10,MO	(1.6.94.)	116,675	1,12-	5.4.	116,OM	117.050			
FMD		(8)	14.921		3.4.	14.5M	15.440			
3PGR			20.4M	3,03	5.4.		21.700	20.400	20.400	20
TMER			15.109		30.3.					
m	218	(30.3.93.)	8.987	,JO-	5.4.	*9.010	9.080	9.010	8.960	1.519
m	4.000	(8)(10.6.94.)	3.786	TO?	5.4.	3.772	3.820	3.800	3.752	1.405
im		(5)	732,8	,97-	5.4.	738,0	747,0	738,0	730,0	557
	23E									
KBTP	4000	(23.5.941	32.995		3.4.	32.160	33,950			
TNP			33.081	2,75-	5.4.	32.000	33.650	34.000	32-.OM	1.588
1GSP		(61	1.548“		29.3.		2.0M			
UBKP			11.798		31.3.	11.700	12.050			
m			41.0M		3.4.	41.000	41.1M			
	TT*T2?	SiHBB	liliV/lJ	TTiTf						
JSK2	12,0	4.I1.11.94)	97,5A		5.4.	95,6		97,5	97,5	84
3ZG	11,0	4.(1195)	92,0	4,52	5.4.	88,0		92,0	92,0	440
a	12,0	6.(1.12.94)	1M.0		30.3.	97,6	100,0			
TJ	12,0	7.(1195)	97,2A	,03	5.4.	97,2		97,2	97,2	32
=G0	10,0	1(1.6.94)	95,4A	,37	5.4.	93,1	97,5	97,4	95,0	1.186
SCSI	10,0	4.(1.6.94)	85,4	1,85-	5.4.	79,0	85,3	86.0	83,0	1.227
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 64/95-5. 4. 1995										
Vrednost. papir	rt:	*	enotni tečaj	pr sprem	datum	povpraS	ponudba	Max.	Min.	looosrr
	iTST*									
;ear			4.390		31.3,	2.800	4.390			
1RD0	119	(8.3.94.)	32.500		31.3.	2.000	7.000			
MO			2.4MA	1J7	5.4.	1.003	2.560	2.400	2.4M	17
NTR			3.530	J3-	5.4.	3.530	3.580	3.530	3.530	71
1DR0			17.500		30.3.	10.100	17.5M			
SGSR			340,0	13,84	5.4.	300,0	330,0	340,0	340,0	1
	TTffl									
HUPO			3.037	,02	5,4.	3.041	3.3M	3.045	3.036	49
m						3.300				
KBPP			34.5M		29.3.	30.000				
UBKC			5.818		31.3.	5.600	5,990			
	ITrf*	liiiranr	M							
GORO	10,0	9.(15.1.95)	98,1	,11	5.4.	98.1	99,9	98,1	98,1	189
LOK		(1.10.94)	83,6A		28,3.	84J	94,9			
mjo		(1.4.94)	92,9A	,06-	5.4.	93,5	100,0	92,9	92,9	258
OSMO		(1.10.94)	84,OA	1,08	5.4.	78,0		84,0	84,0	221
M)		81.9.94)	86,0	6,31	4.4.	65,0	86,0	86,0	86,0	19
3NM		(1.8.94)	89,2	,07	5.4.	87,0	89,2	89,2	89,2	1.977
3P0		6.(1.2.95)	84,5		27.3.	84,0	92,0			
UBKK		(15.10.94)	60,0		15.3.	50,0	100,0			
VPIO		(1,10.94)	98,5		30.1.	92,0				
										
										
60 dnevni (vSiT)										
90 dnevni (v SIT)										
|l20 dnevni (v SIT)										
HqEih3e										
|BNB2breznaLbona(1.6.95) (1.6.95)1			97 A	,40	30.3.	97,7	98,0	97,8	97 J	10.726
delnak.bona(vSH)NBSl			52.984		17.3.	42.000				
delnaUioiia(vSiT)NBS2			24,060	4,00	5.4.	25.040	25.230	25.500	24.110	338.644
										
1150.000 SITstupaj maj										
parski del maj			108,6		2.3.					
Meviznidelmaj			108,2		21.3.					
hSO.OOOSUskupajmaj										
parski del maj										
[devizni del maj										
5.4.95	preišnji	d T	d%
1.158,13	1.166,32	-8,19	-0,07
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v od-
olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, če ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 6. aprila 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar <viml. Pri kor iu deviz oz. t	100 100 100 100 1 1 ikretnih p x>seben	1155,9835 2324,9017 8135,0000 6,4756 180,0926 111,0731 raslih je možno odsl doaovor.	1159,5360 2332,0464 8160,0000 6,5280 180,6461 111,9715 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,25 81,25 ponje.	81,55 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 6. aprila 1995 od 00.00 do 24.			>djetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditansfalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT h CNF so dolet vejavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 0,25odstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh prilivih h nak * Banke, ki objavljamo tečaie, se zavezujemo nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM šeni na pode utah pa je razi 5čai veljajo zc upih se fečaj kupovati in Dogoje nakup	81,30 81,35 81,25 81,38 81,28 rgl srednjh teča ■nerje Banke Slov odkup pdvov istoči v sporazurr rrodajati tujo vok a ol prodaje.	81,60 81,50 81,55 81,58 81,53 ev po trenutno Brije povečano prodajo deviz XJ. jto po objavije-
			
4. APRIL 1995.	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1713,400	—
ECU	—	2279,680	—
nemška marka	—	1248,380	—
francoski frank	—	356,880	—
funt šterling	** —	2764,910	—
holandski gulden	—	1114,840	—
belgijski frank	—	60,700	—
španska pezeta	—	13,600	—
danska krona	—	315,690	—
irski funt	—	2773,140	—
grška drahma	—	7,640	—
portugalski escudo	—	11,800	—
kanadski dotar	—	1229,740	—
jdponski jen	—-	19,890	—
švicarski frank		1523,020	
avstrijski šiling	—	177,390	—
norveška krona	—	278,870	—
švedska krona	—	232,970	—
finska marka	—	402,020	—
avstralski dolar		1269,120	
		
5. APRIL 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	959,30000	964,30000
kanadski dolar	687,00000	691,00000
funt šterling	1548,0000	1556,0000
švicarski frank	855,40000	858,40000
belgijski frank	34,0500	34,1900
francoski frank	200,4000	201,2000
holandski guld<:>r	626,6000	629,0000
nemška marka	700,9500	703,7500
italijanska lira	0,55850	0,56150
danska krona	177,00000	177,7000
norveška krona	156,5000	157,2000
švedska krona	130,7500	131,7500
finska marka	225,7000	226,8000
portugalski escudo	6,6000	6,6300
španska peseta	7,6300	7,6700
japonski jen	11,19000	11,22500
slovenski tolar	8,49580	8,62580
hrvaška kuna	-	-
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
NOGOMET / POLFINALE POKALA PRVAKOV
SKLEP MOK
Milan z veliko sreče odpravil PSG Bayem in Ajax igrala brez golov
Francoski prvak je imel več priložnosti, toda Bobon je v zadnji minuti Italijanom odprl vrata finala - Tudi Nizozemci favoriti na povratni tekmi
PARIZ, MUNCHEN -Očitno je, da ima Milan precej dobre nadzemeljske zveze, saj si drugače kot z »višjo voljo« težko razlagamo sinočnjo minimalno zmago Milana v Parizu proti francoskemu prvaku PSG-ju. Francozi so bili namreč večji del srečanja v veliki premoči, ves drugi polčas pa so dejansko igrali na Milanovi polovici, imeli nekaj priložnosti, zadeli prečko, toda žoga ni in ni hotela v mrežo, pred katero sta bila nekajkrat De-sailly, nekajkrat pa Rossi nepremagljiva. Toda v Zadnji akciji je Milanu uspel hiter protinapad, po katerem je Boban, ki do takrat ni pokazal ničesar, premagal Lamaja in Milanu zagotovil zlata vredno zmago, s katero si je na ši-v roko odprl vrata dunajskega finala 24. maja letosv
V prvem polčasu je imel Milan nekoliko več od igre, edini priložnosti pa je imel Savičevič, toda njegov strel v 30. minuti je šel za las mimo gola, dve minuti kasneje pa je bil vratar Lama na mestu in je zelo dobro posredoval. Ob tem je treba še povedati, da je v 40. minuti sodnik Muh-mentaler spregledal očiten prekršek Panuccija nad Gi-nolajem globoko v kazenskem prostoru.
Drugi finalist bo po vsej verjetnosti Ajax, ki je v Miinchnu ohranil svojo mrežo nedotaknjeno in ima tako pred povratno tekmo 19. aprila v Amsterdamu res lepo prednost, ki bi mu morala, če sodimo po dosedanjih Ajaxovih nastopih v pokalu prvakov, zadoščati za uvrstitev v finale.
PSG - Milan 0:1 (0:0)
Strelec: Boban v 90. mi-
nuti.
PSG: Lama, Llacer, Co-bos, Ricardo, Roche, Le Guen, Bravo, Guerin, Weah, Rai, Ginola.
MILAN: Rossi, Panucci, Mal dini, Albertini, Costa-curta, Baresi, Eranio, De-sailly, Boban, Savičevič, Simone (od 83. min. Mas-saro).
Sodnik: Muhmenthaler (Švica)
Gledalcev: 47.000
Bayem - Ajax 0:0 (0:0)
BAVERN: Gospodarek, Helmer, Babbel, Kuffour, Hamann, Schupp, Scholl, Nerlinger, Ziege, Zickler, Sutter.
AJAX: Van der Sar, Rei-ziger, Blind, Rijkaard, F. de Boer, R. de Boer, Litma-nen, Seedorf, Finidi, Kanu, Overmars.
Sodnik: Cakar (Turčija)
Gledalcev: 60.000
Milan se je z veliko sreče dokopal do zlata vredne zmage v Parizu (Telefoto AP)
___________JADRANJE / AMERICAN CUP___________
Ameriški finale ima tri nastopajoče!
