Gradisov vestnik Leto XXV ----------------------------------------- GLASILO DELOVNIH LJUDI OZD Ljubljana, januar 1983 štev. 297 GIF GRADIS snovne značilnosti gospodarskega načrta za letos Leto 1983 bo krizno Leto 1983 ho z it vse gospodarstvo e*ko, za gradbeništvo pa še pose-’eJ- Zmanjševanje vseh oblik podnje, tudi investicijske, pomeni za ntdbince manj dela in manj kruha. 1 Sloveniji imamo najnižji delež in-esticij v družbenem proizvodu, iito letos ne bi smeli več zniževati ne leleža investicij ne njihove vredno-l' v primerjavi z letom 1982. Celo »ovečati bi morali stanovanjsko fadnjo in prednostne naložbe — za 'rano, izvoz in energijo. Naše gradbene enote planirajo milijarde dinarjev vrednosti astne proizvodnje, kar je enako 'ominalnemu obsegu iz leta 1982. *° pomeni, da se bo za porast cen znižala realna vrednost proizvodnje. V celem Gradisu se bo nominalna vrednost, proizvodnje povečala — po planu — za 6%; znašala naj bi 9.5 milijarde dinarjev. Obrtniki in kooperanti skupaj naj bi opravili za 2.6 milijarde dinarjev, kar bi bilo za 8 % nominalno manj kot v letu 1982. Zato bi se vrednost čiste in lastne proizvodnje povečala v večji meri, slednja nominalno za 13%. Celotni prihodek proizvodnih tozdov bo znašal skoraj 10 milijard dinarjev in bi bil večji kot leta 1982 za slabih 2%. Realizacija v domovini bi ostala na ravni iz leta 1982, povečal pa naj bi se priliv od izvoza blaga za 56% na blizu 500 milijard dinarjev. Prilivi od investicijskih del na objektih (projektih) v tujini naj bi se po prognozah tozdov povečali za dvainpolkrat in naj bi znašali blizu 150 milijonov dinarjev (osnutek 1DT 90 milijonov dinarjev). Pri tem prilivu, ki je najbolj dvomljiva postavka v vsem planu, naj bi opravili za 110 milijonov dolarjev ali za 4,6 milijarde dinarjev del (po tečaju 41,80 din za dolar). Zniževanje stroškov — najpomembnejše V letu 1983 bomo morali mnogo bolj kot doslej gospodariti z vsemi oblikami stroškov. Nadaljevanje na 3. strani '1- kongres ZSMS ZSM se mora približati svojim članom , ,*3° uspešno zaključenih mladin-'h kongresih v vseh republikah in "eh pokrajinah je bil I8. in 19. 12. -'N2 v beograjskem Centru Sava ... kongres Zveze socialistične mla-,lnc Jugoslavije. Mladinski funk-■'"narji smo pregledali in ocenili |v°ie delo ter dejavnost vseh mladih ^.mladinskih organizacijah Jugosla-'Je med kongresoma. Na zaključeni plenarnem zasedanju je 959 e'ega tov (iz vse h.občinski h konfe- renc, mestnih konferenc, republiških in pokrajinskih konferenc ZSM in družbenih organizacij,, ki so kolektivni člani ZSMJ) sprejelo nov Akcijsko-politični program ZSMJ in dopolnjen Statut ZSMJ. Kongresne razprave so potekale v šestih komisijah, kjer smo delegati ocenili vsa področja dela in življenja mladih v Jugoslaviji ter sprejeli enotna napotila za nadaljnjo konkretno uresničevanje že mnogokrat 11. kongresa ZSMJ 19. XII. J982 v Beogradu r o /Tiis rit- potrjenih temeljnih ustavnih načel v naši družbi. Vse to bomo morali dejansko prilagoditi in predvsem akcijsko izvajati na vseh nivojih organiziranja ZSM. ZSMJ je družbenopolitična organizacija mladih, ki se bo morala s sodobnimi metodami dela čim prej približati svojim članom, njihovim potrebam in interesom. Poudarjena je bila še vzgojna vloga ZSMJ, v kateri bo mladinska organizacija morala tudi z dobrim vzgledom učiti in vzgajati mlade člane za samoupravno delovanje pri razreševanju družbenih nasprotij na vseh področjih življenja. Družbcnopoolitična in vzgojna vloga ZSMJ sc bo najbolje potrjevala v nadaljnjem razvoju najširše fronte socialistično opredeljene mladine. ZSMJ ne more več uvajati samo določenega dela mladih v sistem samoupravne demokracije, temveč tudi najširše množice mladincev. Ne sme in ne more biti organizacija tistih, ki so »poklicani«, da »delajo z mladino«, ampak mora biti Nadaljevanje na 3. strani Dragi bralci V letu ki je pred nami smo se v uredništvu Gradisovega vestnika odločili, da bomo nekoliko spremenili zunanjost našega glasila, toliko bolj ker bo z aprilom Gradisov vestnik proslavil majhen jubilej —25 let izhajanja s čemer sodi med najstarejša glasila združenega dela v Sloveniji. S spremembami smo teželi našemu glasilu dati bolj sodoben zunanji videz, tako je spremenjena »glava« časopisa, prva stran pa je tudi doživela največ sprememb. Vrstice, kjer sedaj berete tole obvestilo bodo v bodoče namenjena uvodniku, ki bo obdelal najbolj aktualen dogodek v Gradisu v tekočem mesecu. Uvodnik naj bi praviloma pisali najodogovornejši vodilni in družbenopolitični delavci v Gradisu. Na naslovni strani bosta tudi dva najpomembnejša prispevka iz. vsake številke. Na notranjih straneh glasila bomo tudi v bodoče skušali slediti vsem dogodkom v delovni organizaciji, da bi nam pa to čim bolje uspevalo, bo dobrodošla pomoč vsakega delavca Gradisa. Zato nam pišite o dogodkih, o ljudeh, problemih in uspehih v vaših temeljnih organizacijah. Tako bo Gradisov vestnik vse bogatejši in priljubljenejši ter bo lažje opravljal svoje poslanstvo. Za sodelovanje se vam najlepše zah valj ujemo. Odgovorni urednik Cveto Pavlin Lojze, ali boš ostal še naprej Gradisovec? Listam prve številke Gradisovega vestnika. V 6. številki (oktober—november leta 1958) je prvič zapisan kot odgovorni urednik Lojze Cepuš. Naslednje leto smo v Gradisu sprejeli tarifni pravilnik. Ob tem dogodku je Lojze pisal tudi tole: »...seje naše podjetje doslej vedno držalo dogovorov, dočim so druga podjetja to v veliki meri kršila.