List 30. np v • lecaj m v I I / ne i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskal 90 kr., pošilj jerriarie za celo leto 3 gold. 40 ki za po pošti pa za eelo leto 4 gold leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta pol leta 2 gol 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 24. julija 1889. Obseg: Vipavci poprimite se zelenjadarstva! Naši dopisi. Noviear. Klimatišk korist sadnega drevja Zemljepisni in narodopisni obrazi. Gospodarske* stvari. šivalne stroj td Ako pomislimo, da sta v Vip vino in sadje skoraj edina vira, iz katerih more kmetovalec Vipavci poprimite se zelenjadarstva! denarj jemati, in da se bod Bogu bodi potož t Dne 24. junija sem bil v Ljublj i • mi, Kjer sem za nimal se za vipavsko sadjarsko zadrugo. Vprašal sem ča prvi vir zaradi trtne uši močno posušil, pač je skraj da se Vipa loti j reči tijske dohodk vsaj ekoli katera nadomestil dpadle in to km bi kako uspeva. Najrnerodaj to je jbolj vešča o tej ravno Pridelovanje zgodnje zelenjave reči Pire namreč tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod od preprostega kmetovalca, kateremu kaj srno vajeni novega pri in zadružni prodajalec gosp. Uršič sta mi zatrdila, poročamo slišati: a! to ni pri nas navada, tega se ne da se vede prav dobro a se še bolje, ako bi le kal bodemo lotili več sadja bilo letos, in pa ako Vipavci imeli kaj več kmetovalce, kakeršni so tudi v isti Vipavci slove sploh za najrazboritej zgodnje zelenj » No po kateri posebno zelo povprašujejo sliti da bi zgodnje zelenj in ni skoraj mi zaradi tega ne hoteli da letos ni obilo sadja v Vip ne morejo in stržili Ali godnj pa zato pač Vipavci začeti pridelovati, ker to dozdaj v Vipavi ni bilo navada imeli lahko dosti Kako leP<> in kako hitro so se poprijeli Vipavci, na za njo prav lep denar Da se Vipa najumnejše vrtne zelenj poprijeli, ne mislim pak bolj polj ali njivske, pa vendar onod koder je za pridelovanja krmske nikakor prav dobro novih vrst trt. pese j dasi w w )ej pavsko podnebj ugaja; kako hitro so se poprijel pridelovanje zgodnje zelenj jih in treba namreč vode za avetne lege. In tega v Vipavi pač ne manjka ajpoglavitnejših reči, ki livanje in prav prisojne . dasi vega nači novega načina zasajanja vinogradov no- prav kako hitro so si omislili ame- riških trt itd. In tako je za gotovo upati da se bodo res ne splošne kakor: Lozice Osobito prav pod gorami ležeča sela tudi pridelovanja zgodnje zelenjave poprijeli, dasi to do zdaj ni navada. Sila kola lomi. Vid danje, lenjavo. katero itd prideloval Gradišče, Vipava, Vrhpolj Bu v sili lah kaj Sicer godnjo in fino ze imamo jako cenjeno zgodnjo zelenj pridel dolžnost človeku pomagati si. nočemo torej dvomiti, pravi pregov in Nikakor da godnje zelenj se Vip ne hoteli lotiti. In zato Vipavci ploh lahko ploh godnje podnebj pridelovali, ker imajo hočemo popisati nekatere rastline, katere lahko obi ker dotičnim rastlinam skoraj loma ati ni treba s primerno majhnim trudom pridelovati ter jih prav lahko v denar spraviti Taka zgodnja zelenjava je: špargelj, grah; krompir, fižol, zelje, artičoka. Ako bi Vipavci hoteli ravno naštete (Dalj nasled OJ do rastline obiloma pridelovati, kak lep denar bi za bivali? Ali to je zlo, da je kmetovalec povsod strašansko konservativen in da se vsled tega novih reči saj nerad Nekoliko besed pasi (Konec.) m zeleni klaji. loti da Tako je ne Vipavi, ampak po vsem Slovenskem j Rekli smo > po Drugi bliž vesoljnem svetu sploh! • tako konservativai. Poglejmo na pr. kako malo let je bilo treba, da so Toda v to svrho da moremo preteče nezgode na paši stanovi niso pri- odvračati. Isto je mogoče tudi pri polaganji po hlevih dan za nekoliko ur na piano gonimo ako živino ni rabiti ograjenih gnojišč, Črevljarji sploh začeli rabiti lesene žebljiče, ali krojači birati je praznih travnikov in lepih pašnikov ampak s. 34 primerjamo prednosti in hibe pašnikov s polaganjem po hlevih, moremo reči, da oboje utegne ob svojem časi biti koristno, ako se sploh vestno in opazno vselej po- vsaj druge krme pripravljene, kedar je po njih zmanjkalo. Navadno pritisne takšno pomanjkanje sredi poletja stopa in ravna. Po pašnikih ne smemo vsega prepuščati ia preaeha šele, ko je moči na strnišča goniti živino, prirodi, ampak sami moramo tudi gledati, da sleharno kar škoduje zlasti mlajšim živalim. Poprej so namreč škodo zabranimo, kolikor je človeku mogoče. Vendar tudi pri klaji moramo paziti, da živina ni neprestano jaslim priklenena, ampak da časi na piano pride in se tod sprehodi. Kje pa moremo, kar je potrebno, laže oskrbeti, ali na pašnikih ali v hlevih, to je do gospodarskih razmer gladovale, potem pa dobe nagloma mlade trave. Posebno škodljiva je rana paša spomladi, kadar je vsled dolge zime krma pošla, in pozna jesenska, da še pobero vse do zadnje travice. Koder so torej pašniki nekaj prazni Dobro in je popaseni, živalim , treba skrbeti za drugo ki zahajajo na in posebnosti, ki so zelo različne. Po nekod na primer polagati nekaj oljnih prg. Tudi slame slabe bodi kaže vsekakor živino na pašnike goniti, ker je zelo časa klajo. pašnike, nekaj pri- lahko mogoče. Drugod pa kaže ravno nasprotno, namreč polagati v hlevih. Za vzrejo sodijo sploh in najprvo pašniki, tudi