Ameriška Domovina Am/KJE RI C/*r N' y"-jv:y m mm A9VAQ9 ON&S National and International Circulation CLEVELAND OHIO. WEDNESDAY MORNING. JUNE 3, 1970 mtwim STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Boljše se branili na tujih tleh kot doma tajska je objavila, da bo po-slala “prostovoljce” v Kam-bodžo pomagat branit glavno m 3 s t o Phnom Penh. BANGKOK, Taj. — Ministr-ski predsednik Thanom Kitti-kachorn je dejal časnikarjem, bo Tajska poslala “prosto-Voljne” čete v Kambodžo, za ka-je ta zaprosila, ker je za ^ajsko boljše, da se bori proti komunističnemu sovražniku na Boh Kambodže, kot pa da čaka, ^ bo prišel na njena vrata. Po-vedal je, da bodo ti prostovoljci °boroženi in opremljeni z mate-Balom, ki ga je Tajska dobila iz ZDA. Koliko prostovoljcev bo Taj-ska poslala v Kambodžo, pred-sednik vlade ni povedal, dejal le io, da je Kambodža zaprosila Za 12,000 mož borbenih čet, ki bi branile glavno mesto hnorn Penh v slučaju, da bi ^orale domače čete od tam na ruga bojišča. Brvi bataljon bo odšel v Kam-°džo, kakor hitro bo mogoče. 0 uradni objavi bo sestavljen Pretežno iz v Tajski rojenih srnbodžancev in domačinov, ki fnaj° kambodžansko. Prvemu ataljonu bodo sledili drugi verjetno v moči ene cele divizije. Bajci in Kambodžanci se gle-. ai° Pisano skozi stoletja, da je °krat prišlo do skupnega boja Preti rdečim, je bilo treba ve-lko popuščanja na obeh stra-Peh, kajti skupna nevarnost ni Ba dovolj. Dogovor o sodelova-P* Je bil sklenjen na razgovo-v Bangkoku, ki se jih je ude-ezeval tudi poslanik ZDA Leo-Unger. Očitno je torej, da d dogovoru botrovale ZDA in _ Je ta dobil tudi blagoslov iz ^ashingtona. ^aPež se spomnil ob ^ waši uslužbencev Brža^^A^' — ^ vatikanski oseb ^ zaP°slenih okoli 7,000 jev ’ kardinalov do vratar-140 čl anje Je treba šteti tudi hovi an°v Papeževe garde. Nji pla-a^ eJemki so se približevali urar? - ^alijanskega državnega dose7]rVo’ Pa ga nis° nil svoj ' • Seda-j se jo sv- oče ob zlato J^Bileju — praznoval je svoji-3- — spomnil tudi vseh Šal o s.°truBnikov in jim povi-mesLrejemke za 100,000 lir na hieseč' ^ar nanese okoli $140 enkraf10 tega so dobili še Zhesk,iZreden priboljšek v ^eskU 100,000 lir. da se^61^ 80 zagotovilo, Sedai a.,a.^Brovi prejemki oc ^tjen)1^- li^evali italijanskemu d°brote emU indeksu- Vse Pred Je. Usiužbencem objavil dihal Papezevim jubilejem kar-dobrot Vni tajnik VBliot. Teh skih ,ka;!)deIeŽno tudi 45 kurij-razde odtmal°V’ ki opravljajo k"'sl'i SlUŽbe V Vali- Humphrey se ločil od vietnamske politike MINNEAPOLIS, Minn. — Bivši podpredsednik ZDA H. H. Humphrey bo prihodnji teden, kot napovedujejo, objavil svojo kandidaturo za zvezni senat, ko je sen. E. McCarthy ponovno kandidaturo opustil. Humphrey je bil kot podpredsednik ZDA tesno povezan z vietnamsko politiko predsednica L. B. Johnsona, ki jo je podedoval R. M. Nixon. Tako mu ni ostalo drugega, da je podpiral tudi Nixonovo vietnamsko politiko. Ko je pretekli mesec odredil Nixon nastop ameriških in južnovietnamskih čet proti rdečim zatočiščem v Kambodži, se je Humphrey od tega koraka odmaknil in s tem tudi od ce-otne vietnamske politike Nixo-na. Kljub temu napovedujejo, da se Humphrey v volivni kampanji ne bo veliko ukvarjal z Vietnamom in drugimi mednarodnimi vprašanji ZDA, ampak bo vso pozornost posvetil domačim vprašanjem. nodpredsednik S. T. Agnew na- mu napraviti še nekaj živinske govoril republikansko druščino krme. Letošnja povodenj je naj-na večerji, ki bo stala po $100,1 hujša v tem stoletju. Deroče vo-v Detroitu 15, junija, bodo med rje so preplavile obsežna polja, gosti tudi vsi vrhovi avtomobilske industrije v deželi. Napovedani so James M. Roche, načelnik GM, Henry Ford II. od Ford Motor Co., Lynn A. Townsend, načelnik chrysler|nja) ko pa se je vodovje od tam - , - - - • -j i j-- j Corp., in Roy D. Chapin Jr., na- začelo odtekati in valiti v Dona- nJ^ pritelelo v glavo jajce in volivnega boja, ko se je voliv- nlJ° kaJ prida, ker ne vodijo do čelnik American Motors. ja teLnejSe in deževno. Najviš mPeratura okoli 70. iimereška šolana mladina noče bili ‘konservativna’ PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je hotel dognati, kaj naša mladina pravzaprav misli o sodobnih družbenih idejah, kot so konservativnost, liberalnost itd. V maju je priredil primerno pozvedovanje in dognal zanimive stvari. Liberalizem je za mladino še zmeraj moda, in je v nevarnosti, da ga nara-‘ konservativnosti ne mara, 61% ščajoča reka, ki bo koncem tega študentov se je odločilo za libe-tedna dosegla višek, zalije. Me- ralnost in samo 26% za konser-sto ima okoli 200,000 prebival- vativnost, ostali se še niso od-cev, ki mrzlično pomagajo ar-j ločili. Vendar je liberalnost ne-madi in drugim strokovnjakom koliko bolj privlačna na vzhodu Romuni se borijo s podivjanim vodovjem G a 1 a t z, središče romunske jeklar ske industrije, se pripravlja na naraščajoče vodovje Donave. GALATZ, Rom. — To mesto leži na začetku Donavske delte Vsi bodo zbrani DETROIT, Mich. — Ko pri gradnji nasipov. Ti bi naj [zadržali naraslo vodovje in ob-I varovali pred poplavo mesto. Iz nižje ležečih predelov, ki so nevarnosti poplave naraščajoče reke najbolj izpostavljeni, so prebivalstvo že odpeljali na višje, varnejše kraje. Če nebo ne bo znova odprlo svojih zatvornic, upajo, da bodo mesto obvarovali pred poplavo. Zgradili so 10 čevljev visoke nasipe, da bi zavarovali kakih 20,000 hiš in industrijske naprave. Polja so že davno poplavljena in letošnja setev uničena. Ko bo hoda odtekla, bo mogoče kvečje- skupno, trdijo, da okoli 2 milijona akrov. Nešteto domov je uničenih in poškodovanih, škoda gre v stotine milijonov. Najprej je bila prizadeta severna Romu- kot pa v drugih delih dežele. Drugače je odstotno razmerje na vseh univerzah in podobnih zavodih skoraj isto. Stanje, je bistveno drugačno med odraslimi izobraženci. Tam je konservativnost še zmeraj v modi, ima na svoji strani 52% vprašanih, dočim jih je 34% za liberalne miselne tokove. Zakaj je med odraslimi toliko simpatij do konservativnosti? Precej zato, ker so voditelji liberalnih idej večkrat preveč zaleteli in branijo svoje poglede z veliko vnemo, toda ne ravno s preve-j liko dokumentacijo. Dalje so konservativni krogi previdni v svojih zaključkih in se ne vdajo rad prvim vtisom novih idej. GEORGE WALLACE OSTAL NA POLITIČNEM ODRU ZDA Bivši guverner Alabame George Wallace je včeraj pri demokratskih primarnih volitvalh zmagal nad svojim tekmecem s kar lepo večino preko 30,000 glasov in s tem ostal na političnem pozorišču ZDA. čez dve leti bo lahko na č bi morali farmarji na svoja litev, ali George Wallace ali polja, tako pa so se le odtrgali guv. Albert P. Brewer. Pri;0d doma. Črni volivci so imeli prvih primarnih volitvah je pri dežju večje težave priti na namreč med večjim številom |voiišča in jih je menda več osta-kandidatov dobil Brewer več jo doma. glasov kot Wallace, nihče od: g. Wallace je z včerajšnjo njih pa ni zmogel absolutne ^ zmago, ki pomeni dejansko iz-večine. Tako je moralo priti do'volitev za guvernerja Alabame, ožjih volitev. Včeraj so te pri- dobil znova temelj za kandidi- Jranje za predsednika ZDA v letu 1972, kot je to storil leta 1963. Tedai je zmagal v petih državah na Jugu in skoro dosegel, da bi bila volitev predsednika ZDA prenesena v Kongres. Wilson dobil jajce v glavo LONDON, Vel. Brit. _ Ko je nastopal v predmestjih Londona predsednik vlade H. Wilson nesle zmago G. Wallaceu. Pri preko milijon oddanih glasov je Wallace zmagal s kar čedno večino preko 30,000 glasov. Večina mu je napovedovala zelo pičlo zmago, pa istočasno računala tudi z možnostjo njegovega poraza. Poraženi guv. A. P. Brewer, nekdanji sodelavec G. Wallacea, je prišel na mesto guvernerja, ko je umrla 1. 