« Na naslednji strani iste številke Gradisovega vestnika beremo (junija 1959): »Menda nam ni čisto vseeno, če stoji doli ob trojanskem klancu tabla podjetja ,Slovenijaceste', naš kolektiv pa gradi najtežji odsek te ceste vrh klanca. Tako se zdi nepoučenemu opazovalcu, da naše podjetje sploh ne dela nič na tej cesti. Vsak je po pravici ponosen na svoje delo. Najmanj tako ponosni smo lahko tudi mi in je že zato prav, da vidno označimo, kje delamo, kje so naši napori.« Da, Lojze, zgodovina se ponavlja, v navedenih dveh primerih pa neprestano nadaljuje, samo časi se spreminjajo. Oh ta čas, ki dela zgodovino, tudi nam Gradisovcem, tudi tebi Lojze, ki si se odločil, da odložiš vsakodnevno delo. Težko, kajne? Kako daleč je že čas, ko si se kmalu po prvi svetovni vojni rodil v rudarski družini. Pa vendar si še mlad, šaljivci bi rekli — otrok, saj ti še živi klena slovenska mati, ki je prestajala gorje prve in še posebej druge svetovne vojne v Nemčiji. Malo jih ve v Gradisu, da si obiskoval trgovsko šolo v Lenartu v Slovenskih goricah, ali da si bil med vojno pri angleški aviaciji — RAF, po vojni gradil progo Nikšič — Titograd in doživljal še vrsto krutih in lepih dogodkov, prej ko si se ustalil pri Gradisu leta 1947 na gradbišču termoelektrarne Šoštanj — kot nor-mirec. Odtlej je minilo polnih 35 let, _ včasih bi rekli pol življenja, danes — še posebej pri tebi — pa komajda dobra tretjina. Leta 1949 si postal komunist — formalno, kajti tvoje človeške vrline in življenjska pot sta te izoblikovala že prej — za razliko od onih, ki so samo člani Zveze komunistov ali še posebej onih, manj številnih, ki s članstvom kazijo ideje borbe in rezultate partije. Nekateri pravijo, da si (pre)blag. sam pa veš, da nisi tulil niti nisi hotel nikoli tuliti z volkovi, tudi tedaj ne, ko so imeli za kaj tuliti. Zato pa tvoje delo in rezultati — tako v Gradisu kot zunaj njega, tako na strokovnem delu kot v družbeno- Lojze Cepuš politični dejavnosti — niso niti majhni niti brez posledic, tudi v našem vsakdanu v Gradisu in v gradbeništvu: izobraževanje, informiranje, standard delavcev, nagrajevanje, kultura in šport ter počitnikovanje — to so področja poleg kadrovanja, kjer si soustvarjal današnji Gradis, resnično Lojze! Pusto naštevanju bo dejal kdo ob naslednjih vrsticah, v resnici pa gre za tvojo družbeno aktivnost v preteklem času: — predsednik občinskega sindikata Šoštanj ' — član občinskega komiteja ZK Šoštanj — predsednik KS Stari Vodmat v Ljubljani — udeleženec vseh povojnih kongresov zveznega in republiškega sindikata gradbincev — udeleženec kongresov samou-pravljalcev — soustanovitelj sindikalnega odbora Gradisa — predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev Slovenije — član vodstev zveznih in republiških sindikatov — poslanec in delegat republiške skupščine — predsednik in član vodstva v raznih republiških telesih na področju šolstva oziroma izobraževanja in informiranja. Pika na koncu teh vrstic naštevanja ne more končati vseh preštevilnih dolžnosti, ki si jih opravljal. Spomni se, Lojze, ko smo v osnovni organizaciji našteli pri nekaterih članih tudi deset in več zadolžitev, tako imenovanih funkcij. Kot analitik naj si dobrohotno dovolim »izračunati« vse funkcije in »funkcije«, ki si jih opravljal oziroma imel: 35 let: 4 (mandat, obdobje) x 10-90. Pustimo šalo na stran, res pa je, da smo se v osnovni organizaciji odločili zapisati — in to (nekaj časa) tudi spoštovati — da ne sme imeti noben član ZK več kot štiri aktivne zadolžitve hkrati. Nekaj podobnega bi kazalo zapisati celo v statut Z K. Lojze, rad se spominjam trdega dela v sindikatu in prijetnih občutkov hkrati, ko smo kovali ugled sindikata v Gradisu, ko so nas nekateri partijci gledali postrani in imeli celo nemogoč pomislek: ali je partija transmisija sindikata v Gradisu? Toda, glej ga šmenta, vedno na novo se odkriva, da določa vpliv politične organizacije predvsem njena aktivnost v izpolnjevanju teženj največjega števila delav- cev. Prav tu pa si ti skoraj vedno zadeval žebljiček na glavico. Velikokrat je bilo težko biti Pam*' ten, razpet med decentralizacijo (' Žal ni bila razumljena v Gradisu toliko v prid delavčevega samoupra nega odločanja pri pridobivanju 'n delitvi dohodka kot v prid drobno-podjetniškega osamosvajanja) na e strani in krepitvijo vsebinsko ve kega Gradisa na drugi strani. Naj končam z razgovorom z Rudijem Ganzitijem, predsednikom stn dikata gradbenih delavcev Slovenije, o vlogi Gradisovega vestnika, kijem objavljen v prvi številki aprila I S tem se ti, naš dragi Lojze, P0*!?' šamo oddolžiti na tebi znaci e način, prek vrstic »tvojega« (-,raa' sovega vestnika ob njenem srebrnet jubileju. »Tovariš Rudi, sindikalne organ' zacije Gradisa so dale pobudo za' dajanje Gradisovega vestnika. K I meniš Ti o vlogi listov kolektivov. »Ne morem si predstavljati,*J* dejal »uspešnega upravljanja P°. lija, zlasti velikega podjetja, ki je 5 roko razpredeno, če ni nečesa, kar ta kolektiv tesno povezovalo. Vidrin Gradis je takšno veliko podjetj*,* potrebuje razen sedanjih vezi še ne vez. To je, da tako rečem decentra zirana celota, veliko podjetje s štev nimi gradbišči in prav je, da takse kolektiv povezuje lastno glasilo.