svinje so tako veliko zdravejše, pa še kravam molznicam ugaja paša, če rabijo za vprežno živino; vsaj poleg klaje naj se jim privošči časi kaj paše. pravlj Polagati je kaže zjutraj in zvečer. To odvrača slabe nasledke, ki skoro vselej nastopijo, kadar dalj časa dežuje, in so pašniki mokri, vlažni ali imajo po nizkih legah kislo krmo, ali kadar pasejo po mladih, bujnih Pri polaganji v hlevih treba je skrbeti, da je deteljiščih. Paziti je tudi, da se pravilno prehaja od polaganja po hlevih na nepretrgano gonjo na pašnike, da se živali polagoma privadijo novi krmi in izpremenjenim zmerom dosti zelene krme, pa tudi slame. Te je zelo vremenskim razmeram. potreba. Slama odvrača nezgode, ki rade zadevajo ži- vino, katera zmerom stoji v hlevih. Posebno je paziti na ostavljeno mlado živino. Pitne hranilne snovi, ki se nahajajo v zeleni njo uravnavamo V0(je ne sme manjkati živini po pašnikih, in veljajo o krmi, da ne škodujejo. Sploh pomaga slama žival ohraniti zdravo 5 zlasti pa, kadar se prehaja od suhe klaje na zeleno in od zelene na suho; vsaj skozi 14 dni je tedaj previdno tem ista pravila, katera pri polaganji sveže trave. Naposled bodi še omenjena rosnata, mokra, zlasti pa s slano pokrita paša in sploh takšna, katero Je nočni in opazno postopati zeleno krmo skupaj to svrho priporočajo slamo in rezati ali zjutraj in zvečer slame klasti. Svežo zeleno krmo je samo za eden dan naprej pripravljati bolj pa jo je vsak dan po dvakrat nako siti, in sicer zjutraj eno uro po solnčnem vzhodu zvečer, predno pade rosa. mraz skvaril. Na takšno pašo ne smemo živine tešče hitro iz toplega hleva goniti, ker si prehladi želodec, dobi drisko, grižo, krave pa zvržejo. Na deteljišče in druge travnike goniti živino je najbolj nevarno, kadar Mnogo in Nadalj svetujejo je po njih rosa, ker živali taka piča napihuje, škodujejo tudi pašniki, kamor je živino daleč goniti ali koder pitne vode pomankuje. Zlasti nevarni so ob veliki zeleno krmo hraniti po hladnih vročini in poletni suši. Mnogovrstne bolezni napadajo prostorih, kamor solnce ne sije prevelikih kupih ne živino, pluča se vnemo ali zbole sluzene. Treba srne trava ležati, sicer se ugreje in vzvene. Ako je pa skrbeti za senco, koder se živina, zlasti opoludne uže ugreta in vela, treba jo razgrniti in z vodo poškro- počije. piti, da se razhladi. Od dežja zmočeno travo pa kaže - torej od- polagati 9 če je s slamo pomešana. Nekateri imajo po sebne lesene stolice ali lese, narejene iz desek in lat. Vložena krma se ne ugreje kmalu, in če je od dežja mokra, odcedi se voda, ter jo potem zračni prepih hi treje napajamo živino ob pravem času suši. Kedar travo polagamo, treba tudi paziti, da Klimatiška korist sadnega drevja. Klimatiška korist sadnega drevja poudarja se ve- e sadno poprej ali poz namreč nekoliko časa nikoli pa ne precej potem, ko smo položili sveže krme. Najbolje kaže pri govedih čakati, da začnejo prežvekovati. Velike previdnosti je treba, kadar mlado, bujno travo ali deteljo polagoma. Držati se moramo trdno določenega časa za polaganje, da živali ne žro prehlastno. Polaga naj se večkrat, vendar vselej zmerno, malo ter liko premalo, gotovo zato, ker ni toliao vidna, drevo tudi ni neogibno potrebno, vendar pomaga zelo, da so kraji prijetnejši in prijaznejši. Sadno drevje je merilo za blagostanje dežel. Kmetovalec rad vsadi nekaj drevja okoli svoje hiše, in sicer ne toliko zarad sadja, kolikor sebi v varstvo. Drevje mu daje senco in jemlje moč viharjem. Enako korist ima cela pokrajina od obilo sadnega dre\ja. Stara izkušnja nas uči, da so kraji brez drevja opazno > in ob pravem času napaja Trave rezati ni manj rodovitni. Vetrovi so močnejši, solnce pripeka na treba morebiti zaradi lažega prebavljanja, ampak časi zemljo in vse skupaj pa suši zemljo. Drevje zmanjša zato, da se bolje s slamo pomeša ali preveč ne raz- vse te neprilike, ono slabi veter in solnčne žarke 5 iz trosi, kar se godi zlasti, kadar so muhe sitne. Takisto zemlje pa sesa po korenikah vlago, ki se zopet razpu- opazno treba živino gnati na pašnike, kar je pa časi hteva skozi listje in ki dela zrak prijetno vlažen. Vlažen veliko teže, nego če v hlevih polagamo. Pred vsem je zrak povzroča dež in roso, ki napajata zemljo z vlago. skrbeti, da bode na pašnikih zmeraj dosti paše ali pa Ob mrzlih nočeh brani tudi sadno drevje nekoliko top 235 loti. drevj da preveč ne izžareva iz 3 in dela podnebje milejše mlj Tako posreduje ga je drugej obsula s tolikim bogastvom > da se mu ni Sadno drevj slabi silo preprečuj treba dosta brigati, kako hoče zadovoljiti svoje naj- elikih nalivov in toče, glavnejše potrebe. Prvi pogoj napredku človeškemu je bo- Siromašen narod ne bode nikdar do plazove ob bregovih in je dostikrat strelovod, gatstvo njegovo Listj jemlj ljudem škodlj pli iz zraka, izpuhteva tega došel, da začne pospeševati znanost in obrt očiščen zrak ter dela tako pokraj dravejšo ker je preveč obložen s skrbjo za vsakdanji kruh. Sicer dela vse to gozdno drevje, in sicer toliko bolj, ker ga je več in skupom Gozd se pa mora vedno bolj umikati plugu, in zato ga mora sadi sadnega drevja. nadomeščati na 3 pobile videti vasi in kakšna bi bila spomlad brez zabimo pa tudi, koliko lepša sadno