1968 Lurleen Wallace. Bil je namreč pri volitvah I. 1966 izvoljen za podguverner-ja. Ko je priznal svoj poraz si- pretekli ponedeljek na volivnih noči, je Brewer dejal, da je Wal shodih, mu je na eneim izmed, ace zmagal na temelju rasnega Arabski gverilci zborujejo v Kairu KAIRO, Egipt. — Voditelji 10 arabskih gverilskih organizacij so se zbrali na petdnevno posvetovanje v Kairu. To je nekaj izrednega. Svoje dni so se radi zbirali, so pa prisil kmalu do zaključka, da sestanki ne pome- RdeČa mornarica še daleč zadaj? WASHINGTON, D.C. — Ameriški pomorski častniki, ki so imeli nalogo slediti vajam sovjetske vojne mornarice pretekli mesec, niso dobili o njej posebno dobrega vtisa. Trdijo, da je ta za cela leta zaostala za ameriško v pogledu sposobnosti za boje na morju. vo, je ta preplavila svoje bregove. Nevarnost se je sedaj premaknila proti delti, koder se zliva naraslo vodovje proti Črnemu morju. ------o------ V Egiptu 20,000 Rusov? LONDON, Vel. Brit. — Bivši letalski minister Julian Amery je dejal zadnji ponedeljek, da bo v Egiptu skoraj že 20,000 ru- se razlilo prav na njegovem če lu sredi nad očmi. Wilson se je obrisal in se umaknil v strankino pisarno v Harrowu. Nekdaj so trdili, da so Angleži zelo olikani in zadržani ljudje. Nemara je to res bilo nekdaj, za sedaj tale slučaj ni ravno dokaz vljudnosti. skih vojakov v rednih borbenih ši minister. enotah. “Egipt postaja naglo sovjetska kolonija,” je trdil biv- cem predstavljal kot glavni borec za obrambo položaja večinske bele plasti prebivalstva. G. Wallace je trdil, da je glavno vprašanje “blok”, pri tem je mislil na blok črnih volivcev, katerega cenijo na okoli 300,000. Ta naj bi bil pri prvih primarnih volitvah v ogromni večini glasoval za Brewerja in tako temu prinesel zmago. Tokrat beli glasovi niso bili razdeljeni. Črni skupnih interesov, ki bi kaj pomenili. Zato so morali imeti posebne razloge, da se sestanejo v Kairu. Med razloge spada gotovo o-ster napad iz Kremlja na “arabske pustolovščine” v vojskovanju proti Izraelu. Napad je naperjen posebno proti gverilskim akcijam v Libanonu, kjer se libanonski vladi godi očitna krivica. To bo pomenilo, da se je Izrael hoče ohraniti premoč nad Arabci v zraku so večinoma zopet vsi glasovali Moskva v sporu med gverilci in arabskimi vladami, posebno z stališče CLEVELAND, O. — V sedanjem vojskovanju med Izraelom in Arabci se je pripetilo že večkrat, da so bili Izraelci v nevarnosti, da jim zmanjka zalog letalskega o-rožja. Ne, da bi takih zalog sploh ne imeli, imeli so jih že, toda bali so se, da jim bodo kmalu potekle. V podobnem položaju so sedaj, pa vendar ne v čisto takem kot preje. Izrael ima sijajno izvežba-no armado. Da mu armada kaj koristi, mora imeti tudi sodobno orožje. Tu se težave za Izrael začenjajo. Sodobno orožje proizvaja trenutno v glavnem le Amerika. Druge države se za to proizvodnjo težko odločijo. Zase ga hitro dosti producirajo, za trg ga pa nerade, ker ne vedo, kakšne težave bodo imele s prodajanjem. Saj ima celo Amerika težave s tem poslom, ki so pa vse političnega značaja in izvirajo iz naše zunanje politike. Proti ameriškim prodajam orožja godrnjajo najprvo v Moskvi. Na to godrnjanje se mora naša federacija bolj o-zirati, kot mislimo. Z Moskvo vodimo namreč trenutno celo vrsto pogajanj, nekatera med njimi so celo važnejša od prodajanja orožja, na primer želja po miru v Aziji, po uspeš- nih razgovorih na SALT konferenci na Dunaju. Moramo naše prodaje orožja Izraelu naravnati tako, da se Kremlju preveč ne zamerimo. Zato so pri pogajanjih med nami in Tel Avivom oziri na Kremelj zmeraj prisotni. V naši deželi je dalje na milijone judovskih volivcev, tudi ti hočejo svoje simpatije do kandidatov drago prodajati, kar dobro vedo kongresni kandidatje. Ne smemo pozabiti tudi na gospodarsko moč judovskega kapitala. Vse to govori za prodajo našega o-rožja Izraelu. Nekaj razlogov govori stalno proti prodaji. Arabska nafta je najvažnejši med njimi. Jo imajo večinoma vse arabske države in vse so proti temu, da bi Izrael dobival ameriško orožje. Arabci nimajo pri nas narodne manjšine, ne volivcev. Njihov vpliv na našo domačo javnost je torej precej majhen, zato je pa njihov mednaroden vpliv velik, saj igra arabska nafta izredno veliko vlogo v mednarodni politiki. Izrael potrebuje trenutno najbolj 125 modernih letal. Jih nima in zato je zaskrbljen. Zaskrbljenost je upravičena. Izrael je do sedaj zmagoval, ker ni imel velikih težav z uničevanjem sovjetskih letal v arabskih letalskih silah. Izraelska letala niso namreč naletela na primeren odpor arabskih letal in raket. Zato so izraelska letala lahko zmeraj pravočasno uničila a-raibska letališča in raketne baterije, kar so jih Arabci imeli ob Nilu. V Moskvi so se naveličali p o d p o v prečnega vojskovanja z arabske strani in prevzeli letalsko vojskovanje v Egiptu v svoje roke. Dali so Egiptu sodobne rakete SAM-3, toda upravljali jih bodo Rusi, ne Egipčani. Izraelska letala ne morejo več napadati arabskih oporišč, ko bi se jim približala v nizkem letu, ker so rakete SAM-3 posebno učinkovite prav proti nizko letečim letalom. Njihov domet je 12 milj, med tem ko rakete SAM-2 sežejo dalj, pa niso učinkovite proti nizko letečim letalom. Rakete SAM-3 in SAM-2 za enkrat varujejo dolino Nila, Aleskandrijo in Asvanski jez. Izraelci trdijo, da grade oporišča za nje tudi vzdolž Sueškega prekopa. Švare, da bodo vse taka oporišča uničili, pa četudi bi se morali pri tem spopasti s sovjetskimi piloti in napadati oporišča, na katerih je sovjetsko vojaštvo. To bi se zgodilo v slučaju, če bi sovjetski letalci, ki sedaj čuvajo v glavnem dolino Nila, posegli v boj tudi nad Sueškim prekopom, koder so doslej Izraelci naleteli še vedno le na egiptske letalske sile. Ker sovjetske letalske sile čuvajo notranjost Egipta, se lahko egiptske spuščajo v spopade z izraelskimi in prehajajo v ofenzivo preko Sueškega prekopa. Izrael trenutno še dobiva modema letala Phantom F-4 iz ZDA v okviru pogodbe, ki jo je sklenil z Izraelom še predsednik L. B. Johnson. Ko bodo ta letala dobavljena, bi Izrael imel rad zagotovilo, da bo dobil še druga. Hoče kupiti 25 Phantom F-4 in 100 Sky-hawk A-4 letal. Prva imajo nadzvočno brzino in so sposobna poleteti precej daleč, druga so nekaj počasnejša, pa vendar še zelo učinkovita v rokah preskušenih izraelskih letalcev. Izrael bo ta letala dobil, saj se je kar 73 senatorjev izjavilo v posebnem pismu državnemu tajniku W. P. Rogersu za to. Sedanja zaskrbljenost zaradi napetosti na Srednjem vzhodu bo olajšala ZDA sklep o prodaji modernih letal Izraelu, pa olajšala tudi vojni industriji pritisk za nadaljevanje 1 a s t n e ga oboroževanja ZDA. To bi moralo biti z o-mejevanjem vojskovanja v Vietnamu namreč omejeno. Iz Clevelanda in okolice Prijazen obisk— G. France Klemenčič in njegova žena ga. Anica iz Edmontona v Alberti, Kanada, sta pretekli petek prišla v Cleveland, da prisostvujeta novi maši sorodnika č. g. Franka P. Kosma. Včeraj sta se oglasila v uradu Ameriške Domovine, nato pa se z letalom vrnila v lepo Alberto. G. in ge. Klemenčič prav lepa hvala za obisk! Rokoborba— V Areni na 3717 Euclid Ave. se bosta jutri zvečer ob osmih pomerila The Sheik, prvak v rokoborbi težke kategorije, in Bobo Brazil, ki je znan kot “nekronani kralj” težkih rokoborcev. Na materinski dan— Članice Podr. št. 47 SZZ in Gospodinjskega kluba SDD na Prince Avenue so vabljene v nedeljo, 7. junija, popoldne ob 1.30 na praznovanje materinskega dne. Vabljene so, da pripeljejo 3 seboj svoje može. Iz bolnišnice— G. Peter Jelar se je vrnil iz Cleveland Glinice in se zahvaljuje za obiske, darila, cvetje, pozdrave in molitve. Obiski na domu so dobrodošli. Zaselek tlel na cesli Vrhnika - Posloina LJUBLJANA, SHS. — S pritiskom na sprožilec je predsednik izvršnega republiškega sveta Slovenije Stane Kavčič sprožil v petek, 22. maja, prvo mino na trasi prvega odseka hitre ceste Vrhnika-Postojna ter tako simbolično označil pričetek te prepotrebne moderne štiripasovne avtomobilske ceste. Odsek nove hitre ceste Vrhnika-Postojna je dolg 31,989 m in ga bodo gradila 3 podjetja. Treba bo postaviti 70 m dolg most čez Ljubljanico pri Vrhniki in tri viadukte, od katerih bo eden dolg kar 564 m. Celotni odsek Vrhnika-Postojna bo veljal 140 milijonov N din, (usposobljen pa mora biti za pro-Imet do jeseni 1972, torej čez dve leti. Cesta bo zahtevala za iz- libanonsko, postavila na arabskih vlad. Moskovsko stališče ni zaenkrat sprožilo nobene akcije od strani gverilcev, ki hočejo naj-preje počakati, kako bo libanonska vlada izvrševala svoje nove , . „ „„„ x , . , . v I gradnjo 53,000 ton cementa, predpise o prometu v južnem J ’ , v . C., j ■ • 14,000 ton betonskega zeleza in Libanonu. Predpisi stopijo v ve- ’ „„„ , , . . .. . . . 