« Ni dobro Lojze, dajati se v zobe zavistnežem, zato izpustiva naštev' nje vseh priznanj, nagrad in °d'1, vanj, ki si jih dobil za preteklo de Ozriva se raje še malo naprej. Ne odidi povsem iz Gradisa! čaj se na kavico, čaj ali kozarček do brega, pa ne le na klepet, ampak s naprej aktivno. Predlagam ti, da s dogovoriš z uredništvom, da opre'n novo rubriko v Gradisovem vestnik' Naslov naj bi bil stalen, na prime'■ »Povedali so mi (starejši Gradisov ci)«. Ti bi obiskoval starejše že up° kojene in še aktivne Gradisovce, k' . ti bržkone radi povedali svoje najbol zanimive doživljaje v Gradisu, kaler bi ti znal spretno prenesti na PaP‘r' Če se boš strinjal z mano, boš tak lahko ostal aktiven Gradisovec d konca svojih dni — v drugem l's0' čletju. Se na mnoga leta, Lojze, v nem pokoju; takšnem, da te ne b poznal — kot sam praviš — vsak drugi Gradisovec, ampak vsak p1' smen Gradisovec s člani svoje dr"' žine vred. To 1983 bo krizno leto Nadaljevanje s 1. strani Porabljen material za izdelavo se ^ ttlotnem prihodku povečuje od na 24,7%, kar navidezno nizuJe ekonomičnost. Vendar moramo primerjati stroške za porab-Jen material z vrednostjo lastne Proizvodnje (VLP), da odpravimo P lve spremenjene strukture zaradi manjšanja obrtniških in koope-fntskih del. Delež stroškov mate-VLP bo znašal leta 1982 %, kolikor tudi letos. Dohodek je kot razlika med ce-o'nim prihodkom in materialnimi s roški glavno merilo naše uspešno-1 Y proizvodnih tozdih naj bi se Povečal od 2.786 milijona dinarjev, ol'kor se ocenjuje njegova vred-ll?st v letu 1982 na 3.010 milijonov mnarjev, to je za 8%. Razporejanje dohodka Struktura razporejenega dohodka naj bi v letu 1983 ostala nespreme-nJena. Akumulacijska sposobnost, j^erjena z ostankom čistega dogodka (ta vsebuje tudi sklad skupne Porabe) in amortizacijo (minimalno ln Pospešeno) naj bi se povečala od 1.074 milijona dinarjev na 1.249 milijona dinarjev, to je za 16,3%. To povečanje je višje kot povečanje dohodka, pa vendar nižje od predvidene inflacije. Osebni dohodek naj bi se povečal v enaki meri kot (čisti) dohodek kar bo v skladu z resolucijo, če bomo dosegli predvidene izvozne rezultate in izboljšali produktivnost in ekonomičnost. Manj (nad)ur — višja produktivnost V domovini bomo letos zaposlili predvidoma 370 manj delavcev v proizvodnih tozdih. Zmanjšanje znaša 6%, od tega bo zmanjšanje v gradbenih enotah 8,6%, medtem ko naj bi se število v obratih povečalo za 0,4%. Število efektivnih ur bo v letu 1982 na zaposlenega 1.815, v letu 1983 pa le za malenkost nižje, predvsem na račun zmanjšanja nadur od 75 na predvidoma 62 na delavca. Nadure se bodo morale bržkone zmanjšati v še večji meri, saj bo delovalo kar pet dejavnikov na zmanjšanje nadur: (1) letna prerazdelitev delovnega časa, (2) za- konska omejitev nadur, (3) manj dela, (4) nižji učinki v nadurah in (5) visoka cena nadur. Kdor v letu 1983 ne bo dvakrat (petkrat) pretehtal vnaprejšnje vsakokratne odobritve nadur, ne bo ravnal le proti stabilizaciji. ampak bi mu morali pridati kakšen hujši negospodarni pridevek. Ure nadomestil na delavca naj bi se znižale od 367 na 358 — za 2,4 %. To bo težko, ker bo v letu 1983 več praznikov (na delovni dan) in dopustov (starejši kolektiv), precej manj pa bi moralo biti zato boleznin. Ali so naše kadrovske službe skupaj z zdravstvenimi ustanovami zadosti pripravljene na to? Samo dejanske efektivne ure —-teh menimo opraviti vtozdih 10,374 tisoč — prinašajo rezultate. V eni efektivni uri naj bi ustvarili 662 dinarjev vrednosti lastne proizvodnje, to je 20,5% več kot leta 1982. Realni osebni dohodki Dohodek na pogojno uro (D/ph) bo znašal v proizvodnih tozdih v letu 1982 94 dinarjev, v letu 1983 pa predvidoma 112 din arjev ali 19% več. Osebni dohodek na pogojno uro (OD/ph) naj bi se povečali od 42,73 na 50,90 dinarjev, to je za enakih 19 %. Ali bo to zadoščalo, da se zaustavi že nekajletno — v Gra- disu nadpoprečno — padanje realnih osebnih dohodkov, bomo ugotavljali sproti ne le na podlagi uresničevanja planiranih količin in kazalnikov, ampak tudi na podlagi dejanskega gibanja cen življenjskih potrebščin. Poprečen osebni dohodek v tozdih naj bi znašal v 1983. letu 14.700 dinarjev. Terenski dodatek Kar zadeva terenski dodatek, se prav zdaj odločamo za n jegovo ure ditev. Dobili naj bi ga vsi upravičenci, ki imajo povečane stroške zaradi dela in življenja na terenu, predvsem kar zadeva hrano in nastanitev. Na terenski dodatek naj bi bili upravičeni tudi tisti delavci — domačini, ki delajo ria terenu in užijejo kosilo na delovnem mestu zaradi opoldanske prekinitve — zlasti poleti zaradi letne prerazdelitve delovnega časa. Sploh se sindikat gradbincev prizadeva, da bi delovni kolektivi na račun terenskega dodatka v največji možni meri omogočili delavcu zadostno, to je obilno in kakovostno hrano in primerno nastanitev, ustrezajočo standardom minimalnih življenjskih pogojev bivanja na terenu. Stane Uhan ^SM se mora približati svojim članom Nadaljevanje s 1. strani najmnožičnejša organizacija Vladih. Svojo dejavnost bo morala 0rganizirati tako, da se skozi delovaje izražajo vsi posebni in razno-Vstni interesi ter potrebe mladih, skladno z vsestranskim bojem za sofistično samoupravljanje. Pri urejevanju svojih nalog se bo ZSMJ ZavZemala še za skupno akcijsko in Programsko delovanje, izobraževalo in aktiviranje mladih v družbe-. h organizacijah in drugih oblikah 'ateresnega organiziranja, ki vsebin-sk° pomenijo del enotne fronte •alade generacije v Jugoslaviji. Malo pa se je na kongresu govo-y o o »sodobnih metodah dela« v fSMj. S tem se zaenkrat razume, Postavljanje novih vprašanj znotraj ^SMj in odpiranje prostora ^a ini-^ative, kjer bodo najbolj zanimiva fašanja ekologije, mirovnih gi-Vnj in bojev za mir, vprašanja po-:rejenosti in neenakopravnosti fsk, vprašanja seksualne svobode lld. Največ izmenjavanja izkušenj in feni o metodah družbenopolitična dela v različnih območjih Jugo-Mavije smo pričakovali delegati iz f štev, kjer je naše delo v glavnem fikretno, samoupravno in akcij-s*o naravnano. Na kongresu ni bilo Povdarjeno, da je potrebno za reše-Vnje