drevj Mislite si, kako žalostne akega drev krajine brez v* drevja v lepem belem cvetji! Dobro ravnano drevje daje pokrajini lepo podobo in priča, da tod prebiva pridno in imovito ljudstvo. Samo ondi more biti duševnega napredka, kjer se je v narodu uže toliko bogastvo nabralo, da ono more vzdržavati celo vrsto ljudij, ki morejo mirno in brezskrbno posvetiti ves svoj trud in delo napredku človeškemu. No, do bogastva ne prihaja človek vedno enem kraju leži mu odprto pred rokama, do Podučile stvari. enako. drugej mu je treba dela in vstrajnosti, preden njega pride, dočim mu zopet na nekih krajih narava meče polena pod noge, da ne more nikamor naprej. prvem njegovim razvoju vpliva na človeka največ sama narava. Se le kedar se človek vzdigne na neko višino, potem more prenesti svojo premoč in svoje izkustvo tudi v one kraje, katere je do tlej narava zanemarjala. Zemljepisni in narodopisni obrazi Na duševni razvoj človeka ima v prvej vrsti Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 116. velik vpliv oblika zemlje, na katerej stanuje. Vse drugače se hoče razviti človek, ki živi na široki kopnini od njega, ki ga je previdnost božja na osamljene Vpliv prirode na razvoj ljudstva otoke postavila. Bregovita zemlja vse drugače vpliva na razvoj človeški; kakor odprta ravnica. Pa tudi po ravnicah, katere namakajo velik t reke, urediti se budek Ljubezen za življenjem je bila vedno največi spod- jlote človeški um do celega drugače, kakor po suhih ki je priganjal človeka na delo in premišljanje. pustarah. Neizmerno velik vpliv na razvoj telesne in du- ivt j v, o--J — -------- -------A " Glad ga je silil, da si v prirodi išče potrebne hrane Kjer pa hrana človeku ni uže gotova ponujala » tam ševne moči človekove ima podnebje. V hladnejšem pod je moral izmišljati orodje, loviti zver, a tako prido- nebju je tudi priroda siromašnejša, tu ima človek več bij hrano na razne načine prirejati ) da mogel truda in dela kakor v toplejšem kraju. Tu mora skr jesti jo, ali pa shraniti. Nevihte so priganjale človeka, ^eti za obleko in stan, na kar v toplem podnebju da postavlja streho nad glavo da se oblači. Da so vse te prve potrebe male in neznatne bile vendar Ijudj i ne mislijo Tu treba človeku tečnejše hi ) katero pa si težje pridobiva, dočim v toplem podnebju je človek moral izmišljati sredstev, kako da jih zado- pojaja mu narava hrane v obilnosti olj No, človek ni se brigal samo za sebe, temveč se Vsi vemo s skušnje, da delo deluj ajblagodej mu je bilo treba brigati tudi za potomstvo, to pa ga nej^e na človeka. oplemenja človeka, dočim ga je sililo da živi v društvu. V društvu se je razvijal nedelio pogublja in razorava v njem vsak plemenitejši človeku jezik. Tu je nastala potreba da se lepotiči čut ogih krajih vročega podnebj da čim udogodnejše živr, tako so se skalili prvi kali ni treba skrheti za obleko mu lir prometa in trgovine v usta leti, postal je človek du er človeku na tako rekoč in telesno len Če se oziramo po širokem svetu, prepričamo se, Brezdelnost in lenoba pa ste oveka vkovale v robstvo da ni človek povsodi enako brzo se razvijal in napre preveč merzlih pa mora človek preveč napen daval. Vidimo na zemlji ob naobraženih narodih mnogo jati svoje sile, postal je trdoglav in nesposob za plemen katera so na pol pota zaostala, in kakor da vsak viši napredek se ne morejo več premakniti. Nahajamo pa tudi takih ki se iz svoje zibelke tako rekoč še vzdignili niso. e naj iščemo vzrokov Kazen podnebja ima velik upliv na človeka tudi bilinstvo in živalstvo, ki ga oki prvej vrsti krivo ? In kaj je temu ki so povzdignili ene braženja, dočim so druge v zavirali ? ode do najvišje stopnje nao so tu koristne živali in biline, kattre so od nekdaj bile največe važnosti za materijalno bogatstvo in du- napredku kar naravnost ševni Otočja napredek človeški. Prastanovniki avstralski in Avstralskega ne bi gotovo ostali na tako Vzroki ti se nahajajo v naravi, ki nas obkoljuje, nizkej stopnji razvoja da imajo kulturnih bilin m ki nas je v prvem našem razvoju ravnala in vodila živalij za vzgoj Tud Američanec ne bi ostal ribar in kot malo dete. Priroda je na enej str silila človeka, lovec, da je našel v zemlji več koristnih bilin in več da se muči in skrbi, kako se hoče preživiti dočim živalij, katere bi mogel udomačiti * Okolica, podnebje, bilinstvo in živalstvo so dali pravec človeškemu razvoju, napravili so mu zanimanje. Nepriložni in neugodni odnošaji so bili vzrok, da Avstralec ni došel do nikakega stalnega zanimanja, ondi priš do višega apredka ? mu je emlj zavarovana z visokimi gorami, kjer je v gorah bila našel človek rude, in kjer so mu reke, po zemlji se valile velike katere so mu vzdignile promet in trgovino. Po do danes ostalo na najnižej stopnji nao- da je vse t braženja. Na višej stopnji stoje ribarski in lovski narodi v Ameriki in v severnej Aziji. Zanimanje njihovo ima uže stanoviti pravec. Oni nabirajo in spravljajo svojo lovino. izmišljajo raznih sredstev kako bi do lovine laglje došli, a s tem se ustvarja v človeku uže neka vrsti hočemo preleteti take kraje, v katerih je človek našel glavnih pogojev za svoj napredek. Videli bodemo pa tudi, kako so se ti pojedini kulturni narodi vzdignili samostalnost v delovanju in mišljenju. Grade si stanove, v katere se umaknejo ob slabem vremenu, v katere postavljajo svoje orodje. Oni žive na kupu, in s tem je postavljena podloga čulorednejšemu življenju. do neke višine, na katerej so potem ostali, ker jim je podnebje stavilo zapreke v daljnem razvoju. 