Američani v skladu s potrebami priredili pravila in v finale spravili Se Starš & Stripes
SAN DIEGO - Tekmovanje za America’s cup je v preteklosti slovelo po tem, da so Američani v boju z izzivalci krojili pravila, kakor jim je pač narekovalo trenutno stanje. Potem ko so odpravili pravilo »mokre kobilice«, kar je pomenilo, da morajo izzivalci prejadrati Atlantik, je svet z Angleži na čelu počasi dosegel, da so pravila postala enakovredna. »Enakovredna« z majhnim popravkom. Dokler je tekmovanje domena Američanov, se lahko zgodi prav vse.
Dennis Conner je tako v zadnjem boju, ki naj bi dokončno določil drugega finalista v skupini branilcev naslova, izgubil z A meri c o III. Mno-
gi so si oddahnili, saj se je zdelo, da so dokončno pometli s protesti, ki so se v zadnjih dneh kopičili na mizah tekmovalne žirije. Dekleta na Americi III po zmagi s skoraj šestminutno prednostjo niso skrivala navdušenja. Vreščanja, kričanja in objemanja pa je bilo mahoma konec, ko so jih seznanili s »pravili«. Tri ekipe v razredu branilcev Young America, Starš & Stripes in America III so članice istega jadralnega kluba. Predstavniki treh ekip so se v interesu kluba, da v dokončnem boju z najboljšim iz skupine izzivalcev postavijo res najhitrejso jadrnico, odločili, da vse tri napredujejo v finale. Young America
bo tako začela naslednji krog dvanajstih-.regat z dvema točkama prednosti, America III bo imela eno, Starš & Stripes pa nobene.
Misli nastopajočih v razredu izzivalcev, ki so se enkrat ostrmeli nad ameriško sposobnostjo prikrojevanja pravil, je najbolje povzel predstavnik sindikata branilcev Ernie Taylor, ki je dejal: »V življenju se nisem slisal za finale, kjer bi se merili trije.«
Rezultati zadnjega dvoboja v razredu branilcev: America III (Leslie Egnot) - Starš 8c Stripes (Dennis Conner) 1:0 (+ 5.59). Vrstni red: 1. Young America 9, 2. America III 4, 3. Starš & Stripes 3. (JuM)
rT
OLIMPIJSKE IGRE V ATLANTI 1996
Še nekaj nejasnosh" v zvezi z atletskimi tekmovanji
MONTE CARLO (dpa) - Spored atletskih tekmovanj na poletnih olimpijskih igrah prihodnje leto v Atlanti Se ni dokončno oblikovan. Mednarodna atletska zveza (IAAF) in Organizacijski komite OI (ACOG) se namreč Se nista dogovorila o startu moškega maratona.
»S predstavniki IAAF imamo dogovorjenih še nekaj srečanj in upam, da se bomo lahko zmenili o vseh podrobnostih," je povedal predsednik ACOG Billy Payne v poročilu pred Izvršnim odborom MOK in Skupščino letnih olimpijskih športnih panožnih zvez v Monte Carlu. V nasprotju z njim pa je predsednik IAAF Primo Nebiolo dejal, da je spored narejen. »»Vsi me sprašujejo za spored. Zakaj? Vse je do minute natančno planirano,« pravi Nebiolo. Spor med IAAF in ACOG je nastal zaradi Starta moškega maratona. IAAF vztraja, da je Start ob 18. uri in se s tem doseže, da zmagovalec v cilj priteče tik pred zaključkom iger, ACOG pa se zavzema za Start v dopoldanskih urah, da bi se tekmovalci izognili veliki vročini in vlažnosti v zraku. Kot kaže, pa sta se obe stra-
ni dogovorili za ostah del atletskega programa. »Prevzeli bomo program iz Barcelone,« je povedal Payne. To pomeni, da se bodo atleti za olimpijske kolajne borili osem dni - od petka, 26. julija, do sobote, 3. avgusta, in imeli v torek, 30. avgusta, prost dan. Paynu se pri oblikovanju umika zelo mudi, saj se bo v Atlanti že 1. maja začela prodaja vstopnic za igre. ACOG se je sprva na željo TV mreže NBC potegoval za devetdnevni atletski program, v katerem ni bilo predvidenega prostega dne, vsak dan pa bi bilo na sporedu nekaj tekmovanj manj. Z nedeljskim moškim maratonom, 39. in zadnjo olimpijsko atietsko disciplino, pa so tudi organizatorji dobih deveti atletski dan, seveda z dnevom počitka. IO MOK pa 445 dni pred otvoritvijo olimpijskih iger atletski spored prav nič ne skrbi. Generalni direktor MOK Frangois Carrard je povedal, da računa s hitrim dogovorom med IAAF in MOK. Payne je pred IO MOK spregovoril tudi o drugih težavah s posameznimi Športnimi panožnimi zvezami. Predvsem bo težko poskrbeti za bivališča približ-
no tisoč predstavnikov in sodnikov teh zvez, posebno, ker se ti ne strinjajo z bivanjem v univerzah namesto v hotelih. Težave pa so tudi s predolimpijskimi testi. Na njih bo sodelovalo 19 od skupno 26 poletnih olimpijskih športnih zvez, vsi razen boksa, košarke, baseballa, soft-balla, nogometa, hokeja na travi in juda. Zaradi tega sta ACOG kritizira-li predvsem mednarodna boksarska in judo zveze. IO MOK pa je v Monte Carlu provizorično priznal Mednarodno plesno zvezo in Mednarodno zvezo za jadranje na deski. Članstvo velja dve leti, v tem času pa bodo ustrezni organi MOK natančno preučili obe zvezi in posebej preve-rili, če se držita predpisov olimpijske listine.
O polnopravnem članstvu bo odločala Generalna skupščina MOK leta 1997 v Lausanni. Vključno s plesno zvezo in zvezo za jadranje na deski ima MOK 53 elanov, 39 mednarodnih olimpijskih Športnih zvez in 19 priznanih mednarodnih zvez, ki pa ne sodijo v olimpijski program zimskih ali letnih iger.
NBA / V TOREK
Tudi Lakersi so si izborili mesto med najboljšimi
NEWYORK-Play offse približuje in presenetljivi razpleti se kar vrstijo. Knicksi so spet izgubili doma, Boston je zmagal tudi v Clevelandu, Phoenbc pa je klonil v Oaklandu. Jazzi so povozili Seattie, Lakersi pa so prekinili zlato serijo Nuggetsov in se tako uvrstili v končnico prvenstva.
IZIDI - torek: Utah - Seattle 114:92 (K.Malone 31; Payton 26), Sacramento -Houston 109:105 (W.Wil-liams 30; Drexler 29), Den-ver - Lakers 101:104 (R.Wil-liams 23; Van Exel 19), New York - Indiana 90:94 (Evving 28; R.Miller 28), Cleveland - Boston 92:97 (Douglas 24), Chppers - San Antonio 89:113 (D.Robinson 27), Golden State -Phoenbc 122:114 (Marshall 28, Mullin 25; Person 26), Portland - Minnesota 95:91 (C.Robinson 33), Miami -Philadelphia 95:92 (Rice 25; Barros 22). (V))
Organizatorja iger leta 2004 bodo izbrali na nov način
MONTE CARLO (dpa) - Mednarodni olimpijski komite bo organizatorja poletnih olimpijskih iger leta 2004 izbral na nov način. Način bo enak kot za zimske olimpijske igre leta 2002, v dveh krogih, je v Monte Carlu odločil Izvrsni odbor MOK.
Generalni direktor MOK Frangois Carrard je povedal, da je sicer vse odvisno od števila prijav. Ce bo kandidatov več kot pet, bo posebna komisija MOK obiskala vse potencialne prireditelje in poslala poročila IO MOK, ki bo izbral Štiri kandidate, ki se bodo za organizacijo potegovah v drugem krogu. Organizator bo izbran na generalni skupščini MOK leta 1997 v Lausanni. Ce pa bo kandidatov pet ah manj, bo generalna skupščina neposredno
odločala o organizatorju. MOK računa, da se bo za OI 2004 potegovalo rekordnih 10 do 14 kandidatov, uradnih prijav pa Se nima. Rok za prijavo se uradno začne 1. junija letos, ko bo MOK pozval vseh svojih 197 elanov, da vložijo kandidature. Prireditelji poletnih OI leta 1996 v Atlanti in 2000 v Sydneyju in zimskih OI 1998 v Naga-nu so bili izbrani Se na star način. Za ZOI leta 2002 pa je MOK januarja letos izmed devetih kandidatov, med njimi je bila tudi kandidatura treh dežel, izbral Štiri finaliste. Salt Lake City (ZDA), Quebec (Kanada), Sion (Švica) in Ostersund (Švedska) so finalisti, organizator pa bo znan 26. junija letos na skupščini MOK v Budimpešti.
NOVICE
Duclos Lassalle prevzel vodstvo
VTTORIA (dpa) - Štiridesetletni Francoz Gilbert Duclos Lassalle je zmagovalec 2. etape kolesarske dirke po Baskiji od Zegame do Vitorie, dolge 194 km. Lassalle je bil najmočnejši v sprintu vodilne skupine štirih kolesarjev, ki je glavnini zbežala že po 70 km in prednosti 125 km vse do cilja ni oddala. Na koncu je bila razlika med ubežniki in glavnino 5:27 minute.
Izidi 2. etape (Zegama -Vitoria, 194 km); 1. Duclos-Lassalle (Fra) 5:10:16 ure; 2. Gonzalez de Galdeano (Spa); 3. Piccoli (Ita) oba isti čas; 4. Miceli (Ita) + 0:01; 5. Aldag (Nem) 5:27; 6. Jalabert (Frankreich) isti čas; - skupni vrstni red: 1. Duclos-Lassalle 8:00:23; 2. Gonzalez; 3. Piccoli oba isti čas.
Oksana Bajul se ne bo vrnila med amaterje
DAVOS (dpa) - Sedemnajstletna ukrajinska umetnostna drsalka Oksana Bajul se ne bo vrnila v amaterski tabor. Bajulove, ki je po olimpijski zmagi v Lillehammerju odšla med profesionalce, v nasprotju z napovedmi ni na objavljenem seznamu tekmovalcev v Davosu, ki so Mednarodni drsalni zvezi (ISU) postavih zahtevo po vrnitvi med amaterje. Na njem pa so med drugim Japonka Midori Ito, svetovna prvakinja iz leta 1989, in ruski plesni par Maja Usova - Aleksander Zulin, svetovna prvaka iz leta 1993 in lanska olimpijska podprvaka.