novih problemov izdelati tudi fe metode (načine) dela in jih uspešno preiskušati ter uporabljati v vsakdanji praksi. Za uporabljanje koristnih novosti bi morali biti najbolj dovzetni mladi člani ZSM, nove načine družbenopolitičnega delovanja pa bi naj prenašali na vse mladince mladi družbenopolitični delavci in mentorji mladinskih organizacij. Vprašamo se lahko, na katerih sestankih se redno uporabljajo avdiovizualni pripomočki za ilustrira-nje, pojasnjevanje in temeljitejše informiranje prisotnih o pomembnih predlogih, novostih in alternativah? Kdo naj razmišlja o dobri pripravi, izvedbi in racionalizaciji sestankov? Kako naj postane družbenopolitično delo zanimivo za mlade ljudi? Na vsa ta in podobna vprašanja težko zadovoljivo odgovarjamo v mladinskih organizacijah vedno bolj izobraženim in radovednim mladim članom. Za konec nekaj drobcev iz pomembnejših kongresnih usmeritev in načel, ki jih moramo poskušati spraviti v življenje predvsem mladi člani OO ZSM v združenem delu in to so zlasti: — uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in politike gospodarske stabilizacije; i — i 6 8 r KONGRES SSOJ KOHEPEC CCOJ KOHrPEC HA CCMJ KONGRES ZSMJ KONGRESI I LRSJ A JSZISZ KONGRESSZUSA — temelj razvoja naše družbe naj bo vključevanje mladih v ustvarjanje materialnih in vseh drugih dobrin; — zavzemanje za ohranitev in izboljšanje ekonomskega položaja mladih; — neizprosen boj proti vzrokom trenutnih gospodarskih težav, ne samo proti posledicam; — zahtevati večjo odgovornost vseh, tudi mladih, ki so najbolj izobražen del prebivalstva; — uveljavitev proizvodnega in ustvarjalnega dela; — zaposleni naj skrbe za delo mladih; — nezaposlenost bomo reševali z večjim vlaganjem v prednostne dejavnosti, s poživitvijo kmetijstva, razpisali bomo ljudsko posojilo za odpiranje novih delovnih mest ali samoprispevke; , — zahtevamo zaostritev odgovornosti v kadrovski politiki; — potrebno je odpraviti honorarno in nadurno delo, dodatne zaposlitve, zaposlitve s pokojnino ipd.; — potrebno je vzeti premoženje tistim, ki so ga dobili na nezakonit in nepošten način; — tisti, ki imajo hišo, naj vrnejo družbeno stanovanje; — mladi moramo še bolje izkoristiti odprtost in širino političnega sistema socialističnega samoupravljanja, se množično samoupravno in politično izkazati ter uveljaviti; — boriti se moramo proti forum-skemu delu, birokraciji, nepotrebnem politiziranju in ločevanju vodstev ZSM od mladih; — združeno delo se naj pravočasno usposobi za naloge v usmerjenem izobraževanju; — zavzemali se bomo za prostovoljno in amatersko delo mladih v ZSM, družbenih orgahizacijah in društvih, v športu, na mladinskih delovnih akcijah itd. Vsi mladinci imamo zopet novo priložnost, da preidemo od besed k dejanjem, kar bomo ponovno ocenjevali in usmerjali čez štiri leta na 12. kongresu ZSMJ. Tekst in foto: Janez Ferlinc ml. V letu 1983 bomo nadaljevali z vzgojo in izobraževanjem lastnih kadrov. Že v oktobru, leta 1982, smo začeli z akcijo zbiranja potreb po izobraževanju v letu 1983. Pripravljen je bil program izobraževanja za leto 1983. Odbor za kadrovanje in izobraževanje ter konferenco kadrovskih delavcev Gradisa sta plan v decembru 1982 že obravnavala in dala svoje pripombe. Poleg vrste drugih izobraževalnih akcij in štipendiranja mladine v Ul izobraževanju, višjih in visokih šolah, bomo organizirali še naslednje izobraževalne akcije: 1. Pripravljalne seminarje in strokovne izpite za tehnično stroko 2. Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev v gospodarstvu 3. Razne tečaje in seminarje v okviru DO za pridobitev izobrazbe 4. Funkcionalno, dopolnilno izobraževanje 5. Družbeno politično izobraževanje Z omenjenimi akcijami želimo funkcionalno izobraževanje zajeti kom-pleksneje, obenem pa omogočiti delavcem, da si permanentno dopolnjujejo svoje znanje iz stroke in sorodnih strok. 1. Pripravljalni seminarji in slrokovni izpiti iz tehničnih strok V sodelovanju z izpitnim odborom pri GZS bodo v letu 1983 strokovni izpiti za gradbeno stroko kot sledi: Izpitni roki za strokovne izpite gradbene stroke za leto 1983 Izpitni roki za strokovne izpite elektrostroke za leto 1983 Zap. št. Oddaja pisne Prijave do naloge na Klavzurna daljši rok naloga Ustni del I-E/83 20. 12. 1982 4. L 1983 8. 1. 1983 17. -19. L 1983 ll-E/83 7. 2. 1983 16. 2. 1983 19. 2. 1983 1. -3. 3. 1983 II l-E/83 11.4.1983 20.4. 1983 23. 4. 1983 9. -11. 5. 1983 IV-E/83 5. 9. 1983 12. 9. 1983 17.9.1983 26. -28. 9. 1983 V-E/83 7. 1 L 1983 16. 11. 1983 19. 11. 1983 12. -14. 12. 1983 Izpitni roki za strokovne izpite strojne stroke za i leto 1983 Zap. si. Prijave vlo klavzurna naloga Ustni del I-S/83 22. L 1983 5. 2. 1983 21. -23. 2. 1983 ll-S/83 5. 3. 1983 19. 3. 1983 4. —f>. 4. 1983 II l-S/83 28. 5. 1983 11.6. 1983 20. -22. 6. 1983 IV-S/83 24. 9. 1983 S. 10. 1983 17. -19. 10. 1983 V-S/83 19. 11. 1983 3. 12. 1983 19. -21. 12. 1983 2. Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje poslovodnih in drugih delavcev v gospodarstvu terminski plan seminarjev v letu 1983 za odgovorne kadrovske delavce: Začetek seminarja Zagovor naloge 14. skupina 24. L -3. 2. 1983 25. 3. 1983 15. skupina 2L.2.-3. 3. 1983 15. 4. 1983 16. skupina 14. 3. -24. 3. 1983 20. 5. 1983 17. skupina 4. 4.-14. 4. 1983 27. 5. 1983 18. skupina 23. 5. -2. 6. 1983 16. 9. 1983 19. skupina 6. 6. -16. 6. 1983 30. 9. 1983 2o. skupina 19. 9. -29. 9. 1983 18. 11. 1983 2 1. skupina 17. 10.-27. 10. 1983 22. skupina 7. 11.-17. 11. 1983 Zap. št. Prijave do Klavzurna naloga Ustni del I-G/83 24. 12. 1982 15. L 1983 24. -27. 1. 1983 II-G/83 14. L 1983 29. 1. 1983 14.