117. Stare kulturne zemlje. Preglejmo po vrhu glavne kulturne zemlje staro- davnega sveta. Ena najstarejših kulturnih zemelj je Kitajska. Zavarovana je proti severu z visokimi gorami, in namakajo jo velike reke. Zemlja je tako bogata bi- Na mnogo višej stopnji razvoja stoje nomadi ? ki linstva in živalstva, da je človek mogel tu lahko ustre- zati vsem svojim potrebam. tej zemlji se je uže v se s kraja v kraj selijo. Ribar in lovec sta divje čudi, najstarejšem času samostalno razvila dosta visoka kul- ker se morata boriti z človekom 5 ki jima lovino zverino, pa zmanjšuje. tudi s samim t Nomadi tura. No človeški duh pod različnimi vplivi je obstal na pa so nekej meji, katere ni mogel samostalno prestopiti. vlovili divjo žival ter jo z lepim vzgojem izučili in Druga zemlja, v katerej se je počela kultura raz- udomačili, da jim služi. S tem blagim postopanjem je vijati, bila je prednja Indija. Zemlja ta je jaso plodna in bogata. Bilinska hrana, s kakoršno se to ljudstvo postal tudi sam človek mirnejši in blažji. On goni črede svoje s paše na pašo, in nima veliko truda za glavito hrani, je tako obilna po da je napravila z ene in strašno siromaštvo, a z druge vzdržanje svojega životi. Obstanek mu je postal mnogo strani grozne nedelavce sigurnejši, nima se toliko bati svojih soplemenikov, strani bogataše, ki žive ob stroških siromakov. Ti ljudje in zato mora ž njimi v večej družbi živeti. Tako so so tako prezirani, da se ne smejo mešati in družiti z postale pri nomadih uže zadruge, pa čudorednejše in bogataši, in tamošnji zakoni določajo za takove lepše življenje. Vendar tako življenje še ne velja dosta. Ljudje prestopke strašne kazni. In ti odnošaji obstoje v Indiji 2000 se neprestano selijo in ne mislijo na drugo razen na to, da zadovolje najglavnejše potrebe. Ni tu še stalnega mirnega, 3000 let. To nejednako razaeljenje imetja in bogastva je bilo uzrok, da se kultura v Indiji ni nikdar mogla na višo stopnjo vzdigniti. delavnega življenja, ki bi človeka moglo i Afriki je bila najprikladnejša zemlj za voj vzdigniti v znanju in naobraženosti. Takovo življenje kulture Egipet. Blagoslovi) ta zemlja ima vse svoje zagotavlja še le poljedelstvo. Poljedelec stoji na najvišej stopnji napredka. Poljedelstvo je edino zanimanje, ki more v človeku napraviti težnjo za višim in plemenitejšim naobraženjem. Poljedelec je privezan na ono kepo zemlje, katero ima obdelovati, in zato si mora tu stalne stanove postaviti. bogatstvo poglavito zahvaliti blagemu podnebju in Nilu, ki vsakega leta zemljo z rodovitnim blatom poplavi. Najvažnejša hrana v Egiptu je datelj, rodi tako bogato, da se človeku ni kaj brigati za svoje vzdrža- vanje. Toplo podnebje ne sili človeka, da se oblači da si trdne hiše gradi. Obstanek mu je laheh, in zato Delo mu biti pravilno. Mora rediti domače se Je narod silno pomnožil. Dočim se je eden del sveta živali, da mu pomagajo pri delu. Izmišljati mora raznih bngal samo za svoj vsakdanji obstanek j zato si je sredstev ? da mu poljedelstvo bolje napredava. Polje drugi manji del na njegov račun bogatil. To silno bo delstvo podaja človeku toliko koristi, da more ne samo gatstvo j ki so je posamezniki nakupičili, ustvorilo je sebe vzdržati, temveč da more tudi druge hraniti, ki mu pri v Egiptu dosta visoko kulturo. Ali ker ta kultura ni delu pomagajo. Ob poljskem delu ostaja človeku še vedno nikdar pustila skupen imetek celega narod, zato je ni , tudi onega na okupu, delo si začno med seboj deliti. Eden se izuri uspeha ki človeka neprestano više in više vzdiguje bolje v tem, drugi v drugem poslu, in tako se začne Takovi odnošaji so nastali, kakor znamo v Evvopi v razvijati obrt, s katero se pride do vrat duševnega na- zmernem pasu kjer je vse ljudstvo moralo skupno predka in naobraženja. Poljedelstvo tedaj ustvarja obrt, in oboje more delati za svoj napredek, kjar je tudi siromašnejši svet moral s svojim trudom kolikor toliko doprinašati človeka pripeljati do višega naobraženja. Ali vendar temu napredku. Tu svet ni mogel v brezdelavnosti in vidimo, da poljedelstvo ni povsodi na zemlji povzdignilo lenobi živeti, ker mu zemlja ne toliko hrane, kakor v duševnega napredka. Ob poljedelstvu je človek samo Indiji ali v Egiptu. 