Francoz Sedan trener švicarskih smučarjev
MUNCHEN (dpa) - Švicarska smučarska zveza se je po neuspešni sezoni odločila za menjavo trenerja moških reprezentanc. Novi trener je tako 38-letni Francoz Frangois Sedan, ki je na krmilu zamenjal Seppa Cadufia. Ta je po 15 letih dela v reprezentanci po neuspešni sezoni sam odstopil. Zenski trener Angelo Maina, ki je prav tako premišljeval o odstopu, bo Švicarke vodil še v prihodnji sezoni.
Nieuwendyk zatresel mrežo Chicaga
NEW YORK (STA) - Hokejisti v profesionalni severnoameriški hokejski ligi NHL so v torek odigrali pet srečanj. Omeniti velja zmago Calgary Flames nad Chicago Blackhavvks s 3:2. Prvi zadetek za domače je dosegel kapetan moštva Nieuwendyk, ki je bil zaradi stavke pred sezono tudi na seznamu okrepitev ljubljanske Olimpije Hertz.
Izidi: Bufialo Sabres - Hartford VVhalers 6:3, New Jersey Devils - Tampa Bay Lightning 1:1 po podaljšku, NY Islanders - VVashington Capitals 4:5, Calgary Flames - Chicago Blackhavvks 3:2, Vancouver Canucks - Dallas Starš 2:2 po podaljšku. Vrstni red: vzhodna konferenca - severovzhodna divizija: Quebec 51, Pittsburgh 48, Buffalo 37, Boston 36, Hartford 31, Montreal 29, Ottavva 12; atlantska divizija: Philadelphia 40, VVashington 39, New Jersey 37, Florida 32, NY Rangers 31, Tampa Bay 29, NY Islanders 24; zahodna konferenca -centralna divizija: Detroit 49, St Louis 43, Chicago 41, Toronto 37, Dallas 30, VVinnipeg 24; pacifiška divizija: Calgary 39, Vancouver 33, Los Angeles 31, Edmonton 27, San Jose 26, Anaheim 24.
ODBOJKA / POLFINALE PLAY-OFFA
Sisley po pričakovanju, Daytona Las boljša od Alpitoura v Cuneu
Povratni srečanji bosta v soboto
TREVISO - Sisley iz Trevisa je potrdil svojo premoč iz rednega dela prvenstva in je v prvi polfinalni tekmi končnice za naslov odbojkarskega državnega prvaka razmeroma gladko premagal Edilcuoghi iz Ravenne, medtem ko je Daytona Las iz Modene z veliko težavo strla odpor Alpitoura. Toda zmaga ekipe iz Modene je izredno pomembna, saj so jo Canta-galli in tovariši dosegli v gosteh.
Začetek srečanja v Cuneu je bil ves v znamenju Modene, ki je razmeroma hitro povedla z 2:0 v setih, toda za preobrat je nato poskrbel Bolgar Ljubo Ga-nev, ki je Alpitour popeljal do izenačenja. V odločilnem petem setu pa je bila v končnici Daytona Las spet boljša in je zasluženo slavila.
Povratni polfinalni srečanji bosta v soboto v Ravenni (20.00) in v Modeni (14.30). Igra se na tri zmage.
SINOČNJA IZIDA: Sisley - Edilcuoghi 3:1 (15:11, 15:7, 11:15, 15:7); Alpitour Trač o - Daytona Las 2:3 (7:15,
11:15,15:11,15:3,11:15).
Na sliki: podajač Daytone Las Fabio Vullo
NOGOMET / POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV
Arsenal in Sampdoria v okrnjenih postavah
Trener Eriksson pa kljub temu upa v nov podvig V drugem polfinalu igrata Zaragoza in Chelsea
LONDON, ZARAGOZA - Drevi bodo v Londonu (ob 20.30) in Zaragozi igrali prvi polfinalni tekmi za pokal pokalnih zmagovalcev.
V Londonu se bosta spoprijela domači Arsenal in Sampdoria iz Genove. Obe ekipi bosta nastopili dokaj okrnjeni. Prav na tem srečanju pa bo pri Arsenalu po daljšem prisilnem počitku zaradi poškodbe spet zaigral vratar David Seman, ki je tudi standardni vratar angleške reprezentance, V postavi pa ne bo močnega branilca Martina Keovma, ki je izključen.
Z dokaj okrnjeno postavo pa bo drevi v Londonu igrala ekipa iz Genove. Vierchovrod, ki bi na tem srečanju še kako koristil ekipi, še ni povsem okreval in je tudi jasno dejal, da ne želi ponoviti slabe predstave s prvenstvene tekme v Ne-palju. Stopil bo na igrišče, le če bo povsem pri moči. Guliti seveda ne more igrati, ker je bil prepozno registriran, Siniša Mihajlovič in David Plati pa sta diskvalificirana. Samp-
doria bo torej igrala le z enim tujcem, z Vladimirjem Jugovičem.
2e na četrtfinalni tekmi proti Portu je Sampdoria imela podobne in še večje težave. Odlično pa je premostila to oviro. Trener Eriksson upa, da bodo njegovi fantje tudi tokrat z značajno in požrtvovalno igro poskrbeli za nov podvig.
VERJETNI POSTAVI
Arsenal: Seaman, Dixon, VVinter-bmg, Bould, Adams, Morrovv, Mer-son, Jensen, Scvvarz, VVright, Hart-sen.
Sampdoria: Zenga, Invernizzi, Serena, Rossi, Mannini, Sacchetti, Lombardo, Jugovič, Salsano, Mancini, Evani.
Sodnik: Uilenberg (Nizozemska).
Tudi v Zaragozi bo drevi dokaj vroče. Stali si bosta nasproti domači Real Zaragoza in Chelsea.
»Igrali bomo, kot igramo običajno, to je napadalno. Vajeni smo take igre in s to igro smo tudi v četrtfinalu premagali Feyenoord. Ob podpori naših navijačev si moramo zago-
toviti že na prvi tekmi prednost kakega zadetka, kajti na povratnem srečanju v Angliji nas bo čakala še težja naloga«, je včeraj dejal trener Zaragoze Victor Femandez.
Angleško moštvo bo nastopilo brez Dennisa VViseja in Eddieja Nevvtona. Vseeno pa je trener Hodd-le pred danšanjimn nastopom zmeren optimist: »Na prvem srečanju moramo igrati zelo previdno in nato igrati na vse ali nič na povratni tekmi doma in prepričan sem, da bomo uspeli.«
VERJETNI POSTAVI
Real Zaragoza: Garcia, Belsue, Solana, Caceres, Nayim, Aguado, Aragon, Poyet, Pardeza, Esnaider, Higuera.
Chelsea: Hitchcock, Clarke, Sinclair, Johnsen, Minto, Burley, Roca-stle, Spackman, Peacock, Furlong, Stein.
Sodnik: Sundell (Švedska).
Povratni polfinalni tekmi bosta 20. aprila., finale pa 10. maja v Pari-
NOVICE
NAMIZNI TENIS / TURNIR ABSOLUTNE KATEGORIJE
KOŠARKA / PROPAGANDA
Odbojkarice Bleda slovenske prvakinje
Klima Commerce Bled - Infond Branik 3:0 (15:5, 15:11,15:12)
KUMA COMMERCE BLED: Volk, Petrač, Adžovič, Bajdak, Zbontar, Robežnik, Domitrovič, Kraigher. INFOND BRANIK: Gosak, Prauhart, Pustoslemšek, Kopylova, Melekhina, Miklošič, Resanovič, Zlatoper, Jurančič, Vahen, Sašič.
Toliko gledalcev (800), ko se jih je zbralo na sinočnji finalni tekmi, na Bledu še ni bilo in na koncu so bučno proslavili prvi naslov državnih prvakinj, ki so ga osvojile blejske odbojkarice z dvema zmagama nad favoriziranimi igralkami Infond Branika. Tretje mesto v Sloveniji so si zagotovile lanske državne prvakinje Celjkanke, ki so s 3:2 (17:15, 5:15, 10:15, 15:7,15:11) premagale Novo mesto.
Nogomet: Mura in Publikum v finalu slovenskega pokala
Nogometaši Mure iz Murske Sobote in celjski Bio-strat Publikum bosta igrala v finalu slovenskega nogometnega pokala. Mura je včeraj doma igrala neodločeno 0:0 z Beltinci. Ker se je prva tekma v Beltincih končala 1:1, so se Sobočani uvrstili v finale zaradi doseženega gola v gosteh.
Celjani pa so v Mariboru proti M; ariboru Braniku igrali neodločeno 1:1, potem, ko se je prva tekma v Celju končala z zmago Biostarta Publikuma z 1:0.
Ukrepi deželne nogometne zveze
Seznam nogometašev slovenskih društev je tokrat nekoliko daljši, kot prejšnje tedne. Zaradi izključitve je bil igralec Juventine Frabrizio Gandin kaznovan s prepovedjo nastopa na eni, njegov soigralec Fabio Franti pa na dveh tekmah. V 1. amaterski figi bo zaradi novega rumenega kartona eno kolo prisilno počival Moreno Trampuž (Primorje), zaradi žalitve sodnika pa je bil do 25. aprila diskvalificiran trener Sovodenj Angleo Cupini. V 2. AL pa bo v naslednjem kolu Primorec prisiljen igrati brez Gianpaola Smilovicha, Gaja pa brez Diega Giursija. Oba sta dobila četrti rumeni karton.
Obvestila
SK DEVIN planinski odsek
priredi v nedeljo, 9. 4. tradicionalni 9. pohod memorial Mirko Škabar iz Praprota v Repen. Odhod iz Praprota od 8.30 do 10.00. Prevoz nazaj iz Repna v Praprot bo zagotovjen.