28,000 kub. metrov lesa. Ijavo 16. junija, omejujejo pa ’ zelo svobodno gibanje arabskih I Slovenija nujno potrebuje hi-gverilcev ob libanonsko-izrael-jtrih cest, saj je šlo lani skozi ski meji. Zborovanja se udele- °Bmejne prehode v Sloveniji žuje tudi voditelj palestinske-]ve^ ^ot ^ milijonov vozil ali 95 ga gibanja Arafat, ki ima na se- odstotkov vsega cestnega pro- jah glavno besedo. Princesa Margareta v Jugoslaviji mesto v Jugoslaviji. Nerazumljivo je zato, da kaže osrednja vlada v Beogradu tako malo zanimanja za cesto Šentilj-Nova Gorica ter raje nakazuje denar za BELGRAD, SFRJ. — Prince-; gradnjo hitrih cest v Srbiji, na sa Margareta in njen mož lord Kosovem in v Vojvodini, ki še Snowdown sta prišla na 8-dnev-1 daleč niso tako potrebne kot na-ni obisk v Jugoslavijo. To je ša slovenska prečna cesta. Ita-prvi obisk kakega člana britan- lija bo že prihodnje leto prišla ske kraljevske rodbine v kaki s hitro cesto pri Vrtojbi do ju-komunistični državi. 1 goslovanske ceste — potem pa ______o_____ bo treba čakati še leta in leta, Dolgolascev ne marajo ida bo ta hitra cesta dosegla Raz- 'drto in se tam povezala s Po-Na stojno ter Ljubljano, so hoteli NASHVILLE, Tenn. Vanderbilt univerzi dognati, kako javnost gleda na različne mlade ljudi. Poslala je s prošnjo za podpise proti onesnaževanju zraka dva študenta Dolgo je vzelo in vzame še vedno PRAGA, ČSR — Preteklo ne- v običajnih oblekah in tri v “hi- deljo je stekel med Prago in pij skih”. iMuenchenom po več kot 20 letih Obe prošnji sta bili popolno- prvi direktni potniški vlak. En-ma enaki, vendar sta onadva v krat na dan napravi “ekspresni” običajnih oblekah dobila podpi-vlak pot med omenjenimi mesti se od 66% zaprošenih, trije hipiji pa le od 22%. in potrebuje pot 8 ur! za 266 milj dolgo uuftis&A iiOM^ nra, june s, 1970 Amerbska Doiuovima 1 \\ i 1/ic- x x— ■ 1« > ■ 6117 6*. Clair Avmue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation «*ublisheii daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: T„j» Združene države' V $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaeca SLa Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: i $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 montha Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor 3 moctha Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 108 Weds., June 3, 1970 Angleške parlamentarne volitve Angleške parlamentarne volitve so močno podobne političnemu opravilu, ki v njem obrednik določa vse, kar je potrebno. Pove, kaj mora narediti monarh, kaj ministrski predsednik, kaj javna uprava in kaj naj delajo stranke in volivci. S tehnične strani ne nudijo torej angleške volitve nikoli nobene posebnosti. Kar se v njih spreminja, je volivni dan. Tega dejansko določa ministrski predsednik sam, torej ne vlada in ne kralj in ne parlament. To je pa tudi edini veliki političen privilegij, ki ga ima predsednik vlade v Angliji. V njegovih rokah je, da izbere čas za nove volitve. Odredi jih lahko tudi pred potekom petih let poslovne dobe parlamenta. Te pravice se pogosto tudi posluži. Se jo je poslužiil tudi sedanji ministrski predsednik* H. Wilson. Seveda je imel za tak sklep politične razloge, ki jih je do zadnjega držal zase. Merodajna zanj je bila presoja, kaj mislijo volivci o njegovem režimu. Te presoje ni mogel več odlašati od meseca do meseca, kajti v 9-10 mesecih bi bil tako ali tako moral razpisati volitve. Zakaj se je odločil ravno sedaj? Politični opazovalci so vsi ugotovili, da so se simpatije angleških volivcev zadnje tedne in mesece zelo spremenile y korist Wilsonovemu režimu. Še pozimi so volivci bolj gledali na konserativce kot na socialiste. Simpatije do konservativne stranke so stalno rastle, zdelo se je, da je bodočnost na njihovi strani. Tako so ugotavljala vsa povpraševanja in ugotavljanja. V zgodnji pomladi je prišel prevrat, javnost se je začela nagibati zopet na socialistično stran, odstotki za Wilsonov režim so rastli od tedna do tedna, dosegli so večino 5-7%. Ta trenutek se je zdel Wilsonu primeren za volitve in je zagrabil za priliko, predno se razpoloženje javnosti ne spremeni. Simpatije javnosti do Wilsonovega režima imajo predvsem gospodarsko podlago. V socialni politiki itak ni mogel nihče Wilsonu kaj posebnega očitati, pač pa je bilo dosti nezadovoljnežev na gospodarskem sektorju. Najbolj mori Anglijo plačilna bilanca, ki je bila dolga leta pasivna ali vsaj v nevarnosti, da se prevrže v pasivno. Pasivna plačilna bilanca pomeni za angleškega potrošnika trše življenjske pogoje: več davkov, več omejitev potrošnje, višje cene, skratka skromnejše življenje brez upa, da bo takega stanja kmalu konec. Tako stanje je grozilo Angliji ob vsakem gospodarskem zastoju, kajti zastoj se je pokazal najprvo v pasivni plačilni bilanci: uvoza ni bilo mogoče hitro omejiti, izvoza pa ne hitro povečati. Zato je politična usoda vsake angleške vlade bila zmeraj vsaj deloma odvisna od stanja v plačilni bilanci. Sedaj se je to spremenilo. Dežela ne pozna več starega strahu pred primanjkljajem v plačilni bilanci, misli, da je upravičeno upanje, da stoji sedaj angleško gospodarstvo na lastnih nogah in da ni več odvisno od vsaj začasnega priliva tujega kapitala. Ugodna plačilna bilanca je torej zopet dvignila angleški narodni ponos. In to je ustvarila politika Wilsonovega režima! Na zunaj se to vidi v tem, da danes v Angliji nihče ne misli več na morebitno devalvacijo funta. Wilsonov režim je tudi spretno krmaril politiko cen in mezd. Računal je s tem, da bodo cene začele rasti, zato je pravočasno dal nekaj več svobode za dviganje mezd. Delavci so torej dobili višje mezde, predno so se uveljavile nove, višje cene. Imel je od zboljšanja mezd vsaj nekaj časa otipljivo korist. Tudi to je Wilsonov režim spretno politično izrabil. Skratka: angleški potrošnik je letos bolj zadovoljen kot lani, to je treba takoj politično izrabiti. Ta ozir je igral svojo vlogo tudi pri presoji zaposlitve. Anglija ne trpi od pomanjkanja dela, akoravno ga ni na pretek. Strahu pred veliko brezposelnostjo tam ne poznajo, vedo pa, da tak strah lahko nastopi. Anglija je še zmeraj odvisna od stanja v mednarodnem gospodarstvu. Ako bi kje, recimo v Ameriki, nastopil zastoj, bi se to čutilo tudi v Angliji, posebno v zaposlenosti. Takemu tveganju se je treba ogniti, to je Wilson imel gotovo pred očmi, ko se je odločil, da razpiše volitve ravno v tem trenutku. Mnogi svetovalci v njegovi okolici so namreč mislili, da bi bilo dobro, da dežela odloži volitve oktobra, torej v času, ko bodo volitve tudi pri nas. Wilson ni poslušal tega nasveta. Wilson hoče izrabiti še par drugih okolnosti v svojo korist. Njegova vlada je dala volivno pravico mladini že pri 18. letih, do-sedaj je bila meja 21. leto. Mislijo, da bo to koristilo delavski stranki, posebno v tistih okrajih, kjer se le težko bori proti konservativcem. Wilson je dalje do neke meje prenesetil tudi konservativno opozicijo. Sicer se konservativci hvalijo, da so že davno bili pripravljeni, da bo Wilson sedaj razpisal volitve, toda otipljivega dokaza za svojo trditev niso dali. Vodstvo konservativne stranke ni ravno v preveč gibčnih ‘ rokah. Strankin načelnik Heath je sicer izvežban politik J Ob takih vesteh nas vsaj tiste, ( toda ni privlačna osebnost za angleškega volivca. Nevarno ki še nismo pozabili lepih kraje na tem polju vsako prerokovanje. Vse je odvisno, kakšne jev, kjer so nas povili ob priho-kandidate bosta stranki postavili. jdu na ta svet in položili mnoge Med delavskimi politiki vlada velika samozavest in op- še nas v zibelke starih časov in timizem, konservativci kažejo previdnejšo taktiko. Zato je' prerokovanje, koliko mandatov bo dobila katera stranka, tvegano. Vendar se že dobijo junaki, ki stavijo 2:1, da bo zmagala delavska stranka. Verjetno je, da bodo imeli prav. Če se bo to zgodilo, bo Wilson odšel v angleško politično zgodovino kot poseben junak. Bo namreč v zadnjih 100 letih edini ministrski predsednik, ki je zmagal pri treh zaporednih volitvah. To je za nas malenkost, za Anglijo, ki je zaljubljena v tradicijo, pa to veliko pomeni. Sicer bo pa že to lep uspeh, ako bo ohranila njegova