231 Ameriki nahajamo zelo malo krajev, kater bi dimo da se je kultura začela samo ondi razvijati bili prikladni za zibel kulturi. Oetudi so tu mnogi se je narod začel s poljedelstvom ukvarjati. In tak sedež predeli ugodni poljedelstvu, manjkale pa so prikladne kulture je postala Evropa. Za razvoj poljedelstva so rastline za vzgoj, kakor tudi veče koristne živali. Pa bili tu vsi pogoji. Evropa, če tudi ni imela sama odveč tudi podnebje je zaviralo materijalni napredek tamoš- koristnih bilin in koristnih živalij, stala je pa zato na njih prastanovnikov. Omenili smo uže, da se v največem delu Amerike niso lotili poljedeljstva, temveč da so ostali ribari in lovci. Vzhodna obala severne Amerike je polna res bogatih rek, ali jo severne morske struje toliko ohlajajo, da slabotnega človeka od poljedelstva odvračajo. Zahodna obala severne Amerike je mnogo toplejša, ali nima večih rek, ki bi jo namakale, pa je zato suha in pusta. južnej Ameriki, osobito na vzhodnej strani bili bi odnošaji dokaj boljši. Podnebj tu toplo, reke teko po mlj in vsemu temu prihaja še velika množina vlage in dežja. Narav je tu silno bujna, povzdignila se je tako visoko nad človeka, da se on čuti slabega pritlikavca, in ker ni imel pri sebi niti konja niti goveda, zato se ni mogel nikdar osloboditi ostal na nizkej stopnji razvitka. te s pliv ter je Ameriki ste bili edino Meksika in Peru zemlji, kjer se je kultura mogla razvijati. Podnebje, reke, vlaga, zemlji ste imeli izvrstno Obe koruzo, a Peru tudi še krompir. vse to je šlo na roke. kulturno bilino, namreč Silne starinske zgradbe in palače, ki jih v teh zemljah nahajamo, pa tudi mnogi ostanki njihove umetnostis očiten so nam dokaz, da je tu ljudstvo šlo kulturi na- proti Narod, ki si je napravil koledar Vršenejsi od grškega koledarja, moral to mnogo do-0 gotovo biti znatno naobražen. No ta narod ni poznaval železa ni imel večih koristnih domačih živalij, a malo kulturnih bilin. Bil je ločen od vsega ostale in zato ni čudo da ni v prosveti bolj prednejšega sveta 5 napredaval. Če sedaj gremo v Evropo, najti hočemo tu uže v starem veku dve zemlji, kjer se je kultura vzdignila na ono višino, ki je do takrat na zemlji bila nepoznata. To ste bili Grška in Italija. Kulturni narodi z Azije in Afrike so biii prinesli le-sem uže klico kulture, preden so splavali na površje Grki in Rimci. Ali s te klice so Vzgojili pravo kulturo še le Grki in Rimci. Njihov silni promet in trgovina sta jima povzdignila bogastvo in izkustvo, stvorila znanost in umetnost. Tu je postala Ne bogastvo in kultura skupni imetek vsega naroda. razkošnost ste uničili ta naroda, a njihova kultura je tlela več vekov v Evropi, da so jo naposled delavna plemena romanska, germanska in slovanska na novo podžgala. Da se ustvari neka viša duševna kultura v narodu, potreba je najpreje, kakor smo uže omenili, da je v narodu ljudij, katerim okolnosti dopuščajo, da se morejo , kjer vsak poje- baviti edino z duševnim delom. Ondi stekališču dveh kulturnih svetov, in so se vanjo prinašale vse koristne prirodnine z Azije in Afrike, katerim je evropsko podnebje ugajalo. Podnebje v Evropi je tudi daleč na sever popolnoma prikladno za poljedeljstvo. Evropa ima muožino plovnih rek, da jej promet polaj šavajo. Morske obale so na toliko razglobljene in izre zane, kakor v obenem drugem kraju sveta, in s tem so potje morskej trgovini na vse strani odprti. Tu toraj so se razvili vsi najglavnejši pogoji, brez katerih kultura ne more cvesti. In ta je v Evropi tudi uspevala. Ali selitbe narodov, vojske in velike kužne bolezni so ustavile nakrat tudi Evropejca v razvoju njegove kulture. Ali kedar so te zapreke prenehale, vzdignila se je kul- tura v Evropi na novo in kakor nikjer drugej. se razvila do lepe višine, (Dalje nasl.) Trgovinska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica imela le kakor smo že javili, dne 14. junija 1889. svojo redno sejo pod predsedstvom gospoda Petričiča in naslednjih zborničnega gospodov predsednika Vasa zborničnih članov: ? Ivana Baumgartnerja, Oroslava Dolenca, Ivana N. Horaka Alojzija Jenka, Janko Kersnika, Antona Kleina, Frana Kolmanna, M. Krennerja, Karola Luckmauna, Frana v Omerse, Ivana Perdana in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost do-voljno število članov navzočnih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Janko Kersnika in Karola Luckmanna. Javivši, da je Njega vzvišenost gosp. trgovinski minister potrdil volitev zborničnega načelstva, nagovoril je gosp. predsednik zbornične člane ta&o-le: Velečastita gospoda! priliki, ko prvikrat na stopam častno mesto predsednika trgovske in obrtniške zbornice, imam se prvič zahvaliti Vam, častita gospoda, za zaupanje, katero imate v moje skromne moči, in potem Njegovi vzvišenosti, gospodu trgovinskemu ministru, ki je volitev podtrdil. Nisem navajen obetati, kar je nedosežno, pač pa storiti vse, kar je v mojih močeh, da zadostim poklicu, kateremu se posvetim. Ako se mi to ne posreči, prosim Vas, da vzamete dobro voljo za delo, ker je konečni vspeh našega truda tam odvisen često od nam nasprotnih sil. Ne motimo se, gospoda, poklic obrtniških in trgov-ondi uspevati, kjer pojedinec more s svojim delom toliko skih zbornic je težaven, ako se imajo izpolniti tirjatve pridobiti, da od tega more še več ljudi živeti. Zato vi- postavnih določil, kakor tirjatve opravičenega javnega dinec brez razlike mora delati za vsakdanji kruh, i) višej kulturi ne more biti ni govora, ona more samo 238 mnenja, povspešiti in povzdigniti dremajoči notranji pro- drugi so za to, da se mora varovati domači obrt, met To se da da doseči na podlagi večletnih izkušenj, more tekmovati z izdelki inozemstva. Zadnji so v sreč- prostih vsake iluzije, z vsestransko vedo in s pogumom, nem položaji, da uporabljajo pripomočke, ki so v ko-obračati mračna prizadevanja in namene sebičnjakov v vinskej valuti in v napredujočih