-17. 2. 1983 II l-G/83 1 1. 2. 1983 26. 2. 1983 14. -17. 3. 1983 IV-G/8 3 18. 3. 1983 2. 4. 1983 18.-21. 4. 1983 V-G/83 15. 4. 1983 7. 5. 1983 16.-19. 5. 1983 VI-G/83 13. 5. 1983 4. 6. 1983 13.-16. 5. 1983 — VII-G/83 9. 9. 1983 24. 9. 1983 10.-13. 10. 1983 VI II-G/83 7. 10. 1983 22. 10. 1983 7.-10. 1 L 1983 IX-G/83 28. 10. 1983 12. 11. 1983 5.-8. 12. 1983 Razpis tečaje in seminarjev zaleM983 IV. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji Tečaji in seminarji, dobitev izobrazbe organizirani v okviru delovne organizacije za pri' ~ ^ivljenje in delo 20.-21. 4. 5. 4.-16. 4. 1983 1983 Tečaj za VK delavce — skupinovodje Začetek tečaja 17. 1. 1983 — konec tečaja 11. 3. 1983 Tečaj za kV delavce zidarje, tesarje, železokrivce Začetek 10. 1. 1983 — konec tečaja 1.4. 1983 4.4. 1983 — konec tečaja 1. 7. 1983 3. 10. 1983 — konec tečaja 29. 12. Tečaj za priučene zidarje, tesarje, železokrivce Začetek 10. 1. 1983 — konec tečaja 4. 3. 1983 7. 3. 1983 — konec tečaja 29. 4. 1983 2. II. 1983 — konec tečaja 28. 11. 198. Za priučene delavce lahko organiziramo tečaje tudi po TOZD, datum sporazumno določimo. Večaj za gradbene minerje Začetek 1. 3. 1983 — konec tečaja 7. 6. 1983 26. 9. 1983 _ konec tečaja 23. 12. 198- Tečaj za strojnike težke gradbene mehanizacije Začetek 4. 1. 1983 _ konec tečaja 4. 3. 198.' 7.3. 1983 • - konec tečaja 29. 4. 198 ' 2 11. 1983 ._ konec tečaja 30. 12. 198 ’ Večaj za inštruktorje praktičnega pouka Začetek 4. 4. 1983 17. 10. 1983 <• v J.enje m delo v skupini • tudij dela in časa -t,—10. 4. iy«.s hL!g n,avedenih ,em hodo potrebe narekovale še druge vsebine, ki jih 1,10 skusalt kljub stabilizacijskim prizadevanjem uresničiti S- Družb Šemi »eno politično izobraževanje n:ir za sindikalne delavce Seminar za pripadnike civilne zaščite ■»eniinar za vodje DPO 6i Razpi: Mazi po dogovoru po dogovoru po dogovoru »s kadrovskih štipendij za šolsko leto 1983/84 — konec tečaja 7. 6. 198.' Večaj za strojnike vrtljivih stolpnih žerjavov Začetek 4. 1. 1983 1. 2. 1983 27. K). 1983 - Večaj za strojnike avtodvigal Začetek 1. 2. 1983 1. 3. 1983 1. 12. 1983 Večaj za montažerje žerjavov Začetek 1. 2. 1983 29. 3. 1983 28. 9. 1983 — konec tečaja 19. 12. 1983 konec tečaja 31. 1. 198-konec tečaja 28. 2. 198. konec tečaja 25. 1 V 198- konec tečaja 28. 2. 198 ' konec tečaja 28. 3. 1983. Poklica (iradbin^lL ~ —' zidar — lesar ~ železdkrivec ~ STGM l esarji - razni Elektrikarji — energetiki lehn?č jS,roin' kljneavničarji ' Ekonomska ~~ administrativna ~~ ostale šole fakultete EAGg Ekonomska fakulteta Mr°jna fakulteta . košnje Št. štipendij Stopnja zahtevnosti 30 80 30 10 10 5 20 5 5 5 2 2 1 IV IV IV IV IV IV IV v v v Vil VII VII konec tečaja 29. 12. 19#3 URADi^! štipendiranje je potrebno oddati — konec tečaja 28. 2. 1983 — konec tečaja 25. 4. 1983 — konec tečaja 26. 10. 198- - Večaj za strojnike lahke gradbene mehanizacije Začetek 4. 1. 1983 — konec tečaja 28. 2. 1983 7. 3. 1983 - konec tečaja 29. 4. 1983 2. 11. 1983 - konec tečaja 30. 12. 198- - Večaj za strojnike betonarn Začetek 3. 2. 1983 3. 3. 1983 1. 12. 1983 Poleg navedenih tečajev bomo organizirali še naslednje tečaje, a bodo datumi začetkov naknadno določeni: 1. Tečaj za gradbene laborante 2. Večaj za strojnike avtočrpalk 3. Večaj za kontpresoriste 4. tečaj za signaliste 5. tečaj prve pomoči 6. ostale tečaje po želji TOZD Po dogovoru s TOZD je mogoče posamezne tečaje posebej planira11 po času, vsebini in kraju izvedbe. Vse tečaje je možno izvesti tudi ob deh1-še posebno, če TOZD sestavi kompletno grupo tečajnikov. •samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SRS. posamezne TOZD Gl P — ■Center za izobra-tipendije hodo podeljene po Zveza kulturnih organizacij Slovenije je skupaj s podjetjem »E VA« v Cerknem organizirala 18. in 19. decembra 1982 IV. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. V lepem mestu smo se zbrali v so boto, 18. 12., v hotelu »ETA«. Čeprav je padal dež, nam ni bilo težko oditi do partizanske bolnice »Franje«, ki je v svetu edinstven primet - edinstven po lokaciji in opremljenosti. Bolnica ni bila odkrita in požgana ter je še danes ohranjena takšna, kot je bila 1945. leta. 1 ahko rečem, da nam je dež omogočil sc bolj občutiti težavnost poti, ki pelje do bolnice in, ki je bila v vojni še težja, pa vendar neštetokrat premagana. Od tod smo se v rnili v hotel, kjer smo se s čajem ogreli in v dvorani nadaljevali s programom srečanja. Na vrsti je bilo predavanje in pogovor o književnosti in literarnih zvrsteh. Oh 15. uri smo se okrepčali s kosilom, po kosilu pa spet v dvorano, kjer je bila okrogla miza - pogovor avtorjev z žirijo o prispevkih, ki so bili poslani. Bilo je živo: padle so besede kritike in tudi pohvale. Od I. srečanja se je stanje občutno popravilo in z željo, da ho V. srečanje še boljše, smo končali okroglo mizo. Sledila je priprava na literarni večer, ko so av torji predstavili svoja dela. Tako smo se še bolj zbližali in spoznali novejše soudeležence srečanja, lako se je končal prvi dan srečanja. V nedeljo, 19. decembra, smo si ogledali mesto in muzej NOB v živo, na koncu pa še na filmskem platnu. končali smo z besedami zahvale organizatorjem in domačinom ter z željo, da bi dobili status društva, ki bi še bolj zaživelo. Ena od pesmi, ki sem jo prispeval na srečanju, je tudi » I ko su oni«. Milenko Nikič Tko su oni? Tko su le stare sjenkc šlo sc krčili oko nas; tko sii le'stare kosti sto od prolazrtika trate spust Sit drhlavim ritkama mole, da sc im za kruh da; Odkiiil su dosti i kudu idil kudu idil dali ili ko u prolazu pozna? U svakom gradu tnalom il' večem Iuhlju kil o u situ i trate sredi, teškoii koraka sitnice, starci šlo kruha nate i gdje je s meče. ista ih dovede na takve griine? Nerad, aljkavost il' tlnutc mane; II' mladi hoče serhez da ti ve, a stare pošalju ulicama svijetu, da ih kitno prolaznik prežite vatno je da njima ni ko ne smela. Opomba: Zagovor naloge udeležencev 21. skupine bo v januarju 1984, 22. skupine pa v februarju 1984. 