stranka dosedanjih 346 mandatov od 630. Wilsonovi stranki gre končno v dobro tudi kratka vo-livna kampanja. Začetek kampanje simpatizira z laboristi. Ako se jim bo posrečilo ohraniti to razpoloženje do srede junija, jim zmaga ne bo odšla. Morda ne tako velika, kot pričakujejo v svoji samozavesti, zmaga bo pa vendarle. BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškega Tineta Zimo smo naokrog, kdo so tisti, ki se nam ponujajo za prijatelje ob volitvah. Ob volitvah je čas, da dobro premislimo in ugotovimo, kdo je res vreden naših glasov in našega zaupanja. Posebno letos je potrebno, da je vsak državljan pozoren, ko bomo izbirali zvezne kongresnike in senatorje. Volili bomo vse kongresnike in eno tretjino Waukegan, 111. nekako pretolkli. Dolga je bila.1 senatorjev. Važno'je, da že v Mnogim je prinesla razne bolez-[ nominacijskih volitvah izbere-ni in jih odvedla tja preko mej mo prave kandidate za naša o-tega sveta. Kaj hočemo, vsi bo- krožja. Če ne bomo nominirali mo morali enkrat iti tja, drug pravih, poštenih in razsodnih za drugim. Eni tako, drugi ta-^ zastopnikov, potem v jeseni ne ko. Vse, kar živi, enkrat umre. bomo imeli dobrih kandidatov, To je nespremenljiva postava,1 ker v jeseni bomo glasovali le ki ji nihče ne uide. Ko sem to za te, katere bomo zdaj izbra-omenil sosedu Franku s Park li. Po nekaterih krajih so jih že A Venue, mi je ta nazaj odvrnil: izbrali. ‘Prav tako je res, kakor pra-l V tem zadnjem kongresu te-viš. Veš, to mi je še v mojih kom zadnjih dveh let so se vlek-mladih letih moj stric pravil, ki h le sami prepiri. Nobene prave : bil rodom gori blizu Idrije, 0^0^n0sti ni bilo in to v več da smrt pa cesar nikogar ne po- slučajih, v katerih bi bila odloč-zabita. Pa ne tako, da bi mu kaj nost na mestu. Marsikaj nereše-prinesla in dala, ampak vzame- nega- O b 4 a v č evati so znali, ta vse, kar ima. Smrt vzame živ- Skrbno ravnati z denarjem pa v Ijenje, cesar pa s “fronki”, če mnogih slučajih prav malo. Za kaj ima.” Tej ugotovitvi, ki jo je pove- mnoge stvari se troši in še kako. Proti vedno večji draginji se pa dal Franku njegov stric pred malo ali nič ne stori. Le govori dolgimi leti, sem še jaz pritrdil,'se, dosti besed, drugega malo ali da je res tako. Da, smrt ne pri- nič- zanese nikomur. Le žalostno je,! Javnost (to smo mi), pa mol-da v teh sedanjih časih nepre-%i. Če kaj, kričeče domače in tu-stanih zmed mora toliko mladih Je razmere sedanjih časov so življenj v smrt. Neprestane bor-'dovolj glasne, le našo pozornost be po svetu med raznimi deže-'jim je treba obrniti in ob volit-lami radi gospodarskih in ide- vah izbrati prave ljudi, ki bodo oloških prepričanj zahtevajo, da znali najti prave izhode iz mno-mladi fantje in možje morajo goterih sitnosti, ki nas tarejo, neprestano izpostavljati svoja' Važne so vsake volitve. Po-življenja. Izboljšanj pa ni, le sebno važne so še letošnje radi slabše je še vedno. Kje in kdaj kričečnih razmer, kakor sem že se bo to ustavlo? Najbrže tam, omenil. Pazimo, da bomo prav ko bo enkrat vse v razvalinah, i^ib za prave ljudi za razne To, kar je sosed Frank ome-'sluzbe in položaje. Volitve nala-nil, vsak razume. Smrt ne pri-'g3!0 na naša ramena zlasti letos zanese nikomur, kogar pobere,! veliko odgovornost. Zavedajmo zanj je vse končano. Ko omenja . . ------- “TOVARIŠE” se tega! | * TITOVE cesarja, vsaj starejši razumemo, da misli na državo, to je gospo- STRAŠIJO načrti sovjetskih tipov, ob katerih so nam ob večerih pele lepe sladke uspavanke naše dobre slovenske mamice — objame žalostna misel. Kakšna? Taka, ki nam v duhu predočuje bodočnost za naše slovenske ljudi in njihovo rojstno domovino. Uboga domovina, kaj te vse še čaka! Daj Bog tvojim sinovom in hčeram močnega duha in slovenske zavednosti! Da bodo kos težkim težavam, ki jih napoveduje in prikazuje bodočnost prihodnjih let. Pomagaj Bog, da slovenstvo preživi tudi ta pritisk trde pete duhovno in politično zapeljanih in zasleplje-nh domačih slovenskih in bratskih slovanskih bratov. Usliši prošnjo, če smo usliša-nja vredni! Vrhenšk Tine Gkfet poje v lew York« NEW YORK, N.Y. — Pomladno razpoloženje že kar dolgo obvladuje med Slovenci v New Yorku. Imeli smo kar lepo pomlad, tudi v kulturnem pogledu. Vse ni še zaključeno, ker sta na programu še dva koncerta, predno se ob sobotah in nedeljah podamo iz mest v zeleno naravo. Prvi koncert bo v nedeljo, 7. junija, ob štirih popoldne v cerkveni dvorani sv. Cirila. Podal ga bo Slovenski oktet iz Bridge-porta. To bo koncert, katerega naj nobeden ne zamudi. Po koncertu bo vesela zabava s plesom. Igrali bodo slovenski fantr je po imenu “Twilighters”, kateri so najboljši, kar smo jih še slišali v New Yorku. Drugi koncert bo v soboto, 13. junija, v nemški dvorani na On-derdonk Ave. in Bleecker St. v Ridgewoodu. Fantje z Osme bodo zapeli lepe narodne in umetne pesmi. Tudi po tem koncertu bo živahna zabava in ples. Torej na svidenje 7. in 13. junija! I. K. SCdor se še ni odločil po tem izgnanstvu končno nam odkrij! Marija, mila, sladka, dobra Deva Ti! Saj bodo v izbranih besedah te prošnje nas vseh in posameznika vzete iz naših duš. S to prošnjo bomo romali v Lemont. Za organizacijski odbor še ponovimo imena, kjer se priglasite: Sv. Vid, St. Clair: Janez Ovsenik, 7505 Cornelia, Cleveland, O. 44103 tel. 881-3118 St. Lawrence, Newburgh: Mrs. Agnes Žagar, 3579 E. 81 St., Clev., O., 44105 tel. 271-1922 St. Christine, Euclid, O.: Matthew Tekavec, 20531 Goller Ave., Euclid, O. 44119, tel. 481-3437 St. Mary’s, Collinwood: John Petrie, 451 E. 156 St. Cleveland, O. 44110 tel. 481-3762 in 481-3465 Bomo sestram v Lemont« pomagali? CLEVELAND, O. — Na obvestilo ‘Namen letošnjega vseslovenskega romanja v Lemont” se je takoj zglasilo že lepo število udeležencev. Ker bi vodstvo, ki ima v oskrbi to romanje, čim-preje rado imelo seznam vseh udeležencev, poziva, da kdor namerava letos poromati k Mariji ljustih darska, kulturna, politična in socialna organizacija družbe v vsaki deželi. Seveda v vsaki deželi drugačna in različna. V tej “tovarišev” v Moskvi. Tako je pred nedolgim omenjal poročevalec W. Ryan v našem WNS. Pravi, da sovjetski vodilni to- družbi sva tudi midva, jaz in ti, variši čedalje bolj pisano gledalci to čitaš. Ta potrebuje pomoči Pomagaj na Ameriških Brezjah v Lemontu, naj se čimpreje prijavi. Ko bo število (zasedbe sedežev v busu) polno, se na zapoznele priglasitve ne bomo mogli ozirati. Še: Kdor prvi pride, prvi melje! Ko nam bodo iz Lemonta, 111., poslali program, ga bomo objavili. Ne dvomimo, da bo romanje ki je v skupnem potovanju zanimivo, imelo to privlačnost, da je CLEVELAND, O. — Prehodil sem, v mislih seveda, po dolgem in počez celo ‘kranjsko deželo’ — pa nisem mogel najti primere — zato sem jo mahnil preko o-graje, tja v Ribnico, kjer se že od nekdaj vse dobi. Mnogo ste že slišali ali čitali, vsi pa verjetno še ne veste, kakšna nesreča se je pripetila onemu ribniškemu Janezu. Ne trdim ravno, da je to, kar bom o Janezu povedal, verska resnica — zato nima greha, kdor zgodbice ne verjame. Bilo je nekako takole. Po strmi, kameniti, kolovozni poti navzdol je Janez s konjem peljal zvrhan “lojtrni" voz zeljnatih glav. Na ovinku, za glavo debel kamen spodnese kolo. Voz se nagne in glave se osujejo in se pode na vse strani po rebri navzdol. Nekatere se ustavijo v prvem grmičevju, druge drve razpršene na levo in desno še naprej — vsaka glava pa se ob svojem času ustavi. Janez stoji na porobku poti in žalostno gleda za trkljajočimi se glavami. Hudo mu je bilo prav pri srcu — saj je bil blaga duša — pa ni vedel prav, kaj naj bi storil. Odrasel je in bi bilo grdo, če bi iokal, kleti je greh, to je tudi vedel. Z zobmi bi od jeze škripal, pa kaj, ko je imel tako redke in še tisti so se v če-zibali kakor čoln na jo in obsojajo ‘Titov socializem’.čas, ki ga bomo izrabili res — od mene in tebe. Zahteve so pa v Jugoslaviji. V Moskvi pravijo, |da se peljemo na božjo pot; po-take radi raznih okoliščin, ki se da edini pravi socializem pred- leg duha spokornosti, tudi imeli pojavljajo med nami od dneva'stavl.iaj° Sovjeti. V Titovi Jugo-j priložnost s petjem in pogovori do dneva v vseh raznih slučajih slaviji se prepirata in tepeta za j udeležencem prinesti dobro vo- in podobah, da jim ni nikdar zastori dva komunizma. Eden V)°- Naj slede tu besede “Salve zadoščeno. Zato cesar, to je naša Titovega tipa, ki vozi po “meše- j Regina” (ki so iz molitve Po-državna družba, zahteva vedno tarsko”, drugi Stalinovega tipa, zdravljena Kraljica v Cerkveni več in več in ne more, če pošte- k* Je odločno strog in trd. Kon-|poeziji, str. 351, 1. 