strojih. To pa se da tir pravilnega in poštenega uvaževanja vsakega faktorja le tedaj doseči, ako se tudi obrt posluži jednakih sredstev, materijalnega razvitka, bodisi to v prid možu, nam politično nasprotnemu. narodnjaku, ali kakor velika industrija. Treba je tedaj deliti delo in potrebuje se kapitala, Površno javno mnenje ne napada samo v našem kar Pa 80 da doseči le na podlagi združeb. Obrt naj si zborničnem okolišu, ampak tudi v drugih zborničnih z združenjem v produkciji zagotovi tudi kapital in naj ga upreže v svojo službo. Naš obrt pač zasluži o vsaki priliki naše popolno uvaževanje. On je potlačen in sopiha pod mnogovrstnimi težkimi bremeni, in okrvavel je v svojem vsakdanjem boju za svoj vsakdanji kruh. To je žal res. Jaz Vas torej vabim, gospoda, zastopniki obrtnikov, okoliših trgovskih in obrtniških zbornic, zakonito pozvanih v to, da zastopajo koristi trgovstva in obrtništva z rudarstvom vred. Trgovske in obrtniške zbornice tru- dijo se navzlic neutemeljenemu očitanju potezati se po vsej svoji moči za kroge, katere zastopajo. Avstrijsko-ogerske trgovske in obrtniške zbornice osnovale so se tudi v nekaterih važnih središčih pro- predlagajte izpeljive konkretne predloge za olajšanje meta v inozemstvu: njih namen je, gojiti in pospeševati materijalne bede Vašega stanu in bodite uverjeni, da se bode vse zgodilo, kar se da doseči in kar zbornica more doseči. Zbornice so še vedno one korporacije, Katerih mnenje visoka vlada osobito uvažuje. Uverjen sem in tudi vi z menoj, da bode naš ve-lečastiti gospod tajnik, cesarski svetnik Ivan Murnik, čegar večletne, tudi obrt, industrijo in trgovino so bile že večkrat odlikovane na Najvišjem mestu, kakor doslej uporabljal vsako priliko sodelovati 8 skupne trgovinske koristi avstro-ogerskih trgovcev in obrtnikov, pospeševati trgovino in promet z avstro-ogersko državo, predlagati iz svojega nagiba ali na vprašanje naših oblastev poročila, katera se v ostalem tičejo tudi trgovinskih, plovstvenih in poštnih pogodeb, takisto konzulatnih konvencij, podajati trgovinske informacije, povzdigovati kupčijo med inozemstvom in avstro-ogersko državo. Nadalje naj povdarim, da so organi naše državne javno priznane imenitne zasluge za uprave popolnoma zadostili svoji dolžnosti da tako svojimi večletnimi izkušnjami in s zagotovili uspeh narodno-gospodarskega razcvita. svojim znanjem v prid trgovine in obrtništva Svetovna razstava i mnoge obrtne in industrijske j Končujem s prošnjo do visoke vlade, naj ona ne potem poljedelske in gozdarske razstave, zgradbe železnic odtegne delu trgovske in obrtniške zbornice svoje po osnovanje mnogih obrtnih in strokovnih šol, povzdiga moči. narodnega pouka, konečno mnoga pomagala, ki so namenjena cvetočemu modernemu prometu, jasne so in glasne priče temu. Viri blagostanja so ne samo posamičnika, nego celih narodov: množeči se tozemski promet, izvoz naših izdelkov v inozemstvo, ki povprašuje po teh izdelkih; in čimbolj raste to izvažanje, tembolj se množi narodno (Dalje nasled.) Naši dopisi. Iz I^jubljane Gospod deželni predsednik bivamo, vedno večjo vrednost, nego to, kar blagostanje, bogastvo države, ker ima to, kar za to do- baron AVinkler nastopil je minulo soboto daljui odpust damo in se je za nekoliko dni podal v Radoljico, kamor je že pred odpotovala rodbina njegova. — Razgovor med ljubljanskim kuezoškofoiu in za to. Ione bodi Po mojih mislih more se odločno trditi, da se ma-vsi krogi drže gesla: nobenega političnega nasprotstva. v materijalnih vprašanjih ne ministrom grof Schonborii-om o slovenščini, postal je vsled teško umljive žlobudravosti in breztaktnosti „S1. N." Gotovo! Jaz sem vselej, in tudi Vi, gospoda moja, predmet živahnim razpravam slovenskih časnikov in pa mislil jednako? in zaradi tega obračam se zaupno ne povod napadom na slovenščino nasprotnih nam listov. Jako žalostno je, da slovenski list, podaja nasprot- samo do gospodov tovarišev politične nasprotne stranke, ampak tudi do onih, ki me niso počastili pri volitvi s nim Dam časnikom gradivo, ki se gotovo porablja svojim glasom, da blagovolijo, kakor doslej, skupno so- kvar razvoja slovenskega jezika v uradih, čudno je delovati s svojimi vsestranskimi izkušnjami, s svojo vedo j v kako mogoče danes še razpravljati rabljivost slovenskega in z ljubeznijo do stvari. Zbornica ne more pogrešati pismenega jezika, danes po preteku vsaj 25 let, odkar podpore, ne postavnih činiteljev, in tudi ne inicijative zastopi občin, mest, okrajev in dežel razpravljajo in posameznih krogov, ker združeno delovanje utegne uradujejo brez ugovora in brez zaprek gladko v ravno doseči zboljšanje naših materijalnih razmer. tistem pismenem jeziku, v katerem se tiskajo vse naše Istina je, da je razloček med interesi trgovine in knjige in druge tiskovine in v katerem gladko občujejo v interesi obrta tako star, kakor zgodovina narodnega*go- svetovna in duhovska oblastva po vsih slovenskih po- spodarstva Prvi se zanimajo za svobodno trgovino, krajinah. 