4. Funkcionalno — dopolnilno izobraževanje - Pristop k projektiranju arhitektonskih zasnov glede na nove protipožarne predpise - Nekateri pomembni predpisi s področja kvalitete v gradnji in izvedbi - kako smotrno izolirati stavbe - Omejevanje razpok v betonu datum ni določb datum ni doldč6' datum ni doloC' datum ni določ? Rjavite se lahko do-19. januarja XX. Gradisove zimske športne igre bodo v Kranjski gori organizaciji osnovne organizacije sindikata FOZD GE Ljubljana dir°L1Ca '-1 konference OOZS Gl P GRADIS ter pod pokroviteljstvom I,*1®!11 tozd Ljubljana okolica Jožeta Zajca, bodo 5. marca 1983 de| Cren'*1-V kr;m.iski gori letošnje tradicionalne zimske športne igre m - ‘IVCev ^ 'ri|riisa. I ekmovanje bomo izvedli v enem dnevu in ,-:cer 5. tek'CU °h 9 00 uri ho s,art veleslaloma in ob 12.00 uri start smučarskih tegor' ^i^f Pa ^odo Pr'ji,vUen* tekmovalci razvrščeni v naslednje ka- Ye*eslalom - ženske: do 30 let l,;|U 30 let leki - zenske: do 30 let 2 km nad 30 let 2km teki - moški: do '3 let 4 km od 33 do 40 let nad 40 let 2 km 4 km xeleslalom Uo 33 let od 33 do 40 let 'tud 40 let - moški: Propozicije in razpisi so bili poslani v vse tozde 7. januarja 83 m oi ganizator do roka prijav, to je 19. januar 83, pričakuje prijave i/ vseli tozdov Gradisu. Po besedah predsednika organizacijskega odbora tov Vekoslava Pečnika je organizator preskrbel tudi možnost koriščenja nočitev iz 4. na 5. marec v hotelu Prisank, za vse oddaljene tozde, ka-tenli tekmovalci bovlo morali priti na igre en dan prej, to je v petek zv ečei. Ob tej priliki naprošamo vodje ekip tozdov. via prijavijo ločno število potreb nočitvenih kapacitet in se jih potem dejansko tudi drži- lorcj Gradisovci, na svidenje 5. marca 83 kranjski gori Alojz Polajnar Iz 4. seje predsedstva Konference OOZS Gradisa v lanskem letu ■\ v J Na zadnji seji v lanskem letu so se delegati predsedstva konference OOZS Gradisa sestali 9. decembra v Ljubljani na delovni skupnosti skupnih služb. Glavne teme, ki so bile obravnavane je bilo poročilo delovne skupine družbenopolitičnih organizacij (brez mladine) Gradisa o ugotavljanju odgovornosti za nastalo izgubo leta 1980 v tozdu Koper, finančni načrt konference sindikata Gradisa za leto 1983 in 1984 ter ustanovitev mladinske delovne brigade Gradisa. PRIMER KOPRA MORA DELOVATI PREVENTIVNO Delovna skupina DPO (brez mladine) v sestavi: Alojz Hraščanec, Brane Štrekelj, Miroslav Šukovič, Milan Petek. Franc Čontala, Slavko Šarič in Valter Masten je na osnovi razprave na dveh sestankih in razgovora pri katerem so sodelovali še: Anton Franderajh, Franc Plazar, Peter Kunej, Vekoslav Pečnik, Janez Nučič in Damjan Klemenčič sprejela naslednje zaključke: 1. Delovna skupina DPO se ne strinja z zaključki komisije za ugotavljanje odgovornosti v tozd GE Koper ki ugotavlja, da na osnovi razpoložljivih dejstev ne more ugotoviti odgovornosti posameznih delavcev tozd, ki pa je iz dejstev navedenih v poročilo komisije določljiva. 2. Delovna skupina meni, da je predlog 'strokovne komisije za spremljanje in izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih udeležencev sanacije in pokrivanja izgube po ZR 80 v tozd GE Koper in ki zadeva ugotavljanje odgovornosti v tozd GE Koper nepopoln. Strinjamo se z opredelitvijo odgovornosti na nivoju tozd ne pa tudi z opredelitvami odgovornosti na nivoju DO in DSSS. Ugotavljamo, da tozd GE Koper ni dobila zadostne strokovne pomoči s strani DSSS in vodstva DO v smislu koordinacije in organizacije dela. Smatramo, da je bila kadrovska zasedba za tako zahtevna dela prešibka in zato poslovne odločitve slabe. 3. Delovna skupina ugotavlja, da so na slab poslovni rezultat tozd GE Koper v letu 1980 vplivale predvsem slabe poslovne odločitve na vseh nivojih poslovnega odločanja. 4. Od vodstva DO zahtevamo, da se vzpostavijo takšni organizacijski principi in odnosi, ki bodo omogočali pravočasno zaznavanje nastajajočih problemov in učinkovito ukrepanje ter na tej osnovi tudi ugotavljanje odgovornosti. 5. Ugotovljene izkušnje in pomanjkljivosti v postopku ugotavljanja odgovornosti v obravnavanem primeru je potrebno prenašati na kadrovski in organizacijski del poslovnega procesa, da se onemogočijo ponovitve podobnih primerov. O predlogu delovne skupine se je razvila živahna razprava, v kateri je bila postavljena predvsem dilema, ali s sprejemom te ocene zadevo zaključimo ali zahtevamo od posameznih organov, da nadaljujejo aktivnost pri ugotavljanju odgovornosti. Osnovno vodilo, ki ga je delovna skupina pri svojem delu imela je bilo, da deluje preventivno in nakaže odločno pripravljenost DPO, da v morebitnih bodočih podobnih primerih zahteva sprotno ukrepanje, da do izgube ne pride. V primeru izgube pa bodo DPO zahtevale da se odgovornost ugotavlja konkretno in na vseh nivojih. Po dolgi, ostri in burni diskusiji je predsedstvo konference Gradisa sprejelo »Politično oceno ugotavljanja odgovornosti za nastalo izgubo v tozdu GE Koper po ZR 80« in odločilo, da se le-ta pošlje delavskemu svetu delovne organizacije in odboru samoupravne delavske kontrole Gradisa. KDAJ PRERAZPOREDITEV DELOVNEGA ČASA? Delegati predsedstva konference sindikata Gradisa so razpravljali tudi o predlogu prerazporeditve delovnega časa, ki ga je pripravila Kadrovsko socialna služba. Ocenjeno je bilo, da predlog ni najustreznejši z vidika produktivnosti dela, saj bi le-ta moral biti v tesni povezavi z optimalnim koriščenjem delovnega časa. Po razpravi jp bil sprejet sklep, da predsedstvo podpira prizadevanja za letno prerazporeditev delovnega časa, in se zavzema za čimenotnejše rešitve v Gradisu, če ni možno za vse tozde enaka, pa vsaj v posameznih regijah. Ob tem je treba več pozornosti posvetiti tudi drugim elementom dviga produktivnosti kot so: tehnologija, organizacija dela, me-hanoopremljenost ipd. Konferenca sindikata Gradisa predlaga Delavskemu svetu Gradisa, da naj sprejme konkretne usmeritve za kompleksno reševanje vprašanja delovnega časa. KOLIKO ČASA BOMO ŠE BREZ DIREKTORJEV IN KPO? Predsedstvo konference je bilo informirano tudi o izidu razpisa za predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije, direktorja delovne skupnosti skupnih služb in direktorjev strokovnih služb v delovni skupnosti skupnih služb. Ugotovljeno je bilo. da se nihče ni prijavil za razpisana dela oz. naloge: — predsednik kolegijskega poslovodnega organa, — član kolegijskega poslovodnega organa za industrijsko dejavnost, — direktor Delovne skupnosti skupnih služb, — direktor službe za avtomatsko obdelavo podatkov pri DSSS. Zaradi tega, ker predsedstvo ni dobilo ustreznih predlogov o kandidatih, o le-teh ni moglo razpravljati in je sprejelo sklep, da bona podlagi pismenega poročila razpisne komisije o kandidatih razpravljalo na svoji naslednji seji. Ob tem je bila, na osnovi razprave sprejeta tudi ocena, da rezultati razpisa kažejo na veliko neresnost in neenotnost v kolektivu pri reševanju ključnih kadrovskih vprašanj. Ta odnos še posebej izstopa v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah, ko bi se morala delovna organizacija čimprej konsolidirati za učinkovit® reševanje aktualnih gospodarskih problemov. MLADINCI GRADISA BODO IMELI SVOJO DELOVNO BRIGADO Na predlog koordinacijske#1 sveta OO ZSMS Gradisa je predsedstvo konference sindikata Gradisa razpravljalo tudi o ustanovil mladinske delovne brigade Gradis^ ki bi se v letošnjem letu udeležila ene od zveznih delovnih akcij sicer v okviru občinske konferen ZSMS Ljubljana Moste-Polje, v naslednjih letih pa pod okriljem vedn^ druge občinske konference, kjc imajo naše temeljne organizacij svoje sedeže. Predsedstvo je podprlo predi®® mladine, da se ustanovi mladi n* delovna brigada Gradis, saj briga®^ pomeni pomembno ■ predstav11-Gradisa v širšem jugoslovanske prostoru. rdil' . Delegati predsedstva so p°,r°e finančni plan sindikalne konferen za letošnje leto in podali PreC* ^ združevanja sredstev za P°trt:ku konference v letu 1984 v zne* enega milijona. C. PaV*'n — »Ma znaš Ante, tudi mi na obali bi lahko uvedli kolektivno vod*1’ — »Oštja Frane, a misliš da bi bilo to dobro???« > — »Ma znaš, da bi. Za našo več milijardno izgubo tako ne najdem« P% me/nega krivca* če pa bi imeli kolektivno vodstvo pa bi se taki krivci Še skrili. Pa bi bili lepo »kolektivno« vsi krivi. Izgubo pa bodo, kot se st’’ »kolektivno« prevzeli vsi tozdi.« \ V OURNI SO SVEČANO PROSLAVILI DAN REPUBLIKE J Svojo ljubezen do domovine ekje daleč na tujem še toliko bolj 'n Praznik republike je tam t0j'kp bo|j svečan. Tega smo se avedali tudi delavci gradbišča 'Jurna v Iraku ob pripravljanju Praznovanja 29. novembra — dneva epublike. Priprave za praznovanje J- J?revzela osnovna organizacija z d|kata v DE. Naloge smo se lotili Vso resnostjo in zavzetostjo, saj v.° vedeli, da bodo v nas uprte tako ,1. domačinov kakor tudi oči vseh J . delavcev, ki delajo na našem dan poprej je začela z om ekipa za pripravo hrane, kjer se se posebej izkazali delavci, ki so pekli ovce na žaru. Videlo se je, da so zares pravi mojstri na tem področju. Skoraj da ni bilo delavca, ki ne bi na sam dan republike že navsezgodaj poprijel za delo. Nekateri so pripravljali dvorano, v kotu menze je imela še zadnjo generalko skupina, ki je sodelovala v prazničnem programu, zunaj pa so se pekle specialitete na žaru. Ob deseti uri se je začel nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe vseh Gradisovih tozdov, ki delajo na gradbišču, kakor tudi ekipe naših soizvajalcev. Po ogorčenih bojih so imeli največ sreče delavci Geološkega zavoda iz Ljublja- ne, ki so zasluženo osvojili prvo mesto. Malo po poldnevu smo se vsi zbrali v prostorih jedilnice. Poleg naših delavcev so bili na proslavi prisotni še predstavniki nadzora, delavci indijske firme MOPEC, kakor tudi naši iraški uslužbenci. Po himni je imel slavnostni govor vodja DE Ouma ing. Stane Bedene. Program, ki je sledil govoru je trajal celo poldrugo uro in ugotovili smo lahko, da je med dvesto delavci, kolikor nas je sedaj tukaj, veliko dobrih glasbenikov, pevcev, recitatorjev, igralcev. Praznovanje se je preselilo pred stavbo menze, kjer smo složno z roko v roki zaplesali ob pesmih Jugoslavijo in Kozaro m marsikomu se je ob mislih na domovino utrla solza v očeh. Ob pogrnjenih mizah je trajalo praznovanje vse do večernih ur. ko smo se počasi razšli in začeli pripravljati na nov delovni dan. Vedeli smo, da nas naslednji dan čakajo nove delovne obveznosti in vsak izmed nas se je zavedal, da se naša ljubezen do domovine ne odraža samo s praznovanjem, temveč tudi z vsakodnevno delovno uspešnostjo. Besedilo in slike: Stanko Zorec roko v roki smo zaplesali ob pesmih Jugoslavijo in Kozaro. Proslave Dneva republike so se udeležili tudi predstavniki iraškega nadzora in naši soizvajalci, delavci indijske firme MOPEC. Naši delavci