1953, priredil no ravna, nikogar oprostiti, ra-!servativni komunisti čakajo, da T Vovk): zen kjer so razlogi in vzroki za ko bo Tito nehal dihati, potem to, od sodelovanja in prispeva- bodo začeli svirati odločne nove nja za potrebe skupnosti. Tako imamo vsi odgovornosti “tovariške koračnice”. Ker je Jugoslavija na takem kraju, da in dolžnosti do skupnosti, prid0 Moskva ne more kar tako zatem pa tudi pravice, da zahte-' £raditi, kakor je zagradila Ce-vamo, kar smatramo, da je na škoslovaško, znajo taki poskusi mestu in prav, do česar smo u- Pretresti vso zapadno Evropo, pravičeni. V naši demokratični Zha zanetiti “tretji svetovni po- Ameriki še . vedpo lahko pove- t^ar mo, kaj mislimo, da je prav in1 ^ vsem seveda širši svet malo Kraljica, Mati usmiljena, pozdravljena! Življenje, sladka nada vsa, pozdravljena! Te kličemo otroci Evini naglas, pregnani, zbegani, glej, plakamo, ko skoz dolino solz nasprot’ Ti ■ romamo. na meštu za našo deželo. Če sb’Ši- Komunisti odpirajo usta lej Daj torej, naša srčna ddJgQd'.ne, na voliščih, kadar takrat, kadar kaj služi njihovim volimo naše mestne, občinske.^narnenom in koristim. Drugače mestne, občinske,y rezne za-j£ . * ..............--- stopnike. Takrat je čas, da od- z°bešajo, kakor kake perice pe-premo svoje oči in pogledamo r^°. . ! oči. okrajne; >državne in zvezne za-jSV0Rb političnih načrtov ne ra- Besedničd Ti, ki polne milosti so, v nas upri; Gospoda, svojega Telesa žlahtni sad. Blejskem jezeru. Je le gledal navzdol za podečimi se glavami — slednjič se je le pomiril in pametno razsodil in rekel svojemu konjiču: “Glej no, glej hudimana, kako so se te buče razpodile in zasedle celo reber. Bo že res, kakor pravijo naš ata, da ima vsaka glava svojo pamet.” • Enaindvajset let je pihnilo mimo, odkar sem se pripeljal v to deželo. , Bogu bodi hvala — vsa ta leta sem včasih malo stokal — sicer pa zdrav preživel in skozi redno delal. Sem z delom v tej deželi malo prileten začel in spretnega razuma nisem imel, zato sem ostal le — navadni tovarniški delavec. Mnogi mnogi sovrstniki so gmotno lepše napredovali, pa jih je nekaj tudi, ki jim sreča ni bila naklonjena. Tako je šlo življenje včeraj, gre danes in bo šlo jutri. Ko takole gledam nazaj, sem' s svojo pametjo, kolikor mi jo je Bog dal, zračunal, da smo povojni priseljenci razmeroma prišli na “dobre čase” in si prav lepo opomogli — malo pa smo kot narodna skupina žrtvovali za skupni dobrobit. Seveda: jih je precej, ki marsikje; podpro preveč pa nas je takih, ki skrbimo le za same sebe in vse drugo nam je deveta, briga. Moja pamet, v moji glavi mi tudi stalno pravi, me vest vznemirja, da smo vsi skupaj zagrešili, ker smo zanemarili, pozabili na naše ostarele. Dom za onemogle — slovenski, katoliški dom — bi že davno morali zgraditi. Spimo spanje pravičnega. Skrbimo le zase — za reveže naj pa Bog skrbi — pa socialne u-stanove. * Poglej po svoji naselbini in če si prijatelj pošten v razsodbi, mi boš priznal, da domove za o-starele iz dneva v dan bolj potrebujemo. Slovenske sestre sv. Frančiška na lemontskem gričku prav sedaj grade Dom za ostarele. Molijo k Bogu in trkajo na vsa usmiljena srca za pomoč. Dom morajo graditi tak, kakršnega jim je oblast dovolila, zato so stroški znatno večji, kot je bilo prej predvideno. S strahom gledajo v bodočnost, kako bodo to delo izpeljale. Mi pravimo, da smo Slovenci — dobri, katoliški Slovenci, pa stojimo ob strani in so le redki, ki so za ta Dom že darovali. Vsaka glava ima svojo pamet. Jaz npr. pozdravljam sestre, k’ so si naložile to delo. Bogu bodi potoženo, ker se hvalim, da sem snel klobuk raz glave in van.l z veselim srcem položil stotak — pa šel s tem klobukom po naselbini. V ta moj klobuk — za Dom ostarelih v Lemontu so še darovali sledeči: Jože Volčjak $100, Stanko Ferkulj $100, Janez in Rozi Jaklič $50, Jože Erjavec $25. Prijatelj moj, pojdi, če se ti zdi dobro in pametno, tudi Ti s klobukom v roki do svojih znancev, pa poprosi za mal dar. Saj so sestre hvaležne za vsak najmanjši dar. Da molijo pri svojih molitvah vsak dan za vse dobrotnike, pravijo. Je to že nekaj. Če mene poznaš in mi zaupaš, lahko izročiš dar tudi meni — ali pa napravi sam ček in ga naslovi na: MT. ASSISI PROVINCE. Daj ček lepo v kuverto, ki jo naslovi na: MOUNT ASSISI CONVENT '' 1600 Main St. ' LEMONT, Illinois 60439 J. P. MISLI ' Zemeljska sreča je podobna senci. Nikdar jo ne boš došel, če se še tako podiš za njo. • En sam dober zgled velja za pet dobrih nasvetov. Sonce zvečer zato zaide, da se ga ne naveličamo. * Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. (Apostol Pavel) • “O Gospod, daj mi milost, da bom videl, kar je dobrega na drugih in kar je slabega na meni.” » Če hočeš bližnjega ljubiti, ga ne glej z očmi. Glej ga s srcem- • Prijateljstvo je kakor stara hiša. Jo moraš vedno popravljati in prenavljati. • Bolje je molčati, kot skušati dvomljivca prepričati. • Ljubezen plačuje z ljubeznij°-Vse drugo so prazne besede. • | Slabe navade je treba izruvati s koreninami, ne jim samo veja posekati. Bolje j<* ne pričeti, kot pa ne dokončati! •' 5 • ' -te' if i Navada poveže bolj trdo -k°l veriga. b • •> Čim več sreče daš drugih1’ tem več jo tebi ostane. ^MEHIŠKA DOMOVTNX, V« Miklova Zala SPISAL DR. JAKOB ŠKET ynel se je hud boj. Sreča juna- časov, tako živi tudi med koro- ška je bila mila kristjanom. Turka so uničili, in mesto je bilo rešeno. Trinajst let pozneje, t.j. leta 1431., je prilomastilo zopet v ftašo deželo kakih 8000 nevercev. Sedaj so si pa poiskali kračjo Pot, skozi deželo hrvatsko, ter udarili, prestopivši kranjsko Uiejo, na slabo utrjeno Metliko. Iz lesenih hiš obstoječe mesto je kmalu premagal sovražnik, po-kil ondi zbrane kristjane, razrušil cerkve in hiše ter poropal vse, kar mu je prišlo pod roko. Nato so se napotili proti Novelu mestu in ga oblegali. Sedaj Pa sta zbrala kranjski in koroški deželni glavar blizu 4000 korenjaških vojakov in udarila na sovražnika. Tudi tukaj je šutil Turek trdo pest slovensko, hi izgubivši več tisoč mož, je pobegnil v Bosno. Ta pogumnost je bila Turka ?a nekaj časa ostrašila. Celih 40 lat ni bilo več nobenega nevernika na zemljo slovensko. A kar Naenkrat privre kruti sovražnik k 1469. nad Slovence. Ljuta dru-hal požge mesto Kočevjč in druge vasi, potem dirja na ižan-sko polje, v Mateno, v Šmarje celo do Ljubljane, kjer so sežgali šenklavško cerkev. Druga četa je med tem ropala in razsajala okoli Žumberka in Kostanjevice ter si postavila labor na šentjernejskem polju. Konec tistega leta je še prihrula Melika turška vojska na Ogrsko, v Slavonijo in na Štajersko do Celja. Ker se ji pa ni žalibog Uihče hitro postavil v bran, so neusmiljeno ropali po naših krajih. Okoli 20 do 30.000 kristjanov so pobili ali pa odvedli v suž-Uost, med njimi baje tudi 500 deklic in dečkov. Pozneje se je bilo res nekaj naših vojakov nabralo, ali Turek jim je s plenom In ujetniki vred nekaznovan °dnesel pete. Bogati plen in počasnost naših Rojakov sta sovražnika tako opogumila, da je odslej naprej kaj Pogostoma n\padal naše dežele. ^ bodočih letih je divjal na dolenjskem, kjer je razrušil Stičino z lepim samostanom; razsajal je po Štajerskem, moril požigal na Gorenjskem; da, 4eta 1473. je udaril (prvikrat) Ct-To skozi Kokrsko dolino na Koroško in turška povodenj se K razlila, vse pred seboj uniču-Kč, po vsej Podjunski dolini do JUosta Celovca in Rožne doline, ^alostni so bili ti časi za naše ljudstvo. Do 6000 ljudi je bilo °dvedenih v sužnost, mnogo in ^Uogo pa umorjenih. A nesreč-^ruu kmetu ni prišel nihče na P°ttioč. Državna vojska je imela P° drugod, zlasti na Nemškem, iJUUogo opravka, domači deželni uoezi pa so se zavarovali v last-trdnih gradovih. Tako je °stal naš kmet osamljen in brez Pomoči. Sam se je torej branil Proti krutemu sovražniku; toda a3 more kmet, oborožen le ^dami, tolkačem in poratom, dolgimi žreblji obitim, storiti Uspešnega proti hitrim, dobro °boroženim turškim konjikom! . Vse to so Turki hitro spoznali ltI tedaj so tudi brez vsake skrbi roPali in požigali po lepih naših doželah. Ni preteklo skoro leto Potem, da ne bi bil prišel never- škim ljudstvom mnogo takih pravljic, ki nam opisujejo tužno dobo naše preteklosti. Najbolj v spominu in ustnem izročilu narodovem pa se je tu ohranil napad iz leta 1478. Ta strašni naval nam natanko opisuje Jakob Unrest, tedaj župnik v slovenski župniji Te-holici (Sedaj pišemo in govorimo: Dholica) nad Porečami ob Vrbskem jezeru. Umrl je najbrž 1. 