SKBRDINA
sporoča, da vpisuje za smučanje v Franciji do 10. aprila na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure ali na tel. št. 224205 (Neno).
SKBRDINA
vabi vse člane, tekmovalce in simpatizerje na društveno nagrajevanje, ki bo 8. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri.
LOKOSTRELSKI KLUB ZARJA obvešča vse interesente, da bo v nedeljo, 9. t. m. v Dragi pri Bazovici lokostrelsko tekmovanje ob 9.30.
Katja in Igor Milič med prvo osmerico
Na turnirju četrte kategorije zmaga Irene Rustja
Domovci brez težav zmagali, jadranovci izgubili po dobri igri
Krasova drugokategor-nika Igor Milič in Katja Milič sta se udeležila turnirja absolutne kategorije v Messini. Oba sta se uvrstila med prvih osem.
V svoji skupini je bil Igor Milič uspešen proti vsem trem nasprotnikom z gladkim 2:0. V izločilnem delu je prepričljivo premagal domačina Lorenza Marcheseja (12, 13, 12) in zatem zmagal prvi set proti Marcellu Pugliesiju. Dobro razpoložen je Startal na vsako žogico. Pri tem si je poškodoval roko, nadaljeval z igro, vendar ga je poškodba ovirala do te mere, da je Pugliesi osvojil naslednje tri sete. Igor bi sicer tega nasprotnika gotovo premagal, saj ga na jakostnih lestvicah	krepko
prekaša.
Tudi Katja Milič je v kvalifikacijski skupini dobro začela. Prepričljivo je nadigrala Aliče Ri-naldi (8, 10) in France-sco Sulfaro (12, 10), proti njeni starejši sestri drugokategornici Rosi pa se ji je zmaga za las izmuznila (-19, -20). Dve zmagi v skupini sta bili dovolj za napredovanje. Tu se je srečala z izredno razpoloženo igralko Fiamme Messina Marile-no Algeri, ki je na jakostni lestvici za 18 mest više od Miličeve. Kraševka ni igrala tako, kot smo je vajeni (-19, -7, -21) in domačinka je nadaljevala pot vse do finala.
Dolgo potovanje, za katerega sta se oba Krašovca odločila na lastne stroške, je naredilo svoje. Povrh vsega pa tudi forma ne more trajati v nedogled ob ne-
prekinjenih tekmovanjih v ekipnem in individualnem delu vsak konec tedna od začetka športne sezone. J.J.
Turnir četrte kategorije
Edi Bole in Irena Rustja sta bila Krasova protagonista na petem turnirju za četrto deželno kategorijo, ki je bil v nedeljo v Zgoniku.
V ženski konkurenci je Irena Rustja osvojila
prvo mesto, Edi Bole pa je v svoji skupini dosegel pomemben uspeh z zmago nad Giannijem Olivo iz Pordenona, ki je bil tudi med zmagovalci enega predhodnih turnirjev.
Navkljub temu pa se ni uvrstil v izločilni del. Nedvomno pa bo Krašovcu zmaga povišala mesto na jakostni lestvici, saj je Pordenončan na trenutni razporeditvi moči igralcev zelo visoko.	(J.J.)
fAleš Grilanc (Jadran)
Dom La Goriziana - Rondu B 76:45 (40:27)
DOM:	Abrescia 2,
Klanjšček 6, Grauner 17 (3:4), Bensa 4, Golob 8, Pa-rashos 0, Radikon 10, Coz-zuccoli 20 (2:4), Zulian 8. PON: Golob (22), Grauner (25).
Domovci so kljub slabi igri premagali tudi drugo ekipo iz Ronk. Zaradi velike nezbranosti so naši odigrali eno slabših tekem, tako da smo bili priča številnim zgrešenim metom iz najlažjih položajev in zares slabi obrambi. Nekaj več so belo-rdeči pokazali le v zadnji četrtini, ko so z odločnejšo igro v obrambi zadali nasprotnikom delni izid 26:5. Pohvalo tokrat zasluži le Diego Abrescia, ki je na svojem drugem nastopu zabeležil tudi prvi koš.
Jadran Eurosava - Liber-tas A 47:63 (24:31)
JADRAN: Guštin 6, Peric, Mitja Suhadolc 10, Grilanc 3 (1:2), Piccini 3, Fer-luga 2, Matjaž Suhadolc 9 (1:4), Švab 10, Pavat 2, Jev-nikar 2, Zugna, Beličič, trener Vremec.
PM 2:6. 3T: Piccini 1.
Jadranovi košarkarji so proti močnemu nasprotniku Ubertasa gotovo igrah
eno boljših prvenstvenih tekem. Treba je poudariti, da so naši košarkarji za leto mlajši v tej konkurenci.
2e od vsega začetka so se jadranovci močno upirali višjim nasprotnikom, tako da so po prvem polčasu zaostajali le za 7 točk-Tudi v tretji četrtini so naši košarkarji z zelo požrtvovalno igro skoraj držali korak z nasprotniki in zaostajali le za 10 točk (41:51)-V zadnji četi Eni pa je prišla na dan premoč gostov, jadranovci so dosegli le ® točk in poraz je bil neizbežen.
Kljub porazu pa je treba pohvaliti vse jadranovce za zvrhano mero borbenosti-
r MINIBASKET / TURNIRJA ZINI IN OBERSNEL h
Samo poletovci so se tokrat veselili zmage
Polet po prvi četrtini izgubljal s 14:0! - Trije porazi Bora
TURNIR ZINI
Bar - Don Bosco 33:57
BOR: Floridan 4, Krčalič, Peric 2, Požar 2, Jevnikar 10, Dolhar 1, Kemperle 2, D. Požar 4, Madonia 6, Rebula 2, Za-non, vaditelj S. Corbatti.
Borovci so žal odpovedali prav na najvažnejši tekmi turnirja. Corbattijevi varovanci so morda preveč »čutili« to srečanje, tako da so prvi dve četrtini zaigrali pod lastnimi sposobnostmi (4:15, 7:16 za Don Bosco). V tretji četrtini so se plavi nekoliko prebudili in z Jevnikarjem na čelu povsem zasluženo tudi zmagali z 18:15. Tekmo pa so naši izgubili v prvih dveh četrtinah, tako da je bil trud na koncu zaman. (Mat) Suvich - Polet 32:37 POLET: Paulin 10, Ferfolja 12, Malalan 2, Starec 2, L. Milič 5, Vaihto, D. Milič 4, Rebecchi 2, Iskra, Gibi, vaditelj Vremec.
Po prvi četrtini, ki so jo izgubili kar z 0:14, nihče ni pričakoval, da bo Polet zmagal. V preostalih treh četrtinah pa so se openski minikošarkarji požrtvovalno vrgli v boj, dobili vse tri (14:2, 9:8 in 14:8) ter tako slavili nenadejano zmago.
TURNIR OBESNEL
Bor - Barcolana 34:47
BOR: Oblak 1 (1:2), Perossa 2, Kneipp 4, Kemperle 3 (1:2), J. Krevatin, Kralj 13 (1:4), Slavec, Furlani, D. Krevatin, Udovič, Sarma 1 (1:2), Madonnia 3 (1:2), Glavina 1 (1:2), Obersnel, Černigoj, Rebula, Russich 4, Novak 2, Ferlu-ga, Filincerri, vaditelj: Jogan.
V	zaostali tekmi so se borovci predstavili kar z 20 igralci, kar je spodbudno za bodočnost naše košarke. Srečanje pa so žal izgubili, ker so igrali premalo povezano. Le Mitja Kemperle je pokazal določen napredek v igri. (Mat)
Bor - Ferroviario 21:65
BOR: Oblak, Udovič, Krevatin, Furlani 2, Morelj, D. Krevatin 3 (1:2), Kneipp 10 (2:4), Černigoj, Rebula, Fer-luga, Kemperle, Sovich 6. Vaditelj: Jogan.
V	predzadnjem kolu so borovci doživeli pekoč poraz proti močnemu Ferro-viariu, ki je doslej izgubil le s SGT. Borovci pa so kljub porazu igrali bolje in bolj požrtvovalno kot proti Barcolani. Borovci so torej po dobrem začetku (6 zmag v osmih tekmah) nekoliko popustili, toda v letošnjem letu so prav vsi pokazali velik napredek. (Mat)
JtoKOMET / V MOŠKI C LIGI KRAS TRIMAC PREMAGAL PRINCIPE B r KOŠARKA / MEDDE2ELNI FINALE ZA MLADINCE
Z zmago v mestnem deibiju krasovci drugi
V soboto v Zgoniku derbi kola z vodilnim Musilejem
Principe B - Kras Tri-Blac 13:19 (5:9)
KRAS TRIMAC: Glasna, Milic 2, Oberdan
Colja, Najt 6, Raseni 2. Pertot, Sardoč 4, Vremec 2, Costanzo, Vinci, Cebulec; trener Mahnič.
V zelo pomembnem testnem derbiju, ki je °dlocal o samem vrhu Prvenstvene lestvice v rokometni C ligi so rokometaši Krasa Tri-’ttac zasluženo v gosteh Premagali drugo posta-v° Principa in se z novica točkama povzpeli na drugo mesto. Zdaj kra-s°vci za vodilnim Musi-‘ejem zaostajajo samo Se tocko in prav Musile bo v soboto naslednji nasprotnik Krasa Trimac v Zgoniku. Najbrž je od-^ac, Ce.poudarimo, da Po morda že v soboto Padla odločitev o 'prvenstvu in o tem, katera ®kipa bo napredovala v “ ligo. Musile je v rahli Prednosti, saj mu za ohranitev vodstva odgo-varja že neodločen re-Zultat, medtem ko morajo krasovci nujno Zlnagati.
Toda povrnimo se k torkovi tekmi. Samo dejstvo, da je bil prvi zadetek dosežen šele v tO- minuti srečanja jasno kaže, kako sta se ekipi pripravljali na tek-1110 in da sta izredno pokornost posvetili obram-“i- Trener Mahnič je tante izredno dobro motiviral in jih dobro pripravil predvsem v obrambi, s katero so Krasovi rokometaši dobili tekmo proti Principa, ki proti taki obrambi praktično ni uspel Priti do Čistega meta. Do Zadetkov je Principe
Krosov kapetan Aleks Milič je dosegel dva zadetka (Foto Kroma)
Tudi na tretji tekmi Jadran praznih rok
Michel Grbec najboljši strelec (30 točk) Nešportna gesta trenerja Servolane
Latte Carso - Jadran TKB 91:76 (43:34)
JADRAN: Danieli (0:2 met za 2, -met za 3, - pm), Koren 4 (2:3, -, -), Emili 13 (2:7, -, 9:13), Kafol n.v., Pro 14 (5:9, 1:6, 1:2), Grbec 30 (7:16, 3:7, 7:11), Klabjan n.v., Križman 14 (6:12, 0:3, 2:5), trener Vatovec.
Met za 2: 22/49, met za 3: 4/16, skupno 26/65. SON: 16. 3T: Grbec 3, Pro 1.
PORDENON - Jadranovci so na meddeželnem finalu za mladince v Pordenonu izgubili Se zadnjo tekmo proti Servolani Latte Carso in so tako na tem turnirju ostali brez točk.
Tudi na tem srečanju, pa čeprav so nastopili brez poškodovanih centrov Stefana Samca in Boruta Klabja, ki je sicer sedel na klopi, ni pa stopil na igrišče, in Fabia Gobba, so jadranovci igrali zelo požrtvovalno in borbeno. Bili so Servolani povsem enakovreden nasprotnik. Skedenjsko moštvo si je večjo prednost priigralo le ob koncu prvega polčasa, ki jo je nato ohra-
nilo tudi v drugem delu tekme in še povečalo do konca srečanja.
Zal pa je 5 sekund pred koncem tekme prišlo do nešportnega dogodka, ki je skvaril dotlej povsem korektno srečanje. Trener Servolane je pri vodstvu 15 točk in 5 sekund pred koncem vzel minuto odmora, kar je v košarki prava »zafrkancija« nasprotnika. Jadranov trener Vatovec pa je bil kar priseben in v naslednjih Štirih sekundah ob splošnem odobravanju prisotnega občinstva (buren aplavz) vprašal kar dve minuti odmora. Sle-"tiilo je razburjenje med igralci, žalitve. Skoda!
Jadranovi mladinci so tako z drugo fazo sklenili svoje nastope v tem prvenstvu. Trener Vatovec je bil z igro vseh fantov na teh treh tekmah v Pordenonu zadovoljen. Vsi so dali vse od sebe. Borili so se za vsako žogo. Na prvi tekmi z Don Boscom bi lahko celo zmagali. Moštvo pa je bilo preveč zdesetkano, da bi lahko v tako ostri konkurenci doseglo kaj več. (Kat)
prišel samo po nekaj napakah Krasove obrambe. Najboljši branilec in vsekakor najboljši igralec tekme je bil nedvomno vratar Glavina. V ključnih trenutkih je poskrbel za pravi »show«. Glede napada zaslužijo pohvalo vsi, posebej pa je treba omeniti trenerja Mahniča, ki je s pravočasnimi in ustreznimi nasveti s klopi skrbel, da zbranost ni niti za trenutek popustila.
Torkova zmaga je dala krasovcem novega elana pred sobotno tekmo. Na srečanju proti Musileju obljubljajo, da bodo dali vse od sebe, seveda pa pri tem potrebujejo tudi pomoč navijačev, ki lahko dajo odločilen doprinos k prestižni zmagi nad vodilnim. (Iztok)
SMUČANJE / ZADNJE TEKME
Soliden nastop Denisa Petrovčiča na finalu »Oshžka«
Smučarska tekmovalna sezona se bliža s hitrimi koraki proti koncu. Naši smučarji pa so konec prejšnjega tedna nastopali na nekaterih precej pomembnih tekmah. V državni fazi tekmovanja »Ostržek na smučeh« v Abe-toneju je nastopil tudi smuCar Brdine Denis Petrovčič, ki si je pravico nastopa na tem tekmovanju prislužil s 4 mestom v deželni fazi pa Piancavallu. Na veleslalomu v Abetoneju je naš smuCar nastopil solidno, Čeprav je imel je mogoče nekoliko preveč treme, saj nima izkušenj s tekmovanji na tako visokem nivoju. Kljub temu pa predstavlja konCno 49. mesto lep dosežek. Na tej tekmi je nastopil tudi Tržačan Edoardo Sirca, ki je osvojil 17.
mesto.
V soboto pa so se v slalomu na Trbižu pomerili mladinci in elani. Tudi tu sta naša Predstavnika dosegla dobre rezultate. Valentina Suber je smučala odlično in v ostri konkurenci dosegla 5. mesto. Medtem ko je v moški konkurenci Peter Ferluga, ki se prav Proti koncu sezone vrača v formo, pristal na dobremu 18. mestu. V nedeljo sta oba smučarja Brdine nastopila še na veleslalomu Nevejskem sedlu. Tudi tokrat sta oba zelo dobro smucala. Valentina je bila deveta, medtem ko je bil Peter med moškimi na 28. mestu.	E.M.
r PLANINSKI SVET • PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET
Doživetje na Krimu
Lepo, sončno vreme je pripomoglo, da je sicer pičlo število tržaških planincev na nedeljskem izletu na Krim (na sliki, Foto Abram) , podoživljalo vse lepote pomladanske narave in uživalo prečudovit razgled z vrha tega tisočaka nad ljubljanskim Barjem. Venec Kamniških planin, Karavank, Julijcev tja do Nanosa, Snežnika in kočevskih gora je bil kot na dlani, da nisi mogel odtrgati pogleda na mogočne zasnežene vršace vsenaokrog. Res, doživetje, ki ga ni bilo para in je lahko mnogim žal, da se niso podali na ta prvi spomladanski izlet, ki ga je po programu organizhalo SPDT.
Pobrateni planinci društva Integral iz Ljubljane so se ponudili, da, bodo tržaške planince spremljali na Krim, na to doslej iz vojaških razlogov nedostopno goro in domenjeno je bilo, da se bodo srečali v Brezovici pri Gorjancu. Tržaška udeležba je bila bolj skromna, le 11 planincev se je v nedeljo zbralo na Opčinah, odkoder so se po stari cesti mimo Logatca in Vrhnike pripeljali v Brezovico. Tam pa veliko presenečenje.
Integralovcev se je zbralo okrog 40 in vsi skupaj so se potem podali z avtomobili v Podpeč, na cesto proti Rakitni. Nekateri so parkirali svoja vozila na križišču ceste proti Krimu, nekateri pa so se peljali malo dlje. Dveurni sprehod in vsi so se zbrali pred kočo na Krimu, ni manjkalo razigrane razposajenosti ob veselih zvokih harmonike. Mnogi so se zamaknili, kajti razgled je bil res enkraten. Pod njimi se je bleščala bela Ljubljana z Golovcem in Šmarno goro, nekoliko dlje pa so se dvigale Kamniške gore, viden je bil celo Obir na Koroškem, potem Karavanke s Stolom, Triglav in proti zahodu še Nanos in Snežnik.
Cas je hitro mineval in treba je bilo misliti na povratek. Vesela družba pobratenih planincev se je potem vračala po zasneženem vzhodnem pobočju Krima, v gostem gozdu. Tam so pohodniki naleteli celo na medvedove sledi v snegu, in stekel je pogovor kaj bi storili, če bi sreCali kosmatinca. Zaključne družabnosti v Preserjah ni bilo, ker je bilo gostišCe polno, potem pa so se nekateri tržaški planinci zaradi nerodne okoliščine peljali mimo drugega gostišča, kjer so se zbrali ostali in se brez slovesa odpravili domov. Med hojo pa so bile itak izrečene želje, da bi bilo treba še kdaj na tak skupen izlet. V takem primeru pa bi bilo primemo, da bi udeležba tržaških planincev bila bolj množična.
Po afriških poteh
Nadaljuje se niz predavanj, ki jih v okvim kulturne dejavnosti prireja SPDT. ZveCer se bo v Gregorčičevi dvorani predstavila profe-
sorica Erika Košuta, ki bo s prikazom bogatega izbora diapozitivov pripovedovala o svojih doživetjih na poti od Sredozemlja do Kilimanjara. Svojo pot je profesorica Košuta začela v Alžiriji in obiskala znameniti Hog-gar Tassih, si potem ogledala sveta mesta v Etiopiji, prešla na mejo s Kenijo, kjer živi ljudstvo Surma ob ježem Turkana, se podala še v Ugando in od tam nadaljevala pot spet v Kenijo. Tam se je povzpela na Mount Kenya, na gorovje Dirunka na meji med Ruando in Zairejem, kjer živijo gorile, in končno dosegla Tanzanijo ter vrh Kilimanjara. Obeta se torej izredno zanimivo predavanje priznane popotnice Košutove, ki bo nedvomno pritegnilo veliko število po-
slušalcev, ki se zanimajo za take dogodivščine in potovanja po Cmi celini. Ljubitelji podobnih dogodivščin naj ne zamudijo nocojšnjega predavanja, ki se bo pričelo ob 20.30.
Škabarjev spominski pohod
Veliko število planincev iz Trsta, pa tudi iz Kopra in sosednjih krajev onstran meje, se bo nedvomno udeležilo nedeljskega spominskega pohoda od Praprota do Repna, ki ga prireja Smučarski klub »Devin« v počastitev spomina svojega prerano umrlega odbornika Mirka Škabarja.
Letošnji spominski pohod je že deveti po vrsti in prireditelji bodo vsem tistim planincem, ki so se udeležili vseh pohodov podelili posebna priznanja. Pohodniki se morajo javiti v Praprotu od 8.30 dalje. Do Repna je približno štiri ure hoje čez Kosten in Lenart, v glavnem po kraških gmajnah. SPDT vabi svoje člane, da se pohoda polnoštevilno udeleže.
SPDT Zavamje svoje elane
Kot smo že pisali v tej rubriki, je SPDT pri zavarovalnici Assimoco sklenilo zavarovati svoje Člane proti nesrečam v gorah, na izletih in na alpinističnih in smučarskih tečajih. Zavarovanje je fakultativno, zato naj se vsi tisti, ki se želijo zavarovati, v uradnih urah zglasijo v uradih ZSSDI v ul. sv. Frančiška s Člansko izkaznico s plačano članarino. Zavarovanje velja proti plačilu 35.000 lir letne premije. Člani so zavarovani za 75 milijonov v primeru smrti, 75 milijonov v primeru in-
validnosti in tri milijone za bolniške stroške. Rok za prijavo zapade 20. aprila, zato SPDT naproša vse tiste elane, ki se nameravajo zavarovati, da se pravočasno zglasijo na ZSSDI. Potrebne informacije dajejo tudi odborniki društva.
Prenešen izlet za osnovnošolce
Zaradi zadržanosti prirediteljev v nedeljo, 9. aprila, ne bo izleta za osnovnošolsko mladino od sv. Ivana do Bazovice, kot smo že javili prejšnji teden. Nepredvideni zadržki so prisilili predstavnike Mladinskega odseka SPDT, da izlet za šolarje vseh mestnih in okoliških osnovnih Sol prenesejo na nedeljo, 23. aprila. (L.A.)
Lep, zanimiv in prijeten
izlet pod Globočak
V nedeljo 2. aprila je SPDG priredilo lep spomladanski izlet na Globočak. Trinajst udeležencev se je z avtomobili peljalo do Aj-be in se od tam peš odpravilo, mimo mosta iz Napoleonovega časa, proti naselju Potrav-no. Gre za naselje, ki je danes opuščeno in ga nekdanji prebivalci le občasno obiskujejo. V kraju je nekdaj živelo deset družin, zanimiva je arhitektura. Na vasi stoji vodno korito iz prejšnjega stoletja. Na presenečenje vseh smo tam srečali domačinko, ki sicer že vec let živi v Kopru, ki nas je sprejela s Šilcem žganja in z nami rade volje poklepetala. Nato smo šli naprej v strmino po gozdu mimo hiše, ki razpada in kjer je plošča, ki spominja, da so se tam zbirali partizani. Skoraj nepričakovano smo iz gozda stopili na obdelana polja zaselka Humarji in se od tam podali, po asfaltirani cesti na Kambreško, kjer nam je prijazna gospa Valerija ponudila kozarec vina, Viktor pa nam je zaigral na harmoniko.
Ker smo bili bolj izletniško razpoloženi smo misel na vzpon na vrh GloboCaka (še približno uro in pol hoje) opustili in smo se raje, po daljši poti mimo 25 metrov visokega slapa, spustili do cerkve sv. Pavla in niže do cerkve sv. Petra. Čakalo nas je še nekaj spusta do Ajbe, kjer smo se okrepčali s pivom in pizzo v Prganovem mlinu. Izlet je bil prijeten, zanimiv, zelo primeren za cele družine. (Udeleženec).
Zanimivosti, redkosti in varstvo
naravne dediščine - Peter Skoberne
zaključil niz predavanj po šolah
Sodelavec Zavoda za varstvo narave Peter Skoberne je v ponedeljek sklenil krog predavanja na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Učencem je prikazal pestrost in zanimivosti rastlinskega in živalskega sveta in nežive narave, zanimivosti, ki jim Zal namenjamo premalo pozornosti, tako kar zadeva njih spoznavanje in preučevanje, ki sta osnovi za spoštljiv odnos in varstvo.
Peter Skoberne je predaval na šoli v So-vodnjah in v Doberdobu. V Doberdob so se pripeljali tudi učenci šole z Vrha in Pomjana, tako da se je tam zbrala kar velika druščina. Učence in učitelje je opozoril na pomen mednarodnega leta varstva narave ter vsaki šoli prinesel serijo barvnih plakatov, ki so jih pred kratkim izdali pri ustanovi, ki se s to problematiko ukvarja v Sloveniji.
ZA RAZVEDRILO
Četrtek, 6. aprila 1995
Horoskop
zapisal
B.R.K,
OVEN 21. 3. - 20.4.: Vsakdanja delovna rutina vam bo zlezla vrh glave, zato boste začeli razmišljati o drugem delovnem mestu. Ce želite ohraniti zdravje, se karseda podvizajte.
BIK 21.4. • 20. 5.: Od partnerja boste pričakovali vsaj razumevanje, če že ne pomoč, a žal bo tudi tokrat ostal zagrenjeno zaprt vase. Pomagajte mu torej, pa vam bo povrnil stokrat
DVOJČKA 21.5. • 21.6.: Naključje bo hotelo, da boste naleteli na človeka, ti vam bo pomagal pri vzpenjanju po stopnicah uspeha Naj vas ne odbije, če si bo v zameno zaželel kakšno nežno gesto.
RAK 22.6. - 22.7.: Vaša denarna situacija se polagoma preveša na bolje. Zaenkrat se ne podajajte v nova tveganja. Počakajte, da se nakopiči presežek. Zlahka pridobljenega ni tako hudo izgubiti.
LEV 23.7. - 23.8.: Najnovejši uspeh vas bo uspaval, zato boste zlahka prezrli možnost za nadatnji vzpon. Prav imate; Ce bi izkoristili vse priložnosti, vam za življenje ne bi ostalo nic Časa.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Zaupali vam bodo odgovorno nalogo, ti jo boste z lahkoto izpeljali. Motite se, Ce mislite, da vas preizkušajo; o vaših sposobnostih so ze prepričani. Gre za nekaj večjega.
TEHTNICA 23. 9. * 22.10.: Izbrali si boste primemo žrtev ter jo obsipali s svojimi jeremijadami. Ne čudite se torej, če se vam bo začela izmikati, še preden boste iztamali pol težav.
ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Načrt, ki vas je zadnje čase dvigal nad druge, se bo izjalovil. Le nic ne tarnajte, saj so bili obeti za uspeh minimalni. Poraz bi vas položil nižje kot dostojen odstop.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Siti boste monotonosti ponavljajočih se dni in si zaželeli razgibanosti, ti bi vam poleg denarja omogočila še izražanje vaše kreativne naravnanosti. Pogum torej!
KOZOROG 22. 12.-20. 1.: Kljub žgeCkanju notranjih črvičkov se boste uspeli prepričati, da ste dobre volje. Ker vam bo nasedla tudi okolica, boste nazadnje zares postali vzor veselja
VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Brzeli boste od opravka do opravka ter do večera uspeli dokončati večino jutrišnjih poslov. Jutri pa le ne ponavljajte današnjih napak. Privoščite si raje počitek.
RIBI 20.2. - 20.3.: Partnerja boste skušali prepričati o pravilnosti vaših visokih materialnih ciljev, vendar vara ne bo uspelo. Ce boste se vztrajali, boste s svojo denarnico ostali sami.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. rimska boginja, Saturnova žena, 4. bavarska reka, ki teče skozi Muenchen, 8. kraj pri Ljubljani, 11. tepček, butec, 12. okrasni kamen, lepih spreminjajočih se barv, 13. pokrajina na Arabskem polotoku, 14. kraj pri Planini na Notranjskem, 15. lirska pesniška oblika iz štirinajstih enajstercev, 17. krajša oblika imena Kajetan, 18. namera, 20. oprsje pri žuželkah, 23. ime slovenske pevke Prodnikove, 24. prebivalka azijske države z glavnim mestom Bangkok, 28. ime italijanskega sabljača Nadija, 30. kraj pri Vrhniki, 31. perunika, 32. mesto v Angliji z znamenito univerzo, 33. plačilo za stanovanje, 35. švicarsko-francoski pisatelj (Claude, roman Ariane), 36. plesen na vinu.
Navpično:
1. plačano obvestilo v Časopisu, anonsa, 2. drobozr-nato žito, 3. predmestje Splita, antična Salona, 4. začetnici opernega pevca Urbasa, 5. seks, 6. udomačeni južnoameriški gvanako, 7. mesto jugovzhodno od Moskve v Rusiji, 9. italijanski nogometaš (Aldo), 10. pokrajina na Peloponezu, 16. mera za ritem, 19. eno od imen književnika Meška, 20. igra z žogico in loparjem, 21. zakon molčečnosti pri italijanski mafiji, 22. kotna mera v matematiki, 25. kdor boleha za sušico, 26. znamenje vladarske časti, 27. ime arabskega mul-timijonarja Kashogghija, 29. del statev, 34. arabski žrebec.
1	2	3		4	5 '	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
UE3[ ‘)auv ‘euiieueis ‘mpg ‘sra ‘piaA
‘Op8J\J ‘B^tej, ‘EUI2 ‘SJfBIOJ ‘BUB3[BU ‘(b){ ‘}9XI0S ‘8Z
-bt ‘nsv ‘pdo ‘apj ‘aljdnsoig ‘jbsi ‘sdo :ouABiopoA
AHiisaa
Katera pot je prava?
ŠAH
Kurajica - Karpov / Tilburg 1994
Kar štirje skakati so se znašli na enem mestu, medtem ko sta bela udeležena v napadu, sta se črna znašla v obrambnih nalogah. Velemojster Kurajica, ki je na potezi, je z lepim taktičnim udarom presenetil nekdanjega svetovnega prvaka Karpova in prešel v dobljeno končnico.Poglejmo to lepo kombinacijo, ki se je malce nenavadno pričela!
Rešitev naloge
Skoki belih “lipicancev” so dovoljevali belemu, da je z začasno žrtvijo dame l.Dg7+!! izpeljal zmagovito kombinacijo. Po izsiljenem l...Sg7: 2.Sh6+ Kh8 3.Sef7:+ Tf7: 4.Sf7:+ Kg8 5.Sd8: Lc8 6.Sc6 a5 je pozicija Črnega je izgubljena, vendar je Karpov Se veC kot deset potez nadaljeval brezuspešen odpor in se nato vdal!	Silvo Kovač
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
233	GLEDALCI	MALOMAREN ČLOVEK	SL. ARHITEKT IN KIPAR (MIROSLAV)	POMOL, MOSTOVZ, ALTANA	ZVEZDA, KI ZAŽARI IN UGASNE	OGOVARJANJE Z ONI	KRAJNA GORIČKEM	SNOV, MATERIJA	AVTOR: SIMON BIZJAK	BRANE RONČEL	DUHOVI UMRLIH V RIMSKIMI!	PIJACA ZA VZBUJANJE TEKA	LIKER IZ VISENJ	ENOTA ZA JAKOST MAGNETNEGA POUA	GOSPODAR- SKA ZBORNICA	MAKEDONSKI PISATEU (JORDAN)	SL. PEVKA IN RTV VODITELJICA RUPEL	SLAVKO TIHEC	NAPAD, NASKOK, ATAKA	STAROGRŠKI KIPAR	NAUK, SLONEČ NA ZNANOSTI	SMUKEC, LOJEVEC
IZREDNA VELIKOST, MASIVNOST									UBRANOST GLASOV													
SLIKAR RUSKE AVANTGARDE (MIHAIL)									IZBRANA ŠPORTNA EKIPA LANTAN													
2IVLJENSKI 30N (V BERG-SONOVI FILOZOFIJI										IZR. POLITCA-RKA(GOLDA) KARL BENZ					0LAJJ02E OREL V GERMANSKI MITOLOGIJI			ZIMSKO- ŠPORTNO SREDISCE V ZDA				
NEKDANJI BENEŠKI VLADAR				JAPONSKI REŽISER AKCENT				-										OČKA KLETEV				
KONEC MOLITVE					ANTON NANUT			REKA V GRUZIJI	ATLETINJA BILAČ ENOTA ZA JAKOST EL TOKA							BICIZVEC JERMENOV	SKOT. RODOVNA SKUPN0S1 GR. BOGINJA ZARJE					MESTO V JUŽNI TURČIJI
JUZNOAM. TOVORNA ŽIVAL					ST. JAP. PRESTOLNICA ANG.-AM. POVRŠIN. MERA					IGOR TORKAR			MADZ. SKLAD. (FERENC)						SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA			
										HRV. IGRALKA (NINA)			AM. VESOLJ. USTANOVA									
SIMON RUTAR			REDEK GOZD ALUMINIJ				NAZIV				INDIJSKI VELETOK				BIBLIJSKI OČAK				SKANDINAVSKI DROBIŽ	IVO DANEU NASPROTJE DOBREGA		
											KRILO RIM. KONJENICE				VRSTA HRASTA							
MAJHNA KLADA ZA SEKANJE							OBLEKA NA TELESU							VAS JZ OD VERONE (BITKA)								
							OSKAR KOGOJ							VLADO KRESLIN								
MEHKO- NEBNI GLAS						AMERIŠKI IGRALEC (RVAN)						BIVŠA SL ALPSKA SMUČARKA (MATEJA)					PERGAMENT					
OTON ZUPANČIČ			SELEN			ČAROVNICA ZAJAJE						GLAVNO MESTO GANE					PRIJETEN, PLEMENIT VINJ					
VOJO LUKiČ
Papež Janez Pavel II. a
Papeža je v Manili pričakalo približno milijon ljudi, maše, ki jo je imel v parku Rizal v filipinski prestolnici, pa se je udeležilo štiri, po nekaterih virih celo pet milijonov ljudi. Svetovni mediji so zabeležili skoraj vsako besedo, ki jo je izrekel sveti oče na desetdnevnem potovanju po državah Daljnjega vzhoda. Romanje, ki se je začelo 11. januarja na Filipinih, se je nadaljevalo z obiskom v Papui Novi Gvineji, Avstraliji in Srilanki. Sveti oCe se je vrnil v Rim 21. januarja.
Papež Wojtyla ima izjemen smisel za komuniciranje z ljudmi, naj gre za politike, diplomate, novinarje ali Vsakdanje državljane. Skoraj povsod lahko papež na enem samem mestu združi milijonsko množico tistih, ki ga hočejo videti na lastne oCi, ki ga hočejo slišati in si vse skupaj zapomniti kot velik dogodek v svojem življenju. Seveda Cim več se o svetem oCetu piše, tem večja je »lakota« po novih informacijah. Tisto, kar lahko vidijo televizijski gledalci, kadar spremljajo njegova potovanja, je tako imenovani protokol. Sicer pa ima papež rad preprost zajtrk. Pravijo, da so to najpogosteje ocvrta jajca in bela kava.
Papež Janez Pavel II. je preprost Človek, Čeprav kot osebnost na tako izjemnem in visokem položaju ne more dovoliti prav vsakomur, da bi se mu približal. Vsak obiskovalec, tako pripovedujejo, se mora spustiti na kolena, ko se papež pojavi na hodniku, toda Janez Pavel II. zmeraj pohiti in prestreže slehernega, ki pokaže namero, da bo pokleknil. Kar zadeva ceremonial, si papež prizadeva, da bi ga cim bolj demokratiziral in ublažil. Obleka obiskovalcev je seveda strogo predpisana: temna obleka, Črna kravata in lakasti usnjeni Čevlji.
Janez Pavel II. vstane vsak dan ob 5.45, čeprav njegovi sodelavci pravijo, da ne zmeraj zlahka, saj pogosto bedi dolgo v noC. Ob sedmih vodi mašo, ki traja petdeset minut; bil je Prvi, ki je dovolil, da se te maše udeležijo tudi tisti, ki ne sodijo v njego-
vo najožjo okolico. Kljub temu pri tej maši nikoli ni več kot dvajset ljudi. Maši sledi zajtrk. Strogi predpisi so vse do leta 1979 določali, da mora papež vedno jesti sam, toda prav Janez Pavel H. je letos ta običaj prekršil, ko je po maši na zajtrk povabil belgijskega kralja Baudouina. Pogovor ob zajtrku je zelo izjemen. Po zajtrku se papež za dve uri zapre v svojo zelo urejeno delovno sobo, kjer bere ali piše. Sprejemati začne med 11.00 in 11.30, kosi okrog pol dveh, potem pa spet dela v svoji sobi. Sleherni dan preživi veliko časa v molitvi, zlasti preden se loti pisanja kakega besedila ali pred sprejemom pomembne odločitve. Janez Pavel II. obožuje Mater Božjo, zato so zidovi njegove sobe prekriti s številnimi njenimi podobami. Kajpada je med njimi tudi kopija znamenite podobe Črne Matere Božje iz marijanskega samostana Cestohove blizu Krakova, kjer je bil nadškof.
Njegove najpomembnejše pomočnice so poljske uršulinke, med njimi sestri Dobijana in Evfrazina. Kot prevajalka mu pomaga poliglotka in doktorica teologije sestra Emilija, Čeprav tudi papež govori enajst jezikov (ob poljščini in latinščini najbolje italijanščino, nemščino, francoščino in španščino).
Redovnice skrbno pazijo na papežev jedilnik. V njem mora biti zmeraj tudi kakšna preprosta poljska jed. Papež se je vrsto let ukvarjal s kajakaštvom in hribolazništvom, hodil je v Dolomite in rad je smučal ter plaval. Danes, v osmem desetletju svojega življenja, se pogosto podaja na dolge sprehode.
Papeževa potovanja po svetu so skrbno načrtovana do zadnjih podrobnosti. Združene narode (ob petdesetletnici te ustanove) in tri zvezne države ZDA bo obiskal novembra 1995. Letos papeža pričakujejo tudi v Berlinu, Bruslju, na Češkem in Slovaškem ter v dveh ali treh afriških državah, kjer bo objavil sklepe lanskega koncila, ki je bil posvečen afriški celini.	[Se nadaljuje)
ODLOMEK IZ KNJIGE
SLOVENSKA DEDIŠČINA
Grad
Negova
Ohranjeni so lepi portali
Grb grofov Trautmannsdorfov in renesančni vhod v grajsko jedro (na sliki zgoraj)
Vrh pomola blizu cerkve Device Marije v naselju Negova v Slovenskih goricah stoji nad dolino potoka Krčevina grad Negova, nekoC sedež ene najpomembnejših fevdalnih gospoščin med Pesnico in Muro. Vas je omenjena že leta 1106 kot Ne-goinezelo, ko jo je vojvoda Engelbert Spanheim-ski podelil šentpavelskemu samostanu.
Grad Negova se omenja šele leta 1425 kot vest Negaw, vendar pa je bilo prvotno grajsko poslopje (morda stolpasti dvor) pozidano že veliko prej -nekateri zgodovinarji njegov nastanek postavljajo celo v 12. stoletje. Prvi znani lastnik, deželni glavar Hans VVindenski, je imel gospoščino do leta 1431, nato pa so jo pridobili njegovi sorodniki gospodje Perneški. Leta 1542 je grad prešel v posest grofov Trautmannsdorfov, ki so Negovo imeli do konca druge svetovne vojne. Grofje niso živeli na gradu, temveC so
gospoščino upravljali njihovi oskrbniki. Trau-tmannsdorfi so že pred prvo svetovno vojno večino nekdanje grajske opreme prenesli na druge svoje dvorce. Po drugi svetovni vojni so bila v gradu stanovanja, leta 1990 pa je prešel v zasebno last. Takrat so pričeli z raziskovalnimi in obnovitve-
nimi deli, vendar pa bodo morala miniti še dolga leta, da bo zanemarjena stavba dobila svoj nekdanji sijaj.
Leta 1487, ko je bil grajski gospod Jernej Perneški, je Negovo oblegal in zavzel ogrski kralj Matija Korvin in grad leto pozneje oddal Jožefu Vito ven, sinu znanega celj-
skega vojskovodje. Ogrski intermezzo je trajal le malo Časa, saj so Negovo kmalu zopet dobili gospodje Perneški. Drugo hudo uro je Negova doživela med turškim napadom leta 1605, ko so jo tako poškodovali, da so jo morali obnoviti.
Obsežen grajski kompleks se je razvijal vse do konca 17. stoletja, saj so grad večkrat prezidavah in obnavljali. Prvotna zasnova je obsegala obzidan palacij in vhodni stolpic, v renesančni dobi so grad prezidali in obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi, v baroku pa zopet predelali in obzidali pred-gradje. Štiritraktno grajsko stavbo razgibanega pravokotnega tlorisa in notranjim arkadnim dvoriščem obdaja obzidano dvorišče z obrambnimi stolpi. Ohranjenih je več lepih gotskih in renesančnih portalov ter grbo-vnih plošC grofov Trautmannsdorfov.