prvi na mednarodnem nogometnem turnirju v Iraku V mesecu novembru je bil na območju iraškega mesta Amare orga-'ziran velik mednarodni nogometni turnir. Na njem so sodelovale dr-‘lve’ ki na tem področju izvajajo svoja dela. Tako so ob ekipah Taj- *n'ka, Španije. Madžarske in Nemčije na turnirju sodelovali tudi «'si delavci, zaposleni na gradbišču Dfc Uurna. Ekipe so bile najprej azvrščene v dve predtekmovalni skupini, na koncu pa so se najboljši Pomerili v finalni skupini. Po zares ogorčenih bojih so z zmago nad emčijo prvo mesto zasedli naši delavci. Pod vodstvom trenerja Ja-e.Za So našo državo zastopali še nogometaši Milun, O. Mesič, Nusino-lc’ Krebs, Audič, Rukav, Durič, Breški in Čulibrk. Fantje so s tem Pokazali, da Jugoslovani v Iraku nismo priznani samo kot dobri delav-’ ampak tudi kot odlični športniki. Besedilo in slika: S. Zorec Ekipa naših delavcev iz delovne enote Quama, ki je zmagala na turnirju v Iraku. \ GRADISOV VESTNIK izdaja Odbor za Informiranje organizacije združenega dela GIP Gradis Ljub-lana. Predsednik odbora Stane Beguš, namestnik predsednika Franjo Štromajer, člani Majda *|aček, Zinka Mihelič In Karolina Vodopivec. Ureja ga uredniški odbor: Milenko Nlklč, Bora Sta-jjjenkovič, Zinka Mihelič, Franc Kumer, Karolina Vodopivec In Franjo Štromajer. Tehnični urednik: matija Krnc. V. d. glavni In odgovorni urednik: Cveto Pavlin. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Tiska skarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov uredništva: Uredništvo Gradisovega vestnika, Šmarska 134a, Ljubljana, telefon 441-422, Int. 233. NAGRADNKA KRIŽANKA Ker ob zaključku redakcije časopisa še vedno prihajajo rešitve novoletne križanke, bomo rešitev križanke in imena nagrajencev objavili v prihodnji številki. Ekipa, ki je osvojila pokal Jugoslavije — pokal tovariša lita. Zenska ekipa Gradisa. KEGLJAČI GRADISA POKALNI PRVAKI JUGOSLAVIJE eto. ki se je pred kratkim i/teklo iko popolnoma upravičeno oznu- 110 kot leto, \ katerem so Graditvi kegljači ponovno dosegli vr-imske rezultate in v borbenih igrah usvojili pokal tovariša Tita. Osvoji* e s pokala pomeni za vse kegljače segljaskcga kluba Gradis veliko obvezo, da bodo z dobrimi rezultati nadaljevali tudi \ letošnjem letu in se eventuelno prebili tudi na evropsko kegljaško sceno, kjer so pred tremi leti tako uspešno nastopili in osvojili tretje mesto \ Evropi, lahko pa : ečemo tudi v svetu, saj na drugih celinah ni enakovrednih moštev in tekmovanj. Tot do osvojitve pokala maršala I ita ni bila lahka. To zmagi na podi ov ju ljubljanske kegljaške zveze so kegljači Gradisa zmagali tudi na republiškem tekmovanju in se uv rstili v finale jugoslovanskega pokala maršalu I ita, ki je bilo IV. decembra v Beogradu. To razburljivem boju so v finalu premagali ekipo Sloge iz Bosanskega Novega z rezultatom 994:921. Tot do prvega mesta pit je bila zelo težka in razburljiva. V četrtfinalu je Gradis premagal Tekstilca iz Odžakov z rezultatom 994:901, v polfinalu pa beograjsko Crveno zvezdo z rezultatom 936:864. Kegljaški jugoslovanski pokal tovariša l ita, za katerega so se letos borili že sedmič, so osvojili naslednji kegljači Gradisa: Albin Juvančič, Janez Belec, Dore Zdešar, Bojan Marinček, Darko Bizjak, Miha Fortuna, Matjaž Hočevar, Ivo Praprot-nik, Vinko Janša, Vili Košir in Teter Curk. I udi v tekmov anju za državno prvenstvo so kegljači Gradisa dosegli lepe rezultate. V tekmovanju na območju Ljubljanske kegljaške zveze so ekipno zasedli prvo mesto, med posamezniki pa prvih pet mest: 1 .»Vili Košir 5516kegljev, 2. Marjan Križaj 5474 kegljev, 3. Darko Bizjak 5454 kegljev, 4. Matjaž Hočevar 5445 kegljev; in tudi med pari pet prvih mest: 1. Košir-Bizjak, 2. Juvančič-Hočevar, 3. M. Križaj-T. Križaj, 4. Zdešar-Marinček, 5. Bel-cijan-Janša. Na slovenskem prvenstvu je med posamezniki Darko Bizjak zasedel tretje mesto, med pari pa je par Bizjak-Košir zasedel prav tako tretje mesto, Juvančič-Hočevar sedmo, Zdešar-Marinček osmo in Belci-jan-Janša enajsto mesto. Mladinca Hočevar-Juvančič pa sta prvaka med mladinskimi slovenskimi pari, med mladinci posamezno pa je Hočevar drugi in Juvančič tretji. Na državnem prvenstvu v Bački lopoli je bil Darko Bizjak s 1913 podrtimi keglji četrti, kar mu je omogočilo, da je zastopal jugoslovanske barve na tradicionalnem mednarodnem kegljaškem turnirju »Kup Karpatov« v Bukarešti. Državno prvenstvo parov je bilo v Sanskem mostu, kjer je bil Gradisov par Juvančič-Hočevar peti in Bizjak-Košir sedmi. Na mladinskem državnem prvenstvu v parih, ki je bilo v mboru, sta zmagala Juvančič j Dčevar z rezultatom 1783 P°^rI' gljev. Državno mladinsko prvC^ /o posameznikov je bilo v L.J11 Matjaž Hočevar je stalni Č’IJ mladinske državne reprezenta'11-" j tako da bo maja letos nastopi' ^ mladinskem svetovnem keglj"ske' prvenstvu v Toreču. Gradis je nosilec vrhunskega k,et Ijanja v Ljubljani, in v tej selekcij' J pet potencialnih kandidatov za n‘ stop na svetovnem kegljaškem I1. venstvu, ki bo 1984. leta v Ljubija1’' to so: Darko Bizjak, Vili ^os' ’ Bojan Marinček, Matjaž Hočeva' Albin Juvančič. Tako kegljači Gradisa usp' eš"° zastopajo na vseh tekmovanjih Sloveniji in Jugoslaviji svojega LlSt"' ■ novitelja in pokrovitelja našo de lovno organizacijo. Besedilo in slik6 C. I>;|V /lin V nekaj več kot 32. letnem obstoju kegljaškega kluba Gradis se je nabralo veliko odličij in pokalov. Po osvojitvi pokala maršala Tita se je moštvo Gradisa zbralo na svojem * e Ijišču. Na sliki desno sta trenerja moške ekipe Franc Belcijan in ženske e Dora Klemenčič, ki je edina še v klubu od njegove ustanovitve.