1493. Unrest je sam doživel te boje in nam obširno poroča o njih. Dne 26. malega srpana istega leta so došli Turki sem od Gradiške na Koroško. Pri Koko-vem blizu Trbiža so se jim kmetje postavili v bran, ali ti so se deloma razšli od samega strahu pred sovražnikom, deloma pa jih je potolkel Turek. Sedaj mu je bila odprta steza in pot v srce koroško. Na več oddelkov so se razdelili, in vsaka četa je potem zase plenila, požigala in ropala po raznih dolinah in krajih. Tudi v Rožno dolino Spominska proslava Slovenske šole v župniji Marijinega Vnebovzetja (Nadaljevanje) bi na vprašanje odgovorile: “Revica ima mačeho.” Tako sem bral v več vabilih za že skrajno zastarelo igro najmanj e trikrat besedo mačeha, kakor da bi se pisci teh vabil zakleli proti mačeham, ki so dostikrat družini bolj potrebne ka- Zato je vsaka prireditev kakor predavanje, petje in dramatika , , T_ , v / .. , ikor ribam voda. Kadar postane uspesen branik proti prevratom L . , v , kaka idealna mladenka mačeha, mladine. Pri zadnjih nemirih na univerzah je bil izmed tisočev očetov tako pogumen in vesten samo en oče, da je med razgrajači poiskal svojo hčerko. “Saj nič hudega do danes še nismo storili, kakor par blokov hiš požgali, še eno moram pomagati zažgati, potem pa grem s teboj domov,” zavrne hčerka očeta. Oče prime hčerko za roko in jo s silo napoti domov. Doma jo primerno pouči o škodi, ki jo povzroča ta- takrat bi ji morali biti vsi sorodniki moža in sorodniki pokojne matere ljubeznivo v pomoč. Tako bi se nikdar ne pojavilo grdo sovraštvo, ki bi škodilo miru vsej okolici sorodstva, največ pa dragi mami in otrokom pokojne rodne mame. Ko sem v zasebnem razgovoru nekaterim rojakom razkril kritiko o igri ‘Sneguljčica’, sem od nekaterih dobil z loparjem po hrbtu in sem si mislil ures- ko, da z njegovim denarjem ne bo več uničevala državne lastnine. Poslal jo bo v poklic, kjer se ustvarja in ne ruši državno last Ali je to vzgojno? Kaj, če bi kak otrok, ki je sodeloval pri tej c|igri, dobil drugo mamo? Ali mi- . , . . . šiite, da se ne bi spomnil na hu- mno m kjer ne uganjajo raznih dobnQ mačeho Zakaj ne jajo igrice, ki vzgojno kažejo orgij. Vprašajmo se, ali ne bi bilo mnogo pomagano k pomirjenju teh divjaštev, ako bi še nekaj sto staršev sledilo temu pogumnemu očetu. na ljubezen brez primesi sovraštva? Hvala Bogu, vsi niso lopnili po meni ob tej moji kritiki. Tale kričeč primer krivice, ki . , . ., r . + , Oglejmo si samo na kratko se je mn0g0 Povzročal idealnim .o tedaj pnhruli neverniki m tu senčno ^ mnog.h nagih ma_!mačeham, naj ne gre v pozabo. eodSee n erLo0vhnetVSt°ne Kdo bo zbral P°datke o da-lMačeha’ ki ni. P°PUstlla v 1iu' gode in grozovitosti, ki so opi- tisočih detomorilk; ki lUni_! bežni v najvecjem čudežu, ki ga v tej povesti. čujejo naš narod? Koliko mater'!6 Bog.dal. človeštvu ^ lepo teh detomorilk se je zavedalo j zbv^en^e’ ie bNub obrekovanju materinstva kot službe božje, da'P° sorodnikih dose«la. da Je pa- bi pravilno vzgojile svoje hčer-lstorko zrinila skozi sredni° šol°-ke | Medtem je njena sestrična ob osemletnem obveznem šolanju končala četrti razred v naše kraje, kjer je samo- hik *astno in brezskrbno ropal in Pienil. Najhujše sp razsajali Turki 1. 1476., 1478. in 1480. med lovenci. Posebno zadnji dve sta med koroškimi Slovenci s krvavimi pismenkami zapi-Sani v spominski knjigi našega Puroda. iz tega včasa je tudi P°vest o Miklovi\Zali, ki se je Pogodila 1. 1478., 10 je bil naj-grozovitejši turški napad na ^omljo koroško. Kakor se po ,Seb drugih slovenskih okrajih L dandanes nahaja mnogo spo-Prinov in pripovedek iz turških Poteklo je že od tistega časa nad 400 let, a v našem ljudstvu Koroškem še sedaj živijo spomini na ono žalostno dobo. Z veliko navdušenostjo se še dandanes pripoveduje med Rožani o hrabrosti Miklove Zale, o njeni turški sužnosti, o njeni rešitvi in nevarnem potovanju domov svojo domovino. Dobro še znajo za hišo, kjer je prebivala nrabra deklica, in vsak ti ve za dom, kjer je gospodarila s svojim možem Serajnikom, potem ko se je srečno vrnila iz globoke llurčije, iz mesta Carigrada. Ta ljudska pravljica in poročilo Unrestovo je služilo za podlago tej povesti. Zdelo se mi je vredno, da se seznani slovenski narod s to hrabro in znamenito junakinjo in da se otme njen spomin pozabljivosti. Velike nezgode in nesreče, ki so tolikokrat zadevale naše ljudstvo, so vzdramile vendar naposled državo in posamezne Kneze. Vsestransko so se jeli sedaj pripravljati vsi narodi skupaj na turške napacle in tako se je po dolgem času posrečilo kristjanom, da so večkrat Turka pobili do dobra. Turški boji še seveda zavpljo tega niso prene-nali. V sledečem stoletju, t.j. do leta 1596,, so še prilomastili Turki zdaj tu, zdaj tam v naše iežele, ali njihove grozovitosti niso bile več tolike, kakor v prejšnjem stoletju; kajti združena moč kristjanska jih je vselej v kratkem zapodila črez mejo nazaj v Turčijo.— Čuditi se moramo žilavosti in vztrajnosti našega naroda, cta je mogel pretrpeti toliko nezgod in nasilnosti. Marsikateri drug narod bi že bil obupal in se vdal neverniku, odrekel se svoji veri in domovini; ali junaški slovenski očetje so se borili vztrajno in pogumno za naj svetejše svetinje, za vero in svojo domovino. Zatorej gre vam, slavni slovenski pradedje, večna hvala in čast, da ste se, kakor neužugani vitezi, bojevali skupno in vztrajno za našo vero in lepo našo domovino. Le vaša vztrajnost v veri in vaše domoljubje, le vaš pogum in hrabra vaša roka nas je obvarovala, da nismo postali žrtev turškega nenasitnega žrela. Slava vam in večen spomin! KONEC. Pri mačehah bomo našli zelo majhen odstotek detomorilk. Ikonaa^ v , , “Ubogaj tvojo drugo mamo, ljudsk6 sde ob pravi materi in boljše ti Bog gotovo ne bi na-jiztakmla se PozneJe nezakonske-klonil.” Tako je svetovala mati ga otroka- Danes blagruje se- prve žene moža, ki je otroku preskrbel drugo mamo. Ako je bil otrok od časa do časa pohuj-šljivo nahujskan, ga je ta babica zopet resno vzela v šolo in pozvala k pokorščini. Mačeha, bolje druga mama, je bila babi- . . . . - j i t k r-» * _ trično, ki je imela tako dobre starše, da so jo spravili skozi gimnazijo, čeprav ni imela lastne mame. Lahko je bilo mogoče, da je bila ta pravljična mačeha resnično tako samoljubna, da si je ci otroka tako hvaležna, da je z j izbrala kot konkurenčno lepoto možem še 12 let skrbela za po-Jsvoi° pastorko in jo je hotela steno in uvidevno babico. Bog sPraviti s sveta, da bj sama o-ji je to hvaležnost tako bogato' ^a^ najlepša. Lahko bi si iz-povrnil, da ni bilo med njenimi j bra^a za konkurenčno telo svojo otroci in prjmoženim otrokom zai° dvorjanko in jo hotela spra-niti najmanjšega sovraštva in vNi 3 poti, da bi sama ostala naj-še danes obstoja prava bratovska ljubezen. Bog je to ravnanje babice tako blagoslovil, da je ta druga mama ob smrtni postelji babice bila navzoča in s svojimi otroci molila prav do smrti. Oh, koliko še manjka na senčni strani materinstva tistega naj večjega čudeža — kar označimo ljubezen... Ne vem, ali bi .izmed sto takih babic našel pet, ki bi tako podprle ljubezen druge matere, kakor opisana babica. Najmanj 90 bi jih našli, ki moljubno samo pustil kot lepotico. Posplošiti izraz mačeha za naj ogabne j šo nizkotno grešno dejanje je skrajno protivzgojno za mladino. Priča sem bil. “Vašo hčerko (mislil je pastorko) gospa, vidim vsak dan v drugi obleki, vas pa samo največ v treh zelo skromnih oblekah. Kaj naj to pomeni?” nagovori mačeho sosed, ki je hodil mimo doma. “Mlado dekle rado menja obleke,” je bil odgovor modre mačehe. Tako je morala biti uboga mačeha celo pri obleki obzirna, da ni bila lepše oblečena kakor pastorka, medtem ko je mnogo mater lepše oblečenih kakor njeni lastni otroci. Kako bi dorastli dečki v tako-zvanih zavodih “Dečjih mestih”, ako bi imel vsak pravico svoj nos vtikati v upravo in red takih mest? V teh mestih so otroci zbrani iz vseh dežel kot sirote in jih o-skrbujejo same mačehe in nihče se ne briga za njihovo oskrbo. Kadar prevzame idealna mladenka službo mačehe, pa mora še trpeti hujskanje po zastarelih tujih igrah, poleg hudobnih obrekovanj , po sorodnikih moža in otroka. Hvala Bogu, da sem poznal mnogo vzorov, ki so bili zelo hvaležni svojim mačeham, celo tako hvaležni kakor lastnim materam. Zato bi bilo res najbolje, da ta ostuden pojem mačeha izgine iz našega slovarja. Nemci vsaj v drugem delu te besede rabijo izraz mati Stifts-mutter. Lep vzor za hvaležnost do mačehe ste nam dali edino Vi, g. Jože Grdina, ko ste se ji celo v Ameriki javno v časopisju davno po smrti zahvalili za njene napore, ko je tudi Vas vzgojila za poštenega člana človeške družbe. Bili ste Vaši mačehi tudi hvaležni v življenju, ko ste jo celo iz Amerike stalno podpirali v težkih časih, da ni trpela pomanjkanja. S to izjavo in resničnim dejanjem ste, dah prav vsem pastorkam najlepši vzgled, da moramo biti tudi mačeham v pomoč, kakor lastnim materam, kadar zvemo, da so te mačehe v potrebi. Pokojni dr. Oražem, ki je bil ji čudež ljubezen. Lep vzgled di Slovenci, Anton in Metka tega dejstva sem kot begunec Hauptman, Tone in Helena Ne-doživel v Asslingu v Avstriji, mec. Naslednji duet “Mamice Posestnik in obrtnik je zapustil ziate ve.. » iv0 in Mary Ann posestvo in obrt otroku svoje Gorše mačehe, ki ga je ob poroki se-j Sledila je naslednja zborna boj prinesla kot nezakonskega deklamacija, Ksaver Meško: otroka. Rodno sestro je odpravil’“Moja mati”, Metka in Marjan-z malenkostnim deležem. Ker ca Hauptman, Marjanca Toše je že starejša poročila, je pri-'minc. možila tudi dom in pokojnino^ Nato smo čuli lepe materinske moža železničarja. “Gospod Lur domače pesmi. Zopet so se kež, jaz bom brata tožila, ker spomnili našega odličnega Ijud-sem mu kot samcu več let vodi- skega pripovednika Ivana Pregla gospodinjstvo. Brat se izgo- ija “Slavilno zapojmo”, varja, da sem dobro preskrblje-‘ Kot zadnjo pesem v prvem na, medtem ko sirota po mačehi delu “Se gori ljubezen” je z ob-ni preskrbljena.” Moj odgovor: čirtkom zapela vsa šola in dvo-“Prav govori Vaš brat.” Drugič rana. pri srečanju ponovi isto. Moj od-j y drugem delu so lepo izvaja-govor je enak prvemu. Žena do- U tudi lepo Kunčičevo igrico v bro premisli in me sreča v me-[šestih slikah “Živi in mrtvi ma-stu: “Zelo sem srečna, ko sem teri”. Vas poslušala, imam dobrega | g temi lepimi cvetkami iz do-moža, ki dovolj zasluži za oba mačih logov sta nam pripravila in lep domek imava. Torej opro- ’č. g. dr. Krajnik in gdč. Jožica stite in Vas ne bom pozabila za Pavli res lep slovenski kulturni Vaš moder nasvet.” še v Arne- užitek. Ves spored je bil prepro-riko je omenila hvaležno moj sto in razumljivo podan. Za na-nasvet in tako enostavno se je šo mladino pa pokazano, kaj je rešilo. Tudi tu je neki vaščan | res prava slovenska kultura v miru in ljubezni. hujskal sestro radi mačehe, zato ta primer navajam, ker je ta sestra poslušala moj nasvet. Zato ponovim, da bi imel slovenski narod le nekaj ducatov Jožetov Grdinov, z ozirom na odnos do mačeh, pa bi bil slovenski narod z ozirom na lep, koristen vzgled bolj srečen, kakor je. Vzgledi namreč vlečejo. G. Jože Grdina, le naprej z Vašim vzgledom, na mnoga leta zdravja! Naj končam z epilogom lepega pozdravnega govora č. g. dr. Krajnika in ga prosim, da krepko, neustrašeno zdravi dalje težke, moralne rane na naših materah v zvezi nesrečnih mačeh. Naj že preidem k skromni o-ceni izvajanja sporeda. Kot prvo točko naj omenim lepo pesem: Mamica je kakor zarja. Pela je vsa šola. Vodstvo te pesmi je skrbno pripravil in vodil pevovodja g. Rigler z vso ljubeznijo do lepega petja. Druga točka je bila vesela tudi za vsakega odraslega, “Veselo rajanje s petjem — Mi se imamo radi”. Izvajal je otroški vrtec. Tudi ta točka je bila skrb- lepša. Drugega sovraštva ta ma- zelo socialen mož in načelnik no pripravljena pod vodstvom Čeha ni imela do pastorke kakor zdravstva pri banovini v Liub- gdč. Marinke Petrič. Vse se je izjavalo brez najmanjše nervoznosti malčkov. Vsak, ki je videl to doseženo disciplino malčkov, Vam mora z menoj iskreno čestitati. V sporedu je sledila lepotično konkurenco. Take le-potične konkurentinje najdemo danes v vsakem lepotičnem salonu. Ker si je izbral avtor igrice kot glavno junakinjo mačeho, je v igrici Sneguljčica nastala velika pohujšljiva vrzel za vsako še tako dobro mačeho in pastorko. Avtor je izraz mačehovstvo posplošil, namesto da bi ta izraz enostavno obšel in kraljico sa- zdravstva pri banovini v Ljubljani, rni je večkrat potožil, koliko je moral kot deček in mladenič potrpeti kot nezakonski o-trok, ker ni imel imena svojega četa. Zato mi je rekel, da bo svoje premoženje zapustil za dom zborna nezakonskih dijakov, zlasti me-j deklamacija po Mirku Kunčiču, dicincev. Tako imajo nezakon-jTa izreden mladinoljub mi je ski visokošolci, zlasti medicinci znan še iz domovne. Zborna deklamacija ima naslov “Slovenskim materam”. Izvajali so de-Izmed vseh čudežev je največ-'klamacijo v Ameriki rojeni mla- v rabo lep gradič v Ljubljani “Pod zelenim hribom”. Louisiana raste NEW ORLEANS, La. — Površina države Louisiane se je povečala, odkar je ta del ZDA, že za preko 50 kv. milj. Zaslugo za to ima reka Mississippi, ki stalno prinaša v morje blato in pesek ter ga s tema zasipa. ■ Rudolf Lukež, st. Rusija praznovala 10-letnico Pasternakove smrti PREDELKINO, Rus. — Ta teden je poteklo 10 let, odkar leži znani ruski pisatelj Pasternak pokopan v Predelkinem, ne preveč daleč od Moskve. Na ta dan ni pozabila svobodna Rusija. Od jutra do večera so obiskali grob vsi stanovi; še celo neki komsomolski delegat je prinesel cvetje na pisateljev grob. Bilo je tudi nekaj pogumnih prijateljev velikega pokojnika, ki so ob grobu ponavljali njegove značilne pesmi in izjave. Nekateri so nastopili kar s kratkimi govori. Policija se v obiskavanje groba ni mešala. Novica o tem, kako veliko Rusov je ta dan prišlo v Predelkino, se je pa hitro razširila po vsej Rusiji. Na grob so prišli seveda vodniki sodobne ruske literature, mednje so pa bili pomešani tudi navadni delavci in uradniki. Brežnjevu in tovarišem se torej ni posrečilo da zatrejo spomin na Pasternaka. Sorodni snovi Škrob in sladkor sta si po kemični sestavi sorodna in je mogoče škrob kemičnim potom spremeniti v sladkor. ženske dobijo delo Iščemo pomočnico za splošna gospodinjska dela, 5 dni na teden, za 3 mesece, dokler mati 6 otrok ne okreva od operacije. Kličite Mrs. Brown, 752-5053. -(113) Išče se žensko za pomoč v kuhinji par ur dnevno v slovenski gostilni v Euclidu. Kličite 531-9782. (UD MALI OGLASI Odda se dve opremljeni sobi. Zglasite se na 1114 E. 64 St. (110) House for sale By owner, S1/^ rooms, garage, 50 x 150 lot, full basement, five minutes to anything. $15,000. Call 531-2942 (HO) Ugodno naprodaj Plinski štedilnik, formica kuhinjska garnitura, zelen tepih, 2 plastična stola, vogalna mizica, vse v zelo dobrem stanju. Kličite 486-0365. (111) “HRAM MUČENIKOV” NA FORMOZl — Vlada nacionalne Kitajske je zgradila v Tajpeju na Formozi, sedežu vlade nacionalne Kitajske, “Hram mučenikov” v čast in spomin tistih, ki so padli v boju za obrambo Kitajske republike. Pred Hramom je stalna straža, dvakrat na leto pa so tam posebne spominske proslave. Lastnik prodaja hišo na 995 Maud Ave., 6-6 plinska furneza, vsa podkletena, Vh. zidane garaže. Se mora prodati. Lastnik pomaga financirati. Kličite IV 1-3297. V Ji LUIS GOLOMA: MALENKOSTI “Glejte, Butron, glejte, kako se jim podajajo rdeči trakovi—! Uj, grbec ti, grdi---! Kako je smešen-------! Pobalin ti-----! Glej, glej, zastavo nosi, “Reforma” je zapisano na nji. Seveda, potreben je je, najprvo na hrbtu ----!” Druga kočija je privozila in zaprla Curriti pogled. V njej je široko in oblastno sedel madridski gubernador. Peljal se je v kraljevi dvor in se je tudi moral ustaviti. “Tisti debeluhar