239 V Slovenec4* popravil je vsebino razgovora, v kolikor imenovan je za c. kr. zdravnika druge vrste ravno tam. zadeva knezoškofa ljubljanskega, in po vsem smo Okrajni živinozdravnik Jos. Zaduikar premeščen je s prepričani, da so se podtikali g. knezoškofu neutemeljeni Črnomlja v Kamnik 9 za Črnomelj pa je imenovan živi izrazi in nameni, kakeršnih imeti ne more. Vsa ta dogodba v zvezi z drugimi čini sedanjega pravosodnega ministra pa nam potrjuje prepričanje, nozdravnik A. Folakovsky. nujejo Petindvajsetletnico duhovništva svojega praz- . 1864. dne 30. julija t. 1. duhovniki posvečeni da je na tem mestu pravosodne uprave silno in nujno pri svojem tovarišu dr. Sterbencu dekanu v Lesko treba nepristranske in veljavne informacije o jezikovnih in političnih razmerah med Slovenci. Sveta dolžuost iz tega nastane slovenskim državnim poslancem, da to nalogo zvrše pri zopetnem sestanku Znano je, da je dr. Sterbenc pred dovršil na dunajskem vseučilišči juridične študije, ter dosegel doktorat prava. potem še vstopil v bogosl Delavski štraik v Zagorji. Ravno pred sklepom državnega zbora z ono odločnostjo, kakeršno važnost ii8ta kujemo, da so oblastva za vzdržavanj predmet zahteva. javnega reda v Zagorji povodom ustavljenega delovanja tamošnjih Ne Vprašanje ljubljanskega gledališča bilo je mi- premogokopov iz Ljubljane naročila vojno pomoč, nuli četrtek zopet predmet enketne razprave pri dežel- dvomimo, da bode navzočnost vojakov popolnoma zado nem odboru. Dognana sta bila dva nadrobna načrta s stovala, da se vzdrži red med delavci, proračuni stroškov. En načrt izdelal je deželni stavbeni urad, druzega pa celjski arhitekt Walter, katerega je v - ta namen minulo jesen najel deželni odbor. Gosp. Walter se ni vdeležil razprave, akoravno je bil navzoč. v Ljubljani ozirom na to, je sklenila enketa pod predsedstvom deželnega glavarja, da pretresa oba načrta v posebnem v ta namen izvoljenem pododseku. načrta, ki se v obče drži de- Novičar iz domačih m tujih dežel. Dunaja. Cesarska rodbina in večina Glede Walteri narnih mej stavljenih po sklepu deželnega zbora, navedel ministrov zapustila je Dunaj k odpočitku, Izrekoma naglašalo se je o naučnem ministru Gautschu, trdilo temu nazna- se je » da nastopi trimesečni odpust, deželni inženir Hraskv dolgo vrsto del, katere se po- nilu dodajala se je govorica da se ne vrne več na gresaj v načrtu Walterjevim. Deželnega stavbenega svoje mesto. (Slovenci ne bodo žalovali, ako se to k. urada načrt presega ono mejo za okroglo 45.000 gld. vresniči.) Enako čula se je govorica, da se tudi c Akoravno se nadejamo, da se enketi posreči proračun, namestnik štajerski, baron Kiibek, poda v pokoj in da kolikor sploh moč znižati, in da se ta še dalje zniža mu bode naslednik grot Enzenberg. sedaj pri oddajanji dela samega j je vendar že danes skoraj načelnik v aučnem ministerstvu. Glede sekcijski naslednika nedvomljivo, da je tekoče leto za zgradbo gledališča baron Pretis-ovega na tržaškem namestniškem mestu gublj katerih htevajoč javljali so dunajski poluradni listi, da se to imenovanje Premogokopu v Zagorji je večina delavcev, ne bode vršilo tako kmalu, ker je začasno oskrbovanje 700. minuli ponedeljek odpovedalo delo plače. Neredov do sedaj še ni bilo. višje Provincijala frančiškanskega reda slovensko tega posla po posebnem cesarskem pismu izročeno ta mošnjemu dvornemu svetovalcu Rinaldini-ju. Dalmacije poroča tamošnji „Narodui list" hrvatske skupine izvoljen je oče Plači d, za gvardijana glasilo hrvatsko narodne večine, o izidu deželno-zbor-liubljauskega samostana izvoljen je oče Evstahij. Zastop Vrhniški. Konečno je po dolgih in britkih borbah trška uprava Vrhniška prišla v postavni tir. Potem ko je nastala pravda zarad zadnjih volitev in je bilo občinsko gospodarstvo zavoženo, morala je vlada imenovati aa mesto župana občinskega oskrbnika, mo- ških volitev, da se je po njih ojačila narodna večina, akoravno so se avtonomaši ifrbi razun Zadra zvezali z lahoni. Hrvatska stranka priborila si je več sedežev, avtonomaši razpolagajo z rala je konečno tudi razpustiti občinski zastop glasovi, lahoni imajo jih hrvatsko narodna večina pa ima 25 do 27 glasov, tako da v vsakem slučaju razpolaga z odločno večino. Pri novih Glede na to in pa na malo pomenljivost obeh strank volitvah doseglo se je toliko zaželjeno soglasje, ki se manjšine je tuai razumljivo, da je predsedništvo dežel lepo izražuje pri volitvi župana. Dne 18. t. m. bil je nega odbora in zbora vzeto zgol izmed večine, h kateri namreč po vladi postavljen dotadanji občinski oskrbnik spada enako deželni glavar conte Vojnovič, kakor njegov g. Gabriel Jelovšek z vsemi 33 glasovi izvoljen za žu- namestnik dr. Bulat. Zborovanje deželnega zbora pričelo pana. Za svetovalce pa so izvoljeni gg. Karol Mayer, se je dne 20. julija in deželni glavar odtvoril je zas o Jos. Lenarčič, Jurij Grampovčan, Karol Kotnik, Franc danje z nagovorom, v katerem se je z milimi besedami Galle, Jakob Kovač, Jos. Jurca in notar Anton Komatar. Imenovanja. Dr. Julijan Kotzmuth, okrajni zdrav- nik druge vrste premeščen je s Črnomlja v Postojno. spominjal velike nesreče, ki je začetkom leta zadela cesarsko hišo in državo po smrti prestolonaslednikov!. Istra. — Naravno je, da si prizadevajo zmagonosni Dr. Aug. Sežun imenovan je okrajni zdravnik v Črnomlji. zastopniki slovanski izbrani v deželni zbor vsaj to do- Dosedanji zdravstveni asistent v Kranji dr. Ed. Šavnik