Ivan JakiC
Pogled na negovski grad (Vse fotografije: Ivan Jakič)
KI JE IZŠLA PRI ZALOŽBI DZS
Razkritje
ud
Michael
Crichton
Ely se je hripavo zasmejal. »Se šalite? Saj je tako rekoč elan Garvinove družine.«
»Torej ste vse skupaj pač prenaša-
li...«
Ely je skomignil. »KonCno je človek, s katerim sem živel, dobil drugo službo. Ko se je presebl sem, sem tudi sam zaprosil za premestitev. Zelo sem si želel oditi od tam, ampak okoliščine so bile pač take.«
»Bi zdaj hoteli dati izjavo o Mere-dith?«
»Ni govora.«
»Pa se zavedate, da lahko poCne te teci samo zato, ker je nihče ne prijavi?«
Ely se je odrinil od umivlanika. »S svojim življenjem imam že tako ali tako dovolj težav, nobene potrebe ne Čutim, da bi še to prišlo v javnost.« Sel je k vratom, malo postal in se spet obrnil. »Toliko, da vam bo jasno: ničesar nimam povedati o Mere-dith Johnson. Ce bo kdor koli kaj spraševal, bom izjavil, da so bili najini delovni odnosi ves čas korektni.
U- ____________________________
Rekel bom tudi, da nisem nikob govoril z vami.«
»Meredith Johnson? Seveda se je spominjam,« je rekel Richard Jackson. »VeC kot leto dni sem delal pri njej.« Sanders je sedel v njegovi pisarni v drugem nadstropju Aldus Bu-ildinga na južni strani Pioneer Squara. Jackson je bil zal tridesetletnik, izžareval je odločnost bivšega atleta. Bil je direktor trgovine pri Al-dusu. Pisarna je bila prijetna, polna škatel z grafičnimi računalniškimi programi: Intellidravv, Freehand, Su-perPaint, Pagemaker.
»Lepa in očarljiva ženska,« je rekel Jackson. »Zelo inteligentna. Vedno prijetna.«
»Sprašujem se, zakaj ste šli drugam,« je rekel Sanders.
»Ponudili so mi to službo, zato. In nikoli nisem obžaloval. Lepo delo. Odlično podjetje. Tu imam lepe izkušnje.«
»Je to edini razlog, da ste šli?«
Jackson se je zasmejal. »Hočete re-
ci, Ce se je morda ljudožerska Meredith spravila nadme? Poslušajte, je papež katolik?Je Bill Gates bogat? Jasno, da se je spravila nadme.«
»Ima to kar koli opraviti s tem, da ste odšli?«
»Ne, ne,« je rekel Jackson. »Meredith se je spravila na vsakogar. Kar to zadeva, je paC tako. Prav za vsakim se je gnala. Ko sem prišel v Cuperti-no, je imela tistega pedra, za katerim je skakala okrog mize. Kako je ubožca mučila! Tak droben, suh, živčen tip. Kako je trepetal!«
»Pavi?«
Jackson je skomignil. »Jaz sem bil samski, prav na začetku. Bila je lepa. Meni je bilo prav tako.«
»Niste nikoh imeli kakih težav?«
»Nikoli. Meredith je bila Čudovita. V postelji seveda zanič, ampak človek paC ne more imeti vsega. Zelo je inteligentna. Čudovita ženska. Vedno se je elegantno oblačila. In rada me je imela, zato me je jemala s seboj. Srečeval sem ljudi, navezal nove stike. Bilo je Čudovito.«
»Torej se vam ni zdelo nič narobe?«
»Cisto nič. Včasih je bila gospodovalna. In to ni bilo prijetno. Dobival sem se še z nekimi dekleti, ampak vedno sem moral biti na razpolago njej. Se celo v poslednji minuti. Včasih me je spravljalo ob živce. Človek si prične predstavljati, da njegovo življenje ni veC njegovo. Včasih zna biti hudobna ko vrag. Ampak kaj zato. Človek pač opravi, kar mora opraviti. Zdaj pa sem tukaj pri tridesetih direktor. Odlično mi gre. Odlično podjetje. Čudovito mesto. Velika prihodnost. In vse to dolgujem njej. Čudovita je.«
»V Času, ko sta imela razmerje, ste bili zaposleni v podjetju, ni tako?«
»Da, seveda.«
»Mar ni bila po navodilih podjetja njena dolžnost, da o razmerju z uslužbencem poroča? Je to napravila, a?«
»Ojej, ne,« je rekel Jackson. Sklonil se je nad mizo. »Razjasniva si nekaj, tako na štiri oCi. Mislim, da je Meredith čudovita. Ce imate z njo
kake težave, je to vaša reč. Pojma nimam, kaj bi lahko bilo narobe. Za božjo voljo, saj sem živel z njo. Tako da me ne more nic presenetiti. Meredith rada pofuka kar največ moških. Lteda jim ukazuje. Rada jih pošilja sent in tja. Taka je. In meni se ne zdi to nic narobe.«
»Verjetno ne bi hoteli...«
»Dati izjavo?« je rekel Jackson
(Se nadaljuje)
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
A. središče
TOPLA HLADNA	SREDISCE ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SLIKA
Nad zahodno in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Oslabljena hladna fronta se bo pomikala prek Slovenije*^, višinah priteka k nam bolj vlažen zrak	(____>
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
STOCKHOLM
o
DUNAJ o ./12
MEffiHeM LJUBLJANA MILANO ° 7/19
■B8l

Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 73 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 6.34 in zaSlo ob 19.36. Dan bo dolg 13 ur in 2 minuti. Luna bo vzšla ob 10.21. in zašla ob 0.52.

PLIMOVANJE
Danes ob 7.38 najnižje -29 cm, ob 14.35 najvisje 6 cm, ob 18.20 najnižje 1 cm. ob 24.35 najvisje 20 cm.
Tutri: ob 8.47 najnižje -23 cm, ob 24.36 najvisje 11 cm.
SNEŽNE RAZMERE
Rogla
Kope
Krvavec
Vogel
cm
od 100 do 120 do 70 do 150 320
Kranjska Gora Mariborsko Pohorje
do 40 do 50
Kanin
Soriška planina Velika planina Golte Cerkno
cm
90 do 300 100 40 do 80 160 45
BEOGRAD
0-/17
SPLIT	0 'n*
> /20	° SOFIJA
— SKOPJEo
■ ' " ’ PL
ATENE
- -
BIOPROGNO;
Vreme bo na počutje in razpoloženje ljudi vplivalo zmerno obremenilno. Vremensko občutljivi ljudje bodo zato nerazpoloženi, poleg tega se bodo težje koncentrirali.
Na smučišču Zelenica bodo naprave obratovale le ob koncu tedna. V Cerknem proga Počivalo ne obratuje. Tekaške proge so urejene na Mariborskem Pohorju, Rogli, Krvavcu, Kopah in Soriški Planini. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje in Roglo.
ONESNAŽEI
Konc. Sftv mg/m’ 5.04. med 5 in 6 uro
LJ Bežigrad.........58
Maribor.............19
Trbovlje.............9
Velenje..............7
Celje................4
Hrastnik............15
SVET / SLIKA PRI SLIKI... ZGODBA PRI ZGODBI... PA ŠE RES JE
Ko ima strah pre v
■en
■ITI

mm
E
mm
dsP
VARŠAVA - Strah ima velike oci, bi lahko ocenili ugotovitev kapitana letala BAC 111 romunske letalske družbe Tarom, ki je zaradi sumljive potovalke v torek prisilno pristal na varšavskem letališču. Na letalo so se po evakuaciji 21 potnikov in Članov posadke povzpeli poljski pirotehiki (desna slika), eden izmed njih je nato z dolgo palico odnesel potovalko iz letala (leva slika) in jo previdno spustil v blindirano posodo (spodnja slika). Kasneje so ugotovili, da v potovalki ni bilo nobenega peklenskega stroja, tako da je letalo nadaljevalo polet proti Kobenha-vnu. Vsekakor pa je bil preplah po petkovem strmoglavljenju romunskega airbusa razumljiv..
Na temelju dosedanjih ugotovitev se vse bolj utrjuje prepričanje, da je na krovu prišlo do eksplozije. Da bi bila mera polna, je v Bruslju neznanec poslal neki tiskovni agenciji listič, na katerega je zapisal: »Alahova
roka je na nebu udarila po nevernikih.« Strah je bržkone kriv, da potuje v zadnjih dneh z romunskimi letali manj potnikov, saj lahko BAC 111 vkrca 110 potnikov, na njem pa je bilo skupaj s posadko le 21 oseb.
Renmin Ribao na CD-jih
PEKING - Sinologi so presrečni, ker bodo zbirko partijskega glasila Renmin Ribao prenesli na računalniške CD -je. Izvedencem za kitajski svet ne bo torej treba veC brskati po prašnih arhivih. Celotna zbirka Remin Ribaa od leta 1946 do leta 1992 bo na voljo v 92 računalniških CD-jih 15. maja
Ločitve škodijo hčeram butžujev
LONDON - Ločitev staršev prizadene predvsem hčere srednje bur-žuazije in le v manjši meri sinove. To je v svojem poročilu na kongresu britanskih psihologov v VVavvicku navedel direktor studijskega centra za družinska vprašanja cambri-ške univerze Martin Richards. Iz poročila obenem izhaja, da ločitev staršev najbolj prizadene otroke od 12. do 15. leta starosti. Otroci delavcev to prebrodijo, tako da ta negativna izkušnja ne vpliva na njihovo bodoče zakonsko življenje.
Zaradi časti ubil svoji sestri
BONN - Neki 30-letni Turek, ki Živi v Bonnu, je ubil svoji 20 in 21-le-trd sestri, ker se je sramoval njunega zahodnjaškega načina življenja, nato je poskusil napraviti samomor. Sedaj je v kritičnem stanju v neki bormski bolnišnici.