se pelje; ako naju vidi skupaj, bo koj sumil zaroto,” je šepnil Butron Curriti na uho. Preproste diplomatove besede so zbudile v Curriti drzno misel, eno tistih, ki se naglo rodijo y glavi, pa zorijo leta in leta. Pokazala se je pri oknu, da bi jo videl gubernador, in hitro se je zopet umaknila nazaj v kot kočije, z robcem si je pokrila lice in ni odzdravila njegovemu spoštljivemu pozdravu. “Neznosno, kak smrad širijo ti ljudje,” je pravila, da bi Butron ne opazil njenih namenov, in si je pritisnila robec k ustom. Po dolgem trudu in čakanju je dospela gubernador jeva kočija onstran ulice. Currito je tri nemir, jezila se je nad oviro, ki jo je malo poprej tako zabavala. Ravno sebi na- CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WORKING MOTHERS Save on babysitting cost. Schedule your working hours between school hours — with Part Time Work as a Credit File Reporter. TRW CREDIT DATA CORP. Call 775-8500 Or Come To 6022 W. Touby, Chicago (109) HIGH SCHOOL GRADUATES Excellent opportunity to get in on the ground floor of the Nation’s largest Credit reporting firm as a credit file clerk. TRW CREDIT DATA CORP. Call 775-8500 or apply direct 6022 W. Touhy, Chicago sproti, nekoliko proti Puerti del Sol, je‘zagledala na balkonih palače Veloz-kluba, zasenčenih z belim platnom, številne glave brezposelnih aristokratskih mladičev. Zrli so na množice s tisto radovednostjo, boječo in zas-mehljivo obenem, ki gleda od-daleč izza varnih gledaliških sedežev nevarno divjo zver. Zdelo se jim je nemogoče, da bi ta zver utegnila kdaj dvigniti proti njim svoje pogubne kremplje. Curritina nestrpnost je dosegla vrhunec. Zahrepenela je, da bi se izkazala pred temi gledavci s čim posebnim; odprla je torej okence kočije in zaklicala koči-jažu: “Naprej, Tom! Kar sredi skozi nje, povozi jih!” Tom si ni dal dvakrat reči. Vzbočil je mogočne prsi in potegnil za vajeti, ognjeviti konji so se vzpeli pod njegovo silno roko, nalahno jih je udaril z bičem, jim pustil vajeti — in šinili so skoz množice, kakor stre-lica v daljavo in izginili v ulici de Peligros. Ljudje so kričali od jeze in grozote, razburjene so se zgrinjale trume nazaj v široko brazdo, ki jo je bil vrezal voz. Gledavci Veloz-kluba so bežali z balkonov ter jih hiteli zapirat. Grbasti zastavonoša z napisom “Reforma” je komaj ušel reformi pod konjskimi kopiti in kolesi divjega voza. Butron je bil ves prestrašen ob tem početju in polmrtev od divje naglice; hitro je zastri okna kočije, da ga ne bi nihče spoznal. Currita pa se je smejala kakor brezumna. Gledala je skozi okence v zadnji steni kočije, kako so ljudje bežali v hišna vrata in kako so stražniki dirjali za vozom ter dajali znamenja, naj ustavi. Tomu pa so gorela lica. Rdeč CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP iHSPKER and extra pair of loving arms for family w-3 yr. old & twin babies, live in 5 days wk. Mon. & Thurs. off. Own rm. & use of bath. Good sal. 271-3960. GENERAL HOUSEKEEPER Own rm., TV, salary, in, exchange for complete run of household for family of five. Call 458-3200 Nancy. je bil kakor pesa, divje je pogle-daval ter se delal, kakor bi mu bili konji ušli, medtem pa jih je narahlo trepljal z vajeti in jih še bolj dražil. V ulici Isabel la Catolica je naredil nov čudež: konji so se v divjem diru naenkrat ustavili kakor ^kopani pred nemškim poslaništvom. Ustregel je svoji senori, pa si tudi zaslužil venec zmage na dirkališču------. Pred vrati svoje palače je našla Currita tri kočije. Takoj je opazila pri enem kočijažu rdečo kokardo, kakršno so nosili ministri. Dala se je zapeljati na dvorišče pred konjske hleve; tam je izstopila ter hitela v svoje prostore po skrivnih stopnicah, odločenih za služinčad. Nihče je ni videl. Pozvonila je in prihitela je Kate, angleška hišna. “Kdo je pri soprogu?” jo je vprašala. “Minister de la gobernacion. Senor duque de Brigaš in Don Juan Velarde igrata biljard..” “Reci vratarju, da danes ni- NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM AMERIŠKO DOMOVINO KOT DARILO ZA 1 Očetovski dan dne 21. junija 1970 Naročite tclefonieno: 431-0028 Naročite pismeno: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov: Za to darilo pošiljam znesek $.......... Moje ime in naslov: .................................. V'------------------------------------------------------------ (109) (110) I HOUSEKEEPER 1 day a week, 4400 North, 4200 West. Good salary. Call 282-1155. (110) BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOPS — BY OWNER Wood Dale — 3 chairs, real money maker. Busy shop, also Bensenville — Brentwood Commons shpg. center. 4 chairs, 3 working. Call 766-7648 f (109) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — Year round beer & lunch at Batle Lake, Minn. Bldg. & fixtures. $5,250. 312-426-4859 Days. Carpentersville, 111. (Ill) REAL ESTATE FOR SALE LOMBARD — BY OWNER For country liv. on Rte. 53. New 3 bdrm. raised ranch. 1% ba. fin. fam. rm. Lot 50x267’. Fine, avail. $31,500 495-0398 ► (109) BEAL ESTATE FOR SALE BROOKFIELD — BY OWNER Dutch col. 2 bdrm., baths, w/full bsmt. Excellent cond., 2 car gar., cyclone fenced — Idscp. Nr. everything. $26,500. Call 485-5987. ! (110) BELLWOOD 5 rm. brk. ranch, air cond., full bsmt., Ig. closets, 1 car gar. Extras. LI 4-1176 (109) BARRINGTON Beaut. 5Vz acres, Ig. Oak trees, may be subdivided, 2 to 3 bdrm. ranch. $48,000 392-1340 f (109) PALOS HILLS — BY OWNER 6 rm. hse., city water & sewers, lot 80x280. Immed. occupancy. Taxes only 80 per yr. Upper teens. Call 598-0527. (110) MEDVEDAR V PAKISTANU — Lastnik medveda razkazuje tega sposobnosti za denar v naselju v Pakistanu. V zahodnem svetu kaj takega že davno ni več v navadi. svoji palači. Otožnost je mladega Lujana kmalu minila; s tisto hitrostjo, s katero se pri otrocih sploh menjavajo duševna razpoloženja. Nepotrpežljivost ga je sedaj gnala naprej, nepotrpežljivost, ki se je družila s sinovo ljubeznijo in z željo po pohvali. Koprnel je, da bi že kmalu zdrknil s svojimi darili v naročje očetu in mamici in Liliti, svoji ljubi sestrici. Sedel je zadaj v kočiji, tesno je oklepal svoja darila in diplome in tiščal svoje nožiče na vso moč v sedež pred seboj, prepričan, da s tem veliko pomaga, da pride kočija naglo naprej. ■ Ko sta se s kočijažem pripe- ljala do predmestja Madrida, sta izgubila štiri dragocene minute, ker je bilo treba prižgati luči. In malo pozneje so še carinski uradniki ustavili kočijo in jo pregledali od vrha do tal. (Dalje prihodnjič) ------o------ — Okoli 550 mest v ZDA ima redno letalsko zvezo. Kako ureja Andre Duval Vase lase po fako nizkih cenah! KRASNO!! V valovih ali kodrih ali giadko in pritisnjeno S strokovno spretnostjo. Z najnovejšim izgledom. In vse to vrši v prijetnem ozračju s tiho eleganco. Umivanje in česanje samo 2.-15. Ljubke Vanity Fair trajna Izredna opora, ki jo potrebujejo vaši lasje za trajnejšo pričesko. Jamstvo tudi za tenke, suhe ali sive lase. Skupaj ...- 5*03 m STRIŽENJE 1.95/BARVANJE IN FRIŽIRANJE 5.95/ SINTETIČNE, RAZTEGLJIVE LASULJE S POČASI OŽEČIM SE HRBTOM... lahke, pralne, trajno nakodrane. Najnovejše .-. $24.50 Znana $20 Vita Creme trajna Mehki valovi in prirodni kodri, ki trajnjo in trajajo. Skupaj ......... 7 «95 Helene Curtis nenavita trajna Nobenih navijačev! Nobenih vlasnic! Nobene jeze več! Vrzite proč navijače in se sprostite to poletje s tem kodrnnjem, ki ne zahteva večje nego Ne potrebuje nikdar pričeske. Skupaj 10.00 vedno PROGANJE IN FRIŽIRANJE 11.95 Pet., sob. pred prazniki pričeske, barvanje, trajne samo 50c vec AREAS EAST • Downtown, 781-3161; 406 Euclid, 2nd Floor AREAS WEST (EVE. APPTS.) • Opposite Southgate, 661-6346, 5304 Warrensville Center Rd. • Opposite Eastgate, 449-3435, 144 8 SOM Center Rd. • Severance Center, 382-2600, 382-2569 • Shoregate, 944.6700, Lake Shore Blvd at E. 305th • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s, Mentor Ave. • Opposite Westgate, 333-664 6 Center Ridge Rd. ct Opposite Southland, 845-3400. 6883 W. 180th St. • North Olmsted, 777-8686, 26406 Lorain Rd. • Parmatown, 884-6300 • Midway Mall, Elyria,' 324-5742; Lorain 233-8020 NAROČITE SI AMERIŠKO DOMOVINO NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK TISKOVINE PRI AMERIŠKI DOMOVINI