seči, da se na čelo deželnega zbora ne imenuje zagrizen 240 lahon, temveč zmiren in za to važno mesto sposoben bil v stanu zabraniti v zboru prizore mož, kateri zgodi, rolinu. pa v Nemškem pomorskem mestu in ne v B e- strastnih narodnih borb ter vpeljati po moči mirno. Političen položaj sploh smatra se stalno za negotov, akoravno ni videti znamenj preteče nevarnosti. odpraviti posledice njim nepovoljnih volitev ter prete Laška oborožuje s toliko silovitostjo in hitrico, zavreči toliko izvolitev v kmetijskih občinah, da se njim kakor bi stala tikoma pred vojsko. Izrekoma vojna vsi deželi koristno delova Lahoni pa si prizadevajo pokaže za volitev v deželni odbor večina te kurije. mornarica kaže toliko živahno gibanje, kakor bi se Pr teh razmerah je obžalovati, da za skega namestnika še ni imenovan mož trdne volje in stroge pravičnosti, ampak da bode še dalje deloval stari upravni aparat z edino to premembo svojem čelu več barona Pretisa. da nima na bala jutri napada sovražnikovega. Širi se govorica, kakor bi nameravala francoska mornarica hipoma naskočiti laško mornarico pri Speciji. Da bi se vtrdila omenjena govorica, prijavljajo se nadrobnosti pogodbe med Nemško in Laško. Proglaša se, koliko vojne j e Češka Dalj časa ni bilo dognano > kako hoče postopati staročeška stranka po zadnjih volilnih nezgo dah Sedaj toliko gotovo, da je zmagala hladnokrvnost in da se ni bati več koraka obupnosti. Staročehi odbili so ponujen jim kompromis z ljudmi, ki ne znajo več, kot volilce slepiti z gladkimi besedami, udrihati po najbolj zasluženih možeh svojega naroda in s tem pot gladiti c razdvojenostj vezana Laška nagloma odposlati na Nemško, ko bi nastala Nemško Francoska vojska in katera naloga za ta slučaj pripada Avstriji. e govorice v zvezi z velikimi pripravami na Laškem pričajo, koliki je strah pred bližnjo prihod- asprotnikom, ki si mencajo od veselja roke nad v češkem taboru. Pri dveh ožjih volitvah zmagala sta staročeha z neizdatno večino, videti pa je vendar, da tudi glasila vladna spregledavajo, kolikega pomena bi bilo širjenje zanikalnih načel mladočeških, katerim je nehote k veljavi pomagala srednje šolska na- z leta 1887. Dolžnost je toraj vladi nostjo. Bog daj, da se ne vresničijo prerokovanja. Pa še drug strah ima Laška: Trdilo se je, da je za slučaj vojske sv. Oče namenjen zapustiti Rim. Razumljivo je, da tudi papežu sovražna Laška in izrekoma Rim, ve ceniti velikost izgube, ako bi papež de- jansko zapustil Rim. Zato pa tudi pišejo listi da je redba Gautsch-ova popraviti nesrečne posledice one naredbe. Nemška. Cesar Vilhelm potuje po severnih morjih krog Norveške. Za 10. dan avgusta pa se vrne zanes- vlada laška pomnožila straže krog Vatikana, da bi papež skrivej in nagloma ne zapustil Rima. Francoska. — Zatožba zoper Boulangerja, katero so objavili časniki, kaže kolike hudodelstva zoper državo se mu očitajo. Boulanger odgovoril je na zatožbo z novim manifestom, v katerem ugovarja činom v za- v Berolin, da sprejme našega cesarja > ki ta dan tožbi navedenim ter obeta da ga postavijo v 80 o- pride tje z velikim spremstvom da mu vrne vlansko obiskanj Naš cesar je Berolinski mestni zastop že naprej naprosil, naj opusti z ozirom na še trajajoč čas žalovanja, vsako slovesno sprejemanje in pa okrašenje mesta. Slabo se podaja krajih za kandidata pri predstoječih volitvah v okrajne zastope. Vlada francoska pa je odgovorila s tem, da mu je glede na zatožbo, odvzela pasivno volilno pravico. Nemškemu časništvu izreko Srbska Kralj M vrne a glasilu fevdalcev „Kreutz Ztg.*', da ravno sedaj pisari nasproti Avstriji, kakor bi ta ne bila samostojna država in prosta zaveznica Nemške, temveč od te odvisna nem- koliko časa v Beligrad se te dni za nese ravno pravdajo stranke, ga hočej prejeti prijazno a sovražno. Opo prizadeva si vlado spraviti v zadrege in ptuji, sedaj na ška pokrajna. Pa vsaj celo pri nas doma neka stranka Srbskem elj plivi, bivšemu kralj tudi niso na- prav brez ovinkov deluje, da bi zveza naša postala taka! klonjeni. Belogradski brzojav z včerajšnj dneva na- Ruska. znanja da so vrednika Pero Todorovič-a, ki je zavolj Poslanik Perseani dospel je z Bele- žaljenja oblastev obsojen na 30 dni zapora včeraj kakor se uradno trdi z za gagrada v Petrograd hvalnim pismom kralja Aleksandra povodom prijaznosti prijeli in odvedli v zapor različnih krajih dežele prikazujejo se ropar- skazane mlademu Srbskem. kralju ri zadnjih svečanostih na ske čete. Na padni meji pomnožila se je policija za 3000 mož, pa se ima neki tudi drugače vrediti. Na Balkanskem polotoku kažejo se znamenja nastajajočih nemirov po vsih krajih. Videti je, kakor bi se snovale priprave 6 gold. 80 kr. Žitna cena v Ljubljani 13. julija 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 k turšice 5 gold. 30 kr banaške soršice 5 gld$ enotno tako, da lahko na mahlej završi krog in krog. 80 kr. rži 4 gold. 50 kr ječmena 4 gold. 33 kr Dolgo čulo se je, da car ne vrne obiska nemškemu ovsa 3 gold kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold Cesarju, najzadnje dni pa se trdi, da se to vendarle 44 kr Kromp 2 gold 41 kr. 100 kilogramov Od urednik: Avgust Puciliar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki